lj»! 27. iW olini DO V idl# a P» PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBOOILNE FRONTE Z A SLOVENSKO PRIMORJE li* ~ Cena 8 lir - 6 jugolir - 2.50 din UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93 807 Roko p 61 se ne viačajo. OGLASI pri Upravi od 8.00 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93 807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 20 lir, finančni ;n pravni 35 lir, osmrtnice 30 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 172, č-triletna 510, polletna 1000. celoletna 1980 lir; Cona B: 120, 35p, 700, 138C jugolir: FLRJ: 55.165. 330 650 d n. Čekovni račun na ime »Ljudska založba®: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 20-016. TRST torek, 15. julija 1947 Poštnina plačana v go;ov;ni Sp°dizione in abbon. postale ^Stev. 643 nkai odpt vstf jižm di t nji«1' d dt m} ;i ' r-juh relot gvl jo ,ast< etošl ti o bd Ir Četrti dan procesa proti Generali Kfibler In von Hosslin obijali Primorce in požigali njihove vasi Lokve, Čepovan, Lokovec, Lažne, Sušak, Lipa, Breza, Kuteževo požgani po nalogu Rainerja, Kueblerja in Hoesslina - Polk. Chr.stl požgal Gorenje - Rainer noče ničesar vedeti o obešanju v ul. Ghega ia o krematoriju pri Sv. Soboti * Vogt - požigalec Reichs'a?a ie ukazal ustreliti v Ilirski Bistrici 133 talcev 2e ii( »Hi -V| številki smo ome- n( : eiort. . obtoženega Rainerja ' f tram l.al;sfa škofa Margottija na-r i r m Slovencem. Ker je Ra nerje-;u 's It. lzPovedba p Slove "l'iwl 241 nas primorske '2redue važnosti, prinaša- z , u tozadeven odlomek dobesedno i g» ŠKOI kat« margotti — EKSPONENT fašizma ife* h4aDL-3V°^em lm<®0V*hJu za vrhov-i v dru^m;8^a 8601 85 cb‘rn'il tudi dilJ P-e-tielih na katoliške kro- S$ k sem si- da tudi v st»'1 Jlh pridera d0 korektnih iilij* t, m . S ^kvijo. Z ostalimi ško-4ru? bil v i-1"' V ^‘dmu’ 114 Krku, sem ft so šli^S?enih st-kih- Stiki s škofi jet« gk ° 0,1 škofov do mene. v Gorici je b;' Mjkjvm t^Oa. O njem mi je M %iw!al moJ stari vladni pre-5 d «a v T d t'^er, ki ie bil dolgo ča-hri 'iobi-r, 1 tn so mu b'le razmere :elj11 škof v”!8”® Pove<3al mi je, da je ivfr tra y Botti v Gorici za Slovence .-azaafij ker Podpira fašistično ft pr«lhodB,0yalno P°!‘tiko in da je bil lat* toea SIo‘ MarSTtfja Vaj; vencem, ki so ga -meno- Margottja zelo naklo. "‘i «n'>IenCGrt'' k'! so Sa !meno-lih .. ceta Slovencev*. Po porcči-**lo n uBm pb dob-*' t6 Margotti fe(W i sodčloval s fašističnim -Jfalom v Goric,'.* o °r vsak zločinec, - ta ko tudi bfajet na v’Prašanja ki obrane-Hjj j® n logove zločinsko delova- vor;tV- avorric*t. nc®e iasno odgo- sprotnj,11 86 'zrn-ka odgovorom. Na- jo ________________________ _ v0r;t‘n*^vornc.t, noče jasno odgo- ^vail0 8e pri vprašanjih, k; ne za-spcm; pje6°ve odgovornost'., tečno temu* . V8eh podrobnosti. Kljub 8,1 tist 1110ral- priznati, da je bil Uilj k; je bil neomejen oblast-ttye jri (okupiranih predelih Slove-»iti br ' 3e n' htoglo ničesar ukre-bfkve 6z nJeS°ve vednosti in odo-'tfltdn . in®r Jt skušal valiti io ^ , ,fl na Rosrnerja, pod te-Pa. je1 moral vendarle ,?jen i!’ 114 ^ b-’ pr.senerju nad-da b-la njegova (Rai-cja ^ naloga poklicati pojača- PdlbSa ^___________ ________ ktč ^ ^ntanjsko in to iz razloga, Upfay. k°t ščf civilne uprave kat}n Cen Proa>ti od katerega koli tcž;i.:*9 Mesta okrepitve. Javni ,ld»I ^ek Pre®ital Rainefju odlo-i »! kjer if>B'8goveKS- govora v Litiji, bl4 j«liie , lzja'ril: cNaj nihče ne ver-l5j 5lf[_’ ,a vodo Kemci še kdaj koli i/ k .dežele Ta dežela je b la 17. :a°č leti del Rajha, je to ^ e tp^Sta!a in bo ostala.*' V zve- ||l#i Jai ter”3' .!ZJavami je Rainer izva-slciver °r ’n os‘ala zločinstva nad t&l obt -m 'jttdsivcm. Tako je mo-»krgjjj °Z6ni priznati, da so bili ti bje r„i Ustrahovanje in da je za- %t V°ren’ Potn«BjŽf'nec j« nadalje priznal, da dov v ,.P°nen'čevanje tujih naro-biu 3 ev naravnih pravic. Ko i J ItalUane k brezobzirni ^°Vor:i Slovencem ter Fe dc-"" P- Skupnj.h akcijah. O teh čeai aa. koncentracijska taborišča. Glaser je ina predsednikovo vprašanje, kam so imeli namen izseliti Slovence z Gorenjskega, odgovoril, da r-a Hrvatsko in sicer za rad; tega, ker jo bilo to ozemlje, ki je bilo določeno za naselitev, po večini že zasedeno po partizanih. GEN. KUEBLER Nato je sodišča pričelo zasliševati generala planinskih lovcev Kiiblerja, ki je s svojini edinkami izvršil neštete zločine v Slovenskem Primorju. Sodišče je pr»d-očilo obtožencu povelje, s katerim je zapovedal teror, ubijanje par-tizdnov, streljanj^ jn obešanje vsakogar, ki bi na kakršen koli način pomagal ali skušal pomagati partizanom. Sodišče ga je tudi zaslišalo o ustrelitvi pet nedolžnih civilnih oseb v Tolminu in o požigu vasi Sušak. Obtoženi Kubi C r je izjavil, da so bile dovozne crste }n železnice za italijansko fronto radi stalnih partizanskih napadov v resni nevarnosti. 2eleznice so bile prekinjeno, mostovi podrti, železniški promet paraliziran. Vse to je bilo dčlo partizanov. GEN. HOESSLIN Nadalje se je vršilo zasliševanje obteženega generala von Hosslina, ki je bil poveljnik divizije alpskih lovcev' ter podrejen generalu Kiib-lerju. Hosslin je priznal, da se čuti krivčga, da so bili v njegovih četah po več;hj Avstrijci in da je osebno vodil akcijo v Čičariji, koder je imel nalog od Kiiblerja očistiti teren od partizanov'. Hosslin izjavlja, da se ne spominja, da so njegove ed’n;ce upepelile vasi Lipa in Breza. Obtoženi nadalje zatrjuje, da mu niso nikoli sporočili, požig vasi Sušak in Kuteževo. Javni tožilec je nato Hossliiju predeč;!, da so priče potrdile, da so storilci teh požigov nosili na lakti cznačko alpskih lovcev. Otoženec se v svojo razbremenitev sklicuje na Kesselringovo povelje »teden za ubijanje partizanov®, v katerem, je želel, da izvršj. vsaka edinica po eno akcijo proti partizanom v tretjin tednu. General Kiibler je Hosslinu naložil akcijo, ki naj traja esem dni, in ta je poslal polkovnika Bergerja v severo-vzhodns dele Planice, neke druge čete pod povelistvom polkovnika Kr’stla pa v Loško dolino. Hosslin iz tega razloga zatijuje, da sta navedena dva polkovnika kriva pož'gov vasi. Toda priča Vida Prolavcc iz Ce-povana je obloženega Hosslina postavila na laž. Opisala je slučaj v Cepovanu, kako so nemški vojaki zbrali vse prebiva'stvo'v cerkvi, kako so medtem vas popolnoma, izropali in da so imeli vojaki na rokavih označko alpskih lovcev. Obtoženec je naio priznal, da so bili to njegovi vojaki, ki so se morali braniti proti napadom IX. Korpusa. Nato je javni tožilec stavil obtožencu vprašanje radi dogodkov v okolici Klane, kjer so obtoženčeve čete umorile 76 partizanov, ujele vendar da ni vedel za