Štajerski
Ptuj, četrtek, 18. marca 2004
letnik LVII . št. 11 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
ÏO ÏO iO>
= 0 ■ sd-= 0 !o
iN-
Ptuj
še kar smrdi Stran 3
Kronika
Deložacija po ptujsko Stran 6
Hajdina
Grožnja z zaporo Stran 3
Markovci
Dovolj imajo "spačkov" Stran 10
Sturmovci	Nogomet
"Gibanje prepovedano!" Kaj zmorejo Ptujčani? Stran 16	Stran 24
Kmetijstvo
Pujsi pred Mestno hišo? Stran 11
Ormož . Uvoz smeti
Velikodušna prleška pomoč
Minuli teden so prav potiho, v veliki tajnosti, pričeli odlagati komunalne odpadke iz Lenarta na deponijo na Dobravi pri Ormožu.
To ni edini primer, ko nekatere občine svoje smeti izvažajo na deponije izven svojih meja. Takšna praksa je obi~aj-na in sprejemljiva, če je le cena prava. Prav zato toliko bolj čudi tajnost, v kateri se je vse dogajalo.
Občina Ormož je z občino Lenart, ki se je znašla v veliki stiski, kam s smetmi (o tem je poročal Z. Šalamun v prejšnji številki Štajerskega tednika), sklenila dogovor za začasno odlaganje komunalnih odpadkov na deponiji na Dobravi. Predvidoma gre za obdobje do treh mesecev in v količini 130 ton mesečno. Župan Vili Trofenik se je dogovoril za ceno odlaganja v višini 5,4 SIT/kg in stroške tehtanja v višini 0,l4 SIT/kg ter 50 % takse za obremenjevanje okolja, ki znaša 4,6 SIT/kg. Zanimivo je, da v trenutku, ko se je župan dogovoril za ceno tehtanja, občinski svet še ni sprejel sklepa o ceni tehtanja odpadkov na novi mostni tehtnici. Je torej župan Vili Trofenik ravnal mimo občinskega sveta?
Deponija Dobrava je v sanaciji in ima za to vsa potrebna dovoljenja. Na njej je dovoljeno odlaganje smeti do leta 2008. Trenutno letno odložijo okrog 4000 ton odpadkov iz ormoške občine, prostora pa je za precej več. Seveda pa ni jasno, ali se sme na deponijo, ki je v sanaciji, še dodatno odlagati
odpadke iz drugih okolij?!
V obvestilu za javnost županovega urada je bilo zapisano tudi to, da je cena, ki jo bodo plačevali Lenarčani, za 17,4 % višja od tiste, ki jo plačujemo za odlaganje ormoških smeti, "vendar je za razmere v Sloveniji izredno konkurenčna. Zaradi tega niso zadovoljna konkurenčna odlagališča in zato poskušajo inscenirati dogovor med občinama kot problematični medijski dogodek".
Gotovo je problematično, če župan podpiše pogodbo, v kateri prleškim prijateljem iz Lenarta zaradi dobrih odnosov ponudi hudo nizko ceno. Cene na tem tržišču so precej višje od ormoške ponudbe in se gibljejo okrog 20.000 SIT/tono, ponekod je k temu treba prišteti še takso in tehtanje. Zato je cena, ki so jo dosegli Lenar-čani, pravzaprav solidarnostna in o "ekonomski upravičenosti" dogovora lahko govorijo predvsem v Lenartu.
Zanimivo je tudi, da o podpisu misteriozne pogodbe menda ni vedel nobeden ormoški politik, župan se ni posvetoval niti s svojima podžupanoma. V politiki so teme, ki zaradi svoje občutljivosti potrebujejo konsenz vseh strani. Ravnanje s smetmi je gotovo ena takšnih tem.
viki klemenčič ivanuša
Tehnični pregledi
na terenu
Več na strani 30.
Dominko d.o.o., Zadmžni tig 8,2251 Phii
02 / 788 n 75
Na ptujskem sejmišču so potekale še zadnje prodaje. Se bo že kdo končno odločil, kje bo sejmišče v prihodnje?
Računalniki po odličnih cenah
wwwaconitroiiasi
V začetku februarja je bil opravljen prvi uspešen inšpekcijski nadzor predstavnikov Evropske komisije za izvedbo LIFE projekta Sonaravna sanacija deponije komunalnih odpadkov Dobrava, za katerega so bile občini odobrena sredstva na javnem razpisu LIFE okolje, so zapisali v obvestilu za javnost urada župana. So inšpektorju povedali tudi, da načrtujejo "uvoz smeti?'
Prvi tovornjak smeti iz Lenarta se je v sredo (10. marca) že stehtal na novi tehtnici na odlagališču nenevarnih odpadkov na Dobravi.
Sv. Andraž
Kriminalisti pri županu
V četrtek, 11. marca, smo neuradno izvedeli, da so kriminalisti opravili hišno preiskavo pri županu Franciju Krepša in pregledali dokumentacijo o posameznih investicijah na občini Sv. Andraž.
Tiskovni predstavnik policije Ivo Usar nam je potrdil, da preiskava res poteka in da sumijo, da gre za nepravilnosti pri materialnem poslovanju občine. Dejal je še, da nam kaj več ne more povedati.
Kaj hitro so prihajale na dan
razne zgodbe, ki smo jih hoteli preveriti, zato smo poklicali župana Francija Krepša. Ta nam je potrdil, da so ga v četrtek zjutraj na domu obiskali kriminalisti in pregledali stanovanje.
Več na strani 8
DOBRODOŠLI NA VLAK ZVESTOBE!
v SOBOTO, 22. MAJA 2004
Vabijo vas:
Radio Ptuj, Štajerski tednik, Slovenske železnice
RADIOPTUJ
84e'9e,e'i04,3
Več na strani 8.
TEDNIK	Slovenske železnice
Postanite in ostanite naročnik Štajerskega tednika! Poslušajte Radio Ptuj! Potujte z udobnimi viald Slovenskih železnic!
Foto vki
Doma
Vojska prodaja objekte
Ljubljana - Ministrstvo za obrambo (MORS) načrtuje letos in prihodnje leto prodati 149 stanovanj, 228 drugih objektov (stražnic, vojašnic, skladišč) in ostalega premoženja ter pri tem zaslužiti okrog šest milijard tolarjev, so povedali na torkovi novinarski konferenci. Ministrstvo je sicer leta 1991 od nekdanje Jugoslovanske ljudske armade (JLA) prevzelo 455 objektov (trenutno jih ima v lasti še 140) in 8107 stanovanj (v lasti MORS jih je še 1850). Od5600 hektarov površin, na primer pašnikov, pa je MORS zadržalo še 1500 hektarov površin. Skupaj ima MORS v lasti še 37 odstotkov premoženja, prevzetega odJLA. Na ministrstvu načrtujejo, da bopo-stopno prilagajanje obsega vojaške infrastrukture obsegu in strukturipoklicne vojske potekalo do leta 2010, je povedal vodja urada za logistiko na MORS Zvonko Kremljak.
BiH protestira pri Sloveniji
Sarajevo - Bosanska stranka je po torkovem poročanju sarajevskih medijev od oblasti BiH zahtevala, da pri Sloveniji uradno protestirajo, ker ta že nekaj let ovira izgradnjo džamije v Ljubljani. Predsednik stranke Mirnef Ajanovič je oblastem v Sarajevu tudi predlagal, da zahtevajo od Sveta Evrope, naj sprejem Slovenije v Evropsko unijo pogoji s spoštovanjem demokratičnih standardov oziroma z omogočanjem ustrezne svobode veroizpovedi muslimanom iz BiH, ki živijo v Sloveniji, kot tudi z vrnitvijo dolga bosansko-hercegovskim varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke, je poročala tiskovna agencija SČG Tanjug.
Džamijo sredi Ljubljane
Ljubljana - Ljubljanski mestni svetnik Miha Jazbinšek (Zeleni Slovenije) je kot "prijatelj sodišča" na ustavno sodišče v ponedeljek naslovil ločeno mnenje k zadnjima sklepoma mestnega sveta v zvezi z džamijo. Omenjena sklepa Jazbin-šek vidi kot cinizem, saj naj bi pot na ustavno sodišče vse skupaj po nepotrebnem samo še podaljšala, zavlačevanje pa je glede na potrebe islamske skupnosti nemoralno dejanje. Kot je povedal na novinarski konferenci, bi morali džamijo graditi v središču Ljubljane, najprimernejša se mu zdi lokacija na koncu Parmove ulice ob stavbi Dela.
Rdeči križ v izgubi
Ljubljana - Rdeči križ Slovenije (RKS) je v minulem letu razpolagal z 2,3 milijarde tolarji sredstev in poslovno leto 2003 zaključil s 55-milijonsko izgubo. A negativni izid gre na račun poslovanja Mladinskega zdravilišča Debeli Rtič, ki je zaradi zelo visokih stroškov amortizacije leto zaključil s 65-milijonsko izgubo, medtem ko so območna združenja ter nacionalni koordinator v Ljubljani v letu 2003 poslovali pozitivno. Kot je na torkovi novinarski konferenci pojasnil generalni sekretar RKS Srečko Zajc, je organizacija v minulem letu zmanjšala stroške za dohodke zaposlenih in zunanjih sodelavcev, hkrati pa se spet zvišujejo sredstva, zbrana z donacijami, predvsem na lokalni ravni RKS.
Po svetu
Bruselj obtožuje Microsoft
Bruselj - Predstavniki nacionalnih regulatorjev za varstvo konkurence iz vseh 15 članic EU so v ponedeljek v Bruslju soglasno podprli osnutek poročila Evropske komisije in v njem navedene ugotovitve v zvezi s preiskavo, ki že nekaj let poteka proti ameriškemu računalniškemu gigantu Microsoft. Bruselj Microsoft obtožuje zlorabe prevladujočega položaja na trgu operacijskih sistemov. Viri blizu komisije sicer pravijo, da poročilo ugotavlja, da je Microsoft zlorabil monopolni položaj na omenjenem trgu in zato predlaga nekatere ukrepe, ki bodo močno posegli v delovanje podjetja. Microsoft je sicer napovedal, da se bo na zanj neugodno odločitev komisije - ta naj bi bila predvidoma sprejeta 24. marca - pritožil.
Francija - "sovražnica islama"
Pariz - Doslej neznana skrajna islamska skupina "Služabniki Alaha Vsemogočnega in Modrega" je v pismu naslovljenemu na francoskega premiera Jean-Pierra Raffarina pet dni po krvavih napadih v Madridu - zagrozila s terorističnimi napadi v Franciji, je sporočilo francosko pravosodno ministrstvo. Kot je še zapisala obveščevalnim službam doslej neznana skupina, je razlog za napade 10. februarja sprejeti vladni zakon, s katerim je Francija prepovedala nošnjo muslimanskih pokrival v šoli in tako postala "sovražnica islama".
Sodba razglašena v torek
Stockholm - Stockholmsko sodišče je na sodnem procesu proti morilcu švedske zunanje ministrice Anne Lindh zavrnilo zahtevo obrambe po novem izvedenskem mnenju psihiatrov za obtoženca Mijajla Mijajlovica. Zaradi tega je gotovo, da bodo sodbo razglasili prihodnji torek. V prvem izvedenskem mnenju so psihiatri ugotovili, da Mijajlovic v napadu na ministrico 11. septembra lani ni bil duševno moten in je zaradi tega kazensko odgovoren. 25-letni Mijaj-lovic je v trgovini v Stockholmu z nožem večkrat zabodel Anno Lindh, ta pa je dan kasneje zaradi poškodb umrla.
/STA/
Ptuj • Na davčni upravi opozarjajo
Zadnje dni bo spet gneča
Praksa prejšnjih let, ko je večina davčnih zavezancev oddajala dohodninske obrazce zadnje dneve pred iztekom roka, se bo, kot kaže, ponovila tudi letos. Do konca prejšnjega tedna je namreč napovedi na območju upravne enote Ptuj in Ormož oddalo nekaj manj kot 5500 od skupno 49.000 zavezancev.
"Napovedi na davčni upravi sprejemamo vsak delovni dan od pol osme do petnajste ure, v sredo do 16.30, v petek pa do 14. ure. Zadnji teden, od srede, 24. marca, do srede, 31. marca, pa bo možno v naših prostorih napovedi vložiti do 18. ure zvečer. Zaenkrat opažamo, da je največja gneča ob ponedeljkih, sredah in petkih dopoldne, zato bi tistim, ki se želijo izogniti predolgemu čakanju, priporočala, da oddajo davčne napovedi pri nas po dvanajsti uri, predvsem pa ob torkih in četrtkih," pravi direktorica Davčnega urada Ptuj Stanka Premuš.
Seveda lahko, tako kot prejšnja leta, davčni zavezanci oddajo napovedi tudi na pošti. Pri tem pa morajo paziti, da pisemsko pošiljko, če jo pošiljajo zadnji dan (31. marca), obvezno oddajo kot priporočeno, saj se sicer ne bo smatralo, da je bila poslana v roku! Tudi drugače je pri-poroka priporočljiva, saj se le z njo lahko dokazuje oddaja davčne napovedi.
Napoved se lahko odda na klasičnih predpisanih obrazcih, imetniki računalnika z ustrezno opremo in povezavo z internetom pa lahko obrazec izpolnijo na računalniku, ga natisnejo in oddajo na pristojno izpostavo davčnega urada po pošti ali osebno.
Novost letošnjega leta je
elektronsko oddajanje napovedi (http://edavki.durs.si), ki pa si jo lahko privoščijo le imetniki digitalnega potrdila. Izdajatelji tega potrdila za fizične osebe so preko Centra vlade za informatiko SIGEN-CA (potrdilo se pridobi na Upravnih enotah), SIGOV-CA (za zaposlene v institucijah javne uprave), izdajata ga tudi NLB d.d. in Pošta Slovenije.
"Fizične osebe, ki si bodo pridobivale digitalno potrdilo preko Centra vlade za informatiko, se lahko oglasijo na Upravni enoti, kjer pridobijo obrazec, če si ga seveda ne natisnejo sami s spletne strani in ga le oddajo na upravni enoti. Kot kaže praksa, pa se ustrezno potrdilo dobi v petih do desetih dnevih. Če pa nekdo v družini že ima kvalificirano potrdilo, lahko z ustreznim pooblastilom odpošlje napovedi tudi za druge družinske člane. Tudi obrazci za poblastila so objavljeni na spletnih straneh."
Do 11. marca je bilo z območja ptujskega urada za Edavke registriranih 126 fizičnih oseb in 48 uspešno vloženih napovedi za odmero dohodnine, na davčnem uradu pa upajo, da se bo v prihodnje za takšno obliko oddajanja odločalo vedno več ljudi.
Najpogostejše napake
Napačno izpolnjene dohodninske napovedi povzročajo
Direktorica davčnega urada Ptuj Stanka Premuš: »Gneči se boste najlažje izognili po dvanajsti uri.«
veliko skrbi, hude krvi in nepotrebnih zapletov. "Na osnovi prakse iz prejšnjih let bi vse zavezance prosila, naj si vsak pred izpolnjevanjem obrazca prebere navodila vsaj v tistem delu, ki se nanaša na vpisovanje njegovih podatkov. Ti podatki naj se obvezno vpišejo s tiskanimi črkami, zavezanci pa naj bodo pozorni tudi pri vpisu davčne številke (DS); vpisati morajo svojo DS in ne DS izplačevalca! Tudi zneski naj bodo vpisani res čitljivo. Če ima zavezanec za posamezen vir dohodka več podatkov, jih mora sešteti in vpisati le vsoto. Posebej opozarjam tudi na obvezno podpisovanje napovedi!"
Če ste se pri izpolnjevanju napovedi zmotili, je potrebno napačne podatke prečrtati, pripisati pravilne in se ob tem še dodatno podpisati ob popravku.
Tudi če ste ugotovili, da ste že oddali napoved z napačnimi ali nepopolnimi podatki, se lahko oglasite na pristojnem uradu in zaprosite za vpogled v oddano napoved. Priporočljivo pa je, da poveste datum oddaje napovedi oz. imate s seboj potrdilo o oddaji, saj bodo zaposleni na davčnem uradu tako veliko lažje in tudi hitreje našli vašo napoved.
SM
Evropska unija in mi
Slovenija znova pod drobnogledom
Evropski parlament je prejšnji teden s 382 glasovi za in 17 glasovi proti sprejel zadnje poročilo o pripravljenosti Slovenije in ostalih držav kandidatk na vstop v EU, ki ga je pripravil nemški poročevalec Elmar Brok. Kot eno glavnih nerešenih vprašanj v Sloveniji so evropski poslanci predstavili hrvaško enostransko razglasitev ekološke cone v Jadranu, saj naj bi bila hrvaška poteza v nasprotju s stališčem Evropske komisije.
Na razpravi, ki je dan prej potekala v Evropskem parlamentu, je poročevalec za Slovenijo, Italijan Demetrio Volcic pozdravil dejstvo, da je Slovenija država z najmanjšim številom nerešenih vprašanj. Naslednji korak, ki čaka državo, je vstop v evro-območje. Del samega poročila, ki se nanaša na Slovenijo, se ni spremenil od takrat, ko ga je februarja potrdil odbor za zunanje zadeve evropskega parlamenta. Poročilo pozdravlja bistven gospodarski napredek države - še posebej gospodarsko rast v višini 2,6 odstotka bruto domačega proizvoda v lanskem letu - in Slovenijo izpostavlja kot eno izmed redkih držav deseterice, ki ji je uspelo prilagoditi skoraj vso zakonodajo evropski. Ob tem pa je evropski parlament izrazil zaskrbljenost zaradi dviga stopnje brezposelnosti na 6,8 odstotka.
Kljub temu da je privatizacija odprla številna vprašanja, je Evropski parlament prepričan, da je Slovenija po svojem sociološkem profilu bliže razvitim državam, brez razsežne korupcije značilne za tranzicijske države. Poročilo hkrati opaža, da inflacija ostaja ena od skrbi vlade,
četudi se je stopnja le-te lansko leto znižala. Poslanci so ravno tako pozdravili dejstvo, da si je vlada zastavila cilj dalje zniževati inflacijo z namenom, da doseže kriterije za vstop v evro-območje. Med drugim pa poročilo Slovenijo poziva tudi k nadaljnjim prizadevanjem za uvedbo zakona o železniškem prometu, vključno s trans-evropsko mrežo.
Kljub vsemu bo morala Slovenija zagotoviti usklajenost z evropskimi pravili o javnih naročilih, če bo želela izkoristiti sredstva iz evropskih strukturnih in regionalnih skladov. Čeprav poročilo opozarja, da bo treba pohiteti z vzajemnim priznavanjem poklicnih kvalifikacij na določenih področjih, je poročevalec slovenskega rodu Demetrio Vol-cic na razpravi izjavil, da je Sloveniji že uspelo odpraviti tudi to težavo. Poročilo priznava tudi dejstvo, da so bili na področju zdravstva pred nedavnim sprejeti zakoni, ki uvajajo zakonodajo Skupnosti o vzajemnem priznavanju poklicnih kvalifikacij.
Kot eno glavnih nerešenih vprašanj so poslanci predstavili hrvaško enostransko razglasitev ekološke cone v Jadranu, saj naj
bi bila hrvaška poteza v nasprotju s stališčem Evropske komisije. Slovenija se kljub pozivom k ukrepanju ni odzvala, poslanci pa želijo tudi ureditev odnosov
s Hrvaško, konkretneje za vse strani sprejemljivo rešitev problema ekološko-ribolovne cone v Jadranu.
Anemari Kekec
Ali bo železnica Lyon-Kijev res zaobšla Ptuj?
Evropski parlament se je potem, ko je podal ocene o pripravljenosti bodočih članic v povezavo, zavzel za nekoliko spremenjeno železniško progo čez Slovenijo v okviru čezevropske prometne mreže TEN, ki izhaja iz šele v prvi obravnavi sprejetega poročila o smernicah za razvoj omenjene mreže. Železniška proga, ki naj bi bila zgrajena do leta 2015, naj bi po veljavnih načrtih tekla iz Lyona prek Trsta, Kopra, Ljubljane in Budimpešte do ukrajinske meje, torej tudi skozi Ptuj. A po predlogu parlamenta naj bi med Benetkami in Trstom "zavila" še na Ronchi, med Ljubljano in Budimpešto pa tekla čez Maribor in ne Ptuj - Ormož - Mursko Soboto proti Budimpešti, ampak skozi avstrijski Gradec naprej proti vzhodu, kar sta v minulih štirinajstih dneh že opozarjala ormoški poslanec Vili Trofenik in ptujska poslanka Lidija Majnik.
Evropska unija je seznam prioritetnih projektov za izgradnjo mreže TEN na vrhunski ravni potrdila lani, vendar ta ostaja odprt za nadaljnje projekte. Nanj je takrat uvrstila 29 prioritet, med katerimi je že omenjena mešana železniška proga Lyon-Trst/Koper-Ljubljana-Budimpešta-ukrajinska meja. Stališče parlamenta še zdaleč ni dokončno, temveč bo predmet nadaljnje obravnave. Ima pa parlament pri izgradnji mreže TEN pravico soodločanja. Ali bo pri tem prisluhnil slovenski vladi, ki je že napovedala vse aktivnosti, da novi predlog v Strasbourgu ne bi bil sprejet, nismo uspeli izvedeti.
Jezero • Gajke vedno znova v ospredju
Gajke po smradu prešle Brstje
Tudi na 22. seji sveta mestne četrti Jezero so bile Gajke srčika razprave. V ponedeljek je svet o uresničevanju pogodbe med četrtjo in mestno občino Ptuj pri CERO Gajke razpravljal v razširjeni sestavi, skupaj z županom dr. Štefanom Čelanom, predstojnikom skupne občinske uprave Stanislavom Napastom in Herbertom Glavičem, vodjem oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje mestne občine Ptuj.
Kot že večkrat doslej so odgovorne spomnili na zamude pri uresni~evanju pogodbeno dogovorjenih obveznosti. Moti pa jih predvsem, da se na samem obmo~ju Gajk ne dela tako, kot bi se moralo. Ni zelene ograje, ni lesene ograje, bal sproti ne zasipavajo, iz Gajk smrdi bolj kot iz nekdanje deponije v Brstju, ki pa še tudi ni rekultivirana, kot je to dogovorjeno. Smrad še naprej načenja potrpežljivost ljudi v četrti Jezero.
Zdaj naj bi si oddahnili po izgradnji kompostarne, ko smradu zagotovo naj ne bi bilo več, zagotavljajo v skupni občinski upravi. Župan dr. Štefan Čelan ne razume, da je smrad tako moteč, če pa je še ena generacija prej spala s kravami. Kaj
vse smrdi, je relativno; tudi kafilerija smrdi, pa ne more nič reči. Za vse, kar se ne izvaja skladno s pogodbo, bo zadeve prevetril, četudi je prepričan, da pogodba, ki jo je mestna občina Ptuj podpisala s četrtjo Jezero v zvezi z gradnjo Gajk, ni dobra, ker je napisana tako, da omogoča stoletno izsiljevanje.
Ne glede na to, kaj si o pogodbi misli župan, jo je potrebno spoštovati, so prepričani v mestni četrti. Ponovno so prisluhnili odgovorom iz skupne občinske uprave, ki pa se v ničemer niso razlikovali od tistih, ki so jih že obravnavali na februarski seji, ko so zagrozili z začasnim zaprtjem Gajk, če se pogodba ne bo izpolnjevala. V ponedeljek so se pogovarjali
bolj v mirnih tonih, pogovor naj bi prispevak k temu, da se bodo zadeve začele hitreje odvijati, da bo delo na terenu steklo, kot bi moralo, sicer se bodo čez mesec dni znova sestali.
Najhuje je pri izgradnji kanalizacije v Spuhlji, v šestih mesecih se izvajalci niso premaknili niti sto metrov naprej, čeprav se ve, da se v EU dnevno izgradi kilometer kanalizacije. Do prihodnje seje želijo v četrti tudi podatke o tem, kaj je četrt iz proračuna dobila lansko leto in kaj je predvideno za letos. Tudi zahteva o dveh koncesijah - eni za zbiranje, drugi za odvoz odpadkov - naj bi bila slabo domišljena zadeva, vprašljive so cenovne in organizacijske posledice, kako se bo to
odrazilo na položnicah, skrbi ptujskega župana. Prepričan je tudi, da bi morali več delati ne tem, kako iz sedanje in sedaj že bivše lokacije deponije iztržiti kar največ s postavitvijo nekaterih predelovalnih obratov. S tem bi pridobili nove kvalitetne vire za razvoj, ki jih sedaj primanjkuje. Območje okrog Gajk bi se dalo tudi pogozditi, da bi se lahko pričela načrtna vzreja srnjadi. Tudi o tem tečejo pogovori. Nič pa se v ta prostor ne bo prineslo brez poprejšnjega soglasja občanov, obljublja ptujski župan. Prva javna razmišljanja o predelovalnih obratih na stari deponiji so prej povzročila negodovanje kot odobravanje.
MG
Hajdina • Civilna iniciativa nenehno na preži
Grožnja z zaporo ostaja
Civilna iniciativa za izgradnjo Pyhrnske avtoceste z aktivnostmi ne jenjuje. Člani iz občin od Miklavža do Gruškovja so nenehno na preži, budno spremljajo vse, kar se dogaja z avtocestnim programom v tem delu Slovenije. Ostajajo pri terminskem programu, ki so ga sprejeli v lanskem letu.
Po sprejemu resolucije nacionalnega avtocestnega programa v državnem zboru, sprejeta je bila 27. februarja, mora biti do letošnjih poletnih parlamentarnih počitnic izdelana lokacijska odredba, ki jo bo sprejel državni zbor, je prejšnji teden povedal član inciativ-nega odbora Drago Strafela. Sprejemu odredbe, takšen terminski plan je bil dogovorjen z ministrstvom za promet in župani občin ob trasi, sledi umeščanje trase avtoceste od Dražencev do mejnega prehoda Gruškovje, čimprej pa je potrebno priti tudi do lokacijske odredbe za drugi del ceste. To so cilji, ki si jih je civilna iniciativa zadala za letošnje leto. Po sprejemu odredbe se bo po
obljubah oziroma zagotovilih ministrstva za promet in zveze, ministra samega ter DAR-sa takoj pristopilo k projektiranju, kar naj bi se zgodilo v letu 2005. V tem letu mora biti projektiranje za prvi del trase končano, za drugi del trase pa v letu 2006, ko se mora pričeti tudi odkup zemljišč oziroma vsi posli, vezani na začetek gradnje. Ta se mora pričeti v jeseni 2006 oziroma najkasneje spomladi 2007.
Če bo prišlo do odstopanj od dogovorjenega, bo civilna iniciativa uresničila že napovedane negativne oblike pritiska oziroma državljanske nepokorščine, ki se bo izrazila v zapori ceste. Civilna iniciativa je organizirana od Miklavža do Gruškovja, ima
že več kot sto članov, pridružujejo se novi. Drago Strafela pravi, da če letos ne bo izdelana lokacijska odredba, se bo zapora zgodila že letos oziroma pri prvem odstopanju od sprejetega terminskega plana, saj že predolgo čakajo na rešitev, ki bo prinesla znosnejše in kvalitetnejše življenje ob magistral-ki. Upajo pa, da do tega ne bo prišlo, saj so terminski plan dorekli skupaj z župani občin ob trasi in ministrstvom za promet in zveze ter drugimi, ki se vključujejo v avtocestno izgradnjo v Sloveniji. Po več kot dvajsetih letih umeščanja trase v prostor je čas, da se to tudi zgodi.
Predsednik iniciative Ivo Vogrinec je po sestanku, člani so se sestali v ponedeljek, pove-
dal, da se bodo vključevali v vse postopke priprave in tudi same izgradnje ceste na celotni potezi Pyhrnske avtoceste. "Sodelovali bomo z vsemi resursi projektiranja in odločanja o zaščiti okolja ter kvaliteti življenja ob trasi. Vsem krajanom bomo pomagali pri prodaji zemljišč, dogovarjanju okrog eventualnih odškodnin in tudi pri morebitnih rušitvah objektov. Prav tako želimo sodelovati pri izbiri optimalnih tehnoloških rešitev pri izgradnji ceste. Izdelati pa bo potrebno tudi študijo, na tem bomo vztrajali, o izvedbi lokalnega prometa po Mariborski cesti, skozi Skor-bo, Hajdoše, Slovenjo vas in naprej proti Miklavžu."
MG
Videm, Ptuj
Delitev dreves
Zeleni Vidma bodo v čast pomladi in počastitev svetovnega dneva voda izvedli v soboto, 20. marca, ob 12. uri pred občinsko zgradbo v Vidmu tradicionalno delitev drevesnih sadik. Ob tej priložnosti bodo skupaj z županom Friderikom Bračičem posadili na obrežje reke Dravinje skors.
Drevesa bodo v soboto ob 10. uri na Mestnem trgu v Ptuju delili tudi Zeleni Ptuja -že sestnajstič. V Ptuju se je ta akcija tudi pričela. Hkrati pa bodo akcije potekale tudi v številnih občinah po Sloveniji - letos prvič tudi v Ljubljani. Delili bodo sadike lipe, smreke, macesna, hrasta, javorja, češnje in breze. (Ur)
Ta teden
Na Ptuju pa še kar smrdi
Da na Ptuju že dolgo močno smrdi, ni nič novega. Moti le to, da je smradu več vrst, nekateri pa so še vedno brez krivca.
Pri Gajkah, ki naj bi bile slovenski vzor reševanja odpadkov na regijski ravni, se odpirajo vedno nove fronte, namesto da bi se zapirale. Skoraj dve leti po podpisu pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznosti med občino in četrtjo Jezero ugotavljati, da je ta napisana tako, da je mogoče na njeni osnovi še stoletno izsiljevanje, je - milo rečeno - sprenevedanje. Tudi to, da naj bi sedaj Je-zerčani dobili šest milijard koristi, ne pa samo 1,5, kot izhaja iz pogodbe. Kot da so jo pisali občani sami, brez občinarjev oziroma stroke! Pogajanja so bila trda, skoraj dve leti, do končnega besedila se je bilo potrebno prebiti čez več kot 70 sej. Podpis pogodbe zavezuje, občani zahtevajo samo tisto, kar je bilo napisano in podpisano, nič drugega. Dogovorjeni so bili tudi viri, zdaj pa tudi država skuša na nek način zmanjševati že dogovorjene letne deleže oziroma jih zamakniti. Pa je še ne tako dolgo minister Kopač vzneseno govoril na otvoritvi teh istih Gajk. Država in mestna občina imata na oblasti isto opcijo, se bosta že dogovorili. V preteklosti je to, da občina nima "pravega" župana, lahko služilo kot izgovor, zdaj ne more biti tako. Izpolnjevanje obveznosti iz pogodbe o Gajkah zdaj samo kaže na nemoč ali nesposobnost občinskih oblastnikov, da dogovorjeno v rokih uresničijo. Občani so nadzorniki le na terenu, pri sklepanju pogodb, izbiri investitorjev in nadzoru nad izvajanjem posameznih investicij pa so škarje in platno v rokah mestne občine Ptuj. Po vsej verjetnosti tudi zadev na terenu ne obvladuje, ker sicer enormnih zamud pri dogovorjenem ne bi smelo biti. Grožnje o začasni zapori Gajk, ker te bolj smrdijo kot prej Brstje, ni sproduciral rumeni tisk, je samo logična posledica dogajanj. Celo zapisana je v pogodbi, če se ta ne bo izpolnjevala. Včasih je pogodbe pač treba večkrat prebrati in znati brati, da nisipresene-čen. Tudi odpihnjen prah in prevetritev včasih koristita, ne dajeta pa odvez za nestrokovno delo in nedelo.
Majda Goznik
Lahonci • Vaški vodovod
Težav ni več
Minuli petek se je dobro končala zgodba vaškega vodovoda v Lahoncih. Na sestanku pri županu Viliju Trofeniku so se srečali člani UO vaškega vodovoda in predstavniki komunale ter dosegli pomemben dogovor - od aprila bodo vodo plačevali po položnicah.
Vaški vodovod Lahonci Des-njak je bil zgrajen leta 1976. V glavnem so ga financirali va-ščani in zgradili na priglasitev, zato podrobnejše dokumentacije o njem ni bilo. V zadnjih mesecih je komunala naredila natančen pregled stanja in ugotovili so, kaj je storiti. Gospodinjstvom so poslali tudi vprašalnike, vendar se niso vsi odzvali. Na sestanku so se dogovorili, da vsak uporabnik financira novi števec, saj so nekateri še iz leta 1976, nameščeni so tudi na neprimernih mestih, podpisati pa bo potrebno tudi pogodbo. Komunala je ta teden že pričela akcijo nameščati nove vodomere.
Težave vaškega vodovoda so se začele v letih 1992/93, ko je bilo zgrajeno še dodatno zajetje, ker so bile kapacitete prvotnega premajhne. Na vodovod je priključenih 124 uporabnikov in ormoške in ljutomerske občine. Pred leti pa sta vse večja poraba vode v gospodinjstvih in sušna obdobja povzročila, da je vodovod ostal brez vode. Nekaj časa so vodo zapirali in tako omejevali porabo, nato pa so jih leta 2002 priključili na ormoški vodovod. Pri rezervoarju so namestili veliki števec, za kar so uporabniki plačali okrog
700.000 SIT. Odkar so priključeni na občinski vodovod, plačujejo seveda bistveno višjo ceno vode. Enkrat mesečno odčitajo stanje na velikem števcu, potem pa mora inkasant odčitati števce pri posameznih uporabnikih. Večina ima števce še v poslopjih, veliko je tudi vikendov, tako da je posel zelo zamuden in vse števce jim uspe popisati le vsake tri mesece. Ker je vodovod star, prav tako tudi števci, se pojavlja tudi precejšnje neskladje med stanjem glavnega števca in ostalimi. Dolgov je vedno več in predsednik UO Anton Kavčič je povedal, da ni navajen, da prihajajo položnice, on pa jih ne more plačati.
Poseben problem predstavlja tudi nesodelovanje ljutomerske strani pri reševanju problematike, saj je na vodovod priključenih 52 gospodinjstev iz sosednje občine. Ker se predstavniki ne udeležujejo sestankov, za svoj del niso pripravili posnetka stanja. Župan Vili Trofenik je povedal, da bodo vodo dobavljali prebivalcem občine Ormož, ljutomerskim pa le tistim, ki bodo to želeli. Seveda pa bo morala ljutomerska občinska uprava urediti še nekaj formalnosti.
Ptuj • Mestni svet že dobro leto brez enega svetnika
Odstop in nove volitve?
Ptujski mestni svet v novi sestavi deluje od 11. decembra 2002. Sestavlja ga 29 svetnikov, vendar le na papirju; eden od svetnikov, Vladimir Aracki (SDS), že od lanskega februarja ne hodi niti na redne seje sveta niti na izredne.
Y. Aracki se je udeležil le prvih dveh sej, decembrske leta 2002 in januarske leta 2003, od takrat ga v sejno sobo ptujske Mestne hiše, kjer potekajo seje mestnega sveta, več ni bilo. Po poslovniku se pred sejo sveta navedejo samo tisti, ki so upravičeno odsotni, neupravičeno odsotnih se ne navaja. Odpoklic nediscipliniranega svetnika ni mogoč, ker je bil neposredno izvoljen; to bi bila sicer enostavna rešitev v takšnih primerih, vendar ni mogoča.
Skladno z obstoječo zakonodajo ni negativnih volitev oziroma volitev za odpoklic oziroma razrešitev v takih primerih. Pra-
vne osnove za razrešitev, če se svetnik ne udeležuje sej, ni. Kaznuje ga lahko samo stranka, da ga več ne kandidira na naslednjih volitvah.
V Mestnem odboru SDS Ptuj, ki mu predseduje Miroslav Luci, so o tej problematiki že večkrat razpravljali. Kriva naj bi bila služba oziroma terensko delo omenjenega svetnika, kot prevoznik na mednarodnih špedicijah se namreč težko udeležuje sej, tako jim je pojasnil. "Že nekaj časa poskušamo problem rešiti. Svetnika smo pozvali k udeležbi na sejah, rešitev bi bil tudi odstop, na njegovo mesto pa bi prišel naslednji z iste liste kandidatov,
Kdaj po zakonu o lokalni samoupravi (37.a člen) preneha mandat ~lanu ob~inskega sveta, županu in podžupanu: če izgubi volilno pravico, če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev, če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana, če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana, in če odstopi.
vendar se s tem ne strinja. Če bi odstopil, bi ga nadomestil Stanislav Jurenec (Breg), s čimer pa se Aracki ne strinja, ker vztraja, da pride na njegovo mesto naslednja kandidatka na isti listi (Metka Jurešič), ki je doma v četrti Center, kot on sam. Torej bi se bilo potrebno poprej dogovoriti, da od svetniškega mesta v mestnem svetu odstopi tudi Ju-renec, kar pa je malo verjetno. Kot smo ga razumeli, pa bi v tem primeru odstopil. Nihče ga k odstopu ne more prisiliti. Rešitev, če ne bo ustreznega dogovora, mi si zanj še vedno prizadevamo, lahko prinesejo samo naslednje volitve," je povedal Miroslav Luci.
Za pojasnilo smo zaprosili tudi svetnika Vladimirja Arackega. Izjave ni želel dati, povedal je le, da odstopil ne bo. Kot kaže, bo potrebno počakati na naslednje volitve, nič pa ni povedal o tem, da s tem, ko se ne želi izreči, zavaja volivce, ki so mu zaupali mandat. To je najmanj, kar bi moral povedati.
MG
Ptuj • Četrt Ljudski vrt
Nalepke za parkiranja
V četrtih mestne občine Ptuj se že vrsto let srečujejo s težavami pri financiranju funkcionalnih izdatkov za potrebe delovanja četrti in pokrivanja materialnih stroškov. Pri tem mestna četrt Ljudski vrt ni nobena izjema.
Izračunali so, da bi za potrebe mesečno potrebovali 70.250 tolarjev oziroma za vse četrti v enem letu pet milijonov 901 tisoč tolarjev Tega denarja pa v proračunu mestne občine Ptuj za letos ni oziroma ga je le za polovico leta, kar pomeni, da večina četrti že v juliju ne bo imela sredstev za normalno delovanje. Ker ne gre za nov problem, v četrteh nanj opozarjajo že od leta 1996, ustanovljene so bile leto poprej, zdaj iščejo pomoč v ministrstvu za notranje zadeve oziroma uradu za lokalno samoupravo. Četrti so po statutu ožji deli občine in pravne osebe, zato bi proračun moral pokrivati stroške za njihovo funkcionalno delovanje in materialne stroške. Mestna občina Ptuj bi zato morala po 19.a členu zakona o lokalni samoupravi zagotavljati sredstva za njihovo delovanje, je na seji sveta mestne četrti Ljudski vrt 11. marca povedal predsednik
Stojan Žižek, ki je tudi prepričan, da s tem, ko ptujski proračun ne zagotavlja normalnih pogojev za delo četrtnih skupnosti, župan krši zakon o lokalni samoupravi. Mestna občina Ptuj je tudi ena izmed redkih, če ne edina občina, ki ima ustanovljene četrti, nima pa sprejetega odloka o njihovem financiranju z opredeljenimi merili in kriteriji za zagotavljanje sredstev za nemoteno delovanje le-teh.
Da bi razrešili problematiko parkiranja v blokovnem delu četrti, bodo na Rimski ploščadi od 1 do 23 uvedli nalepke. Na tem območju je 310 brezplačnih parkirnih mest, stanovanj pa 394. Delitev nalepk bo pokazala, vsako stanovanje naj bi prejelo eno, koliko parkirišč na tem območju resnično primanjkuje. Nekateri stanovalci razpolagajo tudi z garažami, ki pa jih redno ne uporabljajo. Prebivalci Kraigherjeve so že dali pobudo, da bi

