9
□ □
alpina
'1

OB DNEVU republike:
ko poteka 28 let od zgodovinskega XX. zasedanja AVNOJ-a v Jajcu in 26 let, odkar je bila Jugoslavija proqlašena za republiko,
ko se spominjamo bojev in žrtev za našo svobodo in socialistično družbeno ureditev
ko pregledujemo dosežene uspehe na5e REPUDLIKE in snujemo načrte za nove pridobitve v prid delovnih ljudi
Čestitamo za ta na5 ljudski praznik vsem Članom delovne skupnosti in njihovim družinam z željo, da prijetno prežive prazniCne dneve.
Naj nam veCno živi SOCIALISTIČNA FEDERATIVNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA, neločljiva bratska, socialistična, samoupravna skupnost enakopravnih narodov ln narodnosti.
Družbenopolitične organizacije. Orqanl samoupravljanja Uredniški odbor "DELO-P.IVLJEtJJE'
OBVLADALI SMO GLAVNE TEŽAVE
Od leta 1971 smo vsi v podjetju dosti pričakovali. To sno Izrazili že pri postavitvi letnega plana. Zavedali smo se, da smo notranje medsebojne odnose uredili ln da zato lahko raču -namo na boljši poslovni uspeh. Dejstvo je, da smo se ie v začetku leta morali spoprijeti z velikimi nepredvidenimi težavami,ki so si sledile vse doslej(devalvacija, omejitve uvoza, restrikcije, zamrznitev OD, obvezno samoupravno sporazumevanje, omejitev uvoza v ZDA, sprememba tečaja tujih valut), vendar smo jih v glavnem uspešno prebrodili, kar prikazuje tudi poslovni uspeh prvih treh četrtletij. Uspeha, ki smo ga kljub vsem težavam dosegli,ne bi bilo, če delovni kolektiv ne bi pokanal skraj nega razumevanja, saj smo morali pogosto poseči po neprijetnih in nepričakovanih ukrepih, da bi zaostrili našo poslovnost in uporabili vna naše znanje.
Priznati pa moramo, da so nam k uspehu pripomogli tudi letošnji ugodni pogoji za prodajo na domačem tržišču, saj jo bilo za obutvijo izredno veliko povpraševanje. V tej situaciji smo uspeli uglasiti ritem proizvodnjo tako, da smo se pravočasno pojavljali na domačem trgu in tudi pravočasno izvrševali izvozne obveznosti.Vse to nam ni prinqslo le večje prodaje, ampak je tudi povečalo našo likvidnost.
Devetmesečno obdobje res ni toliko karakteristično, da bi lahko dajal- trdne oceno, vendar pa lahko zapazimo nekaj glavnih značilnosti letošnjega poslovanja.
Celotni dohodek pmo v primerjavi z lanskim obdobjem povečali za 4 2%. Ros ni to rezultat samo našega prizadevanja, ker so nrocej vplivale tudi višje prodajne cene. Vendar pa so tudi materialni stroški znatno narasli. Posebno smo povečali amortizacijo (več kot za enkrat) , da bi s ten o-hranili materialno osnovo proizvodnje. Dohodek
je kljub temu porastel za 48%, za osebne dohodke pa smo porabili za 29% več mase kot v lanskem istem času.
Tudi ostanek dohodka je močno porastel in je večji kot je bil v celotnem lanskem letu. Podobno je z dobičkom.
Število zaposlenih smo povečali za 8%. Že premalo pozornosti pa smo posvetili zalogam blaga in materiala. V prihodnje moramo posvetiti še več truda izboljšanju likvidnosti, saj je pričakovati še ostrejše državne ukrepe.
Naša proizvodnja- je imela stalne težave s preskrbo materialov (uvoz, roki, kvaliteta) in bo nujno doseči dosledno povezanost med planiranjem in izvrševanjem plana.
S proizvodnjo se glede količin ne moremo posebno pohvaliti, res pa je, da se je sortiment proizvod nje spremenil v prid zahtevnejši obutvi. Primer -java med lanskim in letošnjim devetmesečnim obdob jem je taka: količinsko smo proizvedli za 13,8%, vrednostno pa 28,9% več kot lani. Fden najbolj ugodnih kazalcev je prav gotovo podatek o izvozu, ko smo do konca septembra izvo -zlil 297.ooo parov v vrednosti 2,39o.ooo t, kar je doslej največji izvoz v podjetju in smo tudi v občinskem merilu močno na prvem mestu. Omenil pa sem žc, da smo ravno pri izvozu imeli največ nepričakovanih težav, ki so močno rušile našo trdno voljo, da izvoz pospešujemo.
Če gledamo poslovanje z vseh strani,3mo lahko kar zadovoljni. Toliko zunanjih težav in sprememb v tako kratkem času že dolgo ni bilo ln so kaj slaba moralna in materialna osnova za trdno poslovno politiko. Pri vsem tem pa smo kljub pogojem na vseh nivojih dosegli lepe uspehe. Taka ugotovitev je nam vsem skupaj lahko v ponos in nadalj-no vzpodbudo.
I. REJC, dlpl.oec.
KOLEKCIJA ZA PRIHODNJO POMLAD
JE ŽE PRIPRAVLJENA
Prodajna služba Ima nalogo prodati proizvedeno obutev v čim krajšem času, s čim večjim izkupičkom. To delo prodajne službe pa se ne začne šele takrat, ko obutev pride v skladišče, temveč že nekaj mesecev prej, ko je treba v sodelovanju s tehnično službo (razvojem) izbrati med pripravljg nimi modeli in določiti količino za vsak model.
Izbira modelov in določanje količin poteka na poslovodskih konferencah. Tako smo kolekcijo za pomlad in poletje 1972 obravnavali na konferenci, ki je bila v opatiji od 12. do 17. oktobra. Ta konferenca je bila skoraj dva meseca kasneje, kot prejšnja leta, kar se bo mogoče komu čudno zdelo, saj se vendar borimo za izdelavo kolekcije pred sezono. S premaknitvijo datuma smo namreč hoteli doseči, da bo kolekcija vsebovala vse modne novosti in da bo kolikor je to potrebno dopolnjena z izdelki drugih proizvajalcev. Če namreč hočemo v naših prodajalnah zadovoljiti kupca, moramo imeti na izbiro tudi take artikle, ki jih sami ne izdelujemo. Letos smo napravili preizkus tako, da je komi -sija poslovodij odbrala modele in ocenila količine za prvi del domače kolekcije že v avgustu. S tem smo omogočili naši tehnični službi, da je lahko pravočasno naročila materiale. Dodatni del naše lastne kolekcije ln celotno dopolnitev z izdelki drugih proizvajalcev pa smo odbrali v Opatiji.
Vsak nov režim hitro pokaže svoje dobre, pa tudi slabe strani. Na prihodnji konferenci bomo skušali odpraviti vse tisto, kar se je pokazalo zdaj kot slabost. S tem pa še ni rečeno, da bo potem vse v redu. Obliko bomo prav gotovo še spreminjali, vsebino pa bogatili z Izkušnjami. Kaj nam je pravzaprav prinesla ta konferenca? Letos smo,mogoče prvič,imeli dovolj dobrih modelov, lastnih in tujih. Pri tujih je bila izbira tako velika, da smo na deset modelov izbra 11 enega. Vsa naročila bomo morali še enkrat pre veriti ln dokončno naročiti tisto ln toliko za kar vemo, da bomo prodal i.Upoštevati pa moramo tudi zaloge iz prejšnjega leta in se s tem izogniti prekomerni posezonski zalogi.