njihovo, na-daljno usodo. Ko mu predsednik predoči, da so bile osebe, ki jih je ■poslal v. Trst žrtve represalije za atentat v via Ghega, se Cristl izgovarja, da mu ni o tem nič znanega in da za to dejanje ne more biti odgovoren’. Javni tožileo vpraša nato obtoženega Rainerja, kaj mu je znano o dogodkih v via Ghega, Tudi ta pravi, da je izvedel o dogodku šele tekom preiskave. Nato ga. vpraša javni tožilec, ako mu je bil znan obstoj krematorija v Trstu. Rainer tudi o. tej okolnosti izjavlja, da je slišal o tem šele v preiskovalnem postopku. HANS FLENNER Obtožencu Hansu Flennerju, kije bil poveljnik SS-ovcev v Borovljah javni tožilec dokaže, da je požgal več vasi, da je poslal Slovence v koncentracijska taborišča in da so v nekem primeru njegovi vojaki zaprli v klet družino Silvestra Koviča s petimi otroki, jih pustili tam več dn; brez hrane, tako, da je od gladu umrl osemmesečni otrok. Obtoženec se sklicuje na generala Rossenerja, češ da je vse to delal po njegovih poveljih. SS-ovec NEUBERG Obtoženi Neubert, poveljnik SS-ovcev v Kranju se brani s tem, da je bila njegova glavna naloga zagotoviti dovozne poti za nemško armado v Italiji. Priznava, da je pustil ustreliti .v Cerknem dva moška, Pred Veliko pečjo leta 1945 so . nje- govi policisti na njegovo povelje ustrelili' tri žen-e in dva moža, pred eksekucijo so jih še mučili in pustili brez hrane. VOGT — POŽIGALEC RE1CH-ST.AGA JE UKAZAL USTRELITI V ILIRSKI BISTRICI 133 TALCEV Končno je bil zaslišan obtoženi Vogt, ki je pred vojno načeloval uradu za uničenje komunizma in socializma v Berlinu. V temi svoj-stvu je bil v zvezi s policijami sko-ro vseh držav v Evropi, med njimi tudi z jugoslovansko policijo. Namen teh odnbšajev je bil predvsem mednarodno sodelovanje proti komunizmu. Na vprašanje ako je bil v Beogradu poleg policijskih nameščencev še kdo drugi, ki je sodeloval z gestapom je obtoženec odgovoril potrdilno in sicer da je bil to Draža Mihajlovič. Nadalje je izpovedal, da je sodeloval pri požiglu nemškega parlamenta in da je bilo to dejanje čin provokacije. O svojem delovanju na Bledu obtoženec pravi, da je hitel nalogo zadušiti osvobodilno gibanje. V to svrho so izvajali sredstva kakor masovne aretacije, masovne moritve, preseljevanja, požige vasi, streljanje talcev itd. Obtoženi priznava svojo odgovornost glede ustreljenih talcev n njihovih sorodnikov v Begunjah. Prizna tudi, da je bilo leta 1944. v Ilirski Bistrici in Duplici ustreljenih 133 talcev. Razprava se bo nadaljevala v torek zjutraj ob 7. uri. V Španiji bodo sodili šestim antifašistkam Pismo tržaških demokratičnih na soanski republikanski v adi Polni dve leti po vojni, v kateri so demokratične sile slavile svojo veliko zmago nad fašizmom, prihajajo iz Spanje vesti, ki nam neprestano pripovedujejo o trpljenju svobodoljubnega španskega ljudstva pod vlado fašista Franca, ki tam še vedno neomajno gospodari. Vse lepe bisede, ki so bile izrečene že v Jalti in pozneje pred Varnostnim svet.cm in OZN, so ostale samo na papirju in nad pol milijona političnih jetnikov čaka v zaporih in končen ti acijskih taboriščih, da se vendar enkrat že uresničijo in da se odstrani fašistični režim v Španiji. Namesto tega prihajajo vesti, ki govorijo o novih procesih in sodbah nad španskimi, borci za svobodo. Tržaške žene smo te dni z ogorčenjem zaznale, da bo 14. julija v Španiji proces proti Avguštinu Zoroa Sanchez in šestim tovarišicam, ki jih hočejo ob-sod'ti r-a smrt. Upravičeno se sprašujemo, s kakšno pravico hočejo gnati te ljudi na morišče in kje je pravica, ki dopušča, da se v Španiji še vedno m'rno sprehaja trideset tisoč nacistov, med njimi sto dvajset visokih Hitlerjevih funkcionarjev in štiri sto šefov gestapa, ki so se tja zatekli pod Francovo varstvo. Kr’ milijonov pobitih po vsej Evropi se drži teh ljudi, ustnice milijonov osamelih mater in žena izrekajo zanje svoje prokletstvo. Ali za njihovo sodbo-so gluhi tisti državniki, ki niso stor‘li še nobenega odločilnega koraka, da bi ti nacistični zločinci prišli pred sodišče in da bi bilo konec Francove vlade v Španiji ter s trm španskem gorja. ♦ • « DEMOKRATIČNE ŽENE TRSTA so ob t€j priliki naslovile ma SPANSKO REPUBLIKANSKO VLADO sledeče besede: V težkih prilikah, ko se vse naše žena skupno s svojim ljudstvom borijo za demokracijo in mir v svetu, n$ moremo pozabiti, kaj predstavlja 18. julij za demokratične množica in antifašiste vsega sveta. Pred enajstimi leti je Franco izvršil n,dar proti republikanski vladi, izvoSjeni 16. februdrja. Od tedaj ni bito več mira za špansko ljudstvo. Za časa vojne smo mislili„ da z mnogo nad Hitlerjem in Mussolinijem, ki sta bila največja Francova pomočnika in stvaritelja suženjskega režima v Španiji, zmagovita demokracija z Združenimi .narodi na čelu, ne bo dovolila, da ostane ta madež na telesu človeštva. Iste, sile, ki so 1936. L vodile pol Uko nevmešavanja in z njo pomagalo Francu, do zmage, se trudijo tudi danes, da bi st ohranil oblast in zamirajo s tem rae>’X>j svetovne demokracije. Me, demokratične žene Trsta, se obračamo na edino pravo predstavnico Španije — REPUBLIKANSKO VLADO —• z izrazi zvestobe, ter ji zatrjujemo pomoč v borbi proti falangi stičnemu gospostvu za osvoboditev špdnskega ljudstva. Prepričam; smo, da bomo na ta način pomagale razvojti demokracije in utrditvi miru v svetu. Smrt fašizmu —, svoboda narodu! KONFERENCA - HI EVROPSKA KONFENCA Turčja m Grčija se bolita zamoriti se G Z s Obzorje je precej temno - Ustanovitev izvršnega odbora m štirih tehničnih oo borov P pa 50, katerih usoda je ostala ne znana. Hosslin se v tem trenutku ] sestavljen iz članov izgovarja na generala HUblrrja, ki držav. Ta odbor bo je izročil ujete partizane Gistapu. Pariz, 13. — Pariška konferenca s* nadaljuje. »Tassov® dopisnik podčrtava nizko število sodelujoč.h, radj česar se ’ta sestanek ne more tolmačit; kot evropska, konferenca in da kocfei enca nima pravic« govoriti v imenu Evrope, zaredi česar js njen polom neizogiben in to zasluženo. Včeraj popoldne se jt vršila druga plenarna seja. Bevin je dal besedo predstdnjku delovnega odbora Herve Alphapdu. Ta je . podal potočilo s sledečimi predlogi: 1. Imenovanje gi&vnega tajnika v osebi Bouchinet. Serrolla; 2. Organi-zacijsk. načrt, združi n z načr‘om pravilnika. Alphand je dejal, da so bile sprejete nekatere spremembe, francosko-angleškega nači ta. Tako odbor za sodelovanje po predlogu turškega in francoskega odposlanstva ne bo sestavljen samo ;z omejenega števila članov, temveč iz predstavnikov vseh dežel. Odbor za sodelovanje bo imel na razpolago izvršni odbor, ki bo le nekaterih imel nalogo organizirati dnevno delo organiza- ePih ^ b'la °hveščer.a tudi pro-s^°fom sndukovščina z izdajalskim j* 'n Rcfir »*la°d.prla nanom na čelu, in jih v, — 8 posredovanjem kardi-V “ a?lioneja it. ^ez; * Kalnih * Vicenza. zasrševanjem o «oči-akci.1ah» v Slovenskem ^‘^'ob le.Ra'ner dejal; »Hitler Vij, ^ezo ^verskega Primorja za S'l rt8** ®*^k4nom in ItaTjo o- KJo'' a Je ž« V , , ®a tem ozemlju stalno - n„ M ki J'b lahko vselej Otito, kahtanako - italijansko / ^'iša-f’"0' ^alneo je bil nadalje O ..