I® \_____ -^гчх^-л■&$ g , yfjV. ▼ * vsiiliram®. ■^" *'•• *Uf Herečnina listu: Celo leto K 120-—, po! leta Ш-в&—, četrt leta K 30*—. Izven Jugoslavije: Celo .leto K 150"—. Inserat! ali oznanila se za-mčumjo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju .primeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, tavate in reklamacije.-----------Telefon ši 220. 8S„ ^иИшишишадиЈ1и '<ддЈЈиса>ц5маа»{8амвииишш1 STRÄZä Neodvlssn političen list za slovensko ljudstvo Mapfboi?, alaa© S3, mapoa 921. Ромшвшш SSövttle» etan« 1 leräwia. .Straža* izhaja v ponđeljek, sredo bt petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Kord ’ cesta ši 5. — Z uredništvom se more govo> vsak dan samo od 11. do 12. ure dopold»«. Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste.--------Telefon ši 22*5. SbeHsasIis XIII. Občinske volitve, j V Mariboru so vršijo občinske volitve 5, maja, V občinah sodnega o -kraja Sv. Lenart in Slov. Bistrica 3, maja, v mariborskem sodnem okraju 8. maja. Razglasi o razpisu voli -lev se bodo nabili po občinah teh o -krajev 2. aprila. Kedaj se bo to zgodno v .'drugih okrajih nam'Še trenot -no ni znano. Imeniki, na katerih se ne da prav nič več spremeniti, bodo razgrnjeni v vpogled od 5., 6. in 7, aprila, kandidatne liste se bodo vlagale 8., 9,, 10., 11, in 12. aprila. Preskrbite takoj prepis volilnega Imenika in sestavite še te dni kandidatno listo. Ne zamudite ne minute . Natančnejša navodila dobite v zadnji tritedenski Številki „Slovenskega •Gospodarja“. Tajništvo SLS v Mariboru, Razkrinkali so se. Beograd, 17, marca 1921. Končno so se samostojneži vendar pripeljali po velikih ovinkih tja, ka -mor spadajo. Liberalen tabor vriska j od veselja nad težko pričakovano „pri j dobitvijo1'. Na som samostojnega vosa, ki ga vleče kapitalistično kljuse , na katerem sedaj jaha z delavskimi žulji preobložena Tone Kristan, sta se obesiia tudi narodna „socijalista“. Naše dokazovanje se torej potrjuje v polnem obsegu. P-roLmirana „demokratska“ stranka, potem ko je izgubila v našem ljudstvu vsako priviač -nost, se je poslužila nekaterih krea tur, M so pod krinko kmetske in so -eij ali stične stranke vlovile nekaj glasov zaslepljencev. Ker ste uvideli te dve ekspozituri kapitalistov in banko-kratov, da jim je zabrenkal centralizem pogrebno pesem med ogorčenim ljudstvom že ob njunem rojstvu, hite voditelji teh ad hoc-strančac, da po -žanjejo sadove svojega izdajstva nad osleparjenimi vpUiiCii Žolč mi sili v pero, da primerno pribijem vso njihovo hinavščino, njihovo lažnjivo zavijanje in nesramno njihovo pačenje resnice, S temi in s;i čnimi ogabnimi sredstvi so vbrizgova li strup razdora v slovensko ljudstvo. Toda, razkrinkali so se sami! Tudi zaslepljenci bodo končno spregledali in uvideli, da je SLS edina zašč.tnioa kmetijstva in slovenstva v boju za pravično Jugoslavijo. To zadoščenje, s katerim so nas počast il nasprotniki s svojim presedlavanjem, bodi neomajno zvestim pristašem SLS v po -nos, ki naj jih vodi s podvojenim nav dušenjem v boj za koristi slovenske -ga ljudstva. Pred menoj leži komunike zemljo-radniškega kluba. Vsebina tega izve-stja bo medtem, prodno to pismo pride na svoje mesito, že itak znana vsej slovenski javnosti. Vendar pa ne bo odveč, ako analiziramo posamezne toč ke tega izvestja. Predvsem se ugotavlja, da samostojneži niso prijatelji resnice. V prvi točki so dokazuje, da Puclju ne more ničesar verovati, ker je zatajil svoj podpis na zemljoradniš-ki ustavi. V drugi točki se povdarja, da so bili samostojneži v kmetijskem klubu le priprega vladnih strank, da se kmetijski klub privleče v banko -kratski tabor. S tretjo točko se potrjujejo naše stalne trditve, da samo -stojneži niso nikdar niti v sanjah mislili na zastopanje kmetskih koristi in se zato že od prvega začetka niso mogli sprijazniti z nazori in idejami Zveze zeml,oradnikov. Samostojnežem se v tej točki direktno meče v obraz, da jim ni za „kmetijsko ideologijo’ pač pa samo za trenutne koristi, nam reč za korita, Radi teh korit so silili v v.^acl° bi radi teh korit so se hoteti šopiriti tudi v ljubljanski deželni palači. Zemijoradniki jim očitajo zahrbt nost in neiskrenost. Z imenom pa i menujejo Vošnjaka, ki niti ni kmet, Socijalrta pravitnsstTdr. Kukovca zopet na površju.-; i •Politična kupčija Pašiča z muslimani in samostojneži je najbolj v živo zadela jugoslovanske žive mrliče: invalide, vdove in sirote, ker je izšel iz te nečedne mešetarijo dr. Kukovec kot zopetni minister za socijalno skrbstvo. Dr. Kukovec je začel svojo mini -strsko karijero kot zastopnik stranke velekapitala' s krmarenjem ministrstva socijalne politike, katerega je nastopil z zagotovilom, da bo za vse pravičen. Na polju socijalne politike, ki je in ostane za demokrate deveta de -žela, se je našemu dr. Kukovcu v so-cijalnem čutu „omilil“ njegov obraz in njegova ministrska roka je pred volitvami kar sipala cele stolpiče časnikarskih obljub o zboljšanju res bednega stanja naših invalidov, vdov in sirot. Dr. Kukovec je agitiral z novo invalidno naredbo iz njegovega zelnika, ki bi naj zacelila najhujše in največje rane na državno socijalno pomoč navezanih invalidov. Dr. Kukovčev ministrski sociijalm čut je svojčas šinil preko jugoslovanskih invalidov tje gor do avstrijskega Celovca. Ne smemo pozabiti beležiti, da je ministrski socijalni političar dr. Kukovec v svoji obsežni socijalni skr- j bi obljubljal Celovčanom prav nemško I obširno samoupravo. Nemškim Čelov- | čanom je zagotavljal lek avtonomije , nam Slovencem ga ne privošči. Minule so volitve, sestala se je konstituanta, za vse „socijalno pravični“ dr. Kukovec je zamenjal socijalno politiko s trgovino —- invalidi in vdove ter sirote so ostale~pri starem, nič! Edino, kar je ostalo od vseh Ku-kovčevih predvoTtvenih socijalmh obljub, je bilo dejstvo, da je postal poverjenik slovenske socijalne politike v Ljublj ani živmozdravm k, Ribnikar ki je razglasil, da je sicer osrednja vlada dovolila invalidom nekak zvišek pokojnin, a ga on ne bo izplačal, ker se mu