Posamezna štev. 60 vin.
Stev. 4
Poštnina -* SEr* - pavšallrana.
nm\m v forefc, dne 6. inioarja 1920.
Letim
• SLOVENEC« velja
po pošti m ta a strani Jngs-
glavlje ln v Ljnbljanl: M celo leto naprej. K 100-— ia gol lata H .. „ 55«— u četrt lata H ,. H 30"— %* en mesec , .. „ 10'—
Ea Inozemstvo celoletno K140-
s Sobotna Izda]a: ==
Za oelo let«.....K 20 -
sa Inozemstvo...... 23 —
»r Inserati: Buostolpna petltvrata (59 mm Stroka ln 3 mm visoka ali
prostor) za enkrat ... po K t*— uradni razglasi, poslana itd. .... po K
Pri naročilo nad 10 oktav
popust. I
Najmanjši oglas 59/9mm KO"—
izhaja vsak dan Isvzemii ponedeljek ln dan po praznika, ob 5. url zjutraj.
MT Uredništvo Je v Kopitarjevi allol Stev. 6/UL Rokopisi se ae vračajo; netranklrana pisma se no sprejemalo. Uradu, telet. itv. 50, npravr. štv. 328.	F	oliflčen list za slovenski narod	■	Uprava Je v Kopitarjevi ul. n. — Račun poštne hraa. ljubljanske št. 650 za naročnino ln. št 349 za oglase, avatr. In čefike 24.797, ogr. 28.511, bosn.-hsro. 7563,
Delegat dr, Otokar Rybar:
Jn|DSlouai8i pod
5
lai
l govor1, da bi z izpoiuit/iio laških zahtev prišlo mnogo stotisoč .Jugoslovanov, ki so se komaj osvobodili nemškega suženjstva, pod še mnogo hujši laški jarem, pobijajo Lahi v svoji oficijelni spomenici s trditvijo, da državljani Aostskc doline, ki govorijo francoski, Slovani ob Nadiži, Nemcu v Sedmih Občinah niso nikdar zapazili, da so podvrženi tujemu gospod-stvu, kajti njihova posebna individualnost je bila zmiraj upoštevana in da Evropa ne bo nikdar motena po tožbah odrekanja pravica v škodo Nemcev ali Slovanov, ki vsled državnih sprememb pridejo na to stran novih laških mej.
Tudi Campolonghi v svojem članku od 14. pr. m. v ^ Pet i t Parisien« obljublja Jugoslovanom, ki bi imeli priti pod laško gospodstvo, iste narodne garancije, »doni celles concedees aux Fran<jais, aux S!a-yes, aux Allemands deja compris dans la nation italiennc, fournissent d' oras ei deja un exemple eclatant et unique.«
Kadar čujemo take trditve — in slišali smo jih žc mnogokrat —, se začudeno >pru&amo, aH govori iz teh tHitcv Lul-po/ra ignoranca aH zloba, ki računa na re-7ednost drugih.
Kako se godi Francozom v dolini Aosta, nam ni znano; predobro pa nam jc znan položaj Slovencev, živečih ob Nadiži v Italiji. V nacijonalnem ozira so ti Slovenci enostavno brezpravni heloti. Na celem njihovem ozemlju ni niti ene slovenske šole. Učni jezik, knjige in ogromna večina učiteljskih moči v njihovih šolah so laške; učitelj nc sme slovenske besede spregovoriti s svojim učencem.
Celo zunaj šole preganjajo slovenske knjige in časopise. Širjenje knjig »Dražbe Sv. Mohorja«, po večini nabožne vsebine, se je v laškem časopisju razkričalo kot »Agitazionc. anlinazionale« in »propaganda panslavista«. Tudi v rimskem parlamentu so nacionalistični poslanci klicali vlado na pomoč proti tej »panslavistični nevarnosti« in vlada jo je obljubila. Skoraj 40milijonski narod se boji 60,000 slovenskih kmetov!
Kakor v šoli, je slovenski jezik prepovedan tudi v vseh uradih. Niti na sodišču, kjer mora braniti svojo last in svojo slo-bodo, ne sme Slovenec spregovoriti niti ene slovenske besede. Stvari, ki jih v svoji knjigi »Slavia italiana* pripovcdtije dr,
1 Opomba uredništva: Ta članek je
bil napisan za francoske časopise, iz ob-
zirov do Lahov pa ga niti socialistični
dnevnik »L' Humanite« ni hotel objaviti.
"EP7"
Efc»
^ssteo Falcone*
Prospcr Merirnee. — M, J.
Če greš iz Porto-Vecchija proti severu-zahodu v notranjost otoka, boš opazil, da se zemlja prav hitro vzpenja in po tri urni hoji po vijugastih stczicah, ki jih zavira skalovje in jih včasi odsekajo prepadi, boš prišel na rob dokaj obširne goščave . . . Goščava je očetnjava korziških pastirjev in vsakogar, ki se je spri s pravico. Če si koga ubil, pojdi v goščavo pri Portu Vec-chiju, kjer boš živel brezskrbno in, opremljen z dobro puško, smodnikom in kroglja-mi, ne pozabi tudi plašča s kapuco, ki ti bo služil za odejo in ležišče. Pastirji te bodo hraniU z mlekom, sirom in kostanji in ne bo si ti treba bati niti pravice, niti po-magačev smrti, kakor lc tedaj, ko boš moral iti doli v mesto, da si obnoviš zalogo streliva. Mateo Falcone je imel hišo pol milje stran od te goščave. Bil je za ta kraj dovolj premožen mož, živel je udobno, to se pravi brez dela, od tega, kar so mu do-našale črodc ovac, ki ko jih pasli pastirji tu pa tam po gorovju, Siovcl jc kot nenavadno izboren lovec, kar ni malo, posebno v tej deželi, ki ima tako izvrstne strelce.
Karlo Podrecca, rodom Slovenec, a po mišljenju laški patrijot, o laški justici med Slovenci, so žalosten dokaz laške nestrp-ljivosti v narodnem oziru. Ni ga sodnika, ki bi znnl slovenski. Če kdo pred sodnijo ne odgovarja italijanski, ker ne zna, za-renči kc,cinik nad njim: »Ti si Italijan, torej moraš znati itaUjanski!« ali pa mu še celo naravnost reče, da je kriv, ker noče sodniku odgovarjati, Tolmači so nesposobni in tolmačijo drugo nego se jc govorilo. Nek vesten sodnik je sam priznal, da na ta način ni mogoča pravica za Slovence in je prosil za premestitev. Svojo sliko o laški justici med Slovenci završuje dr. Podrecca s sodbo, da ona »ni ne preprosta, ne hitra in nc cena; procedura turška, in čc hočete, hotentotska, je gotovo bolj človeška in racijonalna.«
Le v cerkvi se še tolerira raba slovenskega jezika, a tudi tam se jo vedno bolj omejuje. V slovenske aH mešane občine se pošiljajo laški, slovenščine nezmožni duhovniki; slovenski duhovniki pa, ki niso zatajili svoje narodnosti, se de-nuncirajo in preganjajo kot »nevarni pan-slavisti«. Posvetne inteligence laški Slovenci vsled pomanjkanja slovenskih šol nimajo in nc morejo imeti. Že v najnežnej-ši mladosti se vceplja v šoli slovenskim otrokom zaničevanje do slovenskega jezika in na tako zaničevanje naletava tudi kasneje pri vsakem dotikanju z laško javnostjo. Ni torej čudo, ako je narodna zavest iz tega ljudstva skoraj že popolnoma izginila in se vedno bolj zožujejo njegove narodne meje.
In tako življenje naj bo vabljivo za Jugoslovane na severni in istočni jadranski obali? Ali naj se res zadovoljujejo s tem, da bedo smeli, kakor beneški Slovenci, dihati laški zrak, služiti kot laški vojaki in plačevati laške davke? AH so se zato borili stoletja in stoletja proti germanizaciji. da zapadejo sedaj italijani-zaciji?
Ententa je vodila boj proti centralnim oblastim v imenu pravice in slobode; naj zna, da si mi laške »pravice in slobode« ne želimo. Naše ljudstvo v okupiranem ozemlju je žc preveč izkusilo.
Zaprte naše šole, prepoved rabe našega jezika v javnih uradih, prepolne ječe in deportiranje naše posvetne in duhovne inteligence v Sardinijo in druge laške kraje nam jasno dokazujejo, kaj ima naš narod pričakovati od laške dominacije.
Italija ima zahvaliti svoje zedinjenje narodnemu načelu; pod njegovo zaščito je iz malega Piemonta nastala današnja laška velevlast. Temu načelu se ona hoče sedaj izneveriti; zgodovina nas pa uči, da ga ni še nobena država nekaznjeno kršila. AH bodo to uvaževali tisti, v katerih rokah je sedaj usoda našega naroda?
Pa francoista ®z®rcu.
