PRIMORSKI DNEVNIK fcitottna plačana v gotovini ja 1 • **>b. postale I gruppo ” (jCIlfl 4U llf Leto XXn. Št. 111 (6398) TRST, sreda, 11. maja 1966 U TANT O EKSPLOZIJI KITAJSKE ATOMSKE BOMBE Vsak jedrski poskus je obsojanja vreden Protest japonske vlade proti eksploziji Tudi predsednik malezijske vlade je protestiral - Čuenlajeve izjave Diplomatski incident v Pekingu med govorom predsednika albanske vlade Jedrski ali termonuklearni poizkus je obsojanja vreden s stališča OZN in s človeškega stališča v celoti.» Japonska vlada je davi prote--------------,. , »tirala proti kitajski jedrski eks-! mena Preklicati svojin sklepov, da Dktziii in ie cklonila inrei^ti vce ’ se odpove jedrskemu orožju, ce-ukSi ^ J sklenila sprejeti vse: ima tehnično možnost, da si Ukrepe, da ugotovi radioaktivno £oskrbi t0 vrst0 orožja. prodstav- »kuženje ozračja in vode v vsej j nik je dodal> da japonska ponav-urzavi. Na današnji seji vlade, jja po7.iv svetovni javnosti proti J6 predsednik vlade Sato odre-1 ' --dil, naj se ustanovi poseben center za ugotavljanje radioaktivnih Padavin. Računajo, da bodo ne-varni droboi prispeli na Japonsko v četrtek. Sest reakcijskih letal, ki so opremljena s primerami aparati, je že pripravljenih na odlet, 'a izmerijo stopnjo radioaktivnosti nad vsem japon-skim ozemljem. Po današnji seji vlade je uradni Predstavnik izjavil, da je cJapan-*ka protestirala z živim obžalovanem proti zadnjemu kitajskemu Poizkusu, kakor je protestirala z *>'im obžalovanjem proti prejšnjima dvema poizkusoma.* Dodal je, da Japonska nima nobenega r.a- NEW YORK, 10. — Glavni tajnik OZN U Tant je objavil | jal na nekatera vprašanja o ki-danes naslednji komentar o kitajski jedrski eksploziji: «Vsak i tajski jedrski eksploziji in o na- ■ ■ ... . .. povedovani francoski jedrski eks- ploziji na Tihem oceanu. Izjavd je med drugim: «Še dalje bomo protestirali proti jedrskim poizkusom in naše stališče je znano tudi francoski vladi.* Voditelj opozicije VVhitlam je vprašal ministra, kako se sklada stališče avstralske vlade, ki je nedavno dovolila pristanek francoskim letalom, ki si namenjena na Tihi ocean, z nedavnimi izjavami, ki obsojajo francoske napovedane poizkuse. Hasluck je tudi izjavil, da ni dobil nobenega protesta opozicije proti kitajski jedrski eksploziji. Drugi voditelj opozicije Calvveil pa je izjavil, da je «neumno primerjati tri kitajske bombe ameriškim in sovjetskim jedrskim zalogam*. Hasluck je tedaj odgovoril: «E:ia sama bomba, ki ekspodira, je bolj uničevalna od vseh vskladiščenih * V Moskvi je predstavnik zunanjega ministrstva na vprašanje dopisnika agencije Tanjug odgovoril: «Smo proti jedrskim poizkusom jn smo to dokazali s podpisom moskovske pogodbe. Zatem je izjavil, da je sovjetsko stališče glede teh vprašanj dobro znano, in je dodal, da ne ve, ali bo moskovska vlada uradno reagirala na včerajšnjo jedrsko eksplozijo. Dopisnik pravi tudi, da ie jedrski poizkus izzval nezadovoljstvo v sovjetski javnosti. Dejstvo, da je bil poizkus napravljen prav na o-bletnico zmage, bi lahko pomenilo demonstrativen korak kitajskih voditeljev. Vsi pekinški listi posvečajo mnogo prostora novici o jedrskem poizkusu. Vendar pa objavlja današnji tisk predvsem dolgi govor, ki ga je imel včeraj član albanske delegacije Kapo, v katerem je znova obrekoval in napadal sovjetske voditelje. Poleg tega so objavili na vseh prvi straneh in nad poročilom o jedrski okesploziji dolg intervju, «i ga je Čuenlaj dal 10. aprila nekemu pakistanskemu časnikarju, Čuenlaj pravi, da Peking ne bo nikoli dal pobude, da bi izzval vojno proti ZDA, in poudarja, ‘ da bo Kitajska pomagala vsaki državi, ki bi bila žrtev napada. Čuenlaj je danes izjavil, da si Kitajska pripravlja jedrske zaloge, a- | širjenju izdelkov, ki škodujejo o-| zračju in ki ogrožajo človeštvo. Pripomnil je, da je japonska vlada povabila Kitajsko, naj se udeleži konference, na kateri bi razpravljali o uničenju jedrskega orožja «Kitajski modrijani, je zaključil predstavnik, že od nekdaj učijo, da vsakdo, ki živi s silo, bo podlegel sili.» Predsednik malezijske vlade Tun-ku Abdul Rahman je danes obsodil kitajsko jedrsko eksplozijo. Poudaril je, da je Malezija proti uporabljanju tega skrajno nevarnega orožja, ter je izrazil upanje, da se bo jedrska energija uporabljala samo v mirne namene. ' V kanadski poslanski zbornici je zunanji minister Hasluck odgovar- ...iiiiiiimiiiiHiiimiiMminilHMMIMiiiiiiiiiiiiiiiiii,iuilmiiii!iiiiii mulil inimininiiuiiil tito prispel v sibenik Načrt družbenega razvoja SFRJ do leta 1970 Dvig narodnega dohodka od 7,5 do 8,5 odst., industrijske proizvodnje za 9 -10 odst., kmetijske pa za 4 - 5 odst. . ŠIBENIK, 10. — Skoraj vse prebivalstvo Šibenika se je danes *>jub dežjiu zbralo v pristanišču ln vzdolž pločnikov ulic in toplo Pozdravilo predsednika Jugoslaviji ki se je s soprogo in z ostali-***> člani spremstva vrnil z neuradnega obiska v ZAR. Od uradnih osebnosti so predsedniku republike zaželeli dobrodošlico predsed-zveznega izvršnega sveta Peter Stambolič, tajnik CK ZK Hr-v**ke dr, Vladimir Bakarič, pred-**70. Načrt predvideva med dru-""h, da se bo narodni dohodek v Prihodnjih petih letih povečal za * Odst do a * odst. industrijska --- 8A odst., industrijska Proizvodnja od 9 do 10 odst,, kme-ujska proizvodnja pa od 4 do 5 “ust. Strokovnjaki zveznega zavoja za načrtovanje sodijo, da je realno pričakovati, da bo z dohod. "j|°d turizma in drugih gospodai-Jbh jn negospodarskih dejavnosti •pogoče do leta 1970 zagotoviti de-‘zne rezerve v znesku 500 mili-«5°v dolarjev, kar bo omogočilo -Purževanje stabilnosti trga in Juadhih odnosov v gospodarstvu. načrtu se posveča posebna po-,°rnost tudi življenjskemu stan-ardu in v zvezi s tem zidanju rariovanjskih hiš. Predvideva se, a se bo v prihodnjih petih letih bodo sejo sklicali jutri ali v četrtek. Pismo je podpisalo 30 predstavnikov afriške skupine od skupnih 36 (nekatere teh držav nimajo sedaj svojega predstavništva v New Yorku). Pismu je dodana spomenica. Poleg tega je skupina pripravila načrt resolucije, ki jo misli predložiti varnostnemu svetu in s katero zahteva sankcije proti Portugalski in Južni Afriki, če bi še dalje trgovali z Rodezijo. Danes je prispel iz Londona v New York tu. di zambijski zunanji minister Kap-vepve. ------;--- Panično streljanje v Sajgonu SAJGON, 10. — Po eksploziji bombe, ki je nastala preteklo noč pred policijskim poslopjem v središču Sajgona, se je ameriških vojakov polastila panika in so začeli streljati vsevprek. Ubili so šest civilistov, 29 pa jih ranili; med ranjenimi je osem Američanov. Atentatorji so namestili bombo na biciklu, ki so ga naslonili na zid in so se nato umaknili. Skupine a-meriških in južnovietnamskih policajev, ki so se takoj pojavile, pa so mislile, da gre za partizanski napad in so začele streljati vsevprek. Streljanje je trajalo približno pol ure. Panika je bila tolikšna, da sta streljala tudi dva vojaka, ki sta bila oddaljena 400 metrov. Pri tem je eden od strelov zadel moškega v notranjosti bližnje bolnišnice in ga ubil. toda nikakor ne misli slepo zaupati v to orožje. Pripomnil je, da Ki tajska ne bo nikoli prva rabila jedrskega orožja. Kakor ne misli sprejeti nobenega jedrskega izsiljevanja, tako ne bo na ta način drugih izsiljevala, čuenlaj je govoril na poslovilnem banketu, ki so ga priredili albanski delegaciji. Ponovil je običajne obtožbe proti Sovjetski zvezi in dejal, da hočeta ZDA in Sovjetska zveza ohraniti monopol nad jedrskim orožjem. Pripomnil je, da se atomsko orožje ne bo moglo monopolizirati, «kakor se je v zgodovini zgodilo z drugim orožjem*. Agencija Nova Kitajska poroča, da je predsednik komunistične stranke Maocetung sprejel danes albansko delegacijo, ki je na obisku v Pekingu Na omenjenem banketu je govoril tudi Mehmet Šehu, in med njegovim govorom so poljski, češkoslovaški, madžarski, mongolski, bolgarski in vzhodnonemški delegat zapustili dvorano, ker je Šehu ponovil svoja običajna obrekovanja proti Sovjetski zvezi. Romunski delegati pa so ostali v dvorani. Kakor poroča severnovietnamska tiskovna agencija, je predsednik Hošiminh poslal Maocetungu brzojavko, s katero izraža «najtoplej-še čestitke zaradi uspele termo- «Ta eksplozija, pravi brzojavka, bo okrepila obrambno moč Kitajske in sil, ki branijo svetovni mir, ter bo spodbujala tiste, ki se borijo proti ameriškim imperialistom.* Nov spopad med Izraelci in Jordanci TEL AVIV, 10. - Na demarkacijski črti med Izraelom in Jordanijo je bil danes nov spopad. Z obeh strani so streljali z možnar-ji in z avtomatičnim orožjem. Predstavnik izraelske vojske je trdil, da so streljanje začeli jordanski vojaki, ki da so napadli skupino izraelskih delavcev. Dodal je, Nov potres v Taškentu TAŠKENT, 10. — Agencija Tass je javila, da so se vso preteklo noč ponavljali v Taškentu močni potresni sunki šeste in sedme stopnje mednarodne lestvice. Potres je povzročil veliko škodo, več ljudi je bilo ranjenih. Davi so se sunki po. navijali. Poškodovanih je bilo več poslopij, ki jih je bil prizadel že pejšnji potres, in tudi več drugih. Ranjene, glede katerih ne poročajo števila, so zdravili v mestnih bolnišnicah. V Taškentu so bili med potresom delegati 15 afriških držav, ki so zbežali iz hotela na ulico. Med njimi ni bilo ranjenih Pozneje je agencija Tass javila, da je prebivalstvo Taškenta prebilo še eno noč v strahu. Ljudje so zbežali na ulice zaradi potresnih sunkov, ki so se nadaljevali. Del mesta je ostal brez električnega to. ka. V zadnjih 15 dneh je bilo 300 potresnih sunkov, od katerih pa je bila večina šibkih. Moč potresnih sunkov v pretekli noči pa je dosegla 6 do 7 stopinj. Slišalo se je tudi podzemeljsko bobnanje. DUNAJ, 10. — Avstrijski predsednik Jonas je odprl davi v kongresnem središču v Hofburgu sedmo konferenco «Cospar» (Commit-tee on Space Research), na kateri PO ŠTIRIH MESECIH NEUSPEŠNIH POGAJANJ V Ženevska konferenca prekinila delo do 14. junija Indijski predstavnik je obsodil kitajski jedrski poizkus ŽENEVA, 10. — Odbor osemnajsterice za razorožitev je danes odložil svoje delo do 14. junija po skoraj štirih mesecih pogajanj, med katerimi pa ni bil dosežen noben sporazum. Italijanski delegat Cavalletti je kot predsedujoči delegat podal pozneje časnikarjem kratko izjavo, v kateri je omenii, da je konferenca delala v pomirjenem ozračju, vendar pa, na žalost ni bil dosežen noben sporazum. Cavalletti je pripomnil, da «v sedanjih kočljivih o-koliščinah in ko se nadaljuje v jugovzhodni Aziji, je vendarle o-hranitev stika med vzhodom in zahodom v Ženevi ter soglasno poudarjanje, da bodo nadaljevali napore za sporazum, že samo na sebi značilno in je pozitiven element pomirjenja*. Na današnji seji so govorili predstavniki Indije, ZDA, Sovjetske zveze, Poljske, ČSSR in Kanade. stavniki nevezanih držav, druge pa Govoril je zatem o ukrepih proti vzhodne delegacije. Največ so na sedanjem zasedanju govorili o u-krepih proti širjenju atomskega o-rožja. Večina govornikov je tudi danes govorila o ukrepih proti širjenju jedrskega orožja in izrazila upanje, da bodo odložitev konference izkoristili za iskanje stičnih točk med različnimi stališči, ki so prišla do izraza v sedanji fazi pogajanj. Ugotovili- so tudi, da je bila razprava koristna, ker je pripomogla k osvetlitvi posameznih idej: To je ugotovil tudi sovjetski delegat, ki pa je obtožil ZDA, da onemogočajo sporazum in pripravljajo načrte o jedrski sili NATO. Poljski predstavnik pa je ostro napadel bonsko vlado, medtem ko sta ameriški in kanadski delegat zagovarjala atlantsko politiko in načrte o jedrski sili NATO. Indijski predstavnik je v začet- Na sedanjem, ’ devetem zasedanju , ku svojega govora predvsem obso-odbora je bilo skupno 98 govorov, dil nov kitajski jedrski poskus in da je bil ubit en izraelski vojak | sodeluje "nad 600 znanstvenikov in I od katerih so jih polovico imele obtožil pekinško vlado ekspanziom-ter da se streljanje nadaljuje. I strokovnjakov iz 35 držav. 'zahodne delegacije, dvajset pred- stičnih m militaristični ez j. ...............m.....................m..........i....imiilliniiiimi.il.. BISTVENO RAZLIČNA STALIŠČA V VLADNI KOALICIJI Danes bodo volili predstavnike Italije v evropski parlament Socialisti zahtevajo, da se izvolijo predstavniki vseh skupin in tudi komunisti, čemur se KD odločno upira - Še vedno neuspešna pogajanja z zdravniki - Prekinjene stavke kovinarjev državnih podjetij širjenju jedrskega orožja s stališča nevezanih držav. Izjavil je, da ameriški in sovjetski načrt pogodbe s tem v zvezi ne spoštujeta potreb držav, ki nimajo atomskega orožja. Poudaril je, da bo moral vsak sporazum določiti vrsto načel: predvsem ne sme vsebovati nobene možnosti izmikanja, vsebovati mora zadostna jamstva nejedrskim državam, določati nadzorovana jamstva ter popolno e-nakost med nejedrskimi in jedrskimi državami. S tem govorom se je sedanje zasedanje zaključilo. RIM, 10. — Obnovitev italijanske delegacije v evropskem parlamentu je v ospredju političnih razprav in mrzličnih posve-tovanj med predstavniki vladne večine. Začrtani sta namreč dve ostro nasprotujoči si stališči: socialisti in republikanci zahtevajo, naj se vključijo v delegacijo —------------ tudi predstavniki ppczicijž m to. j stopal stališče, ki ga je sedaj spre-rej tudi komunisti, medtem ko' jela PSI, in utemeljeval logičnost i zato so proglasili za cementarne KD nasprotuje možnosti, da bi I prisotnosti komunistov v evrop- j prvo 48-urno stavko, ki bo 20. in skem parlamentu, ko so že zasto- 21. maja, ter naslednjo 72-umo do pričela v torek, 17. maja. Vsedržavna tajništva FILCA-CISL, FILLEA-CGII. in FENEAL-UIL so sklenila zaostriti sindikalno borbo uslužbencev cementarn in opekarn za dosego nove delovne pogodbe. tih komunisti prisotni, v evropskem parlamentu, češ da ta parlament izraža stališča prizadetih vlad. Izvršni odbor socialističnih poslancev je na današnjem sestanku pani v poslanski zbornici in v senatu. Demokrlsljanski poslanci so se sestali na skupščini, kjer so razpravljali o poročilu predsednika .. , ...... , , nami. Po sestanku se je izvedelo, čin glasovanja to bi zagotavljal da poslanci KD soglasno naspro- vseh skupm _ v ^ evrop (tujej0 vključitvi 1 komunistov v ev- ropske organizme, na vsak način prisotnost skem parlamentu. Socialistični po- j »I * ssl tak način, da so predlagale svoje kandidate. V tej zvezi je namest-1 Načelniki skupin senata so se nik tajnika PSI Brodolini dejal, da danes dogovorili, da bodo jutri pri-je stališče poslanske skupine in taj- ■ čeli v senatu razpravo o amnestiji, ništva stranke enako. katero bodo nadaljevali na dveh Rekli smo, da so danes bila gle-1 zasedanjih v četrtek in če • bi bilo de tega vprašanja mrzlična poga- j potrebno tudi v petek dopoldne, janja. Zvečer so se sestali v poslan-! Razprava se bo nanašala na bese-ski zbornici Nenni, Rumor, De j dilo zakonskega predloga, ki ga je Martino in Tanassi. Razgovor so i sestavila posebna ožja komisija se-prekinili, ko je poslanska zbornica I nata. Predvidevajo, da bo razpra-glasovala o raznih popravkih zako- j va dolga ker so vse skupine že na o pravičnem razlogu za odpu-1 predlagale številne popravke, s kaste, po glasovanju pa so ga nada- terimi v bistvu širijo amnestijo, ljevali. Ob zaključku je tajnik j Poleg tega so se dogovorili tudi, PSDI Tanassi samo ugotovil: «Do da bo senat L junija prekinil delo se bo sestal 'jutri. Pogajanja se bo- ] ku ugotavlja, da bi morali o tem primeru razpravljati v šoli ter m bilo nobene potrebe, da se sproži vsedržavni škandal. Ce inkriminirani članek ni bil v redu, bi morali o tem razpravljati na demokratičen način, ne pa anonimno, kot se je to zgodilo. Nato se v uvodniku govori o pravici do izražanja mnenj v demokratičnem režimu. Vse članke je pregledal ravna telj inštituta prof. Daniele Matta-lia, ki je bil na procesu prav tako obdolžen in popolnoma oproščen kot drugi obtoženci Ravnatelj ni nič spremenil v večini član kov in je cenzuriral samo zaključek članka, ki se nanaša na oprostitev skupine, ki je širila proti-i militaristične letake in ki je bila pred sodiščem skoro istočasno ž uredniki «Zanzare». Tako je ostala ena kolona lista bela in je na njej napis: «Ker je ravnateljstvo dalo negativno mnenje, uredništvo privoli, da se ne objavi zadnji del članka.