Pravilna izbira modelov in ocenitev količin je prvi pogoj za uspešen rezultat podjetja. Zato je prav, da temu pos.večamo V3e večjo pozornost.
Ivan CAPUDER
NAGRAJENE TEHNIČNE IZBOLJŠAVE
Ena od pridobitev, ki nam jih je prineslo poglobljeno in razširjeno samoupravljanje po novem statutu, je tudi delovanje komisije za iznajdbe kot delovnega telesa gospodarskega odbora delavskega svete.
Komisija za iznajdbe je namreč na nekaj sejah obravnavala vrsto tehničnih izboljšav, ki so jih predložili člani naše delovne skupnosti.
Čeprav je te Izboljšave že marsikdo sam opazil v proizvodnji, pa ne bo odveč, če jih naštejemo in povemo, kdo jih je iznašel.
1. Konstrukcija nodnlatnega dela smučarskega čevlja z lesenim členom
Avtor: JANEZ ŽAKELJ s sodelavci ANTONOM
TAVČARJEM, IVANOM PODOBNIKOM ln JAKOM BOGATAJEM.
Konstrukcija podolata z lesenim ali plastičnim členom odpravlja izkrivljanje podplata, hkrati pa zmanjšuje te*o čevlja ln celo zmar fiuje proizvodne stroške. Podjetje je vložile zahtevek, da se ta konstrukcija zaščiti s p^ tentom doma in v tujini.
2. Vodilo za šivanje usnjenih vezalk Avtor: ROMAN P.EP.^IČ
Konstrukcija vodila je takšna, da omogoča hitro in kvalitetno izdelavo usnjenih ve -znlk noljuhne ^olSine nn šivalnem stroju . Prej smo takšne kvalitetne vezalko lahko do)ill le iz uvoza.	i
3.	Naprava za navlačenje gornjih delov smučarskih čevljev
Avtor: VILI KOGOVŠEK s sodelovanjem MAK*\ ORESNIKA in JOŽETA BOGATAJA
Naprava je sestavljena lz pnevmatičnih klešč ln cilindra z nastavkom, ki dviga kopito, medtem ko klešče držijo zgornji del čevlja. Zaradi tega pri navlačenju ni več potreben fizični napor delavca, čas Izdelave je bistveno skrajšan, hkra ti pa je kvaliteta dela mnogo boljša.
4.	Orodje za uravnavanje čevlja na kopitu - zadaj
Avtor: GABRIJEL VF:GELJ
S tem, sicer preprostim orodjem lahko en sam delavec uravnava zadnji del čevlja na kopitu, ne da bi uporabil veliko fizičnega napora, kakršnega je zahtevali klasični način dela na tej fazi. Zraven tega pa gre delo zdaj od rok dosti hitreje in kvalitetneje.
. Podalo za odmikanje transportnega kolesa Avtor: JANKO DEMŠAR
Stroj za kosmatenje korltastih podplatov je konstruiran tako, da delavec odmika transportno kolo z roko. Ker pa medtem drži čevelj le z eno roko, mu lahko če -volj spodnese in pride do nesreče.Odkar pa je »troj preurejen, delavec lahko ven čas drži čevelj z obema rokama, ker fcolo odmika s pritiskom noge na pedalo. Delo zdaj ni le bolj varno, ampak je tudi storilnost večja.
. Vilice za zaščito rezkarja Avtor: JANKO DEMŠAR
Dolbljenje notranjkov pri sandalah je bilo eno najbolj nevarnih opravil, saj je kaj lah
ko prišlo do nesreče. Posebne vilice pa zdaj omogočajo varno delo, zaradi česar je tudi storilnost neprimerno večja kot prej. Povrhu pa izmeta, ki je bil prej izredno visok.sko-raj jii več.
Na predlog komisije za iznajdbe je gospodarski odbor ocenil pomen vsake od navedenih tehničnih izboljšav ln avtorjem priznal odškodnino.Pri tem je seveda moral še upoštevati, če je avtor bil zadolžen za iskanje določene rešitvi ali pa je do nje prišel samoiniciativno ln tudi to, v koliki meri je rešitev originalna. Zaradi tega so postjnezni avtorji oz. sodelavci prejeli odškodnino v različni višini: od 300.-do 2.000.- din.
Tehnične izboljšave, pa naj bodo na videz še tako drobne, lahko veliko pripomorejo k večji delovni storilnosti, Izboljšanju kvalitete dela in zmanjšanju materialnih stroškov, zlasti pa Se k izboljšanju varnosti pri delu in sploh delovnih pogojev.
Zato je pričakovati, da bodo priznanja za dosedanje izboljšave zbudila novatorsko žilico še pri marsikaterem članu delovne skupnosti.
S. P.
KDO BO ŠE IZVAŽAL OB TAKIH UKREPIH?
Kadar postane izvoz osnovni del politike»podjetja in predstavlja okrog 4o? vrednosti proizvodnje , nam ne more biti vseono kakšni so Izvozni pogoji.
Letošnji izvoz, ki je po obsegu doslej največji v zgodovini podjetja, ima še posebno obeležje.Že ob koncu lanskega leta smo z zadovoljstvom ugotavljali, da so glavna naročila za letos že v hiši. Sledili so devalvacijskl in stabilizacijski ukrepi,ki so imeli za posledico poslabšanje pogojev no le u-voza»ampak tudi izvoza.
Osnovni artikel našega Izvoza je smučarski čevelj, ki je izrazito sezonsko blago ln ima povrhu še to specifično lastnost, da nimamo ustreznih surovin na domačem trgu. Smučarska obutev ima 8o% osnovnih materialov lz uvoza (zaklopke, granulat, plastifl-cirani zgornji deli, pojačala).
Sredi največjih priprav za proizvodnjo so nas doleteli znani februarski ukreni. Pričakovali bi,da bodo stabilizacijski predpisi stimulirali izvoz, dejansko pa so močno poslabšali naš izvozni interes. Enostavno ni moaočo razumeti stalnena onozar-

janja, koliko je izvoz naše države manjši od uvoza, ko se hkrati zmanjšuje Izvozna stimulacija. Tako so se izdatki za neizbežni uvoz v našem podjetju močno povečali, dohodek od Izvoza pa se je tako poslabšal, da je s tem omajana ne le likvidnost, ampak tudi rentabilnost izvoza.
Maši zakonodaji manjka življenskega smisla. Ne more se samo splošno odrejati pogojev zunanjetrgo -vinske menjave. Veliko izvoznikov ima specifične pogoje, ki jih ne more spremeniti. Naš sedanji izvoz je plod dela več kot desetih let. Da danes izvažamo v dvajset držav sveta, je bilo treba vložiti ogromno truda. Če pa upoštevano, da so glavni kupci ZDA, Kanada, Švica in ost sle zapadne dežele, je vloženi trud še bolj očlviden. Vsem našim notranjim težavam pa je kočno sledil še Nlxonov u-krep o omejitvi uvoza, kar nam bo še poslabšalo izvozne posle, da ne govorimo o revalvaclji tujih valut, ki prav tako niso )šle neobčutno mimo nas.
I.eto, ko smo planirali najvišji izvoz v vrednosti 2.62o.ooo $ prihaja h koncu. Izvoz bo dosežen ln celo presežen. S tem bomo istočasno največji izvoznik v občini Škofja Loka.
Ob tem, lahko bi rekli dramatičnem poteku letošnjega izvoza, si večkrat postavljamo vprašanje, kakšna je zveza med stalnimi prizadevanji za izvoz in opozarjanja ne negativno plačilno bilanco ter ukrepi, ki nato sledijo ? Izkušnje leta 71 kažejo, da je to dvoje ooti.