Republikanska vladovina Francije jo bila komaj 1. 1875 ustavno zasigurana. Od toga trenotka so začele francoske vlade odkrito protiversko politiko, katero so do-tedaj lc po časopisju, agitaciji in s posameznimi ukrepi previdno naznanjale. Prvo in glavno očitanje jo bilo spočetka, da so katoličani proti državi, ker so proti jedinstvenemu mišljenju francoskega naroda o vladovini. Na podlagi toga očitanja, ki je postalo last vseh protiverskih strank, so začele vlado dosledno izključevati ocl vsega kulturnega dela, tako v skrbi za prosveto, za uboštvo, za bolnike itd. ter jih odrivati od sodelovanja v javnem državnem življenju.
In potem ie prišel kulturni boj, ki je trajal v Frakciji polnih 25 let. Nemec jc navalil v svoji odkriti brutalnosti naenkrat in z vso silo na katoliško Cerkev, Francoz jc nastopal polagoma, korakoma, j premišljajoče. Skraja jc zatrjeval, da na-! pad no velja Cerkvi, ampak klerikalizmu. j Lo clericalisnio, voili 1'onnemi! Sola je prišla prva na vrsto. Dno 27. februarja 1880 so odstranili duhovnike iz šolskih svetov. Dno 2!). marca 1880 so izgnali nepotrjeno redove in kongregecije. Dno 28. marca 1882 so odstranili iz državnih šol verski pouk. Iz šolskih postav je izginila beseda Bog. Dne 30. oktobra 188G se je uzakonilo, da smejo na državnih Šolah poučevati le laiki. Zakon od 16. jul. 1901 je določil, da morajo učitelji na redovniSkih šolah tri leta služiti vojake, dragi učitelji samo dve. Z zakoni od 1. julija 1901 in od 17. julija 1904 so je učnim redovom in kongregacijam odrekla pravica obstoja in na tisoče samostanov se je moralo zapreti, iz katerih so izgnali redovnike in redovnice. Na to jo prišla ločitev Cerkve od državo. Dne 9. decembra 1905 je Francija pretrgala diplomatične zveze z Vatikanom ter črtala duhovnike iz seznama državnih uradnikov. Dne 13. aprila 1908 so cerkve in cerkvena premoženja odkazali občinam in državnim humanitarnim ustanovam.
Pri nas so Pribičeviči in Marinkoviči začeli delo po istem načrtu. Nas katoličane lažnjivo iu šiloma označujejo kot elemente, ki so proti državnemu in narodnemu jedinstvu. Mi nimamo ne oficialnih no neoficiolnih zvez z Nemško Avstrijo, a vendar smo mi avstrofili, in ne oni, ki pošiljajo Kristane v inozemstvo, da snubi avstrijske politika, in ki ne morejo pričakati, da jih prido Renner počastit v Bel-grad. Dr. Žerjav daje po dopisnem uradu urbi et orbi na znanje in v vednost, da je nekdo, ki mu niti imena nc zna, na nekem shodu zaklical: mi smo pa republikanci. Vsa kulturnobojna garda se zgraža nad
tem, dočim mirne gleda, da ji trije repnih likanci ministrajejo in da je vodja srbf-janskih republikancev Jaša Prodanovič politični mentor Ljube Davidoviča.
Tudi borba na šolskem polju je naznanjena. Prav po francoskem vzorcu je izdelan famozni šolski načrt. Duhovnik mora ven iz vseh šolskih svetov, ker je treba, kakor pravi motivno poročilo, dokumentirati nezavisnost državo od Cerkve. Za duhovnikom bo vržen iz šole verski pouk. Demokratska zajednica ima v svojem programu, da morajo biti vso šole državne. To je lepo rečeno za kulturno-bojno nakano, da se zatrejo vsi rodovi in kongregacije, ki so bavijo s šolskim poukom. Minister prosveto v Belgradu jc znani sovražnik katoličanstva Marinko-vič, poverjenik za uk in bogočastje v Zagrebu kulturnobojni lclicar dr. Tučan. Minister za bogočastje dr. Alaupovič posega s svojimi poučnimi okrožnicami drzno v notranje cerkveno življenje katoliške Cerkve ter je pravi mojster v zavlačevanju vseh zadev, ki se tičejo cerkvene uprave.
Treba je, da katoličani v naši državi pravočasno spregledajo, kaj se pripravlja. Vidi se, da se bo tudi pri nas razvijal kulturni boj korakoma kot pri Francozih. Ka-tol. ljudstvo jo treba organizirati pravočasno na odločen odpor. Nasprotniki pripravljajo velikansko omrežje časopisja za naskok. V Sloveniji so šli tudi med ljudstvo ter so začeli, ker so sami diskreditirani, h pomočjo liberalnih birtov in štacunarjev organizirati kmeta za >farško gonjo«. Na občnem zbora Kmetijske družbe je bil prvi nastop nemaskiranih zaupnikov kulturno-bojne inteligence, katera jim je kupila novo kapo z napisom Samostojni.
Katoliške vrste se morajo strniti, v Sloveniji in na Hrvatskem, a v Srbiji in med mohamedanci je treba zainteresirati vse one, ki so voljni ščititi ljudstvu vsako pozitivno versko prepričanje. Majhni oziri morajo pasti, malenkostne zamere so pozabiti. Vse roke se morajo začeti gibati. Toda pravočasno, da ne bo prepozno. Kdor stoji nedelaven ob strani, jc izdajalec katoliške stvari.
K
33 Mesfuiass toim
Dne 30. decembra je bilo zopet enkrat prijetno na svetu! Videli smo svojo lasLno moč, moč tiste misli, ki nam je nekdaj narekovala naše zmage: doslednost in neizprosnost v politiki. Ko smo jih nekoliko časa vlekli seboj, mislili smo, da jc našim sorojakom protikrščanskega svetovnega nazora resno na blagobiti skupne jugoslovanske domovine, in marsikaj smo zapo-
podnevi in v dokaz njegove ročnosti so mi povedali ta dogodek, ki se bo zdel mogoče neverjeten, vsakomur, ki še ni potoval po Korziki. V razdalji štiriindvajsetih korakov so postavili luč za prosojnim papirjem, širokim kaikor krožnik. On je postavil puško k licu, nakar so upihnili luč in po preteku ene minute je ustrelil v popolni temi in zadel posojili papir trikrat med štirimi. Na tak način si je pridobil Mateo Falcone sloves daleč naokoli. Pravili so, da je ravno-tako zaupen prijatelj, kakor nevaren sovražnik: sicer pa je bil postrežljiv in jc rad vzel kaj vbogajme in je živel v miru z vsemi v okolici. Njegova žena Giusepa mu jc sprva rodila tri hčerke, potem pa še sina, ki so ga klicali za Forlunata: bil je up domačih jn dedič rodbinskega imena. Dekleta so bila dobro omožena, tako da je nfihov oče lahko računal na svoje zete. Sin pa ye štel šele deset let, toda žc sedaj jc kazal odlične zmožnosti. Nekega jesenskega jutra je Mateo odšel s svojo ženo navsezgodaj, da pregleda svojo čredo v eni izmed goščav. Mali Fortunato ga je hotel spremljati, toda jasa je bila precej daleč, sicer bi pa mora! itak ostati doma, da varuje svojo hišo. Oče mu je torej odrekel: toda videlo se bo, če ni imel vzroka kesati se prepovedi. — Bil je že nekaj ur i doma in mali Forlunaito je ležal mirno na solnem, motril modro gorovje, in premišljeval, kako
kjer
bo obedoval pri svojem stricu, ko ga je iz njegovega sanjarenja mahoma zbudil strel iz puške. Skočil je na noge in se ozrl v smer, odkoder je zaslišal pok. Temu strelu so sledili v neenakih presledkih še drugi, a iz vedno bližnje razdalje; slednjič se je prikazal na potu proti Matejevi hiši človek, ki je bil pokrit s špičasto kapo, kakršne nosijo v gorah, imel je dolgo brado in bil oblečen v cunje; opirajoč se na svoje orožje se je težko vlekel dalje. Bil jc namreč obstreljen v nogo. Ta mož je bil »ban-dit«, ki je po noči na poti v mesto po smodnik padel v roke korzikanskim orožnikom. Po srditem boj« se je moral umakniti, a jc še bežoč streljal na slepo za svojimi neumornimi zasledovalci. Toda razdalja med njim in vojaki se jc vedno bolj krčila, rana pa ga je na begu ovirala, tako da je uvidel, da je nemogoče uteči zasledovalcem. Približal se je Fortunatu in ga vpraSal:
»Saj si ti sin Mateja Falcone?« »Da.«
»Jaz pa sem Gianetto Saapicro. Love me, žoltovratniki! Skrij mc, nič več ne morem dalje!«
»Toda kaj poreče oče, čc i o ■•Krije m brez njegovega dovoljenja?