« stavko, ki bo 26., 27. in 28. maja. Uslužbenci opekarn pa bodo stavkali 24 ur 24. maja in 48 ur 3. junija. Vsedržavna sindikalna tajništva prizadetih kategorij so proglasila 24-urrio stavko usluibencev avtobu. sov in tramvajev, ki Imajo pogodbo ANAC in občinskih podjetij. Kasneje je stavko za občinska pod. jetja proglasila tudi federacija občinskih transportnih podjetij FE-DETRAM. Stavka bo 12. maja in se nanaša na zahteve za obnovitev, delovne pogodbe. V petek, 13. maja bodo stavkali uslužbenci pristanišč, ki so zaposleni pri mehaničnih sredstvih. Do stavke je prišlo, ker sindikalne organizacije niso prejele odgovora na zahteve za izboljšanje plač in normativnih pogojev. Sklenili so tudi, da od sobote dalje ne bodo dslali nadur. sporazuma nismo prišli«. Iz tega torej sledi, da se bodo vladne stranke jutri predstavile ločeno, kar je prvi tak primer, kot je tudi prvikrat, od kar se govori o socialistični združitvi, da zastopata PSI in PSDI različno stališče. Glede stališča PSDI je zanimivo, da je Saragat, preden je bil izvo- nuklearne eksplozije na Kitajskem*, ljen za predsednika republike, za- v JillllUUllJUI pVHII --------------- ------1'....J ~ * *■* J ‘ ^ • J i ----------------------------‘------- ' ridalo okrog 700.000 stanovanj. V žv»7; «. 7;) i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniirtfiiiiiiiiaifiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiifiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifeiiitiiiiiiiiiiiiiMiiaiiiil OBISK SOVJETSKE DELEGACIJE V KAIRU -iVezi s tem pa so v odboru za JJ^strijo in gradbeništvo padle Plombe, da investicije za grad enist-vo niso zadostne in ne žago avljajo zidave predvidenih stano Nekateri poslanci so bili na aije mnenja, da so sredstva, ki Predvidevajo za razvoj neza stn° razvitih krajev, nezadost s,a 'n da bi bilo potrebno sred i.ya sklada za razvoj teh podro Povečati od 2.5 odst. na 3 odst rodnega dohodka. V OPATIJI Srečanje književnikov SFRJ in Italije REKa, lO. — Na pobudo in j organizaciji italijanske revi-«La Sattana» bo v Opatiji ?“ 12. do 15. maja sestanek **jiievnikov Italije in Jugo-lavije. Na sestanku, ki se ga udeležilo 21 književnikov ČJtalije in 35 književnikov in y}ikov iz Jugoslavije — med štirje pisatelji italijan-etnične skupine — bodo odpravljali o temi «Književ-°®f in bralec». Na lanskem Podobnem sestanku so raz-javljali o temi «Književnost oanes». v okviru letošnjega očanja književnikov Jugosla-in Italije bo skupina knjl-**ynlkov iz Italije v Italijanom kulturnem krožku na Keki priredila večer italljan *«e poezije. Kosigin zagotavlja ZAR podporo za gospodarski in socialni napredek Včeraj prvi pogovor med Kosiginom in Naserjem - Brcžnjev na obisku v Bukarešti? KAIRO, 10. — Predsednik sovjetske vlade Kosigin je prišel danes s svojo delegacijo na uraden obisk v ZAR, kjer bo ostal osem dni. Prišel je s svojo ženo. V delegaciji je 30 oseb, med katerimi tudi zunanji minister Gromiko, vrhovni poveljnik sovjetskega ladjevja in dru- Rodezija N®w YORK, 10. — Sedanji pred. ^unik skupine afriških dr av v j. N (predstavnik Leopoldvilskega °hga) je Izročil predsedniku var- *ahti nega sveta pismo, v katerem gi. Na letališču so sovjetske goste sprejeli predsednik Naser z ženo in otroki, ter številne civilne in vojaške osebnosti. Med diplomati je bil tudi kitajski poslanik. Naser je Kosigina objel po arabskem običaju. Popoldne sta imela Kosigin in Naser prvi razgovor, zvečer pa je sovjetska delegacija odpotovala v Asuan. Jutri zjutraj se bo Kosigin ustavil v industrijskem mestu Heluan 30 kilometrov južno od Kaira. Ogledal si bo vse tamkajšnje industrijske in druge naprave, med katerimi so jeklarske naprave, ki so jih zgradili z zahodnonemško pomočjo, 'kemijske tovarne, ki so jih montirali sovjetski tehniki, tovarna avtomobilov Fiat in montažna tovarna jugoslovanskih torjev. Na nocojšnji večerji v Kairu je Kosigin ziigotovil podporo Sovjet; ske zveze ZAR za njen gospodarski in socialni napredek. Dodal je, da so revolucionarne spremembe v narodov proti kolonializmu in imperializmu. «Napadalci, ki so bili poraženi v Egiptu leta 1956, bodo dokončno poraženi v Vietnamu,* je poudaril Kosigin. Nato je ponovil podporo Sovjetske zveze severno-vietnamski politiki in južnovietnam-ski narodnoosvobodilni fronti za rešitev vietnamskega spora in je tudi zagotovil vso podporo naro dom, ki se borijo za svobodo in neodvisnost. Po poročilih raznih agencij je glavni tajnik KP SZ Leonid Brež-njev prispel danes opoldne v Bukarešto na razgovore s tamkajšnjimi partijskimi voditelji. S tem v zvezi so se razširile govorice, da se bo Brežnjev morda sestal v Cuenlajem, ki ima priti v Bukarešto. Toda kakor poročajo iz Pe-trak- I kinga, jo to srečanje izključeno, ker bo čuenlaj odpotoval v Buka rešto šele čez nekaj dni. V Moskvi zatrjujejo v poučenih krogih, da spremlja Brežnjeva eva takoj4njo sejo sveta, da bi /ar povečale njen ugled na sve 1 zapustil Bukarešto, še pred priho- v reko Cetine, Napravljali o Rodeziji. Verjetno iu m njen prispevek borbi mnogih. dom čuenlaja. •*" 11 do 14. junija, ko se zaključijo upravne volitve Danes so se sestali zainteresirani ministri in so razpravljali o sporu med zdravniki in zavarovalnimi u-stanovami. Minister za zdravstvo Mariotti je po sestanku izjavil novinarjem, da je končni cilj vlade, da se ponovno vzpostavi zdravstva, na zaščita za zavarovance. Na vprašanje, če so govorili tudi o prispevkih zdravnikom, oziroma o zvišanju teh prispevkov, je minister odgovoril, da so o tem razpravljali samo na splošno. Minister za delo Bosco pa je dejal, da se bodo pogajanja z zdravniki nadaljevala na sedežu ministrstva in ob prisotnosti sindikalnih predstavnikov, j Zvečer je bil napovedani sesta-I nek, ki pa se je končal povsem ' brezuspešno. Predsednik FNOM — ! sindikati prof. Durando je mini-i strove pobude ocenil za nesprejemljive in dejal, da ne dajejo niti osnove za nadaljnje razgovore. Predsednik FNOM prof. Bariatti pa ni hotel dati nobene izjave in je samo sporočil, da je sklical osrednje vodstvo organizacije, ki mora odločati. Minister je v začetku ponovil zahtevo, da je treba ponovno vzpostaviti neposredno zdravstveno zaščito. Nov dogovor mora v prvi vrsti izboljšati zdravstveno zaščito, kar se lahko doseže tudi z boljšo specialistično organizacijo in okrepitvijo ambulant zavarovalnih ustanov. Glede bolnišnic se ministrovi prelogi nanašajo «na poln čas zaposlitve« in na možnost zvišanja prejemkov za okoli 16 milijard lir. Glede splošne zdravniške zaščite pa je za sistem «a quota capitaria« predlagal zvišanje števila zavarovancev na povprečje. 1.500 s toleranco 20 odstotkov. V treh mesecih bi morali določiti norme o zavarovanju, v istem razdobju pa bi se morali zdravniki izreči za način plačevanja. Glede ekonomskih vprašanj pa je minister ugotovil, da ni mogoče predvidevati nobenih zvišanj zunaj letošnjega proračuna in bi torej za morebitne poviške ne mogli izplačevati «za nazaj« in bi prišla v poštev samo odškodnina «una tantum«. V zvezi s sporočilom Intersinda, da so pripravljeni pričeti razgovo-je lastnik avtobusa, ki je sam šo-|re o obnovitvi delovne pogodbe za majhna delegacija« in da je nje- 1 fjral, zaradi prevelike hitrosti iz uslužbence državnih kovinarskih gov obisk «strogo dvostranskega I gubil oblast nad vozilom, ki je z 1 podjetij, sta FIOM CGIL in UILM- i hn RrPVIllPV ! 9fl rirtfniH or 1 oId1q g CCStC ki je na tem me-1 vedane stavke. FIM-CISL bo o tem sklepala na seji glavnega sveta, ki B. Šiljegovic v Berlinu BEOGRAD, 10. - Na vabilo CK Enotne socialistične stranke Vzh. Nemčije sta odpotovala danes v Berlin predsednik komisije za mednarodne zveze CK ZKJ Boško Si-ljegovič in tajnik komisije za mednarodne družbeno-politične in R°' spodarske odnose CK ZKJ Jelko Zaiiar. Med bivanjem v Vzhodni Nemčiji se bosta razgovarjala o bodočem sodelovanju med ZKJ in Enotno socialistično stranko Nemčije in o aktualnih mednarodnih vprašanjih in o vprašanjih mednarodnega delavskega gibanja Huda cestna nesreča pri Omišu SPLIT, 10. — Blizu Omiša pri Splitu se je danes dogodila huda prometna nesreča, v kateri so izgubili življenje lastnik malegš avtobusa, njegova soproga in hčerka in trije potniki. Deset potnikov je huje ali laže ranjenih. Kaže, da značaja*. Pravijo, da bo Brežnjev 20 potniki zletelo s ceste in padlo IUIL takoj preklicali__vse že napo-Dred Driho- v reko Cetino, ki je na tem me-1 1 stu globoka 15 metrov. «Zanzara» MILAN, 10 — Danes je izšla a-prilska številka študentovskega lista «La Zanzara*, okoli katerega je bilo toliko prahu in je moralo posredovati celo sodišče. Odgovorni urednik lista je še vedno Mar-co De Poli, ki je bil glavni obtoženec na procesu. De Poli je takoj dal ostavko, ki pa je izvršni svet študentovske organizacije na zavodu «Parini» ni sprejel. Nova številka ima 16 strani m obravnava razna vprašanja, seveda pa je večina prostora posvečena »primeru Zanzara«. Uvodni čla-nek je napisal De Poli pod naslovom «Družba v razvoju*. V član- Msgr. Ussia bo danes izpuščen? RIM, 10. — Dopisnik agencija France Presse v Rimu je dobil pismo »Skupine prvi maj», ki javlja, aa bodo jutri ob 19.30 izpustili msgr. Ussio v enem od javnih parkov v Rimu. Člani skupine pra. vijo v pismu, da upajo, da bodo s tem dejanjem dosegli izpustitev vseh političnih jetnikov v Španiji, V pismu pravijo tudi, da je bil namen njihovega dejanja opozoriti papeža, da bi podal javno izjavo v korist izpustitve teh jetnikov, ter dodajajo: »Da dokažemo veliko spoštovanje, ki ga imamo do svobode — tako svoje kakor drugih — bomo napravili prvo gesto ter bomo dali zgled z izpustitvijo msgr. Ussie. Upamo, da bo sedanja španska vlada, ki se razglaša za krščanska, kmalu prav tako po. kazala dobro voljo in izpustila vse tiste, ki jim je bila v Španiji od vzeta svoboda.* Pismo pojasnjuje, da so ugrabitelji želeli, da bi zadeva ostala tajna, ter da so ugrabili cerkvenega dostojanstvenika in ne poslanika v Vatikanu, zato da bi ta lahko posredoval med Vatikanom in špansko vlado. Ko pa se je javno zvedelo o ugrabitvi, ni bilo moč več računati na izjavo papeža, ker bi se v takih okoliščinah zdelo, da je bila izjava dosežena s pritiskom. Ni ostalo nič drugega, nego opozoriti na sedanje stanje v Španiji, kar je bilo storjeno, Nato sporočajo, da bodo ugrabljenega dostojanstvenika izpustili jutri zvečer v enem od številnih velikih parkov v Rimu in dodajajo, da tudi če jih bodo ujeli, bo vsekakor s tem jasno dokazana njihova odločitev, da dostojanstvenika prostovoljno vrnejo. Prepis pisma so posiafi tudi nekemu rimskemu popoldanskemu dnevniku. Obe pismi sta bili oddani na pošto včeraj v Castelgan-dolfu. Zaradi tega so raztegnili preiskavo tudi v to mestece. Danes so vsa poveljstva karabinjerjev v Rimu v pripravljenosti. Policija je mnenja, da so se ugrabitelji odločili za izpustitev ugrabljenega, ko so uvideli, da se ne morejo več izvleči iz obroča, ki so ga varnostne sile sklenile okoli njih, in jim je onemogočen beg iz Italije. iiiiiiiiHiiimmiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiimiifiiiiiiimmiuiiiiiiiiiiuimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiii Danes bodo volili 18 poslancev j privoliti v prisotnost komunističnih in 18 senatorjev, ki zastopajo Ita- - poslancev in senatorjev in se izgo-lijo v evropskem parlamentu, in je . varjajo, češ da je evropski parla-kaj možno, da se volitve končajo ment odraz stališča šestih vlad. brezuspešno, tako da bodo rešitev tega vprašanja ponovno odložili. Prišlo je namreč do diametralno nasprotnih stališč med KD in socialisti Do sedaj so volili v parlament izključno vladne predstavnike, sedaj pa socialisti zahtevajo, naj se izvolijo predstavniki vseh skupin sorazmerno z njihovo težo v italijanskem parlamentu. Na tak način bi bili torej komunisti močno zastopani. Temu pa se upirajo demokristjani, ki nikakor nočejo Ta dekleta, ki jim strežejo sorodniki, so obolela zaradi 48-ume gladovne stavke, ki so jo začele iz protesta proti vladni prepovedi budističnih demonstracij Tretjo kitajsko atomsko eksplozijo je obsodil danes tudi glavni tajnik OZN U Tant. Protestirali so tudi: japonska vlada, kanadski zunanji minister in predsednik malezijske vlade; predstavnik sovjetskega zunanjega ministrstva pa je izjavil, da je sovjetsko stališče, glede jedrskih poskusov že dobro znano. Predsednik kitajske vlade je povedal, da Kitajska pripravlja jedrske zaloge, vendar pa da tega orožja ne bo nikoli prva uporabila. Severnovietnamski predsednik Hošiminh pa je Maocetungu čestital «zaradi uspele termonukiearne eksplozije, ki bo okrepila obrambno moč Kitajske in sil, ki branijo svetovni mir. Po zaključenem Titovem posebnem obisku v ZAR je včeraj prispel na uraden obisk predsednik sovjetske vlade Kosigin, ki se je že pogovarjal z Naserjem in takoj nato odpotoval v Asuan, kjer sovjetski strokovnjaki gradijo zname. niti jez. Brežnjev pa je prispel v Bukarešto, kamor bo čez nekaj dni prispel tudi čuenlaj. V Ženevi so razorožitveno konferenco odložili do 11. junija, t. j. za več kot en mesec. V skoraj štirih mesecih pogajanj ni bil dosežen noben sporazum. Večina govornikov je tudi včeraj govorila o ukrepih proti širjenju jedrskega orožja ter izrazila upanje, da bodo do ponovnega sestanka iskali sporazum o stičnih točkah, ki so prišle doslej da izraza. V imenu nevezanih držav je indijski delegat izjavil, da ne ameriški ne sovjetski načrt pogodbe proti širjenju ne spoštujeta potreb držav, ki nimajo atomskega orožja, ki pa zahtevajo zadostna jamstva ter popolno enakost med nejedrskimi in jedrskimi državami. Ameriški bombniki so tudi včeraj nadaljevali napade na Severni Viet. nam in na osvobojeno področje Južnega Vietnama ob kamboški meji. Skupina tridesetih afriških držav je zahtevala včeraj takojšnjo sejo varnostnega sveta OZN, da bi na njej razpravljali o Rodeziji. Pričakuje se, da bo seja sklicana že danes ali najpozneje jutri. Ugrablttelji msgr. Ussie so vč®. raj sporočili, da ga bodo danes izpustili v enem od javnih rimskih parkov, ker so s svojim dejanjem dosegli svoj namen: opozorili so svetovno javnost na nujnost izpustitve številnih političnih jetnikov v Španiji. Vreme včeraj: najvišja temperatura 15.6, najnižja 12.2, ob 19. uri 12.4; zračni tlak 1009.2 stanoviten, vlaga 80 odst., veter 10 km vzhodnik, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 16,9 stopinje, dežja je padlo 5.6 mm. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 11. maja Žiga Sonce vzide ob 4.39 in zatone ob 19.23. Dolžina dneva 14.44. Luna vzide ob 1.10 in zatone ob 9.54 Jutri, ČETRTEK, 12. maja Pankracij V •sr S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Kljub kritikam odobrena obračuna podjetja Acegat za leti 1960 in 1961 svetovna konferenca o fiziki SKLEP PRIPRAVLJALNEGA ODBORA ZNANSTVENIKOV Petega junija 1967 v Trstu Odgovori odbornika Mocchija o raznih cestnih delih in o kopališču v Cedazu ter odbornika Venierja o avtobusnih vozovnicah na progi Trebče ■ Bazovica - Trst Velik del sinočnje seje tržaškega občinskega sveta je bil posvečen odgovorom odbornikov na vprašanja svetovalcev. Odbornik Mocchi je odgovoril na vprašanje socialističnega svetovalca Pittoni-ja, ki ga je opozoril na izredno slabo stanje Ulice Bidischini na področju Konkonela, ki je zaradi neurejene kanalizacije vedno blatna, cestišča pa včasih celo neprehodno. Odbornik je izjavil, da se oddelek za javna dela zanima za to vprašanje in da bodo cesto popravili v okviru del, ki jih bodo izvršili z najemom posojila 50 milijonov lir. Odbornik Mocchi je odgovoril tudi na vprašanje svetovalca dr. Pincherla (PSIUP), ki mu je tolmačil nezadovoljstvo številnih prebivalcev zaradi rušenja starega občinskega kopališča v Cedazu, kjer je bil urejen tudi solarij. Odbornik je pojasnil, da je bilo treba to kopališče porušiti, ker je bilo staro in je s svojimi visokimi zidovi kvarilo lepoto dela barkovljanske obale. Svetovalec se ni zadovoljil z odgovorom in je predlagal, naj bi na kraju starega kopališča v Cedazu zgradili nove kopališčne naprave, o-premljene s posebno teraso za te-rapevtično sončenje. Nadalje je Mocchi zagotovil komunističnemu svetovalcu Padova-nu, ki ga je naprosil naj občina poskrbi za popravilo ceste, ki pelje iz Trebč proti Hudemu letu, da so dela na tej cesti že v teku. Demokristjanski svetovalki Bortuz zo, ki ga je opozorila na odkrit odtočni kanal v Ul. Boveto, iz katerega se zlasti v poletnih mesecih širi smrad, pa je odbornik Mocchi odgovoril, da se bodo dela za pokritje tega kanala v kratkem začela in bodo veljala 10 milijonov lir. Odbornik za mestno policijo dr. Venier je odgovoril komunistični svetovalki Jole Burlo, ki ga je o-pozorila, da morajo prebivalci iz Trebč, ki se vozijo z avtobusom skozi Bazovico v Trst, kupiti tedenske abonmaje za avtobus vsako soboto v pisarnah avtobusnega podjetja v mestu za ves prihodnji teden. Zgodi pa se, da zlasti ni zidarji, ki zaradi slabega mena ne gredo na delo, ne more- raz- vre- jo izkoristiti plačanega abonmaja. 5ato je svetovalka predlagala, naj bi abonmaje delili prizadetim kar v avtobusu v ponedeljek in naj bi tudi na tej progi uvedli povratno vozovnico, kot so jo uvedli na progi Trst-Prosek. Odbornik je dejal, da se je občina zanimala pri avtobusnem podjetju za u-reditev tega vprašanja. Podjetja je odgovorilo, da prizadeti lahko kupijo abonma v avtobusu v petek in soboto. Glede povratne vozovnice pa je podjetje zagotovilo, da bo v najkrajšem času postavi lo konkretne predloge in da zato upajo, da bo tudi to vprašanje zadovoljivo rešeno. Na vprašanje komunističnega svetovalca Padovana, ki je predlagal naj občinska u-prava poskrbi za cestne znake na kraju, kjer se tri stranske ceste stekajo na pokrajinsko pri Trebčah, je odbornik Venier izjavil, da je odredil, naj postavijo na cestišču treh stranskih cest belo črto in napis «stop». Komunistični svetovalec Creva-tin pa je svoj čas prosil župana, naj se zanima, da bo občinski pred stavni* v upravi IACP podpri prošnjo Delavskih zadrug, ki se zanimajo za odkup polkletnih pro-štorov v nebotičniku IACP na Senenem trgu, za ureditev nove samopostrežne trgovine. Uprava IACP je to prošnjo zavrnila Zupan je povedal, da mu je predsednik IACP odv. Senigaglia sporočil, da so Delavske zadruge ponudile prenizko ceno in da oni ne morejo prodajati nepremičnin pod ceno. Po potrditvi nekaterih upravnih sklepov se je začela razprava o obračunih podjetja Acegat za leto 1860 in 1961. V imenu demokrist-janske skupine je govoril inž. Co-lautti, ki je priznal nekatere težave podjetja Acegat in hkrati u-gotovil, da sta oba obračuna v bistvu pozitivna. Zato je izjavil, da bodo zanj glasovali, češ da je treba celotno vprašanje Acegata začeti korenito reševati. Komunistični svetovalec Cuffaro pa je ugotovil, da so sploh vsi dosedanji proračuni in obračuni Acegata prilagojeni razmeram v podjetju, kot jih hočejo prikazati občinski upravitelji. 'Z njih je celo ugotovil, da so nekatere postavke celo zgrešene ter je poudaril, da vsi ukrepi, ki jih je sprejelo ali jih namerava sprejeti podjetje za tako imenovano preosnovo delovanja, prikrivajo postopno gospodarsko in funkcionalno ožibitev podjetja. Zato je izjavil, da bodo glasovali proti potrditvi obračunov. Liberalec Morpurgo pa je obsodil dejstvo, da so šele leta 1966 predložili svetovalcem v razpravo in potrditev obračuna za leto 1960 in 1961 Ob zaključku svoje negativne ocene obeh proračunov pa je dejal, da se bodo vzdržali za obračun iz leta 1960, za leto 1961 pa da bodo glasovali proti. Po daljši intervenciji misovca Morel-lija je celotno diskusijo povzel in zaključil odbornik za Acegat Va-scotto, ki je omenil, da se podjetje nahaja v težavah, da pa je treba sedaj vložiti vse napore, da se težave Acegata odpravijo. Pred glasovanjem je govoril tudi socialistični svetovalec Pittoni, ki je izrazil željo, da bi lahko le- ailliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KORISTNE POBUDE MILJSKE OBČINE Vsaj del občine naj bi proglasili za turistično področje Vojašnica pri Lazaretu ovira razvoj turizma - Tudi v letošnji poletni sezoni vrsta privlačnih prireditev Danes bo seja miljskega občinskega sveta, ki bo nadaljeval z diskusijo, in jo verjetno zaključil, o letošnjem občinskem proračunu ter županovi obrazložitvi proračuna in analizi sedanjih razmer v miljski občini. Kakor smo že poročali, je župan v svojem poročilu med drugim tudi navedel, kaj je občinska uprava do sedaj naredila. Navedel je razne probleme in nakazal smernice za nadaljnje delovanje občinske uprave. Ko je govoril o raznih pobudah občinske uprave na turističnem in kulturnem področju, je župan poudaril, da je občina vedno podpirala take dejavnosti in dajala pobude za prireditve, ki so postale že tradicionalne. Med temi so miljski karneval, občinska vinska razstava, u metniške razstave in koncerti. Miljska občinska uprava se že nekaj iet zavzema, da bi pristojne oblasti proglasile miljsko občino, ali vsaj del občine, za turistično področje. V ta namen so že pred nekaj leti poslali prošnjo in vso dokumentacijo v Rim, toda odgovora še ni. Tudi v regulacijskem načrtu je določen obširen pas za turistično področje, ne morejo pa se uresničiti razne pobude, dokler ne bo demilitariziran objekt pri Lazaretu, ki kot vojašnica nima več nobenega važnega pomena. U-pati je, da bo obrambno ministr- Serijske tatvine dveh mladih tatičev Te dni so agenti s komisariata v Miljah prijavili sodišču 16-letne- stvo čimprej odredilo, da se ta niča uki vojašnica ukine. Tako bi lahko uredili v bližini mejnega prehoda lepo obalo in zgradili turistične objekte. Občinska vinska razstava, že trinajsta po vrsti, bo zadnje dni julija in prve dni avgusta; v poletni sezoni bo zelo zanimiva razstava raznih zbirk, prav tako bo v poletni sezoni nastop pevcev lahke glasbe. Zelo zanimiva pa bo de zelna razstava risb učencev osnovnih šol in dijakov nižjih srednjih šol. Ob priliki razstave bo tudi študijsko zborovanje učiteljev in profesorjev ter pedagogov iz vse države. Razen omenjenih prireditev bo ...................ah do tudi letos v Miljan razne športne tekme med domačimi in tujimi ekipami. Za razne prireditve s pomočjo občine skrbi poseben odbor, v katerem so predstavniki raznih po- litičnih skupin. Pobude miljske ob elc čine in delovanje omenjenega odbora ter načrti za prihodnost popolnoma upravičujejo zahtevo miljske občinske uprave, da se vsaj del miljske občine proglasi za turistično področje. ga Bruna F. in 14-letnega Bruna G., ki sta zadnje čase zagrešila celo vrsto tatvin. Oba se bosta morala zagovarjati zaradi tatvin z obteževalnimi Okoliščinami, Bruno G. pa tudi zaradi nedovoljene nošnje orožja. Mlada tatiča sta začela krasti že februarja, ko sta 5i2-letnemu Fran-cescu Pribazu iz Milj, Ul. D’An-nunzio 14 iz neke barake odnesla 30 metrov električnega kabla, prevlečenega z gumo. Nekaj dni kasneje Sta kradla v neki drugi baraki in 41-letnemu Francu Golinu iz Ul. De Amicis 1 odnesla električni brivski aparat, škarje in drugo orodje. Potem sta oba skupaj odnesla kokoš 25-letnemu Oli-vieru Crastu iz Ul. Mulini 15 v Miljah in jo nato prodala za 1500 lir 45-letnemu Emiliu Scarattiju, lastniku otroškega avtomobilskega dirkališča. Mladinskega italijanskega centra. Nekaj dni kasneje sta v Ul. D’Annunzio 2 odnesla dve petrolejski svetilki, ki sta bili postavljeni na kraju, kjer so bila v teku popravljalna dela. Tatvine se je zavedel 44-letni Luigi Caputo iz Trsta, Drev. D’Annunzio 26. Zadnji dan v februarju pa sta tatiča ukradla dve kokoši 34-letni Ameliji Labinaz iz Ul Forti l in ju prodala Scarattiju za 2500 lir. Ko sta se oddaljila iz Mladinskega centra sta šla mimo ustavljenega poltovornjaka in iz kasona pobrala dve steklenici vina in eno steklenico whiskyja. Vino sta odvrgla, whisky pa prodala za 500 lir. Toda tudi za mlada tatiča je prišla ura obračuna. Agenti so ju prijeli in ju peljali na zaslišanje. Oba sta svojo krivdo izpovedala, tako da je agentom uspelo najti ukradene predmete razen seveda kokoši in pijače. Med zaslišanjem pa se je izkazalo, da je Bruno G. imel s seboj nož na zaklopko in izvijač. Padec na spolzkih stopnicah Žrtev nerodnega padca je postala včeraj zjutraj 50-letna čistilka Egidia Rismondo vd. Coledani iz Ul. Lorenzetti 40, ki je uslužbena pri Acegatu v Ul. Broletto. Po končanem delu je Rismondova stopila s pločnika, toda pri tem je spodrsnila na od dežja mokrem cementu in tako nerodno padla, da si je pri ttem zlomila desni gleženj. Ponesrečenko so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so jo s prognozo okrevanja v 40 dneh sprejeli na ortopedski oddelek. tos razpravljali še o dveh obračunih Acegata, kar dokazuje skrb sedanje uprave levega centra tudi za ta vprašanja. Zato, je dejal Pittoni, so socialisti zahtevali, da se sestavi za podjetje Acegat načrt za obnovitev celotnega delovanja podjetja. Upoštevajoč tudi dejstvo, da so socialisti svoj čas glasovali proti proračunoma, je najavil, da se bodo vzdržali glasovanja. Zato sta bila oba obračuna odobrena z glasovi Krščanske demokracije in socialdemokratov. Sinoči se je začela razprava o resoluciji svetovalca Ferfoglie v zvezi z ustanovitvijo tržaške pristaniške ustanove. O tem vprašanju sta bili predloženi še dve resoluciji, in sicer komunističnih svetovalcev Cuffara in Calabrie ter strank odbora levega centra, ki so jo podpisali socialist Pittoni, socialdemokrat Lovero in demokristjan Colautti. Razprava o treh resolucijah se bo nadaljevala na prihodnji seji. Stroški za konferenco bodo znašali 65 milijonov lir, udeležilo pa se je bo 100 profesorjev fizike in 100 slušateljev Pripravljalni odbor znanstvenikov za sklicanje svetovne konference o fiziki v Trstu, se je sestal včeraj dopoldne na sedežu centra za teoretsko fiziko na Trgu Oberdan, popoldne pa v devinskem gradu. Čeprav vest ni bila še uradno sporočena, je pripravljalni odbor sklenil, da bo svetovna konferenca o fiziki 5. junija 1967 v Trstu. Konferenca bo trajala šest tednov. Na njej bo sodelovalo okrog 100 profesorjev fizike in 100 slušateljev. Stroški konference bodo znašali 65 milijonov lir in bodo v glavnem šli v breme centra za teoretsko fiziko in atomske agencije z Dunaja. Prireditelji upajo, da bodo še druge ustanove kaj prispevale. Konference se bodo udeležili znanstveniki za fiziko, biologijo in astrofiziko, ki bodo razpravljali o teh treh znanstvenih vejah. Dokončni sklep o svetovni konferenci za fiziko v Trstu bodo sprejeli na današnji zadnji seji pripravljalnega odbora, ki bo na sedežu centra za teoretsko fiziko. Zvedelo se je tudi, da v krogih atomske agencije na Dunaju s sim. patijo gledajo na možnost gradnje protosinhrotrona v Doberdobu. Ugodna razsodba računskega dvora o javnih delih Nadzorni odsek računskega dvora v Rimu je izdal glede spora med deželno upravo in deželnim odposlanstvom računskega dvora o odobritvi raznih javnih del razsodbo, po kateri bosta nekako volk sit in koza cela. Računski dvor je namreč razsodil, da sta imela pravzaprav prav oba, to je po eni strani njegovo odposlanstvo v Trstu po drugi pa deželni odbor. Glavno pri vsem tem je, da bodo sedaj lahko začeli uresničevati načrte raznih javnih del v znesku nad 3 milijarde lir. liiiiniiiiiiiliiiiMniniiiifiiiiiiiiiiiiiniNilutiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiilliiiiliiiliiiiilHiiiiilillliliiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiliMiiiiiiiiiil ZA SKLENITEV NOVIH DELOVNIH POGODB Danes in jutri enotna stavka delavcev gradbene stroke v deželi Stavki v podjetjih SAIPEM in v opekarni pri Orehu - Jutri bodo stavkali zasebni kovinarji in uslužbenci avtobusnih podjetij Danes in jutri bo po vsej deželi enotna stavka gradbenih delavcev, ki se borijo za sklenitev nove delovne pogodbe. Ob tej priliki bo danes zjutraj v Vidmu enotno zborovanje, ki ga prirejajo vse sindikalne organizacije gradbene stroke iz tržaške, goriške in videmske pokrajine ter iz pordenonskega okrožja. Za FILLEA-CGIL bo govoril tajnik Fabbro, za FILCA-CISL tajnik Degrassi, za FENEAL-UIL pa tajnik Lodolo. Včeraj-sta. .se tajnika gradbenih delavcev Criscenti in Degrassi pogajala s pooblaščencem podjetja Valdadige glede zahtev delavcev opekarne pri Orehu. Ker niso razgovori rodili nobenega uspeha, so se delavci zopet sestali na skupščini in proglasili poldnevno stavko od poldne dalje. V podjetju SAIPEM, ki gradi naftovod v ■ Dolini, se nadaljuje stavka delavcev, ki zahtevajo izboljšanje dnin. Delavci so zagrozili, da bodo sploh nehali delati in "Oddali podjetju vse orodje, če ne bo ugodilo njihovi zahtevi do jutri zvečer. * * * V četrtek bodo stavkali delavci v vseh zasebnih kovinarskih podjetjih, ki niso pristala na pogodbo kovinarske stroke za mala in srednja podjetja. Prekinjeno pa je stavkovno gibanje v podjetjih z državno udeležbo, ker se bodo 17. t. m. pričela pogajanja med sindikati in Intersindom. Jutri bo zopet celodnevna stavka v avtobusnih podjetjih, ki se nočejo pogajati z uslužbenci za sklenitev nove delovne pogodbe z boljšimi mezdnimi in delovnimi pogoji. Stavka osebja podjetja Acegat Vodstvo Acegata sporoča, da sta oba sindikata napovedala protestno stavko, ki bo danes od 10.30 do 11.30 za upravne in tehniške uradnike ter delavce vseh služb in oddelkov. Zaradi tega bodo zaprli okenca uradov za občinstvo ob 10.30 namesto ob 11.30 uri. Jutri pa bo stavka vsega osebja na prevoznih sredstvih od 10. do 11. ure in od 19. do 20. ure. Zaradi tega bo prevozna služba tramvajev, avtobusov in filobusov ob tistih urah najbrž popolnoma prekinjena. Razen tega ne bo osebje v četrtek delalo nadur, zaradi česar bo prevozna služba ob konicah delovala v omejenem obsegu, Ker je ne bodo mogli okrepiti, kot delajo to običajno. Podtajnik Martinez o sredstvih za modernizacijo tržaškega pristanišča V odgovor na zadevna vprašanja