I. P.
KUHINJO BOMO MODERNIZIRALI
Maja lanskega leta je sanitarna inšpekcija SO škofja Loka izvršila ogled naše kuhinje v Žlreh in nam naložila, da jo moramo preurediti tako kot to zahtevajo predpisi. Rok za ureditev je bil sicer postavljen do 31.12.197o, vendar pa se ga zaradi obilice drugih preurejanj in neplaniranih finančnih sredstev v letu 197o nismo mogli držati. Na našo prošnjo je sanitarna inšpekcija rok podaljšala, pod pogojem, da se ureditev Izvede vsaj v letošnjem letu, sicer bi sledila prepoved obratovanja kuhinje.
Izdelavo tehnološkega projekta kuhinje smo zaupali tovarni IGO iz Ljubljane. Prvotni načrt smo pozneje morali še dopolniti glede na naše zahteve ln na zahteve sanitarneqa inšpektorja,tako da je IGO maja letos izdelal dokončen tehnološki projekt. Po tem projektu smo sklenili pogodbo za dobavo opreme v vrednosti okrog IB0.000 din. Poleg tega predvidevamo za gradbena, obrtniška ln instalacijska dela okrog 127.ooo din, za ob-
jekt butanske postaje pa še okrog 4o.ooo din. Posebej pa je predvidena še razna oprema kot n. pr. bojlerji, skladiščne police, ograja ob pultu z roletno zaporo in tako dalje. Upam, da bomo s sredstvi, ki so za to odobrena uspeli kuhinjo u-reditl tako kot je predvideno.
Oprema kuhinje bo skoraj vsa nova. Od obstoječe opreme bomo lahko uporabili le kotel, hladilnik, univerzalni kuhinjski stroj, skladiščne poJUce in podobno.
Najpomembnejša novost bo samopostrežni pult po vsej širini jedilnice. En del bo zavzemal hlajeni pult za pijače, v drugem delu bo t*>li pult za delitev obrokov, za kavo, čaj ali mleko po paro-čilu in za shranjevanje obrokov za zamudniki. Večji del pulta pa bo seveda neutralen, za shranjevanje pribora in blagajno. Nove bodo tudi delovne mize, pomivalna korita, dvestoliterskl plin ski kotel, plinski štedilnik, električni štedilnik' prekucna ponev, cvrtnjak, miza za odpadke in skoraj vsa oprema ločenih prostorov za pripravo zelenjavo ln mesa. Največji problem bo ureditev odtokov, ker so padci majhni, vendar bo z natančnim delom tudi to mogoče izvesti. Nekateri prostori o-stanejo taki kot so sedaj, le da moramo stene ln tlak obložiti s keramiko. V sami kuhinji bo treba odstraniti nekaj sten, večjo prezidavo pa bo zahteval sanitarni dol z garderobami.
Gradbena in nekatera obrtniška dela bo izvajal REMONT Žiri, ostala obrtniška in instalacijska dela pa naš vzdrževalni obrat. Po operativnem planu del je določeno, da bodo vsa glavna dola končana do 6. decembra letos. Od C,. do 11. do -cembra pa se predvideva montaža opreme, izvedba nekaterih instalacijskih del, čiščenje in poskus-j no obratovanje. Modernizirana kuhinja naj bi torej začela redno obratovati 13. decembra, če no bo nepredvidenih težav. Tako je nožno, da kotel na plin ne bo pravočasno dobavljen, saj bi na IGO moral po pogodbi dobaviti že do 3o. oktobra, vendar je zaradi nepravočasne dobave materiala iz uvoza v zaostanku, tako, da nam obljublja dobavo kotija šele v prvi polovici decembra. če | kotla ne bo pravočasno, bo pač morala kuhinja v prvih dneh obratovati z enostavnejšim jedilnikom.
Z modernizacijo kuhinje no bono ustregli le sanitarnim predpisom, ampak bo to za naš kolektiv velika pridobitev. Naš jedilnik bomo lahko precej popestrili, kar je že davna želja mnonlh čla nov kolektiva. Poleg toga bo higiena prehrane lahko neprimerno boljša. Osebje kuhinje pa je tudi že zaslužilo primernejšo delovne pogoje.
Ernest MLAKAR
r
t.
rr
pozimi nam ne
i _ v ■ V8B&&.....-i*,'"' ' ** ■
T*—r
S'fc'5
bo
HRT— rnrrrr

'ink I K i

Udeleženci tečaja italijanskega jezika
, < 11 »
\
A
Mrzlo postaja. Zunanja dela gredo h koncu.Vedno več časa nam preostaja, da se lahko ogrevamo ln razgibamo na drugih področjih. Lahko trdim, da je za tovrstno "kurjavo" letos izdatno poskrbljeno, kajti za "ozimnico" je pri pravljen dokaj pester program, ker "beljenje gla ve", tako trdi ljudska modrost, sodi med slino zdrava in koristna opravila.
Očividno so največjo lakoto po znanju občutili nekateri naši komercialisti in tehniki, ki že mečejo trnek za italijanskimi besedami na začetnem tečaju, ki ga organiziramo s pomočjo Delavske univerze "Cene Stupar" iz Ljubljane.
V kratkem jim bodo sledili inštruktorji za uvajanje in priučevanje, ki se bodo v 25-urnih vajah učili "zgrabiti bika za roge", kakor pravimo.
S sončnih ln zelenih livad, kjer bodo gradili naSi "arhitekti človeških glav", planimo v , svet tehnike, ki bo, tako upamo, mnogo popolnejša, saj bomo vzdrževalce strojev ln naprav in tiste, ki te stvari spremljajo (ali bi jih vsaj morali spremljati), skušali čimbolje informirati "kako se temu streže".
Izredno zanimiva bo naslednja etapa v našem pri-
zadevanju, da bi čimprej dosegli tako raven sodelovanja med ljudmi, da bodo le-ti pripravljeni dosledneje uresničevati začrtano naloge, da bomo člmnroj dosegli tako obetajoči vrh. Trav zato bo večina vodstvenih delavcev imela prilož nost, da no bodo spoznali z umetnostjo dela z ljudmi in komuniciranja. Upam, da pri tem nc bodo trpeli Tantalovih muk.
Približno isti ljudje bo lo "po črki zakona" poslani še v eno "kovačnico kadrov". Upam, da si bodo skovali primerno "orodje", s katerim nam bodo omogočili varno in zdravo delo.
Vse zgoraj omenjene seminarje bomo pripravili s pomočjo Zavoda za tehnično izobraževanje.
Znanilci pomladi bodo spet lastovke z juga,naši trgovci, ki se bodo z dopolnjevanjem lanskoletnih informacij usposabljali, da bo za Alpino prišla pomlad tudi v poslovnem svetu.
Nalašč som v teh nametanih besedah Izpustil tiste, ki so se izpopolnjevanja lotili v šolah z rednim in izrednim študijem; o tem sem nisal že v prejšnjih številkah. Raje sen razgrnil program pomembnejših oblik funkcionalnega izobraževanja.
kadrovske
novice
Upam, da nam do vrha privaljene skale ne bodo uhajale v dolino, kakor se je dogajalo ubogemu Sizifu.
tie j ko PODOBNIK
Od začetka leta do danes se je Število vseh za poslanih povečalo za $0 delavcev.
—	Knctkt j* trika, kajne of»T	.
—	8« BI «dl, d* 1» mnlm ie IrJJa, ko Jih •»•"> t utomoblll pravOabi okoli.