^ivor! dc.lovRnju edinic pod po-i I4*' Lok • blerla, kt 80 jožgale *iahiR n„v®' Cfpovan, Lokovec .n 'l:šaniba Goriškem. K- je . Ob koncu za- c, lzvršmL^a' ntr Pr>-nal' lla 0yeneev . ■ orKan za zatiranje le. Vjip'0'-. tudi za da je odgovbreii za -1 za vse ono, kar so eg0vi Podrejeni organi *a t*SAN,E GR. GLASERJA Pričelo zasliševanje Pred , • G laserja, ki je bil °m Nemčije na Ju-ovan za vodjo pri- VA^ŽervTč. na Gcrenlskem a Bledu. Glaser je po in Kut- i preseli- ^Jei Gorenjskega. Prvi Od Ce, ' 0 slovensko 'nt 11-«01,5^0,.,°kuPn®ga prebivalstva, i le 2o^k°M pa. j3 vrhu tega encev kot rasno ja konference brez pristanka zainteresiranih držav ns sme povzročati sprememb trgovinskih dogo- Ti 'Pfimernlh za gernia-venci so biit dolo- H. USODNA CESTA POD MEDANO Italija naj bi dobila prosto pot od reke Idrije, pod Rutarji, p sklenila mirovne pogodbe in ki kot takšna še nima rednih diplomatskih stikov z zunanjim svetom. i Pravniki si še belijo glavo, ali tesnejše, poveže s zaledjem; zato! Avstr^a mednarodno-pravno sp oh so potrebne dobre železniške in cestne zveze. Prevozne tarife morajo biti konkurenčne, to se pravi, morajo biti vsaj tako nizke, kakor so na progah, ki vodijo v pristanišča, Ki konkuriraju Trstu, bodisi na severu, bodisi na jugu. Stari tekmeci Trsta se že oglašajo• Češkoslovaška se posebno zanima za Sčečin in Gdinjo. Poleg takoj izvedljivih ,nqčrtov, kakor sta priznanje svobodnih con in znižanje tarif — Gdinja dovoljuje za češkoslovaško blago 6% znižanje pristaniških taks — obstoji daleko-sežnejši kakor je n. pr. zgradnja kanala Donam-Odra-Laba, ki bo povezal nove predele Češkoslovaške s Hamburgom in Sčečinom, pa tudi z lukami na Črnem morju, Med jadranskimi tekmeci je Reka'v polnem razmahu. Reka ima neposredno tarife na progah .s Češkoslovaško, Madžarsko iti Avstrijo Promet s Reko pospešuje tudi določba, da se tudi pomorske prevoznine lahko plačujejo v domači valuti. V tekmi s severnimi in jadranskimi pristanišči se je tržaška luka naslanjala na «jadranske tarifen, ki jih je vpeljala avstro-ogrska vlada, medtem ko jih je Italija kratkomaio vsilila državam naslednicam. Italija je skušala vplivati na prometno politiko v tržaškem zaledju tudi s nakupom delnic e.Iužne železnicen, ki šo po prvi vojni dobile novo ime sDonava-Sava-jadrann (Dosag). Za obnovo in poživitev železniškega prometa v tržaškem zaledju bi bito po mnenju lista «11 Maren potrebno obnoviti v bistvu ves’ sistem jadranskih tarif in ga pri/a- obstoji! Konferenca je bila sklicana prav na Dunaju v trenutku, ko so se avstrijski državniki in avstrijski tisk z ostrimi napadi zaletali proti Jugoslaviji zaradi njenih upravičenih zahtev po priključitvi Slovenske Koroške. Bilo je še mnogo drugih znakov, ki so jasno govorili, da je Avstrija postala orodje zunanje politike tujih držav in da je v tej svoji pozi prešla, meje svoje resnične moči in diplomatskega takta. V takšnih okolščinah ie moral prvi poskus za obnovo jadranskih tarif propasti- Brez udeležbe predstavnikov jugoslovanskih in madžarskih žeeznic je nemogoč sporazum o posebnih tarifah med tržaško luko in njenim zaledjem. Vprašanje vzpostavitve posebnih prometnih tarif, ki bi privlačeva le promet iz zaledja v Trst, je vsekakor nujno. Toda vprašanje je dokaj komplicirano in — kar ga še bolj obtežuje — zvezano z gospodarskimi koristmi držav v za-ledfu. Znižanje tarif, posebno na progah, katerih vzdrževanje ie zaradi težkega terena združeno a visokimi režijskimi stroški, pomeni finančno žrtev za prizadete države. Tržaški statut sicer vsebuje določbo (čl. 16), ki prepoveduje podpisnicam, da bi s posebnimi tarifami■ Odvajale promet iz tržaškega zaledja v svoje luke — za južne jugoslovanske luke to določilo sploh ne ve'ja — toda prav zgodovina tarifnega boja, ki se je odigraval v tržaškem zaledju med severnim[i pristanišči in Trstom v času 25-letne. italijanske zasedbe, dokazuje, da vsi sporazumi o tarifah ostanejo na papirju, ako niso biII sklenjeni v ustrezajočem političnem ozračju goditi novim razmeram. Vpeljejo j Predvsem je potrebna blaga volja naj se znižane direktne tarife; ni-|no obeh straneh. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 15. julija 1917. Pozdrav španskim borcem Zveza primorskih partizanov v Trstu je poslala ob 11. obletnioi far šistjčnega napada na špansko republiko pozdravno pismo španski vladi y Parizu, y katerem pravi: 18. julija bo 11 let, odkar so zar čele reakcionarne fašistične španske sile s podporo italijanskega fašizma in nemškega nacizma svoj napad na demokrat.čno špansko republiko. 32 mesecev se je ves španski narod v junaški borbi upira' in se uspešno boril proti številnejšim in najmodernejše opremljenim fašist. čmm silam, ki jih Je odprto ali naskrivaj podpirala reakcija vsega sveta. Tekom te svoje borbe pa je španska ljudska fronta našla še dovolj časa, da je y praksi izvedla velike demokratske reforme, ki so seveda takoj izginile, brž ko je dobil Franco oblast v svoje roke. Z zmago Francovih Af.-ikancev nad demokratičnimi silami v marcu leta 1939. pa borba nikakor ni bila končana. Španski demokratje so se umaknili v gore, od koder so nadaljevali borbo prot. reakcionarnim Francovim silam, in 'a borba traja še danes. Tudi po mestih se nadaljuje njihovo revolucionarnogi-bcnje. Nešteti borci, ki vsak dan žrtvujejo svoje življenje za svobodo in napredek svojega naroda, nam pričajo, koliko kryi zahteva ta borba. Tržaški partizani se y duhu pridružujejo bratskim španskim borcem in izražajo njihovi vladi, ki je še vedno v pregnanstvu, svoje prepričanje, da se bo končala borba proti Francovi tiraniji z gotovim in popoln.m uspehom. S pomočjo demokratičnih sil vsega sveta bo strta Francova strahovlada enkrat za vselej in španski narod si bo tedaj končno zopet priboril svoboščine, ki mu jih je ta strahovlada uničila. TRŽAŠKI DNEVNIK Solidarnost Trsta s španskim ljudstvom Ta teden je posvečen solidarnosti Tržačanov s špansko republiko. Danes jn v naslednjih dneh bo ZPP organizirala več sestankov, na katerih bodo predavatelji prikazali Junaško borbo španskega naroda proti Francovemu fašizmu. Taki sestanki se bodo vršili v