komunističnih poslancev je podtajnik na ministrstvu za trgovinsko mornarico Martinez sinoči v senatu poudaril, da so osrednje gospodarske oblasti na podlagi ankete, ki so jo izvedla pristaniška poveljstva v državi, izdelale desetletni razvojni načrt za najvažnejša pristanišča v Italiji. Realiza-cija celotnega načrta bi zahtevala 609 milijard lir investicij, načrt pa so za sedaj omejili na obdobje 1965-69, skupen strošek pa na 160 milijard lir. Na to vsoto so vladni organi sklenili podeliti nekakšen predujem v višini 75 milijard, ki jih bodo investirali za modernizacijo in razširitev dejavnosti v sedmih izmed najvažnejših luk v državi. Podtajnik Martinez je najprej o-menil delež, ki ga bo od navedene vsote prejela genovska luka, nato pa se je pomudil tudi ob sredstvih, ki jih bo deležno tržaško pristanišče. Omenil je, da je vlada namenila modernizaciji tr- žaške luke 2.5 milijarde lir, k čemur je treba dodati še 2 milijardi za kritje stroškov pri ustanavljanju Pristaniške ustanove in za kritje primanjkljaja Javnih skladišč, ter osem milijard za gradnjo pomola VII. Za razvoj prometnih zvez na področju dežele Furlanije Julijske krajine, je zaključil podtajnik Martinez, pa bo vodstvo Državnih železnic potrošilo za razne izredne intervencije okoli 10 milijard lir, medtem ko se pripravljajo načrti tudi za primerno podaljšanje vzletne proge na Julijskem letališču v Ronkah. Prof. Dulci pri Saragatu Predsednik republike Saragat je včeraj sprejel na Kvirinalu deželnega svetovalca PSDI prof. Giusep-pa Dulcija. Med prisrčnim razgovorom je prof. Dulci orisal predsedniku republike politične in le Furlanije - Julijske krajine ter izrazil želje, da bi predsednik Saragat še letos obiskal Furlanijo, Gorico in Trst. Prof. Dulci se je med svojim bivanjem v Rimu razgovarjal tudi z ministrom za finance Pretijem, s podtajnikom ministrstva za javno vzgojo Romito in s tajnikom PSDI Tanassijem. V zid je treščil SEJA DEŽELNEGA SVETA Deljena mnenja o predlogu za pordenonsko pokrajino V odgovoru svetovalcu Bacicchiju (KPI) je predsednik Berzanti dejal, da deželni odbor redno deluje Na včerajšnji seji deželnega sveta se je začela razprava o predlogih državnega zakona demokristjanov in komunistov za ustanovitev pordenonske pokrajine. Za to novo pokrajino se predvsem ogrevajo demokristjanski svetovalci z onstran Tilmenta in vsi komunistični svetovalci, medtem ko videmski svetovalci KD predlogu dejansko nasprotujejo, češ da bi na ta način ošibili videmsko pokrajino. Enotno stališče za ustanovitev pordenonske pokrajine zavzemajo torej samo komunisti, medtem ko vse kaže, da se bodo svetovalci drugih strank pač opredelili za ali proti po svojem bivališču oziroma volilnem okrožju, v katerem so kandidirali, ker se pač nihče noče zameriti svojim volivcem. O zakonskem predlogu KD je podal obširno poročilo demokristjan Bianchini, ki je orisal zemljepisne, zgodovinske, upravne, gospodarske in politične razloge, ki narekujejo ustanovitev nove pokrajine, ki ima po poročevalčevem mnenju vse pogoje za obstoj in razvoj. Pri tem je zlasti poudaril, da je videmska pokrajina zelo obširna, saj meri kar 7.167 k v. km in obsega Kar 91.3 odstotka vse deželne površine, medtem ko bi z ustanovitvijo pordenonske pokrajine še vedno štela 61,9 odst. površine dežele, medtem ko bi odpadlo na novo pokrajino 29.4 odst. površine dežele. Po poročilu se je prijavilo k besedi kar 25 svetovalcev, od katerih so spregovorili včeraj štirje; liberalec Rinaldo Bertoli, komunist Coghetto, demokristjan Cocianni in socialdemokrat Renato Bertoli. Liberalec Bertoli, ki je Videm-čan, je zavzel odločno stališče proti novi pokrajini, češ da bi predvsem pomenila velik izdatek, da bi močno oškodovala videmsko pokrajino ter da ne bi imeli od nje nobene koristi. Kar pa se oddaljenosti raznih občin od Vidma tiče, na tako iz volilnih špekulacij, tako da pordenonski demokristjani zagovarjajo ustanovitev pordenonske pokrajine, videmski pa ji nasprotujejo, ker vedo, da ta zahteva v Vidmu ni priljubljena. Skratka, demokristjanom je očital dvojno igro. Goriški demokristjan Cocianni je dejal, da je zahteva po ustanovitvi pordenonske pokrajine popolnoma upravičena in bi jo morali sploh čimprej ustanoviti. Rekel je, da goriški demokristjani podpirajo težnje pordenonskega prebivalstva po lastni pokrajini. Videmčan socialdemokrat Renato Bertoli pa je rekel, da nasDro-tuje ustanovitvi nove pokrajine, ker bi to okrnilo videmsko pokrajino, hkrati pa pomenilo nove izdatke in razbitje gospodarske e-notnosti. Pri tem je še omenil, da bi tudi Gorica rada odkrhnila rezino južne Furlanije od videmske pokrajine, medtem ko bi Tržačani radi odvzeli goriški pokrajini Tržič. Kot vidimo, torej sili povsod na dan zaplotniška miselnost, ki gotovo ni v prid deželni enotnosti. V začetku seje je odbornik za zdravstvo dr. Nardini odgovoril na tri interpelacije svetovalca KPI Bergomasa in nekaterih njegovih tovarišev v zvezi s skrbjo za defektno in spastično deco, s toplicami pri Tržiču in s cepijenjem proti jetiki. Komunistu Bacicchiju in drugim svetovalcem njegove skupine pa je predsednik Berzanti odgovoril na interpelacijo glede o-stavke odbornika Tripanija in kasnejšega preklica te ostavke ter na vprašanje, ali je res, da je Tripani preklical ostavko po zagotovilu, da bo odbor nekoliko me- njal svoj program. Dr. Berzanti je dejal, da je odbornik Tripani 6. aprila podal o-stavko, ko se je skrčilo predstavništvo Gorice v deželnem odboru. je pobijal Bianchinijeve argumente , 8. apriia je Sp0ročil odborniku Tri-ln rekel, da je na primer Irbiz, panjjUi cja bo proučil njegovo o-ki bi v vsakem primeru spadal pod stavko, da pa meni, da ni upra- Ko se je sinoči I7-letni mehanik Giorgio Settimo iz Križa 157 na motornem kolesu peljal po Narodni ulici na Opčinah, je blizu stavbe štev. 161 zaradi napačnega manevra zavozil s ceste in treščil v hišni vogal. Ponesrečenca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico in ga sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti 8 dni zaradi ran po čelu, levi obrvi, glavi in levem kolenu. gospodarske probleme Trsta in deže- videmsko pokrajino, najbolj oddaljena občina od Vidma, torej bolj oddaljena od vseh občin na desni stani Tilmenta. Komunist Coghetto je tudi odločno zagovarjal ustanovitev - .orde-nonske pokrajine predvsem zaradi okrepitve avtonomije krajevnih u-prav. Ustanovitev pordenonskega okrožja ne more zadovoljiti želji po avtonomiji prebivalstva, saj pomeni to le izgubo časa. Grajal je Krščansko demokracijo, ki ne zavzema do tega vprašanja enotnega stališča ter ji je očital, da r iv- GIBANJE CEN NA TRŽAŠKEM TRGU Na «črnem trgu» na Ponterošu zaplenili 2 stota in pol živil V mnogih primerih so v aprilu cene živilom padle, zvišale pa so se pri siru, vinu in konjskem mesu Položaj na tržaškem trgu se je v mesecu aprilu nekoliko izboljšal glede cen in količin raznih živil. V mnogih primerih so cene blaga padle, le v nekaterih redkih primerih so zrasle Sem spadajo nekatere vrste sira in vina. V preteklem mesecu se je stopnjeval pojav nezakonite prodaje živil, ki prihajajo čez bližnjo mejo. Ta nezakonita trgovina pa ne zadeva samo bližnje jugoslovanske državljane, temveč tudi določene tržaške občane, ki se ukvarjajo s preprodajo teh živil. Spričo tega položaja je poveljstvo mestnih redarjev zaostrilo nadzorno službo posebno v tistih mestnih predelih, kjer ta vrsta trgovine cvete (področje Trga Ponterosso in sploh vse območje starega Terezijskega mesta). Mestni redarji so kaznovali ali pa opozorili 191 kršiteljev. Poleg tega so zaplenili skoraj dva stota in pol raznih živil. Ta količina je izredno visoka, če se pomisli, da osebe, ki gredo čez mejo, ne morejo uvažati več kot nekaj kilogramov blaga Med drugim so redarji zaplenili nekaj čez 60 kg mesa (v glavnem govedine), 60 kg masla, 10 kg sira, 18 kg čokolade In poleg tega še razne količine jedilnega olja, jajc in oodobno. Poveljstvo mestnih redarjev je nadalje zaostrilo nadzorstvo nad trgovinami. V minulem mesecu so kaznovali, ali pa strogo opozorili 59 trgovcev, ker se niso držali predpisov glede označevanja cen posameznih vrst blaga, ki je v pro-daji. Poleg tega so napravili tudi anketo glede potrošnje kruha. Pri tem so ugotovili (na podlagi podatkov, ki so jih dobili v 77 mestnih in okoliških pekarnah), da opa-da povpraševanje po cenejšem kru. hu ter da se potrošniki usmerjajo h kupovanju dražjih vrst kruha. Glede poteka cen so opazili, da je prišlo do znižanja, včasih celo občutnega, pri naslednjih proizvodih: sadje in ■ zelenjava, ribe, jajca in perutnina. Pri jej so zabeležili znižanje za 40 lir na kg. Govedina In teletina nista zabeležili sprememb, nekoliko pa se je zvišala cena konjskega mesa, in sicer za določene dele. Zvišanje neke takse (atassa di prelievon) Je povzročilo opadanje uvoza Iz inozemstva ter ustrezno zvišanje cen na trgu na debelo, kar se bo prej ali slej odrazilo tudi na trgu na drobno. Na področju trgovine z mesom velikonočni prazniki niso povzročili večjih motenj, če izvzamemo jagnjetino. Omeniti je treba končno še, da je bila pred kratkim odprta nova mesnica z zmrznjenim mesom v Skednju. Položaj se ni bistveno spremenil na področju jedilnih olj. Upajo, da se bo stanje še izboljšalo spričo sklepa ministrov Skupnega evropskega tržišča, da se uskladijo cene tega blaga na zapadnem evropskem trgu. Dobro je bil založen trg tudi s sadjem in zelenjavo. Cene so bile ugodne na trgu na debelo, medtem ko so ugotovili, predvsem v nekaterih «bogatejših» rajonih, precejšnjo togost cen na drobno. Pomladanski proizvodi in pridelki so pa na splošno beležili povsod izredno visoke cene. Sijajno predavanje dr. Fr. Vatovca o Cankarju časnikarju V Gregorčičevi dvorani je imel včeraj zvečer dr. Fran Vatovec, strokovnjak v zgodovini slovenskega časnikarstva, izredno zanimivo predavanje o temi Ivan Cankar, publicist in časnikar. Prosili smo predavatelja, da nam svoje predavanje priredi za objavo v našem listu, zato danes ne bomo objavljali kakega povzetka (ki bi moral že zaradi pomanjkanja prostora biti zelo kratek in nepopoln), poudarimo naj le, da nam je dr. Vatovec sijajno osvetlil pisatelja Cankarja tudi po sicer manj znani plati publicističnega, in časnikarskega delovanja. Predavatelj je znal svoja izvajanja podati tudi v tako lepi in privlačni obliki, da je občinstvo ves čas z napetostjo sledilo sicer dolgemu predavanju in je na koncu tudi z navdušenim ploskanjem izrazilo predavatelju svojo zahvalo. Predavanje je poleg Slovenskega kluba organiziralo tudi prosvetno društvo «1. Cankan. Kljub lepemu obisku pa si vendar ne moremo kaj, da ne bi izrazili svojega začudenja nad očitno odsotnostjo študentovske in akademske mladine m seveda profesorjev (častne izjeme so sicer bile tako pri enih kot drugih). Človek se vpraša: kaj delajo profesorji slovenščine? če jih že ni zraven, bi vsaj lahko svojim dijakom priporočili predavanje o Cankarju! JUTRI V OBČINSKI GALERIJI Otvoritev razstave arh. Maksa Fabijančiea Jutri ob 19.30 bo v Občinski galeriji v palači Costanzi otvoritev razstave del arhitekta Maksa Fabi-jančiča (rojen 1. 1866 v Štanjelu na Krasu, umrl leta 1962 v Gorici). Razstava, ki je bila že v Turinu, bo v Trstu odprta do 29. maja, in sicer od 10. do 13. ure ter od 17. do 20. ob odelavnikih in od 10. do 13. ob praznikih. Vstop bo prost. Fabijančičevo delo je na tej razstavi prikazano v 157 podobah (originalni načrti, fotografije zgradb in spomenikov, grafična rekonstrukcija regulacijskih načrtov), ki so zbrane po vsebini in kronološkem razvoju. Med drugim bodo na razstavi prikazani: Fabijančičeve publikacije; na Dunaju: načrt vhoda na pokopališče, Portois in Fix, Arta-ria, Urania, palača Palmers; na Bledu: vila Belar; v Gorici: finančna intendanca in cerkev sv. Srca; v Trstu: Narodni dom (hotel Regina) ; načrtovanje Ljubljane, načrti za Posočje, načrti za Gorica itd. Razstava bo zelo zanimiva. Obisk toplo priporočamo. upravičena, češ da nima pokrajinski odbor KD pravice vmešavati se v to stvar. Za stvar se je pozanimal deželni izvršni odbor KD, ki je pozval goriški pokrajinski ,od-. bor goriške KD in Tripanija, naj se odrgče svojemu stališču. ..Ig. aprila je Tripani preklical ostavko. Kar se tiče programa, ni nobena stranka levega centra zahtevala, da se spremeni, če so predstavniki goriške pokrajine omemli kakšne goriške zahteve, jih bodo lahko ocenili in jim ugodili v okviru obveznosti, ki jih je odbor sprejel. Položaj v odboru je popolnoma normalen. Odbbrnik Marpillero pa je odgovoril svetovalcu PLI Morpurgo glede položaju v plovni družbi Adriatica. Na hodniku je padla Sinoči so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico 72-letno upokojenko Emilio Gasperich vd. Cos-sutti iz Ul. A. Emo 28 ter jo sprejeli na ortodepski oddelek zaradi verjetnega zloma desne stegnenice. Zdravniki si bodo pridržali prognozo samo v primeru, da ugotovijo gotov zlom. Ponesrečenka je povedala, da se Je ponesrečila predvčerajšnjim dopoldne v svojem stanovanju. Spodrsnila je na pološčenem podu hodnika in nerodno padla. Spočetka je mislila, da ne bo hudo, toda včeraj se je odločila in zaprosila za zdravniško pomoč. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE 10. maja 1966 se Je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 6 ljudi. UMRLI SO: 4G-letna Elena Perpar, 62-letn! Rodolfo Raniani, 35-Ietna Maria Gustlncich por. Mihel, 62-1 a tat Giovanni Dazzara, V2-letnl Vittor o Magnani, Maria Agricola, stara eno uro. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16, ure) D’Ambrosi, Ul. Zorutti 19-c; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ra-vasinl, Trg Libertž 6; Testa d'oro, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do S.30) Alta Salute, Ul, Giulia l; Benussi, Ul, Cavana 11; Picclola, Ul. Oriant 2; Vernart, Trg Valmaura 11. LADJE V PRISTANIŠČU Lonica, Ldion, Enotria, C. Colom-bo, E. Cosulich, G. Lauro, L. Lauro, Saipa II., Livenza, M,A. Montanari, C, di Catania, Bannock (It.); Oreblč, Uskok, Kragujevac (Jug.); Faralis, Maurice, Thalis, K. Peleus (11,); B. de Nipe (Cu,); Athlos, Mangana (Gr,); Ferax, Olivos (Pa.), Slovensko gledališče v Trstu V KULTURNEM DOMU V Veliki dvorani V soboto, 14. maja ob 21 uri (abonma premierski in prva ponovitev) V nedeljo, 15. maja ob 16.30 (abonma nedeljski popoldanski) V sredo, 18. maja ob 20. uri (študentski abonma) V četrtek, 19. maja ob 16.30 (invalidski abonma) V soboto, 21. maja ob 21. url (okoliški abonma) V nedeljo, 22. maja ob 16.30 JAROSLAV HASEK DOBRI VOJAK ŠVEJK veseloigra v treh dejanjih Po dramatizaciji E. F. BURI AN A priredil BRANKO GOMBAČ Prevod: JOŽKO LUKES Scena: ing. MIRKO LIPU2IC Kostumi: ALENKA BARTLOVA Glasba: MARJAN VODOPIVEC Slikarska dela: Demetrij Cej Režija: BRANKO GOMBAČ Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14 ure ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734-265. Nadaljnji razpored predstav bo objavljen kasneje. DOLINSKI FANTJE IN DEKLETA ples pod mlajem KI BO 14. IN 15. MAJA Igral bo dolinski kvintet, pri* pa bosta Dario in Dark* ODPRTA BO RAZSTAVA DOMAČIH VIN Razna obvestila Glasbena Matica, Odbor sklic lic v torek, 17, maja tl. ob 20. uri v prostorih Glasbene Matice, Ul. R. Man-na 29-11. izredni občni zbor. Dnevni red: Dopolnila društvenih pravil. Opozarjamo člane, da bo občri zbor v smislu pravil sklepčen pri «■ re po začetku ob vsaki udeležbi. Gledališča VEHDI Nadaljuje se pri blagajni gledali' Xn Uordi npnrinio UCtAntliif Z3 “• šča Verdi prodaja vstopnic za koncert spomladanske simfonične sezone, ki bo v petek, 13. tm. ob 2L uri. Orkester gledališča Verdi bo v dil ’ dirigent Antonino Votto, s9“eif, val pa bo pianist Michael Pontl. h1* programu so skladbe: Bach: Simfonija v d-molu op. št, 3 za dvojni orkester; Rahmaninov: Koncert št. 3 v d-molu za klavir in orkester; Farina: Sonata za orkester imenovana «Bitka»; Musorg-ski: Slike na razstavi (Ravelova ln' Strumen taMzacija). Nazionale 16.00 «Amore airitaliana Technicolor. VValter Chiari, Pari Panedli, Raimondo Vianello. Excelsior 16,00 aDelitto quasi perfet-to» Eastmancolor. Philippe Leto)’. Pamela Tiffin. Fenice 16.00 «Cittž proibita« Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden 16,00 «La cugina Fanny» M?j riam Hopkins. Prepovedano mlari' ni pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «Tutti insieme ap-passionatamente« Todd AO 70 mm. Barve De Luxe, Juli« Andrevvs. Nagrada Oscar 1965. Alabarda 16.30 «Questa volta part'2" mo di uominio Nino Manfredi. Filodrammatico 16.30 «La vergine nu-da» Helene Mann. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 «Django» Prepovedano „ mladini pod 18. letom. 1 . p Cristallo 16.00 «La battaglia del deli a Plata» Technicolor. Peter Finch Garibaldi 16.30 «La legge dei fuort-legge» Technicolor. Dale Robertson, Yvonne De Carlo. Capltol 16.30 «L’uomo di Hong Kong* Technicolor. Uršula Andress, Jean Paul Belmondo. Impero 16,30 «Da un momento ali’2*" tro». Vittorio Veneto 16.30 «L’ultimo omi' cidio» Alain Delon. prepovedano mladini pod 14. letom. Moderno Danes počitek. Jutri oj* 16.30 «West and soda» Barvne rt-sanke. Astra 16.30 «Attila». Ideale 16.00 «11 tnonfo di Ercole» Technicolor. Don Vadiš, Marilu Tulo. Abbazia 16.00 «Cerimonia infernale* Lawrence Harvvev, Sarah Miles. — Prepovedano mladini pod 14 letom. Skedenj 16.00 «1 pistoleros di Časa-grande« Technicolor. Alex Nicol. Astoria Počitek. Slovensko planinsko društvo Tf* organizira 15. maja 1966, ob cvetenju narcis, izlet na Golico čez Ljubljano, Kranj in Jesenice. Vpisovanje ’ Tržaški knjigarni do 11. maja l96”1 PD. Marij Matjasič-Milan v B»r' kovljah (Rumena hiša) priredi v nt[ deljo 29. maja tl. izlet v Postojosk Jamo, združen z ogledom Predjan^ skega gradu. Izlet se vrši s skujf nim potnim listom. Kosilo bo v P°| stojni. Odhod ob 7. uri izpred sedeža društva Vpisovanje dnevno o 18. do 20. ure na sedežu. Pojasn ‘a po telefonu št. 30597 od 12. do »*• ure. Vpisovanje se zaključi 12. maja. Za udeležence iz mesta bo odhod on 6,30 izpred stavbe št. 5 na Trgu U" berdan. Prosvetno društvo v Skednju prt' redi dne 9. junija 1966 enodnevni let v Ribnico. Kočevje in Crnomeb z ogledom tudi drugih važnejših krajev Dolenjske. Vpisovanje vsak večer, razen ob sobotah, od 20.30 °o 22. ure v društvenih prostorih. SkS" denjska ulica 124-1 (via di Servria). Darovi in prispevki B.S. daruje 2000 lir za Dijaško Matico. KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes, 11. t. m, ob 19.30 uri Panavision film: L’ OLTRAGGIO (SRAMOTITEV) Igrajo: PAUL NEVVMANN, CLAIRE BLOOM, EDWARD G ROBINSON in LAURENCE HARVEY Prepovedano mladini pod 14. letom_ himnaVjičii mik predvaja danes, 11. t. m. z zaSckom film: ob 18. url Technicolor /Z LEGI0NARI0 (LEGIONAR) Igrajo: BURD LANCASTER ln JODY LANARENCE j*notranje problematike Argentine PERONIZEM BREZ PERONA ^nh, da se peronizem loči od Perona, ute-*nei° privesti do ponovne njegove vključitve v politično življenje dežele je let' po Peronovem padcu koli „ronizem močnejši kot kdaj- litjf Poprei. obenem pa je kot po-j-p * stranka prepovedan samo ronj'tega’ ker je povezan s Pe- j 0 osebo. bistv al)SUrtina situacija, kj je v ito U v Argentini povzročila vr-50 Paitičn.ih krčev in dram, eko-ie ^ ^r'z 'n vojaških udarov, reši na naiboljši poti, da se ue' z nekim čudnim in skoraj jj0 'etnim kompromisom, ki pa Hoj1 na realnem ocenjevanju od-kot p .tako od strani peronistov roui ,tt. . antiperonistov. Novi pele tr t,Cn' Vo(l’teljii so razumeli, da peto ?eron'zem nujno ločiti od ^ ?*> če obstaja — kot obstaja y|j|: .la> da bi se ta ponovno bele p v Politično življenje debi ne samo zaradi tega, ker His Predstavljalo neko kompro-ternv° * farmul° 3 antiperonisti, teiju 6c tndi, ker je peronizem v tov en„aistih let dobil povsem Hj 2?aeaj in ga danes na Pero-p0 . 2eta samo še ime in čustvo. Peror5Ug'1 strani pa so tudi anti-jo y lsti razumeli, da ne more-tJa v enostavno ignorirati giba-«,’*! »* njim stoji armada Štifto 1'ionov volivcev in dejan-^'kaln ^Stavlia najmočnejšo sin-tnepjjJ10 organizacijo Latinske A-takenie PriPravlieni so, potem-'atti0 ’ da ga legalizirajo, vendar Zem Pogojem, da se peroni- ba°acepi od Perona, ta vef. ie Položaj takšen, da bi lah^0 ltvail k 1967 peronizem tita s°deloval kot enotna zako-8e,1% 'llana stranka, kar bi Ar- «peroniista brez Perona«. Vandorjev uspeh si je moč raztolmačiti tako, da so njegove «ideje» docela enake idejam pe-ronistične baze. Na vsak način predstavlja mirna vključitev pe-ronizma v politično življenje Argentine dogodek izredne važnosti tako za ohranitev ter utrditev notranjega miru kot za začetek neke nove etape v razvoju te velike latinsko-ameriške države. Torej, naj bo kakor hoče, dejstvo je, da 5e je peronizem, čeprav od svojega ustanovitelja ločen celo desetletje, stalno krepil. Ni bilo moč enostavno mimo njega, a kar zadeva njegovo povezavo s Peronom, je bilo samo še vprašanje časa, kdaj je imelo priti do pravkar obravnavane ločitve. ®®®®®®®H®a Producent de Bauregard bo vložil priziv proti prepovedi filma «Nuna» Sofia Loren v dilemi: ali naj ostane predsednica, ali naj gre v New York OB ROBU FILMSKEGA FESTIVALA V CANNESU E®®®®®®®®!" Kakor obširneje poročamo spodaj, je v načrtu gradnja plovnega prekopa iz Milana do Cremone in Pada, s katerim bo tudi Milan povezan z Jadranskim morjem. Prekop bo 75 km dolg, 38 m širok in 3.80 globok. Po njem bodo lahko plule ladje z nosilnostjo do 1350 ton. Na sliki vidimo dela pri gradnji «dvojnega zapimega prekata* pri Cremoni CANNES, 10. — Filmski festival s predvajanjem filmov, ki tekmujejo za nagrade, in filmov izven konkurence. Film «Nuna» francoskega režiserja Jacquesa Rivetta, o katerem smo pisali pred nedavnim, so predvajali v okviru tako imenovanega tržnega programa, to je neke vzporedne prireditve, ki se Vrši v eni glavnih ulic Cannesa, v Rue d’Antibes. Ker je bila polemika v zvezi s tem filmom zelo ostra in žolčna, je bilo logično, da je bila dvorana, v kateri so film predvajali, nabito polna. V zvezi s polemikami, do katerih je pri- občinstvom šlo tudi na samem festivalu med filmskimi kritiki in drugimi novinarji, ki poročajo o festivalskih dogodkih, sta režiser Jacques Ri-vette in producent filma George de Bauregard sklicala tiskovno konferenco, da bi se na njej pogovorila z novinarji. S seboj sta imela tud; svojega odvetnika tov- : Ustvaril povsem nove mož-r,,1 'n rešit,,o ^taia - Per°n.iz-Ut^en P°iav zveze rešitve. tnern-;a zelo zanimiv in ob-ruden pojav zveze med le bjj2tn°m in Peronom. Odkar giban; °dšel, se je k njegovemu dih Pridružilo nič koliko mla-tiiali j ' k' Sa nikoli niso po-5e tj’ Anketni podatki pravijo, da Sn0Vj )udje za to odločijo na o-tov p0vsem čustvenih elemen-Hi’ °Vezuj°č ga obenem s poj-^arskelru in politične ter gospo-haoijp Stabilnosti argentinske *e »i.Sicer pa ni to prvič, da tir;«,' la° današnjih težkoč pre-lišfitin ld?a'izirajo pogoji in oko-"o v„..preteklosti. Toda za ogrom- DROBNE ZANIMIVOSTI IZ STARE RUSKE ZGODOVINE Kako se je pustolovec Iran Bolotnikov približal sami Moskvi Tatarski jetnik, turški janičar Bolotnikov je preko Benetk spet prišel v domovino, dvignil upor in skoraj zasedel Moskvo — za carja Dimitrija vo, .n*1*0 Peronistov, to je goto-, an®s ime la ja es.ime Peron nima kake-ie ta neišega pomena. Vtem ko Pe- r0q n0Per°nistične voditelje lio j(j Pred nedavnim bil ne sa-sPoda° ’ amPak tudi dejanski go-H bil’-1 j'm je ukazoval, skrat-kljmj J1,h je — «el lider». In to 'eljj erhu, da sta ga kot vodi-Prosto resnici že prerasla čas in ta. ki ’ ^a Se je spremenil v star-ti nit;n' ved mogel niti razume-^°bne s°delovati v evoluciji so-bi, rnjs^?0^itične misli v Argentini odn lj °Prti na konkretni oce-»eS dru0Sa. med silami, ki je da-Ša v, ga«en kot v času njegove- *Veutanja’. fot nj a rešitev« za peronizem j®, t0re°zien° politično gibanje se Iazlo 12 notranjih in «zunanjih “Mibj V# Pokazala za nujno v °o 011 Povedano, nujno potreb V K ’ ro^^11 vodstvo gibanja pride ’ Zat)n"fne°dvisnih peronistov«. 'PahorJ'” roesecih se je to z u-°vi Uresničevalo in burni va- notr; -•u anjih borb v peronistič-?°vršje 'ntu so končno vrgli na ,°rja .Avgusta Timoteja Van- oenovanega «E1 lobo» H P jih j’ ? katerem bo v nasled-8oVora la najpoprej ,Va še mnogo Hvet0r Sef Unije metalurških Sl*t1 In ker je že v kali «0ye ret; sleherni poizkus nje-%vii Samosvojitve, je bil ustali t0etj<>aei3en odbor, v katerem s Pdilo drugim, bil tudi Vandor, £°stavi. Pa se je, da se je odbor leti ugled v gibanju i 0 s, n°vno pritegniti na nje-a °di0/an' Toda Vandor, mlad en> je ta napad zdržal in zajSa,n prešel v protinapad volitvah v CGT je a'oe„ dstfanitj s položaja gene-'lv0ga Sekretarja Alonsa ^»tp Zaupnika, in na njegovo Postaviti svojega človeka, POTOVANJE PO REKI PAD ZAKLJUČENO NačrH za prekop Milan-Cremona-Pad se že izvajajo Prekop bo dolg 75 km, širok 38 m, globok pa bo 3,80 m - Stroški bodo znašali okoli 50 milijard MILAN, 10. — Potovanje po reki Pad, ki ga je pripravil konzorcij za plovni prekop «Milan-Cremona-Pad«, se je po štirih dneh zaključil pri svetilniku La Pila, kjer se Pad zliva v Jadran-sko morje. Značilnosti plovne poti, ki bo povezovala Milan z morjem in ki bo, po sedanjih predvidevanjih dograjena 1. 1972, naslednje: prekop bo dolg 75 km. širok bo 38 m, globok pa 3,80 m. Ker ima Pad pri iztoku prekopa vanj pri Cremoni 33 metrov nadmorske višine in bi imel prekop ob svojem začetku pri Milanu 105 m nadmorske višine, kar pomeni da znaša med obema točkama 72 m višinske razlike, bodo morali zgraditi deset dvojnih zapimih prekatov («biconca»). Po prekopu bodo mogle v obeh smereh pluti ladje do 1350 ton nosilnosti. Cez prekop bodo postavili 34 mostov za cestni promet, 3 železniške mostove in 4 prekopske mostove. V štiriindvajsetih urah bo moglo v obeh smereh pluti do 60 plovnih objektov. Vsa ta dela bodo, po dosedanjih predvidevanjih, stala o-koli 50 milijard lir. 60 odst. stroškov bo šlo na račun države, ostale stroške pa bodo krile krajevne ustanove in sicer provinci Milan in Cremona ter občine, ki bodo imele koristi od novega plovnega prekopa. Predsednik konzorcija za plovno pot od Milana do Cremone in Pada dr. Piero Bassetti in predsednik poslanske komisije za javna dela poslanec Pio Alles-sandrini sta gostom, ki so se udeležili tega potovanja, prikazala sedanje stanje del na prekopu. Dr. Bassetti je prikazal do sedaj izvršeno delo pri tako imenovanih «vstopnih vratih« na reki Pad pri Cremoni, ki jih tvorita dvojni zapirni prekat («bicon-ca») in «mandrač» («mandrac-chio) t. j. razširjeni dvojn; zapirni prekat. Ti dve deli, ki sta že dokončani, sedaj preizkušajo. Dvojni zapirni prekat tvorita dva zidana bazena za prehod plovnih objektov iz nižjega dela prekopa v višjega in na-«mandraču» pa bodo plovni objekti čakali, preden jih bodo spustili skozi «dvojno školjko« na nadaljnjo pot. V Cremoni so udeležene; tega potovanja po reki Pod obiskali in si ogledali še tri kilometre plovnega prekopa, ki je že izkopan in do Spinadesca urejen. Tu je dr. Bassetti povedal, da je prišlo že do sporazuma za odkup nad 60 tisoč kv. m zemljišča, ki ga bodo odkupili za izgradnjo cremonskega notranjega pristanišča. Gradnja tega dela bo razpisana letos poleti. Notranje pristanišče v Cremoni bo 700 m dolgo in 200 m široko. Gradbeni stroški pa bodo znašali okoli 700 milijonov lir. Delo bo trajalo približno eno leto in dva meseca. Predsednik poslanske komisije za javna dela Alessandrini pa je poudaril, da reka Pad, kot plovna pot, ne bo pomembna le za Padsko nižino, pač pa je v interesu vsega prevozništva Italije, ker bodo plovni objekti s Pada mogli povezati s severno Italijo vsa italijanska obalna središča, tud; tista, ki še nimajo pristaniških naprav. ((Kadar govorimo o Padu — je med drugim rekel Alessandrini — je to že govor o Sredozemskem morju, ker bo nova plovna pot o-mogočila naglo in ceneno povezavo z afriškimi državami, če upoštevamo dejstvo, da bo ta prekop praktično omogočil plovnim objektom, da bodo iz Milana pripluli vse do Nila. S tem bo reka Pad mogla prevzeti vloge posrednika med evropskimi državami in državami Afrike in Azije.« Poslanec Alessandrini je na koncu poudaril, da se pomen nove plovne poti z notranjega vidika da posebej oceniti s tem, da bo italijanski Jug dobil v njej novo možnost razmaha, ker bo olajšal prevoz z Juga proti severu Italije in sicer tako prevoz poljedelskih pridelkov, kot tudi prevoz izdelkov kovinske industrije, s čimer bodo omogočene najširše perspektive gospodarskega in socialnega razvoja. robe. V amandraču« pa ......................................................... OVEN (od 21.3. do 20.4.) Sploh] TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) ne vzemite resno v poštev nekega i Pri izpolnjevanju svojih delovnih posla, ki vam ga ponuja nesoliden partner V vlaku boste sklenili neko zanimivo poznanstvo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Storite vse, da bi ohrabrili nekega svojega sodelavca, ki je v poslu imel precej smole. Ne pomišljajte si od časa do časa storiti kako dobro dejanje. DVOJČKA (od 21.5( do 21.6.) Ce ste se odločili, da se boste razšli z nekim svojim sodelavcem, storite to brez velikih besed. Ne zaupajte nekemu novemu prijatelju. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ustvarile se bodo nadvse ugodne okoliščine za uresničitev neke vaše pobude. Ugoden razvoj čustvenega vprašanja. LEV (od 23.7. do 22.8.) Dosegli boste uspeh, čeprav se zanj ne boste kdove kako potegovali. Okrepili boste svoje čustvene zveze. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Uspelo vam bo povezati koristno s prijetnim. Ne kažite nestrpnosti v svojem čustvenem odnosu. nalog, bodite kar se da vztrajni Najbrž se ne boste mogli ogniti nekemu družinskemu sporu. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Cimprej uredite ves material, ga morate predložiti svojim predstojnikom. Z nekaj dobre volje lahko popravite to. kar ste pred kratkim nekomu slabega storili. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Vaše gmotno stanje se bo še poslabšalo, če ne boste nemudoma sprejeli ustreznih ukrepov. Prijeten večer v družbi ljubljene osebe. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) odnosih s svojimi sodelavci bodite bolj elastični. Naučite se gledati na stvari in osebe bolj realno. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Naj prej si zavarujte hrbet, šele zatem si lahko dovolite določena tveganja. Plamen vaše ljubezni polagoma ugaša. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Z ustreznim naporom svoje volje se prav gotovo lahko otresete neke grde navade. Spremenljivo razpoloženje. Poljak K. Waliszewski je označil v svoji v francoščini napisani knjigi «La Crise revolitionnaire 1584 a 1614» ta čas ne samo kot obdobje borb za ruski carski prestol, marveč tudi kot prvi poskus socialnih prevratov. To so tedanji dogodki tudi res bili, zakaj vanje niso posegali samo bojarji (plemiči), marveč tudi tlačeni in bolj ali manj brezpravni kmetje — tlačani. in. drugi mali ljudje. Prav zaradi tega so dobivale dinastične razprtije tako velik in množični obseg, da bi jih mogli primerjati samo še z bolj-ševiško revolucijo v začetku našega stoletja. GLASNIK CARJA DIMITRIJA IVANOVIČA Ko je Vasilij Žuijski dal zverinsko umoriti carja ((samozvanca« Dimitrija Ivanoviča le nekaj dni po njegovi poroki s Poljakinjo Marino Mniszkovo, se Rusija ni pomirila. Nasprotno, zmeda se je dalje stopnjevala. Nenadoma se je razširila nova vznemirljiva govorica: «Tistl, katere-rega so v Kremlju 26. maja umorili, ni bil car Dimitrij. Car je pobegnil, živi in le še čaka na ugoden trenutek, da sa vme na prestol.« Kaj je bilo na tem res? Morilec carja Borisa Godunova, Mihajlo Molčanov, je v strahu pred novim carjem Vasilijem Žuijskim pobegnil na Poljsko, kjer je želel s poljsko pomočjo dobiti primernega človeka, ki bi se izdal za ((čudežno rešenega« carja Dimitrija. Spočetka se je sam nameraval izdati za pokojnika, vendar mu je bil tako malo podoben, da mu tega ne bi bil nihče verjel. Zato je našel nekoga, ki naj bi samo nastopal v imenu Dimitrija Ivanoviča, dvignil rusko ljudstvo in strmoglavil vsiljivca carja Vasilija. Takega človeka je našel pri četah, ki jih je bil car Dimitrij zbral na ruskem jugu, od koder je nameraval napasti Turke in Tatare in jih vreči z obal Črnega morja, morda pa tudi sploh iz Evrope, in osvoboditi balkanske narode. Bojarji so Dimitriju tudi to zamerili. Na tak podvig pripravljen človek je bil neki Ivan Bolotnikov, pustolovec velikega formata. Njegovo poreklo je ostalo tudi naj-skrbnejšim raziskovalcem zavito v meglo. Znano je le to, da so ga še otroka ugrabili Tatari in prodali Turkom. Tako je prišel v Turčijo in v turške janičarske čete, toda v neki bitki so ga ujeli Benečani in pripeljali v Benetke, kjer je živel nekaj let. Vendar je iskal priložnost, da bi se vrnil v svojo rodno Rusijo. Kako je potem prišel iz Benetk na Poljsko, ni znano. Ni pa se tam ustavil. Prešel je poljsko-rusko mejo in se zatekel h kozakom, ki so ga rade volje sprejeli. VSTAJA V DIMITRIJEVEM IMENU Vojaki in kozaki, ki so jih socialne reforme carja Dimitrija Ivanoviča navdušile in pridobile, so reakcionarnega in nasilnega uzurpatorja Vasilija 2uijskega sovražili, zato so bili pripravljeni slediti vsakomur in kamor koli, samo da bi jih peljal proti njemu. Ko Je nastopil Bolotnikov «kot zastopnik čudežno rešenega carja Dimitrija« in dejal, da mora ostati za nekaj časa car še skrit, se je na ruskem jugu zbra na vojska dvignila in mu navdušeno sledila. Pa tudi Bolotnikov sam je bil prepričan, da car Di- mitrij še živi in da ga je Molčanov v njegovem imenu pooblastil za boj proti carju Vasiliju. Bolotnikov Dimitrija ni poznal, vedel pa je, da je želel uvesti socialne reforme, zmanjšati oblast in samovoljo bojarjev, osvoboditi kmete-tlačane, uvesti šole in odpreti Rusijo zahodni kulturi. Prvo, česar se je zato lotil, je bilo dviganje mužikov proti veleposestniškim bojarjem. Zaščiteni po vojski in dostikrat tudi z njeno pomočjo, so se brezpravni ljudje spravili nad bojarske dvorce, jih plenili, večkrat požigali in, če je naneslo, tlačitelje tudi morili. Ponekod se je Rusija spreminjala v pogorišče. Razglasi, ki jih je Bolotnikov izdajal v imenu «carja Dimitrija«, so dvigali nezadovoljneže po večini gubernij. Vse preprosto ljudstvo, pa tudi nižje plemstvo, od južne Rusije do Volge, je bilo v revolucionarnem vrenju. Celo v Astrahanu so vzklikali «carju Dimitriju« in Bo-lotnikovu. Le v Kazanu in Niž-njem Novgorodu je bilo ljudstvo vsaj delno za carja Vasilija Zuij-skega. V Permu so brali maše za Dimitrijevo vrnitev. Od vseh strani so pritekale Bolotnikovu nove množice bojevnikov. Pridružila se je tudi četa Poljakov, sestavljena večinoma iz ljudi dvomljive preteklosti, ki so videli v vstaji priložnost za ropanje in posiljevanje žensk. Ker pa je zavzemala vstaja prevelik obseg, Bolotnikov ni več obvladal svojih množic. Ni mu bilo mogoče uvesti reda, ki bi bil nujen pogoj za zmago stvari, za katero se je v imenu ((carja Dimitrija« bojeval proti carju Vasiliju. Ker je bilo težko prehraniti toliko čet, je nujno prišlo tudi do vsesplošnega ropanja, to pa je pričelo že spreminjati razpoloženje. POHOD PROTI MOSKVI Položaj carja Vasilija je postajal od dne do dne bolj negotov. Ker se je bal tudi poljskih plemičev, ki so bili prišli z Dimitrijem in Marino Mniszkovo v Moskvo, jih je porazdelil po raznih krajih tistega dela Rusije, ki jo je še obvladal. Dimitrijevo vdovo Marino je, skupaj z njenim očetom Mniszkom, konfiniral v Jaroslavlju. Tudi to ni pomagalo. Bolotnikov je s svojo sicer nedisciplinirano, toda veliko vojsko prispel vse do Moskve in jo pričel oblegati. Ce bi takoj napadel, bi bil mesto po vsej verjetnosti tudi osvojil. Tako se je predolgo zadržal pri obleganju. Mimo tega je množica, ki je prispela pred glavno mesto, čedalje glasneje zahtevala, naj se vendar že prikaže car Dimitrij, za katerega se je dvignila v vstajo. «Kje je naš car Dimitrij Ivanovič? Zakaj ne pride? Zakaj se nam ne pridruži?« Tako so pritiskali na Bolot-nikova, ki množici ni ne mogel ne znal odgovoriti, saj sam ni vedel nič več kakor to, kar mu je bil dejal Molčanov — da car Dimitrij ni bil ubil, da še živi in čaka na zmago vstajnikov. To je bila prva nevšečnost. Druga je bila ta, da so pričeli odpadati od ((Dimitrijeve stvari« bojarji in vsi tisti, ki so obsojali grozodejstva Bolotnikove soldate-ske, uboje, rope, plenjenja in požige. Spoznali so, da stvar teh nemaničev ne more biti tudi njihova. Ce se Bolotnikov bojuje tako po Dimitrijevih naročilih, potem ga nočejo več za svojega carja. Razcep se Je spreminjal v polom. Mnogi so pričeli Bolotni-kova in Molčanova zapuščati. Drugi so prešit na Vasilijevo stran, ker se jim je zdel še vedno manjše zlo. To je Vasilija opogumilo, da je Bolotnikova napadel in pognal njegove čete proti Kazanu. Zvesti so mu ostali v glavnem le še kozaki, pa tudi ne brezpogojno. Obenem se je pojavil nov pretendent na carski prestol, neki volški mornar Ilojka. Izdajal se je za sina carja Fjodorja in hčere Borisa Godunova, čeprav iz tega zakona' nikoli ni bilo nbbcnep otroka. V zaostali deželi so mu nekateri kljub temu verjeli. Vendar je bil skromnejši in se je kratko in malo pridružil Bolotnikovu. Vasilij s prvo zmago ni bil zadovoljen, zasledoval je Bolotnikova in preostanek njegove vojske in ga obkolil v Tuli. Po krajšem obleganju se je Bolotnikov s svojo vojsko vdal in izročil na milost in nemilost Vasiliju. Bolotnikova je car dal oslepeti in nato še utopiti, medtem ko je Ilojka končal na vešalih. Vasilij se Je zmagovit vrnil v Moskvo in se poročil s knežno Marjo Petrovno Bujnosovo-Rostov-sko. Kdor bi pa mislil, da je bilo s tem lažnih ((carjevičev« konec, bi se hudo motil. Pričeli so se pojavljati kakor gobe po dežju. Izdajali so se za sinove vseh mogočih carjev in carjevičev. Ko-stomarov jih v svoji «Ruski zgodovini v življenjepisih« navaja kar osem. Mi jih ne bomo naštevali, saj ni dosegel nobeden izmed njih omembe vrednih ((uspehov«. šele leta 1608 se je končno pojavil v Seversku «pravi» car Dimitrij Ivanovič, in z njegovo usodo se je združila in zaključila tudi usoda Dimitrijeve vdove Marine Mniszkove. Zmešnjava v Rusiji se je nadaljevala. R. REHAR Kiejmana, kateremu sta poverila nalogo, naj prisotnim obrazloži motivacijo, zakaj je bil film prepovedan «s pravnega in družbenega vidika«. Ko je odvetnik Kiej-man navedel točko za točko in tudi analiziral izjavo francoskega ministra za informacije Bourgesa in nato še sklep ministrstva, je izjavil, da bo producent filma v kratkem vložil pritožbo na državni svet, da bi dosegel preklic prepovedi. Odvetnik Kiejman je med drugim rekel, da smatra, da film «s pravnega vidika ni prav nič nevaren« in da bi «ne mogel med vzbujat; kakršnega kol; razburjenja«, saj se je opazilo, da «ga je občinstvo sprejelo povsem mirno«. Sicer pa so bili približno enakega mnenja tudi nekateri novinarji, ki so že pred tiskovno konferenco trdili, da se je v zvezi s tem filmom dvignil prevelik hrup, vsekakor večji, kot ga film zasluži. Režiser filma «Nuna», ki je bil izdelan po znanem Diderotovem delu, pa je rekel: «Hotel sem napraviti film, ki bi govoril o svobodi, ne pa film, ki bi bil polemičen do določenih verskih občutij. To, kar me je v osebnosti Simone Simonine najbolj zanimalo, je bilo to, da je bila njej odvzeta pravica, da bi sama odločala o svojem življenju. Ce bi ji bili pustili svobodno izbiro, bi morda mogla postati zgledna nuna. V tem je moralna poanta, kj bi jo občinstvo opazilo, ko bi moj film gledalo. To bo občinstvo v mojem filmu videlo, ko si bo moglo film ogledati«. * * • Julie Christie, ki igra glavno žensko vlogo v filmu «Dr. Ziva-go» po istoimenskem romanu nobelovca Pasternaka, bo prispela v Cannes 13. t. m., da bi mogla prisostvovati predvajanju tega filma, ki bo na dnevnem redu naslednjega dne. To je na videz povsem normalna stvar. Kaže pa, da je bila znana filmska umetnica, ki je pred nedavnim dobila Oskarjevo nagrado, malone prisiljena prit; v Cannes. Umetnica se je načrtom svojih producentov najprej odločno uprla, ker je že določila datume svojih počitnic, ki bi jih morala preživeti v Grčiji. Toda družba «Metro» je pritisnila j^a filmsko umetnico tako ostro, da je ta popustila in oblju-biia svoj prihod v Cannes. Da bi to svojo potezo nekoliko ublažili so ljudje iz vodstva ameriške filmske družbe obljubili filmski umetnici — majhno darilo: obljubili so ji, da ji bodo plačali vse stroške za njene počitnice v Grčiji ter da ji bodo dali »čudovt to darilo«. * * * Ko smo zadnjič poročali o programu letošnjega filmskega festl vala v Cannesu, smo rekli, da Japonska letos na tej prireditvi ne bo sodelovala, ker da japonska filmska umetnost letos ni pripravila filma, ki bi mogel biti na ravni dosedanje japonske filmske umetnosti. Tako se je doslej trdilo v poučenih krogih. Tecuro Fu-rukaki, član žirije na festivalu v Cannesu, pa je v zvezi s tem dal določena pojasnila. Med drugim je rekel: «Naši filmi so preveč erotični in zato smo se bali, da bi mogli motiti festivalsko občinstvo. Odgovornim krogom, ki so izbirali naše filme za festival, ni uspelo, da bi se domenili o izbiri filma, ki naj bi prišel v Cannes. V ozkem krogu res umetniških del niso mogli izbrati tisti film, ki b; dostojno zastopal j-aponsko filmsko umetnost. Vzrok, da se niso odločili niti za enega izmed teh filmov, je v tem, da so jih smatrali za preveč erotične«. V filmskih krogih ter v krogih filmskih kritikov se veliko govori o raznih filmskih smereh in šolah. Slavni filmski umetnik in režiser Orson Welles je na tiskovni konferenci, ki jo je imel v zvezi s predstavitvijo svojega filma «Falstaff», med drugim rekel sledeče: «V modernem filmu sta samo dve pravi šoli: tista šola, po kateri hodijo mladi francoski režiserji, ter smer italijanskih komičnih filmov s socialno vsebino.« Mimogrede bomo povedali, da sta tako občinstvo kot kritika njegov film «Fal-staff« sprejela z odobravanjem. * * # Sofia Loren ne ve, kaj bi storila. Odpotovala je iz Cannesa v London, kjer je v programu snemanje nekaterih scen iz filma ((Grofica iz Hong Konga«, ki ga je pripravil in ga režira Charlie Chaplin. Po vsej verjetnosti se bo vrnila v Cannes že danes, morda pa jutri. Ta njena odsotnost je bila že v začetku predvidena in v zvezi z njo je Sofia Loren pred časom izjavila, da si bo filme, ki tekmujejo za nagrade in ki bodo na sporedu v dneh njene odsotnosti, ogledala posebej. Sedaj pa je prišla na vrsto nova težava. Sofia Loren je bila namreč povabljena v New York, kjer je tamkajšnji muzej za moderne u-metnosti organiziral fotografsko razstavo slik Sofie Loren. Ker gre za prvo tovrstno razstavo, ki jo ta newyorška ustanova organizira, bi se Sofia Loren ne hotela odreči vabilu na otvoritev. Toda ta bo 17. t. m., to se pravi tri dni pred zaključkom festivala. Carlo Ponti jo v njeni želji, da bi odšla v New York, še spodbuja. Hkrati pa je Sofia Loren predsednica mednarodne festivalske žirije. Ce bo možno, da se otvoritev omenjene razstave v New Yorku za kak dan odloži, se bo mogla najti rešitev, v nasprotnem primeru pa se bo morala Sofia Loren ali odreči predsedni-štvu v mednarodni žiriji, ali pa odpovedati svojo prisotnost na o-tvoritvi razstave v New Yorku. Višina rastlin po želji Armenski profesor Mihail Caj-lahjan napoveduje veliko bodočnost skupini novih kemičnih spojin, tako imenovanim retaidan-tom, ki zmanjšujejo višino rastlin. Te spojine bodo po mnenju profesorja Cajlahjana znatno prispevale k povečanju vpliva biologov na rast rastlin. Na nedavnem zborovanju sovjetskih učenjakov, posvečenem agrokemiji, je Cajlahjan izjavil, da je pri uporabi retardantov bilo opazit; dvakratno zmanjšanje stebelca konoplje, špinače, pšenice in nekaterih drugih kultur. Ni pa to vplivalo na obseg pridelka. Po drugi strani je bila manjša višina stebelca kompenzirana z nekaterimi drugimi, novimi kvalitetam; rastline. Pri pšenici npr. je bilo opaziti, da je stebelce postalo precej bolj krepko in odporno proti temu, da bi polegalo. Retardant; vplivajo tudi na odpornost rastlin prot; suši, nizkim in visokim temperaturam, a prav tako tudi proti raznim virusnim obolenjem. Ugotovljeno je nadalje, da postanejo pri takšnem ravnanju listi rastlin modro-zeleni, pri čemer se količina klorofila v listih poveča za malone 350 odst. Pospešuje se tudi sinteza beljakovin in nekaterih alkaloidov. Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slovenski narodni motivi; 11.35 Radio za šole; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12,25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba iz filmov in revij; 17.00 Klavirski duo Russo-Safred; 17.25 Radio za šole; 17.45 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Klavirska glasba; 18.50 Motivi, ki so mladim všeč; 19.15 Higiena in zdravje; 19.30 Moški zbor «Prosek-Kontovel«; 20.00 šport; 20.35 Kulturni odmevi; 21.00 Simfonični koncert; 22.25 Musiča sprint; 23.00 Izvajalci jazza: The Four Fresh-men. Trst 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran. Koper 7.00 Prenos RL; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 11.15 Plošče; 11.30 Pevci danes; 11.45 Glasbeno srečanje; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 12.45 Lahka glasba; 13.30 Poročila; 13.40 Operna panorama; 14.45 Zabavna glasba; 15.00 Glasbeni vrtiljak; 15.45 Slovenske narodne; 16.20 Igrajo The Suprems; Joao Gilberto, Lulu in Little Tony; 17.00 Tretja stran; 17.15 Pianistka Grazia Barbanera; 17.45 Tržaške pesmi; 18.00 Prenos RL; 19.00 šport; 19.30 Prenos RL; 22.15 Pianist Erroll Garner; 22.35 Bachov koncert; 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 8.30 Glasba za dobro jutro; 9.10 Glasbene strani; 9.45 Pevski pro- SREDA, H. MAJA 1966 gram; 10.05 Operna antologija; 10.30 Radio za šole; 11.30 Sibeliusov koncert; 12.05 Prijatelji ob dvanajstih; 13.30 Solisti lahke glasbe; 15.30 Parada uspehov; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.30 Glasba. ki jo posreduje nacionalni sindikat glasbenikov; 18.00 Tedenski pregled likovnih umetnosti; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 20.35 «1 pescatori di perle«, opera v treh dejanjih. II. program 8.00 Jutranja glasba; 9.00 Poje Milva; 9.15 Orkester Peguri; 9.35 Plošča za poletje; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Skladbe za orkester; 14.00 Pevci; 14.45 Plošče; 15.15 Izbrani motivi; 16.00 Rapsodija; 17.35 Poljudna enciklopedija; 17.45 Pisana glasba; 18.35 A. Bellanca: Zgodovina Zemlje; 18.50 Vaši izbranci; 20.30 Od swinga do bopa; 21.00 Nocoj s Toscaninijem; 22.15 Plesna glasba. III. program 18.30 Družbene vede; 18.45 Na sporedu skladbe Lea; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Mozartov koncert K 191; 21.30 Straussove skladbe; 22.45 Nova glasba. Slovenija 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Pravljice in zgodbe; 9.10 Zbora iz Požarevca in Novega Sada; 9.30 Orkester Faith; 10.15 Od Satieja do Lutoslawskega; 10.45 Človek in zdravje; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti.; 12.05 Iz Wolf Ferrarijeve opere «štirje grobijani«; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Narodne s harmoniko; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola: Mala zaveznica; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Pihalni orkester Ljudske milice; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Avgustu Šuligoju ob 45-letniici delovanja; 18 00 Aktualnosti; 18.15 Ansambel A. Sossa in M. Sepeta; 18.40 Naš razgovor; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Puccini: «Turandot»; 22.10 Melodije; 22.50 A. Maurois: Čemu služi zgodovina?; 23.05 Slavne melodije. Ital. televizija 8.30 šola; 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za najmlajše; 19.15 Leto 1927; 19.40 Delacroix, pionir moderne umetnosti; 19.55 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Od fašizma do republike; 22.00 Športna sreda; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Stevenson-Moser: «L’isola delle voci«; 22.25 Znanost in tehnika. Jug. televizija 10.00 TV v šoli; 16.40 Ruščina; 17.00 Angleščina; 17.40 Tiktak: Solzice; 17.55 Slike sveta — otr. filmski žumal; 18.25 TVD; 18.45 Glasbena sreda; 19.15 Cikcak; 19.25 Bruselj: Nogometni finale za pokal evropskih prvakov, Partizan : Real Madrid; 20.15 TVD; 20.30 Nadaljevanje prenosa iz Bruslja; 21.15 Srečanje z Beatlesi; 21.35 Kulturna panorama; 22.05 Poročila NESPAMETEN PREDLOG OBČINSKEGA ODBORA V GORICI Remizo za občinski vozni park nameravajo zgraditi pri Transalpini Severni del mesta naj služi stanovanjskim zgradbam - Promet občinskih vozil bi obtežil Svetogorsko cesto - Povečanje nevarnosti za gojence zavodov, ki jih je precej v tem delu mesta VČERAJ PRI MADONNINI Občinska uprava v Gorici se pogaja s pravnim zastopnikom pod jetja «Autovie Carsichev, ki je do stečaja imelo v zakupu mestno avtobusno službo v Gorici, za nakup 11.000 kvadratnih metrov zemlje, last omenjenega podjetja, ki se razprostira ob meji med Trgom Transalpina in Svetogorsko cesto; osnovna cena za to zemljišče zna ša 22 milijonov lir, za katero na merava občina najeti posojilo, da bi lahko vložila kavcijo ter plačala neprejščino. Občinska uprava namerava na tem zemljišču zgraditi garaže za mestne avtobuse, ki jih bodo kratkem poobčinili, tako da bi garaže, ki so sedaj na spodnjem delu mesta, prenesli v zgornjega. Zaradi težnje, ki se je pokazala, v vodstvenem organu občine, bodo skušali vse občinske službe, ki so v zvezi s prometnim parkom, združiti na enem samem kraju, da bi odstranili nepotrebne stroške. Z drugimi besedami to pomeni, da ne bodo na severnem delu mesta, tik ob meji samo garaže in delavnice za mestne avtobuse, ampak tudi garaže in delavnice za avtomobile, ki pobirajo smeti, za razne tovornjake, ki jih občinska uprava rabi za svoja dela itd. V tem kraju bi torej koncentrirali ves avtomobilski občinski park. Vse to se zelo lepo sliši, dokler se ne osvetlijo še druge plati obsežnega vprašanja, ki zadeva po eni strani promet, po drugi strani pa javni mir v tej četrti, ki je izrazito rezidencialnega značaja. V severnem delu mesta so v zadnjem času zgradili Fiatovo servisno delavnico, ki se razprostira med Svetogorsko in Caprinovo ulico. Če se k temu doda še predvidena izgradnja garaž za občinski vozni park, se bo promet na Svetogorski cesti, ki edina povezuje ta mestni predel s središčem, tako povečal, da se bodo zmanjšala prometna varnost posebno za šolarje ter gojence številnih šolskih zavodov, ki so v severnem delu mesta. Prometna varnost bo trpela tudi zavoljo neurejenosti Svetogorske ceste, ki ima pločnik samo na eni strani. Vrhu tega bo povečanje prometa vplivalo na javni mir v tej četrti; mestni avtobusi bodo začeli zapuščati garaže ob 5. uri zjutraj; ropot bodo povzročali tudi ob povratku zvečer. Zaradi vseh ter razlogov zares ne moremo razumeti, zakaj občinska uprava ne zgradi takšnih objektov nekje v bližini Ul. Terza Armata, Tržaške ceste, skratka na območju, kjer bo po regulacijskem področju industrijska cona. Zelo nespametno bi bilo nadalje obremenjevati Svetogorsko cesto ter napraviti iz severnega dela četrt, ki bi spremenila značaj, ki se ji ga hoče dati. Že z izgradnjo Fiatove servisne postaje je bila napravljena napaka, ki je občinski predstavniki ne bi smeli dopustiti, zato pa naj sedaj dobro razmislijo, preden se odločijo za takšno rešitev, kot jo nakazujejo. Red, ki se hoče vpeljati v gradbeništvu, naj velja za vse, predvsem pa naj obveljajo zdrava urbanistična pravila, ki so se že udomačila pri nas z izdelavo regulacijskega načrta. Vesti iz Tržiča Podrli so veliki žerjav Te dni so podrli v tržiški ladjedelnici še zadnje dele velikega te-leferičnega žerjava, da bi napravili prostor za veliki dok za katerega gradnjo je določenih 10 milijard lir. Stari žerjav so postavili leta 1939. Bil je visok 58 in širok 65 metrov. Novi veliki dok bo omogočil gradnjo velikih ladij do 200 tisoč ton. S Stavka kovinarjev malih podjetij v Tršiču je napovedana za danes in bo trajala 24 ur. V poštev pridejo podjetja Passero in Bonato iz Tržiča ter Meteor in Fedrigo v Ronkah. Stavka je v okviru vsedržavnega gibanja za obnovo delovne pogodbe. Novi odbor kemičnega sindikata UIL Delavsi tovarne za umetna vlakna v Podgori, ki so včlanjeni v sindikatu UIL, so se zbrali na zborovanje, na katerem so obravnavali položaj v tej tovarni s po sebnim ozirom na delovne in plačilne pogoje. Ob tej priliki so izvolili pokrajinski odbor kemičnega sindikata pri UIL, ki bo imel svojo prvo sejo v petek 13. t. m. ob 18.30 na sedežu UIL na Korzu Italia 54. Takrat bodo izvolili tudi izvršni odbor sindikata. iiiilliiiiiiuniiiiiillilillliiliiiiiiiiiililiiiiiliiuiiiiiiiiiiuiiiiirmmiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SEJA OBČINSKEGA ODBORA Predlog za podaljšanje pogodbe z Ribijem za mestne avtobuse Seja občinskega sveta bo v petek ob 21. uri PRISPEVAJTE HA DIJAŠKO MA1IU) I Občinski odbor v Gorici je imel v ponedeljek zvečer svojo običajno tedensko sejo, ki jo je vodil podžupan Candussi. Ob tej priliki so proučili nekatere postavke občinskega proračuna za 1. 1966 ter obenem sprejeli sklep, da bodo sklicali sejo občinskega sveta za petek 13. t. m. ob 21. uri. Na seji bodo proučili tiste točke dnevnega reda, ki so ostale še od zadnjič in katerim so dodali še nekaj novih. Odobrili so nadalje sklep, da bodo uvedli že s 1. junijem poletni urnik za občinske uslužbence in bo ta urnik v veljavi do 15. septembra. Odbornik za finance je predložil za plačilo račune za razne stroške v skupnem znesku 5.8 milijona lir. Razpravljali so tudi o raznih drugih problemih, med njimi o signalnih napravah na cestah ter o nekaterih sanitarnih u-krepih in o prošnjah za sprejem v dom onemoglih. Odbornik za gospodarske probleme Zuccalli, je poročal o mestni avtobusni službi in s tem v zvezi napovedal, da bodo predložili občinskemu svetu podaljšanje sedanje konvencije s podjetjem Ribi še za nadaljnjih tri do pet mesecev, da bi medtem pripravili vse potrebno za prevzem te službe od strani občinske uprave. bilo treba prepričati, da je cepljenje učinkovito in neškodljivo. IVAN BRATKO Deželni odbornik o cepljenju proti jetiki Odbornik za zdravstvo pri deželni upravi dr. Nardini je na zadnji seji deželnega sveta odgovoril na interpelacijo o cepljenju proti jetiki, ki sta jo vložila svetovalec Bergomas in Jarc. V odgovoru je rečeno, da je ta problem važen in ga ima odbornik za zdravstvo stalno v evidenci. V Gorici so ustanovili poseben od bor, ki je že poslal svoj program in prošnjo za prispevek deželne uprave. Za sedaj je mogoče le, izbirno cepljenje, ker obstajajo še ovire za splošno cepljenje; vendar bi bila potrebna uvedba obvezne profilakse. Javno mnenje pa bi H. Pri «Felcaro»’v Krminu drevi večerja za tekmovanje Danes bo prva večerja v okviru prikazovanja goriških kuharskih sposobnosti. Maria Mulili, lastnica restavracije «F jlcaro* v Krminu, je pripravila za dan es zvečer me-nu, ki bo vseboval: terminski pršut in salamo, rižoto s prepeličjim mesom, divjačino po izbiri s furlansko polento, mešane prikuhe, mlečni furlanski sir, sadno kopo z li-kerjerii in domači jabolčni «štru-del». Na voljo bosta tipični krajevni sorti vina: tokaj in merlot: Kompletni menu s postreinino (brez pijače) stane 1.950 lir. Kdor želi večerjati, kar mu daje pravico, da soodloča pri ocenjevanju, naj se prijavi najkasneje io 17. ure. Prvi prikaz goriških kuharskih sDosob-nosti je pripravil EPT. Sprejem opernih pevcev na goriškem županstvu Operni pevci in godbeniki, ki so sodelovali pri treh opernih predstavah v dvorani UGG v Gorici so bili včeraj sprejeti na goriškem žu-panstvu. Sprejeli so jih podžupan Candussi, odbornik Agapi, glavni tajnik Palin in predsednik EPT Peternel. Podžupan se jim je zahvalil za kvalitetno in umetniško izvajanje treh oper, ki so bile na programu in katerih predstave so privabile številno občinstvo. Pohvalno se je izrazil tudi predsednik Ente Pro-vinciale Turismo, ki je poudaril svoje soglasje z uvedbo take lirične prireditve v Gorici. V imenu gostov se je zahvalil dirigent Pessin, ki se je v imenu umetnikov zahvalil goriškim občanom in njihovim predstavnikom za vse gostoljubje, ki so ga bili ob tej priliki deležni. Ob koncu so jim poklonili nekaj publikacij o Gorici in EPT jim je poklonil umetniške kolajne. Pri trčenja na križišča trije potniki ranjeni Od treh avtov je najbolj poškodovan austin Včeraj dopoldne okrog 11.30 so na križišču pri Madonnini v Gorici zopet trčili trije avtomobili in pri tem so bili trije ranjeni ter eden med njimi huje. Ob tisti u-ri se je peljal 61-letni Ermete Got-tardi doma iz Pierisa z avtom au-stin GO 31404 iz Gorice proti Gradiški. Ko 'e privozil na križišče pri Madonnini in hotel zaviti na levo, je privozil od Ločnika proti križišču 58-letni Eugenio Dogani iz Gorice, Tržaška cesta 145 z avtom «Volkswagen» GO 24795. Obe vozili sta trčili skupaj in austin je potem trčil še ob fiat 850 UD 101057, ki je bil ustavljen malo bolj stran in ki ga je vozil Gui-do Paperoni, 45 let, iz Rude, Pri trčenju so bili ranjeni trije potniki in sicer 55-letni Arman-do Buttigmoni iz pierisa, 71-letni Angelo Rossi prav tako iz Pierisa, ki sta bila v avtu z Gottardi-jem ter Eugenio Dogani. Z avtom Zelenega križa so jih odpeljali v goriško civilno bolnišnico kjer so prvega pridržali za 30 dni na zdravljenju zaradi udarca na prsnem košu, zloma leve lopatice in drugih poškob. Rossi se bo zdravil osem dni, Dogariiju pa so nudili prvo pomoč ter bo okreval v treh dneh. Zapisnik je napravila cestna policija iz Gorice, ki je ugotovila škodo na treh avtomobilih, največ pa na austinu. Za 10 dni so sprejeli na zdravljenje 31-letnega Cossarja iz Seslja-na 57/B, ki si je pri prometni nesreči na državni cesti pri Tržiču zlomil levo roko v ramenu in dobil še druge poškodbe. S Iz bolnišnice: Pri stroju na delu se je ranil 21 -letni Pierpaolo Bo-scarol iz Ronk iz Ul. Mazzini 114. Urezal se je na mezincu leve roke in v bolnišnici so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Gorica VERDI. 17.30: «1 vitelloni«, Alberto Sordi in Franco Interlenghi. Italijanski čmobeli film. CORSO. 17.15: «Darling», Dirk Bo-garde in J. Christie. Cmobeli ameriški film. Mladini pod 18. letom prepovedan MODERNISSIMO. 16.--22.30: «La freccia nella polveren, S. Hayden in Collen Gray; ameriški čmobeli film. VITTORIA. 17.00: «L’amore Scotta a Yocohama», A. Nishikawa in M. Harukawa. Cmobeli japonski film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.15: «Le rocce d’ar-gento«, Edmond 0’Brien in Ivo-ne De Carlo; ameriški črnobeli film. Tržič EXCELSIOR. 16.—22.: »Normandia, anno ’43». NAZIONALE. 17.30—22.: «Wed, 11 coraggioso«, R. Egan in C. Mit-chell. Cinemaskopski čmobeli film. PRINCIPE. 17.30—22.: «La spia che venne dall’Ovest», Sean Lin in Hans Messer. S. MICHELE. 19.—22.15: «1 miste-ri di Parigi«, Jean Marais. Barvni cinemaskopski film. tl o n kr EXCELSIOR: zaprt. RIO. 18,—21.30: «Gli occhi degli al-tri», Joan Crawford. MEDNARODNI Drevi nagrajevanje košarkarske ekipe UGG Danes, 11. maja zvečer bodo nagradili košarkarsko ekipo Uniona Ginnastica Goriziana, ki je zmagala v B skupini državnega prvenstva ter se plasirala v prvo državno ligo. Ekipa se bo srečala z O-ransoda Cantii. Juniorska reprezentanca Unione Ginnastica Goriziana, ki je postala državni prvak v svoji kategoriji, bo drevi prav tako odigrala prijateljsKC tekmo. Tekma juniorjev se bo pričela ob 20.45, seniorjev pa ob 21.45. Tekma juniorjev se bo pričeia ob 20.45, seniorjev pa ob 2145. lllllllllllimiltlllllllllllllllllllttllltlllllllttlimilillMtlUlllllltlftllllttllllllttlttllllflimitlltllfllltlllHIMIIIItlllll Danes v Bruslju Partizan-Real Finale za pokal evropskih prvakov bo na stadionu Heysel BRUSELJ, 10. — Igralci Partizana so včeraj dopotovali v Bruselj, kjer bodo v sredo zvečer nastopili v finalni tekmi za letošnji pokal evropskih prvakov z Real Madridom. S članoma uprave kluba Lalovičem in Serzentičem so v Bruselj odpotovali zdravnik dr. Ristič, maser Stojič, tehnični referent Popescu, trener Gegič in igral- ci Soškič, Jusufi, Mihajlovič, Be-čejac, Rašovič, Vasovič, Bajič, Ha-sanagič, Galič, Pirmajer, Curkovič, Damjanovič, Davidovič, Vušelič, Petrovič, Paunovič in Miladinovič. Trener Grgič bo postavo sestavil šele pred tekmo, medtem ko je tehnični vodja Real Madrida Miguel Munoz že sestavil moštvo, ki bo nastopilo proti Partizanu in sicer: na, Grosso, Velasques in Gento. Tekma bo na stadionu Heysel v Bruslju, ki lahko sprejme 65.000 gledalcev. Ce se bo tekma po 90 minutah igre zaključila neodločeno, bodo igrali še dva podaljška po 15 minut. Ce po teh podaljških še ne bo znan zmagovalec, bodo tekmo ponovili v Antwerpnu. Tudi tu bo veljal isti sistem, samo s to razliko, da bodo po podaljških ved-no seveda ob primeru neodločene- unutrut rt ust Po italijanskem prvenstvu Uvrstitev Tržačanov Na letošnjem državnem prvenstvu se je končno Luciano Winder-ling iz Genove povrnil k večjim zmagam. Po štirih letih mu je zopet uspelo osvojiti naslov italijanskega prvaka. Poleg tega pa je zmagal tudi v moških parih s klubskim tovarišem Della Rovere. Dobra forma Winderlinga in Tosetta, ki je osvojil odlično drugo mesto, sta bila glavna dogodka na tem----- prvenstvu. Takoj za njima pa je Araauistain, Felipe, Sanchis, Pa ,, , ....... chin, Pirri, Amancio, Zoco, Sere- §a rezultata, določili zmagovalca z žrebom. Nocoj sta trenerja obeh enajsteric uradno javila postavi, ki se bosta jutri spoprijeli za evropski pokal. Moštvi bosta nastopili kakor sledi: REAL MADRID — Araquistain (1) ; Pachin (2), Defelipe (5), Sanchis (3), Pirri (4); Amancio (8), Zocco (6); Serena (7), Grosso (9), Velasquez (10), Cento (11). PARTIZAN — Soškič (1); Jusufi (2) , Rašovič (5), Mihailovič (3); Bečejac (4), Vasovič (6), Bajič (7), Kovačevič (8), Hasanagič (9), Galič (10), Pirmajer (11). DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI na Travniku, tel. 29-72. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 16,7 stopinje ob 14.40, najnižjo 10,2 stopinje v pone. deljek zvečer ob 22.30; povprečne dnevne vlage je bilo 88 odstotkov, dežja je padlo 11 mm. dokončno stopil v namiznoteniško javnost član Bora Boris Košuta. Kot smo že pisali, je zmagal v II. kategoriji v izredno močni konkurenci. Prav tako se je odlično izkazal v moških parih s Crechicijem in v I. kategoriji, kjer je, zaradi poraza proti izredno razpoloženemu Tosettu osvojil 10. mesto. Po tem lepem nastopu našega atleta, lahko upravičeno čakamo, da ga bo italijanska federacija končno vzela v poštev pri sestavi državne reprezentance, ki se bo udeležila mednarodnega turnirja v Buenos Airesu. Oglejmo si sedaj splošen potek prvenstva O novem državnem prvaku smo že govorili ip tudi o njegovem nasprotniku. Moramo pa vendar še nekaj reči o finalni tekmi med njima dvema. Zmagal je Winderling s tesnim rezultatom 3:2. Igra je bila na zelo visoki tehnični ravni in številno občinstvo je neprenehoma odobravalo dobre poteze tako enega kot drugega igralca. Pohvaliti moramo VVinderlinga, ker je ves čas mimo igral. Nasprotno je bilo pri njegovem nasprotniku, ki ni mogel premagovati živčne napetosti, tako da se je v odločilnem setu skoncentriral, kar je brez dvoma veliko vplivalo na njegov poraz. Na letošnjem državnem prvenstvu se je dokončno izkazal komaj 17-letni Triulzi iz Bergama, ki je nepričakovano, a kljub temu zasluženo osvojil 3,inesto med prvokategorniki. Nekoliko slabše je igral v II. kategoriji, a je vseeno zasedel 4. mesto. O Košuti Borisu in o njegovi zmagi smo že spregovorili. Naj o-menimo v II. kategoriji drugega Tržačana Crechicija, od katerega pa smo pričakovali nekoliko več. Osvojil je 3. mesto, čeprav je v tej kategoriji spadal za glavnega favorita. Od mladih je poleg Trlulzija veselo presenetil igralec iz Vicenze Tamiello, ki je osvojil državno prvenstvo v III. kategoriji in zasedel tudi drugo mesto med mladinci. Prav med mladinci pa je prišlo do velikega presenečenja. Zmagal je Geroni od CSI Milan, predlanski prvak v isti kategoriji. Tokrat pa je bil glavni favorit državni reprezentant Triulzi, takoj za njim pa Macerata. Kljub predvidevanju pa je ponovno zmagal Geroni in pre- križal račune ostalima dvema. Med mlajšimi mladinci je bil glavni favorit Mannucci iz Ponte-dere, ki je tudi zmagal. Dober rezultat je v tej kategoriji dosegel predstavnik tržaškega društva «CGS La Soffitta« Lena Enrico, ki je zasedel 5. mesto. Kot smo že pisali pred začetkom prvenstva, so imeli letos tržaški igralci velike ambicije in tudi drugi so na to računali. Res se je tako tudi zgodilo, zato bomo kar našteli boljše uvrstitve, ki so jih Tržačani dosegli: I. kategorija moški: 10. mesto — KOŠUTA BORIS (SZ BOR) II. kategorija moški: 1. mesto — KOŠUTA BORIS (SZ BOR) II. kategorija moški: 3. mesto — CRECHICI SIMEONE (CGS LA SOFFITTA) Moške dvojice: 6. mesto — KO-ŠUTA-CRECHICI (BOR-SOFFITTA) Mladinci: 8. mesto —- FLOREANI FIAVIO (CGS LA SOFFITTA) Mladinci: 11. mesto — TAVČAR ADRIJAN (SZ BOR) Mlajši mladinci: 5. mesto — LENA ENRICO (CGS LA SOFFITTA) T—ar DANES IZ BRUSLJA Prenos jugoslovanske in italijanske TV tekme Partizan-Real Današnjo finalno tekmo za pokal evropskih prvakov med Partizanom in Real Madridom bo jugoslovanska televizija oddajala direktno. Prenos iz Bruslja se bo začel na jugoslovanskem ekranu ob 19.25. Po odmoru se bo oddaja nadaljevala ob 20-30. Italijanska televizija pa bo oddajala registriran prenos tekme iz Bruslja. Prenos bo ob 22- uri na prvem kanalu. V SNL Poraz Kopra in N. Gorice V nedeljskem kolu slovenske imotno 14 era c rt žflhP.lftŽili gometne lige so zabeležili nje izide: Železničar . Triglav Kladivar - Nova Gorica Mura - Celje Ljubljana - Rudar (V) Rudar (T) - Branik Aluminij . Koper LESTVICA 3:11«1 3:3 (0:1) 0:0 „ 3:3 d:" 2:1 <* 6:1 0:® Aluminij Celje Triglav Ljubljana Železničar Rudar (T) Nova Gorica Branik Mura Rudar (V) Koper Kladivar 18 12 3 18 12 1 5 52:17 P 4 35:32» 6 29:25 ; 7 32:32 ir.s i!5g iisS' 18 11 3 18 9 3 18 10 1 18 8 3 18 18 18 18 18 18 OrganL- iiiiiMiiiiiiiaiiiiiiiiaaaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiitiiiigiiiiiiiiiiiiigiiiiiiiiiiiitMll**111 ZA POKAL RAPPAN Spored 1. kola ŽENEVA, 9. — odbor turnirja za pokal prejšnji teden objavil razP°l~ $ kem 1. kola. Turnirja se boa ležile naslednje enajsterice: ^ L. Vicenza, Atalanta, ^’0ffl8Rot Brescia za Italijo, Feyenoor® ^ terdam, DWS Amsterdam, ter in ADO Haag za Niz°^c p Liegeois in Tilleur za tracht iz Frankfurta za ivancij4 Racing Strassbourg za _ i) Chaux de Fonds, Granges, s j Bienne za Švico. ^ J Razpored prvega kola je 1185 h* . ta 18.-19. t. m. L. Vicenza -noord, Atalanta - DWS, F°»*^ j Deventer, Liegois - ADO. 1. —2. junija Eintracht * $ des Fonds, Granger . R®c'3~’ leur - Sion, Brescia - Bienn • 4.—5. junija Feyenoord • ^ tracht, L. Vicenza . Chau*^, Fonds, Racing - Atalanta, Gr ^ DWS, Foggia - Tilleur, venter, Brescia - Liegeois, ADO. jjn 11.—12. junija L. Vicenza ■ ^ tracht, Chaux des Fonds ■ noord, Atalnata - Grenges, B f, Racing, Foggia . Sion, Tilleur, Liegeois - Bienne, ADO. . (d 25.-26. junija Feyenoord * ‘p cenza, Chaux des Fonds - ^,5 tracht, Atalanta - Racing, Grenger, Sion ■ Tilleur, r>eveApO Foggia, Liegeois . Brescia, Bienne. pt 2. -3. julija Eintracht ■ $ noord, Chaux des Fonds ' cenza, DWS . Atalanta, jL# Granges, Tilleur - Foggia, ter - Sion, Bienne - Brescia, Liegois. TUiNTAM JA0KAM Danes se bo v Tržaškem zalivu začela mednarodna regata jadrnic razreda Star za pokal Tito Nordio. Letošnje sedme izvedbe regate se bodo udeležile posadke Avstrije (2), Nemčije (20), Italije (15), Jugoslavije (5) in Švedske (2). Regata se bo zaključila 15. t. m. Lanski pokal sta osvojila Neapeljčan Rolandi in Marino, ki Posta nastopila tudi letos. nm$ RIM, 10. — Avstralca Emerson in Stolle sta v finalu mednarodnega teniškega prvenstva Rima premagala italijansko - južnoafriško dvojico Pietrangeli - Drysdale 6:4, 12:10, 6:3. Louis Adamič :::::::::::::::: milili 7. Videl sem ga na vožnji skozi New Jersey, v Washingtonu, New Yorku, Chicagu, Clevelandu, v Kaliforniji. Njegova visoka postava se je v naglici pojavila na kamnitih stopnicah New York Librairy. Obraz mladostno nasmejanega intelektualca z zelo visokim čelom — pleša mu je spodjedala lašišče nad njim — se je prikazal izza zaves v Beli hiši. Ves pretolčen, z izbitim zobom in poln bojazni, da ga bodo nazadnje lc- ubili, pride v Cleveland. Z vlažno roko kontrolira, ali je zaklenil vrata hotelske sobe. Njegov smeh, ki ni bil nikoli surov ali prazno vljuden, ampak prisrčen in naraven, je zamrl. Ta smeh je nekoč privlačil in osvajal. Vidim ga v vlakih in na avtobusih, ko hiti iz kraja v kraj, iščoč mirnega vzdušja in varnosti. Taka je Amerika. Danes si izbranec, jutri zavrženec. Odpotoval bi v Jugoslavijo in v hipu bi bilo konec beganja in strahu. Kraje okrog Golnika imam zelo rad. Tam bi si postavil hišico, delal bi in živel pozneje v pokoju. Mnogo prijateljev imam tam, sprejeli bi me z odprtimi rokami in v pričakovanju, da z mojimi nazori soočijo svoje in si skušajo razširiti vidike. Bil bi prava paša za njihovega pohlepnega duha. Na mah se mi ne bi bilo treba bati ne prihodnosti ne grozil-cev. Tudi Amerika bi pridobila. Tam vedo malo o naših razmerah in perspektivah. Približal bi jim «zamotani del sveta«, ki se Jim je v njihovem boju odmaknil, sicer pa jim ni bil nikoli močneje pred očmi. Lahko bi izdal Orla in korenine v Parizu. Tudi od tam bi knjiga odmevala po svetu. Toda tu okrog teh velikih mest kolosov sem odrasel, se uveljavil, se navadil vsega. Tej «džungli», ki bo nekoč umetnina, sem dal svoja najlepša leta, moči. mladost. Pomagal sem graditi njene nebotičnike in avtostrade. Še kot deček sem bil v teamu, ki je tlakoval ulice. Prebil sem se in pričel pisati v angleščini. Samega sebe sem razdal v tistih trinajsih knjigah... Dynamite, My America, A nation of nations, Laughing in tho jungle, Grandsons, Dinner at the White house... Samo My America ima čez šeststo strani... V Dinamitu sem se oddolžil ameriškim delavcem; iz njihovih vrst sem izšei... bil sem tekstilec... Zlil sem se v eno s tem bobnečim New Jerseyem in njegovimi ljudmi. Kje je idilični, arhaični dolenjski svet, kje rodno Blato? Tudi tam bo zabobnelo — a sčasoma. Tu moram ostati, vztrajati, pa naj se zgodi kar koli hoče. Tako najbolj koristim Jugoslaviji in Ameriki, obema, svetu... Kako naj sicer napišem knjigo o Novaku in še mnogo drugega? V Clevelandu in v Chicagu, v kulturnih domovih, kjer se zbirajo naši izseljenci, nisem videl na stenah njegove slike. Le v pogovorih so se ga spominjali. Farna ((kontroverzne oseb nosti« je nad njim. «Ni bil v redu!« mi pravi neki rojak funkcionar v izseljenskih organizacijah. Ko ga vprašam, v čem ni bil «v redu«, mi v odgovor nejevoljno zamomlja nekaj popolnoma nerazločnega. V vsem tem je mnogo nevednosti in še več konformizma. Šele v daljnem San Franciscu v kulturnem domu na Slovenian Hillu se mi je prismejal naproti njegov obraz. Umrl je star dvainpetdeset let. Če bi še živel, bi bil njegov opus še pomembnejši. Njegov duh se je spet razgledoval. My America je bila že zgodovina «My world» je bil tisti, ki ga je vznemirjal in mji ni dal spati. 2e je tonil v novem kaosu vtisov, prvih iskanj in razgledov. A nation of nations — to bi bili vsi narodi sveta v klimaksu, ki ga je pričakoval. Nekoč je v knjigi A nation of nations — narod narodov — obdelal nastajanje ameriške nacije, zdaj bi se posvetil zbliževanju narodov sveta. Vsega tega ne bi mogoče dokončal sam, v enem življenju se ne da razčleniti in upodobiti dveh časov, toda prišli bi drugi, ki bi svoje delo neposredno navezali nanj in si ga tako olajšali. Pred sabo sem videl zaskrbljeni obraz, ki je prezgodaj zgubil zdravo barvo,* sklanjajoč se noč in dan nad knjigami. Zal mi je, da ga nisem bolje poznal in da sem ga osebno spoznal šele po osvoboditvi. Ko sem se kot študent potikal po zaporih stare diktatorske Jugoslavije, je on izdal v Ameriki knjižico Struggle; v njej Je bil drobec iz naše ilegalne kronike... Hudo mi je, da ne morem v Bloomsbury na njegov grob. Nekoč bo blagoslov za ta kraj, privabljal bo turiste... Sedaj pa nočejo popustiti, saj veje tam veter, nasproten Adamiču. «An-tiklimaks«... Adamičeva moška beseda, ki bo goreče seznanjala Ameriko z resnico o nas, je utihnila. Slišimo nevtralne, pričakujoče, rahlo in odločno naklonjene glasove, tudi močno prijateljske (za sovražne mi ni mar!), toda vsem smo daljni, slabo proučeni in težje razumljivi. Dobrega poznavalca, kakršen je bil Louis, kljub temu, da je bil tudi on pristni Amerikanec, zaenkrat ni. Umrl je veliki Jugoslovan v Ameriki in veliki Amerikanec v Jugoslaviji, komunistični agent v Ameriki in ameriški agent marsikje zunaj nje, renegat slovenstva in izdajalec Amerike, visoki intelektualec med izseljenci in prizadeven samouk brez solidne klasične izobrazbe med akademiki, pisatelj med publicisti in publicist med pisatelji. Koliko protislovnih atak in laskavih besed! Mnoge so krivične, mnoge nepomemb ne! V nekaterih pa je zrno, ki je pripomoglo k njegovi tragediji. Naš čas pa njegovi smrti navkljub poraja ljudi, kakršen je bil Adamič. Kako naj sicer pridemo iz zagate, če si ne bodo po vseh kontinentih prizadevali tisoči podobnih izpovedovalcev resnice o neki drugi deželi in o lastni deželi? Njegovo mesto je med pionirskimi kulturnimi liki novega «klimaksa», ki si utira pot po vsem svetu... KONEC Italijanska reprezentanca je včeraj zabeležila nove zmage na mednarodnem vojaškem boksarskem prvenstvu, ki je v A paviljonu tržaškega velesejma. Italijanski amaterski prvak Mencarelli je v mušji kategoriji odpravil predstavnika Slonokoščene obale Goueja, Zam-pieri je v superlahki imel prav tako za nasprotnika temnopoltega boksarja Slonokoščene obale Yahi-ja, Riga pa je v vvelter skupini odpravil do točkah Francoza Selvo. Omembe vredna |e zmaga Američana VVallingtona, ki je premagal s k. o. v drugi rundi francoskega tekmeca Bigota . Boksarsko vojaško prvenstvo se bo drevi nadaljevalo s polfinalnimi borbami. Omeniti moramo še, da so Italijani že v začetnem dnevu prvenstva zabeležili kar štiri zmage. LOUIS ADAMIČ KOUSAKSTVO PRAGA, 10. — Današnja » etapa dirke za amaterje J? rf' Varšava . Berlin na 132 progi Praga - Liberac se je v čila z zmago Italijana Guei ^ je pustil za seboj sovjetskega stavnika Petrova in rojak« jj 1 nettija. Guerra Je progo Prev 3 urah 19T8”. Guerra vodi v pred vzhodnim Nemcem in Sovjetom Petrovom. SAO SEBASTIANO, 10. našnja 13. etapa dirke P° Pamplona . Sao Sebastian0 ^ km) se je končala z zmag0 ^js zemca Haasta, ki je prev*® stvo v splošni lestvici pf8® gp»' varrio in Momenejem f0®8 inija). Zakaj je važno, da si Mož in njegov pes Objavljamo črtico iz knjige «What’s YonL 0» me?» — «Kako se pišete?» Louisa Adamiča ^tii ravnava važno in pereče vprašanje bolj oU prisiljenega spreminjanja priimkov v ZDA. . -jef Neki list je objavil kratko vest iz Nove Anglije o P^V cu, ki je pred 37 leti menjal svoj priimek iz Kobočnifc* y fj bota, ker sta se njegova žena in hči sramovali priimka, * Jr je prinesel iz stare domovine. Sedaj je vložil na krajevO0 ’{it šče prošnjo, da bi si pridobil prvotni priimek. Njegove so se namreč bile poročile, bil je vdovec, star in zapuS^Jg« je želel izpolniti željo, ki jo je gojil več kot polovico sV°J življenja, to Je da bi zopet postal Kobočnik . pf Vest je zbudila mojo pozornost glede tega moža in & ^ kaj mesecev sem sklenil, da ga obiščem. Zvedel sem, da s° [jo, prošnjo uslišali. Bil je pohleven, majhen možakar, izP^1 $$ toda širokega slovanskega obraza. Odšel je bil iz nekega^) steca v Novi Angliji, kjer so ga vsi poznali kot Cabota. je živel v pokoju, sam v hišici na robu drugega mesta v Angliji. Čeprav ni bil premožen, je užival z nekakim i humorjem dejstvo, da se zopet piše Kobočnik. Govoril novoangleškem narečju, pomešanem s tujim naglasom. prišel k njemu, je ves navdušen pripovedoval zgodbo o jem priimku. ^ Vprašal sem ga, v čem je sploh razlika, če se nekd° ^ Cabot ali Kobočnik. (Nadaljevanje UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-838 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 - II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20- Telefon 37-338 95-823 - narocm.i«*.™----------------------------------» orv, rTvn ('BtrtlRt.na 2 2S0 lir. Dolletna 4.400 lir. celoletna 7.700 lir — SFRJ: posamezna številka v tednu in nerielin 50 m (50 starih dinariev) mesečno 10 din (1 OOn starih inn Air, nn/w> i. ,_______,___. „ , .... _ . i.isiNA. mesečna o(H) lir ^ četrtletna 2.250 lir, SFRJ: ADIT, D2S, gorlške pokrajine se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri ((Societa Pubblicltti Itallana«, — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst.