GLASILO SLOVENSKE NAMRDNE PODPORNE JEDNOTE lXTO-YEAR XVL jrjjjf ^SJjlISCt^rS: Ckic^* IU.. poftMj*. 25. JmU* (Jun. 25). 1983. r " 1 1 . ■■ CTrWslAki U sftsvsllkl prs • torti HIT i. Uwads)s SV. Offlost« vsUtosMss: i HST Ss. Lssrsšsl* sv«. Tslsphaast lesalsla asu. STEV.—NUMBER 148. !•» § —tt— 1I0S, Act •! Ost. S. ItIT. uiUrM •• Ju«. 14. Iti«. VROČ BOJ RADI VSEH SODIŠČA. Predsednikovi nasveti ss iipre-p^bs r mednarodnem tribunalu pojdejo prod sftsai jtnat t meee-oi deoembru Utos. PRIČAKOVATI JI PA TOLIKO PRIDRŽKOV ni PKBTAVKOV, PA UTEONE BITI PREDLOG SAM^RIDRŽAN. Waahington, D. 0. — Politični .reditelji ne vedo sedaj še pja lobro, koliko je vplivsl predsednikov govor v St. Louieu na sena-jorsko opozicijo proti administra-ejjskesiu predlogu sa mednarodno sodišče. . Predsednikove nssvete zs iz-premembo metod v poslovanju in Miranju sodnega oeobja bodo iz-delali in seatavili v obliki raznih pridržkov za predloiitev zenatu, ki te snide na zaeedanje v mesecu decembru letos. Poleg teb amend jatstov in pristsvkov ps bo pred loki odsek sn vnanje zadeve, ki mu načeluje senstor Lodge, nekaj svojih Isetnih pridržkov. Ts ko bo od vseh strani oela kopa L isiaih pridrikov. In če bo senstor Lodge tsko radodaren z njimi, kakor je bil v ssaevi lige nsrodov, potem je prsv težko misliti ns to, ds bi bile Združene dr-ieve kdsj članica haikega mednarodnega eodišče, dokler je pod pkriljem lige narodov. Vrhtege pa utegnejo ti peatri in nasprotujoči si pridržki izzvati .vroč boj v siugjftl zbornici med administracijskimi zagovorniki in tistinsi, ki so nasprotni vsemu, karkoli le stalo diži po vnanjih sa- t«gnili Hardlngovemu predlogu u ia eamolastno avetovno sodišče. Tako ee je izjavil demokratski se-nator Caraway iz Arkanaaaa. . Triinštirideset demokratov je v novem senstu, in treba je dve-tretjituke večine ali štiriinšeetde-zetih glasov za odobritev pred-zednikovega predloga glede na Jo, da pestsaejo Združene držsve #snies mednarodnega zodišča. .Predsednika bo moralo podpirati precej demokratov, aieer je uaoda .njegovega predloga zapečatena že kar vnaprej. v Kekor meni arkanssški seus-Jor, bi s^nst r odobritvijo predsednikovega predloge zavselej o-krnil Združene države vsake od-,važne'besede v izbiranju mednarodnih sodnikov. po aedanjih pravilih mednarodnega sodišča bi ne imele Združene države nobenega pravega .zastopstva v mednarodnem sodišču, in zato bi tudi ne imelo nobene odločilne besede v izbirsnju sodnikov. "Ko je bil predeednik Herding Še senstor, je nasprotoval temu, da bi naj Amerika vstopila v ligo narodov, ker je ta narod pre-vaien, da bi aprejel Članetvo, ko der bi imel eamo en glea napram fcstim za angleško kraljestvo. Se daj pa ae poetevlja na stališče, da smo popolnoma varni tam, kamor gremo sploh brez vsakega glazu. Pregled dnevnih dogodkov. Amerika. liarding se je v avojem drugem govoru izrekel proti nseionsllzira-nju železnic. » Senetorji napovedujejo vroč boj radi svetovnega eodižča. Amerika ima program zs omejitev bojevanja v zraku. Zanimiva izjava profesorjs, ki pravi, da 79% amerižkih dijakov dvomi o bibliji Howst jc odgovoril Leuriau. Politična konferenca delavcev in farmarjev je eklicana v W. Virginiji. Kongres mogoče zatraži meje ob Kanadi in Mehiki proti vtihotap-Ijanju imigrantov. V A laski ao jc pojsvils vročina. Inossmstvo. Porsz prohibicije v Hsnitobl. Francozi zopet ubili tri Nemee v Poruhrju. Francoska *lsda noče odgovoriti Angliji. t . Vulkan Etna ae je pomiril, toda Italijo je zadela druga nezgoda: v pokrajinah na severu je sspsdel sneg. JEČA—ZABAVIŠČE Zž BOGATAŠE. Miljonar ,ki js osleparil vlado amd vojao, Je prsssdal štiri sms t m la dobro^so mu ja godilo. Leavenworth, Kana. — (Feder. Press.) — Včasih se justfca grdo spozabi in sapre miljonarja v ječo bogataš v ječo, pride f aabavišče kjer ee dobro spočije in naredi načrt za nove lnmparlje. ± M Z- nn eno leto in en dan zapora radi vojnih sleparij, jo bil v tukajšnji kasnilnici štiri mesece in predsednik Harding ga je po-milostil. Wolf in njegov ain eta med vojno prodajala vladi ataro in preperelo usnje zs novo, eprs vila lepe tisočake in prišla pred sodišče. Stsri je dobil eno leto, sin ps dve leti ječe. fctari Wolf je zdsj prost, sinu je pa kazen znižana na oeem mesecev. Wolfa ae ne moreta čiato nič pritožiti Stari jc imel "delo" v bol-nišnici, desi je zdrav in močan kot medved; ,kaznilnižke obleke ni imel nikdar na aebL V ječi je imel privatno aobo s pisslno mizo in pizslnim strojem. Njegove hrana je bila najboljža, kar je premore jeČar in vrhutega je dobival od zunaj aadje in aploh vse, česer ei je požclcl. Enako postrežbo in zabavo ima njegov sin. Tako je z bogataši, slepe rskiml profiterji v ječah! i ing man' DflZAVUENJE ŽELEZNIŠKIH SIS' Poslušalstvu v Knnaaa Oitj vedal Harding, da bi kontrola nad aaseritt oaai kqjpsalna polomija. DOMAČI PROBLEMI JO AMEBlftKO PA MEDNARODNO Kansas Ottjr, Kans. -r Pre nik je ispuatil v avojem ffov ki g« je imel tukaj dne 22. j je, mednarodno eodižče ter ae Čal samo s domačimi vprašanji zadevami. * .1 V konvenčni dvorani je, pre p sečnik govoril o prevoznem vpr • šenju. To je zadeva, ki jo vaii^ za vae poljedelske krajana padu. Harding je obljubil, da ae kongres posvetil prihodnjo slmo prevoznemu problemu. Pripomnil je tudi, ds bi bilo dobro, čs bi * v veliki meri posluževali povodnih potov na eelini. PredsediSk je predložil našrt, kako bi so dalo ozdraviti prevozne bolezni, na katerih tako hudo boleha oela došela. To je bila obnovitev načrta, ki ga je predložil evojčaa senator Cummins ia Iowe kot načelnik senatnega meddržavnoga. trgoV skega odeeka. Načrt stremi tem, ds naj bi se vee železnioe lome spojile v omejeno Žte centralisirsnih sistemov. V sedaj obstoječi poetavl to lahko atore prostovoljno, če hočejo. Vse druge prlporočbe šb bile V predsednikovem govoru samo s gestije, ki nsj bi zravnavala med šelesnieami in njih usl KONFERENOA ILL. HA PREDNIH RUDARJEV. goV-%i\6 t St. Lonis. — (Fed. Prosa.)— Voditelji illinoiakih naprednih rudarjev, ki zimpetizirajo z zaključki pittzburžke konference Mednarodnega odbora papred-nih'rudarjev, eo aklicali konfc-reneo za 12. diatrikt, katera se vrši 12, avgusta v St. Louisu. Vse krajevne unije so povabljene, naj pošljejo delege^. Na preliminarnem ecatanku, ki se je vršil 17. junija, ao naprodni rudarji Odobrili v eeloti program Mednarodnega odbora in Se izrekli Sa nacionalislrsnje rovov, šesturni delsvnik, sfiill rsnje a. rudsr ji drugih dežel, elijsneo s železničarji, ustanovitev delavake atranke in amal-gamacijo unij po industrijah, i FRANCIJA NOČE ODGO VORITI ANGLIJI. fnamtta «tr»horlul» t Poruhrja k m nuj«. Howat odgovarja Lewisu. frahibielja poražena v MssHebi. Volile! sa s splošnim glasovanjem »klonili, naj vlada prodaja pijače. Winnipeg, Man., Keneda. — VolUei province Manitobe eo 22. junija odglaeoveli, da na j gre pro bibieija v koš in vlada naj pre vt*m trgovino s opojnimi pije 'emi. Doslej je bila provinca suha kot Sahara in euhaški genereli so to verjeli, 4* n« ko nikdar več deževalo Toda ljudje ao obrnili drugaša. Popolno število glasov za in proti še n! mano, toda večina Proti auši je velika. Mesto Winni Ptg je glaoovalo a 25,000 glasovi v*ine proti prohibieiji. Poročile drugih 40 volišč v provinei ke ^jo'2200 glasov večine, to pa iz **kfh krajev, kjer eo ee suhsči na-d'jaii največ glasov sa eušo. Gibanje naprednih radarjev ai "dualni unionisem". Pittzburgh, Ps (Fed. Preee. — Alezandcr Howat, bivši predaednik 14. distrikta rudarske uni je (Kansas), ki ae zde j mudi nz potovanju po rudarekih naselbinah v Penni, je ne Lewieov poziv da rudarji ne emejo podpirati Mednarodnega odbora rudarjev ker da je to med drugim "duelm unionizem" odgovoril, de ee Le-wia gfdo moti. Oibanje naprednih rudarjev, kot je bilo začrtano ne zadnji konferenci v PitUburghu. ni noben "duslni unionizem (unijs v uniji, ali razeepljenje unije), temveč le agitacije rudarjev v evrho, da ae rudarska organizacija prilagodi duhu čaaa in iznebi evojih nezadnjaških*voditeljev. llouret pravi, de je on od* ločno proti vaaki eeeeeiji. 00,000 uradnikov v Avstriji v Dunaj. 