V	mesecu oktobru se je skupno število zaposlenih
povedalo za 5 delavcev. V Zireh se je število zaposlenih zmanjšalo za 4, v Gorenji vasi se je povečalo za 4, prodajna mreža pa je povečala Število zaposlenih za 5. Tako je Število zaposlenih ob koncu meseca znaSalo 1414.
V	Žlreh je bil sprejet na delo Franc Bogataj, NK delavec, od vojakov pa se je vrnil Milan Kopač, KV čevljar. Delovno razmerje je prenehalo Dorici Sedej in Ljubici Oblak, NK delavkama, Idi Klopčlč, PK prešivalki, Mojci Habas, fakturistki In Adolfu Pečelin, VK čevljarju. Mirka Čara, ki je bil spre jet na delo 2a določen čas do konca oktobra, je Odbor DS za delovna razmerja sprejel na delo za nedoločen čas kot delavca težaka v skladišču nabavne službe.
V	Gorenji vasi so nastopili delo: Štefka Alič, Mihaela Mazzini, Gabrijela Oman, Zofija RamoveS in Milena Peternelj. Delovno razmerje pa je prenehalo Jožici Demšar, NK delavki.
Prodajna mreža je v preteklem mesecu povečala Število zaposlenih za 5. Nastopili so: Assunta Načinovič in Nikola Pajld (Rijeka), Marija Lu-lld ln Jela Cvljan (Subotica), Marica OSegovlč (Sisak), Ljubica Rafallovič (Karlovac), Gabrijel Grahovac (Slav. Brod I), Dobrivoje Uzelac (Zemun) in Čedo Latinčič ( Banja Luka). OdSli pa so: Slavica Buljan (SI. Brod I), Prusac Ml-jo (Mostar).
in naval kupcev ob otvoritvi
Notranjost naše nove prodajalne v SUBOTICI
portret meseca
Ne dolgo tega smo v ljubljanskem "DELU" zasledili portret občana (in še naše gore list) , ki še nikoli ni'mimo mahnil" in mu celo vražji študentje ne morejo odkriti ene same napake. V našem kolektivu pa. bi kvečjemu lahko našli človeka, ki svojih napak še nikoli ni priznal. Zato moramo za portret izbirati bolj vsakdanje osebnosti.
Mogoče bi danes, ko je v modi veliko govoriti in malo delati, kazalo posvetiti pozornost tistim, ki malo govore in veliko narede.
Eden takšnih v našem kolektivu pa je VINKO UŠENIČNIK.
Opazili ga boste v montaži na tež kem traku, skoraj gotovo na eni od najtežjih faz. To je visoko -rasel mož, v najlepših letih (zakoračil je v 42.), košatih las ln močnih, žuljavih rok. Običajno dela pri zahtevnem kom-pletiranju delov za pancerje pred brizganjem, ali pa pri šivanju okvirov za gojzer šivano obutev, ki je bržkone fizično najnapornej-še opravilo v proizvodnji. Sicer pa mu ne dela težav nobena faza na težkem traku in vedno rad vskoči, če kje zaškriplje.
Mojstri in sodelavci ga poznajo po tem, da ne prenese "fretanja". Kar gre iz njegovih rok,mora biti kvalitetno. Če pa delavec pred njim naredi napako mu jo enostavno pošlje nazaj.
Čevljarskega poklica se je izučil v poklicni šoli od 1945.do 1947. leta ln spada torej v prvo povojno generacijo. Od takrat je vseskozi zaposlen v naši tovarni. Prekinil je le za 2 leti. in pol, ko je služil vojake pri letalstvu v Mostar-j ju ln Nikšlču.
Že od nekdaj so ga v tovarni imeli za spretnega in zanesljivega delavca. Zato je vedno delal na zahtevnejših fazah in to pri težki obutvi. Kdo bi Izračunal koliko gojzarjev, pancerjev, delay skih in gorskih čevljev je že šlo skozi njegove krepke roke?
On ni eden tistih, ki gledajo samo svojo fazo, ampak ima vedno pred očmi, kakšen bodi končni izdelek. Zato je pri 4elu z dušo in srcem.
Včasih so se okvirji za gojzer šivano obutev sestavljali na roko. Tako je delal tudi Vinko. Pred leti pa je nekdo prinesel vest, da Nemci . znajo to delati na šivalnem stroju. Tehnologi so se začeli posvetovati, medtem pa se je Vinko kar na svojo pest lotil stroja. Preden so merodajni kaj potuhtali, je Vinko že sestavljal okvire na stroju, tako kot se to dela še danes.

Sodelavci ga upoštevajo tudi zato, ker vsakomur rad pokaže, kako se dela to in ono, saj se spoz na na delo kot malokdo.
Nikoli ne izgublja besed. Kar je treba narediti, bo naredil, kjer je treba poprijeti, bo poprijel. Če je treba priti na delo uro prej od drugih, ln pripraviti delo za trak, se razume, da bo prišel. Kaj je treba tu govoričiti? Vinko je na sploh bolj redkobeseden. Toda, kar reče, to drži kot pribito.
Kako to, da takšen delavec, čigar tehtna beseda bi gotovo nekaj zalegla, nikoli ni bil izvoljen v delavski svet, niti v kake druge organe samoupravljanja?
Sam pravi, da zato, ker ne zna dobro govoriti.
Že mogoče, da ni najboljši govornik. Toda pri sprejemanju samoupravnih odločitev ni pomembno, da ti jezik teče kot namazan, ampak da znaš pa metno presojati. To pa Vinko zna.
Zdi se, da Vinko v svoji skromnosti le pretira va. Saj ni šel delat Izpita za VK delavca niti takrat, ko se je dalo to napraviti še bolj na brzino, čeprav je bil vsaj toliko zmožen kot drugi.
Tudi v prostem času ni drugačen kot v tovarni. Ima motorno žago in se rad odzove, če je komu treba sežagatl drva. Veselje pa ima tudi s športno stavo (dvakrat je že zadel nekaj malega, privoščili pa bi mu tudi kak večji dobitek). Če ga boste iskali po gostilnah, pa ga najbrž ne boste našli.
V načrtu ima, da bi svojo staro hišo na Selu podrl in naredil novo. Mogoče se bo tega načrta lahko kmalu lotil. Zdaj kaže da bodo zasluž ki malo boljši, pa tudi sin, ki je letos končal osnovno šolo, je že 2 meseca v službi, se veda v Alpinl (menda je kar priden). Kajpak, žena ni v službi, hčerka pa še nima lo let, zg to je treba vsak dinar prav obrniti.
Vinko USeničnik je torej navaden delovni Človek, kot so tisoCi drugih.
Ali pa tudi ne I
S.P.
MLADINI
VEČ
VELJAVE
V soboto in nedeljo 6. in 7. novembra je Delavska univerza Šk. Loka v sodelovanju s predsed -stvom OK ZMS Šk. Loka organizirala na Trebiji zanimiv seminar za člane občinskega komiteja Zve ze mladine ln njegovih stalnih komisij, ter vodstva mladinskih aktivov.
Udeležili so se ga tudi Štirje člani mladinskega aktiva naSe tovarne.
Smoter samega seminarja je bil, dati vodstvenim mladinskim delavcem celovitejši pregled o aktualnih družbeno-polltičnih ln ekonomskih spremembah pri nas, posebej pa še o položaju občine v našem družbenem in gospodarskem razvoju. Seminar naj bi hkrati omogočil Izmenjavo Izkušenj, pogledov in mnenj med mladinskimi delavci ter skušal ustvariti pogoje za tesnejše sodelovanje med mladinskimi aktivi in občinsko konferenco ZMS.