V sui'-'frijir n:'f
i ^ C arniM^ in-~n:
m,t iT^m-ti iS
Obíjeno stanovalce '""Stanovanjski «mska ploščad 6-10
Foto: Črtomir Goznik
Kmalu konec nereda pri parkiranju na Rimski ploščadi od 1 do 23?
nova parkirišča uredili za zelenici na koncu ulice, ob tem pa tudi mestni arhitekt proučuje možnost povečanja parkirnih mest na funkcionalnih zemljiščih blokov. V Skupni občinski upravi so ponovno na nujnost vzpostavljanja določenega reda pri parkiranju na območju celotne Rimske ploščadi opozorili tudi zaposlene v Zdravstvenem domu Ptuj, bolnišnici, Domu upokojencev in Šolskem centru ter trgovini Rimska peč. Za začetek vzpostavljanja reda pri parkiranju bodo namestili table, ki bodo opozarjale, da ob blokih lahko parkirajo le stanovalci, ki se tudi izkažejo s posebno nalepko.
Na območju blokovne izgradnje v četrti Ljudski vrt bodo pričeli uresničevati tudi pilotski projekt zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov, saj je tudi zbiranje in odvoz odpadkov eden izmed večjih problemov te četrti, ki pa ga morajo urediti, še preden bodo pričeli z urejanjem novih parkirišč. Prvo nadstrešnico oziroma zbiralnico za zbiranje odpadkov bodo uredili v Ulici 25. maja 9.
Kot vzorčni primer jo bo uredilo Čisto mesto Ptuj, ki je po odloku o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki dolžno zagotoviti posode za ločeno zbiranje, praznjenje in odvoz odpadkov, ne pa tudi za ureditev zbirnih mest. To je v pristojnosti lastnikov funkcionalnih zemljišč.
MG
Ptuj • Sredi aprila rušenje objektov
Poslovno-trgovski center
čeprav je nekdanje sejmišče že dolgo dobesedno v razsulu, zanj so se pričeli ponovno zanimati, ko se je pričel postopek prodaje oziroma je bilo prodano, se duhovi še vedno niso umirili. Tudi zato, ker prodajalec, mestna občina Ptuj, ob prodaji ni imela izbrane nove lokacije.
Po uspešno izvedeni prodaji in nakupu pa se je pričelo naporno delo pri zaokroževanju površine, potrebne za gradnjo. Naknadno je bilo namreč potrebno opraviti še neke manjše nakupe. V zemljiški knjigi je sedaj stanje urejeno, v enem letu po vpisu pa mora biti novi poslovno-trgovski center na Ormoški zgrajen, se glasi eden izmed pogojev, ki jih je moral novi lastnik oziroma kupec izpolniti.
Kot je povedal direktor skupne gospodarske družbe Hypo Paam Robert Furjan, ki je inve-stitorica projekta, sedež ima ob Dravi 3/a, so priprave na začetek gradnje tako daleč, da zaključu-
jejo z zbiranjem soglasij, ki so potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja. Do zamude pri uresničevanju terminskega plana za začetek gradnje pa je v glavnem prišlo zaradi sprememb pri postavitvi objekta v prostor na zahtevo mestnega arhitekta prof. Petra Gabrijelčiča. Po novi zasnovi bo največji poslovno-trgovski center, ki naj bi ga še letos dobil Ptuj, še večji, kot je bil prvotno zasnovan. Imel naj bi 18.000 m2 površine, vseh parkirišč naj bi bilo 600. Pogodbe so že sklenili z vsemi večjimi najemniki, prostih je še manj kot 10 odstotkov površin. Glede multikina pa še ni končnega odgovora s strani
Foto: Črtomir Goznik
Nekdanje sejmi{~e na Ormo{ki bo kmalu gradbi{~e.
ptujskega kina, je med drugim povedal Robert Furjan, ki začetek rušitve starih objektov od Ormoške 9 naprej do sejmišča napoveduje v sredini oziroma v drugi polovici aprila. V zvezi z rušitvijo in gradnjo centra bodo izvedli dva ločena razpisa, enega za rušitvena dela, drugega za gradnjo. Investitor je z območja gradnje tudi že izselil večino stanovalcev. Devet od enajstih družin že stanuje drugje, v človeka vrednih bivalnih razmerah, preostala dva stanovalca se bosta preselili v petnajstih dneh. V celoti bodo pri gradnji upoštevali tudi naravovarstvene vidike in vidike zaščite okolja. Na območju novega poslovno-trgovskega centra bo v bodoče rastlo dvakrat več dreves, kot jih je do sedaj. Večina zdajšnjih je po oceni strokovnjakov bolnih, razen dveh, in bi jih bilo že zaradi tega potrebno v kratkem odstraniti. Na njihovo mesto bodo posadili vsaj 10 oziroma 20 let stara drevesa, izbiro dreves in zasaditev bodo prepustili strokovnjakom. Tudi sicer želijo projekt izvesti v soglasju s stroko, mestom in bodočimi uporabniki tega prostora, kjer bo ljudem na voljo vse od igle do avtomobila.
MG
Ptuj • še o zboru občanov v Podvincih
Občinarji so jim odgovorili
Dober mesec in pol je poteklo od zbora občanov v Podvincih, ki ga je ptujski župan dr. Štefan čelan sklical na željo tamkajšnjih občanov, ker, kot so dejali, na oddaljenosti dobrih 2,5 km od središča mestne občine Ptuj ostajajo na robu mestnega razvoja.
Takrat so se tudi dogovorili, da jim bo mestna oblast na nekatere zahteve oziroma vprašanja odgovorila v roku enega meseca, na druga pa v roku šestih mesecev. V uradu župana mestne občine Ptuj so medtem pripravili že vse odgovore glede na sprejete sklepe.
Renta oziroma odškodnina za zmanjšanje kakovosti bivalnega okolja zaradi odlagališča naj bi pripadala tudi Podvinčanom, ker negativni vplivi le-tega dosegajo tudi Podvince. Sprejemajo jo le tisti krajani v Spuhlji, ki živijo na območju, ki je do 600 metrov oddaljeno od odlagališča, kar je skladno z zakonodajo, po kateri le za to območje veljajo posebne zahteve, jim glede te zahteve odgovarjajo v mestni občini Ptuj. Omenjeni krajani prejemajo odškodnino na osnovi "psihološkega vpliva prisotnosti odlagališča v njihovi bližini, ki ga kljub vsem izpolnjenim okoljevarstvenim zahtevam ne bo mogoče izničiti. Kot nadomestilo za sprejeto odločitev, da so Gajke pripravljeni sprejeti na svojem območju, je občina ugodila tudi zahtevi Spu-hljanov po brezplačnem odvozu odpadkov.
Z gradnjo kanalizacije, ki je eden največjih problemov naselja Podvinci, bi bilo mogoče zače-
Foto: Črtomir Goznik
Janko Čeh, predsednik iniciativnega odbora: "Odgovori so pričakovani ..."
ti v letu 2006. Gradnja je zajeta v skupnem projektu zaščite kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, s katerim bo sedem občin nekdanje občine Ptuj, ki so se v projekt vključile, kandidiralo tudi za sredstva Evropske unije. Kanalizacija Podvinci je sestavni del projekta. Ureditev pločnika ob glavni cesti v Podvincih je zajeta v razvojnih programih mestne občine Ptuj v obdobju 2004/2007. Gradnja naj bi se pričela v letu 2005, končala v letu 2007, povezana pa je s posegom na cesto, ki je v lasti države, in gradnjo kanalizacije ob glavni cesti. Sočasno z gradnjo pločnika in ceste bo mogoče pričeti tudi z izgradnjo javne razsvetljave. V okviru projekta kolesarskih poti v mestni občini Ptuj, ki ga je financirala EU, projekt bo končan letos, se bo pristopilo tudi k izvedbi kolesarske poti
do Podvinc. Z dvema milijonoma tolarjev iz proračuna mestne občine Ptuj za letos bo izvedena sanacija strelskega jarka. Kar pa zadeva lokacijo in projekt izgradnje rokometnega igrišča v Podvincih, v mestni občini Ptuj odgovarjajo, da jim v tem trenutku ni znan, ko jim bo predstavljen, ga bodo skušali v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev tudi podpreti.
Janko Čeh, predsednik iniciativnega odbora je odgovore mestne občine na kratko poko-mentiral, so takšni, kot so jih pričakovali. Zadovoljni pa so, da so spodbudili nekatere aktivnosti, da se bo vendarle začelo nekaj dogajati, da se bodo njihovih težav v mestni občini odgovorneje lotili. Malo več so sicer pričakovali glede Gajk, na tihem so upali, da jim bo ne nek način vendarle uspelo izvrtati kakšen tolar tudi zanje. Za zdaj bodo počakali, da bodo videli, kaj bodo glede njihovih zahtev povedal proračun 2005. V nekatere aktivnosti pa se bodo tudi sami aktivno vključili. Zavedajo se, primer je sanacija strelskega jarka, da bo dva milijona tolarjev premalo, da vsega ne bo mogoče izvesti, če tudi sami ne bodo sodelovali.
MG
Smiljan Drevensek: "Glavna kriterija za pridobitev brezplačne pravne pomoči sta velikost premoženja prosilca in razumnost zahtevka."
Ptuj • Brezplačna pravna pomoč na okrožnem sodišču
Brezplačno da, a ne za vse
"Od začetka letošnjega leta so v sistem brezplačne pravne pomoči (BPP), ki deluje pod okriljem ptujskega okrožnega sodišča, vključeni tudi trije odvetniki iz Ormoža.
Na Ptuju pa se s tem ukvarjajo praktično vsi odvetniki, razen enega in ene odvetniške pisarne. Stranka, ki ji je dodeljena brezplačna pravna pomo~, nima prav nobenih stroškov, razen v primeru, če spor na sodišču izgubi. In še v tem primeru krije le stroške nasprotne stranke v zadevi," pojasnjuje sekretar okrožnega sodišča Smiljan Drevenšek.
Strokovna služba za brezplačno pravno pomoč deluje na ptujskem okrožnem sodišču uradno od 12. novembra 2001, prvo prošnjo pa so prejeli dva dni po tem datumu. V prvem letu dela, torej v slabih dveh mesecih, so prejeli skupno 9 prošenj, leta 2002 jih je bilo že 150, lani 196 in letos do začetka marca 82. Vendar pa vse prošnje občanov za brezplačno pravno pomoč niso upravičene. Zakonodaja namreč točno predpisuje pogoje za upravičence tovrstne pomoči. Tako je bilo v vseh teh letih ugodeno 240 prošnjam od skupno podanih 437.
"Treba je vedeti, da je strokovna služba brezplačne pravne pomoči pristojna le za zadeve v pristojnosti okrajnih in okrožnih sodišč. Ne pride pa v poštev v primerih delovnih in upravnih sporov. Za te zadeve je potrebno pomoč poiskati na mariborskem sodišču. Lahko pa stranke pri nas v zvezi s temi zadevami pridobijo prvi brezplačen pravni nasvet. od lanskega julija do letos smo podali 337 brezplačnih pravnih nasvetov, ki ne pomenijo pravne pomoči, ampak zgolj svetovanje stranki, kako in kam naprej."
Kdo lahko zaprosi za BPP
Obstajata dva osnovna kriterija za dodelitev BPP stranki. Prvi je finančni in se nanaša na premoženje in dohodek. Premoženjski cenzus ne sme presegati višine 20 minimalnih plač (cca. 2,1 milijonov tolarjev, op. a.), vendar so pri tej postavki izvzete minimalne stanovanjske površine in avtomobil do vrednosti približno 1,8 milijona tolarjev. Praktično to pomeni, da se v praksi v ta cenzus ne šteje dvosobno stanovanje pri tričlanski družini. Če je stanovanjska površina večja ali avtomobil dražji, pa se obračunava le vrednost obojega nad omenjeno mejo. Prav tako se v finančno oceno premoženja ne štejejo kmetijska zemljišča.
Drugi pomemben kriterij za pridobitev BPP pa je ocena razumnosti, pomembnosti in uspešnosti prosilčeve zadeve. "Večino prošenj doslej smo zavrnili zaradi previsokega premoženjskega
cenzusa stranke, manj je bilo takšnih, ki so bile ocenjene kot nerazumne ali nepomembne. Kot takšni se pogosto ocenjujejo manjši mejni spori. Sicer pa drugih omejitev za prosilce ni."
Kot je še povedal Drevenšek, je največ pozitivno rešenih prošenj za BPP na področju razvez zakonskih zvez, določitev višine preživnine in dodelitev otrok enemu od staršev. Sredstva za zagotavljanje BPP daje vrhovno sodišče. V lanskem letu je bilo za te namene ptujskemu okrožnemu sodišču izplačano približno 600.000 tolarjev, letos pa že okoli milijon tolarjev.
Prosilci lahko vse potrebne formularje za vlogo prošnje brezplačno dobijo na sodišču, kjer jim jih pomagajo tudi izpolniti. Strokovna služba za BPP ima svoje prostore v stavbi okrožnega sodišča v sobi 9, za stranke pa je odprta ob ponedeljkih, sredah in petkih v času uradnih ur.
SM
Ormož • 14. seja občinskega sveta
Zmagovalci vnaprej določeni
Z enajstimi točkami dnevnega reda ponedeljkove seje se je 26 ormoških svetnikov spopadalo pozno v noč. Ampak arena sejne sobe občinskega sveta ima vedno vnaprej določenega zmagovalca, župana z vladajočo koalicijo, zato je sicer zanimivo opazovati rokoborbe svetnikov, ki pa se redno končujejo s palcem navzdol za tiste na opozicijski strani.
Tudi tokratna seja ni bila nobena izjema. Kljub predlogu opozicije, da naj se glasuje o predlogu dveh različnih cen tehtanja odpadkov na mostni tehtnici (ena za domače odpadke in druga za odpadke iz ostalih občin) je obveljala županova beseda o enotni ceni, 0,14 sit/kg bruto, in sklep je bil s številčno večinsko premočjo vladajoče pozicije seveda sprejet. Enako je veljalo tudi za sprejetje sklepa o stališčih občinskega sveta do odloka o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj. Poanta sprejetih stališč, pod katerimi se je podpisal župan, je v tem, da občina Ormož vztraja v sousta-noviteljstvu pod določenimi pogoji, med katere spada možnost izločitve ormoške enote muzeja, pravica veta na zadeve, ki se dotikajo te enote, in drugačen ključ financiranja zavoda, ki naj bi bil v sorazmerju z obsegom dejavnosti v ormoški izpostavi in ne zgolj po veljavnem sistemu deleža glede na število prebivalstva. Županov predlog sprejetih stališč je za ormoško občino oz. proračun resnično ugodnejši, vprašanje pa je, koliko bo dejansko izvedljiv glede na očiten "komunikacijski mrk" med ptujskim in ormoškim občinskim vodstvom.
S sprejetim sklepom o stališčih - po že opisanem postopku - je občinski svet tudi zavrnil in kot neresnične označil trditve Koalicije Slovenija v zvezi s sprejetim odlokom o nadomestilih za uporabo stavbnega zemljišča. Sporni
218. člen Zakona o graditvi objektov, ki si ga po svoje razlagajo tako župan kot Koalicija Slovenija in pristojno ministrstvo (izjemno široko tolmačenje zakonov v naši državi sicer ni nobena redkost), bo očitno povzročilo sodni spori. "Občinski odlok bomo poslali na ustavno sodišče še ta teden," je namreč napovedal svetnik Alojz Sok, ki zahteva, da se iz omenjenega odloka izločijo vsi tisti lastniki, ki imajo svoja nezazidana stavbna zemljišča na območjih, kjer nikoli ne bodo gradili, morebitno gradnjo pa jim navsezadnje lahko prepreči tudi sprejem nacionalnih prostorskih aktov. Župan po drugi strani trdi, da je občinski odlok za lastnike finančno ugodnejši od zakonske regulative, njegovo neizvajanje pa naj bi pomenilo izgubo najmanj 40 do 80 milijonov tolarjev državnih sredstev iz naslova finančne izravnave. In če je občinski proračun možno polniti z državnim denarjem le na osnovi dodatnega obdavčenja občanov, potem je to treba (čimprej) storiti. Minister Janez Kopač je obdavčenje nezazidanih stavbnih sicer parcel prepustil odločitvi občin: "Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za nezazidana stavbna zemljišča ni nujno zaračunavati, občini je prepuščeno, ali jih hoče ali jih noče, ni pa treba! To je stvar občine!" Vendar če občina tega ne bo storila, ne bo dobila državnega tolarja. Po županovem mnenju je torej pač bolje polniti proračun iz obeh virov, pa čeprav na plečih svojih
občanov.
Izjemno širok in dolg nagovor pa je Vili Trofenik na tokratni seji namenil vprašanju regionalizacije države in umestitvi Ormoža v pomursko razvojno regijo. Njegova kritika je oplazila vse, od državnih političnih vrhov do lokalnih zdrah podravskih razvojnih agencij, ki naj bi z neracionalnimi projekti povzročile izpad evropskih in državnih sredstev za razvoj. Sicer pa po njegovem mnenju vključitev Ormoža v pomursko razvojno regijo ne pomeni tudi dejanske priključe-nosti mesta kasnejši upravni regiji. Tega, kot je poudaril, niti ne želi, vendar ga je Koalicija Slovenija opozorila, da se bodo upravne regije najverjetneje formirale na osnovi razvojnih, zato bo treba vprašanje pripadnosti Ormoža rešiti čimprej. Očitno pa je Trofeniku še manj pogodu vključitev Ormoža v spodnjepo-dravsko regijo, ki po njegovem mnenju po evropskih merilih nima niti osnove za svoj nastanek in je le umetna tvorba uspešnega ptujskega političnega lobiranja. Pač pa se zavzema za ustanovitev zveze občin Prlekije in Slovenskih goric oziroma za oblikovanje treh pokrajin in največ 12 upravnih regij v državi. Če pa bi nastalo večje število upravnih regij (recimo 14, kot je sedaj razvojnih), potem pa v imenu občine Ormož pričakuje ustanovitev samostojne upravne regije na območju Prlekije in Slovenskih goric.
SM
Ptuj • Obisk varuha človekovih pravic
Oškodovanci ne izrabljajo zakonitih možnosti
Varuh človekovih pravic dr. Matjaž Hanžek s svojimi namestniki in sodelavci je v sredo, 3. marca, obiskal Ptuj, kjer se je srečal z 31 občani ter se pogovarjal o njihovih problemih.
Glavni namen obiska varuha človekovih pravic v Ptuju je bil po besedah dr. Matjaža Hanž-
ka dosežen, saj se je tako še bolj približal ljudem in s tem nevtraliziral nekatere očitke, da se ne zanima za malega človeka. To je podkrepil tudi s podatkom, da je lani sprejel skoraj 3000 takih, v glavnem malih ljudi, po telefonu pa ga je klicalo vsaj še enkrat toliko občanov. Sicer pri svojem delu teži k poslovanju izven sedeža, saj vse pogosteje potuje po Sloveniji in obiskuje tudi manjše kraje.
Njegov obisk v Ptuju, ki je že drugi, odkar obstaja institut varuha človekovih pravic, je pokazal, da so taki obiski nujni. Ker pa se je za pogovor predhodno prijavilo 30 občanov, so prišle v Ptuj tri ekipe, od katerih je vsaka obravnavala 10 ljudi.
Po obisku je Matjaž Hanžek povedal, da je bila glavnina problematike večine njegovih sogovornikov na Ptuju predvsem posledica brezposelnosti, slabe gospodarske razvitosti in izgube delovnih mest. V večini tovrstnih
problemov ostaja varuh človekovih pravic nemočen, saj lahko le preverjajo, če je vse potekalo v skladu s postopki in potem svetujejo, kaj lahko kdo v posameznem primeru ukrepa.
Ugotovili so, da so tudi domnevni oškodovanci neiznajdljivi, saj ne izrabljajo legalnih zakonitih poti, ki so na voljo. Če recimo gre za nezakonit odpust iz dela, se ne pritožijo, ali pa to storijo šele po daljšem časovnem obdobju, ko je pritožbeni rok zamujen. Urad varuha si zato prizadeva, da bi bilo čimveč ljudi osveščenih in jih tudi usmerja. Problem je tudi, ker ljudje v bojazni za svoja delovna mesta določene težave raje molčijo.
Za ptujsko območje je izpostavil dva specifična primera, in sicer vprašanje hidromelioracije zemljišča, ki je bila opravljena pred 10 leti, ko je bilo kmetu obljubljeno, da ne bo treba za to nič plačevati, sedaj pa dobiva za to položnice. Zanimiv je tudi primer s področja obračunavanja katastrskega dohodka kmetov, saj pri tem niso upoštevane na-
ravne katastrofe, ki so prizadele določena območja, recimo suša in neurja s točo. V obeh primerih meni Hanžek, bi morala biti
država bolj fleksibilna, za to pa potrebuje še več izobraženih in sposobnih ljudi, kar je tudi dolgoročna razvojna strategija.
Foto: M. Ozmec
Varuh človekovih pravic dr. Matjaž Hanžek s svojima pomočnikoma med obiskom v Ptuju.
Med tistimi, ki so se pritožili varuhu, je tudi župan mestne občine Ptuj, ki je opozoril na težave in dodatne stroške investitorjev novogradenj zaradi obvezne raziskave oziroma arheoloških izkopavanj terena ter iskanje ostankov kulturne dediščine. Vse to neupravičeno dodatno bremeni občino oziroma investirotje, zato bi bila v takih primerih nujna tudi pomoč države ali pristojnega ministrstva.
Namestnik varuha človekovih pravic France Jamnik pa je med obravnavanimi temami na Ptuju opozoril na problematiko brezposelnosti, oziroma odpuščanja delavcev brez vzroka, na dolgotrajne postopke oziroma različne kriterije pri obravnavi na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter na dommevno dis-kriminatorno obnašanje Zavoda za zaposlovanje. Nekaj zanimivih primerov je bilo tudi s področja nerešenih družinskih zadev, eden takih je, da še 20 let po ločitvi zakoncev ni prišlo do razdru-žitvene premoženjske pogodbe.
Namestnik varuha Jernej Je-
rovsek je opozoril predvsem na socialne probleme, na nerešene delitve premoženja ter na preveč dolgotrajno reševanje zadev na sodišču. Prav zaradi nekaterih nejasnosti pa vsi skupaj pogrešamo brezplačno pravno pomoč, ki bi bila primerna predvsem za socialno ogrožene. Tretji varuhov namestnik Tone Dolčič pa je med drugim povedal, da bodo zaradi ene od pritožb opravili še pogovor z zaposlenimi na Centru za socialno delo v Ptuju.
Ob koncu pa je dr. Matjaž Hanžek obljubil, da bo urad varuha človekovih pravic odslej na Ptuju pogosteje prisoten, saj z obiski v Mariboru to področje ni bilo pokrito. Občane pa je pozval, da lahko odgovore na zastavljena vprašanja pričakujejo v dobrih štirinajstih dneh; tisti, ki se tokrat niso uspeli srečati z njim, pa se lahko na Urad varuha človekovih pravic obrnejo na brezplačno telefonsko številko 080 15 30, vsak delovni dan med 9. in 16. uro.
M. Ozmec
Dogaja! • 13. Sofu ob rob, l.del
Oglaševalski festival
Najprej statistika. Lokacija: slovenska Obala. Precizneje: Portorož. Precizno do konca: Grand hotel Emona. Vreme: ugodno. Trajanje: deseti do dvanajsti sušec (= marec). Udeležba: približno sedemsto akreditiranih udeležencev. Zadeva: Trinajsti slovenski oglaševalski festival, krajše — 13. Sof.
Tako. Po statističnih formalnostih se zdaj lahko posvetimo vsebini oziroma prvim in splošnim vtisom. V drugi polovici prejšnjega tedna se je torej v našem najbolj luksuznem obmorskem mestu odvil festival, na katerem slovenska oglaševalska srenja pokaže vse, kar premore. Tako se je v Portorožu že od srede naprej trlo malce drugačnih gostov, kot pa jih je mestece navajeno v tem letnem času, ko večino svojega prihodka izmolze iz petičnih gostov raznih kongresov in festivalov. Sicer je tudi Sof festival, a drugačen festival. Če imamo v mislih, da je pri oglaševanju eden izmed najpomembnejših faktorjev kreativnost, inventivnost ter originalnost ali krajše oziroma za širše množice odš-tekanost, potem vam mora biti jasno, da se v omenjenih dneh
po Portorožu ni potikala predvsem suhoparna in do vratu zapeta klasična poslovna gospoda. Na srečo. Kajti če bi slovensko oglaševanje bilo v rokah togih slovenskih poslovnežev, bi le-to bilo v precej bornem stanju. Pa ni. Niti v rokah togih in suhoparnih gospodov, niti ni v bornem stanju. Se več. Na festival je bilo letos prijavljeno daleč največ del do zdaj, kar v statistiki pomeni 651 del, to pa je za eno Slovenijo res spoštovanja vredna številka.
Tako se je v Emoni, ki je res grand hotel v pravem pomenu te besede (če se raven vaše plače giblje v slovenskem povprečju, obstaja velika možnost, da tega na svoji koži ne boste nikoli izkusili), zadnje dni prejšnjega delovnega tedna res trlo kreativnosti, svežine in pozitiv-
ne energije. Če k temu prišteje-te še blagodejno ter za duha in telo izredno pozitivno morsko klimo, potem je jasno, da se je doli res dogajalo.
Sam festival sicer za nekoga, ki mu te zadeve niso najbolj domače, sploh ne izgleda kot kakšen festival, kjer bi se pač oglaševalske agencije iz vse Slovenije vsedle skupaj in tri dni debatirale o stanju oglaševanja v Sloveniji. Festival je natrpan z raznimi predavanji, delavnicami ter seveda predstavitvami akcij, ki so jih v preteklem letu izpeljale vodilne agencije. Skratka, za razliko od splošnega mnenja se na tem festivalu res dela, kar pa nikakor ne pomeni, da se čisto nič ne žura. A za te zadeve pride čas po s prej omenjenimi aktivnostmi zatrpanem dnevu, tako da predsodek, ki ga je mogoče zaslediti v jav-
ilf>INTERA
www.intera.si
Kronika • Deložacije po ptujsko
Vsa zgodba se začenja dobro leto nazaj, ko sta se obe poslovni ženski, takrat še prijateljici, dogovorili za nakup oz. prodajo sporne stavbe. Očitno pa vse ni šlo po načrtih in vrhunec nesporazuma je bil Ptujčanom ter vsem mimoidočim postavljen na ogled že konec prejšnjega tedna, ko se je zaradi prisilne deložacije, ki jo je na zahtevo Jakopič-kove opravilo nekaj silakov, ves inventar agencije znašel na ploščadi pred zgradbo.
Zakaj je prišlo do tega, sta pojasnili vsaka zase
Janja Jakopiček: "Z Anko sva se dogovorili za odkup zgradbe, za katero naj bi mi odštela milijon evrov, pol do konca lanskega leta in drugo polovico do konca letošnjega leta. Ker pa kupoprodajna pogodba ni mogla biti takoj realizirana, sva za vmesno obdobje podpisali fiktivno začasno najemno pogodbo, ki pa je služila le kot osnova za odprtje in poslovanje obrti, dokler pač ne bi bila možna izvedba prodaje. Najemna pogodba torej ni veljavna, saj ni notarsko overjena. Res je, da so plačevali neke me-
sečne vsote in vse stroške, povezane z obratovanjem objekta. Vendar pa že v tej najemni pogodbi nisem dovolila gradbenih posegov znotraj stavbe, kar je Anka kljub vsemu naredila. Poleg tega si je povsem prisvojila moje stanovanjske prostore in celo zamenjala ključavnice na vratih, čeprav sem ji iz čiste dobre volje dovolila le, da se tu in tam spočije v stanovanju, kjer sicer živi moja hčera Nina. Ona pa je to izrabila, se dobesedno vselila, žalila mojo hčero, poleg tega pa mi do novega leta, kljub večkratnim opozorilom, ni izplačala dogovorjenega zneska.
S sinom živim v Karlobagu, kjer sem začela gradnjo poslovnih objektov, zdaj pa moram bankam plačevati penale, ker ne morem odplačevati kreditov, saj mi ni izplačala dogovorjenega zneska. Tako ne gre! Dovolila si je preveč, gradila je proti mojemu dovoljenju, pa še prisvojila si je hčerino stanovanje, da sem morala vdirati vanj. To je sodu izbilo dno! Ustno odpoved sem ji dala že pred meseci, pisno februarja, pa nič. Zato sem se odločila za takojšnje ukrepanje, saj bi po sodni poti postopek lahko trajal nekaj let! Druge možnosti v tej situaciji nisem imela!"
Dogajanje je bilo pestro ...
nosti, da oglaševalci v Portorožu samo žurajo, nikakor ne drži. Tiste tri večerne žure, ki se odvije-jo v treh dneh trajanja festivala, oglaševalcem nikakor ne gre zameriti, saj si jih, vsaj po tem, kar smo na festivalu lahko videli, povsem zaslužijo.
Kvaliteta slovenskega oglaševanja je že kar nekaj časa zelo dobra ter v vzpenjanju. Če smo malo EU aktualni in neotesano sosedsko privoščljivi, povejmo, da je precej boljša od, recimo, avstrijske. Tako smo lahko v teh
treh dneh videli in slišali marsikaj izjemno kreativnega prav v vseh tekmovalnih skupinah — TV oglasov, tiskanih plakatov, v skupini spletnega oglaševanja, radijskih oglasov ter celostnih oglaševalskih akcij. Kar kaže na dejstvo, da stereotip, ki govori, da smo Slovenci introvertirani, pesimistični, suhoparni, pusti in melanholični ljudje, morda ne drži popolnoma. To pa je resnično izjemno razveseljivo.
Gregor Alič Prihodnjič: Sof malo bolj strokovno
Čigav je Raj?
Ko so pogodbe neveljavne in se dogovori sklepajo na osnovi nekoč velikega prijateljstva, ki se sprevrže v smrtno sovraštvo, se rajske zgodbe spreminjajo v sodniški pekel. Kot kaže, takšna usoda čaka tudi ptujski Raj -poslovno-stanovanjski objekt, ki naj bi ga od podjetnice Janje Jakopiček odkupila direktorica turistične agencije Anka, Anka Kolarič.
S tem pa seveda nismo mogli dokazovati lastništva zgradbe, zato nismo dobili kredita, s katerim bi lahko odplačala dogovorjen znesek. Ves čas pa smo in še plačujemo vse ostale tekoče stroške, pa tudi precej denarja je bilo Janji nakazanega v okviru dogovora. Avtopralnico smo že odkupili. Za vse te zneske obstajajo potrdila in tega ona tudi ne zanika.
V bistvu je ves ta čas, od aprila lani, ko smo podpisali najemno pogodbo, šlo za neke vrste po-djemni odkup oziroma lizing. Mislim, da sva bili v tej stvari obe zavedeni, verjetno tudi ona ni pričakovala sodne plombe na objekt, kar je dejansko vzrok vseh komplikacij. Gre za splet okoliščin, napake so bile obojestranske, tako moje kot njene. Do vsega tega ne bi prišlo, če Ja-
nja ne bi kar naenkrat zahtevala, da hoče pol milijona evrov do novega leta. Seveda toliko, glede na znana dejstva, nismo mogli zbrati. Mislim, da Janja hoče zdaj ta objekt nazaj, ker se ji je izjalovila investicija v Hrvaški. Zato je kar naročila skupino moških, ki so izselili vso našo opremo, potrgali instalacije, zunaj so vsi računalniki, dokumentacija, celo delavske knjižice zaposlenih in čeki naših strank, pogodbe ... Poklicala sem policijo, inšpekcijo, a ni nihče reagiral. Zdaj smo naročili varnostno službo, da varuje predmete in opremo, dokler se spet ne vselimo. Agencija, mimogrede, tudi z njo se je Janja strinjala, mora delati naprej."
Kdo ima v zapletenem dogajanju (bolj) prav, bo moralo odločati sodišče.
SM
V prostore Raja je bilo vlomljeno.
Anka Kolarič: "Z Janjo sva najprej sklenili kupoprodajno pogodbo za milijon evrov za odkup celotne zgradbe, razen Ninine sobe. Da bi podpisali to pogodbo, sem jo obiskala v Karlo-bagu, ker pa je bila nedelja, jo je kot priča s štampiljko potrdil nek tamkajšnji župnik. Potem je sledila prava pogodba, ki je bila dana v overovitev ptujskemu notarju Soemnu, vendar se je takrat oglasil Janjin prejšnji izvenzakonski partner in dal plombo na to zgradbo. Tako prodaja do razrešitve zadeve ni bila možna in zato začasna najemna pogodba.
Oprema se je znašla na prostem pod nadzorom varnostnika.
Na borzi
Na evropskih borznih trgih je bil konec tedna predvsem v znamenju terorističnega napada v Španiji, čigar posledica je bil padec vseh najpomembnejših evropskih indeksov. Slovenski borzni trg na ta dogodek ni reagiral, tako so tečaji nekoliko zrasli, indeks SBI20 se je namreč zvišal za 0,7 odstotka.
Teden je minil po ustaljenem scenariju. Vrednostni papir, s katerim se je na ljubljanski borzi največ trgovalo, je bila ponovno obveznica, tokrat RS56, višina prometa je dosegla 543 milijonov SIT Med delnicami so bile najprometnejše Krkine (KRKG) 364 milijona SIT, sledijo pa delnice Mercatorja (MELR) s prometom 292 milijonov SIT Delničarji dveh živilskih podjetij so bili po dolgem času zopet med zado-voljnejšimi. Droga (DRPG) in Mli-notest (MAJG) sta bila namreč najdonosnejši delnici redne kotacije, prva s 6,02- in druga s 5,96-odstotnim donosom. Kot kaže, se dogajanje v zvezi z morebitnimi prevzemi in združevanjem v živilski industriji umirja, tako da na gibanje delnic zopet vplivajo poslovni rezultati. Izmed prometnejših članov redne kotacije sta svoje lastnike razočarali delnici Cometa (CHZG) in Radenske (RARG), prva s 3,33-in druga z 1,03-odstotnim padcem.
Ob tem, ko številni tečaji pomembnejših slovenskih podjetij dosegajo zgodovinske vrednosti, je potrebno omeniti Gorenje. Ob tem, da je to ena izmed naj-likvidnejših slovenskih delnic, je sedaj že nekaj časa v območju zgodovinsko najvišjih vrednosti in je prebila tudi magično mejo šest tisoč tolarjev. Sicer je v podobnih primerih pričakovan odboj navzdol, vendar je glede na dobre poslovne rezultate in sposobno vodstvo podjetja verjetnejše nadaljevanje rasti. Predsednik uprave omenjenega podjetja je v torek napovedal, da obstaja možnost, da bi v Srbiji že kmalu zagnali Gorenjevo proizvodnjo. Odločitev o tem bo znana v prihodnjih tednih, proizvodnja pa naj bi po predvidevanjih stekla sredi prihodnjega leta.
Največja slovenska trgovska družba Mercator, je v sredo v Tuzli odprla nov trgovski center s skupno površino 21.937 kvadratnih metrov, od tega znaša prodajna površina hipermarketa 2.508 kvadratnih metrov. Naložba v Mercatorjev center je ocenjena na 33 milijonov evrov, v njem pa bo zaposlenih okoli 250 ljudi. Mercatorjev predsednik uprave je ob tem napovedal, da nameravajo začeti gradnjo v Sarajevu, načrtujejo pa tudi centre v Banjaluki, Mostarju in drugih velikih mestih BiH.
Slovenski januarski blagovni izvoz je bil le za odstotek večji od lanskega. Izvoz je znašal 857 milijonov evrov, uvoz pa 882 milijonov evrov. Pokritost uvoza se je nekoliko zmanjšala, saj je bila v omenjenem mesecu 97,1-odstotna (lani v istem obdobju 97,5%). mag. Roman Jeras, MBA Ilirika, BPH, d.d.
Roman.jeras @ilitika.si
Foto: GA
Foto: SM
Foto: SM
Ljutomer • Na obisku poslanka S. CrnugelJ
Predstavili zdravstveno reformo
V začetku marca je na povabilo Občinskega odbora ZLSD občino Ljutomer obiskala poslanka Silva Črnugelj ter na okrogli mizi s sogovornikoma - direktorjem ljutomerskega zdravstvenega doma Jožetom Šumakom in direktorjem Doma starejših občanov Ljutomer Borisom Sunkom - predstavila poglede stranke na zdravstveno reformo.
Foto: Natalija i
Poslanka Silva Črnugelj je s sogovorniki razpravljala o staranju prebivalstva in s tem povezanimi težavami.
Poudarila je, da osnovni cilj zdravstvene reforme ni le varčevanje, pač pa je ta zastavljena dol-goro~no. V Sloveniji je namreč v primerjavi z državami Evropske unije razlika med življenjsko dobo moških in žensk veliko večja, po nekaterih podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se je Slovenija znašla celo na 81. mestu. Kot je ocenila, je bil namen bele knjige podaljšati življenjsko dobo slovenskega prebivalstva ter zmanjšati regijske razlike v obolevnosti oziroma pojavnosti nekaterih bolezni - predvsem v Pomurju so nekatere oblike raka-
vih obolenj veliko pogostejše kot drugod po Sloveniji. Bela knjiga sicer temelji na podatkih iz registrov oseb, ki so vsaj enkrat obiskali zdravnika, ni pa podatkov o zdravju tistih, ki se zatekajo po pomoč k drugim zdravilcem.
Poudarila je, da so zdravstveni domovi v zadnjih letih pokazali izjemno dobre rezultate, ohranili pa so tudi skupine izbranih specialistov, ki so pomembno pripomogli k hitrejšemu odkrivanju nekaterih bolezni. Prav zato se v stranki ne strinjajo s tistim delom zdravstvene reforme, ki predvideva, da bi se sčasoma pretežni
Slovenija • Razkol v vodstvu sindikata brezposelnih
Odločali pa so o zadevah, ki po sindikalnem statutu sploh niso predmet obravnave na skupščini, temveč o njih lahko razpravlja le kongres," trdi koordinatorka predsedstva SBDS Veronika Le-dinek.
Sindikat brezposelnih delavcev Slovenije (SBDS), edini slovenski sindikat, namenjen povezovanju brezposelnih, je bil ustanovljen konec leta 2001 s sedežem v Kisovcu. V prvih dveh letih delovanja je z ustanovitvijo treh pokrajinskih organizacij (PO), četrta je v ustanavljanju, uspešno razširil mrežo delovanja praktično po vsej Sloveniji. Med člansko najmočnejšimi je prav pokrajinska organizacija za Pomurje in Podravje s sedežem v Slovenski Bistrici, ki jo je do lani vodila Bistričanka Veronika Ledi-nek, zadnje mesece pa Vanja Vrbek. Že lani je SBDS prav zaradi velike angažiranosti Ledinekove začel z izdajanjem lastnega glasila Naša pot, v pripravi pa je tudi ustanovitev in registracija Zavoda za informiranje in pomoč brezposelnim in iskalcem zaposlitve (ZIP). Vsi uspehi in naprezanja pa naj bi bili, po mnenju Veronike Ledinek, zaradi nesoglasij znotraj vodstva, zdaj postavljeni pod velik vprašaj.
Sodu je očitno izbila dno skri-
vnostna skupščina SBDS, ki se je v trboveljskem delavskem domu odvijala 28. februarja in na katero, po trditvi Ledinekove, sploh niso bili vabljeni vsi člani predsedstva omenjenega sindikata: "Kot je bilo slišati kasneje, sama kot članica in koordinatorka predsedstva sploh nisem dobila vabila na to skupščino, so sodelujoči sprejeli sklepe o razrešitvi vseh dosedanjih organov, torej tudi mene, in postavitvi novega vodstva, ki pa mu še vedno na-čeluje dosedanji in prvi predsednik SBDS Ivan Cencelj. Med sprejetimi sklepi je tudi ukinitev Pokrajinskih organizacij in začasna ustavitev izdajanja našega glasila Naša pot. Skupščina naj bi bila sklicana zaradi nepravilnosti in preseganja pooblastil, na katera sem opozarjala že veliko pred tem. Zanimivo je, da je predsednik NO sklical skupščino šele februarja, ni pa reagiral na naša prejšnja pisna obvestila o nepravilnem ravnanju predsednika Cenclja. Povedati pa moram tudi, da mi je bilo kot osebi, zadolženi za aktiviranje Zavoda za informiranje in pomoč brezposelnim in iskalcem zaposlitve (ZIP), ki je že vpisan v sodni register, onemogočeno nadaljnje delo in s tem tudi dejanski zagon tega Zavoda, ki bi lahko pri-
nesel veliko novih zaposlitev!"
Predsednik SBDS: "Trditve Ledinekove so zavajajoče!"
Ivan Cencelj, predsednik slovenskega krovnega sindikata brezposelnih, pa je v zvezi z izjavami Veronike Ledinek povedal naslednje: "Februarska skupščina je bila redna. Naš NO je pregledal poslovno dokumentacijo sindikata in ugotovil nepravilnosti, zato je zahteval to skupščino. Prejeli smo namreč priporočilo hrastniškega DURS-a, da računovodstvo, ki ga je doslej amatersko vodila Veronika Ledinek, prepustimo pooblaščenemu servisu, saj smo v preteklem letu postali davčni zavezanci, česar Ledinekova ni upoštevala. Zato smo od nje zahtevali, naj preda vse računovodske dokumente, tega pa ni storila. To je eden osnovnih razlogov za sklic skupščine, na kateri je bilo potem dejansko izvoljeno novo petčlansko predsedstvo. Glede vabil na skupščino lahko povem, da sem jih na lastne stroške razposlal okoli 150 aktivnim članom, med njimi, sem prepričan, tudi Ledi-nekovi. Zakaj ga ni prejela, ne vem. Res pa je, da smo ukinili PO za Podravje in Pomurje zaradi nelegitimnosti. Vanja Vrbek se je namreč po izvolitvi za predsednico tega PO zaposlila, po na-
stroški zdravljenja bi se občutno povečali, zlasti na račun predpisovanja antibiotikov. Zato meni, da naj za zdravje otrok in mladostnikov še naprej skrbi specialist pediater, zdravstveno oskrbo žensk pa naj še naprej na primarni ravni izvaja specialist ginekolog.
Direktor Doma starejših občanov Ljutomer Boris Sunko pa je izpostavil predvsem staranje prebivalstva, saj je stopnja ljudi, starejših od 65 let, že zdaj nadpovprečno visoka, ta delež pa se bo hitro povečeval, zato je izrazil dvom, ali sta zdravstvo in sociala na to pripravljena.
Skrb vzbujajoč pa je bil tudi podatek, da na ljutomerskem območju že več let velja trend negativnega prirastka, saj je rodnost pod, umrljivost pa nad državnim povprečjem. Rodnost izrazito pada, pred dvajsetimi leti je bilo namreč na območju nekdanje ljutomerske občine letno preko 300, v lanskem letu pa le 160 rojstev.
Natalija Škrlec
Kdo skuša zrušiti organizacijo?
"Na februarski izredni skupščini Sindikata brezposelnih delavcev, ki je bila sklicana na hitro in v tajnosti in za katero niti vsi člani predsedstva nismo dobili vabila, je 15 ljudi odločilo v imenu približno 250 članov.
šem statutu pa je lahko nosilec te funkcije izključno nezaposlena oseba. Tudi začasna ukinitev glasila Naša pot je del nadaljnje strategije obveščanja naših članov; v pripravi je namreč že obširnejše glasilo za brezposelne, s tem projektom bomo lahko kandidirali tudi na razpisih za pridobitev javnih sredstev, kar bo lažje kot doslej, ko je bil izid vezan na sredstva donatorjev in sponzorjev. Dogovarjamo pa se tudi že z Večerom, da bi distribucija našega glasila potekala v njihovem okviru. Z vsemi temi spremembami pa nismo prav nič škodovali projektu ZIP - nasprotno: prav danes smo dobili z Okrožnega sodišča Maribor odločbo o registraciji tega zavoda, v pripravi je imenovanje direktorjev in stvar bo takoj za tem lahko začela delati!"
Glede na vročo kašo, ki jo kuhajo (bivši in sedanji) vodilni v SBDS, se prav lahko zgodi, da bo epilog spora pisalo sodišče. Koliko je to v prid sindikatu brezposelnih, seveda ni potrebno posebej ugibati. Najkrajšo bodo spet potegnili najmanj krivi, člani sindikata, torej tisti, ki so z izgubo zaposlitve že tako ogromno izgubili. Bodo zdaj še svoj sindikat?
SM
del ljudi odločal za oskrbo družinskih zdravnikov, saj menijo, da populacija v določenem delu razvoja rabi določene specialiste, za kar je nujna možnost izbire specialista pediatra in ginekologa. S tem se je strinjal tudi direktor Zdravstvenega doma Jože Sumak, ki je poudaril, da družinski zdravnik v času svoje specializacije ne pridobi dovolj znanja za zdravljenje tako specifičnih skupin, kot so otroci in mladostniki ter ženske. Ob tem pa bi se povečalo tudi število napotitev na sekundarno raven, naraslo bi število kroničnih bolnikov, tudi
Prejeli smo
Požrešnost s priokusom neumestnosti
Občinski svet občine Gorišnica je sprejel odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini Gorišnica. Na osnovi tega sklepa sem prejel od občinske uprave dopis, da posedujem določena nezazidana stavbna zemljišča, kar stane toliko in toliko tolarjev.
Sklepa nisem razumel, pa sem se odpravil k avtorjem dopisa. Eden od podpisnikov dokumenta mi je zatrjeval, da občina želi ustvariti red in da bo v kratkem vse sezname predala DURS-u, če pa menim, da se mije dogodila krivica, imam vse legalne možnosti pritožbe - seveda šele po poravnanih obveznostih.
Referent, ki naj bi bil zadolžen za usklajevanje in zbiranje pripomb, mi je povedal, da kaj veliko o tem ne ve, da so mu to delo vrnili in da se mu tak način izvajanja odloka ne zdi pravilen.
Nadaljeval sem povpraševanje pri tistih, ki so za tak odlok dvignil roke in seveda prejeli tudi sejnino. Bili so prav presenečeni. Po njihovem sklep ni bil mišljen tako, tudi tolmačen je bilo njim drugače.
Trije akterji iste zgodbe s popolnoma drugačnimi mnenji. Države o 218. členu zakona o graditvi objektov ne nameravam spraševati. Pomembno je omeniti, da posedujem odločbo geodetske uprave, kjer je navedeno, da je to kmetijsko zemljišče. Enaka je tudi raba, saj za te parcele dobivam subvencijo in plačujem KD. Takih površin posedujemo krajani samo v KO Cirkulane dobrih 8 ha. To je približno 80 precej velikih gradbenih parcel. Od leta 1945 do danes je bilo v KO Cirkulane na novo zgrajenih okrog 60 stanovanjskih hiš. Torej lahko nekdo čaka dve generaciji, da bo mogoče našel kandidata, ki bi bil pripravljen graditi na njegovi zemlji. Za nekatere površine lahko trdim, da se to ne bo zgodilo nikoli. Letna obremenitev take površine pa je petkrat višja od uradne zakupnine za njivo.
Verjetno ne bomo imeli vsi te sreče, da bi na naši zemlji gradili policijsko postajo ali pa trgovski center. Preostane pa upanje, da se bo našel nekdo, ki bo želel dokazati, da naslov za njega ne velja.
Zvonko Bratušek
Zupani Mestne občine Ptuj med svetovnima vojnama
Od Orniga do Remca
Lozinšekje mestno občino predstavljal le dobro leto. Strankarski spori in narodnostna nasprotja so spremljali življenje na Ptuju. Mariborski Tabor se je zavzel za "slovensko mesto Ptuj', Ptujski list pa je razkrival Lozinškovo odpa-dništvo in opozarjal, da bi mogli Nemci že pri naslednjih volitvah v povezavi s kako slovensko stranko "ogrožati narodni značaj naših obmejnih mest". Kaj kmalu je postala "nemška manjšina" v
mestni občini jeziček na politični tehtnici. Ob volitvah v Narodno skupščino leta 1923, ko so Nemci dobili volilno pravico, so v ptujski mestni občini med devetimi strankami pridobili največ podpore (40,6%); v političnem okraju pa 5,9% volilcev.
Zaostritev narodnostnih odnosov v mestu se je pokazala ob 60-letnici Pevskega društva nemške manjšine (Gesangverein der deutschen Minderheit), ko je pred
Nemškim društvenim domom (De-utsches Vereinshaus) prišlo do fizičnega izgreda. T. i. "binkoštni dogodki' 19. maja 1923 na Ptuju so razburkali slovensko javnost in segli celo do narodne skupščine. Tudi sklenitev najemne pogodbe za gledališko stavbo z Dramatičnim društvom, kar ni priznaval župan Lozinšek, je odmevala v javnosti. Na Lozinška so pritiskali Nemci, zavedajoč se pomena gledališča za Slovence. Zupan je od-
stopil, ko je bila leta 1923 sprejeta nova desetletna najemna pogodba. Sledil mu je podžupan Anton Blažek, ki je bil naklonjen Dramatičnemu društvu.
13. oktobra 1923 je županske posle v mestni občini prevzel knjigovodja Anton Blažek (za podžupana izvoljen socialdemokrat Ivan Šegula).
Več protidraginjskih shodov v mestu leta 1923 je opozarjalo na težke življenjske razmere; na eni od tajnih občinskih sej so svetniki morali sklepati o zvišanju delavskih mezd za 25% ob upoštevanju dotedanjega mezdnega razmerja. Več od protestnih shodov pa na Ptuju tedaj ni bilo. Značilno sindikalno mlačnost potrjuje leta 1926 posredno Anton Blažek, ko
je v imenu Podružnice Narodne socialne strokovne zveze ob razvitju prvega delavskega prapora na Ptuju prosil mestno občino za podporo "zapostavljenemu, v zmotah in temi tavajočemu delavstvu".
Medtem tudi notranji politični spori v mestu niso prenehali, kar je pokazala 15. obletnica septembrskih dogodkov. V takem ozračju so stekle priprave na nove občinske volitve leta 1924. Začenjali so se besedna vojna in neredi, oglasila se je nemška nestrpnost, slovenska javnost je bila vznemirjena.
V boj za mestno občino so se vključili Nemci (Domača gospodarska stranka), ki so pri volitvah dosegli 34,0% volilnih glasov ali
4 odborniška mesta. V mestnem svetu so poslej sedeli odvetnik dr. Sixt Fichtenau, tovarnar Paul Pi-rich, mehanik Valerian Spruschi-na in posestnik Ivan Steudte. V volilnem boju je zmago dosegel Gospodarsko socialni blok ali "narodni blok" (koalicija samostojnih demokratov — SDS, SLS, NSS, radikali) z 52,8% oddanih glasov (20 odborniških mest), medtem ko sijeJSDS s 13,2%glasovi pridobila en odborniški mandat.
Ker je dosegla SDS v koalicijskem bloku največje število mandatov, je bil 5. novembra 1924 za župana izvoljen dr. Matej Senčar, nekdanji gerent MO (Anton Blažek podžupan).
Nadaljevanje prihodnjič Dr. Ljubica Šuligoj
Majšperk • Izvajalec dokončno izbran
Gradil bo trboveljski Rudis
Novo osnovno šolo v Majsperku, največjo občinsko investicija v letošnjem in prihodnjem letu, vredno dobro milijardo tolarjev, bo gradilo gradbeno podjetje Rudis iz Trbovelj.
Kot je konec minulega tedna pojasnila županja občine Majšperk mag. Darinka Fakin, je
po tem, ko so izmed sprejetih ponudb izbrali najugodnejšega
izvajalca, že potekel 10-dnevni pritožbeni rok. In ker tokrat ni bilo nobene pritožbe, je za izvajalca dokončno določeno gradbeno podjetje Rudis iz Trbovelj.
Foto: M. Ozmec
Na gradbišču bodoče šole so že delovni stroji, ki bodo zabr-neli, brž ko bo vreme dopu{~alo.
Naj spomnimo, da je bil interes za gradnjo nove osnovne šole v Majšperku zelo velik, saj je dokumentacijo zanjo dvignilo kar 14 gradbenih podjetij. Po prvem, neuspelem razpisu so v drugem prejeli 8 ponudb, od katerih je bila ena neveljavna. Po temeljiti preučitvi cene in vseh okoliščin so za izvajalca izbrali Rudis iz Trbovlja.
Pogodbo o izvajanju gradbenih del sta v sredo, 17. marca, v prostorih občine Majšperk svečano podpisala glavni direktor Rudisa Aleksander Cvetko ter županja občine Majšperk mag. Darinka Fakin. Pogodbena cena za izgradnjo nove šole je 1.030.000 tolarjev, sredstva pa naj bi bila po izjavah županje že zagotovljena po sledečem ključu: 55 odstotkov občina Majšperk, preostalih 45 odstotkov pa država.
Na gradbišču nove šole, pod bencinskim servisom, so te dni že gradbeni stroji, ki bodo delo pričeli, brž ko bo vreme dopuščalo. Novo šolsko poslopje bo s telovadnico vred zajemalo 4123 m2 koristnih površin. Zgrajena bo za 16 oddelkov, Majšperčani se posebej veselijo tudi šolske jedilnice s sodobno kuhinjo, saj sedaj malicajo kar v razredih.
Sodobna nadstandardna telovadnica bo zgrajena tako, da bodo v njej čez dan potekal pouk telesne vzgoje, ob popoldnevih jo bodo lahko po potrebi in dogovoru koristila tudi društva in organizacije, ob večerih in po potrebi pa bo krajanom služila tudi kot večnamenska kulturna dvorana. Poleg tega so veseli tudi dejstva, da bodo ob novi šoli uredili zunanja športna igrišča.
M. Ozmec
Sv. Andraž • Politične spletke ali kriminal?
Kriminalisti pri županu
Nadaljevanje s strani 1
Po pregledu pa so skupaj odšli na občino, kjer jih je zanimala točno določena dokumentacija. Povedal je še, da so doma iskali dokumentacijo, ki bi se nanašala na poslovanje občine.
Na vprašanje, katere investicije so zanimale kriminaliste, pa župan Krepša odgovarja: ""Pri dokumentaciji, ki so jo zahtevali na občini, mi je postalo jasno, da jih zanimajo investicije, o katerih so pred volitvami in po njih nakladali naši vaški politični veljaki. Zanimale so jih predvsem pogodbe in plačila na osnovi teh pogodb za naslednje investicije: izgradnja vodovoda Dr-betinci — Vitomarci, prodaja stanovanja Kristini Korez, proračunska postavka domsko varstvo, projektna dokumentacija za OS, kilometrine župana, odvetniške storitve, rekonstrukcija ce-
ste Slavšina - Gibina in investicija izgradnje igrišča z delno zunanjo ureditvijo. Menim, da je osnova za prihod kriminalistov bilo prepričevanje policije s strani že prej omenjenih vaških veljakov in s pomočjo še kakšnih vplivnih mož, da je na Občini Sv. Andraž oziroma pri njenem poslovanju nekaj hudo narobe. Drugače si pač ne morem predstavljati dejstva, da so se vsi ti veljaki v času pregleda nahajali v neposredni bližini občine. Tisti najbolj neučakani so z raznimi pretvezami prihajali tudi na občino. In kot se sliši, so pri Lipi (bar v občinski zgradbi, op. avt.) pripravljali 'veselico', ko bo policija odpeljala vklenjenega župana. Na njihov veliko žalost se jim ta življenjska želja, kot že velikokrat poprej, ni uresničila. Zato sem prepričan, da je preiskava povezana z našo
lokalno politično opozicijo, ki se neumorno trudi, da bi mi spod-nesla županov stolček. To zadnje dejanje pa dokazuje, da so za ta cilj pripravljeni narediti vse.
Naj poudarim, da mirno spim, čeprav jim je s to akcijo verjetno do neke mere uspelo vzeti moje dobro ime. V človeški naravi je, da večina najprej pomisli, češ, če je bila tam policija, potem pa je nekaj narobe. V času reševanja te zadeve pa imajo ogromno možnosti širjenja raznih izmišljotin, kar seveda zelo pridno počnejo. Sicer pa ljudski rek pravi, da bič poči na koncu. Upam samo, čeprav dvomim, da jih je toliko v hlačah, da so se poimensko podpisali pod prijavo."
Neuradno smo slišali, da so kriminalisti obiskali občino Sv. Andraž zaradi spora med županom Fracijem Krepša in podje-
tjem Epson s Sp. Hajdine, ki je gradilo igrišče. Zgodbo smo preverili pri podjetju Epson, kjer so nam povedali, da spor res obstaja, česa več pa niso želeli povedati. Glede spora s podjetjem Epson pa nam je župan Krepša povedal: "Res je prišlo do nesoglasij, saj je omenjeno podjetje pri izkopih poškodovalo oziroma uničilo podzemno cisterno za kurilno olje, tako da je nastala škoda v vrednosti 2,2 milijona tolarjev, za katero bremenimo podjetje Epson. Gospod Emer-šič, lastnik podjetja, je sicer človek hitre jeze in težkih besed, vendar sem prepričan, da ga bo njegov odvetnik poučil o vseh posledicah, ki ga lahko doletijo zaradi njegovih velikokrat nepremišljenih izjav. Ta spor pa bo rešilo pristojno sodišče."
Zmago Šalamun
DOBRODOŠLI NA VLAK ZVESTOBE!
v SOBOTO, 22. MAJA 2004
Na Vlak zvestobe so povabljeni:
Vabijo vos:
' Slovenske železnice
Mirko Tetičkovič	GruškoveclS	2282 Cirkulane
Marica EberU	Stogovci6	2323 Ptifska Gora
IdaBrodnjak	Zg. Hajdina n.h.	22S1 Ptuj
FrančekVnuk	JastrebciZO	2276 Kog
Vladimir Bregovii	Goričak24	2283 Zavri
Mar^aZavec	UL-B-PihlerlO	9240 Ljutomer
FrančekLeqak	Kicar39	2250 Ř14
Dr^o Sok	UL Jožefe Lackove 28	22S0Pti4
Maria Kokol	t)omaval40/b	2252 Domava
Marija Horvat	Kukava S6	2256Juršinci
Neňa Lovrenc	Vitoniarci44	2255 Vitomard
Nives Ovčar	M^skiVrh29/a	2284 Videm pri Ptuju
Dr^o Pintarič	Vičandn	2274 Velika Nedelja
Boš^an Potočnik	Hrastovec 26	2283 Zavrč
Avrel^a Horvat	Skwenskitrg 11	2250 Ptu'
Marjeta Hrga	JuršindTS	2256Juršinci
Srečko Piiek	Apače 118	2324 Lovrenc na Dr. poQu
FanikaGostq	Fbdgord 87	2273 Podgord
Udija TopoUivec	Le8je36/a	2322M^šperk
Miijoa Vinko	IlčevauL2	2251 Ptuj
Danik) Zupanič	Zagrebška 81	2251 Ptuj
Biserka Gavez	GoriSnica 146/a	2272 Goriinica
Čestitamol Nagrajeni bralci in poslušalci bodo vozovnice za vlak prejeli po pošti konec aprila. Vozovnice so prenosljive.
POSTANITE NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA IN POTUJTE Z VLAKOM ZVESTOBE!
Ptuj • Prvi ve~er smeha
Ne smejte se sami
V Bo Cafeju na Slovenskem trgu na Ptuju so 5. marca pripravili prvi večer smeha pod motom "Ne smejte se sami - naj se nasmejijo tudi drugi". Ker dan brez smeha, je izgubljen dan.
■ ■■
Najboljši pripovedovalec prvega večera, čeprav ocen niso dajali, je bil Ptujčan Vojo Velič-kovič, ki je takšne in drugačne šale stresal resnično kot za šalo. Občasno sta mu pomagala tudi dva Mariborčana. Udeleženci prvega večera smeha na Ptuju so se dodobra nasmejali, prijetno druženje, ki so ga začeli petega marca, pa želijo nadaljevati. Zato
k sodelovanju vabijo nove vešče pripovedovalce šal. Tematski večeri v gostinskih lokalih starega mestnega jedra pa bodo v mestno večerno mrtvilo vtkali nov življenjski sok, ki ga to območje tako nujno potrebuje.
Drugi večer smeha bo 30. marca.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Glavni pripovedovalec na prvem večeru smeha je bil Ptujčan Vojo Veličkovič, vzdušje sta mu pomagala vzdrževati tudi dva Mariborčana.
Ptuj
Izlet diabetikov
Tudi v letošnjem letu bo Društvo diabetikov Ptuj organiziralo več izletov. Prvi bo 3. aprila.
Obiskali bodo Lenti na Madžarskem ter Veliko Polano in Lendavo v Prekmurju. Cena s prevozom in kosilom je tri tisoč tolarjev. Prijave sprejemajo vsak dan v diabe-
toloških ambulantah ter 24. in 31. marca na sedežu društva. V soboto, 20. marca, pa vabijo vse člane na redni občni zbor društva.
MG
maHMXïïo
dLdVI^
Na lokaciji Puhova ulica na Ptuju
oddajamo
v najem skladiščne prostore, primerne za skladiščenje raznih vrst blaga z možnostjo:
-visokoregalnega skladiščenja, -carinskega skladiščenja
Podrobnejše informacije dobite na tel. št.: 788 13 04, fax: 788 13 10
Paam auto d.o.o, ob Dravi 3/a 2251 Ptuj
Slov. Bistrica • Odprli zdravstveni dom in lekarno
Velik korak za zdravstvo
12. marca, točno na občinski praznik, so v Slovenski Bistrici uradno odprli nove prostore zdravstvenega doma in lekarne. S približno pol milijarde tolarjev, kolikor je bila vredna investicija, so posodobili tudi del stare stavbe zdravstvenega doma in uredili 600 kvadratnih metrov podkletenih garažnih prostorov.
"Kompleks zdravstvenega doma danes sestavljajo tri stavbe, medsebojno povezane s pokritimi hodniki, posebej pa smo veseli dvigala, ki je velika pridobitev za invalide," je povedala direktorica Zdravstvenega doma
dr. Jožica Lesnik Hren.
V novih prostorih, gre za 900 kvadratnih metrov, bo delovala fizioterapija, dispanzer za ženske, patronaža, ambulanta za medicino dela, prometa in športa, logopedija, specialistične am-
Nov prizidek bistriškega zdravstvenega doma in lekarno so po krajši slovesnosti odprli: župan Ivan Žagar, direktorici zdravstvenega doma in lekarne Jožica Lešnik Hren in Justina Leš-njak ter državni sekretar Simon Vrhunec.
Ljutomer • Klub tajnic
Tajnice so zborovale
V Županatu Mestne hiše v Ljutomeru je Klub tajnic in poslovnih sekretark Ormoža in okolice pripravil volilno skupščino.
bulante in učilnica. V pritličju novogradnje pa je na 300 kvadratnih metrih urejena tudi nova lekarna. V obnovljenem delu starega zdravstvenega doma imajo svoje prostore zobozdravstvene ambulante, ki so doslej morale delati v izmenah, sejna soba, pljučni dispanzer in pisarne.
Večji del potrebnega naložbenega denarja je zagotovila občina Slovenska Bistrica, razliko pa občina Oplotnica in zdravstveno ministrstvo.
Nove in obnovljene prostore zdravstvenega doma ter lekarne so s tradicionalno gesto - prerezom traku - odprli bistriški župan dr. Ivan Žagar, državni sekretar Simon Vrhunec, direktorica Zdravstvenega doma Jožica Lešnik Hren in direktorica lekarne Justina Lešnjak.
SM
Tudi naslednji dve leti bo klub kot predsednica vodila Milena Mi-losavljevič, članice upravnega odbora so še Jožica Bokša, Gabriela Fafulič, Anka Kociper in Ivanka Go-vedič, nadzorni odbor sestavljajo Ida Stibler, Petra Furek in Mojca Lašič, v častnem razsodišču pa so Marta Zorec, Milena Magdič in Marija Benčik.
V lanskem letu je sicer Klub tajnic in poslovnih sekretark Ormoža in okolice, ki ima 46 članic, posloval z manjšo izgubo, vendar je vodstvo prepričano, da bodo že v začetku tega leta izgubo pokrili. Na skupščini so med drugim potrdile, da ostane članarina v enaki višini kot do sedaj, in sicer 3.500 SIT.
MŠ
Foto: Miha Soštaric
Milena Milosavljevič ostaja še naprej predsednica.
Zavod Hrastovec • Trate
Obisk ministra
V petek, 12. marca, je Zavod Hrastovec - Trate obiskal minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski z vodjo kabineta Janjo Romih in državno podsekretarko Eldo Rogelj.
Otvoritve enote v Apačah so se udeležili (z leve) direktor Zavoda Hrastovec - Trate Josip Lukač, predsednica strokovnega sveta Socialne zbornice Zora Tomič, v. d. strokovnega vodja zavoda dr. Vito Flaker, minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski, vodja enote Alenka Markovič in župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš.
Minister si je ogledal novo pridobitev, rekreacijski bazen, nato so se odpravili na Rožengrunt, kjer na vseživljenjski kmetiji živi 5 stanovalcev, od tam pa so se odpravili v Konjišče, kjer so obiskali štiri stanovalce, ki živijo pri nadomestni družini. Naprej jih je pot vodila do Apač, kjer je bilo že vse pripravljeno za otvoritev nove enote, v kateri je toplo ognjišče našlo 11 stanovalcev, med njimi tudi stanovalci s težavami v gibanju. Otvoritvene slovesnosti so se udeležili številni gostje, domačini in sosedje.
Direktor Zavoda Hrastovec -Trate Josip Lukač je povedal, da razseljevanje zavoda poteka po načrtih. Se letos pa naj bi izpraznili grad Trate, do leta 2010 pa še grad Hrastovec.
Minister Dimovski je pohvalil prizadevanja Zavoda Hrastovec--Trate in povedal, da je izredno zadovoljen, kako se razvija koncept stanovanjskih skupnosti v Hrastovcu.
Zmago Šalamun
G. Radgona • Priprave na prireditve ob vstopu v EU
Na meji z Avstrijo
Gornja Radgona je eno izmed sedmih slovenskih mest, ki bo organizator državnih prireditev ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo.
Občina in mesto Gornja Radgona, ki ga povezuje reka Mura z mestom Bad Radkersburg v sosednji državi Avstriji, bo osrednje prizorišče prireditve počastitve vstopa Slovenije v EU na meji med Slovenijo in Avstrijo.
Župan Gornje Radgone Anton Kampuš je konec minulega tedna na gradu v Gornji Radgoni sklical prvo sejo častnega odbora prireditve ob vstopu v Evropsko unijo. V njem so poleg župana med drugim še predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Janez Sušnik,
minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski, podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije Valentin Pohorec, generalni direktor policije dr. Darko Anželj, namestnik ministra za evropske zadeve dr. Rado Genorio, vinska kraljica Slovenije Vesna Bajuk ter številni gospodarstveniki in politiki iz širšega radgonskega območja. Člani častnega odbora so soglasno za svojega predsednika izvolili dr. Rada Genoria, ki je pomočnik ministra za evropske zadeve Janeza Potočnika.
Dr. Rado Genorio je bil izbran za predsednika častnega odbora.
Osrednje prireditve ob vstopu v Evropsko unijo se bodo v Gornji Radgoni odvijale v petek, 30. aprila, ter v soboto, 1. maja.
Miha Šoštarič
t