23. jun. — Petdeset ti-I državnih nameščencev je stopilo v pasivno resistsneo, ko nieo dobili povišanja plača kot so zsh-teveM. ftelesničsrji so obljubili, ds ee tudi oni pridružijo, če bo H t de kaj nagajala uradnikom Predsednik je tudi prlsnal, da n^so železnice vršile svojih dolžnosti nsprain poljedelstvu in to varnem. Ali le v skrajni aill bi on svetovel podržavljanje želesnic. Takšen korsk ps bi bil po nje govem mnenju strsžsnaka polo mijs.^riailna spojitev železnic imele blagodejen vpliv na ekono mijo v obratovanju, ker bi omo gočilo, da bi ae želesnice rehabilitirale ter bile v polni meri koa svoji ogromni nalogi. Dolžnost te vlade je gledati na< to, da najde pota ln sredatva, ki bodo obvaro vela železnice pred zplošno krizo Všj tovorni vozovi naj bi bili v prometu. To ze z zopet ossaa I mrtvih rsied eol«čerioe, trije v Miekiganu in sdes v St. Eaaen, p. jun. — Trije Nemci sobili včersj ubiti v rasnih krajih Poruhrja. Prvega so ubili frsneo-skl vojski ns želesniški progi v Lintropu, drugi je bil ubit blizu Recklinghsuscns, ko je četa vojakov streljsla na skupino nem žkih delsvcev, ki so nspsdli nekega Nemoa, kateri je krili pozivno resiztenco ln prevsol delo od Francozov; tretji jo bil ubit v Becklirifthausenu, ko se je uprl preieksvi. Francozi so nsložill draatično kasen meetoma Marl in Buer, kjer eta bila pred par dnevi ubita dva bolgljaka vojaka. Ptaneosi ao vzo-S šest talcev, med temi tudi šape-na obeh most prepovedali ao rabo teMenaJs dva todaa ia akUtOU: nje ecitne Železnice sa tri meeeee; zaprli so vse ksvsrne in gostilne ss tri meeoco ,od oagjih zvečer do Žeetih zjutrsj se ne ame nihče po ksssti ns ulici in kinoglodeližčs ostsnejo zaprte. London, 28. jun. — AngleŽks vlada neetrpno čsks odgovors Is Psrizs in Brusljs ns svojo noto, v keteri sshtovs, ds Frsneljs In Belgljs povests črno ns belem, kaj pravzaprav nameravata s Poruhr-jem in ksj hočete od Nemčije. Odgovors še nI. Is Psriss poro čsjo, ds Polncarc čeka na sestsvo nove vlade v Belgiji, nsksr bosts frsncosks in belgijske vlada po-alall akupen odgovpr. Druga veet pa glasi, ds Frsncijs sploh ns bo odgovorilo pismeno, temveč h rs4g imela konferenco s Bsldui nom, na kateri se lahko marsikaj govori in potem vae pozabi, Če je treba. PolitJčse gibanje delavcev in farsarjev v W. Vi Mkonferenoo, na kateri narode načrt m samostojno politično akcijo. amerika bo zahtevala omejitev zhag-rega vojevarja. Pogodba, kije bila sklenjena mod peterimi velesilami aa vraahtag-razorotitveni konferenci, pride prod prihodnji ssnat. NAMEN VOJKU OMEJITEV JE ČUVATI MESTA V VOJNEM tJABU Waskington, D. 0. — Ko ss snide prihodnji sonet, mu bo pred* sednik lisrding predložil novo pogodbo, ki naj bi kontrolirala vojno delovanju aračuih vozil. • Pogodbo, jo že v osnovni obliki, je izdelsls komisija, sestsv-ljens ns tvashlngtonski rssoroži-tveni konferenci. Svojo prvo eejo je imela v Hagu dne 10. deoembrs lani. Ta komialja eestoji ia deloga-tov Združenih držev, Velike Britanije, Francije, Japonske in Italije. AmeriŽki zastopnik je dr. John Basaott Mooro, Olavnl predmet predlagano pogodbe je vojaška zračna sila, ki ne bo amela n*\oli bombardirati mest ali drugih krajev, kodsr bi se ne dalo imeti neposrednih voja-žkih koristi od takšnega napada. V tisti pogodbi so predlagane naslednje toškot Vsako vojaško zračno vosllo bo morslo imeti odzunsj znsk, po katerem ee bo dalo izpoznatl njegovo narodnost in vojaški enačaj. Nevojaško zračno vosilo ssvo-jevanega naroda bo smelo biti ls-premenjeno v vojsžko vozilo, čs je ispremcmbs isvršens v območ* ju ssvojevsne držsve, h kateri speds dotlšno vosilo. Ali to ss os more sgodili na morju. ' Isveti oblaja kalsrakoli drža-♦n, ps naj je te nevtralna aH sa-vojsvsns, bodo vsa srsčna voslls evobodns. V vojnem času lahko prepove vsaka država, zavojevana ali nov-tralna, vstop, premikanje ali delovanje zračnih vosil v evojem območju. Samo vojažka zračna vozila so uprsvičena do vojnih pravie. Nobeno drugo zrečno vozilo ne ame Uvajati aovražnih aktov v ttobeMi obliki. Nobeno zeaebno zračno vozilo ne sme biti oboroženo v vojnem šaau, kader je izven obmdlja svo* je Ustne dežele. Uporsbs požigslnih In eksplozivnih projektliov ni zrsčnlm vozilom prepovedane. Ts določbs veljs snsko zs tiste držsve, ki so podpisale petcrbuAko deklaracijo Iz leta 1863., kakor m tiste, ki je niso podpisale. Posluževati se napačnih znakov je prepovedano, Kadar je to ali ono zračno vp zli o tako pokvarjeno, da ne more več služili svojemu nemenu, ne sme nihče nepaatl njegovega mo (Dalje na S. tiranij Cberleeton, W. Ve. — (Feder. Press.) — Weatvirginska delavska fsderaeija je sklleela konferenco delavskih in lernisrskih zastopnikov, ki ae vrši 19. julija v Clsrke burgtt v evrho. ds se prerešetava vprašanje, da Ii ao delavei in fer-ji Wost Virginije pripravlja-na aamoatojno politično akcijo državi. Povabljene eo delaveke strokovne unije in Še obetoješe politične orgenisaeije, fermerske skupine, šolski učltslji in neorga nizirsni delevei, nsj pošljejo dele- Dsiiy togail vlada I/ondoa, 2.1. jun. — "Dsily lis* rs Id," glesilo Delavake etrenke, ,e v eredo objevil fotografično sliko nejnovejše aagb-ške pod mor ■i "X I", ki je baje najvešja na evetu. MnoČi pa je polletja p"** tile uredniške prostore "lifralda" n sa plenile kllšeje la odties slike, tod s originalno fotografije nI Ko js admiraliteta zadnjo soboto spustila "misterijoaoo lad , kakor jo imenujejo, v morje, izključila vse rvporterje In fotografe Iz prietsniščs Admirstt teta kf rada znala, ksko.js delav eki list dobil sliko podmornice. POZDRAVLJANJE EASTAVE s^jB^I V BI PR>OBIiH01 % Waahington, D. G. — (Fed, Preee.) — Ali veete^ zakaj aa-rašča draginja ln davki f /ato, ker ljudje ae ealutirajo zvezdnati zsatsvi kot js trebsl — Nekaj podobnega je bilo allšatji ua konferenci komisije za ame-kimuiranjc, katero je bila sklicala Ameriške legija in katore ae je udelešil tudi predaednik Uarding. Na konferonei eo bili glaaovi, da morda dobimo sako-ne, ki prisilijo ljudi, da se u*-uče pravilno poadrsViti ssstsvo in peti himno "ttter-tipsnglsd Bsuner". In potem še prltle prava prospcrltetsl ETNA 8E JE POMIRILA, Toda v sevarai Italiji ja prMfsif, Cataula, Sicilija, 18. jun. — Dr. Pooii.plkanolog ha tukajšnji univerzi m drugi znenatvenikl izjavljajo, da bo vaa nevaraost vsled bljuvanja Is ogujeniks Htno pri krsju prihodnji teden. Dvs opasa-vslcs sta včeraj plula s sropla-nom nsd sssutlml vssml in na-* okoli ust js vulksns in vsels vsi fotogreflj, ki kašejo v katero smer) oš jo rssliki Itvs. Ameriški poslgnlk Chlld jo všo-rsj poeetil prizadelo pokrajino v spremstvu italijanskih uradnikov. Uradna časniksrska' sgentura Htefani porošs, da isllv lavo st nf moro imenovati kataatrofa, dokler ni bilo niti eno liUjenjo Isgub-Ijsno, Klub temu je škoda voli-ksnsks. Lava j? pokrila štiri štlr-ježke kilometre teritorija, na kater« m so bili izključno vinogradi in nastdl orehov, orani In oliv, Elm, 28. jun. — V severni Ita-»Ji te je pojevil nenavadenmras in polja ae v atvarnotU pasebllne, V južnih Tirollh in dVgod v vznožju Alp je sapadel sneg. V Hsn Gsadidu je sneg IS paloo? debel In temperttala je ptdla na 24 stopinj v Bplzsnu In OriiseUn. Meja bo zeetraieRi. Kongres bo nsprosen, naj « meje proti vtihotapijaaja ^ naseljencev. W*shioglon, 1). CJ. — Prihodnji kongroe ee bo gotovo bavil z vpra* šanjem, kako preprečiti vtihotap-ljanjs nsseljsfsev iz Kanade in Mehike v Združene držsve. Tsjnik depsrtmenta sa debt Da vb je aadiiji teden konfsrirsl z nsseljo* nižkimi komisarji In sprejet je bil preTirainarni neirt ze "obmejno strežo". Trebe bo več tieoč poeet» nih poHcajev,«ki Imdo čuveli mejo ob Kenedi in Msbiki, ds ss ubrs ni nepostsvni vstop imlgrentom. -- f Bolgarska diplomatka i/mdon, 28. jun. — Odč. Nadaž-Ha Htančevs prva tajniea^lukej. šnjfgs bolgsrskega poslsnlštvt, je všersj resignirala iz proUeU proti pu/u r Hofijl iu umoru Aleksandre MUn^pliskegs ? Lomni ss šs vsdao glodajo. Uuaanne, SS. jun. — Izmeta je včersj zopet zegroaii, de turški delegat je zspusts konfeaea-eo .sko se ne bodo zavezuj po* žuriii s mirom. *.. a^zA. "SAOASMI PREDSEDNIK A-PEliKE lEPUELIKB" V EA- TPOEV. • -■ »v ' S' Vaw Tork, M. T. — Zvezni sod-nik Mssk je obsodil Msrka der-veyjs, ki je voditelj črneev, nš pet let jsče v Atlentl In na denarno globo v znesku po $1,000, ker je israbljst pošto v sleparsko na-mene. ? ■ Na sodišču je kilo toliko poli-osje v, ko je bila rasglsšeaa obeo4* bs, ds je moglo le neksj Osrvep* jevlh prietsžsv in obšadovslssv v aodno dvorano, Kordon policajev, ki sa Imeti obsojenca v svoji sredi, je Imel kskih petnejst jsko hudih minut. Kshlh sto črnssv, med temi veliko število ženek s deteti, je sililo v policaje, ker so vsi ti ljudjs ko-teli videti svojega maliks, ki s) js nadel ime "ssšssni predsednik a* friške republiko". Nekaj Sensk je postslo hlsterišnih. , Kns ženske ee je zgrudds na tlaku ns kolsna ter vpila i "IJu-bi bag, Krbt js umri aa krilu sa leto rel, ss kstero hošeje kezno vsti Osrveyjs. (Krlst menda ni vender hotel s pomočjo pošte sle- C riti. O. ur.) Ljubi bog, vtrjl ga lavsjl" In sel zbor jI js odgo-vorll "Amen". Evssnlm maršalom se ie napo- rd posrečilo opraviti obeojenea "zečeaoega predaednlka" v policijski voz. M "' Dvajaet karatni dijamaat aajdtB. Kimberlejr. CaprCalon/, Južna Afrike — V rudniku Weeeeltoa, ki je laet !