zdi premalenkosten; invalidi, \dove m sirote naj še malo počakajo, 'da jim Beograd pokaže malo boi) usmiljeno lice. Tako lahko beležimo, da je bilo dr. Kukovcevo ministrovanje na prestolu socijalne' politike en obsežen papirnati koš, v katerega je nametal vse polno frazerskih obljub pred volitvami, po volitvah pa je te obljube izsul neizpolnjene na demokratsko smetišče, Mesto da bi mili nam dr. Kukovec kot bivši socijalni minister obljubar vplival pri sedanji vladi, da bi vsaj z mezincem nadrobila nekaj drobtin vi--, šjih podpor invalidom, je rajši pomagal mešetariti Pašiču, da je ta kupil za demokratsko radikalne koritarje ■Turke za 1 milijardo 200 milijonov. Z 1 milijardo '200 milijonov bi bilo zclat-no pomagano invalidom, a sedaj bodo rajši s to ogromno svoto napitali vele-kapitalistično Turke, da bodo kimali z vlado. ruti ni nikdar stvarno pripadal Ione -tijskemu klubu. V četrti točki so sa -mostojneži obeleženi kot' garjeve ovce, ki so hotele okužiti ves zemljoradniš-ki klub ter so se v ta namen posluževali kapitalističnih strank na škodo kmetske stvari. V peti točki se samostojnežem očita, da so prodajali (in sedaj_ tudi prodali) kmetijski program za ministrske stolčke in za izvoznice. Od tod torej sredstva za samostojno polomijo! Plačilo,, ki so ga samostoj-, je šlo v korist posameznikov in me v korist kmetov. V šesti točki samostojneži kot „kmetje“ prihajajo med ušes-ca in se jim očita, da so za skledo leče prodali kmetsko gibanje. Slepomišenju samostojnežev m po sHLsocijalistov je sedaj konec! Ločitev duhov v Sloveniji je končno jasno začrtana. Krščansko ljudstvo, kmetje in delavci, sedaj vedo, kje je njihovo mesto! Po sestanku konstituante je naš g. dr. Kukovec avanziral za njegove socijalne obljube v trgovinskega ministra. Izza Kukovčevega trgovinskega ministrovanja nam je javno znano le toliko, da je enkrat potoval in si na državne stroške ogledal Pariz in London. V Londonu so angleški lordi dr. Kukovca tako tečno pogostili, da jim je izrekel javno zahvalo, katera je bila tiskana v „ Jutru,“ Toliko je za navadno javnost dovoljeno, da beležimo o dr. Kukovcu kot trgovinskem mini -stru. Koliko dobrot pa je dr. Kukovec izkazal svojim ožjim prijateljem iz demokratsko trgovskih krogov, pa še tokrat pri strogi cenzuri ne smemo po -vedati. Gotovo je, da je dr. Kukovec bolj zadovoljil kot minister trgovske kroge iz demokratskega raja, nego pa proletarske invalide, vdove in sirote, kot svojčasni enoprogramni minister socijalne politike. Pariškolondonska rajža je g. dr. Kukovca tako utrudila, da je uvidel to njegovo duševno utrujeno stanje- sam Pašič in mu odkazal ministrski prev-žitek, socijalno politiko, kjer si bo. lahko mirno oddahnil v poslušanju vzdihovanja invalidov in živeč v spominu na Pariz in londonske pojedine. Javnost invalidov, vdov in sirot je overjena in pričakuje, da prejme dr. Kukovec kot zopetni minister za soc . politiko še kakega Sv. Savo malo višjega stepena. Poljski pjsraz v Gornji Šieziji. Ze dolgo so se pripravljali Nemci in Poljaki na odločilno, nekrvavo bitko v Gornji Sleziji, Nemci so razvili izborno agitacijo ne samo v glasovalnem ozemlju, marveč po vsej Srednji Evropi. Iz zadnjih poročil je razvid -no, da upajo Nemci na ugoden izid glasovanja, ki se je vršilo‘20. t. m. Naši čitatelji se bodo gotovo spominjali, da je „Straža“ obsojala nedoslednost naših demokratskih glasil, ki so priobčevala v uredniških kot tudi v inseratnih delih i znane okrožnice nemškega poslaništva v Beogradu, Beograjska demokratska „Epoha“ je hotela vsem drugim prednjač ti in radi tega je prinesla poziv „Oberschlesier!“ tudi v nemškem jeziku. Omenjeni slučaja nam dokazujejo, kako pa metno in prefrigano so Nemci agitirali med glasovalnimi upravičenci za svojo stvar. Da je danes Gornja Sle-zija za Poljsko izgubljena, se imajo navsezadnje Poljaki zahvaliti tudi na šim demokratom, ki so za ljubi denar (ne v znamenju „slovanske vzajemnosti.“) pozivali v svojih trobilih raz -kropljene Nemce, da naj gredo v Gor njo Slezijo, kjer bodo borili oorbo nemštva proti slovanstvu. Prepričani smo, da bodo naši liberalni listi se -daj zagnali huronski krik, vse bo so., čustvalo s Poljaki, toda takrat, ko je nemško poslaništvo razpošiljalo svoj Ierman, se niso spomnili rodnih bratov na severu. _ Generalno tajništvo nemških ro -doljubov Gornje Slezije je obelodanilo prve izide v glavnih industrijskni centrih. Po vseh mestih je glasovalo v najslabšem slučaju 80—90 odstotkov prebivalsva za Nemčijo, medtem ko Poljaki ponekod niso dobili niti dobrih 10 odstotkov. Prvi udarec, ki ga jo nemštvo po polomu zadalo slovanstvu, je bila Koroška. Drugi udarec je Gorma Siezi-ja. Znani voditelj Poljakov, V o Jek Korfanty, Je izgubil bitko napratn tre zno nastopajočemu Nemcu. Nemci so razsipovali v Gornji Sleziji ogromne svete denarja, vzdrževali so izborno delujoč agitacijski aparat, mesce in mesce so se pripravljali na odločilni dan. Poljaki so Slovani, Njih mentaliteta je slovanska, Dovolj je povedano s par besedami. Na Koroškem smo prirejali veselice, vršili so se razni tabori, trenutno smo se navduševali za „večno našo Koroško“, dokler nam Nemci s svojim vztrajnim in türm de lom niso razbili slovanskih sanjarij . Ob meji smo imeli vojaštvo, govorilo-se je, „ako izpade slabo za nas, bo -mo izvedli z vojsko svojo d’Annunzia-do“. „Hoo-rruk“ je bilo geslo naših rodoljubov, ki so pozabljala, da delu je nemški aparat tiho in brezhibno . Ko je bila Koroška izgubljena, so ti sti ki so svoječasno ob Klopinjskem jezeru rajali, plesali in kričali pozno v noč, prirejali žalne komedije. — Črne zastave itd. , . . Prepozni so poljski Sokoli, ki se v gornješlezkem ozemlju po dovršenem glasovanju zlivajo po selih okraja Rosenberg, kjer uprizarjajo z an. glešklmi četami neljube spopade. Re akcijonarni, vladni sistem Poljakov, njih slaba valuta, razdrapane gospo -darske razmero dtd. vse to je plašilo socijalistično nadahnj'eno delavstvo gornještiezkih montaoii^tičnih obratov pred poljskim državljanstvom, Nemci, čeprav hudo udarjeni, so si znali v glasovalnem ozemlju pridobiti simpatije prebivalstva. Obljubljali so jim široke socijalne pravice, dobro urejeno državno administracijo, deloma tudji avtonomijo in tako se ni čuditi, če so glasovali raje za v težki krizi se nahajajočo Nemčijo, o kateri vedo, da si bo po -magala v najkrajšem času na noge.