Delovni program samega seminarja je bil zelo zgoščen, saj se je pričenjal ob osmih in trajal z vmesnimi odmori vse do devetnajste ure in trideset minut.
Najprej smo obravnavali družbeno ln politično u-reditev SFRJ, o čemer je predaval dlpl.oec. Tine Kokelj. Poudarek je bil na samoupravljanju naše družbe. V razpravi pa smo ugotovili, da ima mladina zelo slabo veljavo in zastopstvo v organih samoupravljanja. Ugotovili smo, da bi se to stanje lahko Izboljšalo, Ce bi po delovnih organizacijah mladinskim aktivom nudili večjo moralno pod poro.
Druga je bila tema: "SFRJ kot socialistična država v svetu". Predavanje o tej temi je imel tovariš Zdravko Troha. Sledilo je predavanje ing.Mar ka Vranlčarja o delovanju družbeno-političnlh organizacij v okviru naše občine. Ob koncu prvega dneva pa smo razpravljali še na temo:"Svet v katerem živimo". Razpravo je vodil tovariš Zdravko Krvina.
S tem je bil prvi delovni dan zaključen. Sledila je večerja in zabavni večer, v katerem se je 3o članov seminarja med sabo spoznalo in izmenjalo
izkušnje in mnenja o delovanju svojih aktivov.
Tudi drugi delovni dan je bil zelo zanimiv, posebno pa še poslednja tema: "Vojno politično stanje Jugoslavije pri nas in v svetu! 0 tem je predaval tov. Jože Janežlč, predavatelj na Soli za starešine JLA. Sledila je obširna diskusija , kajti mladince in mladinke je izredno zanimalo kakSna je njihova naloga in vloga v obrambi SFRJ.
Obogateni z novimi izkušnjami smo se pozno popoldne razšli z željo, da se kmalu zopet snidemo na tako zanimivem in koristnem srečanju.
Lahko rečemo, da je seminar v celoti uspel. Organizatorjem seminarja gre pohvala, da so odbrali zanimive teme in dobre predavatelje. Želeti je le, da bi bilo takšnih seminarjev še več,saj niso namenjeni samo,Izobraževanju, ampak tudi krepitvi stikov med mladinskimi aktivi v občini.
Ksenija IKIČ in Milan OBLAK
ŽELIMO SI MIRU,TODA..._
Zvezni izvršni svet je na podlagi Zakona o narodni obrambi IZDAL ODLOK 0 MINIMUMU OBVEZNIH SREDSTEV ZA OSEBNO IN KOLEKTIVNO ZAŠČITO PPFD VOJNIMI AKCIJAMI. Zato so mi zdi nujno opozori ti člane kolektiva, kakšna je njihova dolžnost v zvezi s tem predpisom.
Vsak občan mora imeti za svojo osebno zaščito naslednja sredstva:
1.	prvi zavoj (tip 3, ki je največji ln zato vsestransko uporaben),
2.	priročno varovalno masko,
3.	priročno varovalno ogrinjalo ln
4.	sredstva za osebno dezinfekcijo ln dekonta-mlnacijo.
Za zaščito obraza in dihalnih organov je sicer najzanesljivejša standardna, v tovarni Izdelana zaščitna maska, ker pa je precej draga in zahteva posebno vzdrževanje, si lahko vsakdo sam izdela priročno zaščitno masko. Čeprav doma izdelana maska ne moro popolnoma nadomestiti tovarniške, vendarle zelo zmanjšuje nevarnost zunanje kontaminacije (zastrupitve) ln vnašanja radioaktivnih delcev, strupenih hlapov in bioloških agensov (razno glivice,bakterije, virusi ind.) v organizem. Varovalno ogrinjalo mora biti iz neprepustnega materiala in so zato najprlmernejši dežni plašči ali ogrinjala iz gumiranega platna. Varovalno ogrinjalo pa si vsakdo lahko izdela tudi sam iz pollvlnilsko ali polietilensko fo-_lije._______ '
Za osebno dezinfekcijo in dekontaminacijo pa mora imeti vsak občan naslednje: 50 gr. deterge genta (pralni prašek) ali mila, 5 gr. sode bl-karbone, 2 del čistega alkohola, 5o gr vate (tamponov) in zavitek papirnatih robcev. Ta sredstva se več ali manj v vsakem gospodinjstvu tudi sicer uporabljajo, le količino in nekatere predmete bi morali dopolniti. Glede ogrinjala in razkužil torej ne bo problemov. Drugače pa je z izdelavo maske. Res si jo lahko sami napravimo, vendar pa potrebujemo naslednji material:
l,4o m2 platna (molino, cic, laneno platno ali sintetično gosto tkano blago), dalje 3o x 5o cm velik kos tkanine (velur, loden, sukno ali gosto tkano posteljno platno), 2o x 2o cm velik kos tkanine (dvojni vatelin, dvojna flanela ali odeja - deka,), 2o x 7 cm velik kos pollvinil-ske folije; sukanec, približno 3 m obliža (2 do 3 cm širokega) in 1 m keper ali kakšnega dru gega traku (1 do 2 cm širokega). Prihodnjič nekaj več o tem, kako se maska izdela.
Tisti, ki bi rajši kupili že pripravljena zaščitna sredstva, pa lahko nabavijo "komplet osebnih zaščitnih sredstev" pakiran v škatli iz PVC materiala. Ta vsebuje vse, kar je predpisano. Bistvena prednost tega kompleta je v tem, da vsebuje tudi gumijasto masko-respirator, ki zadrži skoraj looS radiaktivnih delcev ln bojnih strupov pri vdihavanju, medtem, ko je doma Izdelana maska manj zanesljiva. Komplet stane 65,oo din in ga lahko vsakdo sam kupi pri Partizanski knjigi v Ljubljani. Pri skupinski nabavi (preko podjetja), pa bi bila cena nižja, ker bi bili oproščeni prometnega davka. Zaradi tega bi bilo priporočljivo zbrati vse interesente ln komplete naročiti skupno.
Predpis o minimumu obveznih sredstev za osebno in kolektivno zaščito pomeni pomemben ukrep za zaščito prebivalcev v vojni. Zato razmislimo,ka; smo že storili in kaj Se moramo storiti, da bomo zavarovali samega sebe ln svoje družinske člfl ne, če nenadoma pride vojna.
Tita so se uprli okupatorju kljub sramotni kapi tulaciji bivše kraljevine.
Mnogo let 1e !e od tega, vendar ni prav, da bi Slo v pozabo, kar je bilo življenskega pomena za obstoj našega naroda ter za družbene spre -membe v smeri socializma.
Naiš krajevni praznik je spomin na 23. oktober 1943. leta, ko je okupator moral zapustiti našo dolino pod pritiskom enot NOV in partizan -skih odredov. Siri so s tem postale prvi osvobojeni kraj na Gorenjskem, ki je vse do konca vojne ostal svoboden. Le z občasnimi sunki so kdaj prldrli okupatorji in njihovi domači poma-gači, vendar so kraj vedno hitro zapuščali, ker niso imeli obstanka zaradi strahu pred partizan sko vojsko ln nenaklonjenostjo večine prebivalstva.
