Gospodarski in političen list za KprošKe Slovence. Izhaja vsako drugo soboto v Krauju (tiska Iv. Pr. Lampret; izdaja konsorcij „Gorenjca“; odgovorni urednik Lavoslav Mikuä). Velja za celo leto 4 K in se plačujejo naročnina in in-serati naprej. Vsi rokopisi, pisma in druge pošiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo «Korošca« v Kranju. Rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačuje za enostopno petit-vrsto za enkrat 12 v, za dvakrat 18 v, za trikrat 24 v, za večkrat ______po dogovoru. Posamezne številke stanejo 10 vin. Štev. 10. V Celovcu, v soboto, dne 17. aprila 1909. Leto 11. Nemški kršč. socijalci se perejo. Dopis iz Beljaka. Znano je, đa so morali imeti nemški krščanski socijalci pri volitvah v splošno kurijo v beljaško-bo-rovskem okraju svojega lastnega kandidata in niso hoteli podpirati slovenskega kandidata Turka, dasi-ravno je ta kandidiral na krščansko-socijalni program in dasiravno so imeli sami jako malo glasov, tako da sploh niso prišli v poštev. Ker pa so jim «štimce» vendar še predbacivale, da niso nacijonalai, ker 20 podpirali Grafenauerja, je smešno čitati, kako se sedaj na vse mogoče in nemogoče načine perejo in hočejo dokazati, kaki hudi Nemci da so. V njih listih se je bralo, da so nemški nacijonalci sami krivi, če so podpirali krščanski socijalci Grafenauerja. (Zaradi teh par glasov, ki so jih dali Grafenauerju, se sedaj še bahajo. Opora, stavca.) Pravijo, da so nemški nacijonalci prej skenili zvezo s socijalnim! demokrati in da so vsled tega bili krščanski socijalci primorani, skleniti zvezo s Slovenci. Torej, to se pravi, če bi nemški nacijonalci dali krščanskim so-cijalcem kak nov mandat, potem bi bili krščanski socijalci ra to skledo leče rajši podpirali kakega nemško-nacijonalnega luteranca, kakor pa krščan-sko-socijalnega Slovenca. Lepe duše! Tudi sicer se hvalijo, da podpirajo nemški šulferajn in druga nam sovražna društva. Krščansko-socijalni agitatorji in poslanci, ki so prišli pred volitvami na nemške krščansko-socijalne shode, so najbolj povdarjali, kaki hudi Nemci da so. Potem je šele prišla gospodarska stran, na krščanstvo so pa več ali manj pozabili. Zato je pa tudi umljivo, da so doživeli tak hud poraz. Pravili so isto, kakor nemški nacijonalci, tako da nemški kmet ni videl prav nobenega razločka med črno in belo barvo. Ker črne barve ne mara, je rajši volil belo. Tako so se vjeli sami v svoje pasti. Nam Slovencem pa tudi sedaj niso prinesli nobenega dobička. V narodnem oziru ne poznajo PODLISTEK. Zvestoba In nezvestoba v ptičjem zakonu. Po prof, dr. L. Btichnerju spisal M. Dalje. Veliko lepše nego ta nezvesti soprog pa se je obnašal golob, katerega je opazoval Fr. Münch v golobnjaku svoje domačije. Združili so ga z bolj starihasto golobico, katera je postala v kratkem nezmožna nesti jajca. A mesto jo zapustiti, je varoval svojo soprogo in skrbel za njo, ne da bi se brigal za druge lepotice, tako dolgo, dokler ju smrt ni ločila. Še razločneji dokaz zakonske zvestobe je pokazala „kineška raca“, katero je opazoval Benet v Makao. Bil ji je namreč ukraden čez noč soprog. Hitro so se poznali na samici znaki žalosti in bolečine; čepela je potuhnjena v kakem kotu in odklonila vsaktero hrano. Ko se ji približa drug samec, hoteč