NasmehlUHLr.,
pomisli
od 17.3. do28.3.2004
Kava Baicaffe milita, 250 g Draga, Portonâ

Â
'H
BmlwnimM8n:i,250g ^ tli vrstG nlečs, modra, ijnn SlDrak,guhljana

AkajslapomAaidjavvseh prodajalnah dflipmeMocaion
od 17.3. do 28.3.2004 oziroma do prodaje zalo^ Cene so v SIT. Poslovni sistem Memror, dA, Dun^ 107,1000 Ijubljana.
Brez dvoma
Ml
\aKa»imnajboljši sosed
SPC TOPLAK s.p. - Dežno I d, 2286 Podlehnik - tel.: 02 788 40 50
FBBEKSJWumň-ianm
pmjiammmii
Z novo pričesko v nov dan
Brigiti Pušnik, lastnici frizerskega saiona "Brigita" na Ptuju, se je po petnajstih ietih izpolnila velika želja po večjem, sodobno urejenem frizerskem lokalu. Konec februarja so se iz Domina centra preselili na novo lokacijo na Osojnikovo c. 3, v večji frizerski salon. V frizerstvu »Brigita« svojim strankam ponujajo vse na enem mestu; pričeske in ostale frizerske storitve za moške In ženske, tudi naliči vas bodo In uredili za vsak dan in vsako priložnost. Lahko jih obiščete od pon.-pet. od 7.-19., v sob. pa od 7.-13. ure. Dosegljivi so na tel. št.: 779-22-61, 776-45-61.
Oglasite se v frizerskem salonu "Brigita^ na Osojnikovi 3, za vas si bodo vzeli čas!
CENTER MODE ZA VSO DRUŽINO
ŽENSKE MAJICE, 3/4 ROKAV,
ŽENSKI POLPULI, KRATEK ROKAV,
OTROŠKE TRENERKE, OD 2-12 LET,
Lina, Zagrebška cesta 70 a, Ptuj
8.p.,TurniSkaul.32.2251 Ptuj
Ptuj • 53. zbor šoferjev in avtomehanikov
Zveza v Ljubljani zahteva preveč
člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Ptuj so se v soboto, 13. marca, sestali na 53. občnem zboru. Skrbi jih, ker članstvo iz leta v leto upada, pa tudi previsoke dajatve za zvezo v Ljubljani.
Predsednik ZŠAM Milan Bel-sak je zaskrbljeno ugotavljal, da članstvo v združenju iz leta v leto pada. Včasih jih je bilo oko-
li 700, danes jih je le se 237. Prepričan je, da so največji problem neplačane članarine, saj so bili samo lani prisiljeni izpisati
Predsednik ZŠAM Ptuj Milan Belšak (desno) je plaketo tovarištva izročil vodji uniformiranih Janezu Zmazku.
30 članov, ki niso zmogli poravnati letne članarine 5000 tolarjev. Skrbijo jih tudi visoke dajatve za zvezo ZŠAM, saj morajo za vsakega člana nakazati v Ljubljano 3.000 tolarjev. Samo lani so morali plačati na zvezo prek 700.000 tolarjev, in čeprav za nakazano kotizacijo vsak član prejema Prometni vestnik, ki izhaja vsaka 2 meseca, se jim zdi dajatev previsoka. Finančne možnosti večine članov so namreč prenizke, saj gre v glavnem za upokojene šoferje in avtomeha-nike z razmeroma nizkimi pokojninami. Ker je Zveza kljub temu predlagala povišanje prispevka, ki ga pošiljajo v Ljubljano, se ne čudimo soglasnemu sklepu občnega zbora, ki so ga sprejeli po razpravi. "Lačna vrana ne more hraniti site!" je menil njihov računovodja Janko Kozel, zato so
soglasno sklenili, da bodo združenju predlagali, naj zniža višino njim namenjenega prispevka.
Glede na finančne probleme, ki jih pestijo, imajo srečo, da so ohranili večjo stavbo ob Ormoški cesti. Del prostorov dajejo v najem avto šoli Prednost, ki jim najemnino in del obratovalnih stroškov plačuje redno, tako da lahko s temi sredstvi vzdržujejo hišo in urejajo bližnjo okolico.
Predstavniki ptujskega združenja se redno udeležujejo vseh srečanj in posvetov članov ZŠAM ter nekaterih sosednjih združenj. Uspelo je tradicionalno srečanje članov ZŠAM in njihovih družin na letališču v Moškanjcih. Ob 13. juliju - dnevu šoferjev in avtomehanikov - so se udeležili regijske proslave v Slovenski Bistrici, kjer so njihovi športniki prejeli priznanje in pohvale za doseže-
ne rezultate. Skupaj z družinskimi člani so se udeležili tudi tradicionalnega stanovskega srečanja na Rogli. V septembru je 8 članov ZŠAM sodelovalo v preventivni akciji za varne prve šolske dni, za kar so opravili prek 80 ur prostovoljnega dela. V zahvalo za to jim je občina namenila 80.000 tolarjev Poleg tega so čez leto skrbeli tudi za družabno življenje članov, saj so organizirali izlet na Madžarsko, martino-vanje na kmečkem turizmu ter srečanje ob koncu leta.
V juliju so bili nekateri iz vodstva ZŠAM povabljeni na ptujsko sodišče, kjer so bili zaslišani zaradi domnevnih nepravilnosti finančnega poslovanja njihove delavke. Zadeva še ni zaključena, zato več informacij o tem predsednik ni zaupal. Posebej pa so pohvalili delo veteranov, ki ob
koncu leta obiščejo vse starejše, osamljene in bolne člane in jih skromno obdarijo. Posebej so se zahvalili dolgoletni aktivni članici, "šoferski mamici" Jelki Zupa-nič, Ivanu Čehu ter gospodarju Maksu Belšaku, ki je organizator delovnih akcij urejanja okolja njihove stavbe.
Prizadevnim članom ZŠAM se je za uspešno sodelovanje zahvalil pomočnik komandirja Policijske postaje Ptuj Boris Ko-zenburger.
V razpravi so bili tudi predstavniki sodelujočih združenj kritični, saj so drug za drugim menili, da zveza v Ljubljani zahteva od članov preveč denarja, morda tudi zaradi tega članstvo iz leta v leto pada. Še pred leti je bilo v Sloveniji prek 10.000 članov ZŠAM, danes jih je skoraj polovica manj. Ob koncu so na predlog računovodje sprejeli poseben sklep, da zaradi nizkih prihodkov niso zavezanci za plačilo davka na dodano vrednost, zaslužnim članom so izročili staž-ne značke za večletno zvestobo združenju, vodja uniformiranih članov Janez Zmazek pa je za večletno aktivnost prejel plaketo tovarištva ZŠAM Slovenije.
M. Ozmec
Markovci • 10. seja občinskega sveta
Dovolj imajo "spačkov"!
Svetniki občine Markovci so na 10. redni seji v četrtek, 11. marca, sklepali in odločali o kar 12 točkah. Kljub negodovanju so se strnijali s povišanjem cene vode in odvoza odpadkov ter sklenili, da bo nova dvorana v Markovcih taka, kot se spodobi, saj bo v skladu s športnimi standardi.
Po uvodni obrazložitvi osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Markovci, ki ga je podal predstojnik skupne občinske uprave Stane Napast, je sledilo kar nekaj zanimivih vprašanj svetnikov Drug za drugim so skupaj z županom Francem Kekcem ugotavljali, da imajo na območju občine daleč preveč zaščitenih kulturnih spomenikov, saj so jih našteli prek 1000. Toliko bolj, ker so na vprašanje, kdo jih je dolžan vzdrževati, dobili odgovor, da je to dolžnost vsakega lastnika.
Poleg kapelic, raznih kužnih znamenj in pomnikov je na seznamu predvidenih zaščitenih kulturnih spomenikov največ starih hiš, katerih lastniki so v glavnem starejši ljudje, ki za to zagotovo nimajo denarja. Poleg
tega pa so po primerjavi z dejanskim stanjem ugotovili, da že kar nekaj starih cimpranih hiš po vaseh ni več, saj so se že sesule ali pa so jih do konca podrli njihovi lastniki. Po usklajevanju so z nekaj popravki in dopolnili, ki jih bo potrebno vnesti, vendarle soglašali z osnutkom sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana za območje občine Marko-vci.
Kljub negodovanju so prisluhnili ponovnemu zahtevku Komunalnega podjetja Ptuj oziroma njihovi predstavnici, vodji planske službe Tanji Strnad, za 2,3-odstotno povišanje cen pitne vode. A ne tako zlahka. V razpravi so padali razni očitki, češ da ni logično, da je razmerje med ceno vode v primerjavi z elektriko bistveno višje, kot je bilo pred leti, da je zahtevek po povišanju cene nerealen, saj si
na Komunali delijo dobičke ter se vozijo z mercedesi, na drugi strani pa premalo storijo za modernizacijo in posodobitev vodovodnega omrežja, v katerem je še veliko nezdravih azbestnih cevi. Na koncu so zahtevek za minimalno 2,3 odstotno povišanje cene vode svetniki le potrdili.
Po dodatni obrazložitvi Staneta Napasta so z manj negodovanja soglašali tudi z zahtevkom podjatja Čisto mesto za l6-odstotno povišanje cene ravnanja s komunalnimi odpadki. Strinjali so se namreč z dejstvom, da si pri ceni za odvoz odpadkov ne morejo privoščiti, da katera od občin ne bi plačevala določene cene, sicer bi se sistem, ki sodi med najboljše v državi, enostavno sesul. Kljub temu je bilo zanimivo slišati ugotovitev, da imamo v Sloveniji na področju ravnanja z odpadki
zelo velike razlike tako v obsegu storitev kot v ceni, in da se raztezajo v razmerju 1:20.
Slišali smo tudi pripombo, da je novi center za ravnanje z odpadki premočno osvetljen, kar zagotovo ni poceni. Pa tudi odgovor, češ da je tako zaradi varnosti, saj so novi CERO nepridipravi že nekajkrat poskušali sežgati.
Zaradi nekaterih nejasnosti in želje po dodatnem pojasnilu predstavnikov Komunalnega podjetja Ptuj so razpravo o delovnem gradivu odloka o oskrbi s pitno vodo ter tehničnega pravilnika o javnem vodovodu v občini Markovci za nedoločen čas umaknili iz razprave. Sicer pa so se seznanili s poročilom o kvaliteti pitne vode javnega vodovoda, ki so ga pripravili v Komunalnem podjetju Ptuj.
Po krajši razpravi so soglašali s predlogom splošnih pogojev za opravljanje telekomunikacijskih storitev, kar bo občini omogočilo natančno evidenco uporabnikov in plačnikov, rešili pa se bodo lahko tudi neplačnikov.
Kakšna naj bo dvorana
Precej razprave pa so namenili predlogu programa za izgradnjo športne dvorane v Markovcih,
o čemer potekajo dogovori že nekaj let. Nekaj svetnikov je menilo, da je v že izdelanem investicijskem programu prevelika in zato tudi predraga, še posebej ob dejstvu, da bo zaradi izpada dohodka od Dravskih elektrarn občinski proračun odslej osiromašen. Ob koncu pa so vendarle menili, da je raznih "spačkov" ali premajhnih dvoran po vaseh že dovolj, ter soglašali, da bo v Markovcih stala takšna, da bodo v njej lahko po veljavnih standardih potekale tudi rokometne tekme ter tekme v malem nogometu.
In tako bo nova dvorana v centru občine zajemala 1800 m2 skupnih oziroma 1000 m2 športnih površin, veljala pa naj bi dobrih 458 milijonov tolarjev. V letošnjem letu naj bi iz občinskega proračuna zanjo zagotovili 210 milijonov, v letu 2005 pa še 178 milijonov tolarjev. Za športno dejavnost pričakujejo okoli 15 milijonov državne pomoči, z Ministrstva za šolstvo pa pričakujejo za šolski del dvorane okoli 50 milijonov tolarjev. Vsa potrebna dokumentacija je že izdelana, te dni naj bi vložili že tudi vlogo za gradbeno dovoljenje, v 3-čIanski gradbeni odbor pa so imenovali Karla Majcna, Marjana Bezjaka ter Roberta Bezjaka.
Ob koncu so prisluhnili še poročilu o aktivnostih pri obsežnem projektu izgradnje kanalizacije, skupnem projektu z Mestno občino Ptuj ter občinami Gorišnica, Videm, Hajdina, Markovci, Kidričevo in Starše. Predstavnik občinske uprave Janko Širec je pojasnil, da sta projektna in investicijska dokumentacija že v zakljulčni fazi, občino Markovci pa naj bi ta projekt izgradnje kanalizacije s potrebnimi čistilnimi napravami veljal okoli 2,5 milijarde. Ker so uspeli s pravočasno in kvalitetno prijavo, naj bi v skupnem projektu sedmih občin zagotovili 50 odstotkov vseh sredstev iz evropskih strukturnih skladov, 25% naj bi zagotovila država, 25% sredstev pa naj bi zagotovila lokalna skupnost, oziroma vsaka občina.
Ob koncu so se dogovorili še o izvedbi letošnjega občinskega praznika. Na predlog župana Franca Kekca bo osrednja prireditev pred Markovo nedeljo, v petek, 23. aprila, v Markovcih, če bodo pravočasno uspeli z vsemi zaključnimi in ureditvenimi deli, pa naj bi naslednji dan, v soboto, 24. aprila, svečano odprli še večnamensko dvorano v Bukovcih.
M. Ozmec
Sedem (ne)pomembnih dni
Leta (ne)uspehov?
V Liberalni demokraciji zadnji čas kar naprej opozarjajo na uspehe, ki naj bi jih ta stranka "skupaj z vsemi državljani Slovenije" dosegla v zadnjem desetletju. Pri naštevanju rezultatov ne manjka niti patetike (nad katero so se ravno člani te stranke nekoč v preteklosti tako neprizanesljivo zmrdovali) niti razočara-nosti (ali bolje užaljenosti), ker so jih najnovejše javnomnenjske ankete pri priljubljenosti spravile ob bok oziroma celo v začelje Janševe socialdemokratske stranke.
Predsednik Liberalne demokracije in aktualni premier Anton Rop je zadnjič kar nekajkrat pred novinarji (kot dober učenec pred izpitno komisijo) stresel podatke, ki naj bi prepričali ljudi, kdo
je pravi in zares zaslužen za Slovenijo in kdo demagog, ki zavaja volilno telo. Vmes je še ugotovil, da demagogiji naseda vse več ljudi in predvsem medijev, ki preprosto ne vidijo (ali nočejo videti) tistega, kar dela vlada, to pa naj bi bilo tisto, kar naj bi Slovencem zagotavljalo stvarno in ne zgolj verbalno prosperite-to in razvoj na vseh področjih. Še več -sredstva javnega informiranja naj bi po Ropu na veliko (in preveč lahkotno) dajala prednost temam, ki jih forsira in si jih izmišlja opozicija. Le-ta naj bi nasploh uživala več večjo naklonjenost medijev in njene ocene in pogledi naj bi bili zaradi tega v javnosti bolj zaznavni kot glas vladajočih.
Seveda je prav, da se še zlasti naj-
odgovornejši ljudje iz Liberalne demokracije razgledujejo po rezultatih dela svoje stranke in predvsem tudi po možnih vzrokih in krivdi za trenutno slabšanje svojih pozicij v slovenski družbi. Bližina volilnega časa sicer tudi pri tem vsiljuje veliko mero improvizacij in enostranskosti. Drugače pa bi kazalo nekatere politične fenomene, s katerimi se soočamo prav ta čas, zaznavati in preoučevati predvsem z vidika dilem in razvoja našega političnega sistema, se pravi skozi prizmo položaja in konkretne prakse vseh strank, njihovih medsebojnih odnosov, še zlasti med pozicijo in opozicijo, funkcioniranja parlamenta in nasploh pravil obnašanja, še zlasti, kaj je v demokraciji "normalno", kaj pa "ek-scesno". Glede tega v Sloveniji očitno še marsikaj ni jasno in dorečeno. Dve skrajni tezi tega sta, denimo, trditev opozicije, da tako rekoč ni meja v njihovih pravicah do kritičnosti (kar ne izključuje tudi neodgovornega navajanja nepreverjenih podatkov in polresnic ter
nasploh demagoškega nastopanja), in preveč posplošeno opozarjanje pozicije, da so v demokraciji vendarle za vse tudi določene meje in omejitve (kar pa brez konkretnega navajanja, na kaj se s tem misli, pogosto izzveni zgolj kot poskus utišanja opozicije).
Doslej niti vladajoči niti opozicija niso pokazali kakšnega posebnega interesa, da bi v Sloveniji vzpostavili objektiv-nejše kazalce, ko gre za predstavljanja (ne)uspehov, za ugotavljanje razpoloženja javnosti ali za domnevno pristranskost medijev. Premier Rop v predvolilni ihti govori o "dosežkih" Liberalne demokracije in "vseh državljanov, nič ali pa skoraj nič pa ne reče o izkušnjah (o dobrih in slabih), ki jih ima Slovenija, ne samo Liberalna demokracija, s koalicijskimi vladami, ki ji tako rekoč že ves čas vladajo.
Nesporno so dobri ali slabi rezultati vladanja tudi (in predvsem) posledica dobrih ali slabih kadrovskih izbir - ne samo v vladi, ampak veliko širše. Kljub
temu se tako opozicija kot pozicija sprenevedata in se medsebojno obtožujeta in opravičujeta, ko steče - marsikdaj skonstruirana - razprava o tako imenovanem "političnem kadrovanju". Eni in drugi bi javnosti nekako radi dopoveda-li, da jih pri tem ni zraven, čeprav je v praksi seveda tako pri enih kot pri drugih drugače, oziroma približno enako: vpletajo se v kadrovanje in prav je tako, kot bi bilo prav, da bi javno in razvidno nosili tudi vse posledice takšnega svojega početja.
Rezultati javnomnenjskih raziskav so že dolgo predmet različnega in predvsem tudi samovoljnega (manipula-torskega) interpretiranja. Poljubno se proglašajo za "neverodostojne" ali pa za "kronsko dokazilo" uspešnosti določene politike ali stranke. Nihče pa ne kaže kakšne posebne želje (in tudi ne daje pobud), da bi natančneje zaznavali, kaj dejansko najbolj vpliva na rezultate posameznih javnomnenjskih raziskav. Tedaj bi namreč vsi postali veliko bolj
prepoznavni, veliko bolj določeno bi vedeli, ali nekomu raste popularnost zaradi nestrpnosti, ksenofobičnih popadkov, nacionalizma ali pa zaradi iskrene in poštene kritike splošnih družbenih razmer. Ker tega zdaj ni, ali pa vsaj ne dovolj, pač vsak po svoje tolmači (in zlorablja) opredeljavnje ljudi. Leta in leta je opozicija tožila in poskušala dokazati, da je potisnjena stran od medijev in v podrejenem položaju ^ede na vladajoče. Zdaj pa si premier Rop s podatki iz Mladine pomaga pri opozarjanju, da je bila v zadnjih dveh mesecih v medijih vladajoča pozicija v podrejenem položaju v primerjavi z opozicijo. Hkrati pa vlada v vsem tudi času ni našla denarja za kakšno temeljitejšo analizo dejanskih razmer v slovenskih medijih in njihovega odnosa do vladajočih in opozicije, ki bi zagotovo pokazala, da v glavnem niti vladajoči niti opozicija glede slovenskega tiska v marsičem nimajo prav.
Intervju • Franc Jurša - predsednik Združenja pridelovalcev sladkorne pese
Višja odškodnina za pesne rezance
Z vstopom naše države v Evropsko unijo naj bi največjo škodo utrpeli kmetje, ki jim, predvsem tistim z manjšimi obdelovalnimi površinami, ne napovedujejo lepe prihodnosti.
Nekoliko boljša prihodnost v združeni Evropi čaka pridelovalce sladkorne pese. Predvsem bodo izstopali tisti, ki imajo velike pridelovalne površine te kulture. V Evropski uniji je trg s sladkorjem urejen s tržnim redom, vendar predsednik Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije (ZPSPS) Franc Jurša za gotavlja, da splošni pogoji odku pa sladkorne pese v letu 2004 ne bodo preveč vplivali na slo venske pridelovalce, saj so v naši državi že v preteklosti bili podobni članicam Evropske unije.
"Za odkup A in B količine sladkorne pese veljajo cene, ki jih določi posebna komisija Ministrskega sveta EU. V Sloveniji velja na osnovi teh določitev mešana cona sladkorne pese, ki se določi na osnovi deležev kvote (90% A in 10% B pese) in določil EU. V tem trenutku znaša cena 44,92 EUR na tono čiste sladkorne pese standardne kakovosti, kar pomeni 10,66 tolarjev na kilogram," je pogovor pričel Franc Jurša.
Naši pridelovalci sladkorne pese naj bi bili pripravljeni za vstop v EU, kljub temu pa so še nekatere pomanjkljivosti. Katere?
"Žal v Sloveniji dosegamo slabe rezultate glede kvalitete slad-
korne pese. Resneje bo potrebno pristopiti k zastavljenim ciljem, ki so 50 ton čiste sladkorne pese na hektar ter 16 odstotkov vsebnosti sladkorja v sladkorni pesi. Sedaj se po kvaliteti sladkorne pese lahko primerjamo z Grki, Italijani in Spanci, veliko pa zaostajamo za Avstrijci, Nemci in Francozi."
Kakšni so predlogi, da izboljšamo kvaliteto sladkorne pese?
"V Avstriji, ki nam je vzgled, so padavine bolje porazdeljene celo leto, zato je njihova sladkorna pesa boljša. Prav tako imajo odlične namakalne sisteme, ki uravnovešajo vlago. Pri nas je prav v avgustu, ko ta poljščina potrebuje največ vlage, največja suša, zato se bomo težko približali severnim sosedom."
Avstrijci si pomagajo z namakalnimi sistemi. Ali ne bi bila rešitev to tudi v Sloveniji?
"Gotovo, vendar je omenjena tehnologija izredno draga. Naša pobuda je, da bi z nacionalnim programom namakanja zemlje rešili ta problem. Država naj proda svojo zemljo slovenskim kmetom, z denarjem od prodaje pa naj uredi namakalne sisteme. S tem ne bi pomagali samo sladkorni pesi, ampak tudi drugim
		
