LISTEK ViLKO MAZI: (5) Koncertna turneja ljubljanskega učitelj. pevskega zbora. ^ ožnja prek Slovenskih goric je bila 'zredcn. nepozaben užitek. Za Drtljago %o imeli topot poseben voz. da se nam ^bilo treba drenjati med nerodnimi kov^«i ir. košarami. Nevihta pre.išniega ve^e.|a ie oiiladila ozračje in naprala cesto, r? Has nista nadlesfovala ne prah. ne vroCitia. Tako smo se prav udobno vozili !Jjpd zelenimi vinovrradi, raziprostrtimi T>o "liličnih iiolniih. objema.iočimi nosamez^ zidanice in slikovite skupine hiš. Izza :e2a ali onega ovinka je oL.nil studenec ? Se zakril med vrbe. kakor v proletar- j^sramežljivosti rred tisto žlahtno te- Kocino. ki ie zorela nad n.iirn po trtah. Voznik Wolf. ki je že neštetokrat nckon.b'!-il to lepo cesto-. mi ie v svoji čudni mcšanici čehoslovašjci-Liutomerškeca narečia neiitriidno našteval imena po- sameznih soric. njihovo ceno in grospodarje ter rne na vso nioč navduševal za »icruzalemca«. Kulminacija tega navdu- ševanja r>a ie" žarela iz niejroveKa tipič-nesca stavka_: »Aardigata. toti Petovairov ienzalemec je neco extra-vyborneho!« Komaj pa ie izpresrovoril ta pirečudni konelnmeirat. sva zdrčala drug jza drus.im na cesto. zakai na VVolfovi stTani se je bilo snclo kolo Ker drujre nesreče ni bilo in smo takoi našli Dokrovec osi in zagfozdo, ie širokopleči voznik kmalu zavihtel bič, pa nadaljeval s svoio zgovarnostjo. Za trenotek ie našel nov tema. ko smo se bili oeliaji mimo komaj načetega premoeokopa. V kratkih besedah ie oplazil ze;odovino rudnika. pohvalil kakovost premo?a. Da se brž vrnil k trti in vinu. Dosesfli srno prijetno senco pod platanami v Ivamkovcih. kjer je bila pred s.rmotno krčmo Siesta. Okrog:la kirčmarica ,ie morala na \Volfov lnigliaj seči v najskrivnostnejši kotiček kleti. odkoder jc rc-inal na mizo najžlahtnejši sok Sloven_l<;h sforic. Hitro se ie zasukala ta prijazna ura. Nekateri so odnesli nanjo živ ^pcmin v obliki (ežikih butilik. Tovariš Tavčar ie celo fotografiral p.estro skupino. pred katero ie bil dobričina Wolf nanesel celo ko-po simibolov SlovenSkih goric. Man.ikal nam ie samo naš Loize, ki se je iz I jutomera odpeljal v Radejice, svoie dolcfoletno in priliublieno zd_avilišče. No, sr nadsvetnik ga ni posebno pogrešal. morda zato. kcr mu ie bilo dobro vino več vredno nesro najboliši dovtip. Pot ie šla dalje prek Mihalovcev in sc vijužila mcd s:riči. ki so jih mesto trte oiievali ofOKdovi in nolja. Tam nekje se je zopet snelo kolo z voza. ki ie bil obložen s prtljago. Nobene nesreče in vesela kokma ie romala dalje. Še par klancev in ."»rikazala se je Drava. za njo Ormož. - Pri prvili hi.ah so nas pričakovali ormoški tovariši in tovarišice in nas spremili do Skorčičeve restavracije. kjer sino bili postreženi 7, izbornim obedom. Tovariš nadučitel.i Rajšp nam je v svoji duhoviti napitnici namignil. da bi nas rad popeljal nek_am v okolico k čudovitim geometriškim likom s še čudovitejšo vsebirio. če bi se nam ne mndilo tako silno in tudi ormoški župan je bil takih misli. "vscm ie bilo žal. da zapuščamo Ormož brez koncerta. 7bor se je oddolžil z nekaj narodnimi in umctnimi pes.mimi. ali kmalu nam ie bila skrb, da ne zamudimo oiujskesra vlaka Vztrajni lotm&rški voznil<i so nas potejjnili na Dtrecei oddaljen kolodvor in takrat mi ie Wolf še parkrat zatrdil: »Andi>rata. nisem ješte nikdy vozil tako veselih l.udi!« Ko smo se vozili tiste pol ure v razbeljenih vagonih. ni bilo očem za drugo, nego da so poželjivo gledale v zeleno Dravo 'n zavidale ljudi. ki so se kopali tam na obrežiu. Plu.j. Skoro za pol p.erona je bilo sanio naših tovarišev in tovairisic. na čelu iim okraini šolski nadzornik Flere ki so nain prišli naproti. da nas poneljejo v »i.