jo tolažiti, rine ga kruto od sebe in ne neha žalovati. Med tem časom se je njen so-drug zopet našel in nji vrnil. Veselja in radosti zdaj ni bilo ne konca ne kraja; še več; samec je izvedel, da je bil za časa njegove odsotnosti pri njegovi soprogi tekmec; on ga poišče in takoj umori. Nečedno zakonsko življenje nam kaže kukavica; k sreči je ta izjema. O samici se je že večkrat opazovalo, da se vda večkrat zapored drugemu ljubcu. Kakor poroča Brehm, se poda na ljubkovanje in se ne pobriga več za prejšnjega krščanitva in zato bi bil že enkrat čas, da v»i Slovenci tudi v Celovcu spoznajo te politikarje. Podpore za družine vojakov. Kakor je splošno znano, je vsled nenormalnih političnih razmer vojna uprava pri raznih polkih pridržala pod orožjem vojake, ki bi bili morali sicer že oditi na dopust, oziroma je poklicala neko število rezervistov pod zastave. Dasi ne gre za mobilizacijo, je vendar brambovski minister v državnem zboru izjavil, da se bodo izplačevale družinam teh vojakov enake podpore, kakršne bi imele dobiti v slučaju mobilizacije na podlagi zakona z dne 13. junija 1880 o vojni taksi. Po tem zakonu imajo pravico do omenjene podpore družine, ki so potrebne pomoči. Za člane družine se štejejo v takih slučajih žena, otroci, nadalje starši, stari očetje in stare matere ter bratje in sestre, če jih je dotičnik prehranjeval, to se pravi: «če je bila najnujnejša oskrba njih življenja popolnoma ali pa vsaj večinoma odvisna od osebnega zaslužka tistega, ki je poklican na aktivno službo. Podpora obsega za vsakega opravičenca 1. dnevno preživno pristojbino; 2. dnevne stanovalno pristojbino. Samo tisti ne dobi stanovalne pristojbine, ki stanuje v svoji hiši ali pa v hiši na aktivno službo poklicanega ali pa v kakšnem javnem zavodu. Stanovalna podpora znaša polovico preživne pristojbine. V zraislu naredbenega lista za vojsko z dne 8 januarja 1909 znaša pristojbina, ki se more zahtevati za vsakega opravičenega člana družine na dan v Ljubljani....................55 vin. na Kranjskem (izven Ljubljane) 50 » v Gradcu.......................68 » na Štajerskem..................57 > ljubčka, ako so le enkrat njene želje spolnjene. O neki kukavici, ki se je poznala na prestreljenem perju repa, piše Brehm, da je obiskovala okolico petih samcev; pogon pa je mogoče raztegovala še dalj okrog. Liebe je videl enkrat, da so obletavali samico trije samci. Ta razuzdanost in nestanovitost kukavice je gotovo v zvezi z njeno navado, pokladati svoja jajca v tuja gnezda; kajti takšno divje življenje se ne ujema z družinskimi skrbmi. Opazovali pa so se tudi slučaji zvestobe pri zaljubljeni kukavici. Newton (Njütn) je ustrelil samca „kukavice dežnice“; ko pade ta ustreljen na tla, se prikaže samica frfrajoč, kakor delajo to ptice, ako hočejo rešiti mladiče ter zapeljati zasledovalca vstran. Zraven pa so samci zelo ljubosumni ter se besno bojujejo med seboj. Pravzaprav čutijo v zakonu živeče živali, da je občevanje s tujko greh in da to ne sme zapaziti pravi družabnik. O tem pripoveduje Fr. Tiemann sledeče o neki labudovi dvojici, ki jo je opazoval na nekem ribniku. „Živeli so trije labuđi, samec in dve samici, prav prijateljsko do časa druženja. Ker si je namreč labud izbral eno izmed obeh, je bila druga