naslednjih krajih: Danes 15. t. m. v Barkovljah ob 21. uri predava tov. Pierri Enea; v Škamperle ob 21. uri tov. Tonel; pri Sv. Soboti ob 21. uri tov. Pečarič, pri Sv. Križu ob 21,30 tov. Joco; v Sempolaju ob 21.30 tov. Pahor; v Malem Repnu ob 21.30 tov. Gruck, v Kraljiču ob 21. uri tov. Pogassi. Jutri 19. t. m. ob 21. uri tov. Franza v ulici Oommerciale 128; ob 21.30 bodo govoril na Opčinah tov, Gruck; na Proseku tov. Malalan; v Dolini tov. Joco, v Dom ju tov. Andrešček in tov. Nada; v 'Boljun-cu tov, Nadja ln ob 21. uri v krožku »-Zvezda* tov. Mira. V četrtek, it t. m. ob 20. uri Dom pristaniških delavcev IV. nad. tov. Švara; ob 21. uri v krožku Ravbar tov. Spadaro, v krožku Maganja tov. Gallimberti, na Sko-Ijetu tov. Nedoh, v krožku Peros-sa tov. Bortolutti, v krožku Pisoni tov. Pečarič, v Padričah tov. An-dolšek. v Bazovici tov. Bernctič, v Skednju tov. Furlan, na Kolon-kovcu tov. Kenda, v Miljah tov. Pogassi, v krožku Tomažič tov. Juriševič ln v Giardinettu (Sv. Jakob) tov. Petronio. V petek 18. t. m. bo na Garibaldijevem trgu veliko ljudsko zborovanje, na katerem bo govoril tov. Vidali, ki s« je boril v Španiji. Za te proslave so bila poslana povabila tudi drugim strankam, da bi tudi one izrazile svojo solidarnost z junaškim španskim narodom. Doslej so se temu povabilu odzvale KPJ K, SIAU, ASIZZ, KM, Repu-blikansko gibanje za neodvisnost in Zvez* političnih preganjancev. Podražitev kruha namesto splošnega znižanja cen ZVU je z uradnim odlokom predpisala nove cene kruhu in moki. Odlok je stopil v veljavo z včerajšnjim dnem. Moka in kruh sta se podražila. Cena moki je poskočila od lir 20 na lir 29 za kg, a kruhu od lir 33 na 38 lir za kg. Cene se vrtoglavo spreminjajo, a ne tako kot si želi delovno ljudstvo že toliko časa. Demokratično ljudstvo stalno predlaga začasni zaupni upravi na našem ozemlju po svojih predstavnikih v OOSS, da bi se izvedla temeljita reorganizacija v vprašanju prehrane in splošne politike cen, mi, kar se nesolidnosti tiče, nima primera v Evropi. Predstavniki vseh demokratičnih organizacij, in ne samo sindikalnih, vztrajno ln dosledno zagovarjajo upravičeno težnjo prebivalstva, da bi ukrenila javna uprava vse, kar je nujno potrebno za znižanje in ustalitev cen. Vsak trud pa je doslej še vedno ostal brezuspešen. Dosedanja tendenca, da se ščitijo koristi trgovcev, predvsem pa grosistov, se ni spremenila Izkoriščevalci delovnega ljudstva uživajo popolno zaupanje in razumevanje in izvajajo politiko, katere namen je z obubožanjem in revščino streti odporno silo demokratičnega prebivalstva. S prakso stalnega naraščanja cen se vedno sproti uničujejo vsi uspehi novih mezdnih sporazumov in sporazumov o draginjskih dokladah. Tako ravnanje nikakor ni v interesu normalizacije gospodarskih razmer pri nas. Vedno bolj narašča nezadovoljstvo vseh prizadetih, ki ne marajo in ne morejo trpeti samovolje izkoriščevalcev, ki jo načrtno podpirajo dolarske imperialistične sile. Istočasno pa pomeni vse to pi-lltiko izigravanja, ker komaj doseže delovno ljudstvo povoljnejše plačilne pogoje, že mu nenasitni pridobitni krogi odvzamejo vsa izboljšanja in navadno še več. Pri vsem tem pa moramo ugotoviti še to, da se najširši sloji stalno iz-črpujejo, saj slede mezdna izboljšanja vedno šele tedaj, ko se je vsakdanje življenje že izdatno podražilo. Zaradi protiljudske politike raznih mogotcev se morajo najširši sloji demokratičnega prebivalstva še tesneje strniti v enotno borbeno fronto proti vsem poizkusom izrabljanja s te strani. Taka demokratična fronta bo lahko iz vedla v vseh uradih, vključno prehranjevalnih, izboljšanje, ki je nujno potrebno. Irst mora vezati razne narode Govor tov. Pogassi-ja v kinu «Ideal» V nedeljo ob 10. uri je tov. odvetnik Pogassi govoril v kinu »Ideal* pri Sv. Jakobu o perečih političnih in gospodarskih vprašanjih STO-ja. Uvodoma je govoril o pogajanjih in kompromisih, ki so privedli do ustanovitve STO-ja, in o njegovem statutu. V govoru je tudi omenil nakane in spletke imperialistov, ki bi radi z ZDA na čelu, gospodarsko in politično podjarmili Evropo in s tem tudi Trst. Pod krinko tako zvanega Marshallovega načrti, bi radi razpečavali svojo nadproiz-vodnjo in se hkrati vmešavali v no- tranje zadeve posameznih držav. Nato je tov. Pogassi govoril o doslej neuspelih pogajanjih s strankami bivšega CLN-a ter o manevrih, da bi izločili napredne sile iz začasne vlade. Tega pa demokratično ljudstvo ne bo dopustilo, saj bo začasna vlada tudi sklepala o postopku bodočih volitev. Tov. Pogassi je v zaključku svojega govora dejal, da hoče vse tržaško ljudstvo prispevati k obnovi svojega mesta, aktivno sodelovati v upravi in pri pripravljanju volivnega zakona za konsti-tuanto. Trst mora postati stičišče med raznimi ljudstvi, ne pa žarišče sporov in nemirov. MLADINA KUPUJ SVOJ LIST cGLAS MLADIH*! Delavci zahtevajo kontrolo nad cenami V soboto so imeli delavci v ladjedelnicah Sv. Roka sindikalno zborovanje, katerem sta govorila tov. Muslin za ES in Novelli za DZ. Oba govornika sta poudarila, da je novi mezdni sporazum začasen, ker bo odvisen od cen življenjskih potrebščin. Zato je dolžnost oblasti, da takoj uvedejo kontrolo nad cenami. V tem smislu je tudi OOSS že podvzel potrebne korake pri ZVU. Tov. Muslin je objasnil delavcem ves potek pogajanj za nov{ mezdni sporazum. Orisal Je stališče delodajalcev, ki so na vse načine zavirali potek pogajanj. Na vse načine so skušali čim manj ugoditi zahtevam delavskih sindikalnih predstavnikov. Vsa pogajanja so skušali delodajalci spremeniti v politično vprašanje. Na koncu svojega govora je tovariš govornik pozval delavstvo, naj bo složno in er.otno v borbi za delavske pravice ln za dobrobit tržaškega ozemlja. Mladina pripravila svojo konferenco Program mladinske komisije ES za de-lovno mladino v mestu in podeželju Mladinska komisija pri ES je napovedala mladinsko konferenco, ki se bo vršila v prvi polovici prihodnjega meseca. Te konference se bodo udeležili odposlanci deiovne mladine iz mesta in podeželja, ki jih bodo izvolili na posameznih strokovnih zborovanjih. Komisija je izdelala na podlagi programa iz novembra lanskega leta celo vrsto točk, ki bodo služile kot podlaga za razpravljanje na tem zborovanju. Končni sklepi bodo sprejeti šele na konferenci potem, ko jih bodo vsestransko in temeljito preučili in upoštevali vse koristi in želje tržaške delavske mladine. Med glavnimi točkami je načrt za demokratično življenje na STO- S PODEŽELJA Tudi v Boljuncu mečejo ljudske organizacije na cesto Za Gor.co. Devinom, Nabrežino itd. smo prišli tudi v Boljuncu na vrsto. ZVU in stanovanjski urad sta se