•i r	5 ; "	1
Foto MS
Franc Jurša
poljščinam."
V lanskem letu ste veliko časa porabili za razdeljevanj kvot.
"Slovenija je od EU dobila kvoto 72.562 ton belega sladkorja. Od tega ga lahko proizvedemo 52.977 ton iz sladkorne pese (90% A in 10% B kvote) in 19.585 ton iz surovega trsne-ga sladkorja. Država je dodelila skupno kvoto tovarni v Ormožu, slednja pa bo v sodelovanju z našim združenjem razdelila kvote med pridelovalce. Po pogovorih med združenjem in TSO je tovarna pripravila predlog izhodiščnih referenc pridelave pese. Določili so obdobje 1995-2002, iz katerega bodo izbrali štiri naj-
KERAMIČNE PLOŠČICE KOPALNIŠKI RADIATORJI od 8. do 31.3.2004
-10%
Kopalnica je prostor, kjer začnemo in l<ončamo dan. Moderna, sveža, prijetna kopalnica vas čaka tudi v Merkurju, kjer sledimo modnim trendom, se prilagajamo vašim željam in vam svetujemo pri izbiri. Celovita ponudba keramičnih ploščic, sanitarne keramike, armatur in kopalniških dodatkov priznanih blagovnih znamk na enem mestu - v Merkurjevih trgovskih centrih na oddelkih s kopalnicami.
Ne prezrite! Pri nakupu keramičnih ploščic ZIrconlo, Iris, Gorenje, Martex ali Emil In kopalniških radiatorjev Blal, MLM, Varls aH Vogel & Noot vam od 8. do 31. marca 2004 priznamo 10-odstotni popust! Popust ne velja za Izdelke, ki so vključeni v druge Merkurjeve akcije.
Možnost nakupa na 12 obrokov!
Obiščite MERKUR, Ormoška C. 30, Ptuj, tel.: 02 798 06 00
boljša leta."
Ceno za sladkorno peso, ki jo boste kmetje pobirali to jesen, ste s TSO določili že v lanskem letu, letos pa se boste pogajali že za prihodnje leto. Ali boste zahtevali še višjo ceno?
"Cena za peso letošnjega leta znaša 44,92 EUR za tono, pomemben pa je tudi prihodek od odškodnine za pesne rezance, ki v letošnjem letu znaša 1 EUR za tono čiste sladkorne pese. Skupni prihodek od pese je tako
10,90 tolarjev za kilogram. V ZPSPS nismo zadovoljni z doseženim pogajanjem o odškodnini za pesne rezance, prav tako nismo zadovoljni s formulacijo, ki opredeljuje to točko v splošnih pogojih o odkupu sladkorne pese v letu 2004. V letošnjem letu bomo naredili vse, da dosežemo višino, ki je po naši presoji realna. Pesni rezanci so zanimivo tržno blago, s katerim tovarna ustvarja lep prihodek. Temu primerno pa ga moramo realno tudi razdeliti."
V lanskem letu so študentje v dogovoru z vami in TSO opravljali kontrolo prevzema sladkorne pese v tovarni. Ali se boste tudi v letošnjem letu odločili za podobno potezo?
"Letos bomo dali poudarek temu, da se spremenijo splošni pogoji oziroma pravilnik o kontroli prevzema sladkorne pese, saj tu vidimo še kar precej rezerv za pridelovalce."
Tovarna sladkorja Ormož je že pričela podpisovanje pogodb o odkupu za letošnje leto.
"Poudariti moram, da je naše sodelovanje s Tovarno sladkorja
Ormož izredno zgledno. Tudi plačnik so zelo dober ter ob dogovorjenem roku. 60 odstotkov sladkorne pese pridelovalcu plačajo v 30 dneh od prevzema, preostanek pa do konca januarja prihodnje leto. Seveda nas redno obveščajo tudi o svojih aktivnostih. Kot je znano, lahko Tovarna sladkorja Ormož podpiše pogodbe v višini kvot, ki so nam dodeljene. Na razpolago je nekaj manj kot 53 ton belega sladkorja, ki se ga lahko pridela na okrog 8 tisoč hektarjih. Doslej so že podpisane pogodbe s pridelovalci, ki pokrivajo okrog 4850 hektarjev. Žal bo verjetno pri nas premalo pridelovalcev sladkorne pese, da bi izpolnili kvoto, zato bo tovarna primorana sladkorno peso uvažati."
Združenje pridelovalcev sladkorne pese Slovenije pripravlja v petek, 2. aprila, v Komendi v okviru tamkajšnjega kmetijskega sejma občni zbor, na katerem bodo pregledali dogajanje v lanskem letu, prav tako pa bodo začrtali tudi smernice za prihodnje.
Miha Šoštarič
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
Kmetijstvo • O sejmi{6u {e nič novega
Pujsi pred Mestno hiso?
še pred pujsi bo v ptujsko Mestno hišo na pogovore l( županu stopila tričlan-sl(a el(ipa odbora ptujsite izpostave območne enote Kmetijsl(o-gozdarsl(e zbornice Slovenije (KGZS). In če pogajanja o usodi živinskega sejmišča ne bodo uspešna, se kaj lahko zgodi, kot so napovedali kmetje, da bodo svoje pujse pač prodajali pred občinsko zgradbo.
Nova lokacija sejmišča namreč še vedno ni znana, kmetje pa svojo živino, večinoma gre za prašiče, zaenkrat še vedno lahko prodajajo na prodanem živinskem sejmišču ob Ormoški. Temu pa so šteti zadnji dnevi, saj se v kratkem pričakuje začetek izgradnje napovedanega trgovskega središča. Kam z živino potem, oz. kje bo nova lokacija sejmišča, je bilo tudi osrednje vprašanje sestanka odbora ptujske izpostave KGZS prejšnji teden (predseduje mu Franc Pla-ninšek), kjer pa konkretnega odgovora ni bilo slišati. Zato pa je postalo nekoliko bolj jasno stališče ptujske občine, zastopala sta jo Stanislav Napast in Klavdija Petek, kot lastnice bivšega sejmišča. Čeprav obstoj sejmišča, pač nekje na novi lokaciji, naj ne bi bil sporen in ga vsaj načelno podpira tudi občina, pa kaj več od njene načelne podpore brez aktivnega dela ostalih vpletenih, torej upravitelja sejmišča in rejcev, ni pričakovati.
Napast: "Ne sadimo rožic!"
"Res je, da mora občina poiskati nadomestno zemljišče, pri čemer je zaželjeno in potrebno sodelovanje tudi ostalih županov občin Spodnjega Podravja. Vendar pa se je potrebno zavedati, da je kmetijstvo, zlasti vzrejne panoge, v upadanju, zato se je potrebno postaviti na realna tla. Obseg sejemske dejavnosti se je zadnja leta hudo zmanjšal, zato mora biti pro-
jekt novega sejmišča postavljen na realne temelje. Ta projekt pa mora biti rezultat sodelovanja vseh, se pravi občine, upravljalca sejmišča in proizvajalcev. In če je naloga občine zagotoviti nadomestno zemljišče, potem je naloga ostalih dveh partnerjev v tem projektu pripraviti analizo stanja sejemske dejavnosti ter ponudbo ostalih dejavnosti, ki bi se lahko odvijale na tem prostoru in bodo upravičeva-le njegov obstoj. Sajenje rožic pri takih zadevah nima smisla, osnova novega sejmišča mora biti njegova rentabilnost in ekonomičnost poslovanja, saj bo moralo preživeti samo sebe! Nakup drugega zemljišča in njegova zahtevana infrastrukturna oprema je velika investicija, ki pa nima smisla, če potem ne bo izkoriščena in bo propadala. Upravljalec sejmišča pa je bil doslej pri vsej zadevi precej pasiven. Strinjam se, da sejmišče mora biti, vendar moramo vsi skupaj, in to čimprej, v skupnem projektu najprej dokazati smiselnost in rentabilnost obstoja sejmišča ter na osnovi tega določiti njegovo velikost."
Planinšek: "Občina je dolžna zagotoviti drugo zemljišče!"
čeprav konkretnega nasprotovanja Napastovim argumentom na sestanku ni bilo slišati, pa so udeleženci sestanka opozorili na dejstvo, da se je občina kot lastnica
sejmišča ob prodaji zavezala najti drugo primerno lokacijo in da je kakršnokoli pogojevanje tega nakupa zgolj sprenevedanje, verjetno s ciljem, da se sejemska dejavnost ukine. "Bojim se, da vse te brezplodne debate ne vodijo nikamor, razen v izgubo sejmišča. Dejstvo je, da je občina zemljišče dolžna zagotoviti in to bi doslej že morala storiti. Zakaj glede na vse ponujene lokacije tega še ni storila? Vprašanje ekonomičnosti bodočega sejmišča tu ne more biti ključnega pomena, saj bi sejmišče pokrivalo veliko področje celotnega spodnjega Podravja, kjer je še veliko rejcev prašičev, v porastu pa je tudi prireja drobnice. Poleg tega je v igri možnost ureditve sejemskega prostora v sklopu Kmetijske šole na Turnišču, kar pomeni, da bi bili vsi potrebni objekti lahko večnamensko izkoriščeni. Na Ptuju se pogovarjamo o regiji in regijskem središču, očitno pa črtamo vse regijske zadeve na področju kmetijstva!"
Kot kaže brez kompromisa, predvsem pa večje aktivnosti odbora, ki jo je z napovedanim srečanjem pri županu dr. Stefanu čelanu že napovedal, ne bo šlo. Zagovornikom čimprejšnje ureditve novega živinskega sejmišča namreč že teče "voda v grlo". Sejmišče pač nekje bo, saj ga tako veliko kmetijsko naravnano območje potrebuje. In če ne bo v naši regiji, bo pač nekje drugje.
Ptuj • Dvojna razstava Erika Lovka
Slike v Mihelicevi, skulpture v Tenzorjevi galeriji
V petek sta galerija Tenzor in MiheliCeva galerija na Ptuju pripravili odprtje likovne razstave slikarja in kiparja Erika Lovka iz Postojne.
Foto: Fl
Albert Bene, Stanka Gačnik in Vlado Forbici ob odprtju razstave Erika Lovka
O umetniku in njegovem delu je spregovorila Stanka Gačnik, kustodinja in galeristka, ki je dejala, da ni naklju~je, da Galerija Tenzor in Miheli~eva galerija Ptuj nadaljujeta razstavno galerijsko dejavnost tudi v tem letu. Po uspeli mednarodni likovni koloniji mladih so tudi tokrat združili ideje in znanje ter umetnost in ustvarjalno energijo priznanega slovenskega slikarja in kiparja Erika Lovka. Lovko je diplomiral na Accademii di Bella Arti v Firencah.
V Miheličevi galeriji tokrat
Podlehnik • Srečanje lutkarjev
Pestri lutkarski nastopi
Prejšnji Četrtek je v dvorani v Podlehniku potekala obmoCna revija lutkovnih skupin, ki so jo pripravili ObmoCna izpostava sklada kulturnih dejavnosti, Zveza kulturnih društev Ptuj in občina Podlehnik. Tokrat se je predstavilo osem lutkovnih skupin.
Najprej so nastopili Srčki iz Dijaškega doma Ptuj, ki so pod vodstvom Darke Jurgec in Darje Ambrožič prikazali lutkovno igrico Natalije Korez Zajček spozna nove prijatelje. Zvezdice iz Osnovne šole Ljudski vrt so predstavile igrico Simone Cufer Prvi sneg v režiji Karmen Pulko. Lutkovna skupina Prosvetnega društva Ruda Sever iz Gorišnice je predstavila priredbo Gernetove in Gurevičeve Račke, ki jo je pod dramaturškim vodstvom Danila Vranca zrežirala Bernarda Kolar, pri izdelavi lutk ji je pomagala Ana Rošer, za glasbeno opremo pa je poskrbel Zoran Vesenjak. Posebnost je bila Rdeča Kapica
Zvezdice iz Ljudskega vrta
Ptuj • Moja najljubša knjiga 2004
Znani rezultati letošnjega izbora
V akciji "Moja najljubša knjiga", ki jo pripravljajo slovenske splošne in šolske knjižnice od leta 1998 naprej, mladi bralci izbirajo svojo najljubšo slovensko in v slovenščino prevedeno knjigo. Na slovenskem nivoju jo koordinira Knjižnica Otona Župančiča v Ljubljani.
Tako kot doslej bo slavnostna podelitev priznanj "Moja najljubša knjiga 2004" avtorju, prevajalcu in založbi del praznovanja mednarodnega dneva knjig za mladino. Podelili jo bodo v Ljubljani, v Knjižnici Otona Župančiča, enoti Pionirska knjižnica, kamor bo 60 splošnoi-zobraževalnih knjižnic posredovalo rezultate lokalnih izborov te akcije.
Na Ptujskem je za koordinacijo akcije "Moja najljubša knjiga" skrbel mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, ki je k sodelovanju pritegnil še naslednje osnovnošolske knjižnice: OŠ Destrnik, Žetale, Breg, Kidričevo, Videm in Markovci. Akcijo je vodila mladinska knjižničarka Melita Zmazek. Glas za svojo najljubšo knjigo je letos oddalo 1066 otrok za kar 368 različnih naslovov knjig. Glasovati je bilo mogoče tako kot leta poprej, za posamično knjigo ali za celotno knjižno zbirko, za leposlovno ali neleposlovno knjigo. In kakšni so rezultati s Ptujskega? Objavljamo seznam prvih desetih najljubših slovenskih knjig (skupaj 140 glasov):
1.	Muck, D.: Zbirka Anica (36 glasov),
2.	Cerkovnik, M.: Pravljica na visokih petah (21 glasov),
3.	Kovic, K.: Maček Muri (19 ^asov),
4.	Mate, M.: Babica v supergah (16 glasov),
5.	Bevk, F.: Lukec in njegov škorec (16 glasov),
6.	Partljič, T.: Hotel sem prijeti sonce (11 glasov),
7.	Suhodolčan, F!: Košarkar naj bo! (11 glasov),
8.	Milčinski, F.: Butalci (9 glasov),
9.	Suhodolčan, F.: Kolesar naj bo! (9 glasov),
10.	Omahen, N.: Veliko srce (9 glasov). In še prvih deset najljubših v slovenščino prevedenih knjig (skupaj 268 glasov):
1.	Rowling, J.: Zbirka knjig o Harryju Pot-terju (79 glasov),
2.	Blyton, E.: Zbirka Pet prijateljev (52 glasov),
3.	Knister: Zbirka knjig Mala čarovnica Lili (44 glasov),
4.	J.R.R.Tolkien: Gospodar prstanov (20 glasov),
5.	W.Disney in Salten: Bambi (20 glasov),
6.	W.Disney: Levji kralj (15 ^asov),
7.	Stine: Zbirka Kurja polt (11 glasov),
8.	Lindgren, A.: Pika Nogavička (10 glasov),
9.	Andersen, H. Ch.: Andersenove pravljice (9 glasov),
10.	Dahl, R.: Matilda (8 ^asov). Zmagovalec letošnjega izbora s
Ptujskega so torej tri knjižne zbirke, na prvem mestu pa so, kot že leta 2002 in 2003, knjige o Harryju Pot-terju, čeprav z veliko manj glasovi
kot prejšnja leta. Knjige o Harryju Potterju so že tri leta zapored tudi zmagovalec na slovenskem nivoju -torej so že tri leta zapored (2001, 2002, 2003) prejemnice priznanja Moja najljubša knjiga. Še vedno sta zelo aktualni zbirki Pet prijateljev in Mala čarovnica Lili.
Na seznam najljubših knjig se je letos uvrstilo skupno kar 18 naslovov knjižnih zbirk, medtem ko za neleposlovne otroci skorajda niso glasovali.
Tudi zmagovalec v kategoriji slovenska najljubša knjiga je na Ptujskem enak kot lani: to so knjige o Anici, pisateljice Dese Muck (lani prejemnica priznanja Moja najljubša knjiga v kategoriji najljubša slovenska knjiga). Zanimivo je, da so se med prve tri najljubše slovenske knjige uvrstile take, ki so namenjene predbralnemu in začetnemu bralnemu obdobju (stopnja C), med prevodno literaturo pa so bile med prvih deset tej stopnji namenjenih knjig uvrščene štiri (Bambi, Levji kralj, Pika Nogavička, Andersenove pravljice).
Že lani sem zapisala, da je izbor najljubše knjige zanimiv tako za tiste, ki se ukvarjamo z vzgojo mladih bralcev kot za založnike in pisatelje, saj izpostavlja literarne zvrsti,
umetnik razstavlja svoja impozantna oljna platna z naslovom XXII za 21, ali poenostavljeno "dvaindvajset slik za enaindvajseto stoletje".
V galeriji Tenzor so razstavljene kiparjeve skulpture v kamnu, marmorju, granitu in bronu.
Umetnik se zaradi bolezni odprtja razstave ni mogel udeležiti. Razstavo sta postavila Stanka Gačnik in Vlado Forbici. Udeležence odprtja razstave je pozdravil tudi solastnik Tenzorja Albert Bene.
Fl
bartov Grimm v predstavi Oblačkov iz Žetal. Igrico je režirala Saša Peršoh, ki si je tokratni lutkovni nastop zamislila v svetlobi in senci; za sceno je poskrbel Jože Vogrinc za lutke pa Irena Kajzovar in Saša Peršoh.
Clani Lutke lutkice iz Podleh-nika so prikazali dve predstavi. Najprej smo si ogledali igrico Ohranimo gozd avtorice in režiserke Zdenke Golub, nato pa igrico Frančka Rudolfa Vrabec Živžav najde prijatelja, za sceno in režijo je poskrbela Zdenka Golub. Likovni krožek Osnovne šole Hajdina se je predstavil z igrico Medvedek gre v šolo Jane Milčinski. Režiserka je bila Tatjana Habjanič. Lutkovna skupina Osnovne šole Cirkovce je predstavila Bremenske mestne godce Laszla Varvasovszkyjaga. Režiserka Polona Dolenc je poskrbela še za lutke in glasbeno opremo, pri sceni ji je pomagal Janez Kme-tec, za luč je poskrbela Manuela Golob.
Predstave je strokovno spremljala Renata Kalemba iz Ljubljane.
Fl
ki so otrokom najljubše, avtorje, ki jih najuspešneje nagovarjajo, nekaj pa pove tudi o bralnih navadah otrok in založenosti naših knjižnic. Kdo so torej avtorji, katerih knjige so, sodeč po letošnjem izboru, otrokom najljubše?
Seznam prvih petih slovenskih avtorjev:
1.	D. Muck: 47 glasov za 11 naslovov knjig,
2.	F. Bevk: 38 glasov za 7 naslovov knjig,
3.	P. Suhodolčan: 27 glasov za 4 naslove knjig,
4.	K. Kovič: 21 glasov za 3 naslove knjig ter
M. Cerkovnik: 21 glasov za 1 naslov,
5.	M. Mate: 17 glasov za 2 naslova. In še prvih pet tujih avtorjev:
1.	J. R. Rowling: 79 glasov za 5 naslovov knjig o Harryju Potterju,
2.	E. Blyton: 52 glasov za 10 naslovov iz zbirke Pet prijateljev,
3.	Knister: 44 glasov za 7 naslovov knjig o Mali čarovnici Lili,
4.	Grimm: 22 glasov za 7 naslovov knjig ter
Stine: 22 glasov za 6 naslovov knjig,
5.	C. Noestlinger: 21 glasov za 7 naslovov knjig.
Kot vsako leto tudi letos Knjižnica Ivana Potrča nagrajuje enega od otrok, ki je oddal svoj glas za najljubšo knjigo v Mladinskem oddelku KIP. Letošnja nagrajenka je Tamara Sevšek, Ciril Metodov drevored, Ptuj. Nagrajena pa je tudi ena izmed sodelujočih šolskih knjižnic — letos je to knjižnica OŠ Destrnik. Knjižne nagrade lahko dvignete v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj vsak dan med 8. in 19. uro! Čestitamo!
Melita Zmazek
Tednikova knjigarnica
Ob stoti obletnici rojstva Srečka Kosovela
Srečko Kosovel je bil rojen na današnji dan, 18. marca, leta 1904 v Sežani in komaj dvaindvajset let mu je bilo, ko gaje umoril meningitis (27. maja 1926). Njegov oče je bil nadučitelj, razgledan, svobodomise-len, narodno zaveden, kar je prineslo selitev družine iz Sežane v vas Pliskavico, od tam pa v Tomaj.
Srečko je bil najmlajši izmed petih otrok. Od leta 1916 je obiskoval realko v Ljubljani, nato pa je študiral romanisti-ko, slavistiko in pedagogiko. Že srednješolec je sodeloval v literarnem krožku Branka Jegliča in njegovem glasilu Kres. Leta 1920je sestavil rokopisni zvezek pesmi Mlado jutro, v letu 1922pa tiskani dijaški mesečnik Lepa Vida. Jeseni 1924 je bil Srečko Kosovel pobudnik literarnih in gledaliških druženj, ki so oktobra 1925prerasla v Literarno—dramatični krožek Ivan Cankar. Po Kosovelovem delovnem načrtu so prirejali javna branja v Ljubljani in Zagorju ob Savi, naslednje prireditve v Ljubljani niso bile zaželene. Leta 1925 je Kosovel s somišljeniki prevzel urejanje 2. letnika mesečnika Mladina, ki ga je financirala Samostojna kmetijska stranka. Kosovel se je pripravljal na novo revijo Konstruk-ter, snoval je revijo Kons in leposlovni mesečnik Volja.
Srečko Kosovel se je v kratkem življenjskem obdobju globoko in mogočno vpisal v slovensko literarno zgodovino, njegov literani opus in zapuščina ponujajo nepresahljiv vir navdiha in znanstvenih razprav ter obdelav.
Kosovel je pisal pesmi, črtice, pesmi v prozi, eseje, članke in kritike. Objavljal je v revijah (Mladika, Ženski svet, Trije labodje, Mladina), a za življenja ni dočakal knjižne izdaje, četudi je bil v dogovoru z založnikom. Prvi izbor njegovih pesmi je izšel leta 1927, leta 1931 je izšla zbirka modernističnih pesmi Integrali. Kakor je zapisano v spremni besedi v jubilejni, sila imenitni knjigi IKARJEV SEN, s podnaslovom Dokumenti, rokopisi, pričevanja, ki stajo uredila Aleš Berger in Ludwig Hartinger (Mladinska knjiga, 2004, 255 strani), je Srečko Kosovel vseprevzemajoča postava slovenske in tudi svetovne književnosti z neverjetnim opusom v tako kratkem življenju.
Mladim bralcem je v mladinskem oddelku ptujske knjižnice na voljo knjiga Aleša Bergerja o življenju in delu Srečka Kosovela iz zbirke Obrazi (Mladinska knjiga, 1982), izbor pesmi in proze za mlade bralce SONCE IMA KRONO v izboru Lina Legiše in z ilustracijami Rudija Skočirja (Mladinska knjiga, 1981, Zbirka Zlata knjiga poezije), zbirka otroških pesmic NAŠA BELA MACICA (Ilustracije Lidija Osterc. Mladinska knjiga, 1981. Čebelica; 243), velika slikanica z ilustracijami Jelke Reichman MEDVEDKI SLADKOSNEDKI (Mladinska knjiga, 1986), ZLATI ZVONČKI (izbor pesmi Igor Saksida. Ljubljana: Karantanija, 2000. Zbirka Domače branje). Za pozdrav pomladi in vzpodbudo k branju še Kosovelova pesem: KJE?
Kje je zvonček? - Tam na mahu ziblje se in spava. Kje vijolica sestrica? -V skritem grmu diha v strahu. Kje trobentica? -Nanjo deček poigrava. Kje je dete? - Žarki zlati z njim igrajo se na trati.
Prijetno branje želi Liljana Klemenčič
Ptuj • Pravljične urice
Povabilo na pravljice z jogo
Danes, v četrtek, 18. marca, vabimo v pravljično sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, mali grad, Prešernova 33, kjer pričakujeta otroke ob 17. uri inštruktorica joge Sonja Trplan in pravljičarka Liljana Klemenčič. Otroci naj imajo lahna športna oblačila in copatke. Vstopnine ni. Vabljeni.
Tednikova knjigarnica
Pa brez zamere
Obrazi
črni četrtek
Sedite na vlaku. Okoli vas masa nepoznanih ljudi. Nepoznani obrazi. Nepoznane silhuete. Nepoznani vonji. Nepoznane osebnosti. Z njimi nimate praktično nič. Večina se jih ne imenuje tako kot vi, nimate istih hobi-jev, ne delite istega pogleda na svet, vaš stil oblačenja je v osnovi različen od njih, ni vam všeč njihova poza, pa način, kako nervozno segajo v žep in otipavajo cigarete, kijih v tem vagonu ne smejo kaditi. Gledate njihove obraze.
Eni mladi, sveži, neuki življenja in paradoksalnih situacij, ki jih le-to prinaša zraven. Obrazi, ki poznajo samo ja ali ne. Obrazi, ki vse, kar se jim zgodi, znajo zvesti na "dobro" ali "slabo". Ki ne poznajo tistega "mogoče", "morda", ali pa "seveda, ampak vseeno ...". Drugi obrazi so starejši. To so tisti, po katerih mimiki je možno soditi, da jim je življenje že namenilo nekaj svojih naukov, tisti, ki so spoznali, da življenje ter odločitve, ki jih sprejemamo, niso tako enostranski, preprosti in samoumevni, kot se zdi na prvi pogled. Te obraze že krasi kratek puh, prvi sramežljivi make up, prvi obotavljajoči pogledi, namenjeni koketiranju. Ti obrazi so prekipevajoči, polni vznemirjenega pričakovanja ter radovednega zrenja v prihodnost. Potem so tu obrazi ljudi v dvajsetih. Ti so zanimiva mešanica preteklih razočaranj, porušenih predstav o svetu, zlomljenih src, velikih načrtov ter nezaupljivih pogledov, ki si globoko v sebi želijo, da bi končno našli nek razlog, da bi lahko postali zaupljivi. Ti obrazi so obrazi majhnih ljudi, ki se spreminjajo v velike ljudi. Obrazi, s katerih izginja puberteta, z njih pa sije vse več odraslih pogledov. Ti obrazi so tisti, ki naznanjajo, da fant postaja moški, da punca postaja ženska. Ti obrazi so ponavadi tudi tisti, za katerimi nas večina kdaj pa kdaj občuti željo, da bi se nam vrnili na obraz.
Naslednji obrazi so obrazi ljudi tam nekje na polovici življenja. Ti ljudje imajo službe, partnerja, otroka, morda tu in tam kakšnega ljubimca/ko, hiško ali stanovanje, varčujejo za boljšo pokojnino, so bolj kot ne osredotočeni na svoje delo ter si hkrati skoraj vsi želijo, da bi se to delo tudi čimprej končalo. Ti obrazi so ponavadi najbolj resni, stresni ter najbolj zagrenjeni izmed vseh obrazov, ki se peljejo na vlaku. Želijo si le tega, da bi že enkrat ta počasna kovinska škatla pripeljala do svoje postaje, da bi lahko skočili ven ter pustili za sabo to množico preznojenih in od gibanja vlaka odvisnih teles, ki so se med vožnjo nabrala okoli njih. To so obrazi, ki ne vedo, da življenje ni bežanje od nečesa, ampak pot k nečemu. Vse prevečkrat imajo točno določeno tisto, od česa je treba oditi, kot pa tisto, k čemu so sploh namenjeni. Ti obrazi so odrazi nemira, nezadovoljstva ter premišljevanja o tem, kaj bi lahko takrat, ko smo bili še prejšnji obrazi, spremenili, da zdaj ne bi bili obrazi, ki smo.
Potem pogled nanese tudi na obraze, ki so se sprijaznili z življenjem, ki življenje razumejo in ga sprejemajo. Ti obrazi so obrazi odraslih, izkušenih ljudi. Odražajo določene vrste modrost, ki ti jo lahko da življenje samo, pomirjenost, ki pride od spoznanja, da je življenje pester kalejdoskop, ki marsikaj da, a marsikaj tudi vzame. Tisti obrazi, ki imajo v mislih samo to, da življenje marsikaj vzame, so zgubani ter zamišljeni, tisti, ki so pa bolj optimistični, so vedri, zadovoljni in jasni.
Obrazov je polno. Vsak s svojo zgodbo, vsak s svojim obdobjem. Vsi, nagneteni v vagonu, tvorijo enotno maso, ki pa je vendarle tako različna. In potem poči. Vse zgodbe se zlijejo v eno, vsi obrazi dobijo en sam izraz — izraz groze, straha, nesreče. Izraz smrti in uničenja. Vsi postanejo isti, enaki. Zlijejo se v enega, enotnega — v obraz Človeka. V obraz človeka, neme priče tega, kar lahko človek stori človeku. Kar lahko politika in ideologija (z obeh strani !!!) stori človeku. Zlijejo se v obraz neme priče Madrida.
Gregor Alič
Ptuj • Kasarna za kulturniške programe
Dobro vzdrževani objekti
Prejšnji teden so predstavniki kulturnih ustanov in društev, šolniki in samostojni kulturni ustvarjalci ogledali prostore ptujske vojašnice glede na dogovor med Ministrstvom za obrambo in Ministrstvom za kulturo, da objekte prevzame kulturno ministrstvo.
Ker bodo prednost pri izbiri prostorov imeli državni zavodi, so osnovni razporeditveni predlog pripravili na Zavodu za varovanje kulturne dediščine, skupaj s Pokrajinskim muzejem Ptuj in Zgodovinskim arhivom Ptuj.
Povedati velja, da bo (najbrž že v letošnjem juliju) na voljo dvanajst objektov, ki so lepo vzdrževani s prijetnimi parkovnimi površinami, zunanjim igriščem, velikim pokritim odprtim prostorom in velikim prostorom za najrazličnejše prireditve na prostem.
Za potrebe spomeniškega varstva, muzeja in arhiva bi uporabniki potrebovali štiri objekte. Učni objekt, v katerem je sedaj poveljstvo ptujske vojašnice, v katerem je skoraj 3000 kvadratnih metrov uporabne površine, ki ima ob pritličju in dveh etažah še uporabno klet, naj bi uporabljal Zgodovinski arhiv v kleti in pritlični etaži, dve zgornji etaži pa naj bi služili za arheološki depo muzeja in spomeniškega varstva. Izpostava Zavoda za varstvo kulturne dediščine naj bi se preselila v bivšo upravno stavbo vojašnice, kjer je skoraj 500 kvadratnih metrov uporabne površine v treh etažah in kleti ter parkirišče. Tu naj bi bili delovni prostori restavratorjev za dokumentacijo in tehnično računalniško obdelavo arheološkega gradiva ter tudi pisarna za stranke. V kleti je prostor za deponi-
ranje manjše terenske opreme.
V sedanjih garažah in delavnicah, kjer je 630 kvadratnih metrov površine, naj bi se uredil priročen lapidarij - depo arheološko zgodovinskih napisnih kamnov, delov arhitekture od antike do zgodnjega novega veka, grobne antične arhitekture in opeke, možno je tudi shranjevanje terenske arheološke opreme večjih dimenzij.
Objekt ob Vičavski poti, ki je velik okrog 340 kvadratnih metrov, naj bi uporabljal muzej za etnologijo.
Interesentov za prostore vojašnice je še veliko, Zveza kulturnih organizacij bi želela kletne prostore drugega učnega objekta, ki je morda v nekoliko slabšem stanju kot prej omenjeni (zamenjati bi bilo potrebno okna), sicer pa so se nad drugim učnim objektom navduševali tudi predstavniki Ljudske univerze ter glasbene šole, ki bi potrebovali sicer manjše prostore (deset prostorov), saj sedaj zaradi novih programov (solo petje, balet, sintetizator) gostujejo v prostorih bivše ptujske policije, v Narodnem domu in v Stari steklarski delavnici. Center interesnih dejavnosti bi se zadovoljil z vojaškim klubom (manjša vila), slikarja Dušan Fišer in Tomaž Plavec sta oprezala v stra-žarnici in predlagala, da sedanja jedilnica postane galerija.
Kot smo že zapisali, so prosto-
Kulturniki so razpravljali o namembnosti ptujske kasarne
ri in okolica kasarne lepo vzdrževani, zunanji osrednji prostor, kjer je bil vsakodnevni zbor vojakov, nudi odličen prostor za zunanje letne prireditve, na voljo je tudi asfaltirano igrišče, ki bi lahko nudilo rekreacijo vsem tega željnim Ptujčanom.
Ptujska vojašnica se bo (glede na govorice) začela preseljevati (delno se že - oprema) v juniju. Postavlja se vprašanje, kdo bo takrat za njo skrbel, saj je potrebno nedvomno doreči še veliko stvari, tudi glede financiranja vzdrževanja objektov, pa tudi kupnina najbrž še ni dokončno dorečena, saj se že pojavljajo tudi interesenti za nekatere objekte v vojašnici s strani civilne zaščite (garaže), ki pa deluje pod Ministrstvom za obrambo. Ni verjeti, da bo Ministrstvo za obrambo odstopilo objekte brez kakršnega koli transfera, še manj pa
je verjeti, da bi jih brezplačno dalo občini. Kakorkoli, stvari bi bilo potrebno rešiti prej, sedaj je malo časa. Spomnimo se pisma o nameri, ki so ga podpisali ministra Janez Janša in Slavko Gaber ter ptujski župan dr. Miroslav Luci pred skoraj desetimi leti za takratno gimnazijo. V učnih objektih vojašnice bi takoj z minimalnimi dodatnimi sredstvi lahko delali dve sorazmerno veliki osnovni šoli.
Pa ne gre zgolj za šole, tudi policija bi na tem mestu in tudi v teh prostorih najbrž lahko našla za svoje potrebne dobre pogoje dela. Očitno nihče ne razmišlja oziroma planira, kaj s prostori, ki se izpraznijo po novih investicijah. Vedeti moramo, da je ptujska vojašnica na prostoru z izjemno bogato kulturno dediščino.
Franc Lačen
Ptuj • Pokrivala v luči mode, stanu in razpoloženjskosti
Postrani klobuk, pokonci glavo
Prejšnji četrtek so v slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju odprli razstavo pokrival, ki sta jo pripravila domača knjižnica in Pokrajinski muzej Maribor. Avtorica razstave je mag. Andreja Vrišer, razstavo pa je oblikoval Bojan Nedok.
Gre za del mariborske bogate zbirke pokrival (mariborski mu-
Podlehnik • Pevsko-glasbeni večer
Včasih je lušno b'lo
V petek je Turistično društvo Podlehnik pripravilo prijeten večer ljudskega petja in godenja, ki so ga poimenovali Včasih je lušno b'lo.
Pevke ljudskih pesmi Trstenke iz Podlehnika
zej hrani 670 kosov pokrival, v Ptuju jih je na ogled 60). Av-
Dvorana v Podlehniku je bila premajhna, da bi lahko sprejela vse ljubitelje ljudske pesmi. Med nastopajočimi so imele glavno besedo domačinke ljudske pevke Trstenke iz Podlehnika, ki jih vodi Lojzka Merc. Trstenke pojo že tri leta, ime pa so si nadele po ljudskem instrumentu iz trstike, podobnem orglicam, ki jih je izdeloval domačin Franc Laporšek iz Jablovca. Petkov večer pa je bil namenjen tudi promociji njihove kasete z ljudskimi pesmimi.
Pevke so na petkov večer v goste povabile ljudske pevce kulturnega društva Franceta Prešerna Vinogradnike iz Vidma, ljudske pevke iz Kidričevega, Štajerske frajtonarje iz Hajdoš, ljudske pevce iz Kicarja ter folklorno skupino Žvegla iz Osnovne šole Podlehnik.
Sledilo je družabno srečanje z godci Sosedi z Gorce in jezičnim dohtarjem Stankom iz Sta-nošine.
FL
torica predstavlja pokrivala od konca 18. stoletja do danes. Na ogled so dvorogeljniki, triroge-ljniki, cilindri, polcilindri, bor-selini, girardi, ženska pokrivala s plašnicami, belokrizantemnice, pokrivala na lonec in zvonec. Na ogled so tudi vojaške čelade in čake.
Raztava nosi naslov Postrani klobuk, pokonci glavo - gre za besede Otona Župančiča, ki jih je zapisal pod avtoportret Maksima Gasparija leta 1905, ko izpod širokokrajnega klobuka zre v nas samozavesten mladi slikar.
Ob odprtju razstave, odprl jo je stilist Rok Lasan, smo zvedeli veliko zanimivosti v zvezi z nošenjem najrazličnejših pokrival, prvenstveno tistih, ki niso služili zgolj svoji funkciji zaščite pred mrazom, vetrom ali dežjem, temveč za samozavest osebnosti, ki se je skrivala pod posameznim pokrivalom.
Zvedeli smo, da so moški začeli snemati klobuke, cilindre že v osemnajstem stoletju, prebrala pa nam je tudi bonton iz leta 1910, ki je posebno nalogo nalagal moškemu v zvezi s klobukom. Namreč, če je moški prišel
Mag. Andreja Vrišer je govorila o razstavi in o pokrivalih nasploh.
na obisk, je v predsobi odložil površnik, rokavice, palico, klobuk je snel in ga držal v levi roki. Ni ga smel kamorkoli odložiti, ne na mizo, ne na posteljo; če mu nihče ni svetoval, kam naj ga odloži, je vedel, da ga mora držati v roki in čez pet minut oditi (na fin način so se gosta znebili).
Odprtje razstave je popestrila ptujska pravljičarka Lilijana Kle-menčič, ki pa tokrat ni pripovedovala pravljice o klobukih (veliko jih je), temveč o dveh la-kastih ženskih čevljih.
Franc Lačen
Foto: Fl
Videm • Nesebična pomoč številnih dobrotnikov
Varna streha za tri dekleta
Vedno več je ljudi, ki se znajdejo v taksnih in drugačnih stiskah. Najhuje je takrat, ko te življenje potlači na dno, ne le materialno, ampak tudi čustveno. Ko izgubiš nekoga, ki ti je najdražji, ostaja nepopravljiva praznina, toda živeti je treba naprej.
To je še toliko težje, če se moraš vsak dan ozreti v nebo in prositi, da ne bi bilo premo-~nega vetra in da ne bi padal dež, ker je streha skromnega doma že popolnoma dotrajana in prepušča mokroto že skorajda v curkih, ki odzvanjajo v nastavljenih posodah na tleh treh sobic.
Prav s temi težavami so se po lanski izgubi moža in očeta morale soočiti Dragica in njeni dve hčerki osnovnošolki iz Po-brežja v občini Videm. Povrhu vsega je Dragica, ki je bila ta-
krat še zaposlena preko javnih del, ostala brez službe. In kot priznava sama, če takrat ne bi bilo številnih prijateljev in sosedov, ki so ji želeli pomagati, bi vsa tri dekleta še danes životarila v nemogočih pogojih. Najprej se je pravzaprav zganilo Društvo prijateljev mladine (DPM) Videm, ki je pripravilo dobrodelni koncert Za streho nad glavo, potem pa verižni reakciji številnih dobrotnikov ni bilo videti konca. Marija Černila, ki je vodila projekt pomoči mladi družinici, pravi, da
Foto SM
Nova streha na domačiji, pod katero že nastajata tudi dve sobici za Dragi~ini h~erki, je dokaz nesebi~ne pomo~i številnih dobrotnikov.
DPM Videm že več let na pobudo svojih članov organizira tovrstne dobrodelne koncerte: "Tako smo se lani odločili, da v stiski pomagamo ovdoveli Dragici in njenima dvema deklicama, saj so živele ne le v človeka nevrednih, ampak tudi nevarnih prostorih stare domačije. Izkupiček od koncerta, po odbitku stroškov ga je bilo za 215.000 tolarjev, smo namenili za nakup novega ostrešja." Še 50 tisočakov je primaknila vi-demska občina iz sredstev za humanitarne namene, akciji pa se je na prošnjo DPM pridružil tudi Rotary klub Ptuj s 300.000 tolarji. Vse skupaj je zadostovalo za nakup strešnikov in obnovo ostrešja.
Da novonastala mansarda ne bi ostala prazna, pa so poskrbeli člani slikopleskarske sekcije pri ptujski obrtniški zbornici, ki so brezplačno uredili dve podstrešni sobi za obe deklici: Branko Glažar, Branko Gori-čan, Ivan Slaček, Mirko Novak, Franc Cebek in Stanko Petrovič. Zaenkrat se sicer še stiskata v nekaj kvadratov veliki izbi v pritličju hiške, že v teh dneh pa potekajo zadnja, finalna dela. "Prav zdaj bomo zaključili s polaganjem laminata ter opleskom in sobici bosta nared
za bivanje," je povedal koordinator akcije pomoči med sliko-pleskarji Branko Goričan. Po oceni sodelujočih obrtnikov je vrednost vseh opravljenih del približno 400 tisočakov, izkazalo pa se je tudi nekaj podjetij, ki so podarila potrebni material za ureditev mansarde; Mercator, d.d., Baustolï Metal, d.o.o., Kemovod, d.o.o., in Ef-com, d.o.o.
Trem dekletom, ki jih je življenje že hudo preizkusilo, se tako vendarle odpira okno v lepši svet. Še najbolj po zaslugi vseh omenjenih dobrotnikov in tistih družinskih prijateljev, ki so Dragico le stežka prepričali, naj vendarle sprejme pomoč. Velikokrat je zaprositi za pomoč namreč najtežja stvar, saj je človeku, ki ga življenje prisili v takšno dejanje, odvzet velik del njegovega dostojanstva in ponosa. Če ne bi bilo dveh majhnih punčk, ki jima želi zagotoviti človeka vredno življenje, se Dragica nikoli ne bi odločila za takšen korak. Ko gre za otroke, pač ni mame, ki bi jim lahko brezbrižno odrekla možnost lepšega življenja, sploh če je pripravljeno pomagati toliko ljudi, kot se jih je odzvalo tokrat.
SM
Prejeli smo
Ptujske peripetije ob letošnjem vpisu prvo-šolcev v osnovne šole
Dogodki ob pripravah in izvedbi letošnjega vpisa ptujskih prvo-šolcev in dogodki, ki so se sočasno odvijali v telovadnici OS Mladika, ter sklepi svetnikov zadnjih nekaj dni, so me prepričali, da svetniki MO Ptuj včasih sploh ne vedo, kaj pomenijo sprejeti sklepi za Ptuj, še manj pa za Ptujčane in naše otroke. Postalo mi je tudi jasno, da večina Ptujčanov ne bere Uradnega vestnika MO Ptuj, oziroma "slepo" verjame tam objavljenim resnicam.
Ce to ne bi bilo res, potem najbrž v mestnem svetu ne bi sprejeli takšnih sklepov, ki so v nasprotju z obstoječo šolsko zakonodajo. V Uradnem vestniku MO Ptuj, ki je bil objavljen 27. februarja v Ptuj-čanu, lahko med drugim tudi preberemo na seji, 26. februarja 2004, sprejete odloke (št. 11, 12, in 13), ki urejajo šolski okoliš ptujskih osnovnih šol in Program ukrepov za zagotovitev ... šolsko leto 2004/05. V oči zbodejo citirane pravne podlage za sprejetje takšnih odlokov oziroma njihova usklajenost in s tem tudi njihova zakonitost.
Pri vseh naštetih sprejetih odlokih, ki urejajo skupni šolski okoliš, med drugim zasledimo kot pravno podlago 40., 41. in 140. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju ZOFVI) in 7. člen Uredbe o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih šol in... (v nadaljevanju Uredba). V nadaljevanju pisanja bom navajal samo dele členov, ker menim, da s tem ne bom povzročil nobenih zapletov v zvezi s citiran-
jem in ker bi v celoti citirani členi povečali velikost članka in zameglili bistvo problema.
V	7. členu Uredbe med drugim tudi piše: "Soli s skupnim šolskim okolišem se na podlagi podatkov izpetega odstavka 5. člena te uredbe najmanj dve leti pred vpisom otrok dogovorita, v katero šolo starši vpišejo otroke. O tem šoli obvestita starše otrok in ustanovitelja šol.
Ce se šoli s skupnim šolskim okolišem v roku iz prejšnjega odstavka ne dogovorita o vpisu otrok, o tem najmanj eno leto pred vpisom odloči ustanovitelj, ki o svoji odločitvi obvesti šoli, šoli pa obvestita starše otrok.'
Ustanovitelj šol, se pravi MO Ptuj, svetniki in župan, ki se je tudi podpisal pod naštete odloke in program, je zapisal, da začnejo veljati naslednji dan po objavi v uradnem vestniku MO Ptuj, se pravi, da stopijo v veljavo 28. februarja, ker je Vestnik izšel 27. februarja. Ker je vpis prvošolcev v šole na Ptuju potekal od 25. do 27. februarja, se torej postavlja vprašanje, ali lahko sprejeti program ukrepov velja za omenjeno šolsko leto, kljub temu da se je vpis zaključil prej, kot je omenjeni program ukrepov stopil v veljavo? In ali to tudi pomeni, da je postal tudi pravomo-čen in obvezujoč za šole in starše prvošolcev?
V	8. členu Uredbe pa je v tretjem odstavku zapisano: "Šolski okoliši in območja podružnic šole so zarisani v kartografskih prikazih Registra prostorskih enot, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije, in so priloga ustanovitvenega akta šole..' in dalje v 10. členu: "Ustanovitelji javnih osnovnih šol si v postopku spreminjanja šolskega okoliša pridobijo mnenje Geodetske uprave Republike Slovenije, ali so šolski okoliši določeni v skla-
du s prejšnjim členom.'
Na Geodetski upravi Republike Slovenije so mi zagotovili, da MO Ptuj pri njih še ni vložila zahtevka za spremembo katastrskega prikaza "novih" šolskih okolišev v Registru prostorskih enot, ki je priloga ustanovnega akta in bi jo predlagatelj, se pravi župan dr. Štefan Celan, moral upoštevati in predložiti svetnikom pred sprejemanjem omenjenih odlokov.
Ce pa bi si predlagatelj prebral tudi 5. člen Uredbe, ki govori o pogojih za oblikovanje šolskih okolišev in usklajenost prostorskih zmogljivosti šole, bi v tretjem odstavku zasledil tudi: 'Praviloma je velikost šolskega okoliša usklajena z zmogljivostjo šole, to je z največjim možnim številom učencev, ki jih šola v skladu z normativi razporedi v oddelke, upoštevajoč učilnice in druge prostore, potrebne za izvedbo programa osnovnošolskega izobraževanja v eni izmeni..'
Predlagatelj pa je storil ravno obratno in v imenu racionalne izrabe zmogljivosti osnovnih šol MO Ptuj določil največje možno število oddelkov prvih razredov v šolskem letu 2004/05. Tako da osnovni šoli Olge Meglič, ki je trenutno v prvi fazi adaptacije in ima kljub vsemu na razpolago najmanj 18 za pouk primernih učilnic in vpisanih 41 prvošolcev, dovoli oblikovanje enega oddelka prvega razreda z 28 učenci, zaradi adaptacije. Ostale učence pa mora šola na predlog ustanovitelja zavrniti. To pa predstavlja za starše in otroke spet dodatne težave in psihične obremenitve, kajti otroku ne pokažemo "njegove" šole ob vpisu, ampak že veliko prej. Tako pa smo starši dojeli program ukrepov kot nekaj, kar nas omejuje pri svobodni izbiri šole, v katero bomo lahko vpisali svoje otroke, kot nam zagotavljajo
ustava in zakoni s področja osnovnošolskega izobraževanja.
Zato na tem mestu ustanovitelju predlagam, da naj več energije vloži za čimprejšnji začetek del druge faze adaptacije šole, staršem pa naj omogoči, da v skladu z obstoječo zakonodajo vpišemo svoje otroke na tisto šolo, za katero smo prepričani, da bo našim otrokom dala največ. Jih oblikovala v svobodne, prijazne in znanja željne otroke, ki bodo nekoč nadaljevali naše delo, o čemer piše tudi v 6.a členu Uredbe: 'Pri razporeditvi otrok se upošteva:
—	pravico staršev, da je njihov otrok razporejen v šolo na gravitacijskem območju, v katerem prebivajo,
—	željo staršev, da je njihov otrok razporejen na šolo zunaj gravitacijskega območja, v katerem prebivajo,
—	varnost poti in oddaljenost šole, v katero je otrok razporejen in
—	morebitno vključenost brata oziroma sestre v isto šolo.
Ustanovitelja osnovnih šol na tem mestu starši otrok, ki jim ni vseeno, kaj in kako se ravna z našimi otroki, sprašujemo, ali so sprejeti ukrepi res v skladu z obstoječo zakonodajo in če so, ali so tudi dokončni ter jih moramo kljub vsemu naštetemu upoštevati?
In še kateri program ukrepov za ..., ki ga je sprejel Mestni svet MO Ptuj na seji dne, 26. 1. 2004, preneha veljati, ker v januarski številki Uradnega vestnika MO Ptuj ni objavljen, kot je navedeno v februarski številki Vestnika v točki 5. zadnjega programa ukrepov? Tako, da starši ne vemo, za kakšne ukrepe je šlo in kaj je bil njihov namen?
Ivan Sever
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
Prodaja vozil
Znamka	letnik	Cena	
CrrROENSAX01,Oi	1999	880.000	MODER
VOLKSWAGEN POLO 1,4	1996	860.000	KOVVÉNjA
REMl]ErCU01,6Kr	1999	1.230.000	KOV. SREBRNA
ELVrPMr0 55S	1998	820.000	KOV ZF,I,ENA
OPEL VECTRA 1,816V CD	1996	1.250.000	KOVVÉNJA
MT PUNTO 55 S	1999	890.000	RDEČA
RENAUIT MEGANE SCENIC 1,6 E RT	2000	2.280.000	KOV SREBRNA
CTTROENXSARA PICASSO 1,8	2001	2.790.000	KOVVÉNJA
MrMAREAl,8ELXKAR	1998	1.280.000	KOV SV MODRA
HYUNDAI lANTRA 1,8 GISI	1995	740.000	KOVVIfOU
FIAT PUNTO 1,2 SX	2002	1.520.000	KOV MODRA
PEUGEOT 1061,0 XN	1998	790.000	RDEČA
RENAULT R 5 nVE	1994	370.000	MODRA
FIAT PUNTO 1,2 SX	2002	1.620.000	KOV MODRA
FORD FIESTA 1,3 AMBIENTE	2003	1.940.000	KOV m,ENA
FORD FOCUS 1,6	1999	1.720.000	BELA
KIASEPinAl,8GS	1998	970.000	KOVVIJOLA
RENAULT CUO 1,2	2002	1.690.000	KOV MODRA
CrTR0ENXSARAl,4lSX	1998	1.290.000	KOV SREBRNA
ŠKODA FAVORIT LXI	1994	190.000	BELA
FIAT BRAVO 1,4 S	1998	1.020.000	RDEČA
FORD MONDEO 1,8 GLX	1995	940.000	KOV SIVA
PEUGEOT 406 2,0 COUPE	2000	3.970.000	KOV SV MODRA
FIAT BRAVA 1,412V	1996	1.020.000	KOV ČRNA
SUZUKI BALENO 1,3 GL	1996	690.000	KOV RDEČA
FIArTIP01,6lESX	1993	295.000	BELA
DAEWOO MATES	1998	690.000	RDEČA
VOLKSWAGEN GOLF 1,416V COMF.	1998	1.770.000	BELA
PONUDBA
KABUKNIH
VOZIL
Znomlio
FIAT PUNTO 75 RENAULT CLIO 1,4 RT ALFA ROMEO 145 1,6L FIAT STILO JTD DYNAMIC RENAULT SAFRANE ST 2,2 SI LANCIA KAPRA 2,0 TURBO BMW 325 COUPE FIAT UNO 1,0 FIAT TEMPRA 1,6 KIASEPHIA1,5SLX4v FIAT PUNTO 1,2 SX CITROEN XANTIA 1,8 DAEWOO NUBIRA 1,6 KIA PRIDE 1,3 GLXi DAEWOO NEXIA
sa^a
nmPrstec
Avlo Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj TbI.: 02 782 30 01, fax 02 780 59 10
Opremo letnik Ceno
SX, srebrn CZ, ES, 5V el. paket, SV DCZ, avt. klima 5V
SV, avt. klima klima, ABS srebrne barve mentalna barva ABS, prvi lastnik SV, alarm El. stekla CZ ES, CZ El. stekla
1997
1993 1995 2002
1994 1999
1993 2001
1994
1998 2001 1993 1998 1998 1998
790.000 430.000 670.000 2,990.000 890.000 1,990.000 1,290.000 890.000 360.000 910.000 1,390.000 490.000 850.000 630.000 610.000
Ugoden boncni kredit - loosing Storo zo novo - storo zo storo

Rabijena vozila
TIP
FIAT PUNTO 1,2 3V SX
LETNIK CENA
2000 1.280.000
KIA SPORTAGE 2,0 MRDi	1998 1.550.000
MEGANE 1,6/1 SV	2003 3.280.000
MEGANE AUT. CONF 1,6/1 SV	2003 3.290.000
MEGANE AUT. CONF 1,9 dCi	2003 3.650.000
MEGANE BREAK 1,9	2001 2.310.000
MEGANEEXP. CON. 1,6/16V	2002 3.050.000
MERCEDES Al 60 AVTOM.	1999 2.410.000
R 5 CAMPUS 5V	1993 285.000
R LAGUNA 1,9 dCi	2003 4.690.000
R LAGUNA EXP. 1,9 dCi	2002 4.090.000
R LAGUNA PRIV. 1,9 dCi	2001 4.230.000
R SCENIC 1,6 ALIZE	2000 2.340.000
R CLIO DINAM. 1,2/16V	2003 2.150.000
RENAULT ESPACE 2,0	1997 1.650.000
RENAULT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-	105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Ptuj, OrmoSka cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si
www.radio-tednik.si
Ptuj • Kdo lahko posluje z javnimi zavodi
Podjetniki - politiki nadzorovani
Ptujski mestni svetniki so na 13. seji sveta decembra lani sprejeli poročilo o gospodarskih družbah, podjetjih ali zavodih, za katere skladno z zakonom velja prepoved poslovanja z mestno občino Ptuj ter javnimi podjetji in javnimi zavodi, katerih ustanoviteljica je občina.
Komisija, ki jo vodi Marjan Ko-larič, je poročilo pripravila na osnovi zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, s katerim se omejuje opravljanje pridobitne dejavnosti v zasebne namene za osebe, ki opravljajo pred-stavni{ke in izvr{ilne funkcije v državnih organih in organih lokalnih skupnosti (funkcionarjev) ter nadzorstvo nad njihovim premoženjem.
Funkcionarji mestne občine Ptuj tega mandata naj bi do konca marca lanskega leta predložili podatke o premoženju. Ti so zaupne narave in tako se z njimi tudi ravna. V času mandata se spremlja stanje premoženja svetnikov, da slučajno kdo ne bi pri{el do nekega nenormalnega premoženja mimo zakonitih poti. Podatke so posredovali vsi funkcionarji razen enega svetnika (Vladimirja Arackega), ki zahtevanih podatkov tudi po ponovnem pisnem zaprosilu ni predložil. Posledic zaradi tega ne bo utrpel, ker sankcij v tem primeru ni mogoče izvesti, kljub določilom o znižanju funkcionarske plače za eno desetino (plača svetnika niti ni tako mala, med 40 in 50 tisoč tolarjev) in začetku postopka za prenehanje funkcije, kot to izhaja iz novega zakona o preprečevanju korupcije, ker za to ni pravne osnove.
Ne glede na to je komisija poročilo pripravila, na seznam prepovedi pa uvrstila vse tiste družbe, v katerih je delež posameznega funkcionarja mestne občine Ptuj ali njegovega zakonca večji od 25 odstotkov vrednosti družbe. V poročilo so bile
Milan Čuček: "Izkoristil sem pravico po zakonu."
Foto: Črtomir Goznik
zajete družbe Libra, Tenzor, Pro-trade International in Olimpic. Poročilo je bilo objavljeno v Uradnem vestniku mestne občine Ptuj.
Izjemoma pa lahko komisija dovoli poslovanje z mestno občino Ptuj ter javnimi podjetji in javnimi zavodi, katerih ustanoviteljica je mestna občina, če to ni povezano z javnim delovanjem funkcionarja. Na 15. seji sveta mestne občine so svetniki dobili v vednost sklep komisije, da se javnim zavodom dovoli poslovanje z gospodarsko družbo Libra Ptuj. Ocenjena vrednost posamičnega ali mesečnega naročila v tem primeru ne sme presegati ene dvanajstine vrednosti, določene v zakonu o izvr{evanju državnega proračuna. Naročilo male vrednosti po tem zakonu zna{a 10 milijonov tolarjev, kar pomeni, da bi Libra, katere lastnik je svetnik Milan Čuček, lahko imela z že omenjenimi javnimi zavodi nekaj čez 833 tisoč tolarjev mesečnih naročil.
Spremenjeno poročilo o prepovedi poslovanja z mestno občino Ptuj ter javnimi podjetji in javnimi zavodi je v javnosti po objavi v Uradnem vestniku mestne občine Ptuj povzročila naj-različnej{e interpretacije.
Podatki so javni ...
"Po zakonu imam pravico dati vlogo, zato sem jo tudi dal, ker hočem po{teno poslovati. Nimam kaj skrivati, podatki so javni. V letu 2003 sem z javnimi zavodi, katerih ustanoviteljica je mestna občina Ptuj, dosegel skupno bruto realizacijo 1,548.200 tolarjev, od tega z OŠ Ljudski vrt 173 tisoč, OŠ Mladika 128 tisoč, OŠ Olge Meglič tisoč tolarjev, Pokrajinskim muzejem 365 tisoč, Glasbeno {olo 485 tisoč, Športnim zavodom 300 tisoč in Knjižnico Ivana Potrča Ptuj 96.200 tolarjev, pri čemer je povprečna marža zna{ala 12,8 odstotka. V omenjenih poslih sem dosegel 1/50 letne bruto realizacije. Pri
Po jubilejni, štiristoti oddaji na lokalnih radijskih valovih "Pa ne zamerite mi, prosim" (o tem smo pisali v februarski {tevilki priloge TV okno) je priljubljeni Jože Lebar — Juš napovedal umik z moderatorskega stolčka v ljutomerskem studiu radia Maxi, toda sodelavci in številni poslušalci so bili trdno prepričani, da se ta scenarij še ne bo zgodil. A žal je postal še bolj črn, saj se je kruta usoda znova poigrala in za zmeraj pretrgala njegovo pestro in bogato življenjsko pot.
Pokojnikovo poslanstvo na številnih delovnih področjih je zapustilo trajni pečat in obeležje, ki ga bo uvrščalo med najbolj "zagrizene" privržence rojstne Pr-lekije in še zlasti njene prestolnice, kjer je s svojim delovanjem postal znan daleč naokoli. Njegovih 64 let je bilo izjemno bogatih in ustvarjalnih. Jože Lebar
—	Juš je kot priznani aranžer vrsto let služboval v ljutomerskem trgovskem podjetju Vesna, toda veliko bolj prodorne so bile njegove "obstranske" dejavnosti
-	kot izvrsten klarinetist v ansamblu Hanžekovič, dopisoval je za lokalni časopis, proslavil pa se
je ob javnem nastopanju z mikrofonom v roki. V Ljutomeru, bližnji in daljnji okolici ni minila domala nobena zabavna prireditev, ki je ne bi na svojstven, satirično obarvan način povezoval Juš. Od trgovskih in obrtni{kih plesov, martinovanja in pustova-nja do največjega vsakoletnega turistično-gospodarskega dogodka Prle{kega sejma po "celen Lo-tmerki". Povsem lojalen je postal radiu Maxi, kjer je bil ob ustanovitvi leta 1995 eden prvih moderatorjev, poslu{alci pa so ga "vzeli za svojega" po posre-
čenem projektu, ki ga je uresničeval z lastno dveurno oddajo vsako sredo pozno popoldne -"Pa ne zamerite mi, prosim." V izvirni, humoristični obliki in pristnem prle{kem narečju je ob sredah med 17. in 19. uro nav-du{eval staro in mlado. Za izjemno priljubljenost je bil s strani poslu{alcev dvakrat izbran za naj osebnost Prlekije. Ob radijski petletnici je izdal publikacijo z naslovom "Mojih pet — maxi let". Jože Lebar — Ju{ je veliko prostega časa namenil tudi {portu, zlasti nogometu, kjer je veliko prispeval k razvoju te panoge svojega kraja. Bil je dolgoletni član uprave, v mandatnem obdobju 1984-1988 tudi predsednik NK Ljutomer. Njemu gre pripisati največ zaslug za zbiranje gradiva in izdajo prvega pisnega dokumenta, bro{ure v letu 1998, ko so Ljutomerčani praznovali pol stoletja nogometnege igre. V konjeni{kem {portu pa bo zapisan kot avtor in izvajalec glasbeno-pevske priredbe o ljutomerskih tekmovalnih konjih, ki jo je namenil domačemu ka-sa{kemu klubu.
Miha Šoštarič
meni so omenjeni zavodi kupovali specialne barve, premaze in podobne materiale, ki jih velike tovrstne firme ne ponujajo, edino Glasbena {ola Karola Pahorja je v moji firmi lani kupovala sanitarni material in čistila.
S politiki nihče več noče poslovati, ker smo najbolj na očeh. Prave korupcijske zgodbe se po mojem dogajajo drugje. Lahko da tudi v politiki, vendar je vpra-{anje, na kateri ravni, na sve-tni{ki zagotovo ne. Ponavljam, izkoristil sem pravico, ki mi jo daje zakon. V malih firmah se moramo praktično boriti za vsak tolar, da imajo delavci plače. V starem mestnem jedru je vsak tolar izredno težko zaslužiti. Samo trije ali {tirje podjetniki {e vztrajamo po desetih letih dela na tem območju, na drugih lokalih so se table v tem obdobju zamenjale že trikrat ali celo večkrat. Modra cona je v gostinski in trgovski dejavnosti starega mestnega jedra promet znižala za 35 in več odstotkov. Samo vpra{an-je časa je, kdaj bomo odnehali {e tisti, ki kljub vsem težavam vztrajamo desetletje in več. Osem in več let politike se je na poslovanju moje firme negativno odrazilo, zaostanka ni mogoče nadoknaditi, tudi to je dejstvo. Tudi s ptujskim vrtcem ne morem poslovati, ker sem član sveta tega zavoda," je {e povedal ptujski svetnik Milan Cucek.
Pisno vlogo za dovolitev poslovanja z javnimi zavodi je 28. januarja letos na komisijo podal tudi Miran Senčar, direktor in solastnik družbe Tenzor, čeprav posluje z javnimi zavodi že nekaj let oziroma je pogodbe z njimi sklenil {e pred nastopom funkcije. Komisija je Senčarja samo obvestila, da je poslovanje z javnimi zavodi v njegovem primeru uredil že zakon o preprečevanju korupcije, ki je pričel veljati 30. januarja letos. Tudi zato obvestilo po presoji pravnikov ni bilo potrebno javno objaviti.
"Podjetje Tenzor je z javnimi zavodi mestne občine Ptuj in mestno občino Ptuj poslovalo že pred jesenjo leta 2002, ko sem postal svetnik v mestnem svetu mestne občine Ptuj. V poplavi primerov korupcije v Sloveniji pozdravljam uveljavljanje zakona o preprečevanju korupcije, saj se v stikih s tujimi dobavitelji, proizvajalci opreme in udeleženci različnih izobraževanj v tujini srečujem z nenehnimi očitki, da je korupcija v Sloveniji v nenehnem porastu. Če je bila ta etiketa v preteklosti 'rezervirana' za ostale bivše jugoslovanske republike, pa danes zadeva tudi obnašanje Slovencev Na komisijo sem oddal vlogo za dovolitev poslovanja z javnimi zavodi z dveh razlogov Kot solastnik podjetja Tenzor bi zaradi osebne angažiranosti v mestnem svetu s prepovedjo poslovanja naše družbe z mestno občino Ptuj podjetju in družbeniku lahko povzročal gospodarsko škodo, poleg tega je družba Tenzor z vsemi javnimi zavodi na območju me-
Srtomir Goznik
Miran Senčar: "Pozdravljam uveljavljanje zakona o preprečevanju korupcije."
stne občine Ptuj in občino sodelovala že pred mojo izvolitvijo v mestni svet. Sodelovanje se je pričelo z opremljanjem osnovnih šol na območju nekdanje občine Ptuj z alarmnimi sistemi. Z ZRS Bistra, ki smo ji pred šestimi leti vgradili elektronski sistem registracije delovnega časa, danes sodelujemo le pri vzdrževanju sistema in prilagajanju programske opreme. Od otvoritve dalje sodelujemo tudi s Knjižnico Ivana Potrča Ptuj, v manjši meri sodelujemo tudi s Šolskim centrom Ptuj, Pokrajinskim muzejem in Zdravstvenim domom Ptuj. Skupni obseg poslovanja z javnimi zavodi je lansko leto znašal 2.620.884 tolarjev ali 0,3 odstotka prometa družbe v tem letu," je povedal direktor Miran Senčar.
Anketa o korupciji
JumerJumerovič: "Korupcijo je potrebno obrzdati. Če bomo zakon o preprečevanju korupcije dosledno uresničevali, če bo vsaka institucija svoje dolžnosti in naloge uresničevala, bodo tudi učinki zakona pozitivni. V Sloveniji je največ korupcije v t. i. velikem gospodarstvu. S korupcijo sem se srečal, ko sem bil obrtnik, od prometa sem moral vedno kaj odvesti. Če sem želel večji promet, sem se vedno moral potruditi ... "
Damijan Peklar, dr. vet. med.: "Največ korupcije je v vod-
stvenih slojih. Osebno sem prepričan, da sem bil tudi sam žrtev korupcije, vendar tega dokazati ne morem. Tudi na Ptuju je korupcije veliko, posebno če imaš opravka s takšno ali drugačno administracijo."
Tadej Tos, igralec: "O tem, da je v Sloveniji precej korupcije, ne gre dvomiti. V takšni ali drugačni obliki sem se že velikokrat srečal z njo. Ne verjamem, da bo zakon kaj dosti prispeval k temu, da bi je bilo v bodoče manj."
Ivan Kolarič, avtoprevoznik: "S korupcijo se še osebno nisem srečal, veliko pa slišim o njej. Za sam zakon pa mislim, da bo prinesel pozitivne učinke. Z vstopom v EU se bo tudi Slovenija morala odločneje spopasti s tem problemom."
Matej Lenart, kuhar: "Po mojem je korupcije kar nekaj. Z njo imajo bolj ali manj opravka tisti, ki imajo že tako veliko denarja. Za zakon pa dvomim, da bo prinesel pričakovane rezultate, ker je v Sloveniji že tradicija, da so zakoni zato, da se kršijo."
Karmen Ivanusa, receptorka: "Kljub temu, da ima Slovenija sedaj tudi zakon o preprečevanju korupcije, so njegovi učinki vprašljivi. Korupcija je vse preveč razširjena, da bi bilo njene lovke mogoče doseči povsod. Na nekaterih področjih bo zagotovo še ostala."
MG
Foto: Črtomir C
Zgoraj: Jumer Jumerovi~ in Damijan Peklar. Sredina: Tadej To{ in Ivan Kolari~. Spodaj: Matej Lenart in Karmen Ivanu{a
Table s prepovedjo prehoda so (načeloma) neveljavne
Se lahko sprehajamo po zasebnih zemljiščih?
m '
Zadnje čase se na Ptujskem, pa ne le pri nas, ampak v celotni državi, vse pogosteje srečujemo s tablami in napisi, s katerimi nas lastniki zemljišča opozarjajo, da smo na zasebnem imetju, čez katerega je prehod prepovedan.