•»Pohvalil tc bo.«
»Kdo zna?«
»Skrij me hitro; že gredo. ,
»Počakaj, da se vrne oče.»j
>Oa bi ga čakal? Vrogl V petih minu-
tah bodo tu. Gredo, skrij me, aH te pa umorim.«
Fortunato mu je odvrnil popolnoma hladnokrvno: »Tvoja puška je že sprožena in tvoja torba za patronc je tudi žc prazna.«
»Imam bodalo.«
»Toda aH moreš teči tako hitro kaloof jaz?« Pri teh besedah je skočil v stran, da ga oni ni mogel doseči.
»Ti nisi sin Mateja Falcone! Toda afl pustiš, da počakam pred tvojo hišo?« Dečku se fe mož nekako zasmilil.
»Kai mi daš, če te skrijem?« ga Je vprašal in se mu približal. Ropar jc segel v mošnjo iz usn^a, ki jo jc imel obešeno na pasu in je iz nje prevlekel novec za pet frankov, ki ga jc najbrže shranil za nakup smodnika. Ob pogledu na srebrni denar *e jc Fortunato nasmehnil in novec vzel, «5-koč: »Ne boj se ničesar.« Takoj je v kopico mrve pred hišo skopal veliko luknjo, » katero se je Gianetto pogreznil; deček pa ga je šc pokril, vendar tako, da mu je v njegovo duplino vedno lahko dohajal svež zrak, da pa vseeno ni mogel nikdo sumiti, da bi bil v tej mrvi skrit človek. Poleg tega sc je tnali domislil dokaj duhovite zvijačnosti, ki jo uporabljajo divjaki. Na: mrvo ;r položil mačko z mladimi, da bi se zdelo, da je bila kopica ves čas tiedotak-j njena. Sledove krvi pa, Li jili je zapazil na ! pvU k i« skrbno eokrU s peskom m
SLOVENEC, &M 6. femtfetfa 1920.
v Mestnem domu ie pokazalo, kakšen bo
izid.
Za zdii pa organizacija! Kmeisko zvezo v vsako vfcs! Vsak mož in fant, vsaka žena in de!"*H mora biti organizirana. Ljudje so tega veseli in so hvaležni.
Z liberalci, samostojnimi in nesamo-stonimi, ven iz vseh občinskih odborov, iz vseh javnih zastopov!
Bodočnost ie naša, prijatelji, Bog je z nami!	S ob oj e vnik.
A. Z.
bodo tudi te preračunile v razmerju 1 : 1? AH ni krivično, da bo oni, ki je na primei pred vojsko dobival dobrih 400 K ren':e. v bodoče dobival le 100 dinarjev? In na-jumščine hiš? Hiša, ki jc donašala pred vo sko dobrih 4000 K to je več kot dobrih 4000 dinarjev,' naj seda; donaša 'e 1000 di-r.arjev. Ali res mislite, da se bo to držalo? Ne bodite tako naivni! In kaj bo z davki? S -i bodo h tudi ti preračunali v razmerju 1:4? Dobro bi to bilo, ali kako bo potem [ z državnimi dohodki? Vse torej kaEe, da j cene živil in drugih ži lienjskih potrebščin ne bodo padle v iste-n raz iierju, v j :<?terem se hoče izmenjati krone v ilinar-
Kako se namerava urediti valuta?
V zadnjem času se širijo po časopisih vesti, da namerava vlada v najkrajšem času zamenjati krone za dinarje. To, za vse državljane tako važno vprašanje namerava vlada rešiti brez ljudstva, in sicer — kot se čuje — v veliko škodo našega ljudstva. Namerava se namreč zamenjati krone v dinarje v razmerju 1 : 4; za 'Štiri krone boš prejel 1 dinarski bankovec. Vpeljal se ne bo državni dinar kot se je prvotno nameravalo, ampak sedanja narodna banka v Belgradu bo razširila delokrog na vse kraljestvo in prevzela tudi novi dinarski bankovec v svojo garancijo, tako da bo za srbski in novi državni dinar isto kritje. Če se ne bo izvršila zamenjava kron v dinarje v razmerju 1 : 1, bo na prvi strani bankovca označena dinarska, na drugi pa kronska vrednost. Če se bo torej izvršila zamenjava v razmerju 1 : 4, bo na eni strani bankovca za 1 dinar označeno, da je vreden 1 dinar, na drugi strani pa štiri krone, bankovec za 10 dinarjev bo hkrati vreden 40 kron itd.
Zakaj odklanjamo tako rešitev valutnega vprašanja?
Zato, ker je zamenjava kron v dinarje v vsakem razmerju, razen v 1 : 1 skrajno krivična. Vsi vemo, da se valutno vprašanje brez oddaje delnega premoženja ne da rešiti. Ali, da bi se oddalo premoženje le po vsoti gotovine, ki jo kdo ima doma ali pa naloženo v hranilnici, je krivično. Premoženjska oddaja za rešitev valute se mora izvršiti na podlagi celotnega premoženja. Ne vemo sicer, v kakem razmerju se bodo preračunile terjatve odnosno dolgovi iz kronske v dinarsko valuto, čili zdi se, da v istem razmerju kot se bo izvršila zamenjava kron — to je 1 :4. Če je vsak lOOdinarski bankovec vreden hkrati 400 kron, je tudi terjatev 400 kron vredna v bodoče le 100 dinarjev. Če je kdo dolžan danes 4000 K, bi v bodoče dolgoval le 1000 dinarjev. Če ima kdo v hranilnici 4000 K, bo imel v bodoče le 1000 dinarjev. Že ti zgledi kažejo, kako skrajno krivična je nameravana izmenjava kron v vsakem razmerju, ki ne odgovarja 1 :1,
Pri preračunanju terjatev iz kronske v dinarsko valuto ni sicer potrebno isto razmerje kot pri izmenjavi kron v dinarje, ker razmerje, v katerem se bodo preračunile terjatve, ne vpliva na valuto. Toda krivično bi bilo, če bi le oni izgubil, ki ima gotovino doma, oni pa ne, ki ima gotovino naloženo v hranilnici. Pri rešitvi valutnega vprašanja morajo priti v poštev mogotci, vojni dobičkarji, ki imajo pa razmeroma le malenkost naloženo v hranilnici. Tudi ne vemo, zakaj bi oni, ki je pred vojsko dolgoval 100 kron v dobri kronski valuti, sedaj dolgoval le 25 dinarjev, totej manj kot je bilo vrednih pred vojsko 25 kron. (Pred vojsko je bila namreč krona več vredna kot dinar.)
Kaj bo s stalnimi bremeni, na primei s stolnimi dajatvami, rentami itd,? Alt se
'c, ampak da bo to, kar -"e!ii danes krono, v bodoče veljalo dinar. Sai ž« sedaj pri dobri dinarski valuti vel:,i v Belgradu to dinar, kar velja v Sloveuiii krono. Ali res mislite, da bo to, kar v Srbiji velja dinar, v Sloveniji veljalo le četr'.'.no dinarja? Cene v Sloveniji bodo rastle; no tem tudi dejstvo, da bosta na baukovcih označeni obojni, to je dinarska in kronska ^ rednost, ne bo prav ničesar spremenilo.
Nihče se ne bo oziral na označeno kronsko vrednost. Prej ali slej pa bodo izginili ti bankovci iz prometa in prišli bodo v veljavo le oni z dinarsko označbo. Vidimo torej, da je označba kronske vrednosti na novih dinarskih bankovcih popolnoma brez pomena., ker na cene življenjskih potrebščin ne bo vplivala.
Slednjič je še vprašanje, kaj bo z novim bančnim dinarjem. Bo H ta na bovzi tako notiral kot sedanji srbski? Fo našem mnenju le takrat, če bo imel razmeroma tako dobro kritje kot je ima — saj kot se piše — srbski dinar. Če bo kurz novega dinarja nižji, bodo seveda cene blagu višje.
Zato je potrebno, da javnost natančno izve, kako kritje ima sedaj srbski dinar in koliko ga je v prometu; dalje, kako kritje bo imel novi bančni dinar.
Zakaj torej odklanjamo nameravano regulacijo valute? Zato, ker j<2 zamenjava kron v dinarje v razmerju 1 :4 skrajno krivična, ker ta način regulacije zadene zlasti neimovite sloje,, ščiti pa vojne dobičkarje in verižnike, ker vsled te regulacije valute cene blagu in živilom ne bodo padle, ampak sc še dvignile — kar lahko povzroči gospodarski polom — in ker se bojimo, da kritje novega bančnega dinarja ne bc zadostno.
Kako &aj se regulacija valute izvrši?
Že zgoraj smo omenili, da je regulacija naše valute brez oddaje premoženja ali vsaj brez davkov v ta namen, neizvrš-ljiva.Treba pa je, da se oddaja premoženja izvrši pravično, to je po višini celotnega premoženja in višini dohodkov. Kako torej? Dva principa se moreta vpošte-vati; prvič ta, da pri regulaciji valute ne bo nihče neupravičeno oškodovan, in drugič, da bo kritje nove valute dobro.