>ijaški dom;:. kjer nam je ravnatelj Vodnik dragevolje ponudil udobno prenočišče. Kor.cert se ie vršil v prostorni dvorani »Drnštveneiia doma« ob razprodani blagajni. Med mnogobrojnim občinstvom so bili zibran. tudi predstavniki državnih in avtonoinnib oblasti s svo.iimi rodbinarni ter zasroinniki voiske. Videlo se ie. da ie že daltxč tisti Pti_ii klavirnega vojnega in piredvoinega spomina. Ta leoa dvorana. ki b: bila tncli Ijubljani labko v čast in ponos ie že docela7 prestala svo.io metamorfozo. V njei je bilo nekoč ognjišče P'>neničevalne misli. oporišče nemške'ga ir.ostu k Adriji - bilo. i nikada više! S!<^venski Ptui so nam s|loma odtujevali. nanosled pa so ga odtujili samim sebi. kakor ie teriala neodvrnliiva sodba usode. Ob takih :n -podobnih občutkih ie bilo ta večer marsikomn Drijetno, da drži v tei dvorani, ki ie še nred nar leti bruhala ogeni in žveplo na \ se. kar ie nosilo v sebi duh slovanstva. slovenskp koncertno besedilo in posluša slovensko pe.sem. No. niorda je bil še kdp. ki je nekam težko izprožil kolena ipiri uvodnern »Bože prav- de«. toida — »temu treba se privadit...« Kai bi rekel o koncertu samem? Pra- vi.n le. da ie "v&iika škoda. ker ni ostalo nri nrvotnem načrtu turneje. Začeti bi bili morali s Ptujem in sveža grla bi od- nesla sijajen usoeb. O tem nimam niti nainiamšega dvoma. Tako pa .ie zbor dal. kar ie še zmogel. laz. ki sem ga sprem-  lial vso dolgo Łn naporno pot. sem se sa-  nio čudil, da ie dal še toliko. Adamičeve  skladbe so se obnesle še najbolje in tudi Pavčičeva >^Kai. ve misli^« je prav d'o- bro uspela. Nanake. ki sem iih že iz Lju- tomera omerr.l. ?o se ponavliale tudi to- poi. Espr.ssivo tega kpncerta so bile zo- oel solo-točke tovarisice Vuk-Sadarjeve, ki :e bila. kajp.k. tudi že utruiena. k^r pa se ie komai noztialo. Nio in .Dianistko je občinstvo nagradilo z navdušenim aplav- zom in lepinia šoipkoma. Da ie tudi zboir SDlosno risraiii!. ;e pričal poleg neštedlji- vega T.loskanja krasen lovoriev venec s trobojnico, poklonjen pevovodji Juvancu, Ki ie3 teai zakliučil turnejo, kojo je vodii z vso liubezniio in nesebično ipožrtvovalnostio. Po koncertu ie bil v gostilni tov. Zupančiča r>rav živahen komers. Prostor ie bil žal pretesen. da bi mogli prisesti k nam vsi, ki bi bili radi. Onieniti moram iepe riapitnice. ki so jih govorili zboru okraini glavar g. Pirkmaver. dal.ie stairosia Dtuiskega Sokola. za njim umjor g. Kovačič v imenu navzočih častnikov in v imenu voiske. naposled predsednik učitcl;skega diruštva tov Klemenčič. Pri tei m.liki moram aipostrofirati izredno kole-i.-i.lnost otuiskih tovari§ev in tovarišic. \'se so storili. kar so le mogli. da smo se dobro Dooutili v ljubkem dravskem mestecu. Naivečja zasluga pa jim gre, da je bila kancertna dvorana razjprodana. z.a kar smo dolžni še posebno hvalo okrrajaemu šolskenm nadzorniku Fleretu iu tov. Gorjiipu. Ostala nani je svobodna pot y Ljubljanco — dolgo vas. Dobra polovica zbora se ie odločila. da se odpelje z iutranjim vlakoni. K tei »solidneiši« polavici sva se pritaknila tudi midva z g. nadsvetnikom. ki mi ie potem med vožnio pomenljivo skomizgnil. fipajoč ščetinaste brčice: »Človek 5e naveliča tudi dobrot, ali ne. kaj?« — Druori polovici pa je baje p<> tekel orav vesel dan v priietni tovarišiji 'Vtiijskih kolegov in koleginj ter častnikov ki so pripeliali v Driiazno »Švicariio« voiaški 4tami.uraški_ zbar in jih še uolem spremili k večernemu vlaktu* -' Par dni kasne.e se je vrnil tov. Rudi ^ trdnem r>repričanju, da ni nikogar veC za njim ...« (Epllojr.) * Med navdušenimi napitnicaini s 'Švicariji« je bila najlepša ona g. maiori^ I Meloševiča, mes+nega komandanta. ki -^ nokazal, da mu ie naša glasba. n.a tudi naša literatura in sploh naša zgodoviIia dodobra znana. Včasih ie kak c. kr. ¦&&' lor zmogel v potu svojesa obraza korna r.ai- patriiotičnih fraz, zato smo pač lahfc' DOšiosni na predstavnike naše vo.iske. itnaio tako široko duševno obzorie.