Nedavno sprejeti novi lovski zakon je sicer s taksnimi prepovedmi opravil na kratko, saj čez gozdnata področja dovoljuje neomejen prehod vsem ljudem (ne pa tudi daljse zadrževanje oziroma kampiranje, če za to nimamo dovoljenja lastnika gozda). Koliko pa taksne table s prepovedmi prehoda veljajo na drugih zasebnih površinah?
Jasno je, da se na sprehod ali izlet ne bomo podali po ograjenih parcelah v strnjenih naseljih, torej čez sosedovo ograjo, vrt, in zelenico, pač pa jo po sprostitev in rekreacijo uberemo ponavadi tja, kjer je čimveč zelenja. Med zanimivejše lokacije, če odmislimo nekaj ubornih zelenih parkov v mestu, spada Sturmovec, ki je v lasti več zasebnikov, imetnikov parcel. Sprehod izven vpeljanih poti po Sturmovcu torej pomeni, da gazimo čez zasebno lastnino nekoga drugega. Pa si to lahko privoščimo? Načelno, po zakonu, da, seveda pod določenimi pogoji.
Zakon o ohranjanju narave namreč v svojem 9. členu določa (Uradni list RS, št. 22/03), da "lastnik zemljišča mora dopustiti na svoji zemlji neškodljiv prehod drugim osebam in drugo sploš-
Andrej Rožman: »Tablo sem postavil zaradi namernega uničevanja moje lastnine!«
no rabo v skladu z zakonom ter dopustiti na svoji lastnini opravljanje nalog ohranjanja biotske raznovrstnosti in ukrepov varstva naravnih vrednot. Pri izvajanju določila tega zakona so z lastniki izenačeni tudi drugi uporabniki nepremičnin."
Kakršnokoli postavljanje tabel s prepovedjo prehoda torej v zakonodajnem pogledu nima posebne teže, čeprav slednji predvideva tudi izjeme in možnosti ograjevanja zasebnih zemljišč.
Kljub temu je za marsikakšnega nič hudega slutečega sprehajalca tabla z grozečim napisom prepovedi prehoda vsaj hudo neprijetna, če že ne moteča.
Tovrstno tablo z napisom "Gibanje na privatni posesti je strogo prepovedano" si je v Sturmovcu (občina Videm) omislil tudi Andrej Rožman: ^"Vem, da moja tabla marsikoga moti, vendar ni bila postavljena z namenom, da se kogarkoli straši ali mu prepoveduje sprehod čez
moje posestvo, čeprav čezenj ne vodi prav nobena pot! Postavil sem jo iz drugih razlogov; prvič zaradi tega, ker so ljudje hodili dobesedno krast ribe iz mojega ribnika, kar je razvidno tudi iz policijskega zapisnika, saj so nekaj storilcev ujeli. Poleg tega se je prevečkrat dogajalo, da so v ribniku lastniki okopali svoje pse. Tako vendar ne gre! Ribnik je namenjen gojenju rib za prehrano in ne umivanju psov. Prav tako moje posestvo ni poligon za dresuro psov, ki potem povsod puščajo svoje odpadke, jaz pa potrebujem steljo za živino. Tablo sem postavil zaradi vedno večje svinjarije, ki se je nabirala na posestvu in sem jo moral potem sam čistiti. Z njo pa želim vse mimoidoče le opozoriti, da so na zasebni lastnini, naj se obnašajo kulturno in naj ne uničujejo narave, nikoli pa nisem in tudi ne bom nikogar preganjal, če se bo čez posestvo sprehodil. Enako velja za lovce, ki z mojim soglasjem lahko lovijo tudi tu, ne bom pa dovoljeval, da se mi, iz gole objestnosti, recimo, strelja ribe v ribniku, ki sem ga obnovil in imam zanj vsa dovoljenja. Mislim, da ni lastnika, ki se ne bi poskušal nekako zavarovati, če