Dve poti sta. Regulacija valute je mogoča prvič tako, da vlada za enkrat odda le toliko dinarjev za krone, za kolikor ima banka dobro kritje, za ostali del kron pa izda državne zadolžnice, ki naj se seveda primerno obrestujejo. Obenem naj poskrbi za primerno, pravično delno oddajo premoženja. Manj imoviti sloji bi pri oddaji premoženja ne prišli v poštev. Nič'ne stori, če se oddaja premoženja izvrši le polagoma v letnih obrokih, Samo po sebi se razume, da se za oddajo premoženja lahko vporabijo tudi označene državne zadolžnice. Država vrača dolg, ki ga je napravila pri regulaciji valute, polagoma, in sicer se v to svrho vporablja oddaja premoženja. Drug način regulacije bi bil ta, da država izda svoj državni — torej ne bančni — dinar; kritje za ta dinar bi da-
Stran 2,
stavili, da bi ne ogrožali skupnih koristi. Toda tudi sreča domovine jim ni sveta! Ali ste jih slišali, kaj so tulili v Mestnem domu: »Dol s farji! Živela Jugoslavija!« Ti nesrečni ljudje živijo v strašni zablodi: pobijanje krščanske misli istovetijo z jugoslo-vanstvom! Menijo, da vsak pravi Jugoslovan mora biti sovražnik Cerkve, vere in duhovščine; menijo, da je Jugoslavija tista obljubljena dežela, »kjer si prosto volijo vero in postave.« Moj Bog, kakšno razočaranje za nas! Kakor Izraelci v Kanaan, tako smo s hrepenečim srcem zrli v Jugoslavijo. Namesto svobode vidimo sužnost; na milost in nemilost smo predani ljudem, ki so se brez vsakega upravičenja polastili oblasti; in ti ljudje so tako slepi, da jih ne oarediami noben, še tako silen dogodek.
Bogata Anglija nam ne zaupa posojila, jugoslovanske pijavke pa sesajo dalje na našem državnem telesu! Trud in resno delo se ne spoštujeta, v oblake pa se povzdiguje vsak pojav protiverske gonje. Pa uboge stradajoče in nage reveže nimajo srca, za propagando psroticerkveaih političnih ciljev pa je vise ga dovolj. Za naše ujetnike v Italiji, ki zdihujejo v nepopisnem trpljenju po rešitvi kakor duše iz vic, se ne zmenijo, tuhtajo pa noč in dan, kakšno laž in prevaro bi si še izmislili, da bi pregolju-faK in na svojo stran spravili kmeta in delavca. Dol s farji-' Zamašiti hočejo usta duhovniku, kajti dobro vedo, da je duhovnik še edini, ki ima poguma ' volj, povedati pm resnico, razkrivati njih sebične namene, braniti resnico in pravdo; dobro vedo, da bi potem s priprostim človekom počeli, kar bi hoteli, s človekom, ki se mirno ukvarja s svojim delom in nima časa, študirati in zasledovati njih politike. Dol s farji! Potisnimo jih iz vseh javnih zastopov, vzemimo jim med narodom ugled in veljavo, daijmo, da bo naš kmet za verska vprašanja brezbrižen, potem bo Jugoslavija kmalu zrelo jabolko, ki pade framazonom v naročje. Tak je bil razvoj na Češkem, tak na Francoskem, hajdimo, tudi pri nas mora biti tako! Dol s farji, potem živela Jugoslavija!
Somišljeniki! Neizrečeno presenečeni ste nekateri, posebno mlajši, gledali liberalno divjanje v Mestnem domu; niste mogli verjeti, da so to isti ljudje, ki so z nami vred pred enim letom trepetali od radosti, ko se je proglasila svobodna Jugoslavija. Pa kako svobodna! Miroljubna kmetska strokovna organizacija ne more v miru dovršiti svojega letnega občnega zbora! Tako je v svobodni Jugoslavija!
Vi ste bili presenečeni in razočarani, mi starejši pa te tiče že od nekdaj poznamo. Tuintam se je oče prelevil v sina, sicer pa ista imena, večinoma iste osebe, kakor pred petnajstimi leti. Le majhen razloček je. Oče sedanjega kričača se je imenoval liberalca in je še hodil v cerkev, čeprav je razbijal »klerikalne« shode, sin se imenuje samostojneža in je popoln brezverec, V prvem rodu načeto brezverstvo se v drugem, gotovo pa v tretjem rodu dopolni, to je preizkušena resnica. In to liberalci hočejo! Čim več bo letos samostojnih kmetov, tem več bo čez 20 let brezvercev. Tak je bil razvoj pri čeških agrarcih, tako hoče loža imeti tudi pri nas!
In taki ljudje so z nami hoteli sklepati kompromis! Prijatelji, z liberalci nikdar več nobenega kompromisa! Dovolj je te sramote, ogenj in voda ne spadata skupaj.
Videli smo v Mestnem domu, da nas neizbežno čaka kulturni boj. Liberalci ga hočejo. Prav! Bodočnost je naša. Ne bojimo se kulturnega boja! V bojih se čistijo nazori, se ločijo pleve od zrna, boj odkriva nove sile, nove talente, nove moči. Vse, kar je poštenega, pojde z nami; zborovanje
nato se je vlegel na solne e z največjim ravnodušjem.
Še ni poteklo par minut, ko je pred vrata Matejeve hiše prišlo šest mož v rjavi vojaški obleki in z rumenimi ovratniki; vodil jih je naddesetnik, ki je bil oddaljen sorodnik Falcona, (Znano je namreč, da ima na Korziki pojem »sorodnik« še mnogo razsežnejši pomen kakor drugod.)
Ime mu je bilo Tiodoro Gamba: bil je zelo odločen mož, strah vsem roparjem, ki mu je že marsikdo od njih padel v roke,
»Dober dan, bratranček,« se je s temi besedami obrnil na Fortunata, »hej, kako si že zrasel! Ali si morda koga videl, ki je ravnokar bežal mimo?«
»O! Nisem še tako velik, kakor vi, gospod bratranec,« je odgovoril deček malo nagajivo.
»Boš pa še. Toda ali nisi videl nobenega človeka, ki je bežal tod mimo? Povej!« —
»Če sem videl človeka?«
»Da, na glavi je imel špičasto kapo iz črnega žameta, njegova suknja je bila ob-šita z rdečimi in rumenimi krpami.«
»Mož s špičasto kapo iz črnega žameta in s suknjo, obšito z rdečimi in rumenimi krpami?«
»Da, odgovori hitro in ne ponavljaj mojih vprašani.«
»Danes zjutraj je jezdil mimo naše hiše g. župnik na svojem konja Piero.
Vprašal me je, kako gre mojemu očetu in odgovoril sem mu . . .«
»Ah, nagajivec, nikar ne nagajaj! Takoj mi povej ,kam je zginil Gianetto, kajti njega iščemo in dobro vem, da je bežal po tej poti.«
»Kdo ve?«
»Kdo ve? Jaz to vam, jaz "em, da si ga videl.«
»Kako naj človek vidi mimoidoče, če
spi?«
»Ti nisi spal, hudobnež; streli iz puške so te zbudili.«
»Ali mislite, bratranec, da povzročajo vaše puške res tako gromenje? Risanica mojega očeta je mnogo strašnejša.«
»Vrag te vzemi, prokleti fante! Čisto gotovo vem, da si videl Gianetta. Mogoče si ga celo skril. Hola, tovariši, stopite v hišo in preglejte vsepovsod, če ni notri skrit naš ubežnik.«
»In kaij poreče oče?« je vprašal Fortu-nato in se zarežal; »kaj bo rekel, če izve, da ste vdrli v njegovo hišo, ko je bil iz
doma.«
»Smrkavec!« je vzkliknil naddesetnik Gamba in ga potegnil za uho, »boš že videl, če te ne bom naučil druge muzike. Če ti jih naložim dvajset s sabljo, boš še prerad govoril.« — A Fortunato se je še
i nr! n/i n rvr-i" pT/11	~ X „ _ Al ™ t _ - T7-.1
cone,« je vzkliknil ponosno.