>• Beers kompanlje, je Ml 21. junije nejden dljement, ki tahtA dvajaet in tri četrtino korala. Evedenei pravijo, da je to naj« volji dljement te vreto in sral ee na 100,000. ( hieego in oholiea. V torek la vroše, mogoše loheia« nevihte. Zmerni južnozapadal vetrovi. Tempsrsturs zadnjih 24 uri najvišja »8. najnižja 78. Sol*-ee islde ob ft Ji, zaide ob J P R OSVETA ■mx> UJOVtMHU- RARODMK fOOTORII« JEDMOTK rsznntfbm sssm mmm mioii GLASILO Cms cSSTpo šsgsvnn. "fiohtdri - m nekje. —i^gSF^ ciZLi mos ni*- »6.G0 M uto. 98.26 M pol leU, ittHLTfts "PROSVETA" .....A -THE ENLIOBTENMENT" " oJ~S J« Ms*-at «—»odeSr. " ŠS.ŠO, feidgn — PONDEUEK, 25. JUNUA. 1991 delavnicah dovoljeno" aopet glasovati Do Jf drugi, hi js imel pomagal s ossve- nim glasovanjem. Itom. To so hudi časi za železniški mnatelje, posebno pa I Tsko bi po mojem mnenju de- generala" Atterburyja, ni seveda prišlo in delegaciji se odreka pravica, da zasto- wmm pa železniške delavco, ker jo delavci niso izvolili s sploš- * zu iskulnje, Kratka poročanje v*, ilk dogodkov. za ______■ B I^B M. T. (Ped. Prsmi ki je bil prepridand. je med M -~ rK^te železniškimi delavci tako iztrebil in zatrl gibanje za £0 fiUm oni dopU, ps vidim, ds starejšega razreda iz l 1903 k-zboljšanje delavnih in živijenskih razmer, da nikdar večjto ni\lopis, temv^ ugank», kate- j obhaja letoe dvajseto ne oživiti! SLIKE Bn— r m. pr. (J—»sj») pd«y m! J* »•■ Je s pet«Ue Mr^afao. F . J. — m. m «iu«i U*. SLADKORNI TRU3T DOBRO MOLZE. Letos js sladkor dosegel zopet pravo oderuško ceno. Sladkorni trust našteva v časopisju po svojem golem o-rodju razne vzroke, Id so podražili sladkor, da mu ni treba navesti edino pravega vzroka za podražitev sladkorja, ki se da povedati z eno ssmo besedo in ta js — profitar-stvo, omogočeno v današnjem gospodarskem sistemu. Ko so bili delničarji American Beet Sugar kompani-js lepo zbrani, da se pogovore o dobičkih, katerih so bili deležni, ker farmarji sade sladkorno peso, jo prodajajo trustu, ds jo delavci spremene v sladkor, je predsednik kompsnije, neki mr. Duval povedal delničarjem podrobnosti, katere so nsjlbljši dokaz, da so lahko zadovoljni s svojim predsednikom. Duvsl je povedal delničarjem, da je kompanija imela msd prvim aprilom in 16. majem tega leta $2.28 čistega profita pri vsaki vreči sladkorja, ki je tehtal sto funtov. L*ni ravno ob tem času je ps imela kompanija ssmo pet in dvajset centov dobičks pri sto funtih sladkorja. Zakaj se je sladko* podražil? Neumno vprašanje I Kompanija je imela več dobička pri sto funtih sladkorja, kot jo je stala produkcija tega sladkorja. Na to pridejo as njo še drugi, ki hočejo imeti profit. Tu je železniška družba, ki si misli, sko drugi imajo visoke profite od sladkorja, zakaj bi jih ns imela jaz, ki ga prevažam. Za njo pridejo trgovci na .debelo. Trgovidk je dandanes tata fino upeljana, da mora nato trgovec vse kupiti pri trgovcu na debelo, kar on prodaja na drobno. Trgovec na drobno ns more ničesar naročiti direktno pri tovarnarju. Parasitje m tako ustvari]} še en parasiti čen sloj, da ga prehranjujejo dobro oni, ki dslajo in garaj«* Včssi ss zgodi, da ti trgovci na debelo prodajajo produkte drug drugemu z dobičkom, ako vidijo, da je pri lika ugodna, da oderejo ljudstvo. Ksdar so produkti napravili to pot, so ss že precej podražili, preden pridejo v prodajalno trgovca, ki prodaja na drobno. Ta zopet pri bije k ceni nekaj, kajti on pravi, da od ssmega čistega zraka ne more živeti nihče, ps magari če udihava v sebe naj-čisteji in najfineji srak. Končno doseže produkt konzu-menta. Cena js silno narasla in je navadno trikrat tako visoka, kot zneesJo stroški zs sirovine in delo. To so vzroki, ki draže sladkor in druge produkte. Ti vzroki so v sedanjem gospodarskem sistemu in zanje niso odgovorni posamezni ljudje. Odgovorna zanje js celota, vse ljudstvo, ki voli v postavodajne zbore poslance, ki so s dušom in telesom sa gospodarski sistem, kater) po-drajhije ljudstvu življenske potrebščine. Zsstonj sta tarnanje in ssbsvljsnje, tudi proklinjs-nje nič ne pomags, ali pa toliko kot molitev, dokler se ljudstvo ns zaveda, da mora pričeti s čiščenjem v svojem interesu pri volitvsh. Dokler ljudstvo verjame, da ga profesijonalni političarji povedejo v obljubljeno dslslo, v kateri ss cedita med in mleko, ostane gospodarski sistem, Id bo ljudstvu dražil vse, ksr neobhodno potrebuje sa svoje življenje. Slsdkomi trust in drugi trusti bodo dobro moizli, dokler ljudstvo ne obrne svojegs hrbta profesi-jonalnim politikašem starih strank, ki so ob času volitev pripravljeni ljudstvu obljubiti luno z neba, po končanih volitvah mu pa pokazati f .. f Ljudstvo vara samega sebe, ako verjame v obljube profesionalnih političarjev starih strank. PodobAo je človeku, ki ponoči sanja o finih pojedinah, zjutraj se ps prebudi s praznim želodcem in nima kaj dati v usta, ker je v sanjah poaabil, da ni v omari pesti m^te, soli in skor-jice kruha. V takih opojnih sanjah ae nahaja tudi ljudstvo, ki verjame v ob)jul* profesijonalnih političarjev starih strank, ker pozabi, da je bilo že stokrat izdano s ravno takimi obljubami — naslikanimi daleč tam v oblakih IZ RASEim — Ces doli no Priekljr Pesr ss razprostira mehki junijski večer. Topolovs drevess, med katerimi ss skrivajo naši domovi, iumljajo v iahJ vetru. Od sapsds pod seneo ka-pitola odsevsjo luči glavnega ae-ata Helene. Od rudotopiin&e žari odaev raztopljene rude, katero razlivajo tez hrib. Ljudje ss hladijo pred hišami, počivajoči od aa pornsgs dela. Tu stoji grnls fsn-ov v svojih važnih pomenkih o ljubezni, godbi ia drugih zanimi-voetih, taja stoji zopet cvet < helenskih deklet s smehom ns licih. Kenijo ss o tem in onem ne bsi pregrdem 'fantalinu.' Na polja hlsdns rosa pads, ns nsbu vnema svssd ss žar; ljubezen diha zemlja mlada, ljubezen dihs vsska atvar. Kaathelenaki pečlarski klub blUs svojemu rsspedu. Ksr dvs navdušena člana je izgubil sedsj. Prvi js stopil v slsdek zakonski jersm Štefan Strekelj. PoročU se je s gdč. Anges Sodjs. Bila je velik« veselica in ni se poznalo pomanjkanja božjih darov. Kmalu ss tem sta al obljubila večno zvestobo Frank Novak in gdč. Brna Smith. Obema voičljo rojaki obi lo sreče. Leske če ti vence poročni v la w «sh, in aree U v prsih trepeče; krog usten rud^čih igra se nasmeh, s solza v očeh ti lesketi*. Rojak Strsiner ss js preeelil ns farmo, kjsr ss bsvi s živinorejo. — Bojaks Franka Sa^ka js napadal hud rsvmatissm, ds ss mors sedsj zdraviti v bolnišnici. — Frank Lasnih js odšel na obisk v staro domovino. Mestni župan Maka js odredil, da ne smejo avtomobili po mestu vositi čla pet milj na uro. Kdor to prekrši, gs bodo "msai-hejei" prsfsajali. Dns 4 julijs ss bo vršils roko-borbs med Dempsejem in Oibon-som v Shelby, Mont. To mestece je oddsljeno od nss približno 230 milj. Znamenito js po svojih olj* nih vrelcih. Sedaj še delajo o-gromno stavbo, Id bo vsljala čez 60 tisoč in sn sam sedel bo bsje stal od $20 do $100. že sedsj jc tam polno bsznlo in vsake vrsts uzmovičev, ki |i obetajo bogato letev. Prišli bodo ljudje od vssh dslov svet*. Ker je mesto majhno ln nima dosti hotelov, bo imsls železniške, družba čes 500 Pullman vosov ns ttsčnioab. Ti bodo Blažili ljudem ss stanovanja. Drugega nI ss poročsti, toda kmalu se sopst oglasun.