prisiljena zapustiti okolico te dvojice popolnoma. Ako se je pregnana predrznila blizu gnezdiča, tedaj jo je vedno labud z besnim obnašanjem zapodil. To se je ponavljalo tako dolgo, dokler soproga ni bila prisiljena sedeti na gnezdu. Od tod pa je nadaljeval zvesti soprog svoja zasledovanja vedno naprej v Trstu . r...................67 Tin na Primorskem.................63 » v Celovcu.....................66 » na Koroškem...................60 » v Zadru........................60 » v Dalmaciji...................55 > Za otroke izpod 8 let je polovična pristojbina. Vsi podpora za eno družino pa ne sme presegati tistega zneska, ki se ima po osebnih in lokalnih razmerah smatrati kot poprečni dnevni zaslužek tistega, ki je poklican pod orožje. Ce dobe člani družine kakšno podporo od dežele, od občine, ali od privatnih ljudi, se s tem ne zmanjša njih pravica do državne podpore. Izplačuje se podpora le tedaj, če se prosi za njo. V zakonu ni povedano, kdo ima prositi (če vojak ali družina); tudi ne, kje se ima prositi. Ker je pa politični oblasti odkazana preiskava potrebnosti, je umestno, da se vpošljejo prošnje tej oblasti (v Ljubljani in v Trstu deželni vladi, v manjših mestih in po deželi pri okrajnemu glavarstvu). Ker poklicani vojak navadno ne bo imel časa in najbrž tudi ne prilike za to, se priporoča, da vloži prošnjo družina. Take prošnje so p r s ot e kolka in poštnine; pač pa se mora zapisati na zavitek: «Prošnja družine na vojaško službo poklicanega za podporo; na temelju § 20, odst. 4 zakona z dne 13. junija 1880, drž. z. 1. št. 70 poštnine prosto.» Ge ima prošnja na zavitku to opazko, jo sprejme vsaka pošta in ravna ž njo, kakor da je priporočena. Seveda se pa odda vsaka taka prošnja lahko tudi osebno. % Pravica do podpore se začenja za tiste nadomestne rezervnike (Ersatzreservisten), ki so šli meseca oktobra v službo in niso bili odpuščeni, z dnem 28. novembra 1908; za družine tistih vojakov, ki so bili pridržani po triletni slpžbi, se ima računati s 1. januarjem 1909; za tiste, ki so pozneje poklicani, se šteje z dnevom, ko zapuste svoje navadno bivališče. do kraja, kjer sta bila oba pred valečo soprogo skrita. Tukaj izpreobrne labud naenkrat popolnoma svojo obnašanje; postal je ljubeznjivost sama ter užival veselje radodarne, pregrešne ljubezni. Vr-nivši se k soprogi, se je kazal popolnoma nedolžnega ter ni nehal preganjati z vso jezo prejšnjo ljubico od bližine domačega ognjišča. Ako pa je začutil v sebi ljubezen, sledil je bežeči v skrit kraj ter tam ponavljal svojo pregrešno igro.“ Zenska, ki je tudi- to opazovala, je vzkliknila: „Da, da, takšni so možki!“ Župan Vogt se je pečal z rejo različne pe-rotnine, tudi s kokoši in golobi. Golobnjak je bil nad kurnikom. Golobi so bili vsi sparani, izvzemši golobice, ki pa bi se bila zelo rada vdala. Nek velik golob pa jo je vzel za priležnico. Gotovo je hotel golob pregrešno ljubezen skriti pred svojo soprogo; pelje torej svojo ljubico v kurnik, kjer ji je pomagal v nekem oddelku delati gnezdo. Ko je znesla jajca, vsedel se je zvečer mesto v golobnjak pred bivališče ter branil svojo ljubico pred kokoši in petelinom. Soproga pa je izdajo davno zapazila in bila zategadelj vedno žalostna in potrta. Prišla je malokdaj iz golob-njaka na