-Nemška delavnost, vztrajnost in volja., vse to je izdatno sodelovalo pri odločilni bitki med Nemci in Poljaki, ki so izgubili to pomembno bitko radi tega, ker so žalibog — mehki Slova* ni. Politični pregled. KRALJEVINA SHS. V ustavnem odboru so sedaj hude preklarije radi člena 62, ki govori o upravni razdelitvi naše dr-* zave. Glede državne upravne razde -> litve predlaga vladni načrt, da se razdeli celotna SHS kraljevina na 48 pokrajin in sicer. Slovenija na dve pokrajini s sedežema v Ljubljani in v: Mariboru, v Hr.vatski in Slavoniji Obstane osem dosedanjih županij, Dal -* macija se razdeli na dve pokrajini s sedežema v Splitu ter Dubrovniku Bosna dobi 5, Hercegovina L Srbija obdrži starih 17, Macedonia 8, Črna-gora 2 in Vojvodina 3 pokrajine. Glede stilizacije tega člena se niso mogli sporazumeti na sejah ustavnega oda bora, pa je stiliziral ta člen med -strankarski odbor s pomočjo Pašiča, Trilkoviča in Pribičeviča, ki so določili, da se vrši uprava v kraljevini po oblastih, srezih ter občinah. Razdeli-, tev na oblasti se vrši po zakonu, ka--kor zahtevajo socijalne in gospodari ke razmere. Ta oblast smo imeti največ 700.000 prebivalcev. Na čelu vsake oblasti stoji veliki župan, katerega imenuje kralj. Dokler se pa člen 32 ne uzakoni, ostane dosedanja uprav -na razdelitev. Po vstopu muslimanov in sa■* mostojnežev v vlado se je izvršila tudi preureditev ministrskih portfeljev > Dr. Kukovec je prepustil trgovino muslimanu 'dr. Spahu, sam se bo pa lotil zopet za vse „pravičnega“ socijfd-nega skrbstva. Dosedanji minister socijalne politike dr. Milivoj Jovanovič prevzame verstvo. Poljeprivredo dobi samosto.jnež Pucelj; dosedanji polje -belski minister dr. Velizar Jankorič postane prometni minister. Narolno zdravje dobi dr. Karamehmedovič, ministrstvo zgradbe pa Joca Jovanorič. Ostali portfelji ostanejo v dosedanjih rokah. Istočasno, ko je beograjski i ministrski svet preustrojal osrednjo vlado, so se izvršile izprem&mbe tudi pri deželnih vladah. V Bosni doAjO deželno podpredsedstvo in poverjeništvo za trgovino in industrijo muslima -ri. Predsednik Dalmacije postane M. Bartulica, podpredsednik bo demokrat, na Hrvatskem dobi narodno gospodarstvo proiesor Gjennanavič, pravde pa Mladen Popovič (oba radikala). Dež. vlada za Slovenijo bo sestavljena iz Jtiberalcev in samostojnih še le po Veliki noči. NEMČIJA. V Jv a m č i j i imajo sedaj svoj bosana i radi plebiscita v Gornji Sle-ziji. Malo čudno — edtentne čete zasedejo važnejša mesta v Nemčiji, ker se Nemci branijo plačilu po pariškem diktatu, Poljska mobilizira sokolstvo cb meji Slezije, a Gornješlezijci glasujejo do malih izjem vsi za Nemčijo, Dosedaj so dobili Nemci 742.000 glasov, Poljaki pa 478.000. V najslabšem slučaju bi znali dobiti Nemci 61%. — Časopisje poroča, da so glasovala sko-ro enogmsno za spojitev z Nemčijo vsa mesta, a s socijainimi demokrati prepojeni industrijski centri Slezije pa za Poljsko. To poročilo ne bo istinito, ker vidi tudi soeijalna demokracija v Poljakih večjega nasprotnika socijal -nega preobrata nego v Nemcih. RUSIJA. V čegavih rokah je pravzaprav Kronstadt, ne vemo. Varšavska poročila nam znajo povedati, da so gospodarili v Kronstadtu boljševiki le sekaj ui’ po zavzetju mesta, nakar so Jih prepodili uporniki; moskovske vesti pa nam trobijo, da se vršijo že v Kronstadtu velike parade rdečih čet, in da že zopet poslujejo sovjetske oblasti. V Moskvi je došlo zadnje dni đo opasnih delavskih demonstracij radi kritično slabe prehrane, Nad 40000 delavcev je demonstriralo napram sovjetom, a ft so pustili streljati na demonstrante po ietonskih strelcih. Žrtve mrtvih, ranjenih in pohojenih pri tej demonstraciji Se niso popolnoma u-gotovijene. Pnevne vesti. d Italijanska aneksija Primorja. Y Trstu so proslavili Italijani dne 20. t. m. z velnam nruščem aneksijo Pri morja. Na stotisoče zastav so razobesili na vseh koncih in krajih ter s tem hoteli pokazati, da jo Trst danes italijansko mesto. Po uMcah so kričale velikanske množice vročekrvnega pre bivalstva svoj „Viva Г Italija!“ Obla»-sti so zastavile vse svoje sile, da bi uspela proslava čim sijaj noje. Svečanostim je prisostvovala tudi burno po zdravljena laška mornarica, ki je odposlala v ta namen ladji „Duilio“ m „Vittorio Emanuele“, Odposlanstvu, ki je prišlo iz Rima, j'e načeloval pod predsednik senata, 81 letni baron Mo lodia.. Prisostvovali so še nadalje mi -nistri E&ineri, Soleri, Berenini, ge -neral Petitti itd. Sko! Bartolomasi je pel v katedrali sv, Justa slovesni „Te Deum“„ Pozno v noč so še rajali zmage pijani Italijani in se radovali nad prikiopiiivTo Primorja k „materi Italiji. — V Jugoslaviji pa smo obhajali dan žalobe. V Ljubljani, Mariboru in Zagrebu so z žalnimi manifesta oljarni dokazovali Italijanom, da se-našim krajem ob morju ni što in brzojav 10 par nagrade pošt -mm uradnikom od vsakega zaboja v svrho hitrejše ekspedicije. Pri čitauju ravnokar beleženih vrst se moramo vprašati, Čemu pač plačuje država poštne uradnike? Ali ne radi lega, da vrše kolikor mogočo točno in hitro svojo dolžnost! Sedaj pa tira z razpisom posebne nagrade za poštno urnost vlada sama poštno uradništvo v korupcijo. Vsak poštni uradnis b: bil nore, ako bd hitro ter točno ekspe-diral razne zaboje, ker sicer ne prejme nagrade onih 10 par. Pošta bo pustila sedaj nalašč ležati razne po -šiljatve in odpravljala samo one, za katere bo prejemala bakšiš nagra le. Davke povišuje vlada, da potem lahko izplačuje še koruptne nagrade u -radništvu, ki je itak dobro plačano . Da, da, glede pošte smo že Slovenci na Balkanu in sicer v — Macedoniji d Neznosne poštne razmero via • dajo zadnji čas v Sloveniji posebno z ozirom na Maribor. Iz