»Vedi,, mali nagajivcc, da le lahko, od- '
vedem na Corto ali v Bastijo. Tam boš spal na slami, noge boš imel uklenjene in če mi ne poveš, kje je Gianetto Sanpiero, ti dam odsekati glavo.« — Deček je bruhnil v smeh, ko je z^čul to smešno grožnjo. Ponavljal je še vedno: »Moj oče je Mateo Falcone.«
»Gospod naddesetnik,« je šepnil nekdo izmed orožnikov, »ne sprimo se z Ma-tejom.« — Gamba je bil v vidni zadregi. Po tiho se je razgovarjal z vojaki, ki so že vso hišo preiskali. To delo ni bilo nič kaj težavno, kajti stanovanje navadnega Korzi-kanca obstoji iz samo ene sobe. Pohištvo tvorijo miza, klopi, omare in lovske ter domače potrebščine. — Med tem pa se jc Fortunato igral z mačkami in se navidezno rogal zmedenosti orožnikov. Tedaj se je kopici približal vojak. Ozrl se je na mačko in z bajonetom je sunil v mrvo, pri tem pa je skomiznil z rameni, kot da je uvidel smešnost svoje skrbnosti. Nič se ni ganilp in dečkov obraz ni izdal niti najmanjšega nemira,
Naddesetnik in njegovi vojaki so že čisto obupali, že so se jeli ozirati nazaj na planjavo, kot da se hočejo vrniti, kar je njihov vodja sklenil — uvidevši, da z grožnjami mlademu Fortunatu ne more do živega — slednji poizkus, da bi namreč pridobil f.?nia z lepimi obeti in darili.
(Dalje.)
Štev. 4.
le iz prometa vzete krone — ki imajo še nekaj kritja v aktivih avstro-ogrske ban-kc _ dalje garancija, ki bi jo določila dr-žava še posebej. Zamenjava kron v te državne dinarje bi se izvršila seve al pari, to je v razmerju 1 : 1. Obenem se mora poskrbeti za primerno, pravično odj-iio premoženja. Oddaja premoženja, ki bi se seveda tudi tu lahko izvršila polagoma v letnih obrokih, bi sc porabila za uničenje državnih dinarjev, katerih število bi se na ta način vedno zmanjšalo; kurz dinarja bi se vsled tega dvigal. Ko bi bil kura bančnega, to je sedanjega srbskega in državnega dinarja primeroma enak, bi pre« vzela banka državni dinar ter bi se izvršila izmenjava srbskih dinarjev za držav-ne, ia sicer al pari, to je v razmerju 1 :1. Prvo označeni način regulacije ima ta prednost, da se regulacija valute izvrši takoj, drugi pa to, da se država gotovo obvaruje vsakih gospodarskih katastrof.
Seveda zahtevata označena načiaa regulacije valute vsled težkoč, ki so združene z oddajo premoženja, veliko študij jq truda. Tudi je jasno, da bodo mogJt», zlasti vojni dobičkarji napeli vse moči, da se za pravično regulacijo valute potrebna oddaja premoženj nc izvrši. Toda k ij jc ta trud v primeri s krivico, ki bi se zgodila tisočem in tisočem malih vlagateljev, ki so si od ust utrgali kako krono, da si jo prihranijo za starost.
Krmarji države naj pa vedo, da velja tudi pri regulaciji valute rek: »J«islitia fi ndamentum regnorum!«
Uram SMiL
Navidezen al pari.
LDU Eelgrad, 3. januarja. »Pravda« javlja, da je pogodba med državno in Narodno banko o preosnovi Narodne banke v emisijsko banko vse države dovršena in da se bo podpisala jutri. Narodna banka bo takoj prevzela vse filialke Avstroogr-ske banke. Otvori so vpis delnic za 20 milijonov dinarjev v zlatu za vse podanike kraljestva. Narodna banka bo potegnila krone in dinarje al pari z novimi kronsko-dinarskimi (v katerem razmerju?) bankovci iz prometa, ki jih krije imovina Narodne banke in današnji bankovski dinar. Izplačevanje teh novih bankovcev se bo pričelo takoj in se bo končalo v 15. do 20. letih. Narodna banka je pristala na to, da vstopi v upravo en Slovenec in en Hrvat (dr. Vekoslav Kukovec in Miroslav Kulmer). Tri mesece po izvršitvi prvega vplačevanja bo volitev nove upravo. Ministrski svet je predsinočnjim sprejel to pogodbo in pooblastil finančnega ministra, da jo izvede.
Povratek regenta.
LDU Belgrad, 5. januarja. Nj. Visokost prestolonaslednik regent Aleksander se ne vrne v Belgrad pred pravr ;■> rum novim letom.
PribičeviS v Zagreba.
LDU Belgrad, 5. januarja. Minister za notranje posle g. Svetozar Pribičevič je odpotoval v Zagreb, kjer bo v krogu svoje obitelji preživel pravoslavni božič.
Italijansko voščilo.
LDU Belgrad, 5. januarja. Zastopnik ministra za zunanje posle g. Ljuba Davi-dovič je prejel iz Pariza od Scialoje to-le brzojavko: Čestitke, ki mi jih je Va§a ekscelenca ljubeznivo izrazila, so me globoko ganile in sem Vam zanje iskreno hvaležen. Vaši ekscelenci in junaškemu narodu, čigar zunanjo politiko vodite, pošiljam svoje čestitke, navdahnjene z željo, da vez, ki druži naša dva naroda, postane že tesnejša.
Iz Dalmacije.
IDU Split, 4. januarja. (DKU) Poveljnik posadke v Primostenu je dal z bikov-ko bičati Mata Huljava, Skorina in Dupi-na, ker so se protivili rekviziciji olja. Hu-ljeva so aretirali in oddali vojaškemu sodišču v Zadru.
LDU Split, 4. januarja. (DDU) Iz Ši-benika in okolice odhajajo vsak teden večji transporti odpuščenih vojakov v Italijo. V šibenlški iuld jo sedaj samo pet vojnih ladij.
LDU Split, 4. januarja. (DDU) Na božične praznike je bilo v Rogoznici, v Ti-jesnem, Vodicah in Kninu več resnih spopadov med prebivalstvom in karabinjerji. Več oseb so zaprli zaradi popevanja himne.
ttfltfJaflI3lK& !3!£5l5$U2L
Split, 4. januarja. (DKU) Obavijesnl ured sporoča: Kljub temu, da predata vite-Iji službeno Italije naglašajo, da je potreben sporazum z Jugoslavijo, izvajajo njihove oblasti v okupiranem ozemlju nasilja in brezzakonitosti nemoteno naprej. Državnim uradnikom, ki so po ogromni večini Jugoslovani in ki vzorno vršijo svojo službo, izplačuje italijanska oblast v kronah; listi manjšini uradnikov/ ki so se dali uproči v italijansko službo s svojo izjavo, sc eu plačuje x lirah, Takq so favc--
Stav. 4
SfcOVENEC, dne 6. ianttaffa 1920.
Stran 3.
»
rizira baS tisti element, ki sc je vedno odlikoval po svojem zagrizenem sovraštvu do vsega, kar je naše narodno. S to prakso dvojne valute je nastala v ekonomskem oziru neverjetna zmeda. Uradnik, Jugoslovan, ki dobiva mesečno plačo 1000 kron ima približno 10 krat manj na mesec, kot uradnik Italijan aH pa italijanaš v istem činovnem razredu, ki dobiva 1000 lir. Tako je prišlo do čudne animalije, da ima n. pr. vsaki sodni sluga, če je Italijan večjo plačo od samega predsednika deželnega sodišča (III. čin. razred), ki je Jugoslovan. Jugoslovanski uradnik si ne more preskrbeti najpotrebnejših sredstev za življenje; on mora plačati n. pr. mast in olje po 100, ribe in meso po 60 K kilogram, kar si favorizirani italijanaš lahko nabavi desetkrat bolj poceni. Colokupno jugoslovansko uradništvo, ki edino vzdržuje v redu upravni aparat v okupiranem ozemlju, protestira proti tej zlorabi mandata, ki ga Italija vrši v imenu cntcntc v škodo ogromne večine naroda, ki jo jugoslovanski.