dvorišče; jedla je tudi samo za potrebo ter se vrnila hitro nazaj. Žalibog je minulo to življenje dokaj žalostno. Kragulj vjame nekega dne nezvestega goloba, obe vdovi pa sta naenkrat objokavali svojo usodo. goneč prih. Za reševanje teh prošenj se sestavlja pri političnih oblastih posebna komisija, v kateri je namestnik odn. deželni predsednik ali pa uradnik, ki ga ta določi namesto sebe, potem zastopnik deželnega finančnega ravnateljstva in zastopnik deželnega odbora. Izplačujejo se podpore redno dne 1. in 16. vsakega meseca za pol meseca naprej pri davčnem uradu. Ce se vojak vrne, preden preteče pol meseca, vendar ni treba povrniti že izplačane podpore. Družine tistih vojakov, ki so bili od oktobra pridržani, lahko zdaj prosijo, da se jim izplača podpora za preteklo dobo. Za rezervne častnike so drugi, seveda ugodnejši predpisi. Dopisi, Šmihel pri Pliberku. (Prijazno okrajno glavarstvo v Velikovcu.) Tukajšnja slovenska hranilnica in posojilnica je hotela napraviti za Šmihel in vse sosedne kraje to stran železnice javno mostno tehtnice v Šmihelu. To bi bila jako koristna naprava, katero so vsi Slovenci in sploh vsi gospodarji že davno želeli. Bistričani in gospodarji iz Globasnice morajo v oddaljeni Pliberk včasih samo zaradi tehtnice. Koliko škode se zgodi, ker večkrat za to nimajo časa. Da je to podjetje torej za naš okraj jako koristno in dobro, uvidi najbolj zabit nemškutar. Tega pa ni uvidelo okrajno glavarstvo v Velikovcu in je moralo šele vprašati, čujte in strmite! trgovinsko zbornico v Celovcu, kakor da bi ti gospodje poznali naše razmere. Toliko pa so ti gospodje že izvohali, da hoče ustanoviti tako prepotrebno tehtnico slovenska posojilnica. To je zadostovalo za mnenje, da je taka tehtnica nepotrebna, in okrajno glavarstvo v Velikovcu jim je verjelo. Mi slišimo različne stvari, kako krivično postopa proti Slovencem okrajni glavar v Celovcu. Če ga hočejo pri okrajnem glavarstvu v Velikovcu posnemati, opozarjamo našega g. poslanca, da našteje v državnem zboru med grehe okrajnega glavarstva v Celovcu tudi to najnovejšo krivico. Naj pa obenem tudi javno pove, da Slovenci odklanjamo enkrat za vselej mnenje celovške trgovske zbornice, ker nam je sovražna. Celovec. Nekaterim naših kmetov je bila znana tovarna za kmetijske mašine, katere lastnik je bil Prosch. Ta Konrad Prosch se je pred kratkim v svoji tovarni obesil, ker se mu je od lanskega leta godilo vedno slabše. K temu je prl-mogla tudi velika suša, ki je lansko leto povzročila, da se je naročilo mnogo manj poljedelskih strojev. Nekaj časa prej se je hotela obesiti tudi njegova žena, pa so jo še pravočasno rešili. Pač žalostne razmere! Velikovec. (Lovci, pozor!) — Divje pete-line streljati je dovoljeno od 6. aprila do 1. septembra. Drugo divjačino je v aprilu prepovedano streljati! Prevalje. Naši nemškutarji so znoreli — tako smo si mislili v petek, t. j. 19. marca pri Fari, ko smo slišali, kako je zmerjal občinski sluga, namesto da bi bil oznanjal, kar je bilo potrebnega. Nikoli še ljudje niso bili tako razburjeni, kakor tedaj in ako se bode to še enkrat zgodilo, bomo začeli pometati. Odgovornost ne bo padla na nas, ampak na župana, ki je nahujskal občinskega slugo, ker si sam ne more umiriti svoje živcev. Vsaj ga poznamo. Mr vam pa svetujemo: „Ne enkrat več kaj takega.