—France. - .. . ...rej ženske le niso sbsolutno od msssni aner rdeče. Bdeče zastave, je pogreba tudi nrf unijeki lokal odvisne, kot je nekdo pl- tisočeri korsksjo prepevaje mar- z zastavo na čelu, da ao izkazali r^JV". n'9 ^ seljezo." , zadnjo čaat evojemu aobratu. "V "" ' . . . . 1 " '' ' uj^^^— PH odprti gomili je naš pred- Ce ne bo šlo vae akupsj v koš, laednik priredil lep na govor, teko ^ )P» ^f** legen^°' £ so akWdeheiemu etopUe ^ ^ bil «tv^cn p™ čl? p 'vek. Katoliška vera pravi, da je kopališče, ki je bil da še mslo takih t tej okolieL ro aem kot zvesta čitateljica svete" precej razrešila. Kdo je in kaj pomeni, ps ne povem, pač I strašno pakratko tako številen, pa kdor vedeti, nsj vzame I hoparno. " " ^ številke 122, 129 in 141 tega lieta, ~ ^ , ■obU-tij..-,, Pro-|odkar ao odšU tisti dijaki s wZ verze v avet. Poročevalec pii, in poaebuo sa- Ruska revolucija, ki je bila L Naše društvo št. 279 je darova-|pm ^ ]Mso rurešil ,kaj pomeni 11908., je opiaans a kakimi štiri- desetimi besedami, ia sieer tako. iS i lo krssen vence s napisom ln ss je|ugaIlka udeležilo pogrebji v polnem števi- |t m dopisovalec, is, lu. PrišU so od bližnjih društev,^ ^^ je UnM> ^tvarje- l 1903~Petro«rad, Rama drhal.' da ao povečali sprevod, kar je lepi Djuji ZQeM gkupgj vge iUboneumnejši vojaki, sami le dr. vzgled, kako članstvo S. N. P. J. L ^ dob ne ^SsMr ven- ^ discipline. TrupU leie na svoje brateu Rsjnld so- L ^ brez nje ni S«. Potold krvi teko po progah ® Mrak je bil Jlan S. N. | ?ivftti ne „rei ^ p^m. To- j poulične železnice ter barvajo vzgled, skrbi sa brat Mike P. J. in S. S. M. Z. Udeležil ae slehernemu stopile ze v oči. Izrekam iakreno sožaljc štirim sinovom pokojnike: Rudolfu, |P* Majku, Tonjrju in Frsnku Mrak, tebi sobrat Mike pa želi lahko tujo grudo. Leto bivanja v osrednji Ameri-Id je opissno takole: 1908—Osrednja Amerika: O-samljenost. Otožqpst. Revščina. pravijo, ds je uatvaril v petih h^ ^ dneh vae in vse jc rodilo in živelo. Ps bog nI bil s tem tsdovo-ljen, prvič, ker je videl, ds mu . Pijani politiksrji, bahavi, kri-vi ▼ kavarnah. Sladkobesedni, svetlogledi AmeriČanje v beli obleki kupujejo žganje politikar- t**, t. j. »p- m. p-^. SM N srasor; kako _ štvo. Dotični niso imeli nobenega svojega človeka v bridkih u ni bil bog zadovoljen a svetom, rah, pa je društvo preekrbelo vse je .pr^del, da bo imei pre-potrebno in jih tolsfib, da je hflo ^ " * ^J***? vse izvršeno v najlepšem redu. Za- P? ™ to hasmlo sko ne bo nihče ^ ^ _ ^^ inHl to apeliram na vae tiste, ki še niso ™el m ne « i« ničlo. Dolge kolone beguncev po pri društvih, da pristopijo k naši l8previdel Je' d* nsprsvU veii-j^^ HkJ L. 1915. je bil ta poročevalec! ns raznih evropskih bojiščih. In o dogodkih, ki jih je videl Um- kaj, poroča takole« _ Poljaka. Sneg. 30 atopinj pod belih potih liki krdelo rogačev. jednoti, dokler je še čaa. - ČUn ko neumnoat. ko je ustvaril svet, Artilerija g0 lbirg ^ otoinlh / dmštve št. *7Q sv svoji modri gUvi je sklenil, TMeh Rnii napadftjo k »1 j* :^^Irnmmmtk grebenov, ds jih po-podobi, pri čemur bo porsbil ono L ^^ ^ Na tUoj8 ^ libvlco in ksmenje. Ilovica tisočs vjetnikov še vedno v po. bo ^eso, kamenje pa koati, je ^ unii!ormii 6vicai Spletke. Naše družinske razmere. jdpijoni. Propaganda. Laži. Pre- rem zapopaati, kako si nskateri tolmačijo ts naalov. Zdi ae mi, ds po njegovi podobi | Ps kakor ni bil bog zadovoljen, I tako kot neko zaničevanje. Kot je ko jc vss Imel, tako tudi človek pri ntksterlh grozna beseda ' bolj-1ni nikoli zadovoljen, ker je dan, ker je hotel, dk bo šest TOkTkgnanci, ki Usm- I. Wlscon^ Kskor solnce delavnikov. Izdelal je že vse, M ~ ^ FrftnciJt: ko posije is obUkov, tako ae mi možgane pa ni bilo materijaia, pa ^katodraU razbita. Ne- "" *-prines^ js vsel kos votle sleme, jo vtaknil gkonžni Terdungki hodniki Poin- ------ r-------"Nsšclv ilovico in pihnil notri s svojo cgpe y 4kornjiK , razmiieno bra- ^F^A^ žl0VCk 4i-|do, majhen, bojszljiv, sebičen, bahav in v večnem straha Bradati Bretonoi, tihi na svojih mestih puškami, zro nanj ssničljivo, - .Pariz: Pomenljivo brnenje srsč- še vik', tsko je menda nekaterim atvar jen po božji podobi. Neskon- L& muiL BuČanje in tresksnje sopern nsslov ''Naše družinske čno dobrotljivi bog je dal človeku Uirtonosnih bomb. Bvgen Sehnei-Čeprav beaeda boljše- ves svet, da se je teko rešil skrbi der rewD T prijaznem domova-vik ne pomeni ravno tega, jo jas in,4als. IzgovoriU je hotel bfse- L^'. bo trpelo leta—'. LtU, razumem tako-le: boljševiki so do Amen, ps se mu je zagovorilo I ijdelovanja Bchneiderjevih kano-Ijudje, ki al hočejo izboljšsti raz- in rekel je Adam. In te nezado-1 nor { Italija > Brezbrižni vojaki mere, kar mielim, da želi vaak ČIo- voljni Adam, kakor ni bil zadovo- Lt vežbanju po atramkai ulicah, vek. de dolaraki kralj Ford baje ljen, ko jei>U brez žene, tako ni Ločim arkajo oficirji žgsnje pred ni zsdovoljen s rszmersml; še veš bil, ko jo jc imel Bog se gs je I kavarnami. Temne luke. Strah, hoče, kot mu nudijo eedanje ras- pa naveličal poalnšst in mu rekel: Nemci prirejajo pojedine in ple-mere. Priprosti človek bi al pač V potu avojih rok in glsve si po- L« T popolnoma razsvetljenik ps-mislil, da tak mogotec mors imeti išči mesto, ps šivi, kakor te je vo- uggh. Šampanjec. Ženske, mslo- m vsega dovolj ter si ne more nič boljšegs poželeti. Ps le ni tsko, ve-1 potomci, nezadovoljni Ano hoče peka j boljšega. Biti hoče |on sam. baje predaednik in potem, kar Še vae bo prišla, ako mu ne bo ob Tako še ssdaj živijo njegovi ne nAge. Srbijs: Razpršena arms- .....kot je bil! ds ns umiku. Dolge vrsts vojs-kov, ki beže Č* drn ln atrn meta-Eva pa, kakor jo rojak opisujs, I je puške proč od sebe. Črne točka AU KOMPAN1JSKA UNIJA POKAT Kavnatelji pennsylvanake železniške družbe so i njali, da so sa vselej porazili delavce v svojih delavnicah, ko so zaanovali s pomočjo petollznlkov in priganjnčev kompanijako unijo. To veeelje je bilo kratko in sčnao-ma ae je celo spremenilo v žalost, ker js načrt popolnoma apodletel in ponesrečil, kar pripovedujejo sadnje vesti. • ^ Popolnoma izbrana delegacija po željah železniških ravnateljev je odpotovala v Philadelphijo, da konferira s železniškimi ravnatelji. Kasnejša vest pa pravi, da železnica družba naznanja, da bo delavcem v železniških Olsrslsnd, Ohio. — S tužnlm tresm naznanjam sorodnikom in znsncem, ds jr preminul moj ns-pozabi je ni«oprog Anton Kriatan-čič. Umrl j* v nsjlepši moški dobi, stsr 38 let dne 7. junija ob pol treh popoldne po šeet mesecev dolgi bolezni. Doms je bil iz vssi Medsna, Oradiška ns Primorskem. Bil je šlsn društva "Na-noeM, št. 264 SNPJ. Pogreb ee je vršil dne 9. junija po katoliškem obredu na pokopališče Kalvsrjr. Iakrena hvala ki ao darovali krasns venec in vsem, M so m! biU v tolažbo ob amrU in ao darovali venec: društvo "Nanoa", št. 2M, Peter Kren, Anton Simšič, Anton Cuk-ljsti, Mike Dissj. John Lukaš. Jo-Šef Crgol, Frank Kren, delav. kam od Svrift ln Co., dalaveem od Blumensto ln Rit Co. ter brstom pokojnega Avgustu in Jožsfn Kri atsnčiftu. Pokojnik tu sa pušča dva brsta in sestro, v stari domovini o-četa, mater in brate. Se enkrat hvala vsem skupsj, neposabljene-mu soprogu ps naj ho lahka a-meriška zemlja. — Žalujoča ostala Roee Kristančič, aoproga in Pred, sin. , „ „ da ima nekaj liaičje zvijsče, se nI v snegu ob potih, kjer so legli prsvem čaau izpodletelo. Zaenkrat puatila ugnati kar v kozji rog in utrujeni vendar enkrat k počit-je dosegel precej svojih namenov, nu* mu jc. jje dam ae ugnati v ku. Beg. Obup. Smrt. Solun: kajti previdno dfla, dobro zfta mo- kozji rog se nama bodo že odprle Francosje ae lakrcsvsjo bres voj-titi ljudi, ds spijo s odprtimi očmi. Uči in bova vssj vidsls, iz čaaalne oprave. Angleži s Gallpoliss V, Ko bi rojaki le vedeli, ksko so sva narejena. Ali ni res tskot — I ----- po teh mslih mestecih, kjer ni našega alovanakega naroda, pač pa so nsjveč tu rojeni, ki se štejejo Američani, vai odkraja za kspita-1 liste. Ko sem čitsU f "Pr os veti", ds je imel Dobe govor v Ra dnu, Wla., sem al mlalila, naj bi j šel v Burlington držat govdr, saj ni dslsč od Rseins, pa bi gotovo j ne odnesel sdrsve koše. Vse boljše: I .