kar na iepem spomnila, da je tu več družin brez stanovanja in da njihovega vprašanja ni mogoče rešiti drugače kakor s tem, da vržejo ljudske organizacije, ki imajo svoj sedež v neki občinski hiši, iz poslopja. Zato so jim posla-i ukaz, da se morajo takoj izseliti. Ne glede na to, da je hiša občinska in torej last vseh boljunških davkoplačevalcev, kateri bi morali edini imeti pravico, da razpolagajo s svojo imovino, pa ne verjamemo, da bi bil to edini, ali najboljši način za rešitev tega vprašanja. Vprašamo samo, kako pa dobijo stanovanje oni tisoči beguncev, ki mesec za mesecem prihajajo v Trst in pčmnožujejo število špekulantov in črnoborzijancev. Zakaj ne bi pogledali malo sezname na ana-grafskem uradu m počistili mesto teh nezaželenih gostov? Potem pa, zakaj so vojašnice po predmestjih in bližnji okolici skoraj prazne in ima vojaštvo zasedenih celo vrsto vil, hotelov in zasebnih stanovanj? Naše organizacije, ki so izvoljene od ljudstva pa naj gredo na cesto! HRPELJE-KOZINA Od/‘iad mladincev v Samac-Sarajevo. 6. t. m. je odpotovalo iz našega okraja v Samac-Sarajevo 31 mladincev in mladink, ki tvorijo 5. četo V.' Primorske brigade «MUi-vojke Štrukelj*. Pet dni pred odhcdom so se ti mladi brigadirji zbrali na Mostišču pri Rižarn ter se udeležili prostovoljnega dela za zravnavanje zemljišča, na katerem bodo zgradili novo zadružno stavbo. Pri tem so opravili 580 ur prostovoljnega dela ter skopali in izvozili 313 kub. m materiala. Prva čevljarska zadruga v sežanskem okraju Nedavno tega so v Vremskem Britofu ustanovili čevljarsko proizvajalno zadrugo, ki šteje 15 članov. Postavili so si že svojo delavnico ln razpolagajo s precejšnjo količino orodja. V sami zadrugi deia doslej FIZKULTURA Skedenj-Torpedo 2:0 2e takoj v začetku igr« smo lahko videli, da bodo Skedenjci prevladovali na igrišču. Rečani sicer prav dobro poznajo tehniko, tudi žogo obvladajo v središču igrišča, ko pa pridejo pred gol, tedaj se Jim »štrene* nekako zamešajo, so ne gotovi, rezultat tega pa je bila zmaga Skednja. Gola j« zabil Purič v v 26. in 42. minuti prvega polčasa. Drugi polčas je igra nenavadno umrtvela, videli smo sicer kombinacij«, prizadevanja, torla vsega onega, česar smo pričakovali od Skednja in od Rečanov, pa nam niso nudili. Gaslini-Izola 2:0 V Izoli so gostovali igralci Ga-slimja. Domačini so se prizadevali, da bi s svojimi napori preprečili napad, kar jim pa ni uspelo. Do 8. minute je igra lepo pote kala. Padla sta dva gola za Gaalini, Gerin Je vodil žogo v nasprotno svetišče, nasprotnikov igralec ga preigra, poda Padovaniju, ki posku-ža v gneči igralcev zabiti gol. Tedaj se Je slišal pisk sodnika, toda vsi niso bili sporazumni v tem, da je žoga res prišla čez belo črto gola. Sledilo Je dokazovanje, vsak .Je trdil svoje ln končni rezultat čakanja je bila prekinitev igre. Ronke-Tov. strojev 8:0 V Ronkah s« je zbralo pri tekmi domačega moštva t Tov. strojev precejšnje število gledalcev, ki so z aplavzi pozdravili žoge, ki so o-semkrat potresle nasprotnikovo mrežo. Res je, da so Ronke zmago zaslužile, toda na račun Tržačanov gre tudi marsikaka napaka, k: bi jih lahko rešila večje razlike golov. Zdi se, da so po prvih golih, ki so Jih dobili, ker so nekako vrgli puško v kuruzo, pustili stvar, da se je razvijala naprej, pa čeprav v njihovo škodo. Videli pa smo lep nogomet in smo lahko z igro na vsak način zadovoljni. Z včerajšnjim dnem po 31 dnevih tekem, smo prav za prav ža priso- stvovali koncu pokrajinskega prvenstva. Manjka še par zadnjih odločitev, potem pa bodo požrtvovalni nogometaši užili malo prijet-rega počitka. Kdo bo prvi, bi se vprašali, saj j« mesto zmagovalca še vedno odprto. Skedenj ali Gaalini? Prvi je končal včeraj s svojo zmago nad Torpedom, medtem pa Gaalini še čaka na odločitev, ki bo padla z njegovim gostovanjem v Poli, V nedeljo bomo videli. Odločilo se bo že tolikokrat obravnavano vprašanje, katero moštvo je naj boljše v pokrajinskem prvenstvu, • • • Priobčujemo tudi rezultate za Vatovčev pokal: Rojan-Greta 3:0, Dre- her-Nabrežina 3:0, Tov. strojev-tiskarji 9:0, Col-PrimOrje 6:3, Skorklja-OMSA 1:1, ACEGAT-Ske. denj 0:0. Kolesarji na Krasu Včeraj s« je na približno 120 km dolgi progi po Krasu vršila kolesarska tekma. Pri njej so sodelovali najboljši tržaški kolesarji. Bila je zelo napeta in polna borbe za prvo mesto, posebno med Pontonom, bratoma Sošič, Stefilongo, Česnom in drugimi. Odločilo se je v skupini najboljših šele prav pred ciljem, ko se je Rossi Rudolf odtrgal od svojih nasprotnikov in prispel z razliko približno 10 metrov prvi na cilj. Vrstni red je sledeč: 1. Rossi Rudolf, Opčine, s povprečno brzino 32 km na uro, v času 3 ure, 47 min. 2 Sošič Ernest, Opčine. 3. Coreti Karl, naslednja mesta si pa delijo po vrstnem redu Stefilongo, Sošič Emil, Česen, Jagovec, Visintini, Tretnul in drugi. 6 članov. Ostali pa delajo še doma po okoliških vaseh, in sicer v Skcrfljah, Zavrhku, M.sličah, Barki, Vatov lj ah, Famljah, Goričah in Dol. Vremah. Tq je prva zadruga te vrste v našem okraju. V začetku bo sicer imela težkoče, gotovo pa je, da ima vse pogoje za uspešen razvoj. DEKANI Delavnost prosvetnega društva. Prosvetno društvo »Jadran* je bilo ustanovljeno takoj po prvi svetovni vojni. Leta 1926 je bilO razpuščeno, sedež pa so razdejali fašisti. Po 20 letnem molku so ob osvoboditvi takoj pričeli misliti na obnovitev društva. Danes je zopet eno izmed najbolj delavnih v okraju. Najprej so obnovili knjižnico, ki šteje približno 400 knjig, nato pa igralsko skupino, ki je imela 25. novembra 1945. prvo predstavo. Januarja 1946. so ustanovili mladinski pevski zbor, ki ima redne tedenske vaje. Istega meseca je dramska družina nastopila z igro »Dobravo*, aprila pa z igro «Svet brez sovraštva*. Januarja 1947. pa je igralska skupina ponovno nastopila s Finžgarjevo . dramo «Razvalina življenja* in pokazala zelo velik napredek. S to dramo je skupina nastopila tudi v Trstu v tekmovanju Junak Mario Maganja V nedeljo zvečer sa v V-colo del-1’Ospeda.e Militare 2 z lepo kulturno prireditvijo krstili tamkajšnji kulturni krožek na ime junaka Maria Maganja. — — Številno občinstvo sta najprej nagovorila tov. Galimberil V italijanščini in tov. Gombač v slovenščini. Člani krožka so uprizorili igrico «11 ritomo del garibald;no» in več recitacij. Člani SNG Zora Jugova, Polde Dežman in Danilo Turk-JOco pa so upr-zonli prizor «Mrtveci za vasjo*. Domači godalni kvartet je s primernimi komadi izpopolnil program. Mario Maganja je bil svetel Uk borca za osvoboditev izpod fašističnega jarma. Redil se je leta 1908 v Sv. Križu, pozneje pa je živel v Trstu. Bil je močna osebnost