Maricora vzame pošto vlak ob 11. uri dopoldne in cb VS. uri zvečer. Vlak, ki odhaja v jutro ob YS. uri iz Maribora, pa pošte ne vzame, dasiravno bi jo ravno ta vlak moral vzeti, ker ima zveze z vla-id proti Konhcam, proti Rogatcu po Savinjski dolini in proti Zagrebu, o-ziroma proti Ljubljani, mul tem, ko ilak ob 11. uri teh zvez večinoma nima. Ako oddaš v Marib . a pismo ob 6. uri zvečer, ga odpelje vlak še le nrugi dan ob 11. uri p-A: jutru in to pismo čaka potem v Poljčanah ali v Celju ali na Grobelnem eh pa na Zidanem mostu, da ga vzame še le zvečer ali pa drugo jutro kak vlak a ti pošta seboj in tako pride pismo ali časopis še Te tretji, večkrat celo četrti dan naslovljencu v roke. Poštna u -prava mora vendar vedeti, da poštni seli zjutraj pridem po pošto in ne popoldne, zato bi morala imeti skrb za to, da prvi jutranji vlek vzame pošto seboj, ne pa Še le opoldne in zvečer, zjutraj pa sploh ne. Zahtevamo od poštnega ravnateljstva, da to stvar kmalu pa dobro preudari ter ta ne -dostatek takoi od nravi. Pošto naj vzame seboj iz Maribora vlak ob %6. uri zjutraj! d Demokratska finesa. Iz Sevnice ob Savi nam pišejo: Sevnica je med vojsko in potem veliko napredo vala. Marsikateri „meščan“ si je o -pomogel od neznatne osebice do velikega možakarja, med tem ko so drugi omagali. Celo stare načrte za ko _ ristne naprave so naprednjaki zavr -gli, samo, da bi se nikdo ne spomin -jal na stare, sposobne nesebične in e nergične može. Samo nešta je še sedaj manjkalo, to je pravega kozla vodnika. Kdo bo rešil in vodit demokrat sivo v Sevnici? Nihče drugi kot pravoslavni, novodošii, živjino, namreč, zdravnik Sribar. V očeh' svojih pact* jentov in pred svetom velikega demo-kratstva zasluži on prvo premijo. Na čitalniškem večeru, ki je po starih na vadah združaval vso etobromisleče Se vničane, je im'ei kot samozvani načelnik ven tlačiteljev takšen nesramen, govor, da so si (lame obraze zakrivale in se iz strahu jedri a k drugji stiskale. Pri prosti zabavi jo grozil, da bo eni gospodični v obraz pijunil, ker., ni hotela ž njim občevati, Ta dečko , navajen občevanja z bolnimi in divjimi živali namerava iztrgati čitalnici knjižnico in jo izročiti Sokolu. Povsod, pri demokratstvu, Sokolu itd. i-ma odločilno besedo. Baje je vsled priporočila demokratskega okrajnega zastopa imenovan celo za prisilnega» oskrbnika tukajšnje graščine. Časti -tamo Sevničanom na’ no A pridobitvi! , U nadaljnem razvoju korupcije borno točno poročali širni javnosti, da kmetje zvedo kako in kaj, d Bivši žandajc nemškutar Pottpe-isekan iz Ljubnega v Savinjski dolini je strasten soeijaldemokratični agitator. Sam se hvali, da je „črn“ okraj napravil „rdeč.“ Ker ima laž kratke noge m ker ne moro nobene obljube izpolniti, zato ga zapuščajo-njegovi —• zvesti. Da bi rešil, kar se rešiti da * je začel po vzgledu boljševikov z našitem. Kmet. društvu je kratkomalo naznanil, da zahteva on in 24 njegovih zvestih, da se mora nemudoma sklicati občni zbor in skleniti, da S» kmet. društvo izroči socialnim demokratom. Dobil je zaslužen odgovor A-njega in njegove podrepnike se jo izključilo iz društva, Ker ne more kot socijalni demokrat ničesar doseči, hoče. g. Pottpetschan pristopiti k komunistom. Opozarjamo oblasti na tega Zagrizenega nemčurja komunista in na shode v njegovi gostilni! ■ d Iz planinske okolic«. Znamenje časa je, da so cerkveni ključarji ~ menda polovica — naših župnih oer. - • kev samostojni „pobožni možje“, ki trde na vsa usta, da niso proti veri ter da ljubijo cerkev. Kdo se ne smeje?!? Dobje, Planina, Sv. Vid in Zagorje , tukaj kar dva samostojnežal Prosi« mo dotične gospode župnike, da teni nevednežem razložijo, kako delajo samostojni poslanci v Belgradu proti naši cerkvi in proti venski šoli. Z zlo * glasnim kancelparagrafom hočejo zasužnjiti cerkev, s tem pa, da so oropali šole verskonravne vzgoje, hočejo razkristijaniti šole. Ali hočete še večj dokazov? Vsi, ki so volili te poslance, so sokrivi verskega boja. Splošna želja je, da se izvolijo novi Cerkveni ključarji, ki so prijatelji cerkve ten verske šole. „Cerkev in šola sestrici ste dve, ene od druge ločiti ne- gre“* uči škof Slomšek. , d „Danica.“ Na rednem semeste občnem zboru jugoslovanskega kaiol. akademičnega društva „Danica“ je lil za letni semester 1920-21 izvoljen' sledeči odbor: predsednik Slavo Pä* pež, cand; iur.; podpredsednik: Vikt* Korošec, eand. iur.; tajnik: M. Jer* šič, stud. iur.; blagajnik; Birk Fran, stud. tehn.; I. knjižničar: Kozjek Ä., stud. phil.; II. knjižničar: Prijatelj Jože, stud, iur.; gospodar: Žumer M,, stud. ckem.; arhivar: Kušar France, stud. phil.; zapisnikar: Kacin Anton, stud. phil. d Najden denar. Pri vožnji na vlaku proti Celju je bila najdčria sveta denarja. Resnični izgubitelj naj se oglasi Slov. Bistrica št. 28. d Gospodinjski tečaj v Ptuju, Go- „ spodinjski tečaj v Ptuju se je pričel dne R). marca, Obiskuje ga 26 kmetskih deklet. Trajal bo do zadnjega a-prila t. 1. Ako bi se prijavilo še . mnogo deklet, tedaj bi se tečaj nadaljeval za daljnih šest ali osem tednov. d Zatvoritev mosta čez Dravo» Okrajni zastop ptujski bo letos popra»* vljal drugi del lesenega mosta na Bor-Iu čez Dravo. Radi popravil bo promet za težke vozove za čas od dne 29. marca eto zachTega majnika 1921 os» mogoč in se opozarjajo na to vozniki. Vozovi vözijo med tem časom čez Ul-mov brod ali pa čez Okič na St. Vid; Le lahki vozovi bodo mogli voziti tu -di med popravilom mosta, toda morajo 23.; mare*,. ;ШИ* mkt paziti. -vozniki, da se ne pripeti aezgofau ■ Ö ŽaiM ssfooroYaHl© v Vojniku. Podružnica Jugoslovanske Matice za Vojnik, Novooerkev in Frankolovo je priredila dna. 20, t rn. ob %9. uri v dvorani vojaišlee posojilnice žalno zborovanj® raäi aneksije Primorja po Italijanih. d. Saofeiifu društvo v Celju priredi aa belo nedeljo ob 4. uri popoldne v .Narodnem domu krasno narodno igro „Lovski tat,“ Pridite v častnem šte vilni ft Жшрекаеа okrožnega agrarnega urada. Vse' prošnje, pritožbe ter •trug© гаиШав spise, tikajoče se ag-ramo^relorronih