„„. - p. « op^.U.Uo. H ' . ^av.mU«. fereeote. Več sovrsštvs. vec Hujskanje famarja proti delavei. Kapitalistični tbk se še vedno | peča a staro igro hujekanja far neredu. Nemi in topi Orki. No-[benih semljevidov. Nikskinih načrtov. Nobenih sves. Nikskinih' zalog. Delavstvo prskllnjs, ps si ns more pomagati. Pijsni oficirji | z napol nagimi dekleti ns kolenih v kabaretih. Pijsni vojski plenijo stare cerkve." L. 1921. piše poročevslss svoje doživi js je v Msll Asi ji tskole: "Mala Azija: Nova vojna «s jo politiksrji. AU tem, kjer vlada smrt, ns odločajo." . sili po mestu, potem so pa šo rek-,. ... .... H, kako ja "smsrt" in pa tako kom> gjM deUvec f»r dober, da je težko dobiti boljšega j®*^ iakoii46 maem videl la naše naselbine nikake veaU, ps še sedsj nlnu ni* veselega sa poročati Dne IS. juniju je umri po dolgi kolesni br Mike Mrak. Pogreb se je IzvriU dne 17. junija ps eivilnem obred«. Da je bil ranjki priljubljen tn da Alanetvo ekrhi as svoje sobrat e. js pnkssslo pri sprevodu ns j \ te »godilo pred dvemileti - |delodajaIoev dokaxiljejo ftrmarjtl( I grosote ■ r8 ds so visoks mezde delavcev kri lMMir ve nizkih cen farmarakim pridal Škof prišel birmst. Tako je neki list pred krstkim] pa j časom pisal: "Zs enodnevno mezdo pleeksr js je treba 63H tueata, to je 782 j Za enodnevno mesdo zidarja je I treba 17 ln pol bušlje koruze ali | celoletni pridelek pol akra. -la, kolikor gs iss morajo krmiU in molsUJ24 ur. \*u Trsbs je prašiča, ki tehta 17»prmvl g0> pomeni, da ss pod tem nsslovom priobčsjo le tskl dopisi o pretepih med možem in ženo ter Če se dvs ločits, ds potem ni teko. Kdor je bolj pesno Čttal o družinskih razmerah od sačetks, je mogel priU do prepričanja, da so al prvi dopiaovalel ln dopisovalke Is branili svojo čast, ksr ims dsn-in dsnee vsakdo pravico narediti. Po reje, da ae naplača tesarski dele mojem mnenju bi ss moral naalov I »ee as en dan dele." glasiti "Naše razmere". A moj Vss to js ros momentaJno namen ni učiti ali narekovati o- AU dotični liet je redniku. ki bolje ve kot jss; le Isvee gotove stroks svoje misli aem povedala. "Nafte va 4ole in IsurjenoeU. bi ai vaak lahko tolnus>| delavce srd as oasenjeno visoko SQ. ksj pomenijo, ker v razmerah IZ PRIMOHJA- Slovenski fsšistl "Goriiks Straža** poroča: Pred nedavni« časom sta prišla v nafto vssCerovo dva furlanaka fsšiste ln sedU v Tam sta našU neksj ne Živijo samo družine, pač pa tudi samci. Naalov "Nafte razmrre" laško I" Siovenaki fašisti so se a- jesili: "Ksnajf Cs prideu, hudiča, v slovensko vss, morste favoriti aiovenaki!" V krstkem w e naitel le de-l"11 V,i ^^ ta " ^l! k«Tri -K.t Hudo so se prerivali, sm«- ^^^ kali in buakali. Debate* i« * •ti. predno HklJtt4iU , ^ duk goepodje tovarnarji, bankirji ia m< (rotor Chicsgu je med riaaeit»» nama Seneeea ia * " oddaljen od Chieage približne ^ milj. — Pozdrav! n vse. Ko M ee ns primer komu j vai kralji induatrij imajo mogoče | pripetilo, ds bi bil okreden, egrv post ia Ijufan, sspeljan in ki d ne ved i |ni delavci gledajo "ropsjo" farmarje T biblijo ifl vtrijt religijo. w Angel«, (Ml. - Ameriško tošolsko dijeitvo obojega je polno dvomov o veri in „ a piamu. Do tega prepričanja ae je do-i profeeor M. A. Honline, ki Z»*menit T Ter,kih h iolskih krogih. Svoja dognanja - orim j« <*»l objaviti. Ta ae • tem _ 4 m nekako takole: račkom zadnjega leta," je de-iij ta profezor, "eem govoril z Etdeset tisoč visokoiolskiml dlje-ter ne uveril, da je 55 odstot-I tov dijakinj in 79 odetotkov Hij ^v telo hudo pohujianih, kar ze lik verskih naukov. ^"Glede na sveto pismo ae vpra-jaje ta visokoiolska mladina takole: 'Kaj je biblija!' ♦Odkod se je vzela tieta biblija f\ 'Kako preučevati biblije in ka-lo jo tolmačiti t' Takšna vprašanja niso po mne Bju profesorja Honlina znaki vernega propadanja. Ali če jih ne bodo prizideti faktorji pravilno odgovorili, utegne priti vera v ve-liko nevarnost. To profesorjevo priznanje, nam-rež da veruje približno aamo kakih dvajset odstotkov visoko-šolske mladine v evetopizemzke bajke in bedazte verake dogme, je Mlo razveseljivo. SvojČas ni bilo niti dvajset odstotkov dijakov, ki bi ti npeli dvomiti o bibliji in ▼eri. Danes je to m^o drugače In kskor je zatrdno upati, bo doglednem času jelo še tietlh dvajset odetotkov dvomiti, saj ne more nihče dati zadovoljivih odgovorov na gornja vprašanja, od kod vse tiste svetopisemske bsj ke, čemu preučevsti izmišljene reči, zaksj verovati v dogme, ze jim ustavlja zdrava pamet. pasonro m za podeIav LJEN JI VAŠIH ŽBLBEKIO ^ • (Nadaljevanje s prve strani) zs ukrepe in odredbe zveznega le lezniikega delavskega svete v sad njem sporu železničarjev po železniških delavnicah. Poslušaletvo je prierčno zpreje-lo predsednika, ko je stopil na govorniški oder. Dvorana je bila nabito polna, in prvo pozdravno navdušenje je trajalo kakih pet minut. In ko ie nI prečital svoje po slanice prav do konca, je bilo opesiti med poslolalatvom nekakšno nepokojnost. Ko je dokonča svoj govor, mu je občinstvo priredilo ponovno prisrčno ovscijo. To, ds se ni predsednik dotak nil mednarodnega sodišča v tem svojem govopi, je jsho značilno. Vpraianje mednarodnega sodišča ao aprejeli tukajšnji ljudjs zelo hlad nt. In tistegs navdušenja, ki so ga mislili njsgovi zagovorniki zbuditi med ljudztvom na zspadu, ni bilo. Senator Borah je Imel prav, ko je rekel, da ne mara imeti sspsd nobenega posla z mednarodnim sodiščem. Odslej bo najbrf čszdaljs manj čuti o mednarodnem sodišču na za padu. Edinole domači problemi utegnejo -db^liti zanimanje za predsednikovo potovataje, kakor ee je o tem morel prepričati predsednik eam v četrtek zvečer. Iz dilmkigi sveta. (Federated Prees.) Splošni položaj. Vladni depart men t za delo poroča, da eo mezde tovarnah povprečno naraale za odstotke v meeeeu maju. Poro čilo ae nanaša na 6075 tovarniških podjetij v 47. manufakturnih in duatrijah, v katerih je bilo v maju zaposlenih 2,249,425 delavcev, katerih skupni tedeneki zaslužek znaša $60,219.17*. lata podjetja eo imela v aprilu 2,242£00 delavcev in akupna tedenska mezda ie bili 957,847,236. Na temelju teh nc^-tehtanih Itevilk zaključuje depart ment za delo, da ee je povprečna tedenska mezd* povečala za nekaj iez tri odetotke. Industrije, ki ka iejo največ poviika, eo livarne in tovarne za stroje jeklarne in žele zame .teketili, opekerniee in lesne tovarne. Industrije jekla in ielesa svile ,dovršen$ge sukna in platna, železniških vosov ,svtomobilov ln bombažnegg ter volnenega blags pokazujejo največji nareetek v za poelenih delavcih,namreč 40 do 50 odetotkov v maju. Edino v tobačni industriji je padlo število de laveev v ocenjenem mesecu. OB INŠTALACIJI OBŠKEOA ŠKOFA VBUK TlPlt. OUosfo, m. Mnogo zanimi vega in bedaetega se pripeti Chioagu. Zdaj poetavijo in blago-alavljsjo ti sil oni pstri kako garažo za poučevanje nale mladeli, zdaj ee U ali oni cerkvenjak po-stavlja f svojo rimsko modrostjo bres vsakegs odpora, tu groz kakšen kater tej ali oni napredni organizaciji s "protesti", ki jih si jugotlovanzko AMERIKA BO ZABTEVALA O MEJITIV ZKAONBOA VOJ1-5 VANJA. (Na del je ven je s prve strani.) *tva, ko ee hoče rešiti e pomočjo zračnih spuščal. • Uporabljanja zračnih vosll v svrho rasširjevanja te sli ene propagande ni emstrati ss ne^oetav-no sredstvo vojevanja. . Bombardiranje is zreka' v ta namen, ds bi bilo civilno prebi-.velet vo opleieno in da bi bilo u-ničevano zasebno premoženje, ki ni v vojaški eluibi, je prepovedano. Zračno bombardiranje v evrho izsiljevanja denarja in kontribn-«ij je prepovedano. Zračno bombardiranje je po-etevno le tedaj, kadar gre sa u-/iičenje vojeških predmetov, če bi to prineslo korist v vojaškem ozira. Ao doksj dragih dololb js v ti-sti predlagani pogodbi, ali te eo le naroči eam, ps jih venderle ni od nikoder, včaaih jo primaha v Chi eago eelo edhliski apostol, ki Aiu je še v glavi amešelo, odkar pije samo vodo, potem imajo laški črnorokarji kakšno oerkveno procesijo, da potem lahko bol, potolešeni zahrbtno napadajo svo je žrtve in streljajo svojs ljud kakor vrsbee, sli taks ps Is ns, kskor je nsslednjs. Pa posluša po, kakšna js. T Chicsgu imamo kljub velik moralni propadlostl cerkva in duhovnov, kutarjev in kozlov pa nun ogromno število. Med tem eeveda niso ssdnjl naši sobrstje ,Grki. Med temi je še mnogo ecr-kvenjskov, kskor jih je žel tud med Slovenci. Ps so imeli zadnjič veliko slav nost v avojl cerkvi. Inštalirali