“ Mi ne bodemo poslušati dvakrat pridige, imamo ene dovolj vsako nedeljo in vsak praznik. Delavec in kmet obadva hočeta počitka, pa ne takšnega zabavljanja. Jeza nam ne dopusti danes več pisati, ker smo preveč slišali. Ne bodo dolgo, pa se tudi pritožimo na pristojno mesto. Občan. Celovec. (Volitve v veleposestvu.) Izvoljeni so bili pri volitvi dne 5. aprila sledeči gospodje: Baron Leopold pl. Aichelburg 105, baron Franc pl. Aichelburg 81, grof Lodron 105, dr. Artur Lemisch 72, Ivan Suppan 96, knez Rosenberg 104, baron Sternek 78, Viljem Gorton 65, Franc pl. Knapitsch 64 in baron Helldorf 77. V manjšini so ostali Julij pl. Reiner 37, prošt Joas 28, grof Khevenhliller 32, Franc Huber 26. 20 glasov je bilo razcepljenih. Slovenski in nemški krščansko-socijalci, katerih je okoli 40, so ostali seveda v manjšini! Mi pa pravimo! Proč s to kurijo. Par sto veleposestnikov voli 10 poslancev in na več tisoč kmetov in delavcev pride mnogo manj poslancev. To je vnebovpijoča krivica, katera se ne sme več trpeti. Podjunska dolina. (Š k očija n.) Dne 4. sušca se je tukaj vršila volitev novega odbora tukajšnje kmetijske podružnice, kateri odsedaj naprej načeluje domači župnik g. Poljanec. V prisrčnih besedah je navduševal g. župnik h krepki organizaciji kmečkega stanu mnogoštevilne poslušalce, naj se oklenejo kmetijske podružnice in se udeležujejo zborovanj. G. Venik iz Celovca poroča o koristi reje domačih zajcev ali kuncev, katerih ima tukajšna mladina veliko, okrajni živinozdrav-nik g. Sokolovsky iz Velikovca pa je navzoče poučeval o živinski kugi na spolovilih. Kmet, pomagaj si sam in Bog ti pomaga! Prevalje. Naš župan Poldi je skrajno nem-škutarski. K volitvam si je naročil 100 iztisov »Štajerca*, ker je bil napadan v .Korošcu“, „Miru* i. t. d. in ker smo bili pred volitvami in jeonpotreboval slovenskih glasov. Sedaj torej je on vedel, da smo še mi tukaj. In kaj se je še zgodilo nadalje? V nedeljo, dne 21. marca je sam raznašal »Štajerca“ po gostilnah in po sejmišču, da bi ljudje videli, kako je naš gosp. kaplan Štritof, ki je vzor Slovenca, bil napadan v „Giftni Krobi*. Ljudje so se ga kar izogibali na.cesti, ker je že od daleč smrdelo po »Štajercu“. No, ti Poldi, glej, da se kmalu izgubiš izpred naših oči. Celovec. („Pa pri nas je korajža!“ —) Vojaški nabori na Koroškem se vrše meseca aprila: V Borovljah 17. in 19., v Celovcu 20., 21. in 22., v Svincu 30. in 1. majnika. Mešeca maj-nika: V Volšperku 3. in 4., v Št. Pavlu 7. in 8., na Prevaljah 10., v Pliberku 11., v Velikovcu 12. in 13., v Dobrlivasi 15., v Železni Kapli 17., v Celovcu za mesto 18., v Podkloštru 19., v Trbižu 21., v Beljaku 22., 24., 25., 26. in 27., v Šmohorju pa 14. junija. Smreče ob Zilji. Pri občinskih volitvah so zmagali Slovenci v tretjem razredu. Prvi in drugi razred sta ostala nemškutarska. Izmed naših so voljeni Greg. Majar, Urh Hehar, Jož. Janžič, Tom, Cvik, Šim. Mosar in Tom. Jošt. Beljak. V noči od 15. na 16. m. m. je na razvalini Lanjskranji, iz katere je nekdaj tlačil oholi Nemec revne slovenske kmete v okolici, padel veliki stolp, ponos nekdajšnjega gradu, ki je pogorel okoli leta 1840 in ni bil več obnovljen. Bodi nam Slovencem to veselo znamenje, da kakor