čeprav je razumljivo, da se lastniki posestev želijo zaščititi pred nezaželenimi gosti, pa so takšne table na pogled zelo neprijetne.
se mu dela škoda, in tabla je, po moje, še najmilejša oblika opozorila, da se nekdo nahaja na zasebnem zemljišču, in če že gre čezenj, naj se temu primerno obnaša!"
Rožmanovo pojasnilo je povsem razumljivo, saj si noben lastnik ne želi nekulturnih ali vandalskih, predvsem pa nepovabljenih obiskov na svojem posestvu. Koliko so takšne table sploh veljavne oziroma zakonsko dovoljene, je drugo vprašanje, predvsem kadar gre za posestva izven strnjenih naselij ali v sklopu krajinskih parkov. Po mnenju pravne službe za ukrepe varstva narave (Sektor za varstvo narave MOPE), tablo lastnik sicer sme postaviti, ne sme pa preganjati ljudi s svoje parcele ali jim drugače omejevati prehoda, če s svojim gibanjem ne povzročajo škode. Vendar pa je pred postavitvijo table potrebno pridobiti ustrezno dovoljenje, saj se lahko postavljajo le v skladu s prostorsko zakonodajo. To pomeni,
da mora lastnik posestva pred postavitvijo table zaprositi za izdajo lokacijske informacije. Kot je povedal vodja skupnih občinskih služb Stanislav Napast, pa lokacijske informacije za postavitev tovrstnih tabel na območju Sturmovca doslej niso izdali. Rožmanova tabla je torej v tem pogledu postavljena "na črno", to pa ne zmanjšuje njegove pravice do omejevanja gibanja na zasebnem posestvu, če se mu s tem povzroča škoda.
Očitno gre pri vsej stvari bolj kot ne za kulturo ljudi. Uničevanje in škodljiv odnos do tuje lastnine bo lahko, v končni fazi, pripeljal ne le do postavljanja bolj ali manj grozilnih tabel (pa naj bodo te postavljene legalno ali ne), ampak tudi do ograje-vanja zasebnih posesti. Potem si bomo željo po rekreaciji, sprehodih in zdravih trenutkih življenja v naravi lahko tešili le še v gozdovih in na javnih površinah.
SM
FULU. SM
Ptuj • Podelili prve certifikate rejniškim družinam
"Rejništvo ima doigoietno tradicijo!"
"Podelitev certifikatov ne predstavlja bistvene spremembe deia rejnikov, ki smo ga že doslej vsi skupaj opravljali zelo kvalitetno. Gre le za to, da je s sprejetjem zakonodaje na tem področju socialnega deia strokovno izobraževanje, ki smo ga pri nas že doslej uspešno izvajali zgolj iz moralne obveznosti in potrebe, zdaj postalo nujnost za pridobitev statusa rejniške družine," je pojasnil direktor ptujskega Centra za socialno delo Miran Kerin.
Na krajši slovesnosti, ki so jo prejšnji teden pripravili v prostorih CSD, je Kerin tako podelil prvih 39 certifikatov rejniškim družinam iz občin bivše ptujske upravne enote. "Pogoj za pridobitev tega certifikata, ob upoštevanju vseh ostalih zahtev za pridobitev rejniškega statusa, bo odslej tudi uspešno opravljen strokovni tečaj. Družine, ki so ta certifikat prejele danes, pa so ga dobile na osnovi večletnih rejni-ških izkušenj in številnih srečanj z našimi strokovnimi sodelavci, ki so bili namenjeni izmenjavi izkušenj, informacij in pa seveda izobraževanju."
Rejniških družin je premalo
Iz petnajstih občin spodnjega Podravja, ki spadajo pod okrilje dela CSD, je trenutno v reji 85 otrok oz. rejencev, ki so razporejeni v skupno 53 rejniških družin; 39 družin je z omenjenega območja, nekaj rejencev s ptujskega okoliša pa živi tudi pri družinah drugod po državi. "Za rejništvo se ljudje ne odločajo zlahka, saj to, kljub marsikdaj slišanemu drugačnemu mnenju, še zdaleč ni ne profitabilno, še veliko manj pa lahko delo. Na našem območju je celo deficit teh družin, potrebne bi bile vsaj še tri ali štiri druži-
ne, ki bi se odločile za rejništvo, da bi pokrili vse potrebe."
Največkrat, kot pravi Kerin, v rejniško družino namestijo enega ali dva otroka, zelo redko več. Rejniku za posameznega otroka po sklenjeni pogodbi s CSD pripadajo materialni stroški v višini dobrih 54 tisoč tolarjev, otroški dodatek (21.140 tolarjev) in posebno plačilo za rejniško delo (24.640 tolarjev), do katerega pa ni upravičen rejnik, ki je v sorodu z rejencem. Poleg klasičnega, "prostovoljnega" rejništva, se le-to lahko opravlja tudi kot poklic. Poklicni rejnik, teh je na ptujskem območju enajst, mora vzgajati in skrbeti za najmanj tri rejence hkrati, država pa mu zato zagotovi plačilo vseh prispevkov in izplačilo mesečne nagrade v višini 24.640 tolarjev za enega otroka. Povedano enostavno; poklicni rejnik za vzgojo treh rejencev prejme minimalni osebni dohodek.
"Glede na to, kako se je rejništvo odvijalo leta nazaj, ko je bilo še veliko tako imenovane črne reje, saj država za to dejavnost ni namenjala nobenega denarja in so rejenci velikokrat bili izkoriščani kot poceni delovna sila, je danes status rejniških družin vseeno veliko boljši. Finančna podpora pa po mojem prepričanju ne more odtehtati skrbi, dela in
zavzetosti rejnikov, ki so pogostokrat še pod večjimi pritiski okolice kot siceršnje družine. Že biti starš je težka naloga, biti rejnik pa je še toliko težja. Vsak otrok, še posebno pa rejenec, potrebuje veliko nežnosti, vzpodbude, ljubezni, varnosti in spoštovanja!"
Rejništvo je začasen ukrep
Otrok se lahko odda v rejništvo takoj po rojstvu, čeprav so takšni primeri zelo redki, saj so pri tako majhnih otrocih bolj smiselne in pogostejše posvojitve. Sicer pa je rejniško razmerje s pogodbo preko CSD omejeno do polnoletnosti rejenca; slednji pa lahko ostane v rejniški družini ob skupnem soglasju tudi po tej starosti.
Prisilnim odvzemom otrok se v CSD izogibajo in jih je v zadnjem času vedno manj. "Takšni ukrepi so vse redkejši in nujni le ob urgentnih zadevah, ko najdemo otroka v dejansko nemogočih razmerah. Sicer pa se postopek vedno začenja s pogovorom s starši in otrokom, saj je naš cilj, da se otroku omogoči čimboljše življenje, če ne v domači, pa v rejniški družini. Pri tem se zavzemamo, da se ves čas rejništva ohranjajo stiki med otrokom in njegovimi starši, saj danes rejniš-ka družina ni več pojmovana kot druga, nadomestna družina, ampak kot dopolnilna družina, ki
otroku nudi tisto, česar doma ni imel," pojasnjujeta socialni delavki Zinka Kokol in Irena Lešnik.
Najpogostejši vzrok odvzema otroka, kot sta ugotavljali Koko-lova in Lešnikova, je alkohol, ki vlada v družini, pogosto pa re-jenci prihajajo tudi iz enostaršev-skih družin ali od roditeljev, ki so duševno moteni. Podatek o nevzdržnih ali težkih razmerah, v katerih živijo ti otroci, pa na CSD največkrat posredujejo šole, sosedje, zdravstvene službe, veliko pa je tudi anonimnih prijav.
"Zlasti pomembno je, da se rejniki zavedajo, da je rejništvo le začasen ukrep in da se jim otrok, rejenec, lahko odvzame takoj, v trenutku, ko njegovi starši zagotovijo normalne razmere za njegovo vrnitev. Kakršnokoli zavračanje vrnitve otroka in njegova neizročitev se lahko pojmuje kot ugrabitev, kar je hudo kaznivo dejanje!"
Rejniške družine so ves čas pod nadzorom, ne le okolice in širše družbe, ampak predsvem strokovnih služb iz CSD: "Rejni-ško razmerje se prekine takoj, ko oz. če so ugotovljene že najmanjše nepravilnosti. Rejniška družina, ki so ji bili rejenci odvzeti, nikoli več ne more pridobiti tega statusa!" Nekaj, sicer zelo malo, po besedah Kerina je šlo za dva ali tri primere v zadnjem desetle-
tju, je bilo takih družin tudi na ptujskem območju.
Rejnici s 16-letno prakso
Marija Oman iz Levanjcev pri Destrniku je prvega rejenca sprejela pred dobrimi 16 leti. Kot pravi, je bila to neke vrste družinska tradicija, saj je že njena mama ob njej vzgojila dve rejenki, ki ju Marija sprejema kot sestri: "Ko je k nam prišla mala Sara, takrat je imela komaj 14 mesecev, sva z možem že imela dva sinova v srednji šoli. Ni mi bilo lahko, ko so me poklicali s centra, če bi hotela sprejeti majhno punčko, ampak nekako sem se potem, ob soglasju sinov in moža, vendarle odločila za rejništvo. In danes vem, ne samo jaz, vsa družina to priznava, da se nam kaj lepšega ne bi moglo zgoditi. Sara je bila in je še pravi sonček, sinova sta bila že od začetka navdušena nad njo, kot otroci so bili nerazdružljivi. Sarina mamica se je pojavila le enkrat samkrat, drugače nista nikoli do danes imeli nobenega stika. Da je v reji, sem Sari povedala že pri štirih letih in to ni bil zanjo noben šok, saj med otroci pri nas ni nobene razlike." Sara pravi Mariji mama in tako bo tudi ostalo, saj druge družine ne pozna.
Matilda Kamenšek iz Stoperc se je kot rejnica prvič poskusila
Matilda Kamensek: »Vsak re-jenec prinaša svojo zgodbo!«
Foto: SM
Marija Oman: "Sara je sonček naše družine!"
prav tako daljnega leta 1988. Od takrat je v njenem domu našlo zavetišče šest rejencev, prvi med njimi pa je bil Goran, ki je še danes na domačiji: "Kot mama treh otrok sem ostala brez službe in lepšega poklica kot biti mama, si nisem znala predstavljati. Tako odločitev, da postanem rejnica, ni bila težka. Goran, ki je prišel prvi, je bil zelo težaven, vase zaprt otrok, danes pa je odličen, delaven mladenič, na katerega smo vsi ponosni. Potem sem sprejela še dve majhni punčki, sestrici, ki pa sta se kasneje vrnili k staršem. Seveda sem imela z nekaterimi tudi težave, celo zelo hude, vendar smo s pomočjo socialne službe vedno vse rešili. Rejnik mora vedeti, da je vsak otrok drugačen, da prihaja iz drugačnega okolja, da je ob prihodu prestrašen in navajanje na novo družino, nove odnose, je vedno postopno. Vedno, ko je prišel nov rejenec, sem se najprej na skrivaj razjokala, ko sem videla takšno zapuščeno bit-jece, potem pa smo ga posadili za mizo skupaj z vsemi nami. Tu ni potrebna nobena posebna umetnost, važno je srce, odkritost, prijaznost in ljubezen do vsakega otroka; ko jo začuti, ko ve, da je sprejet in razumljen in da ga imamo vsi radi, se življenje zanj ponovno začne!"
SM
OBLACIiVlO HIŠE
Daemobil d.o.o. PE Ptuj,
Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, Tel.: 02 7881 380 Daemobil d.o.o. PE Celje,
Mariborska 202, 3000 Celje, Tel: 03 4255 015
»Marko, zakaj se spakuješ in kažeš ta nori obraz? Ali posnemaš mene?« je ostro vprašal profesor.
***
"Oh, nov plašč!" je bila nevoščljiva blondinka. "Kakšno krzno pa je to?' "Poliester je."
"Koliko poliestrov pa so morali pobiti za ta plašč?'
***
Metod prosi prijatelja Zve-zdana, da mu pomaga nekaj odnesti iz avtoprikolice v stanovanje. Zvezdan jepri-pravljen na pomoč, toda ko Metod odpre prikolico, zagleda v njej živega prašiča. Čudno pogleda, reče pa nič. Primeta prašiča in ga neseta po stopnicah v stanovanje. Ko vstopita v predsobo, Metod reče:
"Kar naprej skozi dnevno sobo v kopalnico!' Ko prispeta v kopalnico, zopet reče:
"Položiva jo v banjo!" Končno Zvezdan zvedavo vpraša Metoda: "In kaj boš z živim prašičem v kopalnici? Ga boš kar doma zaklal?' "Ne, čisto za nekaj drugega bo služil. Veš, moja žena ima vedno navado, če ji kaj rečem, da odgovori: ''Vem, dragi! In tega njenega ''Vem, dragi! sem se že krepko naveličal. Zato jo bom danes presenetil. Ko bo vstopila v kopalnico, bo sigurno zav-pila in rekla, da je prašič v kopalnici, jaz ji bom pa odgovoril: ''Vem, dragaf" ***
"No, Barbara, povej mi, kaj veš o Newtonovih treh zakonih?'
"Kot je meni znano, je bil
samski in nikoli poročen..' ***
Splošni doktor napoti svojega pacienta, ki mu je zaradi poškodbe na glavi tekla kri, h kirurgu. Ta sprejme pacienta in ga vpraša: 'Pravite, da vam je padla na glavo črka iz neonske reklame nad gostilno? Pa vas zelo boli?'
"Ne, gospod doktor! Imel sem srečo: ta črka je bila mehki
Ć.'
Mladi dopisniki
Zimovanje na Kopah
Od 1. do 5. marca je 35 otrok iz vrtca Kidričevo in iz enote v Cirkovcah zimovalo na Kopah v Grmov{kovem domu. Imeli so veliko snega, zato je bilo zimovanje v pravem pomenu besede. Zanje je skrbelo 5 vzgojiteljic: Stanka Novak, Jerica Perkovič, Ivanka Kovačič, Monika [e{o in Darja Tement.
Zraven različnih aktivnosti na snegu so se {e sankali in učili osnov smučanja. En večer so imeli nočni pohod s svetilkami, obiskal jih je tudi gozdar in jim ob diapozitivih povedal veliko za-
nimivosti o Pohorju in seveda obisk v disku. Ko niso bili na snegu, so se notri igrali z igračami, ki so jih vzgojiteljice prinesle s seboj iz vrtca, risali, gledali risanke in poslu{ali pravljice.
Čas od ponedeljka do petka je kar prehitro minil. Določene trenutke so tudi poslikali in posneli s kamero, da bodo star{i to lahko tudi videli. "Otroci so se imeli lepo in so bili zadovoljni, prav tako pa tudi star{i. Posamezni star{i so se nam zahvalili za tako dobro organizirano in izpeljano zimovanje — tudi pis-
no, kar nam potrjuje, da delamo uspe{no v zadovoljstvo otrok in star{ev, saj so nam zaupali svoje otroke v varstvo 4 dni - 24 ur na dan," je povedalja ravnateljica vrtca Neža Šešo, in se zahvalila vzgojiteljicam, da so tako lepo skrbele za otroke ves ta čas in jim čas nenehno zapolnjevale z različnimi aktivnostmi, da sploh niso imeli časa pomisliti, da bi šli domov, delavcem v Grmov-škovem domu na Kopah, ki so ustregli vsem željam otrok in vzgojiteljic in seveda delavcem Radia Ptuj, ki so obveščali starše o prihodu otrok na Kope, izročali njihove pozdrave staršem, vzgojiteljicam in otrokom v vrtcu ter obvestii o prihodu otrok domov.
Ur
Malčki iz Kidričevega so zimovali na Kopah
Ustvarjaički
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite re{itev ter jo po{ljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pri-
pisom USTVARJAIČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 23. marca, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova! Izžrebanec ustvarjalčkov iz 10. številke Štajerskega tednika je:
Borut Solina, Kolodvorska 2, 2270 ORMOŽ
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajencu, ki bo knjigo prejel po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZALOŽBA KA-RAJlTAJXri.JA
vemo
ZA Že?!
LTOLJAUA: ETC, HAIA A IJOVO MESTO; BÏC MOVO MESTO HOVA GOHIGA: DELFINOVA IS
Pobarvaj like označene s piko!
Zanimivosti
Kitajci dobili nov zabaviščni park, posvečen spolnosti
Peking (STAJAFP) - Na jugu Kitajske je pred kratkim vrata odprl nov tematski park. A tokrat brez mi{k, racmanov ali podobnih domi{ljijskih likov. Novi park je namre~ posve~en seksu, vstop pa je dovoljen le odraslim. Na 2,4 kvadratnega kilometra povr{ine tako obiskovalci lahko med drugim obi{~ejo jame v obliki vagine ter skalnate penise in prsi, pa tudi spe~o golo Snegu-lj~ico. Na ogled je postavljenih tudi {est tematskih razstav, kot so Seks med filmskimi liki ter Seks v literaturi. Park, kije že uvr{~en na seznam 28 svetovnih geolo{kihparkov UNESCO, se nahaja na gori Danxia v bližini Hongkonga, postavitev pa je stala 1,8 milijona dolarjev.
Pričenja se lov na dinozavra
Sydney (STA/ANSA) - Na osamljenem otočku Nove Bretanije blizu Papue Nove Gvineje naj bi lokalni prebivalci opazili ogromno bitje, ki naj bi po videzu spominjalo na dinozavra. Poporo~anju tamkaj{njega časnika The National naj bi namreč več prebivalcev s tega območja opazilo "ogromno žival, veliko okoli tri metre, s pasjo glavo in krokodiljim repom". Časopis sicer priznava, da v omenjeni lokalni skupnosti pojavi vraževerja niso novost, kljub temu pa so se oblasti Papue Nove Gvineje odločile, da bodo na sporni otoček v izvidnico poslale policijo, ki naj ugotovi, ali je na tem tudi kaj resnice.
Napisi "škoduje zdravju" kmalu tudi na kondomih?
Washington (STA) - Ameriške oblasti razmišljajo, da bi tudi škatlice s kondomi, podobno kot tiste s cigareti, v prihodnje opremili z napisi kot je "škoduje zdravju". S tovrstnimi sporočili naj bi želeli uporabnike opozoriti na dejstvo, da kondomi ne preprečujejo okužbe za vsako obstoječo spolno boleznijo. Kot poroča portal italijanske gej-lezbične skupnosti www.gay.it, naj bi namreč zadnje študije dokazale, da kondomi na primer ne morejo preprečiti okužbe s t.i. papiloma virusom HPV - gre za bolezen, ki lahko v primeru prepoznega zdravljenja povzroči poškodbe na genitalijah ali celo tumor. Mnogi se sicer bojijo negativnih učinkov takšne kampanje, predvsem tega, da bodo Američani prenehali uporabljati kondome. To bi namreč lahko privedlo tudi do ponovnega razmaha aidsa.
Raper Snoop Doggy Dogg omedlel ob rojstvu sina
London (STA/dpa) - 32-letni raper Snoop Doggy Dogg, ki je nekoč veljal za prototip ameriškega "gangsta raperja", je v resnici zelo občutljivo bitje, dokaz za to pa naj bi bilo dejstvo, da je ob rojstvu svojega sina omedlel za pet minut. "Odšel sem na stranišče in omedlel. Pet minut me ni bilo," je na ameriški televiziji priznal Snoop Doggy Dogg, ki je bil v preteklosti celo osumljen umora, a so ga kasneje oprostili. Kot je še razkril, ga je začetek poroda pri soprogi Shantay zelo "zdelal'.
V boju proti debelosti tudi Švica uvaja davek na maščobe
ženeva (STA/AFP) - V boju proti debelosti naj bi poleg Velike Britanije tudi Švica uvedla davek na maščobe in sladkor. V Švici je namreč vse več debelih ljudi, katerih zdravje je vse bolj ogroženo, je izjavilo švicarsko ministrstvo za zdravje in dodalo, da je pripravljeno proučiti predlog nekega poslanca. Ta je od vlade zahteval, da sprejme ukrepe za omejitev porabe maščob, sicer glavnega povzročitelja bolezni srca in ožilja. Zdravljenje teh bolezni predstavlja veliko breme za javne finance. Bistveno povečanje cen živilskih izdelkov z velikim odstotkom maščob bi vplivalo na njihovo porabo, je poudaril predstavnik ministrstva za zdravje Urs Clam in navedel, da bi to sočasno lahko spodbudilo živilsko industrijo, da bolj racionalno koristi snovi z veliko vsebnostjo maščob. Nov davek naj bi pomagal ministrstvu pri financiranju programov boja proti debelosti.
Tslaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! _________________
MAROÙLNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNK Ptuj đ.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
ABRpĐIKB
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
S
aerobike:
Ta teden prejmeta osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
ime in priimek:
MixjanVedlin
naslov:
Msgšperk 37,8388 Msýšperk
ime in pkiimek
SUv^aMagerič
naslov:
Sakušak 88,8886 Juršinci
Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti.
Uredništvo Štajerskega tednika cestita nagrajenki, ki bo knjigo prejel po pošti.
Ptuj • Predstavljamo Društvo DOTA
Oživljanje mescanskih tradicij Ptuja
Od oktobra lani na Ptuju deluje DruStvo DOTA, predseduje mu dr. Marjeta CigleneCki. DruStvo za ohranjanje tradicij družabnega življenja na Ptuju ali na kratko DOTA ima sedež v hotelu Mitra, saj se Clani, teh je 30, želijo družiti v centru starega mesta.
To je osrčje mesta, Prešernova ulica je najodličnejša ptujska ulica, ki ima tudi nadvse bogato preteklost, menijo. V zadnjem času je vse bolj opustela, vse ve~ je hiš, kjer se zapirajo okna, kjer so vidni sledovi propadanja. Čeprav si člani ne domišljajo, da bodo znali vrnili življenje v to okolje, pa so prepričani, da je to okolje najbolj pristno, zato mu bodo posvetili vso svojo pozornost.
"Predvsem okrajšava imena društva morda celo bolj kot dolgi naziv predstavlja pomen in namen društva. Ustanovili smo ga prijatelji, ki se že vrsto let družimo ob najrazličnejših priložnostih in ob tem vedno znova ugotavljamo, da je mesto Ptuj, verjetno predvsem v drugi polovici 20. stoletja, izgubilo neke vrednote, po katerih je izredno slovelo v preteklosti, kar poznamo iz številnih dokumentov: neko prav posebej pristno družabno življenje v tistem najbolj plemenitem pomenu besede. Takšna usoda ni doletela samo Ptuja, to je splošna značilnost naših mest. V drugi polovici 20. stoletja je bilo nepriljubljeno, nezaželeno vse, kar je imelo pečat meščanskega. Zato se je to porazgubilo. Zdaj so časi drugačni, urbanim mestnim središčem velja neka naklonjenost. Našli smo motiv in nagib k temu, da se po svojih zmožnostih trudimo prispevati k oživljanju meščanskih navad in šeg. Če nam bo to uspevalo, bomo zadovoljni. Zaradi že omenjenih zgodovinskih okoliščin se je porazgubilo mnogo meščanskega, v zadnjem času pa se je to pričelo nadomeščati z nekimi surogati ruralne kulture. V tem trenutku začnemo izgubljati oboji: tisti, ki živimo v mestu in smo izgubili del svojih tradicij, in tisti s podeželja, ki prenašajo ali jim drugi prenašajo njihove tradicije na mestni asfalt ter jim s tem odvzemajo njihovo prvinskost. V našem
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Marjeta Ciglenečki, predsednica Društva za ohranjanje tradicij družabnega življenja na Ptuju
okolju se bomo trudili, da ohranimo na eni strani prvinskost mestnega in da na drugi strani občudujemo prvinskost tistega drugega, ruralnega okolja," je o razlogih nastanka DOTE povedala predsednica dr. Marjeta Ciglenečki.
Kaj so v program ohranjanja prvinsko-sti mestnega zapisali oziroma še bodo zapisali? "Glede na to, da je društvo zbor nekih prijateljev, nimamo ne vem kako trdno zasidranega programa dela. V statut društva smo zapisali, da člani proučujejo in obujajo tradicijo tipično meščanskega načina družabnega življenja, ki je bila značilna za Ptuj v preteklosti, v pustnem času pripravijo vsaj eno prireditev, ki je namenjena tudi nečlanom društva, skrbijo za popularizacijo svoje dejavnosti med meščani Ptuja in drugimi zainteresiranimi ter skrbijo za visoko kvaliteto prireditev in drugih oblik druženja, ki jih organizirajo. Gre nam za to, da ustvarimo neko navezanost na lastno mesto. To je tudi ena od stvari, ki mislim, da nam manjka. Mesto, v katerem živim, ni samo mesto, v katerem stanujem, ampak v tem mestu moram prebivati z vsem srcem. V
Mati Evropa, ki se je v obliki pohotne ženske lutke razkoračila ob vhodu v kavarno Evropa na pustno soboto kot del odra, ki so ga v okviru Evromlina pripravili v DOTI. To je bila hkrati prireditev, ki so jo namenili širšemu občinstvu.
takih razmerah potem ni težko kakorkoli organizirati, karkoli prispevati po svojih zmožnostih za izboljšanje nekih priložnosti in stanj. Če pa v mestu samo stanujemo, potem nas ne zanima, s tem ga bomo tudi pomagali uničevati."
Člani DOTE so vsi tisti, ki izkažejo svojo privrženost ciljem društva in ki so pripravljeni pri udejanjanju njegovega poslanstva nekaj prispevati. Prav vsak društva ima neke zadolžitve, mora prispevati k nekim dejavnostim.
MG
poglej in odpotuj!
TERME ČATEŽ
naužijte se zdravja v 3* hotel Zdravilišče
4.4.-9.471 D/POL 5.990 CRES,1.maj
Sončkov klub, izleti, mini klub... Hit lanskega leta!
do2.572D/POL ž. za 12.900 POREČ, 1- maj
Sončkov klub, 3* hoteli, šport brez meja, turnirji, prireditve...
27.4y5D/POL ž. I. 22.500 NARODNI PARKI, 1. maj
Sončkov klub, bus; Komati, Slapovi Krke, Paklenica, Plitvice
27.4y5D/POL 37.900 RAFTING PO TARI
Budva, Sarajevo, Cetinje, pršut v Njeguših, rafting z vodnikom
26.4y5D/BUS 54.900 GRČJA, Krf
Sončkov klub, 4* hotel, s prevozi in izleti, bus/ladja
24.4y8D/NZ 63.800 EGIPT, Hurshada
3* Sea Garden, polet iz Gradca
24.4yi2D/NZ 115.900 KRIŽARJENJE PO NILU
5* hoteli in ladja, Kairo-Hurgada-Luxor-Asuan; polet iz Ljubljane
23., 30.4780 154.900
SONČEK
PTUJ,SloiiiikovaS Telefon: 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK,02/33 00915
TUl potovalni center
Nori, odbiti London (VI.)
NoCno življenje
Po predstavi in razburjenjih prvega dne četrti letniki še nismo omagali in šest od sedmih se nas je odločilo okušati londonsko nočno življenje. Roko na srce, londonsko nočno življenje za plebejce oziroma navadne smrtnike se lahko skrije pred našimi štajerskimi diskotekami, nočnimi klubi in kar še podobnega premore idilični severovzhod Slovenije. Vsi "pubi" se zaprejo že ob enajstih zvečer. Skoraj noben nočni klub ni odprt dlje kot do treh zjutraj (tukaj ne teče govor o ekskluzivnih inštituci-jah, v katerih žurata Robbie Williams in Geri Halliwell, da smo si na jasnem). Pa še vstopnine se gibljejo okrog dvanajstih funtov (približno 4000 SIT). Ker nobeden izmed nas ni bil istospolno usmerjen, smo se počutili prav diskriminirani. Vstopnine za različne gay clube so bistveno nižje. Vsekakor pa se mi zdi pametno, da mlajšim in živahnejšim bralcem Štajerskega tednika namenim še nekaj dodatnih napotkov, kar se tiče kulturnih razlik v britanskem in slovenskem dojemanju žuranja in plesne kulture v diskotekah, klubih in križancih med klubi in pubi. Preden vstopite v nočni klub, se pri varnostnikih, ki stojijo na vratih, pozanimajte, za kakšen klub gre. Tisti, ki jih resnično zanima, kaj se dogaja za zaprtimi vrati gay clubov, naj si najprej ogledajo kakšno epizodo ameriške nadaljevanke Moške zadeve na A Kanalu. Svoj čas so na nacionalki predvajali tudi izvirno angleško različico iste nadaljevanke. V nočnem klubu se ne ozirajte po prisotnih, v nobenem primeru ne glejte ljudi v oči. Sicer pa je to tudi eno od
splošnih pravil neverbalne komunikacije v Londonu. Vrli štajerski fantje, ne mislite, da sledeča varnostna opozorila letijo samo na dekleta. Če se boste preveč ozirali naokrog, lahko pride do incidenta, kot je mogoče prebrati na rumenih plakatih, ki jih pred vrata nočnih klubov ne tako poredko nalepi policija z namenom zbiranja podatkov o neznanih povzročiteljih takšnih ali drugačnih napadov s hujšimi telesnimi poškodbami. Ah, ja ... Čeprav po navadnih klubih prevladuje osamljena heteroseksualna moška populacija, h kateri spadajo še posebej osamljeni in zagreti Pakistanci, je treba poudariti, da v Londonu spolna identiteta posameznika še zdaleč ni tako samoumevna stvar, kot se mogoče zdi nam Slovencem. Lepotcem se lahko mimogrede zgodi, da jih bo kdo lepo pogledal, in ta nekdo mogoče ne bo privlačna švedska turistka v kotu. Pa še namig, blizu Soha in kitajske četrti (China Town) se nahaja O'Neills Music Club, ki se po enajsti uri iz puba prelevi v klub. Če se v njem znajdete pred enajsto, lahko ostanete in nihče od vas ne bo zahteval vstopnine. V primeru, da vas je več in je ura bolj pozna, se splača o vstopnini tudi barantati. Isto velja tudi dvajset minut pred začetkom kakšne nerazpro-dane gledališke predstave, oklevanje pa mora izgledati pristno. Nekaj navad, ki so jih Britanci in domorodci iz različnih kolonij nekoč mogočnega Britanskega imperija prinesli na Otok, se je prijelo tudi na hladnih britanskih tleh.
Nadaljevanje prihodnjič
Andreja Stajnko
Nagradno turistiCno vpra{anje
Del aktivnosti, kijih je ob vstopu v EUpredlagalo Turistično društvo Ptuj, se že uresničuje.
Tretjega marca so v Mestni hiši na Ptuju podpisali pogodbo o donatorstvu med mestno občino Ptuj, Turističnim društvom Ptuj in podjetjem Unichem, d.o.o., Vrhnika, ki se ukvarja s prehrano in varstvom rastlin ter proizvodnjo deratizacijskih in insekticijskih izdelkov.
V letu 2002 se je podjetje prijavilo na natečaj za okoljski izdelek, na katerem je bilo tudi nagrajeno. Ustanovili so sklad "Unichemov tolar za urejeno okolje", v katerega odvajajo po 20 tolarjev od vsakega prodanega izdelka blagovne znamke Bio Plantella. Tako zbrani denar namenjajo za urejanje zapuščenih parkov, vrtov, zasadov, gredic in drugih pomembnih javnih površin.
V letošnjem letuje podjetje Unichem prevzelo do-natorstvo nad ureditvijo zelenice na Ptuju, kjer so pred leti že zasadili ptujski grb iz rož. Zelenico spreminjajo v Evropark. Na njej bo zasajenih nad 5 tisoč sadik, ki bodo urejene v obliki zastave EU 8O (krog 50 m2), grba Ptuja in slovenskega grba. Donarstvo je ocenjeno na milijon tolarjev.
Priprave na jubilejno 15. razstavo Dobrote Slovenskih kmetij so v polnem teku. Prireditev, ki
bopotekala od 16. do 19. aprila, bodo obogatili z nekaterimi novimi dogodki. Med drugim se bo predstavilo Združenje zgodovinskih mest Slovenije, obisk razstave napoveduje tudi graški župan mag. Sigfried Nagl. Ob tej priložnosti se bo ponovno srečal s ptujskim županom dr. Štefanom Celanom. Mesti imata veliko priložnosti za izmenjavo dobre prakse in oblikovanje skupnih projektov na meddržavni in evropski ravni. Vrsta možnosti se odpira tudi na področju turizma, konkretno povezave vinskih cest, tudi cesta jabolk bi lahko vodila na Ptujsko, v razmisleku je tudi cesta kulture. Lani je bil Gradec evropska kulturna prestolnica. Med drugim so zgradili "otok" na Muri in Hišo umetnosti, ki je lep dokaz, da se moderna arhitektura lahko odlično vklopi v stari del mesta.
Letošnja razstava Dobrote slovenskih kmetij bo že 15. po vrsti. Ptujčani in okoličani jo dobro poznajo, pravilnih odgovorov je bilo veliko. Sreča se je nasmehnila Francu Perneku, Slomškova 20, Ptuj. Danes vprašujemo, kaj predstavlja freska na fotografiji, ki so jo prejšnji petek po treh letih ponovno namestili na stavbo na Slovenskem trgu 5, Ljutomersko hišo iz leta 1565, zgrajeno z mediteransko občuteno ložo v pritličju, ki jo je zgradil ptujski meščan Jurij Wilenrainer. Pogodbo za obnovo freske je mestna občina Ptuj, poškodbe na njej so ugotovili že v začetku leta 2001, 23. novembra leta 2001 podpisala z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dedščine Maribor, v višini 1.143.583 tolarjev, z rokom izvedbe pomlad 2002. Restavratorska dela so se zaradi vremenskih vplivov zavlekla, zato sta bila k prvotni pogodbi sklenjena dva aneksa. Dela bi se morala končati do konca leta 2002. V letu 2003 se je freska sušila v restavratorski delavnici zaradi spremenljivih vremenskih razmer, 5. marca letos so jo vrnili na staro mesto. Doslej je bilo za njeno restavriranje iz proračunov mestne občine v letih 2001 in 2002 izplačanih 667.030 tolarjev.
Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 26.
Foto: Črtomir Goznik
Ljutomerska hiša na Slovenskem trgu na Ptuju je ponovno popolna
"Vročica sobotne noči"
Alternativni -hedge skladi
o alternativnih skladih v Sloveniji ne vemo kaj dosti. Razlog je, ker delujejo v nasprotju s politiko delovanja vzajemnih skladov in so do pred kratkim bili namenjeni samo velikim investitorjem nad 1 mio USD. Zadnje čase so dosegljivi tudi malim vlagateljem, vendar do 1. 5. 2004 le v EU. Vanje je možno vstopati že z minimalnimi zneski od 2.500 evrov navzgor ter mesečnimi zneski od 50 evrov navzgor. S tem so se približali bančnemu in vzajemnemu načinu varčevanja, vendar z eno bistveno razliko. Denar v teh skladih je ves čas LIKVIDEN (v sedmih dneh, pa še neobdavčen je), kar za bančno varčevanje in vzajemne sklade ne moremo ravno trditi. Beseda "HEDGE' pomeni nekaj zavarovati (zavarovati investitorjev denar 'v vseh vremenskih razmerah, naj sije sonce ali pada dež'), saj je največja značilnost HEDGE skladov, da lahko trgujejo, s čimer koli se na globalnem trgu sploh da trgovati, in to na vse možne načine. Nastopajo tako na blagovnih borzah, kjer kupujejo sojo, žita, kakav, kavo, barvno metalurgijo, zlato, kot na trgu z vrednostnimi papirji, kjer kupujejo delnice, obveznice ... Lahko pa uporabljajo tudi tako imenovane mehanizmefinan-čnega vzvodja, kot so opcije, ter-minskepogodbe... In zakaj tako?! Ker zakonsko niso omejeni samo s tako imenovanimi "long' pozicijami (nakup in prodajo delnic), temveč lahko vrednostne papirje prodajajo tudi brez kritja s tako imenovano "short" pozicijo in tako investitorju pridelajo dobičke tudi v trendu padanja (čas dežja). Poenostavljeno — delajo tako z desno "long' roko kot levo "short" roko, nasproti delovanju vzajemnih skladov, ki lahko zaradi zakonskih omejitev uporabljajo le desno "long pozicijo" (kupiti in prodati) roko.
Ravno zaradi vseh teh zgoraj naštetih načinov trgovanja jih je zelo težko nadzirati, saj se njihova naložbena politika spreminja v zelo kratkih časovnih intervalih — tudi minutnih.
Kot vlagatelji jim moramo 100% zaupati in sprejeti tveganje, ki nam jih takšen način delovanja prinaša, oni pa nam bodo to zaupanje vračali z odličnimi ter konstantnimi dobički, na katere negativni trendi na delniškem trgu komajda kaj vplivajo.
Zanimivost pri hedge skladih je njihova poslovna politika, saj so stroški višji kot pri vzajemnih skladih. Običajno zaračunavajo okoli 5 do 7% vstopno provizijo, njihova posebnost pa je, da se nagradijo tudi do 30 odstotkov za uspešnost po tako imenovanem High Water Mark sistemu. To je nagrada od novo ustvarjenega dobička. 'Pa nič zato. Dokler investitorjem tudi v negativnih trendih prinašajo neto približno 20 odstotkov dobička na leto, si s tem ni treba beliti glave," pravi moj kolega iz Maribora. Vse analize lahko naredite tudi na web straneh: www.fondsprofessionell.at in www. hedgefundsweb. de. Lahko pa si ogledate tudi naslednje strani: www.superfund. com ter www.globeinvest.at, kjer lahkopri-merjate hedge sklade med sabo ter med njimi in delni{kimi skladi!!!
Mitja Petrič, premoženjsko svetovanje, mitja.petric@email.si, GSM: 041 753 321
Numerolog svetuje
Kako si lahko sami izdelamo numerolosko analizo
Vsi tisti, ki redno ali pa občasno spremljate rubriko Nume-rolog svetuje, pa tudi tisti, ki ste si že dali narediti numerolosko analizo v okviru Štajerskega tednika ali pa ste jo naročili po telefonu (tiste analize so seveda nekaj povsem drugega kot analize v časopisu, ki vsebujejo zgolj opis stevil), ste se verjetno ne samo enkrat vprašali, na kaksen način se da ugotoviti preko imena in priimka, zakaj ima človek določene težave, ki se na primer vidijo v tem, da ne dobi primernega partnerja ali je venomer izkoriščan ali ne ve, kakšno delo je za njega primerno ali pa se recimo vdaja alkoholu.
Numerološka analiza nam zelo dobro pove, v kakšnem stanju se nahajamo in kaj bi morali storiti, da bi se nam to stanje izboljšalo. Glede na to, da smo ljudje živi magneti in da privlačimo v svoja življenja precej podobne ljudi, kot smo mi sami (to se dogaja na povsem podzavestni ravni in najbolje vedo to tisti, ki si želijo eno, potem pa izpade popolnoma drugo. Navežemo se na partnerja, potem pa čez leto ali dve
Vsi, ki želite, da vam nu-merolog Dan Sovina pripravi analizo va{e osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), po{ljite svoje podatke na naslov: [tajerski tednik, Rai~eva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za numerologa, zraven pa v pismu napi{ite, pod katero {ifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori ozna-~eni s {ifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako "Za numerologa" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
ugotovimo, da ta sploh ni za nas — in to se nam lahko dogaja do konca življenja) lahko preko numerologije dokaj hitro ugotovimo, zakaj imamo v življenju težave.
Če si želimo narediti numero-loško analizo, potrebujemo dve skupini podatkov. Prva skupina vsebuje: naše ime, priimek, morebiten vzdevek ter datum rojstva, ki je temelj vsake analize. To tudi že ima vsak pri roki. Nato moramo poznati še: numerolo-ško abecedo, pomen števil in zakonitosti numerologije ali povedano po domače, moramo vedeti, kaj se sklada.
Numerološka abeceda je posebna abeceda, kjer ima vsaka črka svojo energijo, ki je izražen s številko. Sestavljena je iz 25 črk slovenske abecede ter 4 črk, ki so nam vsem tudi zelo dobro poznane.To so: Q, X X in Ker ta abeceda domnevno izhaja iz kaldejsko-hebrejske kulture, izpred 6000—8000 let, jo imenujemo kaldejsko-hebrejska abeceda.
1	— A, 1, J, Q, Y
2	— B, R, K
3	— C, Č, G, L, S, Š
4	— D, M, T
5	— E, H, N, X
6	— U, V, W
7	— O, Z, Ž
8	— F, P
Če želimo ugotoviti, kakšno numerološko vrednost vsebuje na primer ime MARJANA, potem moramo to ime spremeniti v število. To pa naredimo tako, da vsako črko spremenimo v število, te potem med seboj seštejemo ter dobimo vsoto vseh števil. Na primer: M + A + R + J + A + N + A = 4 + 1 + 2 + 1 + 1 + 5 + 1 = 15. Dobili smo energijo Marjaninega imena (zaradi lažjega razumevanja), izraženo v številu. To število nam samo po sebi še ne pomeni prav veliko, kajti najprej moramo vedeti, v kakšnem odnosu je do našega
- NUMEROS -
Dan Sovina
ROJENI STE ZA UUBEZEN IN USPEH
TEŽAVE?
PREVERITE SVOJE IME IN PRIIMEK
OSEBNE, DRUŽINSKE IN POSLOVNE NUMEROLOŠKEANAUZE
^ tel.: 02 771 07 68
rojstnega datuma, ki pa je seveda tudi število. Da pa bi to ugotovili, moramo poznati še pomen števil in "pravila igre" ali zakonitosti numerologije.
Te pa so naslednje:
A — V numerologiji se vsa {tevila se{tevajo do kon~nega enomestnega {tevila. Na primer: {tevilo 46 = 4 + 6 = 10 = 1 + 0 = 1. Vsako {tevilo predstavlja dolo~en tip energije, ki te~e skozi lastnika tega {tevila oz. imena.
B — Imamo dve veliki skupini {tevil: a (1, 2, 4, 5, 7) in b (3, 6, 8, 9), ki se med seboj ne smejo družiti. Če se, potem govorimo o blokadah.
C — Da ugotovimo, ali je clo-vek v harmoniji sam s seboj in posledicno tudi z ostalim svetom, moramo primerjati njegov datum rojstva (pomemben je samo dan) in njegovo ime s priimkom. Datum rojstva predstavlja njegovo telo z razumom, ime in priimek pa njegovo podzavest ali du{o. To dvoje mora biti povezano in cim bolj skladno ter harmonično. Če je tako, potem ima človek ljubezen do samega sebe (samozavest), mir in stabilnost ter dobre presoje in dobre odločitve. Če pa ni tako, potem skozi človeka teče strah. Tak človek pa živi v jezi, žalosti, razočaranjih ter napačnih odločitvah.
Nadaljevanje prihodnjič Dan Sovina
Kondicijska priprava v športu
Uporaba Feldenkreisove metode
Dr. Feldenkreis je razvil metodo, ki vsebuje ~ez 1000 gibalnih nalog in izkori{~a sposobnost živ~nega sistema za u~enje in izboljšanje svojega delovanja. Feldenkreisova metoda temelji na sodobnih spoznanjih iz nevroloških znanosti, fizioterapije, biomehanike in psihologije.
Feldenkreisova vadba za držo, gibljivost, hojo in vizualizacijo izboljšuje telesne navade, zavedanje svojega telesa, samopodobo in gibalno ustvarjalnost. Metoda temelji na predpostavki, da imajo vsi ljudje potencial oz. sposobnost transformacije, in ne glede na starost ali zdravstveno stanje, tudi sposobnost dosmrtnega u~enja. Vade~i se nau~i organizirati svoj sistem um - telo na u~inkovitejši na~in. Nau~i-jo se npr. zmanjšati tenzijo v prsnem košu, bolj sproš~eno dihati, zmanjšati zakr~enost v spodnjem hrbtu. Cilj u~ne ure ni športni trening v splošnem pomenu besede, temve~ razvoj zavedanja oz. trening možganov. Feldenkreisova metoda je še posebej koristna za ljudi z akutnimi ali kroni~nimi bole~inami v hrbtu, vratu, ramenih, kolkih, nogah in kolenih.
Ponavadi imamo ljudje zaradi zakr~enosti mišic nepravilno držo. Od malega so nas u~ili,
naj "iztegnemo hrbet, prsi potisnemo navzven ...". Znanstveni izsledki kažejo, da takšnaprisil-na drža ni naravna in da je najboljša preventiva pred nepravilno držo imeti sproš~ene, mo~ne in dovolj dolge mišice, ki so (ne)posredno pripete na hrbtenico. Pri posamezniku, ki trpi za bole~inami v križu in kroni~nimi poškodbami, se ponavadi najprej pomisli na fizikalne vzroke bole~in (npr. hernija). Takšen na~in gledanja je nepopoln, ker je potrebno upoštevati posameznikove škodljive (podzavestne) gibalne vzorce. Ozaveš~anje gibalnih shem vpliva pozitivno na izboljšan odziv na stres, boljšo prebavo, globlji spanec in izboljšano gibljivost v sklepih.
Naše omejitve naj bi izhajale iz neustreznih na~inov uporabe našega telesa. Vzroki so mnogi: npr. stare poškodbe, bolezni, emocionalni stres itd. Feldenkreisova metoda je sredstvo za odpravo destruktivnih gibalnih vzorcev, ki inhibirajo optimalno funkcioniranje nevro-miši~nega sistema. Škodljivi gibalni stereotipi so posledica priu~enih navad posameznika, ki se jih prizadeti sploh ne zaveda in lahko vodijo do razli~nih bole~in pri gibanju.
Feldenkreisova metoda nau~i posameznika gibanja z manj tenzije oz. napetosti v mišicah, omogo~a ozaveš~anje telesa in pomembno vpliva na ~lovekovo po~utje.
Robert Pal, prof. športne vzgoje Društvo kondicijskih trenerjev -DKT Ptuj
Duševno zdravje
Nezvestoba
Kaj žene žensko, da ve~ desetletij prenaša nezvestobo moža, ki si je ob tem ustvaril tudi družino z drugo žensko, zanima Urško, ki si pri svojih dvajsetih ne zna predstavljati, da je to mogo~e.
Za marsikatero žensko se podre svet, ko spozna, dajo mož vara. Seveda to ni prav, saj bi se morala, namesto da se vdaja ob~utkom nemo~i in zagrenjenosti, raje zamisliti nad možnimi vzroki. Če gre za duhovno odtujitev, ~e med zakoncema ni ve~ prave skladnosti, pa je potrebno pomisliti tudi na lo~itev, ~e druga~e ne gre. O~itno pa v tem primeru ni šlo za bežno stransko pot pri moževi nezvestobi, saj ji ta že ustvaril celo novo družino in živi v dveh družinah celo so~asno.
Toda našo bralko predvsem zanima, zakaj žena vztraja v taki partnerski zvezi. Sklepam lahko, da je pri tej ženi šlo za podzavestno pogojen izbor partnerja, za katerega so zna~il-na dolo~ena nevroti~na pri~akovanja od partnerja in njeno siljenje partnerja, da jih zadovolji. O~itno jih njen partner ni zmogel in se je odlo~il še za drugo partnersko zvezo, ki verjetno izpolnjuje tudi del njegovih nevroti~nih pri~akovanj, del pa še prva partnerka, in tako živijo v neki nevrotsko pogojenih partnerskih skupnostih in nih~e ne zmore prekiniti teh ne-obi~ajnih in duševno nezdravih odnosov. Nujno bi bilo tako prvi ženi kot njenemu možu in tudi drugi ženi svetovati obisk pri psihoterapevtu, saj so taki odnosi sila nezdravi v psihološkem in psihosocialnem smislu tudi za otroke iz obeh družin.
Urška pa naj bo zelo kriti~na do svojega podzavestno pogojena izbora partnerja, da ne bi imela kdaj pozneje sama podobnih težav.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
Raziskava G-ALFA
Tunjice in Vurberk
Odkar je leta 1993 samostojni raziskovalec Slavko Gorenc odkril Biotehnologijo G-ALFA in definiral teorijo in merilno tehnologijo, ne obstajajo več dvomi o tem, kaj je zdravju škodljivo in kaj zdravilno.
Osnova BiOtehnologije G-ALFA so ALFA življenjski žarki 13. dimenzije, ki imunski, hormonski in genetski sistem BiOsi-stemov izgrajujejo, v nasprotju s škodljivimi BETA žarki 7. dimenzije, ki BlOsisteme sistematično uničujejo in so osnova vseh bolezni telesa in psihe ter škodljive G-BETA Biotehnologije. Več o teoriji BiOkibernetike in edini učinkoviti metodi BiOkibernet-skega zdravljenja G-ALFA 1, 2, 3, 4 si lahko preberete na spletni strani www.ati-e-import.si ali izveste v ClD-u na Ptuju, Osojni-kova cesta 9, telefon 780 55 40.
V nadaljevanju članka se bom dotaknil konkretne problematike uporabe škodljive G-BETA BiOtehnologije v zdravstvene namene, v tako imenovanih naravnih zdravilnih gajih. V sklopu raziskave sem pod drobnogled vzel "naravne BiOenergetske parke" v Sloveniji, v dva sem se odpravil tudi sam, in sicer v Tunjice pri Kamniku ter Vurberk. Ob obisku sem ugotovil sledeče: zaposleni v Tunjicah bolezensko problematiko določajo na podlagi slikanja "avre" s Kyrlianovo kamero, ki temelji na uporabi škodljive G-BETA BlOtehnologije in pokaže povsem zgrešeno sliko BiOsis-tema, kjer gre za skrajno nevarno zmoto. Na podlagi zgrešene diagnoze potem določijo število obiskov, ponavadi je to kar redno obiskovanje parka. Problem teh operacij pa je sledeč: vse energetske točke, ki so deklarirane kot zdravilne, se brez izjeme nahajajo na BETA smrtnih žarkih najvišjih zemeljskih nivojev, ki telo do skrajnosti napolnijo s škodljivimi BlOenergijami, ki delujejo kot mamilo ali analgetik in bole-
zen samo pospešujejo in zakrivajo, s tem da odpravljajo bolečino, telo pa dobesedno propade. Posledice so vselej slej ko prej vidne v medicinski kartoteki, pri dovzetnih ljudeh pa že zelo hitro na počutju, ko park zapustijo in se škodljivih BlOenergij očistijo. Tako je bilo tudi v mojem primeru. Ob vsem imajo v Tunji-cah organizirano tudi zdravljenje v piramidi, ki pa vso problematiko samo dodatno zaostri. Enak problem je z "zdravilno" vodo iz vodnjaka, ki je do skrajnosti nasičena s škodljivimi BlOenergija-mi, ki poškodujejo psiho in telo vsakega, ki jo pije — dovzetni zdravi ljudje takoj občutijo spremembo v počutju, ko omenjeno vodo zaužijejo. Sklep obiska je jasen: v Tunjicah vlada maksimalna BlOklima štirih škodljivih BlOenergij, ki povzročajo vse bolezni telesa in psihe, zato je povsem utemeljeno napisati, da se Tunjic v skrbi za svoje zdravje izogibajte. Lastnik je s problematiko seznanjen, pa ničesar ne ukrene. Obisk na Vurberku je pokazal podobno stanje: vse točke so postavljene v BETA smrtne žarke najvišjih nivojev, BlOenergetsko sliko obiskovalcev pa določajo na podlagi primitivnih meritev, ki nimajo s problematiko nobene zveze. Obiskovalci svoje počutje komentirajo podobno kot v Tunjicah, Bukovniškem jezeru, Pokljuki in drugod. Bolni izgube bolečino za določen čas, zdravi postanejo telesno in psihično utrujeni. Tudi upravitelj parka Vurberk je s problematiko seznanjen in ni pripravljen ukrepati, kar je pisno izjavil, čeprav so vse trditve o škodljivosti parka fizikalno dokazljive. Enoumen dokaz delovanja BETA smrtnih žarkov so vse luknje v asfaltu. Naslednjič komentar izjave Varuha človekovih pravic, da tehnologije, ki sistematično rešuje vse probleme, ne potrebuje.
Mihael Toš
Info
Glasbene novice!
Nove pesmi, ki najdejo svojp^osto^ v Info — glasbenem kotičku, so laično ocenjene s {olskimi ocenami od ena do pet. Mnenja o kvaliteti so relativna stvar, vendar posku-{am vsako pesem ocenit kot celoto!
Najpopularnejše britanske pop "bejbe" ATOMIC KITTEN se bodo neuradno razšle za določen čas, a pred tem bodo 4. aprila izdale {e poslastico v obliki kompilacijske plo{~e Greatest Hits. V zadnjih letih nam je prikupen trio nanizal zajeten kup hitov, od katerih se bomo najraje spominjali naslednjih Whole Again, Eternal Falme, The Tide Is High, It's OK in Ladies Night. Ker imajo ma~kice v igri se aktualno veliko plos~o Ladies Night, bi bil greh, če nam ne bi z nje ponudile še nekaj kvalitetnega popa v sila nalezljivi pesmi SOMEONE LIKE ME (****).
Če si Atomic Kitten lastijo naziv najpopularnejše ženske skupine na otoku, si med moškimi ta naziv lastijo BLUE, ki niso doživeli meteorskega uspeha z zadnjo zahtevnejšo r&b skladbo Signed Sealed Delivered Im Yours. Kvartet se vrača v pričakovane in znane tirnice v nezahtevni, a spevni kombinaciji popa in soula v popasti baladi BREATHE EASY (***) s plošče Guilty.
Aerobika v različnih oblikah je v sodobnem življenju zelo popularna aktivnost. Leta 2001 so naredili prvo aerobično himno Gym And Tonic. Osnovno idejo o razgibavanju je pred kratkim nadgradilDJ CASPER, kije naredil izjemno natempiranplesni komad CHA CHA SLIDE (***), v katerem na agresiven način pripoveduje aerobične gibe!
Korak po korak si slavo pridobivajo SUGABABES, ki so prvo malo ploščo naslovile z Overload, medtem ko zadnja nosi naslov Too Lost In You. Trio vrhunskih vokalist vsakič znova preseneti s svežim r&b stilom, tako je tudi v pesmi IN THE MIDDLE (****) slišno presenečenje v zelo razdvojenem besedilu.
ALICIA KEYS ima pri 20. letih v glasbenem smislu prav vse! Dobila je nekaj grammyjev, bila je na vrhovih svetovnih glasbenih lestvic s skladbo Fallin in beleži tudi aktualno uspešnico U Don't Know My Name. Šolana pianistka se poigrava s črno belimi tipkami v klasični soul skladbi IF I AINT GOT YOU (****), v kateri je ponovno pevkin glavni adut širok glasbeni razpon!
Britanski bobnar in pevec PHIL COLLINS je prve trenutke slave doživljal že v 70. pri skupini Genesis. Nato je gradil svojo na čase genialno glasbeno kariero tudi z glasbo, ki jo je posnel za filme. Tako je na primer za Disneyevo risanko Tarzan posnel nepozabno pesem You'll Be In My Heart. Sodelovanje z Disneyem in risankami glasbenik nadaljuje z risanko Brother Bear, za katero je posnel šest avtorskih pesmi. Stari maček je glasbeno nadgradil čudovito medvedjo zgodbo s klasično melodično pop/rock balado NO WAY OUT (****).
Pravo popestritev so v rock glasbo pred dvema letoma vnesli BLINK 182 s komadom All The Small Things. Fantje so v nogometnem žargonu malo stopili na žogo, saj v novem komadu I MISS YOU (***) ne nažigajo s polno močjo, ampak presenečajo z valujočimi rockerskimi sekvencami!
Retro efekt je v modi in v modi je tudi skupina DARKNESS, ki spominja na legendarno skupino Queen. Čeprav so fantje na sceni že nekaj let, so pravi prodor doživeli lansko jesen s super komadom I Believe In A Thing Called Love. Kraljevsko pot nadaljujejo s starinskim rockom v pesmi LOVE IS ONLY A FEELING (***) s plošče Permission To Land. Hkrati pa bo na formatu male plošče izšla še malo bolj zatežena pesem Friday Night.
David Breznik
. - antasY bpsa^sx
j^^^^^RSTAR - Jameli^. NyN
. AMÁZÍNG - George M>Knael\ X I 4. MDIES NIGHT - Ataiiii^ ^ ^ 5? SUNRISE - Norah Janes -^u. NOT IN LDVE - Enrique Iglesia^^—^
7.	SHE BELIEVES IN ME - Honan Keating
8.	RED BLDDDED WOMAN - Kylie Minogue
g. DBVIDUS-Westlife ID. HEY YA - Dutkast
Vsab sreio mei 1^.10 in 20. uw
Kdo je glavni igralec v filmu Hladni vrh?
Odgovor:_
K
"n
NAGRADNO VPRAŠANJE
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Anica Koicol, Vareja 42,2284 Videm pri Ptuju. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljol
Odgovore pošljite do ponedeljla, 22. marca, na naslov: Radlo-Tednik Ptuj, Ralčeva 6,2250 (za Info).
Glasbeni kotiček
The Black Eyed Peas - Elephunk
Interscope, 2003, www.blackeyedpeas.com
Zadovoljno in pozitivistično nadaljevanje poskočnega opusa losangeleskega kolektiva, ki cinično hopacupa v izklesani dikciji in na malce pregretem izraznem naslonu. V morju možnih izrazov kolektivov, ki so kadrovsko ustrojeni kot BEI, so se ti zdaj odločili za precej bolj agresivno-funky ekspesiv-nost. Učinkovit, ne pa tudi prepoznaven hibrid med urbanimi organskimi plesnimi žanri, bi lahko dodali. Nekaj stvaritev je res hudih, na primer komad Labour Day (It's A Holiday) ali pa Sexy, v katerega je speljan znan sample Antonia Carlosa Jobima, pa The Apl Song, mega uspešnica Shut Up (na katero še vedno plešejo koreografije vse slovenske plesne skupine), Mama, Fly
Away in drugi. Posebno poglavje pa je seveda za~rtal prvi hit single s tega albuma Where Is
The Love (?) - z vso spremljajo-~o video/vizualno pojavnostjo, grafi~nim simbolom (rde~i vpra-{aj) in drugimi propagandnimi konotacijami (fini {tos!) - v katerem se znajde tudi glas spo{tovanega gosta Justina Tim-
berlakea (mimogrede so Black Eyed Peas {e lani nastopali tudi kot predskupina na Justinovi turneji po Evropi). Prisr~en, igriv spomin na The Fugees. Pop-hip-hop, ki napada radijske postaje že s tretjim singlom in ima {e dolgo rezervno dobo življenja. Oboževalce imajo po vsem svetu, zahvaljujo~ strastnemu, energi~nemu in predvsem inovativnemu pristopu k hip hopu. To se na tretjem albumu Elephunk odraža bolj kot kdajkoli prej.
In kdo so Black Eyed Peas? Will.i.am, apl.de.ap, Taboo in Fergie. Album sta producirala kar ~lana skupine, will.i.am in apl, izdelek pa, ko potegnemo ~rto, vsebuje me{anico živih instrumentov in tradicionalnih hip hop samplov in beatov. Elep-hunk so sicer snemali na treh razli~nih lokacijah celi dve leti. Producenta pravita, da so naenkrat posneli kakih osem skladb, ko pa so naslednji~ pri{li v stu-
dio, se jim je zdelo, da imajo {e bolj{e ideje in nastalo je povsem drugih osem skladb. Tako je {la zgodba dalje, vse dokler se skladbe, ki so jih soglasno sprejeli vsi ~lani, niso izkristalizirale v Elephunk. Čeprav kritiki hvalijo njihova besedila, pa so ~lani najbolj ponosni, da so se lahko sami podpisali pod producentska dela. Tu pozitivne kritike letijo tudi na domiselne aranžmaje samih skladb (Hands Up, Smells Like Funk in druge). Sicer pa je s samo zasedbo tako, da je gospodi~na Fergie {e vedno rožica med fantki, ki so ji {e ne dolgo tega podelili status polnovredne ~lanice skupine. Spoznali so jo namre~ na nekem koncertu in jo povabili k sodelovanju pri snemanju ene skladbe. To se je potem razraslo v tri skladbe, potem pet, nazadnje pa je sledilo povabilo v skupino.
Zdaj so menda presre~ni, da je njihov glasbeni uspeh dosegel take razsežnosti, ~eprav so bili že prej vajeni velikih odrov. Toda z druge strani: bili so nam-re~ predskupina, med drugimi tudi znamenitim Papa Roach.
Vse se vra~a, vse se pla~a. BEP so si uspeh zaslužili!
Grega Kavčič
Filmski kotiček
Hladni vrh
Vojna je vedno nekaj grdega in krutega, četudi jo politiki vedno znova poskušajo naslikati kot nekaj častnega, plemenitega in romantičnega. Toda kaj je pravzaprav tisto, kar ljudi obdrži pri življenju v času vojne? Zagotovo je to v prvi vrsti upanje, včasih v boga, drugič v pravico, večinoma pa v ljubezen. A koliko ljubezni je pravzaprav treba, da v človeku vzbudi upanje? Je dovolj že bežen poljub ali pa je nujna dolgotrajna zveza? Hladni vrh je film o ljubezni, ki je močnej{a od vojne, pa čeprav je ta ljubezen zgolj trenutek medsebojne naklonjenosti.
Tik pred ameri{ko državljansko vojno v gorsko vasico Cold Mountain iz mesta pripotuje Ada (Nicole Kidman), da bi pomagala bolehnemu očetu in va{kemu duhovniku (Donald Sutherland). Tam spozna mladega in malce zasanjanega Inmana (Jude Law), a {e preden se med njima lahko razvije kak{na resna zveza, mora Inman že oditi v vojno. Na fronti je soočen z naj-
HLADNI VRH
Cold Mountain - drama, romantični, vojni Dolžina: 155 min Režija: Anthony Minghella Producenti: Albert Berger, William Horberg, Sydney Pollack, Ron Yerxa Scenarij: Charles Frazier, Anthony Minghella Igrajo: Jude Law, Nicole Kidman, Renée Zellweger, Donald Sutherland, Philip Seymour Hoffman, Natalie Portman, Giovanni Ribisi
večjimi grozotami in vedno bolj pogre{a Ado, ko pa je ranjen in za povrh dobi {e zelo čutno Adino pismo, se odloči, da bo dezertiral in od{el domov na Hladni Vrh. Med tem se tudi Adi ne pi{e najbolje, saj ni vajena kmečkega življenja, po smrti očeta pa je povsem odvisna od dobre volje sosedov in redkih prijateljev, a je preveč ponosna, da bi prosila za njihovo pomoč. A prijazna soseda ji v pomoč po-{lje kmečko dekle Ruby (Renee Zellweger), ki dobro ve, kako je potrebno poprijeti za delo in kljub prvotnemu Adinemu skepticizmu postaneta prijateljici in pričneta uspe{no voditi kmetijo. Toda va{čanom Hladnega Vrha delajo dodatne težave brambo-vci, mo{ki, ki niso sposobni za vojno, so pa ostali doma, da skrbijo za red, a na žalost se to kmalu sprevrže v medsebojno obračunavanje z nedolžnimi va-{čani. Inman medtem na svoji odisejadi srečuje {tevilne ljudi, od zabavnega promiskuitetnega duhovnika (Philip Seymour Hoffman), lokalnega zvodnika z nečednimi nameni (Giovanni Ri-bisi), prijazne samotarske ženice s čredo koz pa vse do obupanega mladega dekleta (Natalie Por-tman), ki ji je vojna vzela moža in je tako ostala sama z majhnim otrokom. A za petami so
razloge za spopad kjerkoli drugod po svetu. Največja tragedija pa je, da se {e danes bojujejo vojne iz lažnih razlogov in očitno na tem področju tudi Amerika v več kot 100 letih {e ni dosegla pravega napredka. Zelo pomenljive so tudi besede Ruby, ko pravi, da so ljudje naredili temne oblake vojne, sedaj pa stojijo na dežju in se čudijo ter pritožujejo nad tem, da so mokri. A prav tako pomembna rdeča nit filma je ljubezenska zgodba med glavnima junakoma, ki je v osnovi sicer res povsem banalna, a prav v tem je glavno sporočilo filma, namreč da je celo bežna ljubezen moč-nej{a in bolj pomembna od vojne. Ada in Inman sta si izmenjala zgolj en poljub, a že to je dovolj, da imata dovolj moči, da preživita dolga ter mučna leta vojne, kajti prav v upanju, pa čeprav romantično predimenzioniranem, je moč, iz katere lahko človek črpa energijo za preživetje. Hladni Vrh je vsekakor film, ki si zasluži priznanje za svojo pogumno protivojno izpoved, v kateri tudi poru{i nekatere romantične mite o plemenitosti, častnosti in pravičnosti ameri{ke vojne med severom in jugom.
Grega Kavčič
mu stalno lovci na dezerterje, poleg tega pa je vse bolj skeptičen, če ga bo ob prihodu domov Ada sploh prepoznala.
Cold Mountain je v prvi vrsti protivojni film, ki z izmeničnim prikazovanjem in kontrastiran-jem med preprostostjo ljubezni ter izprijenostjo vojne na naj-bolj{i možen način prikaže vso absurdnost in nelogičnost med-člove{kega pobijanja. Pa tu ne gre zgolj za dezerterstvo glavnega junaka, temveč predvsem za njihovo razmi{ljanje, ko na primer Inman ugotovi, da so ga v vojno poslali z zastavo v roki in lažnimi vzroki. A s tem ne meri le na južnja{ke razloge za vojno, temveč tudi na razloge severnjakov in nasploh na kakr{nekoli
CID
V CID potekajo različne oblike neformalnega izobraževanja: TEČAJ KITARE, AEROBIKA, TEČAJ ZNAKOVNEGA JEZIKA GLUHIH, MLADI NOVINARJI.
Vpisujemo v TEČAJ KALIGRAFIJE pod vodstvom Natalije Re-snik Gavez in
TEČAJ RISANJA pod vodstvom Tomaža Plavca. Pa še to:
19. marca poteče rok za pošiljanje prispevkov na natečaj EVROPA V ŠOII!
Do tega datuma pričakujemo v CID literarne, likovne in fotografske izdelke učencev osnovnih in srednjih šol na območju Upravne enote Ptuj.
Informacije o bioklimi in alfa tehnologiji ter preizkus poligona bioklime - Miha Toš, vsak petek od 16. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 13. ure v CID.
Center interesnih dejavnosti je odprt vsak delavnik od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Informacije vsak delovni dan na tel. 780 55 40 ali 041 604 778.
Kuharski nasveti
Cmoki
Cmoki so manjši kosi različnega testa, pogosto pripravljeni z vzhajalnim sredstvom, ki jih skuhamo, preden jih ponudimo. Na splo{no lahko glede na okus cmoke razdelimo na slane in sladke. [e vedno pogosteje pripravljamo slane cmoke, ki jih lahko ponudimo kot ju{no zaku-ho, kot toplo uvodno jed in najpogosteje kot prikuho h glavni jedi.
Rahli skutni cmoki
Potrebujemo 60 dag skute, 12 dag kisle smetane, 1 jajce, 10 dag p{eni~nega zzdroba, sol, 10 dag moke. Skuto in ostale sestavine damo v skledo in zgnetemo v gladko zmes. Testo naj po~iva 4 ure, da se zdrob enakomerno napne, lahko tudi ~ez no~ v hladilniku. Z mokrimi rokami oblikujemo cmoke in jih v slani vodi kuhamo 15 minut. Odcedimo ter pred serviranjem prelijemo z na maslu prepraženimi drobtinicami.
Avtorica: Valerija Meglic
Vse cmoke lahko razdelimo tudi glede na polnila. Nekatere polnimo s slanimi nadevi in druge s sadjem.
Dobre cmoke odlikuje rah-lost, hkrati pa morajo biti ~vrsti, da pri kuhanju ne razpadejo. Ra-hlost je odvisna od temeljnih sestavin, jajc in drugih dodatkov, s katerimi jim izbolj{ujemo okus.
Poznamo testeninske cmoke, pogosto jih pripravljamo iz zdro-bovega, paljenega ali kuhanega testa, krompirjevega testa, nekaterih pa ne pripravljamo iz testa, ampak je osnovna sestavina skrobnato živilo. Med tako pripravljene cmoke spadajo kruhovi in skutni cmoki.
Najpogostejse sestavine cmokov so moka, drobtine, kruh in jajca. Če je zmes za cmoke sestavljena iz surovih beljakovinskih oziroma skrobnatih živil, ji moramo dodati kuhana živila, ki jo rahljajo, kot je kruh, drobtine, kuhan krompir in zdrob. Če pa prevladujejo kuhana beljakovinska in skrobna živila, moramo masi dodati živila, ki cmoke vežejo, da v vreli vodi ne razpadejo. Ta živila so moka, jajca, surov zdrob in surov krompir.
Pri pripravi cmokov moramo paziti tudi na njihovo oblikovanje. Oblikujemo jih tako, da nimajo vidnih razpok in so gladki. To nam uspe, če zmes dobro obdelamo z rokami, saj slabo oblikovani cmoki pri kuhanju radi
razpadejo. Vedno, ko pripravljamo cmoke, najprej v vodo zakuhamo poskusni cmok. Če se razleze, masi dodamo se moko in jajce; če je zmes pretrda, jo
narahlo prelijemo s staljenim surovim maslom, pri kruhovih zaznamo njihov značilni okus, če jih potresemo s svežimi zelišči, kot sta peteršilj in drobnjak, krompirjevi cmoki so še okusnejši, če jih prelijemo s prepraženimi drobtinicami, zdrobovi, testenin-ski in cmoki iz paljenega testa pa so posebej okusni, če jih prelijemo s toplimi omakami. Od toplih omak pripravljamo smetanovo omako z gorgonzolo, gra-
Skutni cmoki s špinačo
zrahljamo z beljaki, kruhovimi kockami in kuhanim krompirjem.
Pri kuhanju cmokov ni vedno merilo, da so cmoki kuhani, ko priplavajo na vrh. To velja le za cmoke na osnovi kruha in drob-tin, pri drugih preverimo kuha-nost tako, da jih prerežemo. Čas kuhanja vedno s težavo določimo, saj je to odvisno od njihove velikosti.
Kuhane cmoke takoj ponudimo, saj če predolgo stojijo, upadejo. Okus jim pred serviranjem lahko še izboljšamo tako, da jih prelijemo s prelivi. Skutni cmoki so še posebej okusni, če jih
Mokri smrček
Vprašanje bralke Tine iz Grajenščaka: Doma imamo mladega mačka, ki ni kastriran, zato se zelo rad potepa. [e vedno je po svojih nekajdnevnih izletih pri{el domov, tokrat pa se je vrnil z mo~no izbuljenim o~esom. Ali lahko zaradi tega oslepi in ali se mu lahko pomaga?
Odgovor: Spemenjeno oko, ki ste ga opisali, je najverjetneje posledica travme - pretepa med vrstniki (mačaki), vzrok pa je lahko tudi vnetni proces na kosteh očnice, zlomi in druge trav-
me, flegmona, absces, krvavitev ali celo tumor.
Exophtalmus - izbuljeno oko se pojavi zaradi patoloskih produktov v očnici ali pa zaradi povečanega zrkla. Vse te bolezenske
hovo, gobovo, krompirjevo in druge omake.
Cmoki pa niso priljubljene jedi samo pri nas. Tako v Avstriji pripravljajo skutne cmoke s kislo smetano, v Nemčiji pripravljajo vzhajane cmoke, ki jih kuhajo v vodni sopari in imajo obliko balzinic, prav tako v Nemčiji so priljubljeni cmoki s slanino, v Italiji poznajo znamenite gnocchi — njoke, na Madžarskem so bolj znani jušni cmoki in na Danskem poznajo različne mesne cmoke, ki jih prav tako ponudijo skupaj z juhami.
Pri nas so še zmeraj najbolj priljubljeni zdrobovi cmoki, ki
spremembe se lahko pojavijo re-trobulbarno v očnici in potisnejo zrklo navzven - oko se izbuli. Najznačilnejši znak je, kot ste sami ugotovili, navzven potisnjeno, izbuljeno oko. Večinoma postanejo veke "premajhne", tako en del roženice ostaja nepokrit, se izsušuje, čemur sledi keratitis in posledično roženični čir. Zrklo je močno boleče, prav tako je boleča tudi okolica očesa.
Pri nekaterih pasmah psov je exophtalmus prirojen (pekinški pinč, buldog ...) in se ne zdravi.
Terapija in prognoza pridobljenega exophtalmusa sta odvisni od vzročnega dejavnika, stopnje in trajanja procesa. Vnetja, fleg-mone in absces se lahko dokaj uspešno pozdravijo, če smo se zdravljenja lotili pravočasno. Kadar gre za drug vzrok (retro-bulbarni tumorji, komplicirani zlomi očnice, interne bolezni ipd.), utegne biti zdravljenje dolgotrajno ali celo nemogoče.
Ker večina poškodb pri mača-kih nastopa v povezavi z močnim spolnim nagonom, potepanjem, pretepanjem, prometnimi nezgodami, je smiselno mačka kastrirati. Na ta način mu prihranimo marsikatero nezgodo ali
jih danes pripravljamo s številnimi dodatki, od zelenjavnih do mesnih. Pogosto jih ponudimo kot predjedi ali kot prilogo h glavni jedi.
Osnovno testo za zdrobove cmoke naredimo tako, da v 2 decilitra vode in 2 dl mleka damo malo soli in 2,5 dekagrama margarine. Ko se margarina stali, med mešanjem v vrelo mešanico zakuhamo 16 dekagramov pšeničnega zdrob. Kuhamo tako dolgo, da se zmes zgosti. Ko se zmes ohladi, dodamo 1 jajce in en rumenjak ter dobro premešamo. Maso vsipamo na pomokano desko, oblikujemo podolgovat svaljek, ga narežemo na enake kose ter iz njih oblikujemo cmoke.
Osnovni masi lahko dodamo na drobno naribano do polovice kuhano korenje, droben grah, na maslu prepražene gobe, ki jih dodamo brez maščobe. Osnovni masi lahko dodamo tudi mesne dodatke, kot so na majhne kocke narezana slanina, majhni koščki kuhane perutnine ali poljubne kuhane ribe. Če osnovni zdrobovi maso dodamo poljubne dodatke, cmoke pogosto ponudimo kot samostojne jedi, skupaj s toplimi omakami in poljubnimi solatami.
Lahko pa si pripravite tudi riževe cmoke, in sicer tako, da 12 dekagramov riža skuhamo v slani vodi ali mešanici vode in mleka. Ko je kuhan, ga odcedimo, še vročemu dodamo 30 g masla in premešamo. Ko je riž delno ohlajen, mu dodamo 3 rumenjake in po potrebi moko. Iz mase oblikujemo cmoke, jih povaljamo v moki, jajcih in na koncu v mešanici drobtin in sekljanih lešnikov ter v vroči maščobi ocvre-mo. Ponudimo jih kot prilogo.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
poškodbo, za katero je kriva prav "mačja ljubezen".
Da vaš muc ne bo oslepel, se čimprej odpravite k svojemu veterinarju, ki bo skušal ugotoviti pravi vzrok za izbuljeno oko in mucu ustrezno pomagal.
Vojko MilenkovK, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Prebujanje vrtov izpod snežne odeje
Snežna odeja v začetku marca je vrtno naravo ponovno pokrila, da se ne bi prezgodaj prebudila in da bi se bolje spočila. Pred prihajajočo pomladjo kopni, s snežni-co napaja zemljo, vrtno rastje pa se spočito prebuja in pripravlja na brstenje in novo rast
V	SADNEM VRTU so snežne padavine za nekaj dni zadržale predpomladanska opravila pri obdelavi zemlje in zimski rezi, koristno pa je bilo tro{enje gnojil po snegu, da se bodo lažje stopila in s snežnico izprala bližje koreninam. Tla pod snežno odejo niso bila zmrzla, kar bo vplivalo na hitrejše prebujanje in začetek vegetacije pri drevninah. Do začetka vegetacije zaključimo z zimsko rezjo večine vrst sadnega drevja: jablan, hrušk, kutin, orehov, sliv in grmovnic. Težak sneg je na drevesih lomil veje, grmovnicam upognil veje v tla, drevesa s šibkimi koreninami pa polegel. Polomljene veje odrežemo, rane pa premažemo s pripravkom za lažje celjenje in preprečimo trohnenje. Upognjene veje v tla naravnamo v prvotni položaj in po potrebi privežemo ob oporo. Polegla drevesa ponovno poravnamo in utrdimo ob oporo, h koreninam pa po potrebi dodamo toliko prsti, da bo drevo ponovno učvrščeno ter se bodo poškodovane korenine nemoteno obnovile. Pri nasutju prsti ob koreninskem vratu pa ta ne sme doseči cepilnega mesta.
Predpomladansko škropljenje sadnega drevja pred sadnimi škodljivci in boleznimi, razen breskev in nekaterih drugih koščičarjev, opravimo šele, ko se bodo iz zimske zalege pričeli prebujati škodljivci, ob dovoljni toploti in vlagi pa glivične sadne bolezni.
Ob prebujanju narave se prebuja tudi najnevarnejši in zahrbten sadni škodljivec, voluhar. Skopnela mu je hrana iz zimskih zalog, zato se ob kopnenju snega poda na nabiranje sveže. Bodimo pozorni na tega škodljivca in ga uničujmo na najbolj preizkušene načine, preden uniči drevo.
V	OKRASNEM VRTU se po opravljeni rezi sadnega drevja odpravimo k zimski rezi okrasnih drevnin in grmovnic. Z rezjo drevnine pomlajujemo in spodbujamo rast, zato je pri tem najpomembnejšem opravilu pri negi in vzgoji potrebno upoštevati, kako jo opraviti, kolikšne so potrebe in kakšno sposobnost obnavljanja ima vsaka botanična vrsta okrasnih drevnin in kolikšna je njihova starost. Okrasne jablane, ognjeni trn, jasmin in podobne okrasne drevnine, ki naravno tvorijo zgoščeno krošnjo ali grm, režemo vsakih nekaj let, nasprotno pa vrtnice, glicinije in bodleje ne tvorijo cvetnih brstov, če jih močno ne režemo. Forziciji močnejše poganjke le krajšamo, oslezu pa lanske poganjke porežemo na prst dolge čepe.
Mlajših okrasnih drevnin prva leta ne režemo premočno, da se jim okrepijo ogrodne veje, starejšim pa izrezujemo predvsem suhe in poškodovane veje, v notranjosti krošnje ali grma pa veje redčimo, da jim omogočimo boljšo osvetlitev in obnavljanje.
NA ZELENJAVNEM VRTU so minule snežne padavine koristile ozimnim posevkom vrtnin kot zaščita pred suho in vetrovno zimsko zmrzaljo, kopneča snežna odeja pa bo s snežnico napojila globino že precej izsušene vrtne gredice. Pozni sneg ni ravno "gnojilo revežev", pospeši pa pretvorbo gnojil, da so prej in bolje dostopna rastlinam. V zeliščnem vrtu je sredi marca primerno presajati korenine trajnih zelišč: drobnja-ka, melise, poprove mete, pehtrana in gabeza. Delitev kore-nik in njihovo vraščanje je v začetku pomladi najlažje.
Miran Glu{ič, ing. agr.
18-četrtek	19-Petek	20-Sobota	21-Nedelja
22-Ponedeljek	23-Torek è	24-Sreda #	
SESTAVIL:
EDI KLASINC
LEPUlV IZCEDEK DREVES
RHNO-LIKOST, PISANOST
KAPUlCE ZA NOS
ITALU. ZAMEJSKI ARHITEKT (VALENTIN)
TONE ČUFAR
SEVERNOAMERIŠKI DRUŽABNI PLES
VZDRŽNOST OD JEDI
PISATEU FRANC
meSko
IRENA TRATNIK
PRIPO-VEDNOST
RUDI SKOČIR
PROSINEC
GRŠKA BOGINJA USODE
KONICA
TROJNOST
RUSKI GOLMAN DASAJEV
EMIL SMASEK
LENNONOVA SKLADBA
RUDI TROJNER
BRAZILSKO UUDSTVO
BUGOZA OVIJANJE STOPAL
REKA V ANTIČNI MIZIJI
PRAVILNIK, POSLOVNIK
NAŠA ŠAHISTKA (KARMEN)
TANTAL
MESEC ROŽNIK
VLAGA, MOKROTA
TRETJI MESEC VLETU
BRAZILSKI NOG.KLUB
TENISAČICA NIPIČ
OKOUE, MIUE
ŠPANSKI OTOČEK
PRI MALLORCI
AMERIŠKI PLAVALEC TANER
LOMUENJE
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (HARRISON)
FINSKO JEZERO
nepo-membnež
STARO-ŽIDOVSKI KRAU
IRIDIJ
DEVETICA
AM. FIZIK (FREDERICK)
DOBRA LASTNOST, ODLIKA
TIP OPLA
IZ
BESEDE AGNES
MEDNAR MOTOCIKL. ORGANIZ.
br
ORIENTALSKI SPLAV
VINKO KORENT
100 M'
ROMUNSKI TENISAČ NASTASE
REKA V
NEMČIJI
AFRIŠKO DRAŽILNO NASLADILO
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: prst, laten, Odesa, silar, kacjerep, Brazilka, Koivisto, lakolit, trdovratnik, Apolon, Ragovo, Sijan, tona, Cveto, Arp, Neno, Ir, DS, tujka, EŽ, štirikotni, Akarnan, Čepikov, Enos, Elaine, Eretova, Tarn, Rorkar. Ugankarski slovačrek: DRAGONERA = španski otoček pri Mallorci, HENEFELD = izraelski košarkar (Nadav, 1968), KARES = reka v antični Miziji, KAT = vzhodnoafriški grm, dražilno nasledilo, ONESTEP = severnoameriški družabni ples v dvočetrtinskem taktu, REINES = ameriški fizik, nobelovec 1995 (Frederick, 1918-1998), SIMONITTI = italijanski zemeljski arhitekt (Valentin, 1918 - 1989), TUPI = ljudstvo v notranjosti vzhodne Brazilije, UGOR = jegulji podobna morska riba, plavajoči gruj.
Govori se .
jl^... da je po umiku za-bavisčnikov, ki so v pustnem ćasu bivakirali v bližini Ere Petlje, ostala velika svinjarija. In tako bo še velikokrat. Največja svinjarija pa je, da tam še ni dvorane, pa čeprav sojo nekateri pripravljeni postaviti. Najbrž niso prave barve.
... da Ptuj postaja mesto tisočerih padavin. Po snežnih in deževnih so se v zadnjem času poja-
vile še strešne in ometne. Na županstvu že pripravljajo seznam za pešce varnih ulic.
... da je največji problem Ptuja vedno krajše kurentovanje. Prihodnje leto bo šestdnevno (tisto o treh dneh je bila napačna interpret ac i j a) , leto za tem pa tridnevno. Pa ne, da to pomeni, da ga kmalu ne bo?!
. .. da bo 9. julija deževalo. Takrat bo namreč festival. Svečke za lepo vreme pri-žgite v svoji najljubši cerkvici.
Vidi se ...
... da se v Evropo res splača vstopiti. Še posebej ce nas bo pri vhodu čakala razkoracena blondinka - eden od viškov ptujske pustne ponudbe ...
Lujzek • Dober den vsoki den
Pišem v nedelo, 14. marca. Na našem bregi veter piha in odjuga tak • pomalém sneg liže. Zima seposlovla in na toti letni cajt se pomlod sprovla. Ptički se že ženijo, saj provimo, da je na gregorovo jihovo gostuvaje. Jaz sen jih celo zimo krma z različnimi zrnatimi pribojški. Zaj veselo okoli hiše lečejo in si bodo začeli gnezdeca graditi, jajčka nesti in nasploh skrbeti za svoj in naš naraščaj. So kak vsi drugi predstavniki živalskega sveta in navsezodjo tudi lidje. Če nega mlodih, te tudi storih nede. Na našem Suhem bregi je že tak, ke živimo v storih kočurah samo še staro-kli, mlodih pa je kumer tejko, ke čujemo kak se dojenčeki jočejo oziroma med seboj zgu-čovlejo. To neje dobro za slovenski narod in zarod. Mi ta stori kindermaheri smo svojo naredli in odslužili. Včosik je bilo pri hišah pet otrok in pet krov, zaj pa so prozni kinder-petlni in štale in to ne bi smelo iti dale...
Pa naj bo zadosti tote kinder-maherije in fizolofije. Iz Doj-članda je po noblteli zvola hčer Jula, ki tam s svojim Hanzijem evre škromple in se spomija, kak luštno je blo, ko je še teta marka tudi nam mešala glavo. Zaj pa tudi mi odšte-vlemo dneve, ke bomo tudi uradno prišajtrali v Evropsko zvezo in se tudi naš tolar spo-gleduvle z evrom. Jaz, ki sen že precik drugo na sveti in meni podobni, smo doživeli in preživeli najrazličnejše valute, vlade nadute, tovariše in gospode, pametne in nore vladore, plehnate in plastične lavore, v kerih smo si vmivali noge, namesto da bi lehko šli na morje.
Pa še malo politike, volitev in molitev: stranke se že ravsajo in kavsajo, zbirajo kandidate, ki majo pune gate, na banki vejki kapital, da bodo lehko v predvalilnem cajti fejst sral ...
Pa bodi zadosti za gnes, vi pa sami določte, kaj je laž in kaj je res, kdo je mačok, kdo je pes. Nasvidenje in na videnje do drugega tjedna. Pozdro-vla vas tudi moja Mica, mačok Muri, dve kuri, pujček in vse druge žvali, vključno z miši, ki so tudi pri hiši.
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »10473
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 18. marca:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (Se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Maida Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Hit styling. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (taksisti - Anemari Kekec). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora).
PETEK, 19. marca:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev in potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora).
SOBOTA, 20. marca:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter ŠPORT
in GLASBA (Janko Bezjak). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). NEDELJA, 21. marca:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOIÎ 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). PONEDELJEK, 22. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še
11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala štajerska (ptujska, ormoška, bistriška in lenar-ška) kronika (Martin Ozmec, Zmago Šalamun in Nataša Pogorevc). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio). TOREK, 23. marca: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport.
13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Koroški Radio). SREDA, 24. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 Škrjančkov ropot. 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav).
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Prihajajo dnevi, V katerih ne bo več dvomov in nemoči ob tem, kako bi se odločili, saj vam bodo zvezde ljubezni zopet zasijale. Ugotovili boste, da so bile skrbi povsem odve~. Pri financah bo vse v najlep{em redu.
BIK
Pred vami je postopno izboljšanje poslovnega položaja. Notranje ste že sedaj dovolj močni, da lahko podirate ovire, kmalu pa se vam bo pridružilo še srečno naključje. Dejansko zelo ugoden teden za zaslužek.
DVOJČKA
^^ Pred vami je Živahen teden, saj boste začutili pospe-f	šen ritem vašega življenja.
Veliko boste govorili In se tUdI kaj pametnega dogovorili. Dobra novica vas bo končno razbremenila. V nedeljo bo zelo romantično.
RAK
V	tem tednu boste polni energije, ki bo na vas delovala poživljajoče, saj se boste kmalu rešili skrbi glede poslovnih zadev. Spet
boste začutili trdna tla pod nogami. V četrtek boste doživeli prijateljsko srečanje.
LEV
Teden, ki je pred vami, bo vsekakor bolj prijeten in umirjen kot dnevi, ki so za vami, saj so bili polni skrbi, odgovomosti In dolžnosti. Sprostite se, pred vami je sedem čudovitih in prijetnih dni. Bodite optimistični.
DEVICA
Na poslovnem polju je pred vami resno delo. Nove odgovornosti in obveznosti, novi pregovori in dogovori pa tUdI nove rasti In napredek. Na ljubezenskem polju na žalost ali veselje še nič novega.
TEHTNICA
V	tem tednu se bo nadaljevalo vaše pozitivno obdobje, polno optimizma, novih priložnostih ter vaše osebne In poslovne potrebe po
rasti. Poslovno boste odpotovali, in sicer v tujino. Združite koristno s prijetnim.
[KORPIJON
Pred vami je na poslovnem polju zelo dinamičen teden, tudi stresen in rahlo bojevit. Ker boste precej nestr-pnl, se ne prenaglite. Vaše besede bodo ostre in lahko z njimi po nepotrebnem izzovete prepir.
STRELEC
Na vidiku je skorajšnje Izboljšanje vašega poslovnega in finačnega položaja. Ob pomoči prijatelja se boste povzpeli na stopničko višje ali pa podpisali novo pogodbo. V drugi polovici tedna bodo nove priložnosti.
KOZOROG
Dnevi, ki so pred vami, bodo na vas delovali bolj poživljajoče kot prejšnje dni. Rešili se boste dvomov In skrbi. Spet boste začutili trdna tla pod nogami. V četrtek boste doživeli zelo romantično srečanje.
VODNAR
Po dolgotrajnem stresnem obdobju končno prihajajo lepši dnevi, predvsem bolj umirjeni in stabilni, saj bodo vaši nadrejeni ugotovili, da ste zaupanja vredni in se tudi ravno zaradi tega prilagodili vašim potrebam.
RIBI
Težave se bodo pojavile v delovnem okolju, posebno s sodelavci, predvsem tistimi, ki so moškega spola.
V	drugI polovici tedna pričakujte nove poklicne načrte in dogovore. Ugodni dnevi bodo petek, torek in sreda.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Prijateljska tekma
Dobra napoved pred tekmo s Primorjem
KUMHO DRAVA -MURA 2:1 (2:1)
STRELCI: 1:0 Gorinšek (12), 2:0 Žilic (30), 2:1 Radosavljevic (35)
KUMHO DRAVA: Golob, Emer-{ič, Krajnc, Selimovič, Zilič, Majcen, Jev|enič, Gorin{ek, Berko, Velečič. Igrali so se: Germič, Šter-bal, Anel Smajlovič, Adnan Smaj-lovič, Petek, Krepek, Vogrinec, Toplak. Trener: Srečko Lu{ič.
MURA: Pejkovič, Mi{e, Kapič, Krži{nik, Mesarič, Fridl, Radosav-
ljevič, Kokol, Halilovič, Mejač, Ra-kovič. Igrali so se: Mujčinovič, Lunder, Cifer, Sulejmanovič, Vo-grinčič, Per{ič, Tisnikar, Žilavec, Jeličič, Obilinovič. Trener: Milan Miklavič.
Končno so tudi ptujski no-gometa{i odigrali eno srečanje doma oziroma v okolici Ptuja. Proti Muri so zaigrali v Dornavi, kjer so jim domačini dobro pripravili igri{če. Trener Drave Srečko Lu{ič je dodobra spremenil začetno enajsterico v primerjavi
jtpa
liga J,	.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
KOMPLETNI REZULTATI 19. KROGA: Primorje - KD Olimpija 4:2 (0:1), Domžale - Dravograd 3:0 (3:0), LJubljana - CMC Publikum 2:1 (l:l), Koper - Kumho Drava 3:0 (2:0), Šmartno - Mura 0:3 (0:1), Maribor Pivovarna La{ko - Gorica 1:0 (1:0).
Kapetan Mure je v tej sezoni Hajdincan Franci Fridl.
s prvenstvenim srečanjem v Kopru, saj v ekipi ni bilo Dabanoviča, Kamberoviča, Binga in Grižoniča, pri gostih pa je po besedah njihovega trenerja Milana Milaviča manjkal samo Ipavec. Gledalci so lahko videli zanimivo nogometno predstavo. Ptujčani so povedli v 12. minuti z zadetkom hitrega Gorin{ka, ki je presenetil Pejkovi-ča. V 30. minuti je Zilič {e enkrat
dokazal svoje kvalitete in povi{al vodstvo. Pet minut kasneje pa so Mura{i preko Radosavljeviča vodstvo domačih znižali.
V drugem polčasu je tempo igre nekoliko upadel. Na vsaki strani je bilo nekaj priložnosti, mreže pa so mirovale in tako je ostalo pri zmagi Kumha Drave.
Danilo Klajnšek
1. GORICA	19	10	5	4	43:20	35
2. KOPER	19	10	5	4	25:11	35
3. MARIBOR PIVO. LAŠKO	19	10	5	4	23:20	35
4. PRIMORJE	19	8	8	3	42:21	32
5. KD OLIMPIJA	19	9	5	5	34:26	32
6. MURA	19	9	4	6	39:38	32
7. CMC PUBLIKUM	19	8	3	9	40:29	27
8. [MARTNO	19	6	6	7	25:30	24
9. DOM@ALE	19	7	2	10	24:36	23
10. LJUBLJANA	19	4	4	11	19:40	16
11. DRAVOGRAD	19	3	4	12	19:43	13
12. KUMHO DRAVA	19	2	5	12	19:38	11
V NEDELJO KUMHO DRAVA - PRIMORJE
S takšnim razpletom dogodkov bi bili še bolj veseli v nedeljo, ko bo na Mestnem stadionu na Ptuju gostovala ekipa Primorja, ki trenutno zaseda visoko ~etrto mesto na prvenstveni razpredelnici. V boju za uvrstitev med prvo šesterico je za Primorje pomembna vsaka to~ka, podobna ugotovitev pa velja tudi za Ptuj~ane, ki morajo v vsaki tekmi iskati priložnost za morebitne to~ke (~eprav bodo zaradi kartonov nastopili brez Šterbala in Grižoni~a), ki bi jih pripeljale v mirnejše vode obstanka. Obetamo si torej lahko zanimivo prvenstveno tekmo, ki bo prvi preiskus nogometašev Kumha Drave pred doma~im ob~instvom v spomladanskem delu sezone. (jm)
Nogomet • Prijateljska tekma
H ■	V	■ ■
Za izena~enje je poskrbel Čeh
ALUMINIJ -MARIBOR
PIVOVARNA LAŠKO
1:1 (0:0)
STRELCA: 0:1 Pekic (58. iz 11 m), 1:1 Sandi Čeh (78)
ALUMINIJ: Toplak, Kuserbanj, S. Golob, Sambolec, Pekez, Pra-potnik, Koren, Doncec, Repina, Panikvar, Flašker. Igrali so se: Strelec, Sandi Čeh, Fridauer, Murko, Satler, Kelenc, Knežević. Trener: Miran Emeršić.
MARIBOR PIVOVARNA LAS-KO: Kuzma, Aleš Čeh starejši, Vuksanović, Ošlaj, R. Golob, Tei-nović, Rakić, Brezić, Mešanović, Mujanović, Šarkezi. Igrali so še: Murko, Plošnik, Franci, Aleš Čeh mlajši, Jelić, Beršnjak, Đukic, Pekić, Komljenović. Trener: Matjaž Kek.
Odmor oziroma prestavitev prvenstva sta izkoristila Aluminij in Maribor Pivovarna Laško ter odigrala pripravljalno nogometno tekmo. Na dokaj dobro pripravljenem igrišću so v prvem polćasu imeli gostje rahlo terensko pobudo, vendar so se Kidri-ćani dobro branili in mreže so mirovale.
V drugem polćasu so bili Ma-riborćani veliko boljši in v 58. minuti povedli z zadetkom Pe-kića. ob tem pa so zamudili še številne priložnosti. Vratar Aluminija Franci Strelec je bil uspe-
Foto: DK
Luka Pekez (Aluminij)
šnejši od Aleša Čeha mlajšega, Beršnjaka, Vuksanovića in Peki-ća. Pri strelu Aleša Čeha mlajšega pa je bil nemoćen, vendar je žoga zadela prećnik. V 78. minuti pa so se domaćini lahko nep-rićakovano veselili, saj je Sandi Čeh premagal vratarja Maribora in rezultat izenaćil, tako da sta se ekipi razšli z neodloćenim izidom. Već razlogov za zadovoljstvo je po srećanju vsekakor imel domaći strateg Miran Emer-šić, za Matjaža Keka pa ostaja še teden dni dela, da ekipo dvigne na višji igralski nivo.
Danilo Klajnšek
Biograd • Za jadralske navdušence
Ptuj~anka odpira letošnjo jadralno sezono
Da so Ptujčani izjemni ljubitelji rekreativnega jadranja, ki ob tekmovalnem drsenju po valovih prinaša ogromno tiste prave in nepozabne morske zabave, so dokazali že v prejšnjih letih, saj skorajda ni nobene športno-rekreativne prireditve, ki bi se je udeležili v tolikšnem številu kot regate. Tudi letošnja tradicionalna regata Ptujčanka potrjuje to dejstvo, saj je doslej prijavljenih že več kot 100 domačih amaterskih tekmovalcev.
V ■
Posebno znanje za udeležbo na regati Ptujčanka namreč ni potrebno, izjema so le skipperji, brez katerih na jadrnici pač ne gre in ki morajo imeti opravljen ustrezni izpit. Za vse ostale pa je dovolj dobra mera veselja do jadranja, kanček optimizma za zbijanje (morebitnega) strahu in želja po nepozabni avanturi, ki se lahko enakovredno kosa z neverjetnimi zgodbami starih morskih mačkov.
Organizator tretje tradicionalne regate Ptujčanka, Hrvatska jadralna zveza, ter soorganizatorji - Yacht club Biograd, BD Ranca Ptuj, JK Ptuj, JŠD Felnar Ptuj in Euronautic Yacht club - so že poskrbeli za vse, kar spada k tak-{ni družabno-{portni prireditvi. Na tekmovalce že čakajo jadrnice razreda BRAVO dolžine 11,1 do 12 metrov, posamezna jadralna ekipa pa bo {tela najmanj {est in največ osem članov. Doslej
pa je že prijavljeno 18 ekip, ki se bodo potegovale za naslove prvakov posameznih etap in naslov skupnega zmagovalca regate Ptujčanka 2004. Nagrajeni pa ne bodo le zmagovalci, ampak najbo-lj{e tri mo{ke in ženske posadke, in sicer z jadralnimi vetrovkami NES (prvouvr{čeni), brezplačnim enotedenskim najemom jadrnice (drugouvr{čeni) in brezplačnim najemom avtodoma za {tiri dni (tretjeuvr{čeni). Čisto posebne nagrade pa si bodo prislužile {e najtežja, najstarej{a in zadnjeuvr-{čena posadka.
Začetek {tiridnevne regate Ptujčanka, ki bo otvorila leto{njo jadralno sezono, bo prvega aprila v Biogradu. Uradno tekmovanje pa se bo začelo naslednji dan dopoldne, ko bo na sporedu start prve navigacijske etape iz marine Kornati do cilja v marini Žut. V soboto dopoldne se bodo ekipe pomerile v dveh etapah; najprej
od Žuta do Ždrelca z vmesnim odmorom v pristani{ču Kukljica, popoldne pa v tretji etapi od Ku-kljice nazaj do Biograda.
Seveda pa je tekmovanje jadrnic le del programa, ki ga priprav-
ljajo organizatorji Ptujčanke. Brez zabave namreč ne gre in četudi je bo več kot dovolj že pri napenjanju jader (kot vedo povedati vsi udeleženci prej{njih regat), bo treba nekaj smejalne kondicije
prihraniti {e za zabavnoglasbene večere s prvovrstnimi presenečenji. Kak{na bodo, naj ostane skrivnost. Morda bo dovolj le čisto majhen namig; povezovalec večernih prireditev bo Rado Šker-janec, ki zna poskrbeti za smeh tudi v najzgodnej{ih urah. Brez strahu so lahko tudi tisti, ki poleg ljubezni do jadranja in druženja cenijo {e dobro hrano: kakr{na-koli oblika dehidracije ali pomanjkanja gurmanskih užitkov - po zagotovilu organizatorjev - nikakor ni možna!
Na regato Ptujčanka so vabljeni vsi ljubitelji tega vodnega {porta, tudi tisti, ki raje opazujejo in navijajo kot pa tekmujejo. Še vedno je na razpolago nekaj prostih mest v posameznih ekipah, pravi navdu{enci pa lahko sestavijo tudi svojo posadko in se pridružijo amaterskim tekmovalcem. Prijavijo se lahko na inter-netni naslov info@euronautic.cc
ali na telefonsko {tevilko: 02-780 11 50/51, oziroma na GSM: 041 620 116.
Cena udeležbe na Ptujčanki zna{a od 170 do 195 evrov na osebo (glede na {tevilo članov posadke) ter 15 evrov za {tart-nino, v tej ceni pa so zajeti vsi stro{ki najema plovila s privezi in či{čenjem, organizacija regate in tri večerje z nedeljsko poslovilno zakusko. Od vsake plačane prija-vnine pa bodo organizatorji pet evrov namenili tudi jadralnemu podmladku BD Ranca Ptuj. "Na ta način želimo doprinesti in hkrati pospe{iti razvoj jadralnega {porta in rekreacije na Ptuju, saj imamo navsezadnje največje jezero v Sloveniji, kjer bi se v bodoče lahko odvijale tudi tovrstne jadralne regate," pravi predsednik organizacijskega odbora Ptujčan-ke Samo Bauman.
Obstaja kak{en razlog, da ne bi pri{li? Če ne morete brez vetra, sonca, bonace, morda kak{ne kaplje dežja, predvsem pa zabave, smeha in veselja, potem se zagotovo srečamo prvega aprila v Biogradu! In to ni prvoaprilska {ala, ampak čisto zaresno povabilo ter odlična priložnost, kako prekiniti dolgočasno zimsko mrtvilo ter na najbolj{i način opraviti s prvo pomladansko utrujenostjo!
Rokomet • 1. SRL (m, ž)
Ormožani okradeni
JERUZALEM ORMOŽ - PRULE 67 31:32 (16:16)
JERUZALEM: G. Čudic (13 obramb), Belšak 5, Horvat, Mesarec 4, Koražija 6, Bezjak 6, Grabovac, Ivanuša 1, Kiric, Hanželic, Hrnja-dovic, Lollo 5 (2), B. Čudic 4. Trener: Saša Prapotnik.
Ljubitelji rokometa v Ormožu so spet napolnili športno dvorano na Hardeku do zadnjega kotička (800 gledalcev). Že pred tekmo je bilo v ormoškem taboru za-cutiti, da se bodo Prulcani (zaradi financnih težav nekateri igralci sploh ne trenirajo) morali hudice-vo namuciti, ce bodo želeli osvojiti nove tocke. Skratka, vse je bilo pripravljeno na nov rokometni praznik, ki pa sta ga s po-mocjo delegata Celarja pokvarila sodnika Brecelj in Deržek iz Aj-dovšcine. Skozi celotno srecanje sta sodnika sodila pristransko v korist Prul. Ob koncu tekme so se nelagodno pocutili tudi lanski polfinalisti lige prvakov. Trener domacih Prapotnik je s svojimi varovanci tudi po ceni številnih teh-nicnih napak (11 izgubljenih žog) želel presenetiti goste z visokim tempom igre, z izvajanjem hitrega centra in trdo obrambo. Ta nacin igre je Ormožanom tudi odlicno
uspeval. Pri rezultatu 26:26 v 47. minuti pa je prekipelo celotnemu avditoriju. Mesarec je v nasprotnem napadu dosegel regularen gol (kar je potrdila kamera in sami igralci Prul 67), vendar sodnika nista priznala zadetka. Po protestih domacinov pa sta izkljucila kar tri rokometaše Jeruzalema. S tremi igralci vec je Prulcanom uspelo povesti 28:26, Ormožanom pa se je ob podpori polne dvorane uspelo cudežno vrniti in preko Bezjaka povesti 31:30. Pri tem sta sodnika izkljucila Zrnica, kar pa niso videli in zabeležili pri zapis-nikarski mizi skupaj z delegatom in tako se je sicer izkljuceni Zrnic po dvajsetih sekundah, presede-tih na klopi, spet vrnil v igro. Gostom je uspelo v zadnji minuti prek zadetkov nezaustavljivega Matovi-ca (strel 12/13) in Kastelica povesti 32:31. Domacini so poskušajo v zadnjem napadu izenaciti, vendar jim to ni uspelo.
Še skoraj pol ure po tekmi je bila domaca dvorana polna. Sodniški par in delegat po koncu srecanja niso želeli pokazati sodniških kartonckov, kjer bi bilo jasno razvidno glede sporne izkljucitve Zrnica. Slednji so v policijskem spremstvu zapustili dvorano in Ormož. Po koncu tekme je veljalo pohvaliti goste iz Prul 67, ki so
mo 35:22 (18:12), Celje Pivovarna	Laško - Adria Krka		35:22	(20:	2)
1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO	16	15	1	0	29
2. GORENJE	16	13	1	2	27
3. PRULE 67	16	12	1	2	25
4. PREVENT	16	11	1	4	23
5. CIMOS KOPER	16	8	2	6	18
6. TERMO	16	6	1	9	13
7. RUDAR TRBOVLJE	16	6	0	10	12
8. TRIMO TREBNJE	16	5	2	9	12
9. JERUZALEM ORMO@	16	4	3	9	11
10. ADRIA KRKA	16	4	1	11	9
11. VELIKA NEDELJA	16	3	1	12	7
12. INLES RIKO	16	1	1	14	3
1. KRIM ETA MALIZIA	15	15	0	0	30
2. PIRAN	17	12	0	5	24
3. @ALEC	17	10	2	5	22
4. OLIMPIJA	17	10	1	6	21
5. MERCATOR TENZOR PTUJ	17	9	1	7	19
6. LOKA KAVA	17	9	1	7	19
7. BURJA ŠKOFIJE	16	6	2	8	14
8. CELEIA CELJE	17	4	1	12	9
9. GRAMIZ KOČEVJE	17	3	0	14	6
10. IZOLA	16	1	0	15	2
športno cestitali domacinom. Do-macini so se po tekmi pritožili in najverjetneje, ce bo pravici zado-šceno, bo tekma ponovljena.
Saša Prapotnik (trener Jeruzalema Ormoža): »Ne morem dojeti, kaj se je zgodilo. Zaslužili smo si vsaj tocko. Upam, da bo trud naše ekipe poplacan kje drugje. Čestitam gostom, ki so bili po tekmi zelo fer.«
Uroš Krstič
CIMOS KOPER -VELIKA NEDELJA
30:27 (15:13)
VELIKA NEDELJA: Kisovec, Go-talj 3 (1), Mesarec 3, Trofenik 1, Gregoric, Potocnjak 2, Kumer 4, Planinc 4, Kokol, Stojinovic, Kukec, Šantl 8 (1), Kozomara 1, Okreša 1.
Slabši zacetek Koprcanov so gosti izkoristili za vodstvo s tremi goli (6:3). V nadaljevanju pa so gostitelji le zaigrali bolje v obrambi, vratar Voncina se je prebudil in v 16. minuti je že bilo neod-loceno. Do konca polcasa so gledalci videli izenaceno igro, kjer so Koprcani šele v zadnji minuti uspeli pobegniti za dva zadetka. Drugi del je v koprska vrata stopil Strašek, ki je odlicno branil in do-maci so uspeli izkoristiti njegove obrambe za pobeg na šest zadetkov (24:18). V koncnici so se gosti uspeli približati na tri gole, za kaj vec pa jim je zmanjkalo casa.
sta
Marjeta Nojinovič (MT Ptuj) med obrambno akcijo
BURJA [KOFIJE -MERCATOR TENZOR PTUJ 23:27 (13:13)
MERCATOR TENZOR PTUJ:
Lakic, Potocnjak, Šijanec, Putko 1, Černe, Radek 6 (5), Ramšak, Nojinovic 6, Brumen 6, Murko 3, Kelenc, Kristofic, Majnik, Rauko-vic 1.
Gostiteljice so srecanje zacele zelo oslabljene, saj je poškodovanih kar deset igralk prve ekipe. Tako so svojo priložnost po sili razmer dobile predvsem kadetinje in starejše deklice. Zacetek tekme je bil izenacen, nato pa je Burji uspel delni izid 6:0, kar je pomenilo vodstvo 13:7. Toda visoko vodstvo je zmedlo domace rokometašice, ki so nasprotnicam dovolile, da so do polcasa izid poravnale. Gostje so v drugem polcasu vendarle pokazale premoc in kaznovale neizkušenost domacink. Kmalu so si priigrale dva zadetka prednosti, Burji niso dovolile preobrata in so zasluženo slavile.
sta
Foto: Črtomir C
Uroš Zorman je na polfinalni tekmi rokometne lige prvakov proti Ciudad Realu odigral najboljšo tekmo v celjskem dresu; rokometaši Ormoža pa so na doma~em parketu doživeli nezaslužen poraz, saj so bili najmanj enakovredni Prul~anom.
1. SLOV. ROKOMETNA LIGA MOŠKI
REZULTATI 16. KROGA: Jeruzalem Ormož - Prule 67 31:32 (16:16), Cimos Koper - Velika Nedelja 30:27 (15:13), Rudar Trbovlje - Prevent 22:28 (14:15), Trimo Trebnje - Inles Riko 34:28 (14:14), Gorenje - Ter-
1. SLOV. ROKOMETNA LIGA ŽENSKE
REZULTATI 17. KROGA: Burja Škofije - Mercator Tenzor Ptuj 23:27 (13:13), Piran - Celeia Celje 37:20 (19:11), Gramiz Ko~evje - Žalec 28:31 (12:16), Loka kava - Olimpija 33:30 (17:14). Sre~anje Krim ETA Malizia - Izola bo odigrano kasneje.
Komentira: Uroš Krstič
Na pol poti
Rokometna mrzlica po evropskem prvenstvu in osvojeni srebrni medalji je zajela celotno Slovenijo. Uspehi naših moštev se kar vrstijo, dvorane po naši državi so polne, nekatere celo razprodane. Državni prvaki so spet le korak pred finalom lige prvakov. V preteklosti jim je že šestkrat spodrsnilo v polfinalu, tokrat jim (upamo) ne bo! Ta celjska ekipa ima poleg kvalitete še nekaj drugega, kar druge celjske ekipe prej niso imele. Srce! Veliko srce, ki bo najprej premagalo evropskega in španskega giganta Ciduad Real, nato pa še nemški Flensburg. Prepotentno? Morda, vendar rumeno-zeleni trenutno igrajo najraznovrstnejši rokomet na svetu. Na pol poti do finala pokala pokalnih zmagovalcev so tudi Velenjčani. Veliki zmagovalec - Vid Kavtičnik - bo ob podpori polne in bučne Rdeče dvorane v Velenju glavni ključ proti Valladolidu in na poti k velikemu finalu, kjer jih po vsej verjetnosti čaka španski Portland San Antonio. Krimovke, evropske klubske prvakinje, so razočarale naprvi tekmi četrtfinala lige prvakinj v Toljatiju. Opozorilo ob pravem času za varovanke trenerja Toneta Tislja, ki tudi letos želijo zasesti evropski ženski rokometni prestol.
Vse bolj vroče postaja na domači sceni. Celjani in Velenj-čani bodo med sabo odločili o državnem naslovu. Ribnica je že odpisana, preostalih kandidatov za izpad je kar nekaj. Na pol poti k obstanku v ligi sta tudi naša predstavnika Jeruzalem in Velika Nedelja. Ormožani bi ob ugodnem razpletu drugih tekem potrebovali vsaj še tri točke. Na Hardek prihajajo še Prevent, Adria Krka in Velika Nedelja. Jeruza-lemčke čakajo še tri gostovanja (Termo, Trimo, Cimos), kjer bi se lahko ujela kakšna rešilna točka. V Veliki Nedelji se je v drugem delu marsikaj spremenilo na bolje. Igra v obrambi na čelu z vratarjem Slavišem Stojinovičem ostaja zaščitni znak Nedeljanov. Vseeno bi se bilo v dobrobit kluba potrebno dogovorit z lanskim prvim strelcem lige Robertom Bezjakom. Z njim bi bila pot do obstanka zagotovo lažja. Razpored Nedeljanom ne gre na roko (doma Celje, Prule in Adria Krka, v gosteh Rudar, Prevent in Ormož).
Največja težava rokometa, te atraktivne, hitre in razburljive igre, po celem svetu so sodniki, ki imajo še vedno preveč vpliva in možnosti samoodločanja na samem igrišču. Vprihodnosti lahko zagotovo računamo na številne spremembe v tej smeri, ki upamo, da bodo prinesle veliko več pozitivnega v rokometu glede mož v črnem. Tudi v slovenskem prvenstvu se je že zdavnaj začela tako imenovana sodniška kuhinja, kjer bodo najkrajše potegnili mali oz. najmanjši. Žal je pač tako. Zato pa smo še vedno na pol poti!
Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL
Gorisnica ne popus~a, Drava se prebuja
1. B SRL MO[KI
REZULTATI 16. KROGA: Go-
rišnica - Dol TKI Hrastnik 37:24, Črnomelj - Mitol Sežana 26:27, Gold club - Gorica Leasing 38:28, Sevnica - Sviš 27:26, Pekarna Grosuplje - Mokerc 33:27, Chio Kranj - Slovan 38:43.
1.	GOLD CLUB
2.	GORISNICA
3.	SVIS
4.	GORICA LEASING
5.	PEK. GROSUPLJE
6.	SLOVAN
16 16 16 16 16 16
7. DOL TKI HRASTNIK 16
8.	MITOL SE@ANA
9.	SEVNICA
10.	CHIO KRANJ
11.	MOKERC
12.	ČRNOMELJ
15
16 16
15
16
2. SRL MO[KI
REZULTATI 16. KROGA: Drava Ptuj - Atom Krško 25:25, Ar-cont Radgona - Alples Železniki 39:26, Radovljica - Dobova 25:31, Cerklje - Izola 30:27, Ajdovšcina -Šmartno 99 28:29, Grca Kocevje -Radece 33:30.
16 0	0 32
10	2	4 22
11	0	5 22 10 0	6 20 9 0	7
0	7
1	8
1	7 15
2	9 12 2	11 8 0	13 4 0	14 4
1.	DOBOVA
2.	CERKLJE
3.	IZOLA
4.	ŠMARTNO 99
16
15
16 16
18 18 15
5.	ARCONT RADGONA 16
6.	ATOM KRŠKO 16
7.	RADOVLJICA 16
8.	GRČA KOČEVJE 16
9.	AJDOVŠČINA 16
10.	DRAVA PTUJ 15
11.	ALPLES @ELEZNIKI 15
12.	RADEČE	15
13 2	1
12 2	1
11 0	5 10 1
8 2	6 18
3	6 17
28 26 22 5 21
3 8 13 3 8 13
1	10 11 3 9 9 2 10 8 2 13 2
GORI[NICA - DOL TKI HRASTNIK
37:24 (19:13)
GORI[NICA: Valenko, Sok 1, Vajda, Korpar 1, I. Ivancic 4, Lo-zinšek 1, Buzeti 3, Šterbal, D. Ivancic 14 (5), Sapac 2, Firbas 2, Kumer 5, Pisar 4, Klemencic. Trener: Ivan Hrupic.
Foto: DK
Dejan Ivan~i~ (Gorišnica)
Rokometaši Gorišnice nadaljujejo z uspešnimi igrami in so proti Hrastnicanom upravicili vlogo favorita. V prvem polcasu je bila igra zanimiva in dokaj kvalitetna, saj so gostje dobro parirali roko-metašem Gorišnice vse do 20. minute. Toda v drugi tretjini tega dela so domaci rokometaši le prišli do prednosti šestih zadetkov, kar je bil dovolj veliki kapital, da so lahko razmišljali tudi o konc-nem uspehu.
V drugem polcasu pa so doma-ci z odlicno igro v obrambi, ob dobrih obrambah vratarjev, svojo prednost samo še zviševali. Hra-stnicani niso znali zaustaviti naletov Gorišnice ter v tem delu igre dosegli samo enajst zadetkov. Pri domacih se je strelsko odlikoval kapetan Dejan Ivancic, ki je dosegel kar štirinajst zadetkov.
Danilo Klajnšek
DRAVA - RADOVLJICA 20:16 (9:10)
DRAVA: Klinc, Kelenc, Kotar 5, Skaza 1, Majcen 1, Bracic 4, Kac 2, Štager, Horvat 4, Luskovic, Selin-šek 2 (2), Gonc, Terbuc, Zadravec 1. Trener: Mitja Mešl.
Pod vodstvom novega trenerja, bivšega igralca Mitja Mešla so do-macini slavili pomembno zmago za obstoj v drugoligaški konkurenci. Domacini so prvic povedli v 48. minuti s 17:16. Domacini so zaigrali cvrsto v obrambi, pri tem se je ponovno izkazal izredno razpoložen vratar Klinc. Domacinom je uspelo vodstvo zvišati in si ob koncu zagotoviti prepricljivo zmago, kljub temu da so igrali 14 minut z igralcem manj, gostje pa le 6 minut. Sodnika nista imela težjega dela in maloštevilni gledalci so ob koncu bucno pozdravili zmago.
DRAVA - ATOM KRŠKO 25:25 (11:16)
DRAVA: Klinc, Kelenc 1, Kotar 3, Skaza 1, Majcen 3, Bracic 6, Šta-ger, Kac 2, Luskovic, Horvat 4, Se-linšek 5 (4), Zadravec in Mikolic. Trener: M. Mešl.
Po spodbudnem zacetku za gostitelje so gostje, ki so bili fizicno mocnejše moštvo, svoje vrste uredili in se pokazali kot nevarni strelci, ki so predvsem koristili svojo višino in preko domace obrambe dosegali zadetke. Do odmora so si pridobili prepricljivo prednost, ki je v nadaljevanju po treh zadetkih gostiteljev splahnela. Trda in zagrizena borba se je obrestovala, saj so gostje vodili vse do zadnjih sekund, ko je iz protinapada Majcen dosegel "zlati" zadetek sekundo pred zvokom sirene ter tako priboril dragoceno tocko. Omeniti velja, da sta se ob koncu "izgubila" sodnika Kakovic in Oblak, ki sta s svojimi odlocitvami razvnemala nevoljo pri gledalcih.
anc
Ptujski rokometaši so po zamenjavi trenerja na dveh doma~ih tekmah osvojili tri to~ke.
Mali nogomet • 1. SLMN
Odločila je večja želja
1. SLMN
Rezultati 16. kroga: Nazarje Glin IPP AM Miklavc - SVEA Lesna Litija 2:5, Napoli Intelsat Pernica -Brežice 7:1, Vitomarci Petlja - KIX Ajdovš~ina 6:2, GIB Beton MTO -Puntar Alpkomerc 4:4, Dobovec -Metropol 10:6