eo samega škofa. To nI majhna rel. Škof je velika zverina, kakor veem dobro zneno. Ali inštalacija ee ni tako mirno vršila, kakor eo se take inštalacije v erednjem in novem veku pred sadnjo svetovno vojno. Ko je vodja cele ceremonije vprašal zbrane ovčice: "Ali je naš novi škof vreden časti, ki mu podeljena f" se jih oglasi ksr cela vrsta? "Ne, ne, ne. Ni je vreden/' Tisti, ki so bili prijatelji novega škofa, so skočili ns noge ter se spoprijeli, in pričelo ee je pred "ns j vil jim" tskšno pretepanje in lasen je, kakor le nikoli kaj takega. . Treba je bilo eelo vrsto policijskih voz in eelo krdelo rederjev, preden eo eprevili veliko Itevilo prsteptčev in kričačev na varno. . Kako ee je novi griki ikof po-čutil v svoji novi Ikofovlki obleki, in ksj je mislil bog očs o evo-jih nepokornih vernikih, toge ne pove tossdsvno poročilo. rožniiki poveljnik je prilel šele potem, ko eo fašisti ie odšli ln skoro bi bil aretiral ia zapri Andrija-šičevega sina ,ker je zvonil plat svona. Po dolgem trudu ee je vendar posrečilo ogenj -pogasiti Dne 4. in 15. mejnika eo fašiati sopst prišli pred hišo 1 i vrgU na streho dve bombi ter streljali e samokresi okna. Zelo značilno je, da eo o-rožniki prišli vedno, ko ao fašiati že odšli in da eo pravili še one dni prej po vazi, da je namenjeno, da sc bo Andrijsšičeva hiša zažgala )ne 17. maja je bil ponovno podtaknjen ogenj in hiša je ta dan zgorele do tal I)ne 14. mejnika je nrišlo pred hišo Antona Tončiča-Cekina v Zrenju pri Poreču približno 30 fašistov, ki so bili vsi oborošeni e puškami in bombami. Vdrli eo v hllo, razgali vse pohiitvo ia izpustili v kleti po tleh ekoro 70 hektolitrov ^na. Tončič je morel s veo družino zbežati kasneje v Jugoslavijo, ker so ga iskali poveod, da ga ubl jejo. Dne 11. maja eo .prišli v hišo Ivana Gržiniča v Boču fašisti, od katerih se je javilo imena oblasti Zapovedeli eo ženi Gržiniča, na, naroči možu, da ee mora odstraniti do poodeljka po volitvah is Bo čs, ker da ga sicer obsodijo le pred volitvami na smrt. * Dne 12. maje so fašisti pobrali po hišah v fimarijah pri Kopra slovanske glasovnica ter zagrozil kmetom, d# jim pošgo hiše, tke bodo glaeovali i volilno listo. V Bsrbsri pri Puli so fsšist grozili vsšČanom, da zašgo eel< vae, ako ne bodo volilcl glaeovali za fašiztoveld blok. Ob tej prlli-ki je razdeljeval oroiniiki poveljnik falsifleiran hrvaški list "Puški prijatelj", v katerem je bil po-ziv, naj se Hrvatje vsdrle volitev Ts oroiniiki poveljnik je pretepel tudi Jpsips Juraniča, Mihaela Blažins, Gregorja Celja in Kon-itantina Količa, ter jih zapri j ječo, ker jI našel pri njih slovanske glasovnice Voliloa Blala Tomiiča is 2mi-njs, Id je prilel ns občinzki urad, ds dvigns spričevslo ss volitve, eo orožniki ssprli. Skozi trideset dni pred volitvami so faKsti is Žminja sekveetrk rali vsak dsn ns poftnem uradu v 2minju naša lista "Edinost" "Pučkl prijatelj". Starca JoSipa Prancula iz Sv. Ivana pri Žminju so karebinerji aretirali far našli pri njem siovsm >ke glasovnice. Obljubili so mu, da gs takoj izpuste, če pove, kdo mu je dal glssovnice. Starše ps jim js odovoril, ds po sskonu sme voliti vssk državljsn in ds so rev-no orožniki poktasni v to, ds zs-gotove vsakemu io pravico. Ako pa tako postopsjo, ds krlljo za kon. ' Dne 18. mejnika so zsprli ns Kozini pri Kopra ielezničerje Frana Benčiča, Andreja Obersnela in Stefsns Resinoviče, ker so v prostem času nalepljeli slovenake volilne proglaee. Zagrozili eo jir -ds isgubc službo ln t^ko so bili vei dne 17. msjs zspodeni k|kor psi Iz službe. i Zs otok Čree je bil imenovan ze zastopnike slovsnake volilne liste velilec Marko Buničil. Ko so fa-listi to zvedeli, so mu zsžgsli lz-d jo In gs telko ranili Dne 12. suja eo' pometali lo-vranaki fašiati ic občlnakege urada vee slovanske volilee, ki eo * ili po potrdila o vpieu v volilni Imenik Dne 14. mejnika so sretirsli ka- — U siesdeaega oovmlja. železni-Iko ravnateljstvo ▼ odpustiti iz služb« vse one leles-»nčarje, ki eo bili sprajeti v slu* bo po napovedi vojne Italiji od •treni Avstrije in ki ss niso borili * UšU vojaki. Tekih ialtnMHh uviužbenoev je v Julijti pokra*!-kokoši 400. Fašistovska grozodejstva. (Glej "Proeveto" It. 94 od 29. jan. , t L — levimo porolilo.) Nadaljujem v eledečem faliatov-aka grosodjestvs ob lesu volitev. Fašisti so nemoteno nadaljevali svoja nasilstvs in svoje Ulete po IetrL Navajala U najznačilnejše slučaje. Dne 11 mejnika 1991 ee je not* vil kamion fsškrtov pred hišo Joet-pa Andrijašiča v Croemkaln (o-kraj Koper). Nepadli so njegovega sina s beeedsmi: "Kje je ta prsseeš ta vsŠ oče t" Zektevsli eo od sine, ds jim naj takoj izroči slovsnsk« glasovnice. Preisksli ss vso hišo in zažgali na dvorišču vss knjige, ki ss Is ostale ob prvem napada. Neto so polili po eebek petrolej is zažgali hišo. Andrijaši-čev sin js, ke j« videl egenj. stekel v vae v zvonik in ssšei biti plat zvona. Katetje ,ki ee pnhiuli, da bi gaeUi, eo bili razgnani od fašl-stov s hemhemi in revolverji. Ra- njen je bU ob taj priliki naš «o-vek Iran Hemee is Cm gskala. O* Hhinerji 84 voliieev iz vssi Pojsr in Itarski pri Poreču ter eo jih dr-žsli zaprte dokler nieo konlele volitve. Ko eo bili vsi molje tako odstrsnjšni iz vssi, so fašisti, ki so prišli s kersbinerji, zsžgsli 4 hiše. Serije teh terorističnih početij nima ne Aonee ne kreja. V veej Istri ni niti enega kreja, katarege ao bi bili fešisti vsej enkrst obiskali. Povsod so ee dogsjsli lini, katerih naloga je biis, preetreiiti volilee, ds ne bi Ai voliti. Orolni-ki in drugi vsrnoetal orgsni so skoro poveod sodelovali e fsšist I, v najboljšem slučaju pe ee eploh nieo pokassU, ds ki branili ubogo ljudstvo. Odposlance našega političnega vodstvs, ki je imel nslogo,*de predlo« na oblinah v paijakem e-kraju ss vsljsvnoat volitev potrebne listine, je bil aretiran od tiajsnekih falistov ia leU, ko je najodločnejše proteetirai, ee fnli-eti sami pmiiožili dotične listine posamrrrim občinam. Vss potrdila so imole potrdile dotOaege fsl K kar bi Is samo moralo vladi dokazati nezekoaitoet volitev. E-» je dogodiše tadi edpo-ki je s eaako naloge odšel aa teflnj. Nieo pn M tolike sreče dragi mM odpoelsnei, Id so v Istro., Oni, ki je lel v občino | Oprtalj, je bit eretiren od falietov in poslan v Trst nsravnost v roke tajnika tržaškega fsšjs, sedanje poslanca Glunta, zažigaloa Na | rodnega doma v Trstu. Odpoelan-os, ki je prišel ns občino v Buje, a palicami izgnali. Oni, ki je1 e1 na občino v Umag, je bil gre-tiran od orožnikov. Odpbslanec, I je bil drugipot odposlan v Poreč je bil teško ranjen, ne da bi { Ml mogel predložiti listine. Opo-zsrjam, da eo val glseovl, ki bi bi i oddani za kako etranko, ki ni teh listin predložila pravočaeno, neveljavni in da Izgubi tako potem vee mandate (poaleneks me-sta). ^ Na dan volitev, dne 15. msjni-ks 1921., so volilcl, ki ee kljuk vsem dosedenjim nasiljem nieo deli prepleiiti in ki eo lil ne voli-iša, bili sopet ispostevljeni vsem nneiljom strani fašistovskih organizacij. Fašisti so si ts dan sadsli splošno nalogo, da preprečijo nušim vollleem dostpp do volilnih žar. Ta dan se jo vsa latra zavila v oblak ognja, krvi in na-•ilj. Volilcl is 94. voUlns sekcijo v Pszinu — vel kvetovelcl * iz vssi Trviž — so se podsli — približno 500 po Itevilu «- v Pazin, ds bodo volili Pred'Samim meetom Ps-sinom so jih ns oesti saustavlll fa-Usti Zahtevali io od njih, da jim izroča slovsnzke glssovnice. Ko so se naii volilcl brsnlll to ito-riti, so zsčsli fsllztl streljati proti njim ln metati pred rije bombe. Naši volilei, ki so pusUli doma cc-lo žepne nožiče,oo bUl popolnoma brez vsAgs orožja in so se podsli rajs nszat proti domu. Do-tekll so jih približno ns sredi ce-sto orolnlki v avtomobili in koji ter jih preprlčsll, naj se vrnejo nszaj t Pazin in lieer naj gre< V mesto po tri ln tri skupsj. Volilei so verjeli orožnikom in se vrnili po njih nsvvetu. Ko eo ps prišli na mesto, od koder so ss prej vrnili, eo videli naenkrat, ds ■o obdsni od kordons fašistov, vojaštvo in oreinikov. Tu js vrgel nek flnsnčni stražnik med ljudi bombo, s obenem so ee vrgli nsdnje fašisti. Ljudje so neto poln se podsli domov ne ds glssovsll Tako ee je sgodilo, j* v tej eekeiji od 695 voliieev olilo ssmo 19, s vsi ti ss fsAsts Isto ss js sgodilo