Letos smo krajevni praznik proslavili z odkritjem spominske plošče prvemu odboru OF za Žlri, ki je bil ustanovljen leta 1941 v septembru. S terr smo postavili deseto spominsko obeležje bor cem domačinom ln žrtvam fašističnega terorja. V ustanovitvenem odboru OF za Žiri, ki je bil ustanovljen v hiši Jožeta Kavčiča v Stari vasi, so bili naslednji tovariši: FILIP POTOČNIK iz Žirov, kot predsednik ALBIN ČADEŽ, iz Stare vasi RUDOLF BAČNAR, lz Stare vasi
JOŽE KAVČIČ, iz Stare vasi
ALOJZ DOLINAR, z Ledinlce, in
VII.I KOPAČ, lz Žirov (ta je kasneje odpadel)
Ustanovni sestanek odbora OF v Žlreh je vodil Anton Natnlk-Črnivec, ki je bil tedaj član okrožnega komiteja KPS in član vojno revolucionarnega komiteja okrožja Kranj, hkrati pa tudi vodja grupe partizanov kranjsko čete, ki je od poletja 1941 delovala na območju Poljanske doli ne z Žlrml.Na tem sestanku je sodeloval tudi Vin ko Oblak iz Nove vasi, ki je bil prvi organizator na območju Žirov.
K sodelovanju v odboru OF so bili kmalu pritegnjeni še Vinko Govekar, Vilka čadež, Valentin Kržlšnik, Franc Primožič ln še nekateri drugi.
Odbor je začel delovati z zelo aktivnim organiziranjem ljudi za borbo proti okupatorju. Sestan ki odbora OF so se vrstili pri Albinu čadežu»Valentinu Kržlšniku, decembra 1941 pa pri Zaleša-nu V Žirovskem vrhu. Znano je tudi, da so nekateri žirovci imeli zveze z organizatorji vstaje Izven Žirov. Tako je imel Anton Kržlšnik-Ljubo povezano z organizatorji OF v Skofji Loki in Poljanah, pokojni Pavel Žakelj pa z organizatorji v Kranju.
Pot in organiziranje OF v Žireh je orisal tovariš Anton Peternelj-Igor, v svojem govoru ob od-
J. L.
SPOMINSKA PLOŠČA PRVEMU ODBORU OF
V letoSnjem letu proslavljamo 3o-letnico usta-i novitve O F slovenskega naroda ln 3o-letnico ! oborožene vstaje v Sloveniji ln drugih delih i Jugoslavije. V letu 1941 so rekli narodi Jugo-< slavije: Ne kapitulacije 1 Na čelu s Komunistl-_ čno Partijo Jugoslavije pod vodstvom tovariša
kritju spominske plošče. Poudaril je velik krvni in materialni davek, ki so ga rlall *irovci v narodno osvobodilni borbi v lotih 1941 - 45. Poudaril je tudi veliki gospodarski razvoj Čirov v povojnih letih in zaželel še mnooo nadaljnih uspehov.
V počastitev praznika pa je svet krajevno skupno sti imel slavnostno sejo, nato pa smo videli kul turni program z godbo na nihala, nov3kim zboror ln rocitacljami.
Na spominsko obeležje, ki smo ga postavili ob letoSnjem krajevnem prazniku, smo Žirovci lahko uoravlčeno Donosni.
Heron ŽUPIC
jih poživite s pisanimi dodatki kot so kape, puloverji in rokavice, ki jih lahko spletete
same, fantje pa bodo naprosili mame.
Duša MESEC
moda na
smučiščih
Število smučarjev skokoma narašča. Samo v Evropi jih čaka 3o milijonov na prihajajočo sezono. In kaj bo ta prinesla novega v modi? Pravijo, da je pred vrati najbolj pisana zima doslej. Smučarske obleke so tehnično perfekt-ne in funkcionalne. Zato bodo novosti predvsem v zunanjih efektih. Vsekakor pa je letošnja smučarska moda bolj originalna, vesela ln sveža kot kdaj koli. Variant je veliko in vsak bo našel kaj zase.
Idealne smučarske obleke so kombinezoni (overalls). To so cele obleke, kjer hlače niso del jene od jopiča. Tako si mraz ln veter ne najde ta poti do telesa. Včasih spominjajo na astro-navtske obleke.
Moderne in uporabne so tudi hlače z dodatnim kvadratom na prsih in naramnicami, kot jih ima jo otroSke igralne hlačke.
Nove smučarske hlače imajo spodaj široko hlačnico, pod njo pa je navadno skrit ozek del hlač, ki se nadaljuje v čevlje (kot pri "šplc-hozah"). Vedno več je zopet "pumparlc" z debelimi dokolenkaml.
Materiali so skoraj obvezno nepremočljlvl. Pri barvah in vzorcih pa velja pravilo: čim bolj pisano in živahno. Na snegu se najlepše odražajo rdeči, živo modri, rumeni in oranžni toni, ki naredijo zimsko veselje še bolj veselo. Od vzorcev so zelo pogoste črte v živih barvah, velik karo, drobne rožice itd. Vse večjo popularnost doblVa tudi vzorec ameriške zastave -črte in zvezdice na vse načine, če pa nimate možnosti, da bi si privoščili drn ge, moderne smučarske obleke, ne boste nič • manj uživali na snegu v starih"špichozah", ki
NAŠA SKAKALNICA TUDI LETOS AKTUALNA
Zima in z njo sneg sta nam vsak dan bliže. Temu primerno je tudi vedno manj Športnih tekmo •■ vanj na odprtih terenih. Vedno bolj prihajajo • do izraza zimske športne panoge, ostale panoge pa se po svojih možnostih selijo v dvorane, oziroma športne hale. t
V novo sezono so prvi štartall hokejisti ter smučarji skakalci in alpski smučarji. Tri ho -keju so Olimpija ln Jesenice dokaj dobro držita v tekmovanju za Alpski pokal, oziroma v pokalu državnih prvakov, medtem ko smučarji pridno trenirajo na terenih v tujini.
Pravkar, točneje 6. novembre, pa je steklo eno najkvalitetnejših tekmovanj pri nas: borbe ko -•Sarkarjev I. zvezne lige, za naslov državnega prvaka. Kot lansko leto, bomo imeli tudi letos priložnost gledati skoraj vse dvoboje Pllmpije, frvenc Zvezde, Jugonlastike, Lokomotive in ostalih ekip na TV zaslonih. Olimpija, kot edini pred stavnih Slovenijo, bo letos startala s oomlajeno ekipo, v kateri je nrecej novih imen, pa tudi novega trenerja inajo. Nekateri jo tudi letos uvrščajo poleg Crvone Zvezde in Jugoplastike ned glavne kandidate za prvo mesto. Koliko je to real no in kaj lahko od nje pričakujemo, na nam bo dala vedeti že prva tekma v Ljubljani z Jugopla-stiko.
rdlni, ki bodo še precej časa vzdržali na mrzlem zraku na so nogometaši. Eol1 ko se približuje ko ncc I. dela prvenstva, bolj očitno je, da ima največ možnosti za dosego 1. mesta v jesenskem delu tekmovanja Crvena Zvezda. Slovenskima liga-šema Mariboru in Olimpiji trenutno ne kaže naj -bolje, zlasti no Ljubljančanom, ki so čisto na dnu lestvice, Uoajmo, da jim bo kriza še pravi čas minila, ter da bodo svoj plasma do konca tekmovanja popravili.
fco nekaj domačih novic.
JL'DO klub ALPINn bo po daljšem premoru ponovno začel tekmovati in sicer v II. slovenski ligi. Če bodo še naprej tako resno trenirali kot so zadnje dni, si lahko od njih obetamo dobre rezultate.