1	SVEA LESNA LITIJA 16 16 0 0
2	PUNTAR ALPKOMERC 16 11 3 2
3	VITOMARCI PETLJA 16 7 3 6
4	AZARJE
5	OEOVEC
6	KIX AJDOVŠČINA
7	GIB BETON MTO
8	ETROPOL
9	NAPOLI PERNICA
10	BREŽICE (-3)
16	7	3 6
16	7	1	8
16	5	4 7
16	5	2	9
16	4	3 9
16	4	2	10
16	2	3 11
48 36 24 24 22 19 17 15 14 6
VITOMARCI PETLJA - KIX AJDOVŠČINA 6:2 (1:0)
Strelci: 1:0 Kurnik (4), 1:1 Adžič (27), 2:1 Pukšič (30), 3:1 Ramadani (31), 4:1 Majhenič (33) 5:1 Kamenšek (36), 5:2 Tanjič (38), 6:2 Ramadani (40).
Vitomarci Petlja: Kornik, Kurnik, Kraut, Kamenšek, Majhenič, Radamani, Gomzi, Polšak, Pukšič, Šnofl. TRENER: Darko Križman.
Igralec tekme: Danilo Kurnik (Vitomarci Petlja).
Tekma, ki je odločala o morebitnem tretjem mestu Vitomarča-nov po 16. krogu 1. lige (potem ko so Nazarčani klonili proti Li-tijanom), se je pri~ela nervozno, brez pravih priložnosti. Domačini
Foto: Črtomir Goznik
Vltomarčanl še vedno držijo tretje mesto na lestvici 1. SLMN.
so povedli v 4. minuti po čudovitem strelu Kurnika, ki je iz kota prejel lepo žogo in jo diagonalno poslal za hrbet dobrega vratarja gostov.
V prvem delu se ni več zgodilo kaj pretresljivega, nekaj zamujenih priložnosti domačih in gostov, neugodna poškodba domačega reprezentanta Šnofla, kar pa je tudi vse.
Nadaljevanje je bilo veliko bolj živahno in razburjajoče. Najprej nekaj lepih priložnosti na vsaki strani in v 27. minuti hladen šok za zveste Vitomarške navijače, rezultat je izenačen, strelec je bil Adžič iz prostega strela, zadetek
pa si lahko pripišeta Pukšič in Kamenšek, saj je žoga šla skozi zid. Prav "maestra špička" - Pukšič -pa je bil mož, ki je požel največji aplavz publike, saj je s pravim projektilom pod prečko poskrbel za novo vodstvo v 30. minuti tekme. Sinovi burje so na krilih ideološkega vodje ekipe Bizjaka poskušali na vse načine tekmo preobrniti, vendar sta njihove upe razblinila Radamani in Majhenič, ki sta zadela iz hitrih protinapadov. Ajdovci so poskušali še z igro z vratarjem doseči gol, več pa jim ni uspelo, do konca so Vitomarčani dosegli še dva gola, Kamenšek po samostojnem prodoru in Ramadani z zadnji minuti srečanja, med strel-
Strelstvo • Pokal Kidričevega
Naslova Debevcu in Simoniču
Minuli vikend je strelski šport, predvsem streljanje z zračnim orožjem bilo v centru pozornosti športne javnosti na našem področju. 1. pokal Kidričevega, ki je potekal pod pokroviteljstvom občine Kidričevo, so zelo uspešno izvedli člani strelske družine Kidričevo v športni dvorani v Cirkov-cah.
V soboto je potekalo regijsko prvenstvo v streljanju z zra~-nim orožjem za vse kategorije.
Pomerilo se je blizu 90 tekmovalcev, naši bližji klubi, Juršinci, Kidričevo in Ptuj, pa so v streljanju s pištolo osvojili vse naslove regijskih prvakov.
Regijski prvaki so postali: Rok Pučko, (Juršinci) 373 krogov pri mlajših mladincih, Simon Simonič (Juršinci) 560 krogov pri mladincih in Boštjan Simonič (Kidričevo) 578 krogov v članski konkurenci.
Ptujske strelke pa so osvojile naslove: pri mlajših mladinkah Mateja Levanič (361 krogov) in med članicami Majda Raušl (363 krogov).
Kriterijske norme za nastop na DP so potrdili Igor Premužič, Jurček Lamot, Tomaž Podgoršek, Gregor Kmetec in Martin Sagadin (vsi Kidričevo - Tenzor), Zlatko Kostanjevec, Teodor Pevec, Sonja Raušl, Amadeja Svenšek (vsi Ptuj) in Denis Grašič (Juršinci).
V nedeljo, 14. 3., je potekalo tekmovanje z zračnim orožjem v absolutni kategoriji.
Povabilu so se odzvali vsi najboljši slovenski strelci vključno z Rajmondom Debevcem.
Tudi v streljanju s pištolo je bila konkurenca huda, za favorita pa je veljal tekmovalec iz domače ekipe Boštjan Simonič.
Na puški je po predtekmovan-ju z vhunsko predstavo in veliko prednostjo vodil Rajmond Debe-vec, dosegel je 595 krogov. V finale je šel s prednostjo petih krogov. Tudi finale je odstreljal vrhunsko in z veliko prednostjo zmagal pred Moičevičem (Grosuplje) in Kandarejem (Brest).
Na pištoli je presenetil mladi Aleksander Ciglarič (Coal Petišo-
vci) z 576 krogi, ki je v predtek-movanju za krog ugnal domačega Boštjana Simoniča in za štiri kroge tekmovalca iz Rečice Petra Tkalca.
Vlogo favorita je Boštjan Si-monič upravičil z najbolje ods-treljanim finalom 101,4 ter tako
ce bi se lahko hitro vpisal tudi vratar Kornik, ki je nekajkrat nevarno streljal na prazna vrata gostov, spet pa je v obrambi odlično opravil svoje naloge. Povsem zaslužena in pričakovana zmaga je ostala doma pri tokrat izredno borbeni in srčni ekipi Vitomar-cev.
Izjava po tekmi: Silvester Kor-nik - vratar, Vitomarci Petlja: Povsem zaslužena zmaga, bili smo boljši, bolj smo si želeli zmage. Sedaj je čas, da se v miru pripravimo na končnico, Upam, da Šnofl ni težje poškodovan in da se Krampelj kmalu vrne. Naše želje segajo do uvrstitve med štiri najboljše ekipe. Mislim, da smo tega sposobni.
Milan Zupanc
2. SLMN - vzhod
Rezultati 18., zadnjega kroga: Pizzeria Vinska trta - Slovenske gorice 7:9, Bakara Maribor - Panda Maribor 14:10, Sevnica - Tomaž 3:4, Red Bat - Cerkvenjak Gostišče Anton 11:3. Proste so bile Bioterme Mala Nedelja.
1.	VSECA	16 12 0 3 36
2.	RED BAT	16 12 0 4 36
3.	TOMAŽ	16 9 1 6 28
4	SLOVENSKE GORICE 16 9 0 7 27
5	CERKVENJAK 16 6 4 6 22
6.	PANDA MARIBOR	16	6	2	8	20
7.	BIOTERME M. NED.	16	6	1	9	19
8.	BAKARA MARIBOR	16	5	0	11	15
9.	PIZZ. VINSKA TRTA	16	1	4	11	7
Sevnica in Red Bat sta se uvrstila v končnico, kjer ju čakata predstavnika zahoda Oplas Kobarid in Tomi Press Bronx. V prvo ligo se bosta uvrstili prvourščeni ekipi končnice.
MŠ
premagal Ciglariča za 3,4 kroga in osvojil prvo mesto. Tretje mesto je pripadlo Tkalcu iz Rečice.
V	finalu sta streljala tudi Cvetko Ljubič in Simon Simonič (oba Kidričevo - Tenzor) in na koncu zasedla 4. oz. 6. mesto.
V	finalu pa ni šlo brez zapletov. Prirediteljem je ponagajala tehnika, tako so finalno serijo odstre-ljali po uveljavljeni šabloni in ne na izpadanje, kot je bilo predvideno. Za zaplet pa so se prisotnim gledalcem opravičili.
Danilo Klajnšek
Foto: Danilo Klajnšek
V Cirkovcih je na 1. pokalu Kidričevega nastopil tudi Raj-mond Debevec, nosilec zlate olimpijske medalje iz Sydneya
Teniške novice
Pintari~ v finalu
Teniška akademija Breskvar v Ljubljani je organizirala odprto prvenstvo do 16 let. Karlo Pin-tarič je igral v svojem prvem finalu, kjer pa mu je zmaga ušla v drugem setu. V prvem kolu je premagal Mahagiča (BENČ -LJ), v drugem Popov-Ledinskega (BENČ - LJ), v četrtfinalu Potočnika(ŠTK - VELENJE), v polfinalu Koniga (KOPER), v finalu pa je po osvojenem prvem nizu s 6/1 pri rezultatu 5/5 izgubil svoj servis ter v tretjem setu popolnoma popustil proti zelo
Karlo Pintari~ (TK Ptuj)
zagrizenemu Teražu (TOPTEN -MOJSTRANA).
Člani v Ljubljani
ČLANI so igrali v Ljubljani v Teniškem centru GRADIANT. Od igralcev TK PTUJ sta se turnirja udeležila Matej Rus in Goran Djur-djevič. Goran je v prvem kolu premagal Hajdiča iz Litije, v drugem pa izgubil z Repino (LJ) 3/6, 3/6. Omenimo, da se Goran po nekajmesečni odsotnosti s teniških igrišč uspešno vrača in pripravlja na novo poletno sezono.
Matej Rus pa je po odličnih igrah v prvem kolu, ko je premagal Krajnca (JAKI - LJ), in drugem kolu, ko je premagal Andraž Be-
deneta (Šport plus, Ljubljana), žal moral predati dvoboj v četrtfina-lu zaradi poškodbe. V finalu pa je Repina premagal Petelinška z 2/6, 6/3, 6/4.
Dečki v Kopru
DEČKI do 14 let pa so nastopili v KOPRU, kjer je BLAŽ ROLA, po gladkih zmagah v prvem in drugem kolu, v četrtfinalu igral proti domačinu Roku Boninu. Igra je bila polna preobratov in napetosti do konca. Zmagal je ROK BONIN z rezultatom 6/2, 4/6, 6/4. V finalu pa je Enej Bonin premagal brata-dvojčka Roka s 7/5,7/5.
Zoran Krajnc
Sportni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 20. KROGA: Kumho Drava - Primorje (nedelja ob 15.00), Gorica - Koper, CMC Publikum - Domžale, Mura - Ljubljana, Dravograd - Maribor Pivovarna Laško, KD Olimpija - Šmartno
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 19. KROGA: Livar - Aluminij, Rudar Velenje - Izola Argeta, Krško Po-savje - Svoboda, Bela krajina - Supernova Triglav, Zagorje - Brda, Tabor Sežana - Dravinja.
MALI NOGOMET
1. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA
PARI 17. KROGA: Vitomarci Petlja - Metropol (v petek ob 20.30 v ŠD Center), Napoli Pernica - Dobovec, Mavi Brežice - Nazarje, Svea Lesna Litija - GIP Beton, Puntar Alpkomerc - Kix Ajdovš~ina.
ROKOMET
1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA MOŠKI PARI 17. KROGA: Velika Nedelja - Celje Pivovarna Laško (v torek ob 19. uri), Termo - Jeruzalem Ormož (v sobot ob 20. uri), Gorenje - Trimo, Inles Riko
-	Cimos Koper, Adria Krka - Rudar Trbovlje, Prevent - Prule 67.
1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA ŽENSKE PARI 18. _KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Krim ETA Malizia (v sredo,_ 24. 3., ob 19. uri v ŠD Center na Ptuju), Celeia Celje - Loka kava, Žalec - Burja Škofije, Izola - Piran, Olimpija - Gramiz Ko~evje.
1.	B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA MOŠKI
PARI 17. KROGA: Pekarna Grosuplje - Gorišnica, Mokerc - Črnomelj, Mitol Sežana - Gold club, Gorica Leasing - Sevnica, Sviš - Chio Kranj, Slovan - Dol TKI Hrastnik.
2.	SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA MOŠKI
PARI 17. KROGA: Alples Železniki - Drava Ptuj, Cerklje - Gr~a Ko~evje, Izola - Arcont Radgona, Atom Krško - Radovljica, Dobova - Ajdovš~ina, Šmartno 99 - Rade~e.
ODBOJKA
LIGA ZA PRVAKA - MOŠKI
PARI 5. KROGA - SOBOTA: Salonit Anhovo - Calcit Kamnik, Šoštanj To-polšcica - Svit
_ PARI 6. KROGA - SREDA (24.3.): Svit - Salonit Anhovo, Calcit Kamnik -Šoštanj Topolšcica. LIGA ZA PRVAKA - ŽENSKE
PARI 5. KROGA - SOBOTA: Nova KBM Branik - HIT Nova Gorica, Benedikt
-	Sladki greh Ljubljana
PARI 6. KROGA - SREDA (24.3.): HIT Nova Gorica - Benedikt, Sladki greh Ljubljana - Nova KBM Branik. LIGA ZA OBSTANEK
PARI 4. KROGA: Luka Koper - Avto Prstec Ptuj, Zavarovalnica Maribor Ljutomer - Formis Bell Miklavž, TPV Novo mesto - Prevalje.
NAMIZNI TENIS
1.	SLOVENSKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA MOŠKI
PARI 16. KROGA: Ptuj - Maxi Olimpija (v soboto ob 17. uri v ŠD Mladika), Vegrad Velenje - Maribor E- kompenzacije, Kema Puconci - Preserje, Vesna -MT Sobota, Lisk Križe - Krka.
KEGLJANJE
2.	SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD - ŽENSKE
PARI 14. KROGA: Drava - Komcel (ob 14.00), Nafta - Radenska, Miroteks III.- Korotan, Fužinar - Impol.
3.	SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD - MOŠKI
PARI 18. KROGA: Impol - Drava, Lokomotiva - Fala, Agroruše - Piramida, Petrol - Fužinar, Žalec Rogaška - Marles hiše.
Danilo Klajnšek
Košarka
OMREZJE.NET & PARKL
Rezultati povratnih tekem za mesta od 1 do 8:
KK Star{e - Bar Holliday Neman 90:71 (25:12, 24:19, 21:23, 20:17) - 2:0 za Starše, KK Rače - Veterani 46:66 (15:15, 17:16, 8:23, 6:12) - 2:0 za Veterane, Ora~i - ŠD Cirkovce 52:39 (19:8, 18:9, 9:11, 6:11) - 2:0 za Orače, Good guys : KK Ljudski vrt 67:75 (13:18, 23:20, 17:18, 14:19) - 1:1, naprej KK Ljudski vrt zaradi boljšega medsebojnega količnika
Na tekmi Good guys : KK Ljudski vrt so gostje v zadnjem delu uspeli uloviti razliko petih košev iz prve tekme in ta je postala "odprta". To je bila le še "voda na mlin" gostom, ki jim je uspevalo vse, kar so si zamislili. "Nervozni" dečki so grešili v napadu, njihovi beki so izgubljali žoge, za nameček so gostje svoje zgrešene žoge v napadu pobirali kot za stavo. Gostje so si priigrali prednost desetih košev. V končnici so domači sicer poskušali s taktičnimi osebnimi napakami preobrniti rezultat v svojo korist, vendar so bili gostje s črte prostih metov zanesljivi. Zadnja minuta je trajala "celo večnost", a so gostje ohranili "mirno kri" vse do konca. Najboljši pri domačih je bil Aljoša Hodnik (27), pri gostih je "blestel" Gregor Drevenšek (33), ki je bil nerešljiva uganka za dečke.
Za mesta od 9 do 12: [D Kidričevo - ŠD Destrnik 91:84 (19:20, 27:16, 16:24, 29:24) - 2:0 za ŠD Kidričevo, [d Majsperk - ŠD Ptujska Gora 66:49 (10:18, 12:15, 20:8, 24:8) - 1:1, naprej ŠD Majšperk zaradi boljšega koš količnika.
Lestvica najboljših strelcev po 11. in 12. krogu: 1. Aljoša Hodnik (Good guys) 315, 2. Da-vor Bauman (Rače) 271, 3. Peter Pesek (Starše) 259, 4. Andrej Čab-rian (Orači) 249, 5. Edi Hojnik (Kidričevo) 230 košev.
Pari za razigravanje za mesta od 1 do 4:
Veterani - Orači (sreda, 17. 3. 2004, ob 20. uri v OŠ Hajdina)
KK Ljudski vrt - KK Starše (četrtek, 18. 03. 2004, 19.30 OŠ Grajena)
Pari za razigravanje za mesta od 5 do 8:
ŠD Cirkovce - KK Rače
Bar Holliday Neman - Good guys (sobota, 20. 3. 2004, 16.30 OŠ Žetale)
Za 9. mesto:
ŠD Kidričevo - ŠD Majšperk (petek, 19. 3. 2004, 19.30 OŠ Kidričevo)
Za 11. mesto:
ŠD Destrnik - ŠD Ptujska Gora (sobota, 20. 3. 2004, 18.00 OŠ Destrnik).
Radko Hojak
Odbojka • 1. DOL (moški, ženske)
■ bV	■	■■ ■ v	■
Bistricani meljejo se naprej
1. DOL (m) -
liga za prvaka
REZULTATI 2. KROGA: Svit -Šoštanj Topolšica 3:1, Calcit Kamnik - Salonit Anhovo 2:3.
REZULTATI 3. KROGA: Salonit Anhovo - Svit 2:3, Šoštanj To-polščica - Calcit Kamnik 3:0.
1.	SALONIT ANHOVO 9 5 4 16
2.	SVIT	9 6 3 15
3.	CALCIT KAMNIK 9 3 6 13
4.ŠOŠTANJTOPOLŠČ.	9 4 5 10
SVIT - [OŠTANJ TOPOLŠICA 3:1
(-22, 23, 22, 19)
Športna dvorana Bistrica, 600 gledalcev, sodnika: Plešnik (Mežica) in Končnik (Jesenice).
SVIT: Slatinšek, Koželj, Bračko, Gomivnik, Jurak, Kneževič, Lampret, Pipenbaher, Miletič, Ber-don.
Odbojkarji Svita, ki so po rednem delu prvenstva zbrali največ točk, tudi v drugem delu nadaljujejo z odličnimi predstavami. V prvem nizu so gostje zelo dobro sprejemali začetne udarce domačih igralcev, zaradi česar je organizator Rok Satler zelo dobro razigral svoje napadalce, zlasti nezaustavljivega Andreja Tota. V nadaljevanju so Bistričani precej bolje sprejemali nasprotnikove servise in z vse boljšim organizatorjem igre Aleksom Berdonom jim ni bilo težko sestaviti odličnih napadov. V končnici so gostom sicer dovolili, da so se jim približali na 23:21, v odločilnih trenutkih pa je bil najbolj zbran domači napadalec Mauro Miletič.
V tretjem nizu so bili igralci domače ekipe ves čas v prednosti, saj so si že na začetku priigrali prednost petih točk (10:5). Kljub bučni podpori razpoloženega bistriškega občinstva so varovanci trenerja Mirsada Imširoviča v končnici spet popustili in Šoštanjčani so se jim približali na vsega točko zaostanka (23:22). Toda več od tega jim ni uspelo in Svit je pove-del z 2:1. Četrti niz je bil izenačen do desete točke, nato pa so domači odbojkarji pobegnili za tri točke (17:14), od tega trenutka dalje pa so Svitovci vse niti držali
v svojih rokah, kar je zadoščalo, da so vknjižili načrtovane tri točke v boju za prvaka.
SALONIT ANHOVO -SVIT 2:3 (-20, 21, 18, -19, -9)
SVIT: Slatinšek 22, Koželj, Bračko 10, Gomivnik, Jurak 10, Kneževič, Lampret 8, Pipenbaher, Miletič 19, Berdon 8.
Obračun dveh ekip, ki sta drugi del prvenstva začeli z dvema zmagama, je pripadel gostom iz Slovenske Bistrice, kljub temu pa so aktualni pokalni prvaki ubranili prvo mesto na lestvici. V petem letošnjem medsebojnem obračunu je to druga zmaga Svita.
Kanalski odbojkarji so tokrat zaigrali zelo spremenljivo. V prvem nizu jih je pokopalo slabo izvajanje servisov, zelo slabo pa je deloval tudi sprejem. Tudi drugi niz so bolje začeli gostje (8:5), nakar so se pokalni prvaki le prebudili ter s 13:12 prvič povedli. Do končnice sta moštvi izmenično osvajali točke, v zaključku so bili tokrat bolj razpoloženi Šukerjevi varovanci, ki so povedli s 24:20, po neuspešnem servisu Bračka pa izkoristili drugo zaključno žogo.
Kanalski odbojkarji so najboljšo igro prikazali v tretjem nizu, v katerem jim je stekel servis, pa tudi na sprejemu so naredili precej manj napak. Po izenačenju na sedmi točki so povedli s 15:10, v nadaljevanju pa tudi z 20:13, kar je bilo dovolj za vodstvo v nizih. Očitno so se domači igralci, ki so si po zmagi v slovenskem pokalu nekoliko spremenili izgled, prehitro veselili zmage in po izenačenju na sedmi točki v četrtem nizu povsem popustili v vseh elementih igre. Znova so si dovolili veliko napak, gostje pa so jim ušli na 18:11 in čeprav so se Kanalci približali le na tri točke (17:20), izsilili še peti, skrajšani niz. Ta se je začel po željah Štajercev, ki jih je v Kanalu vzpodbujalo nekaj glasnih navijačev. Svit si je priigral prednost s 5:0 in pozneje z 8:2, domači pa se niso predali in z nekaj uspešnimi napadi oziroma igro na mreži so znižali na dve točki zaostanka (7:9). V končnici so znova popustili in gostje so se
po skoraj dveh urah igre veselili zmage.
sta
1. DOL (ž) -
liga za prvaka
REZULTATI 2. KROGA: Sladki greh Ljubljana - Benedikt 3:0, HIT Nova Gorica - Nova KBM Branik 1:3.
REZULTATI 3. KROGA: Benedikt - HIT Nova Gorica 0:3, Nova KBM Branik - Sladki greh Ljubljana 3:0.
1.	SLADKI GREH LJ. 9 8 1 24
2.	NOVA KBM BRANIK 9 7 2 21
3.	BENEDIKT	9 2 7 6
4.	HIT NOVA GORICA 9 18 3
SLADKI GREH LJUBLJANA - BENEDIKT
3:0 (15, 15, 18)
BENEDIKT: Rajšp 3, Štumper 8, Šauperl, T. Borko, Holc, Čreš-nar 2, Coulter 10, Krajnc 3, Noo-nan 3, J. Borko.
Kljub dvoboju dveh ekip, ki se borita v skupini za prvaka, pa so maloštevilni ljubitelji odbojke v športni dvorani GIB videli obračun ekip iz dveh različnih kakovostnih razredov. Domači trener Sabahudin Peljto je kljub temu vso tekmo vztrajal z najmočnejšo postavo. Gostje so si edino vodstvo v uvodnem nizu priigrale povsem na začetku (1:0), nato pa so Ljubljančanke razliko iz minute v minuto poviševale. Po vodstvu z 19:13 so igralke obeh ekip nekaj-
krat zapored grešile pri izvajanju začetnih udarcev, ko pa je na servis prišla domača kapetanka Mi-hela Sirk, je bil niz odločen.
Drugi niz je bil zelo podoben prvemu, le da je bilo tokrat izenačeno do prvega tehničnega odmora (8:7), takoj zatem pa so odbojkarice Sladkega greha pove-dle z 11:8 in 16:10. Ljubljančanke so tudi po drugem odmoru nadaljevale z dobro igro v napadu ter z močnimi servisi onemogočile napadalne akcije gostij, pri katerih se je najbolj trudila Američanka Caitlin Noonan. Po izidu 23:13 je bilo vse odločeno, zadnjo žogo pa je znova priskrbela domača korektorica Kristanova. Še najbolj izenačeno se je začel tretji niz, v katerem je Noonanova na začetku kar štirikrat z neubranljivimi servisi presenetila domači sprejem. Toda ko so jo Ljubljančanke končno ustavile in nasprotnice ujele že na peti točki, je bilo jasno, da bo zmaga ostala doma.
BENEDIKT - HIT NOVA GORICA 0:3
(-25, -20, -15)
BENEDIKT: Rajšp, Štumper, Šauperl, T. Borko, Holc, Črešnar, Coulter, Krajnc, Noonan, J. Borko.
Novogoričanke so vrnile Benediktu, kar so izgubile v rednem delu, ko so jih varovanke Zorana Kolednika dvakrat premagale. No-vogoričanke so z zmago preprečile osvojitev točke domači ekipi, ki jo potrebuje za osvojitev tretjega mesta pred začetkom končnice. V tej tekmi so bile lanske državne prvakinje bistveno boljše, predvsem pa bolj motivirane. Pri domači ekipi se je pokazala utrujenost igralk, ko igrajo dve tekmi tedensko, benediška klop pa je dolga za samo sedem igralk. Prvi niz je
Ptujske odbojkarice so bile tudi tokrat daleč od točk.
Foto: Zmagoslav Šalamun
Odbojkarice Benedikta so po tekmi z Novogoričankami igrišče zapuščale sklonjenih glav.
bil dokaj izenačen, ekipi sta se izmenjevali v vodstvu, ob koncu niza pa je bila boljša gostujoča ekipa in niz se je končal s 25:27. Gostiteljice so v nadaljevanju še bolj popustile in naslednja dva niza so bile krepko v prednosti igralke HIT-a, pri katerih sta se najbolj izkazali Marija Kavalevska in Katarina Spačal. Tako se je drugi niz končal z rezultatom 20:25, tretji pa 15:25.
Zmago Šalamun
1. DOL (ž) - liga za obstanek
REZULTATI 3. KROGA: Luka Koper - TPV Novo mesto 3:2, For-mis Bell Miklavž - Prevalje 3:2, Zavarovalnica Maribor Ljutomer -Avto Prstec Ptuj 3:0.
REZULTATI 3. KROGA: Avto Prstec Ptuj - Formis Bell Miklavž 0:3, Pre valje - Luka Koper 3:2. Srečanje TPV Novo mesto - Zavarovalnica Maribor Ljutomer je bilo odigrano sinoči.
1.	LUKA KOPER 21 12 9 32
2.	TPV NOVO MESTO 20 10 10 31
3.	F. BELL MIKLAVŽ 21 8 13 23
4.	ZM LJUTOMER 20 7 13 23
5.	PREVALJE	21 5 16 16
6.	AVTO PRSTEC PTUJ 21 0 21 0
ZM LJUTOMER -AVTO PRSTEC PTUJ
3:0 (18, 18, 19)
ZAVAROVALNICA MARIBOR LJUTOMER: Kodila, Tretinjak, Praprotnik, Vrbančič, Jozelj, Vr-bnjak, Oletič, Drvarič, Morec, Kadiš.
AVTO PRSTEC PTUJ: Mohor-ko, Resanovič, Bilanovič, Kutsay, Vidovič, Lačen, Zajšek, Rola, Je-renko.
Dvoboji drugega kroga lige za obstanek so bili na sporedu v sredo, 10. marca. Ljutomerčanke so
Spuhlja • Sportno-rekreacijsko društvo
Turnir v namiznem tenisu
V soboto, 13. marca, je v organizaciji	[portno-
rekreacijskega dru{tva ([rD) Spuhlja v gasilskem domu v Spuhlji potekal I. turnir v namiznem tenisu.
Na turnirju je sodelovalo 16 tekmovalcev. Po polfinalnem obračunu, v katerega so se uvrstili Tomi Držaj, Filip Meznarič, Damijan Pilinger in Marko Šamperl, sta se v finalu pomerila Filip Me-znarič in Marko Šamperl. Turnir v namiznem tenisu se je končal v poznih večernih urah, pokale za prva tri mesta pa so osvojili: 1. mesto Marko Šamperl, 2. mesto Filip Meznarič in 3. mesto Tomi Držaj.
Sicer pa v športnem društvu v Spuhlji že tečejo aktivnosti in priprave za izgradnjo športnega parka. Ta se bo po besedah predsednika ŠRD Spuhlja Gregorja
Od leve: predsednik ŠRD Spuhlja Gregor Šmjgoc, tretjeuvr-ščeni Tomi Držaj, zmagovalec turnirja Marko Šamperl in dru-gouvrščeni Filip Meznarič.
Šmigoca nahajal v središču vasi -v Kočah. Šmigoc je še povedal, da je zemljišče za nov športni park že odkupljeno in da bodo v sklo-
pu igrišč uredili igrišča za mali nogomet, košarko in odbojko na mivki.
Mojca Zemljarič
Namizni tenis • 1. SNTL
v	■	mm	v m
Državni prvaki premočni
1. SNTL MO[KI
REZULTATI 15. KROGA: Maribor E-kompenzacije - Ptuj 6:0, Moravske Toplice Sobota - Velenje 1:6, Preserje - Vesna 6:2, Krka -Kema Puconci 5:5, Maxi Olimpija - Lisk Križe 3:6
1.	MARIBOR E-KOMP 15 14 1 0 29
2.	KEMA PUCONCI 15 10 3 2 23
3.	LISK KRIŽE	15 9 2 4 20
4.	PRESERJE	15 9 2 4 20
5.	KRKA	15 6 4 5 16
6.	PTUJ	15 5 2 8 12
7.	MOR. TOP SOBOTA 15 5 1 9 11
8.	VEGRAD VELENJE 15 5 0 10 10
9.	MAXI OLIMPIJA 15 4 1 10 9
10.	VESNA	15 0 0 15 0
MARIBOR
E-KOMPENZACIJE -PTUJ 6:0
Namiznoteniški igralci Ptuja so v soboto gostovali v Mariboru, kjer so merili moči z ekipo državnih prvakov. Njihove možnosti za us-
peh so bile minimalne, vendar so se trudili, da bi iz tega dvoboja izvlekli kar največ, čeprav so nastopili brez Bojana Paviča. Verjetno pa tudi njegov nastop ne bi ničesar spremenil glede končnega izi-
pred maloštevilnimi gledalci gostile ekipo s Ptuja ter slavile s 3:0. V vrstah domačih tokrat zaradi študijskih obveznosti ni bilo prve organizatorice igre Saše Pirher, njena odsotnost pa se proti skromni zasedbi gostij ni poznala.
Ptujčanke so vse tri nize odlično pričele ter povedle, vendar jim tudi v dvajsetem prvoligaškem dvoboju ni uspelo osvojiti niza. V Ljutomeru so bile zelo blizu temu v drugem nizu, ko so po odličnih začetnih udarcih Ukrajinke Gan-ne Kutsay vodile že z 12:5, vendar so jih gostiteljice ujele na 14 točki ter vodstva več niso izpustile iz rok. Domači trener Bojan Novak je v tej tekmi dal priložnosti tudi nekaterim mlajši igralkam. Tako sta zaigrali tudi mladi Živa Drvarič in Mateja Kadiš, ki sta s tem doživeli prvoligaški krst. V vrstah gostiteljic ni izstopala nobena odbojkarica, pri gostjah pa je bila najučinkovitejša Ganna Kutsay, ki je dosegla kar 19 točk.
MŠ
AVTO PRSTEC PTUJ - FORMIS BELL MIKLAVŽ 0:3 (-14, -10, -16)
AVTO PRSTEC PTUJ: Bilano-vič, Kutsay, Vidovič, Lačen, Zajšek, Rola, Jerenko.
Ptujske odbojkarice so z izredno pomlajeno postavo (brez Mo-horkove in Resanovičeve), v kateri je praktično samo Kutsayeva dosegala točke, gladko izgubile proti ekipi Miklavža. V ekipi Ptuja je že vse obrnjeno na drugo sezono, ko bodo spet nastopale v drugo-ligaški konkurenci, zato so tekme letošnje končnice za mlajše igralke priložnost za nabiranje izkušenj.
MZ
da. Sledil je sicer pričakovan poraz, vendar samo v enem dvoboju Ptuj-čani niso osvojili niza, trije dvoboji pa so se končali z zmago Mariborčanov po petih nizih.
Rezultati posameznih dvobojev: Škafar - Piljak 3:2, Komac - Ovčar 3:0, Zafošnik - Grbič 3:1, Komac - Piljak 3:1, Škafar - Grbič 3:2, Črepnjak - Ovčar 3:2.
Danilo Klajnšek
Marinko Grbič (NTK Ptuj)
Folo: Danilo Klajnšek
Rokomet • Državni finale srednjih šol
Po čudežu prvaki Ormožani
Rokometaši Gimnazije Ormož so postali državni prvaki med srednjimi šolami
Gimnazija Ormož je odlično organizirala zaključni finalni rokometni turnir srednjih šol, kjer so poleg domačinov nastopili še I. Gimnazija Celje (državni prvaki), Ekonomsko trgovska šola Brežice in Gimnazija Škofja Loka. Športna dvorana na Hardeku je spet pokala po šivih (več kot 500 gledalcev), kar pa je v zadnjem času v Ormožu že kult-običaj. Na zaključnem finalu se je igral odličen rokomet, na delu smo videli kar nekaj rokometnih talentov, ki bodo zaznamovali lepo slovensko rokometno prihodnost, za katero nam ni potrebno skrbeti.
V	polfinalnih obračunih so Celjani premagali Ločane, Ormožan-ci pa Bražičane.
V	malem finalu so skozi celotno srečanje vodili in ob koncu zasluženo osvojili bron mladi rokome-
Kegljanje
3. SKL (M)
REZULTATI 17. KROGA: Drava - Lokomotiva 5:3, Maries hiše - Impol 7:1, Fužinar - Žalec Rogaška 6:2, Piramida - Petrol 2:6, Ag-roruše - Fala 8:0.
1.PETROL
2.	PIRAMIDA
3.	FUŽINAR
4.	AGRORUSE
5.	IMPOL
6.	@ALEC ROGAŠKA
7.	MARLES HIŠE
8.	DRAVA PTUJ
9.	LOKOMOTIVA
10.	FALA
17 17 17 17 17 17 17 17 17 17
taši Ekonomsko trgovske šole iz Brežic, sicer sami igralci članske vrste iz Dobove. Iz njihov vrst prihaja tudi najboljši strelec turnirja Franci Čanžar (15 zadetkov).
Veliki finale:
Gimnazija Ormož -
1.	gimnazija Celje 17:16 (5:7)
GIM. ORMOŽ: Ozmec (5 obramb), Plohl (2 obrambi), Fistra-vec, Zadravec, Milicic 4, B. Zidaric 4, Krabonja, Pergar, Bogadi, Miho-ric, Lukacek 1, Špindler, R. Zidaric
2,	Prejac, Mesarec, Bezjak 5. I.GIM. CELJE: Čudic (7
obramb), Fister 3, Ramic, Jovano-vic, Mikanovic 8, Prodanovic 1, Obajdin 2, Muhovec 2, Rustema-gic, Vodišek, Mirnik, Kozole.
MARLES HIŠE - IMPOL 7:1 (3186: 3015)
IMPOL: M. Dobnikar 249, Kusic 223, Pecovnik 510, Novak 452, S. Dobnikar 544, I. Kuncic 488, S. Kuncic 549.
2. SKL VZHOD (Ž)
REZULTATI 13. KROGA: Ko-
rotan - Drava 8:0, Impol - Nafta 5:3, Komcel - Fužinar 3:5, Radenska - Miroteks III. 6:2.
DRAVA - LOKOMOTIVA 5:3 (3135:3127)
DRAVA: Dremeij 544, Podgoršek 518, Čuš 522, Ivančic 504, Čeh 504, Kirbiš 519.
1. KOROTAN	13	11	1	1	23
2. IMPOL	13	10	0	3	20
3. FUŽINAR	13	6	2	5	14
4. RADENSKA	13	5	1	7	11
5. NAFTA	13	5	1	7	11
6. MIROTEKS III.	13	5	0	8	10
7. KOMCEL	13	5	0	8	10
8. DRAVA	13	2	1	10	5
DK
Šahovski kotiček
Ptujski šah v marcu
V prvi polovici meseca marca se je nadaljeval ciklus celoletnih tekmovanj Šahovskega društva Ptuj v hitropoteznem in pospešenem šahu. Udeležba na obeh turnirjih je bila nekoliko slabša kot običajno, kar je rutinirano izkoristil veteran Janko Bohak, ki je zmagal na obeh tekmovanjih. Rezultati hitropoteznega turnirja: Janko Bohak 12 točk, Dušan Majcenovič 10 točk, Zlatko Žerak, Boris Žlender in Anton Žagoršek po 9 točk, Martin Majcenovič 8,5 točke, Jože Čič 7,5 točke, Vanja Butolen, Martin Skledar in Dušan Klajderič po 7 točk itd. V skupnem seštevku je po treh turnirjih v
vodstvu Janko Bohak pred Jože-tom Čičem in Dušanom Majceno-vičem.
Rezultati turnirja v pospešenem šahu: Janko Bohak 5,5 točke, Boris Žlender 5 točk, Anton Zadoršek, Branko Cvetko, Martin Majcenovič, Dušan Majcenovič in Dušan Klaj-derič po 4,5 točke, Zlatko Žerak, Igor Ilijaž, Martin Skledar in Branko Orešek po 4 točke itd. Ljubitelje šahovske igre in občane, ki se zanimajo za domače šahovske dogodke in rezultate, obveščamo, da ima od začetka meseca Šahovsko društvo Ptuj lastno spletno stran www.sah-drustvo-ptuj.si, kjer lahko najdete vse, kar vas zanima o šahovski dogodkih v domačem okolju.
Janko Bohak
V velikem finalu sta se srecali najboijši rokometni ekipi srednjih šoi v Sioveniji. Obenem je biia to ponovitev ianskega finaia, kjer so v Krškem slavili Celjani. Tokrat so se jim Ormožani oddoižiii z veii-ko mero. Ceijani so nadzorovaii tricetrt srecanja in v 24. minuti vo-
Smučanje
diii visokih 15:9. V teh trenutkih je redko kdo v dvorani pomisiii, da se iahko zgodi še cudež. In zgodii se je! Ormožani so zaigrali fana-ticno, Bezjak (najboijši igraiec finalnega turnirja) je koncno uspel povezati igro domacinov in ob podpori nabito poine športne dvorane na Hardeku so s serijo 7:0 povedli 16:15. Celjanom je uspe-io izenaciti, domacinom pa iztržiti zakijucni strei iz devetih metrov. Ormoški gimnazijci so se doigo dogovarjaii, kdo bo zakijucii s stre-iom, nato pa je Lukacek skozi sredino bioka zadei mrežo Čudica (najboijši vratar finainega turnirja) in nepopisno siavje ob veiiki senzaciji se je zaceio.
Po finalu so povedali:
Dejan Lukacek (Gimnazija Ormož): »Pri zakljucnem strelu iz devetih metrov sem v sredini naenkrat videi praznino in sem vrgel skozi blok Celjanov, žoga pa je cudežno koncala za hrbtom vratarja.«
Anton Lah (trener Gim. Ormož): »Danes so se uresnicile naše sanje. Če sem odkrit, sem po zaostanku šestih goiov sam res že misiii da je konec. Fantom sem pri minuti odmora povedal, naj se borijo do konca, da ne bi ob koncu doživeii visokega poraza. Spreme-niii smo tudi nacin igre v obrambi in uspei nam je pravi podvig.«
Uros Krstič
Veleslalom in skoki v Polenšaku
Čiani Športnega društva Poie-nšak smo minuii vikend izkoristi-ii cudovito zimsko idiio z obiiico snega, saj smo pod streho spravi-ii kar dve smucarski tekmovanji. Najprej smo v petek na smucišcu v Bratislavcih izvedli nocno tekmo v veiesiaiomu, na kateri je so-deiovaio kar 39 tekmovaicev, ki so se pomerili v kategorijah decki do 13 let in clani. Pri deckih do 13 let je zmagal Aljaž Majcen pred Markom Marinom,tretji pa je bil Aleš Petek.V kategoriji clanov je prvo mesto osvojil Iztok Lebar pred Vladom Šegulo in Brankom Mli-naricem.
V nedeljo pa smo na prenovljeni 25-metrski skakalnici v Kmetovi grabi na Poienšaku izvedii še smucarske skoke. Rezultati po kategorijah: decki do 15 let: 1.
Aljaž Majcen, 2. Aleš Petek, 3. Marko Marin. Kat. clani: 1. Dani Rus, 2. Zvonko Čuš, 3. Roman Osterc. Kat. veterani: 1. Jože Bogdan, 2. Iztok Lebar, 3. Franc Stare.
Dani Rus je postavii tudi novi rekord skakainice, ki sedaj meri 20,5 m.
Najboljši trije v posameznih kategorijah na obeh tekmah so pre-jeii medaije in prakticne nagrade. Tekmovanji je spremijaio veiiko giedaicev, ki so biii navdušeni nad prikazanim, tako na nocni tekmi v veleslalomu kakor tudi na skokih. Na koncu se ob tej priiožno-sti iepo zahvaijujemo sponzorjem, PGD Polenšak in vsem, ki ste pri-pomogii k uspešni reaiizaciji obeh tekem na Poienšaku.
Vlado Šegula
Smučarski skoki v Vuzmetincih
Športno društvo Miadost iz Miklavža pri Ormožu je pripravilo zanimivo tekmovanje v smucarskih skokih v Vuzmetincih. Tekmovanja se je pred vec kot dvesto gie-dalci udeležilo 20 pogumnežev, ki so tekmovaii v treh starostnih kategorijah. Ker so skoki v poskusni seriji meriii biizu dvajsetih metrov ter je prišio do nekaterih padcev, se je tekmovaina žirija odiociia zmanjšati zaietišce in pri tem poskrbeti za varnost.
Med osnovnošolci je zmagal San-di Čurin (16 m) pred Primožem
Šekom in Markom Haložanom. V kategoriji cianov je slavil Stanko Tušek (16,5 m) pred Darkom Horvatom in Tinom Belšakom. Pri veteranih je z najdaljšo daljavo dneva (17,5 m) zmagal arhitekt te skakalnice Stanko Čurin pred Franckom Šekom in Darkom Skiepicem.
Skoki v Vuzmetincih bodo po-staii tradicionaini, skakainico pa v bodoce caka še posodobitev. Zanimiva priredba, pri kateri so se prisotni tudi dobro nasmejaii, je miniia brez poškodb.
Uros Krstič
Foto: UK
Mali oglasi
KMETIJSTVO
ENOBRAZDNI obračalni plug za Tomo Vinkovi~ in mlade ov~ke prodam. Tel. 051 333-778.
TRAKTOR Deutz 170 RX prodam. Tel. 031/569-637._
Prodamo odojke. Franc [migoc, Stojnci 119 a, tel. 766 37 61.
[KROPINICO, vinogradni{ko, kupimo. Tel. 02 757 03 91.
DRVA, nasekana, in okrogle sila-žne bale prodam. Tel. 751-29-71 ali 041 533-792._
Prodajamo mlade nesnice že v nesnosti. Bauman, Župečja vas 48 a.
PRODAM teličko simentalko, staro 10 dni. Tel. 719-63-90._
PRODAM SVINJO domače reje za zakol. Tel. 041 885-229._
Nesnice, mlade jarkice, cepljene, rjave, črne ter grahaste, stare 14 tednov, prodamo, 600 SIT, dostava na dom. Marčič, Starosince 39, tel. 792 35 71.
PURE IN PURANE lahko naročite na telefon 584-80-73, ali 031 219-379. Zagotovljena kvaliteta, ugodna cena in garancija do konca vase reje.
FIAT 80, cisterno Creina 5000 l, tribrazdni obračalni plug in traktor Same Leone s čelnim nakladalecem Riko prodamo. Tel. 031 283 356.
Prodamo več prašičev od 50 kg dalje. Tel. 753 31 81._
NJIVO ali travnik do 20 arov kupimo ali vzamemo v najem v Dolanah ob Belici. Tel. 051 320 257._
BREJE PLEMENSKE svinje, linije 12, prodamo. Vzrejno središče Kaci-jan, tel. 792-04-71 ali 041 548-115.
NESNICE MLADE, PRED NESNOSTJO, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljenja, prodaja vzrejališče nesnic. SOR[AK, Podlože 1, Ptujska Gora._
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, vsak dan, Babinci 49. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582-14-01._
KLETKE za kokoši nesnice in šrotar za koruzo prodamo. Tel. 773 58 81.
PRODAJAMO BELE piščance domače reje, težke od 2 do 3 kg. Irgolič, Sodinci 22, pri Veliki nedelji, tel. 713 60 33._
TELIČKO SIMENTALKO A-kontrole, staro 10 dni, in hrastova soda 160 in 80 litrov prodam. Tel. 041 936-157.
PRODAM dvobrazdni plug, vinogradniški prašilnik 350 l Agrome-hanika, 440 l škropilnico znamke Rau, 350 l trosilnik umetnega gnoja znamke Agromehanika. Jože Ozmec, Osluševci 21, tel. 740-41-30.
PRODAM SVINJE, od 90 do 140 kg, po ceni 240 SIT/kg. Tel. 764-07-61.
PRODAM KROMPIR za svinje. Tel. 031 853-672.
PRODAMO bale, okrogle, silažne. Tel. 041 375-825._
PRODAM KROMPIR za seme, sorta diseree, rdeči, lanski uvoz. Tel. 790-00-41._
PRODAM KRMO v rinfuzi. Tel. 746-48-61, po 19. uri._
SAMONAKLADALNO prikolico SIP 17 prodam. Tel. 041/265-941.
SEMENSKI krompir desiree prodam. Tel. 041 368-475.
STORITVE
TRGOVINA Z LESOM, ŠKETA ALEKSANDER, s.p., Ireje 3 D, Rogaška Slatina. Po zelo ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Tel. 041 326-006.
32 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se! Tel. 757-51 -51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si
Ugodna prodaja: stenski opaž 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM: 041 647 234, lesŽ-siol.net TIN LES, d.o.o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj._
Kmetija Požegar, Bišečki Vrh 30 A, Trnovska vas, predelava in prodaja mesa, dopolnilna dejavnost. Cenjene stranke obveščajo, da prodajajo sveže meso in svinjske polovice iz lastne reje. Tel. 02 757 10 61, 041 212 408._
BETONSKI ZIDAKI širine 12, 20, 25 in 30 v akciji v marcu. Cementninar-stvo Bruno Šurbek, s.p., Bistriška c. 30, 2319 Poljčane. Tel. 02/8025-303.
POPRAVILO TV-, video-, radioapa-ratov. Servisiranje PC računalnikov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
GSM in RTV servis, baterije, odklep in vgradnja slo. menuja, TV-piloti. Branko Kolarič, s.p., PE., Gubčeva 23 - ob Mariborski cesti. Tel. 041 677-507.
ROMAN ZEMLJARIČ, s.p., Do-rnava 59, GSM: 031 851-324: elektroinštalacije, meritve električnih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električne ključavnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.

OPRAVLJAMO RAČUNOVODSKE storitve Gorazd Tušek, s.p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811-297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Osoj-nikova 3, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela; Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
ŽIČNE MREŽE za ograje, raznovrstne, zelo kvalitetne, po zimskih cenah že od 225 SIT/m2(z DDV-jem). Žično pletarstvo Rogi-na, Rajšpova ul. 15, 2250 Ptuj (bivši Agis). Po.-Pe. od 7. do 17. ure, So do 12. ure. Tel. 02 778 87 51.
/V
KVALITETNA IN UGODNA izdelava strojnih estrihov (031 349-343) ter strojnih ometov (041 332-585). KMD Estrih, Miran Kolarič, s.p., Gajevci 6 a, Gorišnica.
Planinski kotiček
TEČAJ VARNE HOJE
bo potekal to soboto in nedeljo, 20. in 21. marca, na Okrešlju. Prvi dan bo teoretični del, drugi dan pa praksa v okolici Frischaufo-vega doma. Za udeležence tečaja bo spanje na skupnih ležiščih gratis (tj. darilo organizatorja, PD Celje Matica).
Ptujski planinci se lahko prijavite v društveni pisarni ali po telefonu na številki 041-657-780, Primož. Morebitno manjkajočo opremo si bo mogoče sposoditi - vodniki PD Ptuj jo bomo vzeli s seboj in jo razdelili pred tečajem. V Logarsko dolino se bomo podali z osebnimi avtomobili. Za koordinacijo prevoza in vse dodatne informacije zavrtite zgornjo telefonsko številko.
P. T.
RADIOllITEDNIK
Direktor: Jože Bračič Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Rai~eva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60.
V
I/
J

Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na-{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak ~etrtek. Ta {tevilka je bila natisnjena v 12.000 izvodih.
Odgovorni urednik:
Jože Šmigoc
Pomočnica odg. urednika:
Viki Klemenčič Ivanu{a Urednik športnih strani: Jože Mohorič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafi~no-tehni~ni urednik: Jože Mohorič Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji:
Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanu{a, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič Lektor: Bo{tjan Metličar Tajnica redakcije: Marjana Pih-ler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16. Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naročnina: 13.000 tolarjev, za tujino 25.480 tolarjev. Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.
Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, {t. 89. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si
RADIOPTUJ
89.8-98,e-l04T3
Odgovorni urednik:
Ludvik Kotar Uredništvo:
Marija Slodnjak, Anemari Ke-kec, Tatjana Mohorko, Majda Fridl, Zmago Šalamun Telefon uredništva: (02) 749-34-25 Vodja studia: Zvonko Žibrat Telefon studia
(za oddaje v živo): (02) 771-22-61, (02) 771-22-60 E-mail:
nabiralnik@radio-tednik.si
OGLASNO TRŽENJE
Mali oglasi:
Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37
Sprejem oglasov po e-mailu:
nabiralnik@radio-tednik.si Vodja marketinga:
Mojca Brumec
(02) 749-34-30,
narocila@radio-tednik.si
Marketing:
Bojana Čeh
(02) 749-34-14,
Luka Huzjan
(02) 780-69-90,
Marjana Gobec
(02) 749-34-20,
Sanja Bezjak
(02) 749-34-39,
Daniel Rižner
(02) 749-34-15.
Internet:
www.radio-tednik.si
www.tednik.si
www.radio-ptuj.si
Mali oglasi
BELA TEHNIKA
HLADILNO vitrino (za sladoled, zelenjavo) zelo ugodno prodam. Tel. 031 393-177.
NEPREMIČNINE
sinus
Trstenjakova ulica 5, Ptuj
^ 02 7777 777
info@sirius-nep.si
Posredovanje pri nakupu, prodaji, menjavi, najemu in oddaji stanovanj, hiš, posiovnih prostorov in zemijišč.
Odi(up in prodaja deinic in obveznic.
PRODAM PARCELO 1 km od središča Ptuja. Telefon 031 787-011, vsak dan po 17. uri.
PRODAM MAJHNO posestvo s staro hišo na Destrniku, zemljišče je tudi predvideno za več gradbenih parcel, ponudbe na naslov: Ivan Markež, Janežovski Vrh 43, 2253 Destrnik.
Ptuj-primestje - stanovanjsko hišo s trisobnim komfortnim stanovanjem, s centralnim gretjem, obnovljeno in z velikim gospodarskim poslopjem ter cca. 30 arov parcele prodamo. Tel. 031 288 021.
DOM - STANOVANJE
ODDAM v najem dvosobno stanovanje. Tel. 751-19-51, po 19. uri.
Opremljen trgovinski poslovni prostor na naslovu Hajdoše 1 neposredo ob glavni cesti Ptuj - Maribor v izmeri 116 m2 zelo ugodno prodamo. Tel. 041 667 325.
V NAJEM DAM ALI prodam vinograd v Velikem Vrhu v Halozah z manjšo hišo. Tel. 040 294-609.
NA LEPI LEGI V Gradiščah prodam gradbeno parcelo s staro zidanico in vinogradom. Tel. 041 414 692.
Lepo atraktivno urejeno novo hišo v Ptuju (Turnišče) 198 m2/600 m2 ugodno prodamo. Mirna lokacija. Tel. 040 298 395.
PTUJ,3,5-sobno mansardno stanovanje, izredno lepo ohranjeno, vse-ljivo v juliju, prodam. Tel. 051-323 665.
HIŠO, novo, 5 km iz Ptuja, prodam. V račun vzamem tudi stanovanje na Ptuju. Tel. 041 561 893.
Kupimo eno- ali eno in polsobno ali manjše dvosobno stanovanje v Ptuju. Tel. 031 616 824.
BREZPLAČNO DAJEMO v najem vinograd v bližini Stoperc, možen tudi ugoden odkup. Tel. 031 393-177.
GUME TRAKTORSKE, gume za osebna in tovorna vozila, ALU PLATIŠČA ter vse vulkanizerske storitve nudi Vulkanizerstvo Ivan Kolarič, s.p., Bukovci 121/c, tel. 788-81-70.
GUME za osebna in tovarna vozila, vse vulkanizerske storitve ter polnjenje AVTOKLIME nudi Vulka-nizerstvo Ivana Kolariča, s.p. PE Ptuj, Rajšpova 22. Tel. 749-38-38, 749-38-39.
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski o.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_
Svet zavoda OŠ Žetale, Čermožiše 45/b, 2287 Žetale,
RAZPISUJE
delovno mesto ravnatelja.
Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 115/03 - uradno prečiščeno besedilo).
Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za 5 let.
Predviden začetek dela je 18. 6. 2004 oziroma skladno s sklepom o imenovanju oziroma skladno s soglasjem ministra k imenovanju. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, o dosedanjih delovnih izkušnjah, pošljejo kandidati najkasneje v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda OŠ Žetale, Čermožiše 45/B, 2287 Žetale, z oznako "Prijava za razpis za ravnatelja". Kandidati bodo pisno obvestilo o izbiri prejeli v zakonitem roku.
Zaposlimo dve natakarici ali dekleti, ki imata veselje do strežbe pijač, lahko tudi študentki, v Kava baru TORNADO v Gerečji vasi. Informacije 070 664 608.
Art Caffe, Stanko Osenjak, s.p., Sp. Hajdina 19 a, Ptuj, zaposli dve dekleti za strežbo. Tel. 031 350-373.
RAZNO
Ugodno prodamo novi jedilni kot z mizo, masiven macesnov les. Pokličite na telefon 031 448 646.
MASIVNA hrastova nova vhodna vrata prodam. Tel. 041 751-659.
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10.
AVTO ŠOLA
organizira tečaj cestnoprometnih predpisov v ponedeljek 22.3.2004
-	ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj
-	ob 17.00 vpis pred OŠ CIRKULANE
-	ob 18.00 vpis pred OŠ ZAVRČ
Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007.
ŠTARTd.o.o.. PERŠONOVA 1, PTUJ	Vabljeni!
mm
DELO
NUDIMO VSE informacije o pestri izbiri ročnih del. Material dobite domov. Izplačilo pri prevzemu izdelkov. Infokomerc, Radovan Malešev, s.p., Šercerjeva 20, Velenje, tel. 041 747-121._
POTREBUJEMO žensko za strežbo v dopoldanskem času. Tel. 031 374 457. Bar Julija, Tanja Tatjana Jurmić, s.p., Prešernova ulica 20, Ptuj.
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
DO 6 LET
za vse zaposlene ter upokojence. Obremenitev OD preko 113, poplačila starih kreditov.
VIVA posredništvo, Matej Praprotniks.p.. Pivkovaul. 19,2260 Ptuj,
tel.: 02/7710 955, GSM: 041/325 923
«loze Vogisr s.p.
Zabovci 98,2281 iVIarkovci
Tel: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, IVI. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
AKTAL d.0.0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31
[PisongwoiDcaM (mm m m m ms
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov In estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
RADI0))1TEDNIK
Mali oglasi 02/7493410
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
pi^^pi^l I Četrtek, 18. marec
TAKOJ!
Hitro in ugodno uredimo prenose lastništva za vsa motorna vozila in stroje.
CENA STORITVE samo 1.800 SIT
Lidija Krepša, s.p. PE Ormoška o. 5; 2250 Ruj Tel.: 02/771-10-08, Mtel.i 041/456-703
17.00
19.30
Knjižnica Ivana Potrča na Ptuju, pravljica z jogo, pravljičarka Lilja-na Klemenčič in inštruktorica joge Sonja Trplan SNG MB, Plešasta pevka, StDvo, za abonma Dijaški 1 in izven Kulturna dvorana v Trnovski vasi, Območna revija otroških gledaliških skupin
Petek, 19. marec
17.00
19.30
22.00
kulturni dom Zavrč, prireditev ob Materinskem dnevu, KUD Maksa Furjana Zavrč
SNG MB, Sluga dveh gospodarjev, StDvo, za abonmaje Drama vikend 1, 2, 3, 4, 5 in izven
Kolnkišta, Nastop idrijskih umetnikov, organizira Klub ptujskih študentov
Sobota, 20. marec
NUMERO UNO,
Robert Kukovec, s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
KREDITI!!!
Do 6 let, za vse zaposlene in upokojence (01,09), možnost obremenitve dohodka preko tretjine.
Stari kredit ni ovira.
Tel. 02/252-48-26, 041 750-560.
9.00 do 17.00 Veržej, Shod staršev, učiteljev in vzgojiteljev, organizira
Škofijski odbor za mladino Maribor 10.00 do 13.00 na ptujskem gradu, Muzejski vikend za otroke in starše, ki ga pripravlja Pokrajinski muzej Ptuj CID na Ptuju, Belokranjske pisanke, ustvarjalne delavnice gasilski dom Podvinci, osrednja prireditev s kulturnim programom ob 25. letnici NK Podvinci Videm, 9. redni Ob~ni zbor Gasilske zveze Videm SNG MB, Dobri ~lovek iz Se~uana, StDvo, za abonmaje Drama sobota 1, 2, 3, 4, 5 in izven
10.00 18.00
18.00 19.30
Nedelja, 21. marec
10.00 do 13.00 na ptujskem gradu, Muzejski vikend za otroke in star{e, ki
ga pripravlja Pokrajinski muzej Ptuj 15.00 dvorana Žetale, Avdicija Branka Đuri~a, vabi KUD Videm 16.00 dvorana v Cirkulanah, "Jožefov koncert"
Vsak četrtek ob 20.00 uri
mKDùm
7

Ponedeljek, 22. marec
19.30 SNG MB, Čaj za dve, StaDvo, za izven
Torek, 23. marec
9.30 Mestno gledališče Ptuj, Ta presneta ljubezen, za šole in izven 11.00 Mestno gledališče Ptuj, Ta presneta ljubezen, za šole in izven 16.00 v Osnovni šoli Markovci, 45. območna revija otroških pevskih zborov
19.30 SNG MB, Čaj za dve, StaDvo, za izven -	OŠ Markovci, Območna revija otroških pevskih zborov
7. Ans. MODRIJANI - Nesitončno zaljubljena 6. NAVIHANKE - Miši se bojim 5. GREGORJI - Kaj bi vam pravil 4. Ans. EKART - Skrila bi te na dnu sroa 3. Ans. MARIJANA HERCEGA - Bel jasmin 2. Ans. SREDENŠEK - Gremo na Triglav 1. Ans. TONIJA SOTOŠKA - Muzikantov svet

1.	ALFI NIPIČ in NUŠA DERENDA - Viva la mušica
2.	ŠPELA-Kaj bo
3.	POP'n'DEKL-Zofi
4.	SAŠA LENDERO - Zate noč zame dan
5.	SLAPOVI - Bilo je v maju
6.	DOLORES - Kje si zdaj
7.	TULIPAN - Tiha zimska noč
Sreda, 24. marec
18.00
19.30
Narodni dom na Ptuju, Materinski koncert, ki ga je pripravil Mešani pevski zbor Društva upokojencev DPD Svoboda Ptuj Od danes do 28. marca, v CID-u na Ptuju, Mednarodno srečanje študentov na temo Balkan
SNG MB, Dobri človek iz Sečuana, StaDvo, za abonmaje Drama 1, 2, 3, 4, 5 in izven
KINO Ptuj
Poskočnili 7
Veličastnih 7
Glasujem za:
Ime in priimek: Tfei. številka: _
Glasujem za; _ Naslov:_
Glaiovmce pcajlte na âopànlcah na naslov: MEGA MARKETING ďo.o.,p.p.318,2250 Ptuj
Nagrado prejme: Mojca Vinko llčeva ulica 2 2251 Ruj
Orfeificove
SMS glasbene žel|e:
041/818-666
18.	do 21. marca, 18.00, Ločitev po francosko
19.	do 21. marca, 20.00, Velika riba
23. in 24. marca, 20.00, Pravzaprav ljubezen
TV PTUJ
Sobota, ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Ptuj je obiskal Dr. Matjaž Hanžek, varuh človekovih pravic. Aktivnosti poslanke Lidije Majnik v Državnem zboru. Letno poročilo o delu Okrožnega sodišča na Ptuju. Klobučna razstava - Postrani klobuk, pokonci glavo. Razstava fotografij Benke Pulko. Biokibernetika - Odgovori g. Slavka Go-renca na vprašanja gledalcev. Dan šole v Osnovni šoli Ljudski vrt. Zapel nam bo Brendi. Poljudna oddaja - Zgodovina Slovencev.
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
S CERTIFIKATOM KAKOVOSTI
ECO OH
TUDI NA 12 OBROKOV
NAROČILA OD 6. DO 20. URE
EOC d.0.0.,TllŽAŠKA37A,MB
MARIBOR 02/30-03-222 CEUE 03/49-02-440
VECENERGME ZA ISTO CENO
VAŠ l0r
KREDIT IQt
Od 15. marca HJ o do I5.maja2004^j^j
POMLADNI KREDIT
V ^^ Á
Tudi za tiste, Ici nimajo odprtega osebnega računa pri SKB banlii.
Podrobnejše informacije in informativne izračune lahko dobite v vseh poslovalnicah SKB banke ali na spletnem naslovu
www.skb.8i
TEHNIČNI PREGLEDI TRÀKTORIEV IN TRAKTORSKIH
PRIKLOPNIKOV NA TERENU
DAN
DATUM
URA (od-do) KRAJ
s sklepanjem zavarovanj Zavarovalnice MaTibor,Triglav in Slovenica, ter legistrac^o.
četrtek
petek
sobota ponedeljek
torek
sreda
četrtek
petek
ponedeljek
torBk
18.03.2004 8.00-12.00	JUROVCI - Avtoelektrika Friderik Bračič
13.00-15.00	SPODNJI VELOVLEK - Gasilski dom
19.03.2004 8.00-12.00	APAČE - Gasilski dom
13.00-15.00	JURŠINCI - Kmetijska zadruga
20.03.2004 8.00-12.00	SAVCI - Gasilski dom
22.03.2004 8.00-12.00	TRNOVSKA VAS - Kmetijska zadruga
13.00-15.00	DORNAVA - Kmetijska zadruga
23.03.2004 8.00-12.00	DESENCi - Gasilski dom
13.00-15.00	HAJDINA - Gasilski dom
24.03.2004 8.00-12.00	GRAJENA - Gasilski dom
25.03.2004 8.00-12.00	GABERNIK - Gradbeno-kmetljska trgovina HRGA d.o.o.
26.03.2004 8.00-12.00	POLENŠAK - Gostilna Šegula Stanko
13.00-15.00	GRABŠINSKI BREG - Gasilski dom
29.03.2004 8.00-12.00	VITOMARCI - Kmetijska zadruga
30.D3.2DD4 8.00-12.00	DORNAVA - Kmatijska zadruga
Vsi traktorji in traktorski priklopniki lahko opravijo tehnični pregled z zavarovanjem In registracijo tudi do 30 dni pred potekom, brez dodatnega stroška oz. oškodovanja za dneve veljavnosti registracije. Informacije: Marjan Duh - telefon: 02 / 788 11 68.
Se priporoíamo,
DOiUlINKO d.0.0., TEHNIČNI PREGLEDI, Zadružni trg 8,2251 PTUJ; TEL.: 02 / 788 11 75, 02 / 788 11 68
lilij
www.novaodskodnina.si
RTOSO 20 21
Ormoška c. 5,2250 Ptuj Tel.: 02/77110 08 GSM: (041) 456 703
Ste bili poškodovani v promehii nezgodi,
doma ali na delovnem mestu?
Želite primerno denarno odškodnino?
Pokličite nas na brezplačno tel. št:
'S 080 20 21
SENČILA MARIBOR
Ružica Levar, inž, gr., s.p. Suhodoičanova ui. 10 2204 iVliKUWŽ
Tel.: 02 629 23 78
•	MARKIZE (TENDE)
•	ALU ŽALUZIJE
•	ROLOJI SOLTIS
Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize
^NOVO NA STAREM MESTUIf'
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite tel.: 02/22-82 335 Garancija; poliojnina, plača, itartice...
Mensa d.a.o., Cankaijeva 21, Mailbor
Izrazite najlepše želje svojim najbližjim ob njihovih uspehih, praznikih In svečanih dogodkih ali pa jim samo povejte, da jih Imate radi.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
20. 03. 2004
Leonida Vidovič, dr. dent. med.
JZ ZD Ptuj
Posezonska prodaja štedilnikov na trda goriva

ŠTEDILNIKI PLAMEN IN ALFA
Z NEVERJETNIM
ŠTEDILNIKI ZNANEGA PROIZVAJALCA FEKONJA Z
V Mefalld na Ptuju FJ^ vas pričakujemo.	^
NOVO v Platana centru
Potrčeva 16, Ptuj, tel: 771 10 38
Avto deli Peteržič
rezervni deli za vsa vozila f15% otvoritveni popust) olja, filtri, akumulatorji pnevmatike, avtokozmetika
Pri nas prod^amo
tudi kosilnice znamke STiHi^
Davorin Peteršič, s.p., Dornava 76a, Dornava
AKCIJA
O
Tvrtne
kosilnice
15%
(18.3.-25.3.)
V
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogozoiska 7. rel: 02/719 iS00
imma^
TRGOVtm
KAMNOSESTVO
Bojan Kolarič s.p.
IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV TER VSEH VRST OBLOG IN TLAKOV IZ MARMORJA IN GRANITA
PTUJ, Budina, K jezeru 11, telefon: 772-03-71, gsm: 041 902 648
EKOLOŠKO
KURILNO OUE
INDCMf) d.o.o. 02/681 80 02
8. marca smo se poslovili od naše drage žene in mame
Viktorije Drevensek, st.
Z JAMSKEGA VRHA 27
Zahvaljujemo se vsem, ki so na kakeršnikoli način darovali ter jo s spoštovanjem spremljali na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Ne joči več. Obriši si solze. On je že onkraj groze in trpljenja. Ne moti mu miru - ne jo~i več, najhujše breme je breme življenja.
ZAHVALA
Veliko prezgodaj smo se poslovili od dragega očeta, sina, brata, svaka, strica, nepozabnega botra in prijatelja
Branka Plohla
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih nudili pomoč, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam izrazili sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala članom društva rojaka Janeza Puha.
Hvala gospodu župniku za pogrebni obred in sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter govornikoma za iskrene besede slovesa.
S hvaležnostjo vsi njegovi
Ko življenje tone v noč, si žarek upanja še išče pot, ostala je le bolečina in tiha solza večnega spomina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in praprababice
Julijane Tetickovic
IZ GRADIŠČ 8
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli pisno in ustno sožalje.
Zahvaljujemo se osebju internega oddelka SB Ptuj. Hvala g. duhovniku župnije v Cirkulanah za opravljen obred in sveto mašo, govorniku za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, pogrebnemu podjetju MIR in godbeniku za odigrano Tišino.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, opija, brata strica in svaka
Zvonka Drevenska
IZ GRADIŠČ 81/A, CIRKULAME

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo bratoma Silvu in Franciju z družinama, družini soseda g. Jožeta Petroviča, ge. Veri za molitve, govorniku g. Miru Lesjaku za poslovilne besede, DU Cir-kulane, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter g. župniku za opravljen pogrebni obred in sv. mašo.
Žalujoči: žena Dorica, hčerka Nadica z možem, vnuka Daniel in Thomas ter ostali sorodniki
Spomine in zahvale sprejemamo na telefon: 02 / 749 - 34 - 10
Srce in duša ve, kako boli,
ko tebe več med nami ni.
V SPOMIN
22. marca 2004 mineva leto žalosti, odkar te ni več med nami, dragi mož, oče in dedek
Vine Kokol
LASIGOVCI 17 a
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, prižigate sveče in ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
Mirno je Uvel, tiho je odšel,
praznina ostala v srcih bo naših.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Franca Kralja
IZ SPUHLJE 134 a
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo dr. Branku Jerkoviču, bolniškemu osebju, govornikom, praporščakom, MPZ Markovci in DU Spuhlja.
Žalujoči: žena Anica, sinovi Franci, Vlado in Du{an z družinami
Kje so dnevi, ko skupaj smo sedeli?
Kje sta dobrota in ljubezen, ki sta nam jo dala? TeHko smo dojeli, da minili so ti dnevi,
a na vaju lep spomin nam je ostal.
SPOMIN
19. marca mineva eno leto žalosti, ko je brez slovesa odšla draga mama, tašča, babica in prababica, 23. marca pa mineva 31 let, ko nas je za vedno zapustil dragi oče, tast, dedek in pradedek
Elizabeta in Jožef Šmigoc
IZ BELAVSKA 45
Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, prinašate rože in sveče ter ju ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: hčerka Rozalija in sin Janez z družinama
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, tašče, babice in prababice
Terezije Čuš
IZ MEZGOVCEV OB PESNICI 64 a
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni poslednji poti, darovali cvetje, številne sveče, za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo intenzivnemu oddelku Ptuj, kardiološkemu oddelku Maribor, govornikom, g. župniku, pogrebnemu podjetju MIR, pevcem, Zavodu dr. Marijana Borštnarja Dornava, Zaščiti, d.o.o., Albin promotion. Iskrena hvala vsem sosedom.
Žalujoči vsi njeni
Tam, kjer si ti,
ni sonca in ne luči,
le tvoj nasmeh nam v srcih še Uivi,
nihče ne ve,
kako boli, ko se zavemo, da te več ni.
ZAHVALA
Ob izgubi drage žene, mame, babice, prababice in tašče
Marije Žuna
IZ HRASTOVCA 6 b
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, za sv. maše ter izraze sožalja.
Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred, govorniku za lepe besede, pogrebnemu podjetju MIR, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem skupaj iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Kje so tisti zlati časi, ko srečni skupaj smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj odšla za vedno si. Skromno in pošteno si Uivela, se z boleznijo borila, nazadnje se ji uklonila.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, babice, prababice, sestre, tete, botre, svakinje ter sestrične
Neže Toplak, roj. Štebih
IZ JURŠINCEV 73
roj. 1932 t 2004
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo teti Micki in sosedi Nadi ter vujcu Lojzeku in teti Mariji za njihove obiske. Zahvaljujemo se tudi internemu oddelku SB Ptuj, laboratoriju SB Ptuj, ISS PE Ptuj, Boxmark, cerkvenim pevcem, zastavonošema, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju MIR. Prisrčna hvala govornikoma Zvonku in sosedu Frančeku Cehu za izrečene besede slovesa, župnikoma g. Štefanu in g. Šipošu iz Podgorcev za opravljen pogrebni obred, županu Alojzu Kavčiču in Društvu upokojencev.
Tvoji najdražji
Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena, v našem domu ostala je praznina in velika bridka bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka
Ferda Horvata
IZ GORIŠNICE 115
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in lajšali našo bolečino.
Hvala g. župniku, govornikom, pevskemu zboru, gasilcem in pogrebnemu podjetju Mir.
Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, sv. maše ter za pisne in ustne izraze sožalja.
Posebna zahvala družini Cuš in Dušanu Janžekoviču. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena in sinova z družinama
Mar prav zares odšel je tja, v neznano?
Kako je mogel, ko smo mi še tu ...? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da mu ne zmotimo miru.
(S. Makar^^ič)
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža in atija
Igorja Horvata
IZ ZAGOJIČEV 23 A
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavkam Lekarne Top-Lek Ptuj, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše ter spremstvo na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred, PGD Zago-jiči in OGZ Gorišnica, podjetju Krka, SLS, Župnijskemu svetu, Karitasu, občini Gorišnica, moškemu pevskemu zboru Markovci in govornikom za ganljive besede slovesa. Iskrena hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani.
Žalujoča: žena Petra s hčerkicama Nu{o in Tja{o
Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela, nisi umrla, ker ne bi ^tela živeti, umrla si zato, da nehala bi trpeti.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi žene, sestre in tete
Lizike Kmetec, roj. Medved
IZ VELIKE VARNICE 34
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, delavkam Doma upokojencev Ptuj. Posebej hvala za dnevne obiske sestrama Nežiki in Ciliki z družinama ter vsem drugim.
Hvala vsem za darovane sveče, cvetje in sv. maše. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino, g. Janku Kozelu za poslovilne besede slovesa, pogrebnemu podjetju MIR. Hvala družini Kozel in Ireni Medved za vsestransko pomoč. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoča: mož Janez in svakinja Lizika
Že v tujini mnogo si garala, da topel si dom ustvarila, bolj sproščeno začela bi živeti, a ti - morala si umreti.
SPOMIN
23. marca 2004 mineva leto žalosti, kar nas je zapustila naša draga žena, mama, babica in tašča
Marija Kokol
IZ JANEŽOVCEV
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, prinašate rože in prižigate sveče na njenem grobu. Tudi ona je imela vse rada.
Pogrešamo te!
Mož Franc, sinovi Miro s Petro in Žanom, Silvo z Metko in Mihcem ter Mario
Usojeno ti ni bilo živeti.
Zakaj? Zakaj? Ne moremo razumeti.
Le kaj si komu naredil,
da moral si umreti?
Odkar utihnil je tvoj glas,
praznina in bolečina domujeta pri nas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta, dedka in pradedka
Bogomirja Hlisa
IZ MAJSKEGA VRHA 2
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam pisno ali ustno izrekli sožalje.
Hvala tudi pogrebnemu podjetju MIR, cerkvenemu pevskemu zboru, govorniku Janku Kozelu, kolektivu ptujske kleti, PMP Podlehnik, Kmetijski zadrugi, Vrtcu Ptuj, KS Lancova vas, PGD Tržec in gospodoma župnikoma iz župni-šča sv. Vida za opravljen obred.
Žalujoči: otroci z družinami
črni les • Pogovor z Ouško Lajh
Zakonca Lajh pišeta knjigo
Afera Črni les je izbruhnila lani sredi novembra. Po skoraj dveh mesecih je hotel zapustil zadnji stanovalec. Sedaj je hotel zaprt, Probanka kot lastnik pa i{~e kupca. Zanimalo nas je, kaj sedaj po~ne bivša direktorica hotela Črni les Duška Lajh. Po dolgem prepri~evanju je bila pripravljena odgovoriti na nekaj vprašanj.
Gospa Duška, kaj se dogaja z vašim podjetjem in s čim se ukvarjate?
"Hotel Črni les kot podjetje še vedno obstaja. Kaj počnem? Zelo veliko in nič, saj nisem v delovnem razmerju. Kar nekaj časa bom še potrebovala, da bom stvari uredila oziroma postavila na svoje mesto. Kot zanimivost vam lahko povem, da s soprogom pripravljava knjigo, ki bo izšla čez kakšnega pol leta, nastaja pa na podlagi zaznamkov, zapiskov ter dokumentacije. V njej bo zajeto obdobje od leta 1997, ko je bivši lastnik g. Miloševič kupil ta hotel, do 16. januarja 2004, ko so ga zaprli. Prepričana sem, da nastaja zelo zanimiva knjiga, ki bo v jesenskem času zanimivo branje in jo s soprogom sama pripravljava."
Ali se kaj pogovarjate s kriminalisti, kajti ti {e vedno ne dajejo izjav. Kak{ne informacije imate vi, ali je primer s strani kriminalistov zaključen?
Zakonca Lajh pišeta knjigo
morate biti objektivni in morate pisati stvari, za katere imate dokaze. V našem primeru se je jasno pokazalo, kako so novinarji prejudicirali stvari in že v začetku predkazenskega postopka so mene, mojo družine in še marsikoga obsodili. In to ni prav. Vedno je treba počakati do konca

Hotel bo začel propadati
'Vem približno toliko kot vi. Na policiji sem bila v začetku decembra, ko smo razvrščali kartoteke, preden so jih poslali na sodno medicino v Ljubljano. Mislim, da preiskava še intenzivno poteka, predvsem v medicinskem delu, kjer pregledujejo kartoteke pacientov. Najbolje je, da se obrnete na kolege novinarje, ki vedo vedno več kot jaz, in na kriminaliste."
Zanimivo je to, da ste se obrnili proti novinarjem. Pred nekaj leti pa ste sami kot novinarka delali na televiziji.
"Nisem se obrnila, stvar je zelo preprosta. Kot novinar veste, da
preiskave. Sem za pošteno poročanje na kulturen in užiten način. Mislim, da so novinarji v našem primeru naredili zelo slabo delo."
Zakaj tudi po zaključku afere ne želite govoriti z novinarji?
^"Vaši medijski hiši sem bila ves čas pripravljena dajati izjave. Zdelo se mi je, da ste objektivno opisovali zadevo in niste tekmovali tako kot drugi mediji, še posebej časopisi, ki so si izmišljali morbidne zgodbe za zviševanje naklade. Res pa je, da se s soprogom ne pogovarjava z novinarji, z nji-
mi bova govorila na sodišču, saj so sodili sami - in to ni prav."
Kako pa je s tožbami proti medijskim hišam, kajti dejali ste, da boste tožili 34 novinarjev?
"Obstaja 34 tožb, med njimi pa je tudi kar nekaj tožb proti novinarskim hišam."
Ali imate kakšne stike s stanovalci, ki so stanovali pri vas? Jih obiskujete, se pogovarjate s svojci?
"Ja, veliko, mesečno se s soprogom odpraviva na obisk. Naši stanovalci stanujejo sedaj po vsej Sloveniji, nekaj jih je žal že umrlo. Imamo pa zelo veliko stikov s svojci. Zelo sem vesela, saj bi se skoraj vsi želeli vrniti v Črni les, če bi še bil odprt. To pa pomeni, da smo delali dobro."
Kako pa poteka primer Pet-elinkar? Ali svojci še vedno izpodbijajo oporoko?
"Te zadeve so v rokah kriminalistov. Oporoka ni stvar kriminalistov, ampak stvar sodišča."
Afera hotela Črni les ni sprožila samo kriminalistične preiskave v samem hotelu, ampak tudi po zdravstvenih domovih, minister Keber pa je tudi odredil notranji upravni nadzor v ZD Ptuj in Lenart. Po naših informacijah komunicirate tudi z ministrom Kebrom, saj vas povabil na razgovor. Tam ste govorili tudi z Urško Lunder, predsednico komisije, ki opravlja zdravstveni nadzor v ZD Lenart. Kako je s preiskavami?
"Res je, da sodelujem z ministrstvom. S soprogom sva jim povedala najino plat zgodbe in predložila dokumente, ki ne govorijo v prid nobenemu zdravstve-
Kvalitetna avtomobilska zavarovanja za modre voznike
• omogočamo vam številne popuste in različne ugodnosti • zagotavljamo objektivno oceno šifode in maksimalno nadomestilo zanjo
d.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR
Icnkwjwa 3,2507 Mwlbor
Napoved vremena za Slovenijo
če se israjo v sušcu mužiće, v aprilu vzemi rol<avice.
nemu zavodu. Rezultati preiskav pa bi naj bili znani konec marca. Ni prav, da se je zgodil Črni les. Žalotno pa je, da so šele takrat postali pozorni na napake, ki se dogajajo v javnih zavodih. Vesela bom, če bodo stvari raziskali in bodo sledile sankcije."
Ali se kaj srečujete z dr. Randželovičem?
"Ne, nobenih stikov nimava, predvidevam, da se bova srečala na sodišču. Primer dr. Randželo-viča pa jasno kaže, kako ljudje hitro sklepajo. Zdravnik se je s 1. decembrom lani upokojil oziroma mu direktorica ZD Ptuj dr. Petkova enostavno ni dala možnosti, da bi se branil. Preden mu je bila dokazana kakršnakoli krivda, je moral zapustiti ZD Ptuj. Jaz bi na njegovem mestu ravnala drugače. Zdravnik je bil postavljen pred dejstvo, da mora v pokoj. To pomeni, da ga je direktorica obsodila, preden se mu je dokazala krivda."
Kaj nameravate početi v prihodnosti? Na Ptuju se govori, da z možem kupujeta rekreacijsko-turistični center Dravinja v Dravinjskem Vrhu pri Vidmu?
"Spet prehitro sklepate. Res sva se z možem udeležila poslovnega srečanja v Vidmu in bili smo na poslovni večerji v gostilni (mislim, da je to gostilna županove soproge). Res je tudi, da smo si objekt ogledali, vendar ne zato, da bi kupili, saj s soprogom nisva gostinca."
S čim se nameravate ukvarjati v prihodnosti?
"Pol leta bom še zelo zaposlena s pripravami za knjigo. Zbiramo vso dokumentacijo iz leta 1997. Težko rečem. Mislim, da bo to osnovna stvar, s katero se bomo ukvarjali. Soprog pa je v službi."
Ste še vedno pripravljeni kupiti hotel Črni les od Proban-ke?
"Tri leta in pol smo se zelo trudili, prepotovali pol Evrope, da bi dobili ugodne kredite. Probanka je bila pripravljena prodati vsem, razen nam. Tako nas nakup hotela ne zanima več. Je pa zelo žalostno, da je zaprt, da propada. Mislim, da bo tisti, ki se bo odločil za nakup, potreboval veliko sredstev in razumevanje Lenarta, da bo objekt spet zaživel. Je pa velika škoda."
Zmago Šalamun
Danes bo pretežno jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Popoldne bo predvsem v vzhodni Sloveniji za~el pihati jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 4, ob morju okoli 5, najvišje dnevne od 17 do 22 stopinj C.
Obeti
V petek se bo v zahodnih in deloma osrednjih krajih postopno pooblačilo. Pihal bo jugozahodnik. V soboto bo v vzhodni Sloveniji delno jasno, drugod pretežno oblačno, vendar še povečini suho.
ROLETARSTVOABA
štuki 26a
Tel.: 02 787-86-70, Fax: 02 787-86-71, 041 716-251
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
^RATirOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
-	Mjnčavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Branka Potočnik, Placar 54 - Patrika; Irena Vaupotič, Loperšice 12, Ormož - Tilna; Manuela Plajnšek, Apače 18 - dečka; Davorka Zelenik, Svetinci 41 - Nino; Jasmina Dvoršak, Bukovci 8la - Primoža; Suzana Vindiš, Vintarovci 53 - Niko; Suzana Rakuš, Maj-šperk 52 - Nika; Natalija Matej, Žahenberc 5la, Rogatec - Barbaro; Lidija Širovnik, Turški Vrh 63 - Nika; Lidija Kunstek, Žibernik 34, Rogaška Slatina - deklico; Lucija Turnšek, Male Rodne 33, Rogaška Slatina - dečka; Leonora Brahimaj, Panonska 5lb, Maribor - Miha. Umrli so: Branko Plohl, Juršinci 32, umrl 6. marca 2004; Miroslava Lončar, Senčak 10, umrla 6. marca 2004; Franc Kralj, Spuhlja 134la, umrl 6. marca 2004; Jožef Brezinšek, Zakl 25, umrl 5. marca 2004; Viktorija Drevenšek, Janški Vrh 27, umrla 6. marca 2004; Ivan Matija Ploh, Zagrebška c. 6, Ptuj, umrl 6. marca 2004; Ana Primožič, Markovci 72, umrla 9. marca 2004; Marija Emeršič, Formin 50, umrla 8. marca 2004; Pavel Šoštarič, Polzela 208, umrl 5. marca 2004; Julijana Tetičkovič, Grdišča 93, umrla 6. marca 2004; Neža Toplak, Juršinci 73, umrla 8. marca 2004; Elizabeta Kmetec, Velika Varnica 34, umrla 8. marca 2004; Otmar Hubert Žerjav, Šalovci 8, umrl 9. marca 2004; Neža Fideršek, Stogovci 7, umrla 7. marca 2004; Julijana Veršič, Ulica Vide Alič 12, Ptuj, umrla 9. marca 2004; Marjetka Šuper, Stogovci 46, umrla 10. marca 2004; Bogomir Hliš, Majski Vrh 2, umrl 10. marca 2004; Janez Slodnjak, Brezovci 8, umrl 10. marca 2004; Marija Žuna , Hrastovec 6lb, umrla 1. marca 2004.
črna kronika
Neprevidno v križišče
15. marca ob 8.25 se je v križišču regionalne in lokalne ceste izven naselja Tržec zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena 72-letni voznik motornega kolesa in 40-letni voznik osebnega avtomobila. Do trčenja je prišlo, ko je voznik motornega kolesa zapeljal na prednostno cesto v trenutku, ko je po njej pripeljal voznik osebnega avtomobila. Voznik osebnega avtomobila je dobil telesne poškodbe in so ga z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico.
Ukradli opel
Neznani storilec je v času med 9. in 10. marcem ponoči s parkirnega prostora pred stanovanjskim blokom v Slovenski Bistrici odtujil osebni avto Opel calibra, reg. št. MB Z1-653.
Ptuj
50 let radiokluba
V soboto, 20. marca, ob 14. uri bo v palaciju na ptujskem gradu 32. konferenca Zveze radioamaterjev Slovenije, na kateri bodo analizirali razvoj in delovanje slovenskih radioamaterjev.
Po konferenci bo sre~anje radioamaterjev pod naslovom Ham-fest ZRS s podelitvijo nagrad za kratkovalovno prvenstvo Zveze radioamaterjev Slovenije 2003 ter Alpe-Adria VHF/UHF 2003/S5 plasma.
Kot je povedal Rudi Bregar, predsednik Upravnega odbora Zveze radioamaterjev Slovenije, je gostitelj obeh radioamaterskih prireditev Radio Klub Ptuj, saj sodita v sklop praznovanj ob 50-letnici aktivnega delovanja mednarodno uspe{nihptujskih radioamaterjev.
M. Ozmec
STE BILI
POŠKODOVANI
Ve'SSSÎ?'
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PTUJ, Vodnikova 2 teI^Ite^ÎÎSÎ 080 1 3 14
OKNA, VRATA, GARAŽNA ^ VRATA PO MERI
svetovanje, strokovne izmere, montaža... J®™™^
l^lac PM _PODVINC115, PTUJ _______
IVIC19 tam	TEL 02 746 03 81 - -
GSiVi 031 341 532

a.
• TRGOVINA «CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD «PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., ZabovcI 85, 2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812