ta stolp, pada nemško gospodarstvo na Slovenskem in se bo podrlo do kraja, zlasti s tem, da potremo svoje sovražnike pri prihodnjih volitvah. Celovec. V vodo je skočila predzadnji pon-deljek rano zjutraj profesorjeva soproga Jožefina Nagele. Skočila je v Lent z Ricijevega mostu. Potegnili so jo ob šestih zjutraj mrtvo iz vode. Vzrok domači prepiri, radi katerih je šla žena, ki je šele pred 3 tedni povila 2 otroka, v smrt. Celovec. Nenadoma je znorel pomočnik Albert Vidrih pri slaščičarju Cererju. Hotel je sam sebe zaklati in je sebe ter ljudi, ki so ga hoteli zvezati, poškodoval. Prepeljali so ga v opazovalnico. Gospa Sveta. Dne 13. m. m. smo pokopali Franca Topičnika, ki je doživel redko starost 87 let in se je bojeval z Radeckijem na Laškem. Po vojski je služil v naši okolici kot priden hlapec in zvest ter zanesljiv delavec. Pliberk. Nek voznik je v ozki ulici tukajšnjega mesteca pritisnil s sanmi starčeka Glinika tako hudo ob zid, da je umrl. Narodne zadeve. Pevsko društvo „Drava“ v Gllnjah napravi dae 18. aprila t. 1., to je na belo nedeljo, ob 4. uri popoldne pri Cinglcu svoj letni občni zbor z navadnim sporedom, h kateremu najuljud-neje vabimo vse prijatelje petja. Vpisovali se bodo tudi novi pevci in podporniki. Odbor. C. kr. državni uradniki v društvu za narodni bojkot. V Celovcu se je v navzočnosti poslancev Doberniga in Markhla ustanovilo društvo nemških c. kr. državnih uradnikov, ki si je postavilo nalogo, da zanese v vrste c. kr. uradnikov qarodni bojkot Zaupno vabilo na ustanovni shod pravi, da ima društvo namen, varovati koristi nemških nastavljencev nasproti vedno bolj množečemu se vrivanju ljudi drugih narodnosti, obraniti vsaj sedanjo narodno posestno stanje pri oblastih in uradih ter stremiti za tem, da prosta mesta, če le mogoče, zasedejo Nemci. V tem oziru bo društvo delovalo v vednem stiku z nemškim narodnim narodnim svetom za Koroško ! Slovenci, od vaše doslednosti v rabi slovenščine je odvisno, ali se jim to posreči. Govorite torej v vseh uradih vedno neisprosno slovenski! Koroški deželni zbor šteje po novih volitvah 2 slovemka narodnjaka, 1 socialnega demokrata, 2 nemška krščanska socialca, 31 nemških nacijonalcev, 6 ustavovernih veleposestnikov in 1 virilista, krškega škofa. Prihodnji deželni glavar bo najbrž baron Leop. Aichelburg-Labia. Narodna zavednost in požrtvovalnost ameriških Slovencev. Uprava ameriškega dnevnika «Glas Naroda» v Njujorku (Ustnik Fran Sakser) je poslala «Družbi sv. Cirila in Metoda» sledeči dopis: «V privitku Vam pošiljamo ček ljubljanske kreditne banke za 100 K, kateri znesek smo nabrali od naših zavednih in rodoljubnih rojakov. — Zelo bi nas veselilo, če bi Vam mogli nakloniti sedaj za piruhe malo večjo svoto; a sprejmite to za dobro s zagotovilom, da bodo izkušal naš list i še zanaprej podpirati Vašo velepomembno družbo, kateri želimo mnogo vspeha in napredka.» — Vsakega čutečega človeka mora globoko ganiti uprav materinska skrb naših prekomorskih rojakov, ki ne pozabijo ne v žalostni, ne v veseli priliki trpečih bratov in sester v svoji stari domovini. Naj bi bili amerikanski Slovenci zgled vsem zaspanim rojakom doma. Ameriške naše kolonije prekašajo v ljubavi in požrtvovalnosti za staro domovino celo velike narode. Družba sv. C