ob nsvsočno-eti podnečelnike političnegs okraje in orolnikov tudi vsem drugim volilccm iz okolice Pezins. V sokolji It. 64 v občini Boč so stsli ns vratih volllčs fašisti. Opozsrjsm, d s ne sme nihčs drag stopiti sli st zadržati pred voliščem, nego samo voljlec, ki rsvno gre glssovst in volilns komisija — teko ssgo-vsdujs sskon. Fešisti so vssksgs volUes posebej prsiskali. Mlhsels Petrlče iz Dolenje vssi so do ns-a slekli pred voliščem ssmlm, ds so gs preisksli. Orgsni jsvns vsrnostl so stsli zraven in ee sme-jell, če rsvno bl bili morali po sskonu fsMste takoj zepretl V Dekanih pri Kopra se je postavil o-rožniiki poveljnik s fašisti pred volilni lokal in je pod pretvezo, de išče orodja, preiskel vsskegs volilca posebej — do kole. Pri tem je pobiral vsem volilesm slovenske glssovnioe In jih isrošsl prisotnim fslistom sli ps jih je ksr ssm trgal. « V Mošicnicah pri Voloskem so prišli fsšisti is reke (is tnjo dr-žave). Vdrli so v farovl in pokončali tamolnjemu slovenskemu župniku vse pokiitvo. Vdrli so ns to v volilni loksl ter zepodili od tem Isns komisije, ki je bil nsl Človek. V Motovunn so dobili nsM volilei — okolo 600 po itevilu — eo-sto pred meetom eemim uprto od fsiistov. S fsšisti je bilo tndi sto vojskov s strojnimi pilkinl ia orožniki Celo topničerji e to-po vi eo imeli obrnjene cevi proti tem nbogim ljudem, šele, ko vee preiskali in jim urinili feli-stovake giaeovaiee, eo jih pustili v meato. Tem eo morali ns voli* iču-glasovati ksr pred fešietoveko komisijo pri mizi ne da bi šli v volilao kabino, kakor predpisuje pod tlroglml kaznimi zakon. (Nadaljevanje). Skftiski Narodu UiliMviJm t. »prtli 1804 Podporu Jeditta Uk«ra. IT. !••»)• tsnv V šešavt UtU«U. GLAVNI STANt ssst-ss »a LAWNDALK AVI., CHICAOO, ILLfNOIS * Izvrsevalni odbor t ur r savn i ooiiii V D. V, tf4~dmik VU«Mt C«i«k*r, A>4n« VIMU. F. Bo« St, Mul*«*, rm , fl taJatk M«llb*w Tu,k. ujnik MmUhf ttU* N*V«k, fl. Us^Jk J«k» V»§rl«k. »rWmlh tUUU JOaZsvo upfrtijl (U.1U Flfla GWU«. POROTNI ODSEK, Ukm prednik. 40? W. H»jr It., SprlM^sId, III., MjtHta i«ik«r, u*« s7stn»rk«rt«a, Oklo, Ffi A. VUer, I*. ul. »»T, Wmm.. Tartelj. ki SS. Fs., Mm G.ri.k, e« W. Haf »%* T.rWj, n Sprla|fi«i4. tU. - nOLNUKI OOSEKi OSREDNJI OKJtOUKi »Im N.vtk. prU«*4»Ui, 1SZT-SS I«. Av. CkkiM, tU. VZHODNO OSJtOUCi Jmmmk A»kr«SM, Im SSS, Mm>, R«o, Fo. . MadrUsij. tesat F«po«r a««., o. ZAFADNO OKROUCi Amimm S«i.r, Umm 104. Gmi, Ksm., sa Juf^MoU. Mu Mtn, no« 1SS, Sukl. Mtaa., s« »Hwiy>< MUm X«H, MU S. Wi»«kMt» It., Murear, Uteh. Nadzorni odbor t Fraah Zaiti, prW»a4alk« SSSS W. Mik •»., CkUeja. III. Fraak Aaairah, SSOO Fra#.ar At.h CU*aUa4, O., WUIlaai SltUr, S4Š4 It. Cialr Clavalaodi Okla. Zdrulitvnni odbori Fradaadalki Fraak AlaA, «194 la. Crawlav4 Ava^ CUsaea, UL J »iko Ovaa. SSSS W. SSlk SU CkUa(a, III. Ja«. Skuk, 1404 Ortao Ct., Clavalaaš, Okla. VRHOVNI ZDRAVNIK* Dr. F. i. Kara, SSSS H. Clalr Av* CU vsi sol, O. POZOR 1 Karsteaalaosa a ft aškanUkl, ki dalajo v fUvoam arada, •a m|| Ukhalai proi^Siiivl1 SV". 7, ssst-VT C EŽUSim VIR ZADZVR BOLNIŠKE FODFORB II NASLOVI. Ralaiiha ts> alfttva I. N. F. J., SSST-SS Sa. U»a4aU Ai... CUtafa, lil. DENARNI FOIILJATVI IN ITVARI, W ta tllajsjg. levvleveloafe albava lo Ja4aaia vabia fa aa*iav«i Tajalltva I. N. F. A, MST^S la. U«rm-dala Ave* Chlaa§a, III. VSI IADIVI V IVI« I RLAGAJNIIK1M1 FOILI ta »altUaJa aa »vi MafajalAtva I. N. F. J., SSST-SS la. Lawa4ale Ava* CkUafa, IU. Vaa prfcašba aUlaoaslavaaia v si- Igrtatriesm edbeeo te aaj nMN* Fraah laltau. »rajsalaft« aadaaraafa aSbara, Alf ar aaslav je afaraj. Vsl*prlslvl aa fl. pavotol adtak ta aaj zaitijsja aa aaslovi Jako Uadae. waa4. 40T W. Nay It* IsHaeflaM, IU. 4sl lo šrafi »pl«L aaaaaaU«, agUtl, aaralolaa la tolah vsoher glacilaai Jaloata, aaj sa peUlJa aa aadavi 1»ra«talaM, SSST-te a Av«., Cklsafa, IU. Vtl dapltl iVu^li.1 • Jlepnjstno Nek gospod js v senjeh red ge voril ter pri Um mareikej isblcba tal. Teko je a«ko« v sanjah V-dno ponavljal ime Bosalinda. žena ga salo vpraša, ksj da je s to Bozalindo. fa mol ei kitro pomaga tn ro5e: "To je nsoj kooj. ki bo v kratkem dirkel" Kstsla odide. Ke ee vrac, vpreša ženo, še je kej novega. "N*," mu odvrne lena. "Ileato tvoj kanj Rozaliada ta je klical po talefo- Za kratek Sat. Dober sin. V gotposki rodbini se je pripetilo sledeče. "N*4ebudni sin ni delsl nič ln trosil veliko. Končno se tsgs oče naveliča in reče slnui "Skrajni Čae je, ds si prlčneš slu-Kiti dsnsr. Ds ta v to prisilim, ti ne dsm vel densrjs \'' Kmalu nato js imel ein polno densrjs. 03e gs vprsls, kje doblvs deusr. Oin prsvi^ds si gs slu|l in zieer vssk dsn prsv lepo svoto. Oče je bU zadovoljen, sin tudi ln vse jo hllo aiu. Vee je ilo lepo kske tri 9, ko |lnu naenkrat zmspjks denerje. Pride k očetu po densr. Tsdsj rele očes "Ksj so te spodili is zlulbe, ds ne slulil veš«o-narjet" — "Ne," reče sin. — "No, ssksj ps si brez dcnsrjsf" — "Prsv priprosto,' js de je! sin, "Dome je bilo 84 srebrnih llic, od hsterlh sem vesk dsn eno prodsl. Bedej je predlo 34 dni In llio ni VOli" flttnlčn*. Bilo je zs čsss krvsve pomorske bitke pri Trafelgeru. Krog-lje so udarjale po palubi, razbijale ladjp in ubijale ljudi, Pri tu-pu stoji mstros in vrli mltnodul-no svoj posel. Bemo večkrat se poprosks po glsvi, In ko «e tako sopst enkrat popraeks, mu ostane med preti msjhns livsiics. Mor-ner ee priklone in bole sitno ul pohoditi. V tam ps, ko as prikloni, prifrčl krogljs rsvno nsd njim in nbila bl ga, ds ee ni priklonil. Tedsi dvigne mornar ul, jo dene nszaj na glavo in rslet "Tode ee* daj bodi mirna. Ker le mi pride! le enkrat med prete, potem le ne bom spoznal in konoo te bo t" ' letonl Vojak-novinee etoji na etrall. Gleda fuvf jnieo in jo razmotriva. Poglede jo od zunaj, pogleda jo od.,snotrsi gre okoli nje ter zmi guje neverno s glsvo. Končno ps reče i "Bi res rad snel, kgj je tako imenitnega ns tej šuvsjuH ds jo moramo noč b dsn straši* ti." Cskonski junak pripoveduje prijatelja t "Včerej ponoli je vdrl v poje steno v sn je neki tat." ~ In kej se je sgodilo f "Bovel je naletel.,." — Kako tof "Moje atera je stiaUls, Slutila je, da je začel tudi kvsrtsti. Ne ssmo Urok. —V gostilni v aelu ao m ahajsli možki od dsloč —naokrog. Prihajali ao še Iz viljih, odleg-lejših vasi v hribih; in tudi po eeeti so prihsjsli, ki as je kakor kača svijsls med hribi v a vet proti Meanici. Vsak večer jc bila v Dragi abrans družba. Če je manjkal ta, je prišel gotovo oni. Kakšen agent ae je ssustsvil čez noč, gozdsr je prišel iz Turnških hribov. Ns drugI strsni gore so delsli cesto in tudi od ondod ae ja zmotil zdej ta adaj oni v Drago. Večkrat ae je kvertalo kar pri Štirih miaah. Zečell so s terokom in končali I hszsrdniml igrsmi. Tllds js slutila vse to. Kajti vedno manj de-narja ji ja dajel I^oman ra goapodinjstvo in druge potrebe. "Ker ns dolg vzemi pri trgovcu in messrju, ~ker potrebuješ. — bom še plsčsl." Ali pri njih doma nizo nikoli nosili ns dolg. Ni mogla hI la trgovcu in messrju in jima reči, naj ji daata knjižico. Kuhala je sdaj same taka etvari, ki ae pridelejo doma Mleka je bilo dovolj, tudi jsje In kokoši. Sočivjs je dsjsl vrt in psr njiv je imel oskrbnik zase. Komsn je spočetks mslo godrnjal, zsksj ni govedine ns mizi, ne riŽs za prlkuho in msksronov. Ali pozneje ae jo nsvs-dil; a ploh mu js bilo precej vseeno, ksr je. Včs-sfh je položil deeetek pred Tildo: "Tukej irasfe. to je tvoje." Ali Že če* dvs, tri dni jo vprešal, če ima še denar, da ga potrebuje. Ta čas ni hodil močno pijsn domov, čeprsv je včssih prihsjsl še le ob aorl. Ali v njej je bite slutnja še o .večji ne verno« ti in noč ne noč je etala s tresočimi koleni ob oknu in gledsls dol ps steze, ki je dršsls v vss. Zvečer ja ssspsls, trudns od dnevnegs dels. Tods Že čes psr ur ss js prehn-d lis, kskor bi jo bils idrsmlls skrivnostns roke. Dvignile se jej vee js bilo mirno, tiho In neslišno j« a psi otrok: posteljs polog nje je bila prazna. Vatele je in stopils k oknu. Ob mesečini je str-mrls ven, ob jssnih nočeh, rszavetljenih ssmo od zvead, ob viharju in drl ju. ničeeer ni rezločile. Mino črno, grozečo In aknvnoetno temo in vendsr je strmele ven proti veti. Otrok se js prebudil, podojils ge je. previla in legla v poetel jo spet. Ah nič več ni hotel setianit! »peneo njenih trudnih oči 7/>pet js vstele in šls k oknu gledat In poslušat. Včasih js daleč apodej aslsjsl pes, vleoko in f^tlo^ne. Posnele je glaai to je bil Romanov P**, »edele je, de se vrsč» mol domov. Legle Js ia prituhnila as jo. da bi muhi. de spi ke pride _ Dolge aoči so bile te, počeei so se pomiksle IP zori. Prišel je dsn, podoben prejšnjemu dnevu.