zadev na Štajerskem in v Mežišfci dolini je naslavljati vedno le na okrožni agrarni urad v Mariboru Im je. direktno dopisovanje z ministrstvom m agrarno reformo ne-flopusia® Cer se s tem rešitve le samo mvlaöejeier d 3P©4- Јкмј •zgorelo. Na Pragerskem se je zgodila v soboto, dne 19. |. »i. nesreča, M je zahtevala življenje pet konjev. Konji, last tvrdke Hafner v Magrebu, so bili natovorjeni v vagonu, kjer se je nahajala tudi krma in so bffi namenjeni za izvoz. Spremljevalec je prižgal v vagonu svečo, ki m je prevrnila, čim so je ' vlak pričei pomikati. Vagon jo bil mahoma v plamenu, Skrajnem napo -ru sluibujoÄh železničarjev se je po sreMa, da s® niso vneli še ostali va goni« Pet kmj le zgorelo v vagonu, tri močno ožgane pa so prepeljali v Maribor* kjer-, so jih morali ubiti. d. Dr« <§fc©a: Steinwender umrl. V Beljaku je ..dne • 21.. marca v starosti 73 let umri dolgoletni riemškonaeijo -nalai posiasmo . m bivši minister dok-kor Oton Bfamwender.Umrli jo bil na polju državnih Штпо brezdvomno u-gledna gtro-loivojak. d IMssie besede razkralja Niklto, Kakor javlja ^Piccolo“ iz San Berna, ,tje izgovoril razkraJj Nikita pred smrtjo sledeče besede: „Želim, da me začasno pokopljete v Italiji, dokler ne zmaga pravica Črnogorska» Bog po -magaj »мједга .revnemu, bednemu in nesrečnemu narodu. Črne gore.“ — Po pogrebu so prisegli črnogorski oficir ji kraijicd-ydovi zvestobo. Črnogorski prmo Peter to izdal na črnogorski narod proglas,, v kälterem povdarja svo.0 pravo na prestol; obenem je na znantl, da 1» slovesno „vkorakal“ v Getto j©» dPireftJfeateMSkfli gibanje med Cehi ;to dosedaj zavzelo velikanski obseg. „Rode Pravo“ poroča,. da je izstopilo Iz katoliške cerkve v čehoslovaški republiki dosedaj 2 milijona oseb» d ¥m v plamenu. Dunajski listi poročajo, da je dne 21. marca zgorela •»as GrafenschJag na Nižje-Avstrija -kem. Zgorelo je 66 hiš, le 6 hiš je še .ostalo nepoškodovanih, Požar je zahteval 4 človeške žrtve, zgorelo je tudi »ad 200 .glav živine, d öwtne številke. Nek Anglež, ki |e imel očividnb veliko časa, je D.ra -čonai, da je mož, kateri je dovršil 50 teto svoie starosti v celem svojem ži-vijeajM spal 6000 dni, bedel, in delal Moj stric in moj župnik. I* francoščine prevedel Paulus. (Dalje.) »Pustimo ga! Toda vrnimo se k baronu L©; Maltour! Kaj pa njemu o-ž»ate?* »Človek, И ni nikdar plesal z ваепој druga ko kvadrdjo, ker jaz no riiriora Iritoračnega valčka!“ sem vz-kWboila nevoljna. „.Zares velika nesreča! — Regina ponavljam vam, meni se zdi nezmisel-«a možitev v. tako mladih letih! Ampak morebiti vkljub vaši doli in vašemu lepemu obrazu ne najdete nikoli ;več lake lepe priložnosti, kakor le tale. izvrsten človek! O njegKom življenju in značaju imam najboljša priporočila» Neizmerno bogastvo, naslov, velespoštovana rodbina, slavni, prod -stiki----- »Ah, da! Predniki!“ sem mu zaničljivo segla v besedo, „Predniki so •zame nekaj, neznosnega!.“ „Zakaj?“ »Ljudje, ki niso mislili na druga, ko na pretep In na poboje! Kaka ne -urasost!“ „No torej —! Cul sem, da ugajate sodnemur. pisarju iz V. - — Ta. nima STRAŽA, je 6000 dni, hodil je 800 dni in jedel . je 1500 dm, 500 dni je pa bil bolan. V svojem življenju je povžlil 70,000 funtov kruha, 20.000 funtov mesa in 5000 funtov zelenjave in sočivja, na raz -nili pijačah je spil 32.000 litrov, kateri bi napolnili jezero, kojega obseg bi znašal 33,000 čevljev, globoko ti pa bilo 3 čevlje. Vdove in sirote padlih vojakov morajo na novo prosili za prisodbp in nakazanje preskrbovalnine. Potrebne tiskovine za to se dobijo v Cirilovi tu skarni komad po 80 vin. Iz Maribora. d Velike spremembe na političnem obzorju. Tajnik N S S, znanji junak Tone V akta r, ki je na Voglar-Džamo-njevem shodu obešal „klerikalce“ na kandeiabre, je sfrčal iz tajništva N S S. T«e dnii se je javil kot tajnik IDS v mariborskem Narodnem domu, — Bivši predsednik socijaldemokrat -ske KDZ Verlič od Sv,. Petra niže Maribora je nedavno avanziral do taj nika neke Strokovne zvezo viničarjev pri NSS. — Bivši financar in vino-verižnik Pevec v Zibiki je odložil a -gitatorsko službo pri Samostojni in Je prevzel enak portlelj v kraljestvu rdečih v Poljčanah in Ločah, Na vidiku je še vse polno takih politično znamenitih osebnih sprememb, d 6. Džamonja je spravila „Straža“ na. pravo pot do mostarskega silila. G. Džamonja objavlja v „Taboru“ pismo, katero je naslovil na sodišče v Mostar in naznanja svojo adreso, Mi smo bolj neverjetni in dvomimo , da bi bil g, Džamonja to pisanje odposlal, Uredništvo „straže“ bi rado videlo „reoepis“ tega pisma, ker рт -smo se bo gotovo zgubilo in su'd v Mostaru me bo zvedel o bivališču g Džamonje. d Kako se postopa s strankami v v Mestni hranilnici v Mariboru? Mestna hranilnica se hvali po listih, da pri njej rastejo vloge kakor gobe po dežju. Vsak teden ima kar po miljo -nih več vlog kakor dvigov. Na drugi strani pa sami demokrati javno pravijo, da so začeli ljudje dvigati svoje vloge, kakor h.tro so zvedeli, da Je vlada razpustila stari upravni odbor. Torej so ljudje vendar imeli trdno zaupanje v „klerikalni“ odbor, v doktor Irgol.ča in druge demokrate pa ne za upajo, ker vedo, da ne znajo gospodariti in varčevati, pač pa razmetavati» Ako pride zdaj kdo v Mestno hranilnico dvignit svoj tam naložen denar, mora iti k „ravnatelju“ Vodebu prosit, da se mu denar izplača. G. „ravnatelj“ potem radovedno vpraša: Ali ste tudi Vi klerikalne stranke ? In stranke mu navadno odgovore : „To Vas nič ne briga, pa svoj denar bi rad •imel“., S takim govorjenjem hoče „ravnatelj“ Vodeb pregovorili stranke, da ne bi dvignile denarja.. Mi pa zahtevamo, da hranilnica brez vsakega ugovora izplača strankam vsako svoto, И jo želijo imeti. Ce ima hranilnica res toliko denarja, kakor se hvali, potem tudi naj vsaki stranki da, kolikor hoče imeti. „Ravnatelju Vodebu pa svetujemo, naj rajše vrši svoje delo, stranke pa naj pri miru pusti! Hranilnica he sme poznati ne klerikalcev in ne demokratov, ampak samo vlagatelje. Bolj ko bo „ravnatelj Vodeb ioe.l vlagatelje v klerikalce m demokrate, tem bolj bo giaevaio šte vilo vlagateljev, kajti naši pristaši so bodo lepo zahvalili za zavod, v katerem jih sam „ravnatelj“ psuje s kieri kaici. Ako bo zavod še dolgo pod tako izbornim vodstvom, kakor sta pod kon trolo mestnega sosveta stoječi gerent dr. Irgolič in finančni- izvedenec „ravnatelj“ Vodeb, potem bodeta v hranilnici kmalu brez strank in bodejta imela voditi le par uradnikov in sama sebe. d O Siamu in vzhodni Aziji ter njih trgovskimi stiki predava s sklop Učnimi slikami inž.i Lupša v četrtek . 