kremenitega značaja, pri vseh znane,h priljubljen poštenjak. Ob začetku osvobodilne borbe se je tudi on pridružil borcem, dokler ga skupaj z ženo niša zaprli v vilo Bellcsguardo, kjer so ga surovo mučili. Po zlomu fašizma se mu Je posrečilo pobegniti iz zaporov ln pridružil se je partizanom. Boril se je v Istri m okolici Trsta. Napredoval Je v čin kapetana in kot poveljnik jurišnega bataljona Gor lanove brigade Je junaško padel 11. junija 1944. y Pičanu v Istri. Junaka Maria Maganjo se bodo hvaležno spominjali ne samo člani njegovega kulturnega krožka, ampak vsi tržaški Slovenci. Pregloboko je pogledala v kozarec V nedeljo zvečer se je vračala proti svojemu domu 48 letna Čargo Albina, por. De Comelli. Bila je vinjena in ko je šla po ulici D An-nunzio proti ul. Colli, kjer stanuje na št. 10. je štrbunknila na tla, da je bilo Joj. Zadobila je poškodbe na več delih telesa in rano nad desno obrvjo. V bolnici Brigata Pavia so ji nudili prvo pomoč. za festival v Pragi in dosegla lep uspeh. Pretekli mesec je društvo napravilo nov oder. Delavnost društva, ki šteje nad 160 članov, se širi tudi na druga polja. Tako so zadnje čase ustanovili športni odsek. Vodstvu društva, posebno predsedniku Kupini Erminiju, pa je treba dati za požrtvovalno delo vso pohvalo. Bivši politični preganjanci so zborovali v Doberdobu Preteklo nedeljo so imeli bivši politični preganjanci iz Doberdoba svoje zborovanje, katerega se je udeležilo okrog sto tovarišev. Na zborovanju je govoril odposlanec iz Tržiča, ki je poročal o stikih, ki so jih Tržičani navezali s podobno vse državno organizacijo. Predvsem je podrobno orisal glavne točke organizacijskega pravilnika in namen, zaradi katerega je bila to društvo organizirano. Poudaril je. da bodo delali na tem, da bi se rešilo težavno vprašanje antifašističnih vdov, invalidov in brezposelnih. Govornik je nato pojasnil, kakšno je bilo dosedanje delovanje delovanje tržiške podružnice in je povabil nauzoče, naj se trdi on; priključijo vsedržavni organizaciji. ju, razpravljanje o eimškem položaju, borba proti ostankom fašizma, volilna pravica z 18 leti, kontrola razdelitve živil m drugih po-trebšč.n, kontrola cen in temeljita borba proti črni borzi- Glede strokovnih šol bodo na konferenci zahtevali, da bodo plačane tudi učne ure, da bo pouk obvezen in da se ga udeležijo vsi mladinci. Potrebni sq novi tečaji, razdelitev učencev po razredih in skrbna izbira učne snovi. Potreben je tudi nov delovni sporazum, pri katerem naj velja pravilo, da se plača za enako dela enako plačilo. Delavcem pri obrti, trgovini, kakor tudi vajencem in učencem je treba pomagati, da jji ne bodo več delodajalci in gospodarji izkoriščali in da bodo uživali iste pravice kot ostali delavci, Kmečki mladini je treba preskrbeti strokovne šole iz vseh panog kmetijstva in jim pomagati pri udejstvovanju na kulturnem, športnem in zabavnem področju. Tudi za žensko mladmo bo treba poskrbeti in zahtevati iste pravice, kot veljajo za moške. Dekleta morajo imeti možnost dostopa v vse vrste dela razen takega, ki bi bilo škodljivo njihovemu zdravju. Da bo razvoj delovne sile čimbolj učinkovit, je potrebno napraviti posebne dogovore za posamezne stroke, v katerih mora biti določeno, koliko vajencev sme imeti posamezna tovarna ali podjetje. Da bi ne trpelo zdravje mlad.ne, je treba poskrbeti, da so delavnice zračne in čiste. Mladina mora dobiti svojemu delu primerno hrano in skrbno zdravniško nego. V časopisju bo objavljeno, kdaj in kje se bodo vršja zborovanja posameznih strok. »graditev ceste Nemški Rut - Koritnica Okrajno podjetje »Z.dgrad* za Tolminsko je pred nekaj dnevi končalo graditi novo avtomobilsko cesto Nemški Rut-Koritnica. Med gradnjo je naletelo na široko plast kamenja »lehnjaka*, ki ga cenijo na več tisoč kub. metrov. Zaradi njegove lahke teže in velike ndsilnosti bodo ta koristni ka-nien uporabljali za gradnjo obokov. IZPRED SODIŠČA “Vzorni,, policist De Salvo se skuša izmotati Včeraj je ves dopoldan govoril vodja tihotapske druščine De Salvo. Najprvo je govoril o aretaciji. Izjavil jej da so njegove prve izjave na policiji neveljavne, ker niso resnične. T« izjave so b.le odraz njegovega tedanjega nervoznega razpoloženja, ker je še sedaj bolan. Sodišču je izjavil, da je spolno bolan in se zdravi z injekcijami. Zaradi tega je živčno izčrpan. Na odvetnikovo vprašanje, zakaj je jmel pri sebi pogodbo med Curkom in njegovo ženo, se je De Salvo zvijal z dolgoveznimi odgovori, da je to le nekak osnutek pogodbe, ki nima pravne veljave, ker ni sodno potrjena. 2«n!no ime je pa napisano zaradi tega, ker je bil sam večkrat odsoten iz Trsta in zato ni mogel izpolnjevati pogodbenih obveznosti do Curka. Ko ga je predsednik sodišča vprašal, kako to, da je dal Curku 130.000 lir za avtomobilske gume, je De Salvo odgovoril, da s; je v teku 22-letne službe prihranil nekaj denarja, med vojno pa je tudi trgoval s tekstilnim blagom. Major Bayliss ga je opomnil, da so Tržačani med časom vojne pač morali njemu drago plačevati blago, da sl je mogel prihranitj toliko denarja in da lahko razpolaga danes s stotisoči. Vendar je obtoženec potrdil, da je kupčeval z blagom in da si je kot član CLN-a prihranil okrog 450.000 lir. Ko ga je predsednik vprašal o trgovski pogodbi, sklenjeni z njegovimi tovariši za nakup cigaret, ki jo Je ob-toženčo raztrgal, ko so ga aretirali, so bili odgovori zelo dolgi in nestvarni. Dejal je, da Je ono pogod- \\V.V,W.*/AV.,.5V.WA ,AV.V.5V.W.,.W.S5VA5 ČW5WNWAWA5VAVWUViWAWčAV\5V.5WW ALEKSANDER BECK: 151 VOLOKOLAMSKA CESTA — Postavljam vas, tovariši, na najodgovornejše mesto. Zaupam vam! Ce prestanemo junaško — vam bodo vsi grehi pozabljeni. Pozneje so jim bile izročene ročne bombe — med njimi tudi težko, protitankovske, da bi ob koncu, ko bi se stroj prebil, povzročil nekaj krepkih eksplozij v koloni nemških kamionov. Iz zadnjega kota sem šel mimo vozov in mimo topov na čelo. Obstal sem poleg Rahimova. Pogledal sem naokrog. Tiho sem poveljeval: — Bataljon... naprej, marš! In sem šel naprej. In sem popeljal nasršeni romb. Nemci niso takoj razumeli, kdo smo, kaj smo, kakšen je ta čudo, molčeči stroj, ki prihaja iz gozda. Mnogi so nadaljevali s porivanjem kamionov; drugi so nas, obrnivši se k nam, začudeno opazovali. Zanje je bilo to zares nedoumljivo. Rdečearmejci, ki ne drvijo na nož, ne kričijo »ura*, to ni juriš. Prihajajo morda, da bi se predali? Ne zdi se tako... Ali so znoreli? Kakih osemdeset do sto metrov »o nam dopustili, da smo predrli, ne da bi bili dvignili vzbune, Nato se je zaslišalo poveljujoče kričanje v nemškem jeziku. Ujel som: nekateri so poskakali v