*; Romsn je bil dobre volje, smejsl m je, vesel je bil, kskor ds nims ničesar, ksr bi prikrivsl. Nikoli ni govoril, kje je bil zvečer in ponoči; nikoli nI pripovedoval, da ima skrbi, nikoli nI delal načrtov, kaj bo jutri in pojutrišnjem. Če je bila vesela uta, aolnee, prijeten dan, Če ae mu 3e dekletca sasmejslo v obras, čs js Tilda privezala -zvež, bel predpsznlk čez oblsko, vae je užival, kakor uživa otrok« ki akače v gozdu in trga jagode • ob eiezi. $ Tilda je molčale, nič ni izpreševala, kskor da ničessr ne ve; delsls se je, kskor da ja vse prav; v kakor da je od nekdaj vedela, da njenega moša no bo od večerih doma io ae bo vračal še le pozno po polnoči. Oglsšslo ac jc v njej novo bitje. Mf)s ae je komsj nerodno in ljubko postsvljala na avoje debele noUce, jecljala dralestno prve kratko, ne-rezločne In sladke beacde, in le je morala pripravljati Tilda perilee za drugega otroka. Ni bi-, la stara še devetnajef let in včaaih ae ji je atožilo •v duši nad aeboj, nad bresskrbno in čisto mlsdost- k jo, ki je že ostsjsls za njo. 2c ao.obatopile talke skrbi njeno pot in na ramah je občutila breme/ skoraj pretežko ia njena mlada leta. Roman je sedel vabiti avoje prijatelje tudi • na dom. Zbirali ao ae zvečer in Tilda jih je po-goetila, kakor je vedela in znala. Po večerji ao ae vrstile sdrsvice. IskreČih oči in s donečisal glssovi so nszdrsvljsli gostjo domovini, Ženztvu. in ideslom. O Bismsrku as je ovorllo ln o Adrijt; velika krsbrost je bils v njihovih glasovih in. mnogo eo obetali domovini: delo, poŠrtvovsnje, živo, rdečo, vročo, srčno kri. Ali nemaeto krvi je teklo vino po mizL Koder ao ae melo navdušili, so aepeli, tudi o domovini, o ženatvu, o ljubezni, luni in svczdsh. Trudns in medla je sedela Tllds mod njimi in po oelo ure nt ispregovorile besede, de zepazili niso in keder je odšla spat, vsa slsba in počitks potrebne. ie ni nihče oogrešal. "Lene Je. sli dolgošssns." to je bils nji-hovs sodbo. Kikdsr se nI nihče izmed njih izpra-ševel, kaj miali mlada, resna in malobeeedna gospo o njihovih zebsveh, ksj misli o svojem možu, sli je zadovoljna v sekonu eli ne. Brez prigovora je drUgi deti s l.iso pospravila neredno sobo, ras-vlečene stole .nsmočila s vinom polite nemisue nrke in ssviete. nmila steklenice, očedlla poniju* veai in a čikl nametani pod . . . Pozimi je rodila sina. Bil je popolnoma podoben očetu kakor izrezani nič Tlldinege ni imel ne sebi. To pet Tildin^mati nI mogla priti. Stari Ribič se je bil neverna prehladil ia je ležel v pljuš-niei, mati mu je morala streči. * AU lisa je ekrbno negovale Tildo ia oba otroka; vss je bilo v redu v hiši, mlsde sasU je bite dobre poet rešene. Ia vendar je bilo Tlldl selo šal. da ai mogla priti msti Zopet bi bila imele rada par tednov pol oje. Romea hI m ara-movel pred materjo, popi vet i rele dneve nepiv-trgome Uovoril je, de pije od veeolje. her ina (halje prihodnjič.) Bosna je bila trava in mrzle kaplje ao ae vzpenjale po nogfh, da ao^ odre vene le, kakor bi bile /a/idane v ledu. Iz gozda ao ae rogale pošasti, strašne v avojem tihem molku, svezde z jaancgh ne-fc» 4reda tulečih, lačnih volk«r. Dve misli snega telesa sts plsvili po livsdi, kskor dvs bels golo-bs, orla v vrtoglavi visočini — dve utvi Zadeli sU druga -ub drugo in ništa se nsšli. Njih krila ao biU umazana, ker je is njih dihala, bruhala strast trenutka. Od severa je potegnila burja, koeti so sašklepetalo v mrazu, dVe htgi ata iekali v objemu toplote. Um daleč na poljani pa je ssjoka-jo: "Nisem ts rasumels. Tako zmedeno govoriš. Zakaj mi odnl-rsŠ nove, ne poznane' svetova f Čutim, da sc lepi, pa ss jih bojim, kskor črnih pošszti tam za temnimi smrekami,^ njih tihem zanil-ljhrem molku. Ptuti me v moji priprosti samoti Tam doli v dolini, kjer gore plinove svetilke, poginem in črna bo tvoja duša. brez pokoja bp tavala, ako vtrgaŠ evetko, ki bo brez življenja zve-nsla v tvpji gumbnici ob vročih žarkih tekočega solnca." Dvs misli sr?di noči, ki se niaU nažli. "Poljubi me ... še eftkrst . . . Dosti jsl Pojdi I . . "Do\ga je že- pqt v dolino in temna je npč. V jarku čakajo šakali,. raztrgajo U. Prišli bi potem is doline ljudje, s. novimi svetovi v Mah, ter tc našli krvavečegs 00 rosni poljani, bele rokavice bi usuzala rdečk tekočina, moja du-e pa bi plakala sredi gozdov po zgubljeni zreči, ki m> niti poznala nisem, ssmo čutila sem njeno bll- Preveč bi jo bilo in prekmalu bi minula. -Trajala bi samo trenutek bi minula. - Trajala bi samo trenu-tak in bridko bi bilo aposnsnjs, co bi isprevidel, ds si se versl — kruto varal." ■»fojdi in po^bi . . ■Dve misli, dve utvi enegs telesa sU plavali po livadi in ae nieta našli Is gozda so se rogale po-šasti, s neba čreda Učnih volkov in šakali so tulili v jarku. Jaz pa aem odšel aklonjene gla ve v dolino. Znamenje (Junija 30-23) nnonir da vam naročnina potečo na dan. Ponovito da vam lieta Ako liala jo mogoče veta v-(jen, ker ni Ml plačan. Ako je vaš Hat plačan in «a prejmete, je mogoči Ijen, valed napačnefa naalo-vn, pišite nam dopianfco'in naredite stari ln neti naalor Naši zaatopnUd to vai društveni tajniki in drugi stopniki, pri katerih lekko plačate naročnino. Naročnina sa celo leto je |M0 in sa pol lete pa $2J50. Člani 8. N. P. J. plačajo sa pol lete $1 JO in sa celo leto I3J0. Za meeto Ckkago je sa pel lete 0&26- Književne Matice Književna matica Slovenske narodne pod- ---------- , jige: rvnji^cvna uuatu;a uiuvcntsivc imiuuac poa- gorne jednote je izdala in ima v zalogi sledeče Slovensko-angleška slovnica. Dodatek raznih koristnih informacij. Fina trda vezba. Cena $2.00 s poštnino vred. Jimmte Higains. Spisal Upton Sinclair, po-slovenil Ivan Molek. Povest iz življenja ameriškega proletarijata za časa velike vojne. Trda vezba. Cena $1.00 s poštnino vred. Zajedalci. Spisal Ivan Molek. Povest iz doslej skritega kosa življenja slovenskih delavcev v Ameriki. Trda vezba. Cena $1.75 s poštnino vred. • Zakon biogenezije. Spisal Howard J. Moore, poslovenil j. m. Zelo podučna knjiga, ki tolmači mnoge naturne zakone in pokazuje, kako se splošni razvoj ponavlj* pri posamezniku fizično in tduševno. S slikam). Trda vezba. Cena $1.50 š 'poštnino vred.y . Zadnji dve knjigi, naročeni skupai, dobite za tri dolarje. Vse šttri knjige za tek dolarjev. Vredne sol Naročbe, s katerimi je poslati denar, sprejema Književna Matica 2067*60 So. Lawndale Ave., Chieago, tUL n ITT vstalMM. Moilka, krujiki la M to SlilrnlM SvakMt. trikrat ta S((rikWt chrom.tltn., ktuor tudi ImvMi m harmonik«.* P^^ a Imam tudi prave STAROKRAJSKE KOSE kovan« n* roko t« «.«tovno SUM tovarn. 8KNSENWERZ-KVENHOV^S ta J' j.r.k.,., 9 dol«o.tl »4 ta So aa PO ateSoSlh trnki Po«a««>na kmit| liae. »••« kN alrapaj ali **S v $IM. SUpnino arHj«. 4voi« vrat«, po $IM. •ni u ktaeall eo r—. SaaOAMO Sraaltoi kanj al, najboljto mU po 40«. Prt tok «mmS Ja poltnina ta vltatai s iaawMl«w vwaijta SMtoU udi 4aaa« raapni. UUl km vprainit* ntaka. k} m Jik ta »ara«U e4 n«n. ALOIS SKULJ, 323 Epailon Plače, Brooklyn, N. Y. ............................................mm ........................................ IMAM NA ZALOGI PRAVE LUBASOVE HARMONIKE potniSki oddSLek . bančnega zavoda emila kiss-a 133 second ave., new york city , Najbolj!« pfillks ss direktno potovsnjc v domovino v 12 dnsk preko Dubrovnlks v Trst s psrniki Junija 80. PRES. WILS0N, cene...................... Junij s 80. TUSCANIA, eens..........................»105.00 in vojni davsk $5.00. Kadar nsitterevst« potovstl, mi tskej naznanita ln jaz vam pse-skrbim prostor. Dopremljem rojake iz staregs kraja. PešUjam denar v stari kraj. ' potniški oddelek ^ # bančnega zavoda emila kiss-a ; 133 second ave., new york city ' DUBROVNIK (jugoslavija) J Z aajvoHssa' 1» mJmt«JImi CnnaH Aaitar Umm "H TUSCANIA la HM, sa «m leto pa 0*00. pošljete na UFRAVNISTVO •TROSVETA®1 S. La sandala Ave«, CHICAGO, B< odhod IN prihod. . ZAKRAJSEK * CESARK, 70 — Otk Ave., New York, N. Y.