LDU. Split, 4. januarja. (DDU.) Po <J'Annunzijcvom obisku je v Zadru od dne do dne manj reda in miru. Proti vsem principom mednarodnega prava so se v Zadru formirale pod pokroviteljstvom in s pomočjo vojaško okupacijske oblasti prostovoljske čete, sestavljene iz elementov, ki so že pred italijansko okupacijo z delom in z besedo napadali in sramotili vse, kar je bilo v mastu jugoslovanskega. Te trope, uniformirane In z bodali oborožene, hodijo in provocirajo po mestu ne-oboroženo in brezpravno jugoslovansko prebivalstvo iz mesta in okolice. Jugoslovani se obnašajo popolnoma mirno in potrpežljivo, objestni prostovoljci legionarji se pa skoro vsako noč ined seboj bijejo, streljajo s samokresi in mečejo po ulicah ročne granate, ki so na žalost vsakemu arditu in legionarju po mili volji na razpolago. Ne samo, da jo radi tega prenehal ,ves red, ampak je v nevarnosti tudi življenje mirnih meščanov sploh, posebno se-ne bi planili po Jugoslovanih v divjem be-veda Jugoslovanov. Ljudstvo sc boji, da su te nedisciplinirane horde, posebno takrat, ko bo definitivno rešeno vprašanje Zadra in če ta prepade Jugoslaviji. Takrat bo pač potrebna zanesljiva ententna policija, da vzdrži red, dckler se Italijani ne umaknejo. Baje vrSijo varnostno službo celo v popolnoum slovanskem zadrakem predmestju Arbanasih tudi arditi. Ne mi-ne dan, da se ne bi dogodilo kako nasilje nad našimi ljudmi v Zadru. Naj omenimo samo nekaj zadnjih slučajev. Prof. hierej ,Veljko Milič je bil aretiran, ker se je baje v privatnem pismu neugodno izrazil o ar-ditih in d'Annunziju, ter je bil obsojen 27. decembra pr. 1. na Stili mesece zapora. Ko je prišel v Zader, jo bil aretiran na pa-robrodu predstojnik za agrarno reformo v Splitu, svetpik Roko Stojanov, ki je prišel .v Zader na praznike k svoji obitelji. Aretiran je bil istotako vsled nekega čisto privatnega pisma. Aretirali ter ga vrgli v Vlažno in mrzlo ječo pod zemljo so gozdarja Novaka v Ninu; Novak je bil v tej ječi in ostrem mrazu tri dni brez jedi in odeje. Aretiran jo bil samo zato, ker jo obiskal svojega prijatelja v Ninu in ž njim V naravi slikal. Par dni pred Božičem so sc stepli med seboj arditi in zadrski fa-kinL Metali so ročne granate sredi mesta in razbili vsa okna na dveh hišah naših ljudi. Na sam Božič je padla ročna granata pred skupino štirih otrok, ki so bili na hodniku vojaške ječe in prišli, da obiščejo svoje sorodnike, zaprte radi politike. Bomba k sreči ni eksplodirala. Vrgli so jo bili d'Annunzijevx legionarji in zadrski prostovoljci proti karabinjerjem, ker le-ti niso hoteli izpustiti pri izgredih aretiranega legionaša. Dan po Božiču so bili zvečer napadeni trije naši ljudje samo zato, ker so govorili hrvatsko. Pobesnela tolpa jih je gonila od kavarne ^Centrale« do gostilne Farač, kamor jc s siiu vdrla in je vse premetala. Na božični dan jo demonstriralo po Arbanasih (zaclrako predmestje) 20 do SO prostovoljcev ter klicalo >Abbasso le cavre!« in JAbbasso Wilson!« BaS tisti dan zvečer so te tolpe oklofutale mirnega človeka Antona Buškala, pridr-vill za njim v njegovo hišo ter ga aretirali. Ker je bila njegova nedolžnost očividna, ga je drugi dan nato sodišče izpustilo na svobodo. To so samo nekateri primeri številnih neredov, ki se v zadnjem času ponavljajo vsak dan. Italijanašem je vse dovoljeno; nihče ne preiskuje, niti kaznuje, kadar so žrtve zločinov Jugoslovani. Prepovedan je Jugoslovanom materinski jezik, njihova knjiga, njihova zastava, z eno besedo vse, kar bi moglo spominjati na našo narodnost. Nobena vost ne more prodreti v italijanske časopise za zaščito naših soplemenjakov na zasedenem ozemlju, dočim porabljajo italijanaši s pomočjo okupacijske oblasti vso časopisje, po-tvarjajo dejstva, pošiljajo proteste >v imenu vse dežele«, varajo javno mnenje po svetu in prikazujejo same Potemkiuovc vasi na zasedenem ozemlju, ki jc Cisto hrvatsko in srbsko in ki joči pnd njihovim, jarmom,
Razna poročila.
Kralj Nikola umira?
LDU Berlin, 5. januarja. {Dun. KIJ) ■•Vossische Zeitung« porejča iz Ženeve: Bivši črnogorski kralj baje umira, ker ga >e pred par dnevi zadela kap.
Nitti pri Clemccjceauju.
LDU Pariz, januarja. (DKIJ) Ministrski predsednik Clemenceau jc danes popoldne sprejel italijanskega ministrskega predsednika Nittija in injicl z njim daljši razgovor.
?4»sija p/raca Siksta.
LDU Rim, 4. januarja. (DKU) Agenzia Štefani javlja: Listi objavljajo razgovor z generalom Cadorno o misiji princa Siksta. Cadorna odločno zanikaiva trditev, da je leta 1917. poslal odposlanca v Švico, da bi Avstriji ponudil mir proti odstopitvi onega dela Tirolske, kjer prebivajo Italijani. Cadorna je dodal, da je bil vedno preverjen o potrebi, da ne vpostavi meja na Brennerju in da ni nikdar predlagal ali odobraval, da se Italijfi zadovolji s Tren-tinom.
LDU Berlin, 5. januarja. (DKU) »Ber-liner Tageblatt« poroča iz Rima: Odkritja Sikstovih dokumentom zbujajo tukaj splošno ogorčenost, »Tribuna«, »Corriere del-la Sera«, »Idea nazionale«, izkratka vsi imenitnejši listi protestirajo zoper osumljenec Italije,
Grška ratificira! mir z Avstrijo.
LDU Pariz, 5. januarja. (DKU Brezžično.) Po poročilu iz Aten se je izvestje zbornične komisije za zunanje posle izreklo za ratifikacijo mirovne pogodbe z Avstrijo.
Grški kralj ponesrečil.
LDU Atene, 3. januarja. (DunKU) Ha-vas poroča: Kralj je pri skakalni vaji padel s konja in si zlomil nogo v gležnju. En mesec bo moral ostati v postelji.
Amerika za Evropo.
LDU Amsterdam, 4. januar jc. (Dun. KU) o Reuterjevem poročilu iz NVashing-tona objavlja War Financ Corporation, da se dovoljujejo 4 predujmi do skupnega zneska 17 milijonov dolarjev tovarnarjem, ki delajo za inozemstvo. To smatrajo za prvi korak vlade v korist obnove razdejane Evrope.
Aretirani komunisti v Ameriki.
LDU Amsterdam, 4. januarja. (Dun KU) Reuterjev urad poroča iz Washingto-na, da so bili izdajatelji vseh komunističnih časnikov aretirani. Dno 2. t. m. jc bilo v Zedinjenih državah aretiranih 4500 ra-dikalcev. Mnogi izmed aretiranih so ino-zemci, posebno Rusi. Zaplenili so mnogo komunističnih propagandnih spisov. Več kot polovico aretirancev bodo najbrž izgnali.
Umor Trockega.
LDU Berlin, 4. januarja. (DunKU) i Vossische Zeitung« poroča iz Kodauja: Glcdo na govorico o umoru Trockega poročajo nastopne posameznosti: Trockij je šel na ogroženo fronto, kjer jc vsled notranjih nemirov dezertirala množica vojaštva ter je skušal z veljavno besedo vpostaviti red. Pri tej priliki je naperil proti poveljujočemu generalu Borisov u silne očitke. General mu jo precej ostro odgovarjal, na kar jc Trocki v največji sili za povedal, postaviti generala nemudoma pred prvi zid in ga ustreliti. Šc preden pa jc mogel vojak povelje izvršiti, je generalov pribočnik potegnil revolver in trikrat ustrelil na Trockega, ki je kmalu nato izdihnil. »Vossische Zeitung« pripominja, da je treba seveda počakati, da se vest potrdi.
Petrograjske tovarne počivajo,
LDU Kodanj, 4. januarja. (Dun. KU) Po brzojavki iz Helsingsforsa poroča »Krasnaja Gazeta-.«, da jc vsled pomanjkanja sirovin ustavljeno delo v vseh petro-grajskih tovarnah.
Pariz pod vodo.
LDU Pariz, 3. januarja. (DuuKS 1 lava s poroča: Sena preplavlja (Hn:d:::;.- večje dele glavnega mesta.
Vstaja na Koreji.
LDU Pariz, 3. januarja. (Dun. KU) Kakor poroča »Cbicago Tribune« iz Was-hinglona, jc izbruhnila v Koreji očitna vstaja, Isti list poroča iz Honolula, da pod- i pirajo gibanje krščanski misijonarji in šef j japonske policije v Koreji.
PoiftKne novice.
Pripravljajmo se na občinske vo- , lilvc! Vsa znamenja kažejo, da bo tlemo-kratsko-socialistična vlada res, ne da bi vprašala ljudstvo, oktroirala nov občinski volilni red, razpustila občinske zastope, i nastavila v zasmeh samoupravi svoje ! strankarske gerente ter rapisala nove ! občinske volitve. Udarec liberalcev in socialistov moramo odbiti s tem, da si naša katoliško-kmetska stranka pribori v vseh občinah zanesljivo. večino. Po rtuvescjpvi
zmagi v Kmetijski družbi mora '-riti zmaga pri občinskih volitvah! Na stran s socialisti, z liberalci iti njihovimi »samostojnimi« hlapci! Občni zbor Kmetijske družbe jc pokazal, da samostojneži stoje pnpclaoma pod komando liberalnih birtov, štacunar-jev in vojnih dobičkarjev in ti spet pod komando diskreditirane liberalre inteligence! Kdor hodi s samostojneži, jc sovražnik ka-toliško-kmetskc stvari, Žc sedaj jc treba po občinah sestaviti voltlr.c odbore, ki naj pričnejo z vsemi pripravami za krepko agitacijo. Geslo nam bodi: Zmaga mora biti naša!