24. marca" ob 20, uri v Mariborskem Bioskopu, Cafova ulica. K obilni ude ležbi tega važnega predavanja vabi Slov. trgovsko društvo. d Ljudski koncert, katerega pri -rede gojenci in gojenke drž, moškega in ženskega učiteljišča v Mariboru v torek, dne 5. aprila, v Götzovi dvorani, bo obsegal sledeče mešane zbore s spnemljevanjem vojaškega orkestra: V. Parma: Povodni mož (balada za ?bor, soli in orkester), Gučaninov: Sever in jug (ruski zbor), Biran: Madrigal.- Zajc: Svatovac (koncertni kolo); Schwab: Dobro jutro (koncertni valček); Smetana: Sklepni zbor iz Prodane neveste. Cisti prebitek prireditve je namenjen Dijaški kuhinji v Mariboru. d Organizacija vojnih invalidov vdov in sirot v Mariboru razdeljuje ta teden med svoje najrevnejše člane od poverjeništva za socijalno skrb -stvo v Ljubljani naklonjeno moko. Prosilci naj prineso od občnskega u-rada izkaznice o številu družinskih članov in potrdilo, da so nujno potrebni podpore, tajniku organizacije, ki jim nakaže moko. d Velikonočne pobožnosti v, mariborski stolnici, V letošnjem Velikem tednu se bodo vršile te-le pobožnosti: Danes, jutri in v petek ob 3. uri popoldne bodo žalne jutranjice (strašni-, ce). —• Na Veliki četrtek se začnejo sveta opravila ob 549. uri zjutraj in sicer: Poritiiikalna sveta maša кце-ј žoškofa, blagoslovljenje svetih olj, ob hajilo duhovnikov in prenešenje Naj-svetejŠega v Križevo kapelo. Sledi sveti obred umivanja nog, ki ga bodo nadpas-tir izvršili pri dvanajsterih starčkih, katerih imena so: Matija Ailetž (88 let star), Mihael Fobinger 83, Jakob Mahajnc 82, Alojzij Koro -šee 79, Janez Petzko 74, Stefan Turn šek 73, Janez Berglez, 73, Franc Jager 72, Matija Schmacher 72, Anton Konečnik 71, Jožef Serbela 71 in Franc Zagovec 71. Skupna starost teh „apostolov“ znaša 909 let. — Ob 6. uri zvečer bodo litanije trpljenja Kristusovega v Križevi kapeM. — Veliki petek začetek ob 8» uri zjuirai ; ob 549, uri počeščenje svetega Križa in prenesenjo Najsvetejšega v božji grob; ob 5. urji popoldne zadnja po-stna pridiga, nato križev pot in lita- nije Gospodovega trpljenja v kapeli svetega groba, - Na Veliko soiute ob 518. uri zjutraj blagoslovljenje og-nja in krstne vode, nato sveta maša* Vstajenje se vrši ob 6. uri zvečm: -procesijo in z zahvalno pesmijo, — Na Velikonočno nedei.o ob 6, uri zjutraj tiha sveta maša, nato blagoslovljenje kruha; ob 7, uri peta sveta maša z blagoslovom; ob 5410. uri pri_ diga, potem slovesna pontifikalna sveta maša knezoškofa s podelitvijo apostolskega blagoslova, Popoldne ob 4« uri pridiga in slovesne večernice. d Poverjeništvo Slovenske Matice je prevzel za leto 1921 (za Maribor in okolico) gospod R. Pleskovič, Stross-mayerjeva ulica št. 26. Članarina znaša Tetno 40 K. Za ta znesek prejmejo člani letos tri lepe knjige. 'd Za varnost javnih nasadov. Policijski komisarijat v Mariboru je odredil, da je odslej prepovedano, spuščati domače živali (kunce, kokoš), pi-ščeta itd.) v javne nasade. V mestnem vrtu morajo lastniki psov voditi svoje živali na vrvi. Istotako je prepovedana, , hoja po javnih nasadih. Orlovski vestnik. o Odseki mariborskega orlovskega okrožja, pripravite se na organizator rično revizijo, ki se bo izvršila tekom prve 'polovice meseca aprila! Pomlad je tu in z njo čas nastopov. Tehnična, revizija je končana, v tem oziru ste pripravljeni, treba nam je še pogledati, če smo tudi vdrugem oziru. — Vsem odsekom in bratom: Veselo Alelujo! , o Odfoorova seja telovadnega odseka Orel Maribor bo danes v sredo., dne 23, marca, ob 7, uri v društvo -nem prostoru. Odborniki gao.vo priti, -r Predsednik. ’ q o Dekliški večer telovadnega krožka Orlic Maribor bo danes v sredo, ofo 7. uri zvečer v samostanu Čč. šolskih sester. Sestre pridite gotovo!. —* Bog živi! Narodno gospodarstvo. g Kriza češke industrije. Kriza češke industrije se poostruje in je pri suita vlado k sporazumu s sosednim» državami To je vzrok, da se je doktor Bene š z veliko popustljivostjo o-premljen, pričel z nenavadno hitrostjo pogajati z Avstrijo v, gospodarskih, zadevah. Dr. Benešovo delovanje je vzbudilo v italijanskih krogih nezadovoljstvo, ker so le-ti mislili, da bo I-t ali j a prevzela gospodarsko in politL. čho vodstvo nasledstvenih držav, Tit» dl v Parizu zasledujejo dr. Benešev« samostojno poiitikovanje z nekakim nezadovoljstvom. g Padanje cen za železo. V Fran ciji, Angliji, v Belgiji in tudi v Nemčiji: so začele cehe za železo stalno padati. Tako n, pr. so v Nemčiji pred dnevi znižali ceno žioe za celih 420 mark za tono. Isto velja tudi glede ne znih izdelkov dz ž ce, g Vrednost denarja Ameriški dolar stane 137.75—138 naših kron, za prednikov,. Ali hočete, naj mu povem, da ga gospodična de Lavalle želi za moža?“ „Ne šalite se z menoj, stric! Sami veste, da sem plemenite krvi, prav, do nohtov“, sem odgovorila in porabila priliko ter občudovala svoje roke in skrbno’ negovane nohte, „Tako sodim tudi jaz, če me ne moti vaša zunanjost, — Sedaj me pa dobro poslušajte, draga nečakinja ! Ne poznate še dovolj gospoda Le Mal-tour, da bi ga vedeli prav ceniti. Za» to želim, da ga na vsak način par -krat vidite, preden mu daste končni odgovor. Pisal bom gospej Le Maltour da je odločdev v vaših rokah in da dovoljujem njenemu sinu, naj pride v P a vol, kadar mu je ljubo“. „Prav dobro, stric! Zgodilo se bo,, kakor vi hočete!“ Pet minut pozneje sem blodila po parku kipeča od razburjenja. „Tako torej!