kamione, k orožju, k mitraljezom. Zares sem ujel: kot da s« je zdaj čas cepil na najdrobnejše delce. — Bataljon... Trenutek tišine. Puške n.so bile dvignjene k ramenu. Bilo je ukazano, kot vam je znano, da se strelja v premikanju, iz roke, prl-tisnivši kopito ob torb.co za patrone. — Streljaj! Tišino je presekala salva, — Streljaj! Z odsekanim, grmečim zvokom, ki je izzival grozo, smo spet v obliki pahljače izbruhali nekoliko stotin krogel. — Streljaj! Sli smo in streljali. To Je strašna reč — streljanje bataljona v salvah, istočasni grom iz sedem sto pušk, ki se ponavlja v mučnih, srditih razmahih. Prikovali smo sovražnike k zemlji, nismo jim dali možnosti, da dvignejo glave, da se premaknejo. Sli smo in streljali, pobijajoč vse pred seboj. Niti en sam borec ni pokvaril stroja, niti en sam se ni umaknil. Vodil sem bataljon skozi čistino med kamioni. Na poti,, v blatu, — pobiti Nemci Kot do sedaj ponavljajoč kemando, sem pregazil, ne da bi krenil s poti, enega izmed njih. Pod škornjem je truplo ohlapno utonilo v blatu, Preko trupel, skozi nemško kolono, so prodrli možje, konji, vozila. Zaslišalo se Je nekaj eksplozij: to so bile naše bombe. Ml pa smo korakali In nadaljevali s streljanjem v salvah. Bataljon Je prehodil pot. V trenutku tišine sem zaklical: — Bataljon! Poslušaj povelje podporočnika Rahimova! Zdaj je Rahimov vzklikal «streljaj!» Borci so streljali, obračajoč se nazaj. Kot do sedaj nismo dali sovražniku, da bi dvignil glavo, da bi se premaknil. Sel sem skozi sredino romba poleg vozov, mimo topov, ter se vrnil nazaj ln zavzel »mesto v ostrem zadnjem oglu poleg Bozžanova. Do gozda Je preostalo še kakih dve sto do dve sto petdeset korakov. Tudi poslej n.smo dopustili niti enemu samemu Nemcu, da bi uporabil orožje. Naenkrat se Je pojavilo na določeni razdalji, od zadaj, nekoliko tankov. S strašnim škropotom, ki se je večal, so drveli proti tiam ter odprli v premikanju ogenj iz mitraljezov. Napel sem glas in ukazal: — Bataljon! V teku! Kcnjl v galopu! V gozd, marš, marš! (Se nadaljuje) bo sklenil za primer, da bi kupili cigarete, če bi šli v Florenco. Ker pa ni šel tedaj v Italijo, je smatral pogodbo za brezpredmetno in jo je raztrgal. Na predsednikovo vprašanje, zakaj je imel to raztrgano pogodbo pri sebi, je pa De Salvo odgovoril, da ima navado shraniti take listine. Popoldne Je govorila obramba. Za obtožene Trisolinija, Redija in Refola so branilci predlagali, naj jih sodišče oprosti zaradi pomanjkanja dokazov. Odvetnik Garavelii Je branil Interdonata in se postavil pri tem na prav šovinistično stališče. SkTceval se je na razsodbe apelacijskega sodišča v Rimu (!), ki je odločilo, da posest zavezniških vojaških cigaret ni tihotapstvo. Prav tako ni tihotapstvo posest ameriških in angleških cigaret, ki jih redno deli monopol Julijske krajine. Tihotapstvo pa je po zakonu le takrat, kadar nekdo nosi cigaret« preko carinske meje in ne plača za to predpisane carine. Ker pa smo tu po njegovih besedah še v Italiji (!), niso obtoženci s tem, da so nesli cigarete v Italijo — prekoračili nobene meje, zato tudi niso prekršili carinskih predpisov. Pri tem pa je g. odvetnik pozabil, da so vsi tihotapci prevažali tudi egiptovske cigarete, ki niso ne tu, niti v ItftTJl v prometu. Za njim je govoril še odvetnik Presti, ki je skušal dokazati, da Arena nima ničesar opraviti s to tihotapsko družbo. Nato 1« prei-sedn'k sodišča major Bayliss od-godil razpravo na današnji dan. KRONIKA Kap ga je zadela na cesti V nedeljo zjutraj Okrog 8. ure je šel 58-letni Drobnič Alojz lz Svojega stanovanja v ul. Delte Doccie 20, da bi si kupil v bližnji pekarni kruha. Ko je prišel d6 angleške vojašnice, pa ga je zadela kap. Padel je po tleh m bil na mestu mrtev, prepeljali so ga v bolniško mrtvašnico za zdravniški pregled. Elektrika ga Je ubila V nedeljo okrog 10.30 so prepeljali y bolniško mrtvašnico truplo 37-letnega Bruna Tapulina iz ul Orlartd.ni 56. Tagmlm Je splezal na Rocolu na električni drog ob železnici. ker je verjetno hotel krasti žico. Pri tem pa se je dotaknil toka, visoke napetosti, ki je povzročil takojšnjo smrt. Obuti so se hoteli V nedeljo so neznani tatovi odprli s ponarejenimi ključi čevljarsko delavnico v ul. Pascoli 37, ki je last Andreja Diemc. Odnesli so mu dva para čevljev in velik kos usnja. Dienic ima nad 20 tisoč lir škode. Policija še ni izsled.la tatov. Ljubitelji glasbe Rossoii Ruggero, ki ima trgovno z rad;oaparati in inštrumenti v u? Garibaldi 6, je javil policiji, ds so mu prejšnje dn. ob neznani ur; tatovi odnesli lepo harmoniko, ki je »-etaa najmanj 20 tisoč lir. KOLEDAR Torek, 15. julija Henrik, Vladimir Sonce vzhaja ob 5.26, rAhajs ob 20.49. Dolžina dneva 15.2*- Jutri 16. julij Valentin, Bogdan Spominski dnevi 1789 Napad na Basnijo, začetek francoske revolucije. 1945 je bil v Ljubljani prvi kongres Osvobodilne fronte Nič ne pomaga: resnico moramo pričeti iskati med lažmi. Vremensko poročilo Z dne 14, t. m.: Toplota 19.7-28.4, srednja 26,5; vlaga 40%; veter 14 km na uro; nebo vedro; morje malo razgibano; toplota morja 24. Preskrba Dvig nakazil. Tekom današnjega dne naj vsi trgovci VH. VTLI, X in skupine dvignejo na prehranjevalnem uradu nakazila za koruzo. Testenine za civilne in vojaške menze. Tekom današnjega dne naj vsi lastniki menz dvignejo na prehranjevalnem uradu nakazila za testenine za prvo polovico t. m. Delitev čokoladnega mleka v Trstu. Od 15. t. m. do 31. t. m. bodo dobili: 1.) Bolniki 3 konserve čokoladnega mleka «Toddy» na nakaznice rumene barve in 2.) delavci, ki so izpostavljeni strupenim plinom, po 3 škatle čokoladnega mleka na nakaznice v ul. Pa3coli 10. Cena vsake škatle je 37 lir. Obvestilo kmetovalcem Obveščamo vse kmetovalce Trsta in okolice, da se je z današnjim dnem pričelo razdeljevanje otrobov, in sicer za molzne krave po 20 kg na glavo. Nakazila se lahko dvignejo pri občinskem statistieno-gospodarskem uradu y ulici Roma 20-11. Dne 19. t. m. t, j. soboto, se zaključi razdeljevanje. Enotni sindikati Odbor iz podjetja I.C.A.P. Vse hišnike, čuvaje in čistilce pri podjetju I.A.C.P. vabimo na sestanek, ki bo v četrtek, 17. t. m. ob 16. uri v ul. Imbriani 5. Pre. tresala se bodo važna vprašanja. OOSS kemične petrolejske stroke, Seja danes, 15. t. m. ob 18. zvečer v ul. Imbriani 5. Splošna skupščina pek°v. Vši peki naj se udeležijo splošne skupščine v sredo, 16. t. m. ob 16. uri v ul, Conti 11. E. S. mesarjev. Danes ob 19. uri se sestane na sedežu glavni odbor. Slaščičarji. V četrtek, 17. t. m. ob 19. uri se sestane na sedežu glavni odbor. Peki. Jutri, 16. t. m. ob 16. uri »e na sedežu v ul. Conti 11 sestane glavni odbor. Zadružni odbor avtonomne ustanove ljudskih hiš. Vsi vratarji, čistilci in čuvaji, uslužbeni pri tej ustanovi naj se udeleže skupščine, 17. t. m. od 16. na sedežu ul. Imbriani 5. Opozorilo udeležencem praškega festivala Tajništvo Tržaškega odbora za festival- y Pragi objavlja datume odhoda štirih skupji, k; sestavljajo tržaško delegacijo: I.