-I- Sijajen shod J. K. Z. v Dobrepoljah,
Iz Dobrt>polj poročajo: Na novega leta dan je priredila J, K. Z. v Dobrepoljah javen političen shod, na katerega je prišlo nad 700 mož, fantov, žena in deklet. Govoril jc načelnik Jugosl. kluba g. dr. Anton Kcko-šec ter kmet g. Bore. Dr. Korošec je na drobno obdelal različna dnevna vprašanja ter nadaljeval o občinskih volitvah: Občinske volitve so iu. Občina je državica v državi, v kateri kmet gospodari in jo upravlja, v kateri se uči državniških poslov v malem, da bo kasneje tem krepkeje nagrabil za državno krmilo v zbornici. Može, ki so jih premotili liberalci z novim klobukom na glavi, kamor so jim napisali liki svojim postrežčkom besedo »samostojen« prijateljski vabimo, naj pridejo k nam, tistih par ljudi pa, ki jih je najti v vsaki fari in ki so bili vedno sovražni naši stvari, ne bomo iskali. Borili se bomo z vsemi nasprotnimi strankami, a ljudi samih nismo, jih nc in jih ne bomo sovražili, Zavedajte se: ObčiEa mora biti katoliško - kmetska, mora biti n®ša! Kmet Borec se jc zelo jasno in stvarno zavzel za reorganizacijo »Kmetijske družbe«, za ustanovitev stro-kovno-kmetijskih šol, sc izjavil za nakupovalne in prodajalne zadruge, obdelal podrobno živinorejo, mlekarstvo in sadjarstvo ter priporočal kmetom odločno versko stališče, ker bliža sc čas, ko sc človeštvo razdeli v dva ekstremno radikalna tabora: V tabor Kristusov in v tabor Lucifer-jev. Nato so bile sprejete izvajanjem primerne resolucijo. Shod fc jasno dokazal, da v naši dolini ni prostora ;;a puhle, brez-programne, zahrbtno intriganfne stranke, za kojimi se grabežljivo stezajo z ljudsko krvjo umazani prsti velekapitalistov in krvnikov, ki pojo danes slavo liberalnosocia-! lističu! vladi v Belgradu. ki tepta najsvetejše ljudske pravice in katere delo ni nič drugega kakor zasmeh demokratičnega duha in modernega kulturnega mišljenja. Ljudje, ki agitirajo za take stranke naj se zavedo, da bo tudi za nje priše' čas obračuna, Mi pa gremo naprej, in ko bo sila najhujša, se bomo spomnili na besede Gospodove: Ti si Peter skala.,., in zastonj boste iskali strahu v naših srcih!
-r Eden se je žc oglasil. To je glavni razgrajač na občnem zboru Kmetijske družbe, seveda samo kmet in nič drugega, Meden iz Begunj na Notranjskem, ki v »Slov. Narodu« zagovarja svoje slabo obnašanje na občnem zboru. Na to pa ne odgovarja, kako je dobil mesto delegata za občni zbor Kmetijske družbe. To je seveda postranska stvar. Na to tudi ne reagira. kako jc na občnem zboru teptal zakon o zborovalni svobodi," ki ga jc njegov polbog Žerjav poklica! v spomin vsem zlobnežem, seveda, da sc nc skrivi noben las njegovim ljubljencem — samostojne-žcm. Za druge seveda ta zakon ne velja, velja samo za to slrančico, da more nemoteno hujskati in obrekovati. Čc pa kdo onemogoča svobodno zborovanje ene najvažnejših korporacij kmetskega stanu v Sloveniji, občni zbor Kmetijske družbe, ta človek bo dobil v očeh gospoda Žerjava in seveda tudi drž. pravnika prav posebno dopadajenjc. Saj jc napravil kmetske-mu stanu, pardon liberalni filijalki JDS prav posebno uslugo. Seveda te stvari so temu plemenitemu in nesebičnemu gospodu Medenu, ko sc farizejsko zgraža nad tem političnim predvojnim bojem, malenkosti. Njemu jc seveda glavno to, da ga jc neki Ažman, ki ga v domači vasi prav nihče nc vpošteva in seveda tudi po zaslugi ceni, spravil v pozo globoko užaljenega Ahila, ki sc jc moral postaviti za ogrožene interese »kmetskega« stanu. In tc interese seveda ogroža pošten, inteligenten, nadarjen kmetski mož Iskra, ki v potu svojega obraza obdeluje zemljo in ima za to tudi zadostno strokovno izobrazbo. Seveda njega, »kmeta« Medena in njegova nekmeta tovariša Majcena, Tr-šana, Bučarja, Pirca, Rajerja itd. seveda moti v strokovnem razpoloženju dejstvo, da zna Iskra tudi žc nekaj več in da je moral napravili v svojih mladeniških letih težko življensko izkušnjo. In tako prihaja v svojem nadaljnem prcmišljanju do zaključka, do katerega prihaja danes vsak pravi jugoslovanski demokratski oziroma samostojni domoljub, da je bil v bivši Avstriji pravi pravcati mučenik jugoslovanske misli. Seveda drugače tudi ne more biti. Vsi so bili od prvega dn zadnjega mučeniki. Vsi so visel' vsi Imeli, vsi ustvarjali jugoslovansko državo, ko so po pasje ponižno služili raznim okrajnim glavarstvom, žandarjem in d:ii2mi gonpodom
take sorte. Vsi, prav vsi so sami mučeniki, seveda tudi stvaritelji edinstvene države. O tem nikar nc dvomite. Zanje seveda govori dejstvo, da imamo edinstveno državo.
I- Blagajno so prazne. Velik del državnih uradnikov v Ljubljani šc ni dobil za mesec januar izplačanih plač, tudi častniki še niso dobili plač izplačanih, ker ni dovolj denarja v državnih blagajnah; južna železnica tudi zadržuje plače uslužbencem in jim je izplačala le predujem 1000 kron.
-r Zagrebška vseučiliščna mladina.
0	poli lički grupaciji zagrebške Vseučilišč-ne mladine prinaša »SI. Narod« informativen članek, iz katerega povzamemo: Na ursiveizi so dijaki organizirani v sledečih organizacijah: »Demokratski študentski klub« se naslanja na demokratsko stran-ko; ^Jugoslovanska demokratska omla-oVs-ka liga se naslanja na Narodni klub; »Katoličko društvo Domagoj«, »Klub stu-etenata komunista«; »Udruženje socialno-dem> kratičnih akademičara; radikalski ntudentski klub »Slovenski Jug«; prijatelji sei]ačke demokracije, se naslanja na frank ovce; organizacija studenata iz okupiranih krajeva; organizacija studenata dobrovoljaca; židovsko (cionistično) na-cijonaino društvo. O »Domagoju« piše »Narodov« informator: »Jugoslavensko ■ Katoličko društvo Domagoj«, koje ove gf dir e 'oroji oko 150 članova, dovoljno je okarkterisano samim svojim imenom. Dobro je organizov^ino i izdaje svoj organ »Luč«. Ovde valja odmah spomenuti i klub studenata komunista, koji svakom prili-koni zajednički s klerikalima istupa (tako piilikom izbora za potporno društvo, pri J* kom štrajka zbog stanova). Klerikali sam", it licu svoje simpatije i uske veze s komunisiima. To je razumljivo, buduči da su nrjugledniji vodje komunista jučerajšnji klerikalci.«
+ Proti štrnjkujočim uradnikom. Strogo postopanje hrvatske zemaljske vlade proti uradnikom, ki so se udeležili manifestačnega shoda, postaja velika politična afera. Dogodki, ki so se izvršili po uradniškem štrajku, so ti-le: Zagrebška »Lokalna korespondenca« je 30, m, m. prinesla poročilo, da so prof. Ratkovič, Pe-leš, Ivanovič in poštni uradnik Sipluš za isti večer sklicali v mestno posvetovalnico zaupni sestanek javnih nameščencev, na katerega so povabili tudi bana Tomljeno-viča in ministra dr. Lukiniča. O sestanku je poročal »Obzor« (30. dec.): »Na vabila so prišli na ta zaupni sestanek ban Tom-ljenovič in minister Lukinič ter približno 20 uradnikov demokratske stranke. Toda poleg tega je došlo iz Saveza javnih na-mještenika okolu 150 članov. Ban Tomlje-novič sc je opravičeval zaradi načina, kakor jc bil sprejel odposlance Saveza. Minister dr. Lukinič jc prikrilo očital banu slabotnost nasproti nastopu javnih nameščencev in pretil s kazenskim zakonom proti takim nastopom uradništva. Član Saveza Zgurič jc ovrgel vse navedbe bana in ministra Lukiniča ter rekel, da sc ima ravno ta zaupni sestanek zahvaliti neki politični stranki (demokratski) za svoje politično obeležje; pozval je bana in ministra Lukiniča kot izzivača, da prideta na javne skupščine javnih nameščencev, ki so vsakomur dostopne in naj tamkaj govorita in nastopita. Za njim jc povzel besedo predsednik Saveza dr. Benkovič; a ko je začel braniti čisto stanovsko akcijo proti političnim tendencam, katere ji insi-nuirajo vlastodršči, mu jc predsednik sestanka prof. Ratkovič vzel besedo. Nato je nastal po dvorani silen vihar in ropot. Minister Lukinič in ban Tomljenovič sta odšla, predsednik je pa sestanek razpustil. Razburjeno uradništvo se ,ni hotelo raziti, dokler se dr. Benkoviču ni posre čilo, pomiriti duhov in jih pregovoriti, da sc razidejo.« — Naslednji dan 31. decembra 1919 so zagrebške »Narodne Novinc« prinesle odlok predsedstva hrv.-slav. dež. vlade, ki odreja razpust Saveza javnih namještenika z obširno utemeljitvijo. Tu označuje vlada delo S. j. n. oziroma njenega predsednika — zagrebškega mestnega uradnika dr. Viktorja Benkoviča — povodom akcijc za izboljšanje gmotnega položaja uradništva, posebno uprizoritev štrajka, kot protidržavno. Tej odredbi je j sledilo osebno preganjanje in odpuščanje
1	posameznih uradnikov, ki sc šc nadaljuje, Vsled tega sc jc začelo delavstvo tet
1 poštno in železniško uradništvo priprav i ljati na generalni štrajk (»Narodna Poli-: tika« dne 1. januarja 1920). Javnost se jc ! v tem sporu med uradništvom in vlado razdelila v dva neenaka tabora: Ogromna večina, ki ni »demokratskega« mišljenja, s celokupnim opozicionalnim tiskom stoji i na strani uradništva v Savczu javnih na-mjštenika, neznatna manjšina >-detnokra | tov« z -Riječjo« na čelu pa stoji za vlado in odobrava njen rtnstop proti uradnišlvu.