“ sem govorila in gri zla robec, da bi zaduš la jok, „Sprejela ga bom, tega barona Maltour ! V štirih dneh hočem, da izgine iz mojega življGn'ia.1 In striq, fit ničesar ne vidi, ničesar ne razume---------“. Motila sem se. Vkljub mojim trdnim sklepom, da, se ne izdani, je vi - del prav jasno. Toda ravna., je modro. Ni mogel prepovedati gospodu de Cen prat, da ne sme ljubiti njegove hčerke, tudi se ni mogel odreči ženitbene-mu načrtu, ki sta ga s poveljnikom gojila že toliko časa. Prepričan pa je bil, da moja čuvstva niso globoka, da je v njih mnogo otročjega in da je najboljše sredstvo proti mojim muham, ako napelje moje misli na koga dru -gega, ki bi me ljubil in si Znal pridobiti mojo ljubezen, po znanem reku, da ljubezen spet rodi ljubezen. Njegovo sklepanje bi btio pravilno da ni bilo pogrešno že v korenini. Dva dni pozneje sta prišla v Pa -vol gospa baronica Le Mait.uir in nje ni sin, s smehljajem na licu in upom v očeh.. Dobri gospod Le Malta-n* mi jo povedal sto ljubeznjivih reči, ki sem mu pa nanje odgovarjal s čmer-nim in sitnim obrazom. Baron je bil dober človek — — » Nočem reci, da je bil omejen. Nikakor ne! Nadarjen ie bil, duhovit. Toda komaj triindvajset' let je imel in boječ je bil ter zelo zaljubljen, vkljub temu pa prav nič podjeten v ljubezn. in zlo bni skušnjavec-nagajivec me je hudo dražil, da bi mu njegovo za ubljenoM pošteno izplačala, Drugi dan nas je prišel obiskat sam. Trudil se je , da bi me spravil, v razgovor. j „Ali vam je žal, da ni v.ač plesnih večerov ?“ . j „Da“, sem odgovorila z robatim glasom naše nekdanje Suzane.. „Ste se dobro zabavali- ori dr® pri rodbini N,?“ »Ne.“ „Pa je vendar bilo krasno 4 Kak© lepo obleko ste imeli! Vam dopada modra barva?“ „Gotovo, ker jo nosim“. Gospod baron je skromno poka» šliai da bi si naredil pogum. „Radi potujete?“ „Ne,“ „Čudno! Mislil bi, da ste podjetnega duha in da ljubite različnost potovanja!“ „Neumnost! Vsaka reč me plaši!“ Tako je šlo nekaj časa naprej» Končno ga je spravila do obupa moja redkobesednost in mojo preveliko z ati» manje za muho, kt se je sukala po na slonjaču in ki sem je gledala s kan najbolj izzivajočim obrazom, vstal ja precej zardel in se poslovil» 100 avstrijskih kron plačaš 24 naših kron, za 100 čehoslovaških kron 181 —184, za 100 nemških mark 226 in za 100 laških Lir 550-555 naših kron Dopisi. Solčava. Naša kmetijska zadruga se zelo lepo razvija in napreduje od meseca do meseca. V dobrem letu je napravila poldrugi milijon K prometa. Podrobno poročilo o delovanju zadruge se je podalo pri občnem zboru dne 19. t. m., na katerem je govoril posl. Pušenjak. Po občnem zboru se je vršil političen shod, na katerem je poročal o položaju poslanec Pušenjak. Na predlog veleposestnika Klem.-:nšeka sc-se sprejem resolucije, v katerih n-govarja proti sokolizaciji šol in proti kulturuobojmm naklepom liberalcev. Luče. Na Jožefovo je imela Uno.; šnja posojilnica in kmetijska zadruga občni, zbor, na katerem je govoril poslanec Pušenjak. Razpravljalo se je o bodočem gospodarskem delu. Gorujlgrad. Shod Kmetske zveze dne 20. t. m. je jako dobro uspel. Izvajanja poslanca Pušenjaka o položaju, sokolizaciji šol in kulturnobojnih načelih liberalcev so se popolnoma o-dobravala. Posestnik A. Savinšek je predložil spomenico glede pašnikov, zborovalci so stavili razna vprašanja radi davkov, agrarne reforme it'd. Rečica ob Savinji. V naši župniji delujeta že 22 let posojilnica in kmet. zadruga, katere vodijo požrtvovalne najuglednejši posestniki. Na obön'h zborih dne 20. t. m. smo slišali,, daje posojilnica lansko leto napravila osem milijonov K prometa in izkazuje 3!4 milijone K hranilnih vlog, kmetijska zadruga pa nad 5 milijonov K prometa. Na občnih zborih je govoril poslanec Pušenjak, ki je podal načrt o na-daljnem skupnem 'delu gospodarskih zadrug v okraju Gornjigrad. — Po občnem zboru se je vršil politični shod na katerem je poročal poslanec Pušenjak o kulturnobojnih nakanah libe -ralcev. Navzoči zborovalci, med temi tudi nekateri soeijalni demokrati, so popolnoma odobravali delo naših poslancev. Novejše. V Gornji S 1 e z i j i je glasovalo za Nemce 716.406 oseb, za Poljake 471.496 oseb. Poljska vlada je poslala vrhovnemu svetu noto, v kateri prosi, da se naj razdeli Gornja Slezi-ja tako, 'da bi prišli oni kraji, ki so glasovali za Poljsko, k poljskemu ozemlju. Francija je zagotovila Poljakom svojo pomoč glede note. Volitve v it ab an ski parlament so bodo vršile 27, aprila,. Sedanja zbornica bo baje razpuščena 25. marca. Nekaj resnice o logaški Slatini. V kopališču Rogaška Slatina so zavladale po preobratu dokaj čudne razmere* Marsikaj so govorili in tudi pisali o ravnatelju Hergu, ki je v burnih dnevih preobrata prevzel vodstvo tega važnega zavoda. Resnica je, da so omenjenega ravnatelja v prošlem letu odslovili in na njegovo mesfo je stopil sedanji ravnatelj Dolenc, proti kateremu rujejo razni elementi ter ga prikazujejo javnosti v najslabši luči. Odstavljeni ravnatelj Herg ne more odpustiti vladi, ki ga je odslovila. Ni nam povsem znana motivacija» s katero je opremila deželna vlada Hergo-vo „modro polo“, izvedeli smo le toliko, da je mož bil nesposoben in omahljivec glede političnega prepričanja. V krogu domačih je občeval ponajveč v blaženi nemščini, družil se je naj -raje z zagrizenimi nemškutarji, raz -ventega pa si je stekel velike „narodne zasluge“ v zadevi povratka najhujšega nasprotnika našega naroda — dr. 'Simonič,ha. Ravnatelj Herg ni obvladoval slo-\enščine tn tako se ni bilo čuditi, ako je zanemarjal pisarniške posle, ki jih je zanj opravljal po svojih močeh g. knjigovodja, oziroma „pisarniški ravnatelj“ zdravilišča. Pod vodstvom g. Herga sta silno trpeli avtoriteta in disciplina, uradništvo ni imelo nikakega zaupanja v svojega šefa. Herg je le prekmalu opazil ta pojav m bilo je naravno, da je pričel iskati svoje prijatelje med socijalnimi demokrati. V *a namen se je pridno udeleževal njihovih shodov. Čeprav zveni cela stvar nekako čudno, je vendar ugotovljeno, aa je Herg nameraval v svojo korist upri -zori ti med uslužbenci stavko, ki naj bi Ojačila njegovo pozicijo na zavodu. — Nekaj časa se je rival tudi med pri Staše SLS, dokler slednjič ni zajadral v „varno“ pristanišče JDS. Herg, ki je med delavstvom izgubljal svaj ugled — je poizkusil nato svojo sreč j tudi med sezi.,skimi gosti, osobito med Sr- bi; dovoljeval je na iast^ pest razne ugodnosti, udobnosti in popuste — kar pa m bilo utemeljeno. V' svoj®® strahu pred neizogibnim padeem je dovoljevan vsakomur, kar si je kdo želel, saj je bil preslab, da bi M-odbijal neupravičene prošnje. V svoji „ljubezni“ do ravnateljske^ ga stolčka možu ni bilo nobeno sred -stvo dovolj uspešno, da ga obdrži na površju. V ta namen je poslal ;v‘Ljubljano deputacijo, ki naj M tam it-prosjačila, 'da bi Herga pus®i'na-'svo-jem mestu. Člani te deputäeije so mo nasedli in marsikateri izmed teh ob -žaluje, da so se v Ljubljani pošteno blamirali. Ko je prevzel ravnatelj; Do*efc« 'vodstvo, je Herg z raznimi intrigami skušal vprizoriti med delavstvom novo stavko, ki naj bi Dbleneu delala razne težave. V ta namen si je najel cestnega pometača M. in znanega zna-cajneža Medveda. Zadnjega je nastavil proti volji uradništva, ki ga le še svarilo pred ničvrednežem.. Ob priliki prevzemanja poslov je delal Herg novemu ravnatelju • razne težave, sredi sezone ni hotel podati potrebnih informacij, me'đ o osti pa je hujskal, samo da bi delat » t?« Do -lencu neprilike. Ker je svoječa- sno shranjeval v uradu orožje in mu-ničijo ter neprestano grozil, da še bo tekla v pisarni kri, se ga je smatralo kot bolnega. Te vrstice smo priobčili' z name-nom, da izve javnost vsaj nekaj. o čud-dnih razmerah v Rogaški Slatini. OB enem pa naj si to zapomnijo tisti, ki. rujejo v svoji zlobi proti ravnatelju g*. Dolencu. *AIA RA2KANIIA teno kipite “S?h£S 120'—, I9O—, 230—, moške spodnje hlače K 80-— in 88-—, srajce pisana ali bela K 120-—, 145-—, 170-—, hlačevina I26 cm široka 1 m K 70>— do 148-—, plavctisk, lep, 1 m K 40-—, 45*—, 48'—, oksford, dober 1 m K 40'--, 46-—, rujavo platno 1 m 34'— do 40-—, šsfoni, flni 1 m K 42-— do 50-—, predpasniki za ženske K 58'—, 66’— 72-—, 85'—, glasni robci, lepi i K 30-—, 36’—, 42-—, konjske Strange 1 par K 24-—, 30-—, 38’—, 44‘—, uzde navadne in pletene K 1ß-—, 17'—, vrvi za perilo, zidarje, tesarje in seno; dežm-gumi plašč, angleški kron 1t20-—, žamet rižast, črn, rujav in zelene bane za moške obleke 1 m K 130 — do I45 —, toaletno milo, žepna zrcala, britve, rože, trake za čevlje, cigaretne papirčke, vse vrste krtač, lasne igle, glavnike in raznega drugega blaga v zalogi filokll Qfiidsk, Maribor, Glavni trg št. 6, Slovenija. 65 Eden vagon vina v skla-BtliUi dišču v Mariboru, prima vrste se pod dobrimi plačilnimi pegoji takoj proda. Vprašati je pri Ivanu Göttlichu, trgovina z lesom in sadjem, Maribor, Koroška cesta 128. 1—2 162 Išče se sedlarski mojster SE kateri želi fanta v izučenje sedlarske obrti, takoj ali pa pozneje. Naslov fanta po' e upravnsštvo. 160 liro vsake vrste se sprejemajo УI C v popravilo. Zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Kupujem srebrne krone, dvekronske novce srebrne goldinarje itd. 119 JAN IGNSOi, MARIBOR, Grajski trg v Gradu (Burg). 9-I0 KREDA in sicer najfinejša je zopet došla. Cena 1ÖO komadov 36 kron. Cirilova tiskarna. Čast mi je naznaniti cenj. občinstvu, da izvršujem brez konkurence po zelo nizki ceni slikanje sob, pokrajin, podob, slik ali portretov. Z odličnim spoštovanjem se priporoča Franc Krajnc МбКђОГ 175 Cvetlična ulica 8. 2—10 Is debeli Veletrgovina z železnino *Na drete PINTI iJUli ARD MARIBOR, Aleksandrova cesta 32-34, MARIBOR Priporoča Bvofo bogato aalcgo železa, nesdeev (traverz), cesjesfa, pločevine, »sth vret kovanja, štedilnikov, žifurkov, mrež in vseh v to etn ko spa6a)očib predmetov po nizkih sesali» 2- 3 us Postrežba točna in solidna l Oddaja zidarskih in tesarskih del. Pri preuredbi shemalne vojašnice v Celju v invalidski dom se oddajo: 1. Zidarska dela pri adaptaciji vojašnice v okroglem znesku K 442.000*—. 2. Zidarska dela pri zgradbi novega gospodarskega poslopja v okroglem znesku K 394-000-—. 3. Tesarska dela pri adaptaciji vojašnice v okroglem znesku K 421-000-—. 4. Tesarska dela pri zgradbi novega gospodarskega poslopja v okroglem znesku K S3 0C0'—. Načrti, izkaz posameznih del, splošni in posebni gradbeni pogoji so izleženi pri okrožni gradbeni sekciji v Celju, kjer dobijo ptnudniki formular ponudbe in izkaz del brez navedbe cen, katere bode treba ponudniku vstaviti, •Pismene, zapečatene in kole kovane ponudbe je vložiti najpozneje do 10. aprila 1921 pri okrožni gradbeni sekciji v Celju. Na ovitek ponudbe je treba napisati: »Ponudba za dela v shemalni vojašnici«. Spcdnještajer: Stolna ulica štev. 6. ika ljudski v Mariboru posojilnica | reg. zsdr. z neom. zav. ! i j № Ш № ©tore s tis j© 'srlo^e po 4% In 41/4°/o -Ж-Ж-Ж I ; l Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo 135 brezplačno. e Za varnost vlog jamči rezervni sklad, na- $ ložen v vinogradnem posestvu, v bili in stav- j biščih na najlepšem prostoru v Maribor». 8 [ Resit»* Sas. Sx» ir sali eixai davek plačuje posoJSIxxl©» samat. | 8j Čevlje, 10—10 99 dokoienice (gamaše), obleke, ffi perilo, tržne torbice, pot. košare vrvi, ter razno galanterijsko blago kupite najceneje pri tvrdki Jakob Uh, Maribor, Glavni trg 2. Inserirajte v „Straži“. Izdajatelj! in založnik:; Konz, Straže," JULIO 5~i3s i M E1 N L шкпсххг»**:.- i ■v,-- 0. D. KAVA L Al KAKAO. Sredilnika: ZAGR'EB. fe,„„ Podružnice: : ZMREI, Mb ulica 6. [ШЈШШГ ßlskssfidrctfa cesta 1 MM;(BOH Gosposka ulica 7. PECI!H, Kraljevska ulica 11. RUDOLF NIEFERGAL Maribor Koroška cesta 1 Maribor TRGOVINA z manufsktumim blagom Za Veliko ne Z in tsomlad weilka izbira» nadalje nogavice domačega 2-2 izdelka po zelo ugodnih cenah, 4S 'Za Veliko noč! ” IIO Za ponied!: priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega manufakturnega ' m modnega blaga. Cene zelo znižane! Postrežba točna. Za j "izborno kakovost se jamči Karel forsche, Gosposka ulica 10. •"' * ßdgovornS urednika Klado Rušenjak, disk Cirilove tiskarne v Maxiborix*