-skupina, ki jo sestavlja delegacija, ki se bo udeležila otvoritve festivala, bo odpotovala 17. t. m. II. skupina: Zmagovalci šahovskega turnirja, nogometa, literarnega tekmovanja, umetnostnega natečaja, boksa, rokoborbe, drsanja na koleščih, letalski modelarji, skupina študentov, skupina delavcev, harmonikast Sv. Marka, tržaški odbor festivala, en član mestnega odbora ZAM in zmagovalci tekmovanja v okviru ZAM bodo odpotovali 24. julija. III. skupina: Zmagovalci godbenega natečaja, košarkarji, kolesarji, natečaja dramatskih skupin, skupina delavcev m dva člana mestnega odbora ZAM, bodo odpotovali 31. julija. TV. skupina: Zmagovalci plavalnih tekem, veslači, lahkoatieti, pevski zbori, zmagovalci natečaja lista »Gioventu*. zmagovalci tekem v okviru ZAM-a, skupina zmagovalcev natečaja obrtnikov, skupina študentov, dva člana mestnega odbora ZAM-e, bodo odpotovali dne 7. avgusta Vsak član delegacije naj položi pri Tržaškem odboru za praški festival denar za osebne stroške, v katere pa niso všteti ne potn. stroški niti stroški za stanovanje ln prehrano. Vsi tovariši naj si čim-prej priskrbijo potne liste, zato naj vsakdo osebno napravi potrebne korake v Riva 3. Nqvembre 'št. 1. Potem naj pošlejo yse dokumente na iržašk. odbor za festival, ki bo preskrbel vizum pri Civilni policiji. Oni, ki so poročeni al; mladoletni, naj se zg.as.Jo v Riva 3- Novembra št. 1 z zakoncem oziroma starši. Kampanja za tišino V Trstu sta še zadnje mesec« šum ih ropot tako stopnjevala, da sta postala že skoraj neznosna ih resno ovirala delo po uradih in raznih podjetjih. Avtomobili ; rob'jo po cestah in trgih tudi, kadar ni potreba in ljudje poslušajo do kraja odprt« radijske aparate pri odprtih oknih. Zato je bilo sklenjeno, da Be začne v četrtek 17. t. m. kampanja za tišino, ki bo trajala teden dni. Po kampanji za promet se Je pokazala nujna potreba, da bi se tudi na najnižjo mero omejili neznosni hrušč ih trušč, ki vlada v Trstu podnevi in često tudi v nočnih urah. Da pa bo ta kampanja res uspešna, je potrebno, da se meščani disciplinirano drž* vseh predpisov in da jih strogo izvajajo. Vse pritožbe protj prekrškom in proti kalilcem miru bodo sprejemale posamezne policijske postaje in postaje občinskih stražnikov, kamor se lahko občinstvo pritoži ^sebno ali P° telefonu. Navodila občinstvu bodo izdana tudi preko radia. Sprejem v Dom Srednje tehniške šole v Kop Z ozirom na omejeno število ro v Domu Srednje tehniške š°6 Kopru, opozarjamo vse dijake, izročijo ali pošljejo do BO. t. pismene prijave za sprejem v Prijave, ki bodo prispele kasmr' bomo lahko upoštevali samo P°9° kati" no in bodo morali dijaki, za ne bo mesta v Domu, stanovati Se hraniti privatno. ,f Polna oskrbovalnina (stanovat i hrana, pranje perila) bo » r 2.500 lir mesečno. Vsak dijak prinesti s seboj: žimnico, vx9 in ostalo posteljnino, brisačo in gi potrebni pribor. Dijaki, ki ne bi zmogli P'a“° lotne oskrbovalnine, a so P° jem uspehu in napredku v vredni podpore, bodo plačali li ^ četrtinsko, polovično ali Pa * ' trtmsko oskrbovalninO. K°t , ment za to je treba priložiti P 1 potrdilo krajevnih oblasti. Seja izvršnega odbora SIAFt bo v sredo. 16. julija ob 15, n11. Tečaj slovenskega jezik® za srednješolce se bo pričel danes ob 10. uri 7 štorih prosvetnega društva «* Smuc» na Skcrklji. Tečaji za popravne izpit® Sola Enotnih sindikatov, k' ^ vodi prof. Smidichen Narcis'{,ji pričela s 1. avgustom t 1. fljjjak8 za popravne izpite za vse J . skednjih šol. Tečaji bodo m meznike ali cele skupine v ,8 predmetih. Pojasnila in vpi*0 .^ od 15. t. m. dalje na sindikat sc-dežu, ul. Imbriani 5, 6008 dnevno od 11.30 do 13. Prosvetno društvo «S- odpoveduje današnji sestanek di popravil društvene dvoran • Prosvetno društvo «V. 5®“^ vabi danes na običajni eeatan ^ predavanjem, ki bo ob 21. v ‘ [jje deirOspedale Militare 2. Naj ne izostane. Športni klub Sv. Iv*® CrČZ ^ bo priredil izlet k izv.ru v vzponom na Triglav. Odh^ soboto, 19. t. m. ob 15. uri. j,#! vanja v sredo in petek na po S. uri zvečer. Izlet na Triglav Pristaniški športni odsek b* j.{. redil 19. in 20. t. m. izle1 tffi glav. Vpisnina, za člane zna ^ lir. za nečlane 540 Ur. Ost** FJjjv, nila v Domu pristaniških d*1 I. nadstropje. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v * ^ obvešča kmetovalce in vrin,, ji da sprejema še nadalje nar° *n0j« sadike znanega zelja z N® $ Predplačilo popravljene cene J lir za 100 sadik. . DAROVI m~PRISFEVKlg? Ob priliki 27-letn.ee venskega narodnega doma v ^ je daroval tov- Fran Lem-0 lir za naše gledališče. red' Radijski sno v torek, 15. julij® TRST II 7.30. Koledar, jutranja 7.45. Poročila. 11.30. Iz ft®?» p oper. 12.00. Predavanje. 1*. 'ji* producirana glasba. 12.45. F pj 13.00. Vokalni kvintet. »- ,9i mična glasba. 13.45. Poet-taS fpo 14.15. Predavanje. 14.28. C:,a jg.06 reda. 17.30. Plesna, glasba-Klavirske skladbe. 18.30. Sio # literatura. 18.45. Klasični in1* l3,J) zi. 19.00. Mladinska oddaj3, ^ffs. Ceaka glasba. 19.45. Poročil3, Slovenske pesmi poje E'2?, r,ji>č' vac in Samo Smerkolj. ^ E ska glasbena ura.. 20.45. * f3prt nje. 2100. Ravel: Španska ^ di ja. 21.15. Ali že veste? 2U(Lte^. oert violinistke Brandlove pen-iz Maribora). 22.00. Pest»r t spored. 22.45. Lahka POročila. 23.30. Citanje a* 23.35. Nočna glasba. KIKOPKEDSTAOEjI ITALIA. 16.00: »Suzanine IJ11^^1 Georg Brent in Jean Fo■ .f VIALE. 16.30: »Teksaški nikl*. t.m IMPERO. 16.00: »Pod rdeči® ščem*. C. Veidt in Annab-MASSIMO. 16.00: »Njeno V.*^; stvo je zaljubljeno*. £*e land in R. Cummings. ioIC ARMONIA. 16.00: »Noč Pue ščin», Tom Conway. , IDEALE. 16 30: »Potepuh v » Te) CARDUCCI. 15.30. »Skobci.*, sasa* in »Zaklad na Odg. urednik DUŠAN T.sk Stabtlimento Tip. Zahval® Po tragični emrti sopr0#4 Ladiča se žahvaljujem čč. gosP®?,% PfT nu Semiču za samaritan moč, ki mu jo Je nudil ob vsemu ljudstvu, ki ga l.md l,a ljalo na zadnji poti, Pev,fTm cv* l ru, govornikom, darovale atjb(' in vsem, ki so mi stali kejši uri ob strani. Kanal ob Soči 11. t- . *jl)t Žalujoča MARU^^^ Zahval® ^geg> Ob težki izgubi našeg® sina ln brata Jožeta Goljc ^ ki * . s« zahvaljujemo vsem, kakor koli izkazali zadnJ Smast 13. julija 1947. -jjA Družin* ° h Velika likvidacija modulov po ZNIZANlH " KRZNARSTVO ZILIOTTO r~ THST, lil.; TRENTO II TElKFfl1