škofjeloška občina je dobila ponudbo, da bi v zimski zesonl 1971/72 organizirala ZImskf šport ^E IGRE PIONIRJEV, kar naj bi bilo nekakšno prvenstvo mladih tekmovalcev. Posamezne panoge pa 3i prevzeli: Snlška dolina sankanje in smučarske teke, Skofja loka alnske discipline, žlri ia tekmovanje skakalcev na 3o metrski skaKilni-
ci. Ta ponudba je za samo občino, ka^Or za Žlrl veliko priznanje za rezultate, ki so jih mladi športniki naše občine dosegali v preteklem letu;
Kaše novo košarkarsko Igrišče pri TVD Partizan v Žireh je tudi že dokončano, tlanjka le še urg dltev okolice, kar pa nameravamo napraviti spom ladi. Na novem igrišču sta bili že dve tekmi ln sicer so pionirke SŠD TABOR premagale GIMNAZIJO iz Škofje Loke v predtekmovanju. V glavni tekmi pa so se pomerili poročeni in neporočeni. Po razburij Ivi -tekini so komaj zmagali neporočeni, čeprav so poročeni imeli skoraj vse občinstvo na svoji strani. Kako so pa poraz opravičili pred svojimi ženami,ni znano.
Miha GOVEKAR
pogovor z bralci
Zobozdravstveno varstvo otrok
Na željo nekaterih občanov se je uredništvo našega glasila obrnilo na Zdravstveni dom škofja z naslednjim vprašanjem:
"Ali se predvideva, da bo v Žireh v doglednem času organizirano kontinuirano delovanje zobozdravstvene službe za šolske otroke? Je velika škoda, ker v našem kraju nimamo možnosti poslati otrok k zobozdravniku, kadar je potrebno. Tudi redni pregledi bi otrokom zelo koristili.
ODGOVOR: Že v novembru t.l. bo tudi v Žireh pričel z rednim delom šolski zobni zdravnik. Od poletja sem je ta dejavnost v Žireh odpadla zaradi pomanjkanja kadra /imamo velik deficit zob -nih lnstrumentark/ in šele sedaj nam je uspelo to vrzel odpraviti. Opravili bodo tudi preven -tivne preglede zobovja pri šolarjih. Po republiškem poprečju pride na 2000 otrok en zobni zdravnik. Za žirovsko področje torej pride polovica oziroma tri tedenske šolske zobne ordinacije, kar bomo tudi izpolnili. Predlog novih, izboljšanih normativov pa predvideva že v kratkem na 12oo otrok enega zobnega zdravnika. V tem slučaju lahko Žirovci računajo na 4-5 ordinacij tedensko za otroke. Pripominjamo pa, da so ti normativi skoraj preveč idealni za ta čas in sedanja sredstva, da bi bili kmalu izpolnjeni.
Večkrat ne dobimo kruha
proizvodnje zaradi težjih pogojev dela ni. Dejan sko pa je tako, da v večini primerov stranka raje kruha ne kupi, kot da bi vzela en dan starega. Smo pač na podeželju, ki se razlikuje od mesta, kjer je potrošnja neomejena ter proizvajalec nima skrbi za prodajo.
Naši potrošniki pa so v večini navajeni, da se a kruhom oskrbujejo bolj v jutranjih in dopoldan skih urah. Praksa pri nas je pokazala, da tisto, kar ni prodano do 12 ure, že lahko računamo za odpis. O tem nam pričajo vreče starega kruha v skladišču, ki za drobtine ne pride v poštev. Velikega rizika si pa seveda ne smemo privoščiti, ker je razlika v ceni za kritje proizvodnih stroškov določena nizko.
Ml smo bili skoraj prepričani, da zadovoljujemo naše potrošnike, vendar, kot ste nas sedaj o-pozorili, temu ni tako.
Naš kolektiv se prav zaradi potrošnikov odreka dnevni izmeni dela. To pa se nam maščuje, ker ne uspemo dobiti niti enega novega delavca, kajti nočno delo že v naprej vsak odklanja. Ne vemo, koliko boste z našim odgovorom zadovolj ni, in če bo to kaj opravičilo naše pomanjkljivosti. Naš kolektiv se bo potrudil ln skušal zadovoljiti potrošnikove zahteve. V koliko nam bo to uspelo, pa nas boste vsekakor obvestili.
"Kaj naj naredim? Tako dober kruh pečejo v Ž1 -reh, pa kaj, ko večkrat ostanemo brez njega. Če ga grem kupit sredi dopoldneva, ga že ne dobim več. Drugič dobim nenapovedane obiske in sem zopet v zadregi, ker nimam kje dobiti kruha. Ali kdo kaj razmišlja o tem, da bo to vprašanje le treba rešiti?"
Tako nam je pisal naš bralec. Vprašanje smo posredovali PEKARIJX ŽIRI in prejeli naslednji
ODGOVOR: Z vprašanjem, katerega ste nam zasta -vili, se je naš kolektiv že mnogokrat ukvarjal, namreč z željo, da bi tistim strankam, ki mogoče kdaj pa kdaj ostanejo brez kruha, mogli ustreči.
Kruh je zelo dellkatno, do katerega so potrošniki kar najbolj pozorni. Ker ne sme biti star več kot en dan, se ga ne da shraniti, ampak mora biti enodnevna proizvodnja tudi prodana v Istem dnevu.
Kljub prizadevanju ne moremo točno ugotoviti kdaj in koliko kruha bi morali proizvesti, da ga ne bi za nekatere zmanjkalo. Če ga kdaj zmanjka to ni namerno, kajti nekaj kilogramov kruha več na dan ni problem, čeravno delavcev za to vrsto
Kje Ima pa va* kolektiv olroUU vrtec'. V »latulu.
podlistek
Jože Peternel UBITI ZVON (Začetek)
Hitro je stopal navkreber ln skoraj mu je bilo nerodno, da je tako dolgo potegnil, čeprav je pozno legel spat. Globoko je vdihaval sveži zrak, ki je blago pihljal z Hlegoša. Ves mladosten se je oziral zdaj čez Volaško grapo, zdaj proti Sred njem brdu. Ves zagnan se je povzpel Se čez nekaj obronkov in Se dospel na njivo pod veliko dolino.
"Dobro jutro!" je glasno pozdravil, ko se je pri bližal domačim.
"Dober dan!" sta mu Šaljivo odgovorila brata ln smeje stopila naproti. Tudi Justina je odzdravila in ga od daleč opazovala. šele sedaj je lahko primerjala Andrejeve fotografije z Andrejem samim. Bil je večji, kakor si ga je po sliki pred stavljala. Mislila je, da je manjSi in na videz bolj skromen. Tak kot je, pa je zdaleč presegal njene žolje. Bil je precej visok, lepo raSčen,ne suh ln ne predebel. Drobne, sivo modre oči so mu gledale izpod močnih obrvi, ki so pod visokim čelom poudarjale videz njegove možatosti. Temno rjave lase je imel počesane nazaj, šop las, ki mu je nehote padal na visoko čelo, pa je njegovo prikupnost še povečal.Bil je lepo zagorele polti. Zobje pa so se mu belili izza močnih ustnic.
Že sama Andrejeva pojava je vzela Justini vsako upanje, da bi mu lahko kdaj zaupala svoje skrite srčne želje.
Justina je trosila gnoj bolj na kraju njive. Bila je nočne rasti, kostanjevih las, temne polti in močnih prsi. Andrej se jo pogovarjal z bratoma in očetom, vendar mu je pogled nehote uhajal k njej. VpraSanja so padala vse vprek, odgovarjal je in se smejal od zadovoljstva. Potem pa je glasno vprašal, da je tudi Justina lahko sliSala: "No, oče, kje ste pa našli to čedno dekle?" Justina se je sramežljivo nasmehnila in pogledala v tla. Oče je malomarno zamahnil z roko proti zahodu in dejal: "Tam, tam zadaj nekje."
"VeS, Andrej, ta je pa od tam, kjer je vsa ravan pokonci postavljena," je Šaljivo dejal mlajši brat Tone. "Doma nima kaj početi, saj veS kakšen svet je tam. Pa smo je dobili k nan." "ImaS kaj proti?" je v šali dodal Peter. Justini je postalo Se bolj nerodno. Andrej pa je stopil do nje, da jo spravi iz zadrege. Glasno
jo je pozdravil in ji stisnil roko. "Si že kaj jedel, Andrej?" je vpraSal oč«. "Justina, pojdi domov in pripravi zajtrk zanj ln malico za nas."
"Kje pa naj z delom začnem?" je vpraSal Andrej. "Ali naj ostanem na njivi?" "Tu nas je dovolj. Zate imam drugo delo, ki te že težko čaka. Kmalu pridem za teboj ln ti po -vem, kaj boš delal."
"No, deklo, pa pojdlva," jo dejal Andrej ln previdno stopal med gnojem, ki je bil na debelo na-trosen na njivi. Justina je zasadila vile v zemljo in si obrisala roke ob predpasnik. Mimogrede si je popravila lase ln odšla za AMrejem. Sama ni vedela, kako naj začno z n^im govoriti. Nerodno ji je bilo, da mora prav ona in še sama z Andrejem domov.
Tudi Andreju, ki je bil vajen govoriti s tujini ljudmi, se je jezik nekam zataknil. NI in ni mogel dobiti prave besede, da bi ogovoril dekle,ki ga je nenadoma nekar prevzelo.
Šele, ko sta prišla do potočka, ki se je počasi prelival čez kolovoz, je vprašal: "Kje je pa tista deska, ki je bila včasih položena tu čez?"
"Ne vem," 'je dejala Justina. "Žo takrat, ko sem prišla k hiši, je ni bilo več tu. Pa kaj je tebi potrebna brv. Saj, kakor gi velik, lahko prestopiš z enim samim korakom."
Res, si je dejal Andrej. Naj ne misli, da sen neroden. Da bi se skazal, je naglo zakoračil čez potoček. Vendar se je premalo odgnal. Tako je z eno nogo prestopil na drugI breg, potem pa ga je premagalo ravnotežje. Zavrtelo ga jo nazaj, da je z drugo nogo udaril z vso silo v vodo. Poškropilo je na vse strani.
Postalo mu je nerodno, vendar sta so oba veselo zasnejala, čeprav je bila tudi Justina mokra po obrazu.
"Nič hudega," je vedro dejala, ko je videla, da je Andrej v zadregi. Beseda je zdaj laže stekla ln Justina je bolj resno nadaljevala. "Včasih ste menda tu napajali živino. Sedaj pa so napeljali vodo v hlev, tako, da živine nI treba več voditi ven. I.epo je pri vas, Andrej." Z umazanimi čevlji je zabredla v sredo potočka. "Napeljali so vodo tudi v kuhinjo. Ni je treba več nositi iz potoka. Dobili so elektriko, še marsikaj bodo preuredili sedaj, ko si ti prišel domov. Po mestih si gotovo vldol mnogo stvari, ki so bolj Se in lepše urejene, kakor tu hribih." "Tako je, kot praviš," je dejal Andrej. Malomaj no je sedel v breg ln opazoval Justino, kako si kar z roko umiva gnoj s čevljev. "Res je sedaj
na kmetih Se marsikaj drugače, toda v primerjavi z mestom to še ni nič. Marsikaj bomo še preuredili, če ostanem doma. Toda slabe zemlje in brež njih njiv ne bo nihče popravil, tudi, če jih vz§ me zadruga."
Te Andrejeve besede so Justino močno presunile. Začudeno ga je pogledala. Roke so se ji začele zapletati med predpasnik, da Andrej nI dobro vedel ali jih misli obrisati ali zaviti. Presenečenja ni mogla prikriti. Andrej pa jo je nalašč opazoval, kako bo ona razumela njegovo zamisel.
Stopila je iz potočka na breg in pogledovala zdaj Andreja, zdaj svoje roke, ki jih je še vedno nerodno motala po predpasniku. "Ho, kaj ti rečeš na to?" je vprašal ANdrej, tla bi beseda stekla naprej.
"Ne razumem te, Andrej," je dejala in ga pogleda la naravnost v oči. Andrej pogleda ni izmaknil. Čeprav sta bila očitno različnih mnenj, sta drug pri drugem le videla nekaj skupnega. Andrej ji je stopil nasproti.
"Pojdiva naprej, da oče ne pride za nama," je d§ jala in odšla sta molče proti domu.
(Se nadaljuje)
LITERARNA UGANKA
Saj me poznate. Martin Orehek sem, tisti, ki mi je lani oče umrl in ste vi obravnavo po njem vodili. Sedaj boste pa moj sodnik. Ne vem, kako se bo izteklo, pripravljen sem na vse. Pa da boste vedeli presoditi - sem dejal - pojdem ln vam povem vse po vrsti, kako se je dogodilo. Ne glejte me ln ne mislite, da se mi meša! Vse dobro vem, kako je bilo, kot da je sedaj le.
Martin Orehek sem in oženil sem se bil pred dobrim letom; tedaj je bil oče še živ. In ravno njega sem najbolj raztogotll, ker sem vzel Alenko, tisto iz Podbrda, ki pravijo, da v njeni rodbini že od nekdaj ni vse prav - veste, sodnik: božjast! Zato so se tedaj , ko sem jemal Alenko vsi po robu postavljali, moj oče pa najbolj. Jaz pa sem jo vendarle vzel, zato ker sem jo imel rad ln pa , ker je bila do tistikrat še popolnoma zdra va.
Kaj bi pravili Moj oče je bil toliko jezen, da do svoje smrti ni spregovoril sto besed z nama. Kmalu po najini poroki ga je zadela kap ln po -tem je umrl, in vi ste vodili obravnavo. Njene družine ni mogel, vmes je bilo neko staro sov -raštvo. Navrh pa je bila Alenka revna in ni sko raj nič prinesla k hiši. In pa tisto, kot sem rekel: božjastl
Pripravila
__Nad j a PETERNF.L
Rešitev - IME IN PRIIMEK AVTORJA (rojen v Poljanah) - vpišite v spodnje kvadrate,
u i 111 i i i n
uredništvu našega glasila pa jo pošljite do 2.12.1971.
Nagrada je 30,00 din. Rešitev LITERARNE UGANKE iz prejšnje številke: ANTON INGOLIČ - GIMNAZIJKA
Med reševalci je bila izžrebana ANICA OBLAK - čestitamo 1
MWA7??'
•— Kako pa kaj s vaSIm Izvozom?
— Odlično! V zadnjih treh mesrclh smo Izvozili le Stlrl Inženirje, Sest tehnikov In dvajset kvalificiranih delavcev.
"DELO, ŽIVLJENJE" je glasilo tovarne obutve ALPINA ŽIRI.
Ureja ga uredniški odbor:
MARIJA KASTELEC, VLADIMIR PIVK, ALFONZ ZAJEC, ANTON ŽAKELJ, ERNEST DEMŠAR, MILAN MOČNIK, STANE KOSMAČ,
STOJAN PERTOVT, odgovorni urednik MAJDA JESENKO, glavni urednik
Izhaja mesečno. Naklada 1300 izvodov.
Žirl, dne 15.11.1971
Tisk Magistrat Ljubljana