• Čelii in Poljaki, Razpor med Čehi | in Poljaki, ki jc tako bolestno dirnil nas i Jugoslovane, sc radi obojestranskega hujskanja v časopisju poglablja, Clcmenceau pa je kljub temu optimist. V svojem zadnjem velikem tiovoru v francoski zbornici
Stran 4.
SLOVENEC, 6- lanuatfa 1930.
Štev. 4.
je dejal med dragim: »Na londonski konferenci smo podrobno razpravljali o vprašanju Carigrada, Anatolije, Sirije, Balkana in predvsem o zadevah Čehov in Poljakov, teh dveh malih narodov, ki so veliki po svoji zgodovini. Razsodba, da se vzhodna Galicija izroči v upravo Poljakov za dobo 25 let, je bila na moj predlog od-godena in celo zadevo bomo čimprej zopet prcrešetali. Poljske pravice zagovarja Pa-derevvski. Slišim ga še, kako zagotavlja, da se ČSR in Poljska ne smeta nikdar za nobeno ceno raziti. Padcrewski in Beneš sta govorila eden proli dragemu, ko sta pa končala, sta se objela.« — V tem času je Padertwski položil mesto ministrskega predsednika in zunanjega ministra, ker mu je večina poljske zbornice nasprotovala. Boj za Tešinsko gre pa dalje.
+ Madjarske spletke v Medjimurju. »Nar. Politika« opozarja na nevaren položaj v Medjimurju, kjer vlada med ljudstvom vsled nerodnosti uprave in vojaštva velika nezadovoljnost. Madjari to nezadovoljnost izkoriščajo v svoje namene in huj-skajo ljudi proti Srbom in Jugoslaviji in pripravljajo za odpad. V tem so delavni posebno židje in renegati, bivši uradniki i. dr. Zadnji čas so preplavili celo Medmurje s propagandističnimi letaki, v katerih spretno izkoriščajo čine novega reda, ki žalijo Verski čuit medmurskega ljudstva in pozivajo Medtmurce, naj zahtevajo, da Jugoslovani takoj izpraznijo Medmurje in se umaknejo na južno stran Drave, namesto njih naj poide madjarsko vojaštvo; v Medmurju naj se odredi ljudsko glasoveije o državni pripadnosti. Letaki so sestavljeni v dobri medmurski kajkavščini. »Nar. Politika«, ki se je z razmerami v Medmurju opetovano pečala, zahteva, naj se proti madjarska propagandi takoj Ukrenejo najstrožje odredbe in njeni mositelji zapro ali pa poženo preko meje. A nasproti ljudstvu naj ee zopet pošteno postopa ter primerno uredi vprašanje zemljišč, ki leže onstran demarkacijske črte.
Dnevna novice.
—	Umlzovljenlm duhovnikom. Kr.
rudnik v Vrdniku (Srem) v Slavoniji potrebuje katoliškega duhovnika, ki bo poučeval otroke v šoli. Ugodnosti so: prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava. Druge okolnosti se niso sporočile. Prednost imajo duhovniki v pokoju. — Prijave za to službo naj se pošljejo škofijskemu ordi-nariatu v Ljubljani.
'— Poroka.-Na divmem otoku blejskega jezera se poroči danes g. Karel T r e -,ven, ogleden trgovec iz Idrije, z gdč. Mici Šinkovec, učiteljico istotaim. Novopo-ročencema, ki se po poroki takoj zopet vrneta na zasedeno ozemlje, kličemo: Iskreno pozdravljena na svobodnih jugoslovanskih tleh! Mnogo jasnih, solnčnih dni v novem stanu! Ponesita srčne pozdrave našim neodrešenim bratom in sestram!
—	Imenovanje v diplomatski službi. Pri ministrstvu zunanjih del je imenovan za pisarja I. razreda dr. Stanko Majcen, nadalje so imenovani v isti lastnosti dr. Ivan Perne pri našem poslaništvu v Atenah, dr. Vladimir Ribar pri našem poslaništvu v Bruslju, dr, Ljudevit Koser pri našem poslaništvu v Varšavi in Vladimir Kavčnik pri našem diplomatskem zastopstvu v Kai-ri, pri našem poslaništvu v Pragi so imenovani za tajnika V, razreda Srečko Bre-zigar, ,za pisarje I. razreda pa dr. Zdravko Wigele in dr. Anton Novačan.
—	Slomškova zveza. Dne 29. decembra 1919 se je vršil občni zbor podružnice Slomškove zveze za ljubljansko okolico v knjižnici Jugoslovanske tiskarne. Običajnemu pozdravu predsednikovemu je sledilo poročilo tajnikovo in blagajnikovo. Funkcijski odbor za 1. 1920. se je nastopno konstituiral: Bajec Janko, nadučitelj v Št. Vidu nad Lj., predsednik; Demšar Josipina, učiteljica v Št. Vidu nad Lj., tajnica; Krži-šnik Alojzij, nadučitelj v Preski, blagajnik; Bregar Josip, nadučitelj v Zgornji Šiški; Slapšak Julij, nadučitelj v Mostah, predsednikov namestnik; Vrhovec Stanko, nadučitelj na Logu pri Brezovici. Med slučajnostmi se nahaja sklep, da se: 1. vsaka od-borova seja 7 dni prej dvakrat objavi v »Slovencu«; 2. da je vsak odbornik obvezan prihajati k sejam ako ni nujno zadržan. Bivša podružnična tajnica, učiteljica Ju-rjevčič Marija, zelo marljiva članica, je odšla mesca avgusta 1919 na Koroško, odbornik Rudolf Pečjak pa je v tečaju za meščanske šole v Mariboru.
—	Uredništvo Slov. Učitelja naznanja, da list v kratkem ^opet izide. Vse naročnike prosimo, da nam ostanejo zvesti in upoštevajo težke gmotne, in druge ne-prilike, £ katerimi smo se morali boriti za svoj obstanek v preteklem letu. Ako si ostanemo zvesti, pojde v bodoče navzgor!
—	Literarni odsek Slomškove zveze ima sejo v četrtek ob pol 5. uri popoldne v društveni sobi. Vsi in točno! Pride naj tudi upravnik!
—	It fičiJo!5cXr!h hrnrfnv n^r« ni!oin<
— —-----j----- ----it-- —"... t■ ~,-->.
Lepo je od Vas, g. urednik, da ste zaslužnemu pedagogu ravnatelju Viktorju Bežku
posvetili o njegovi smrti cel toplo pmn, lep podlistek. Še celo »Uč. Tovariš« se ga je spomnil le s par vrsticami, dočim posveča malenkostnim ljudem črno obrobljene nekrologc in cele podlistke. Tudi »Narod« je ostal dolžan z obljubljeno obširno razpravo; kratka notica in nekaj kratkih spominov zdravnika dr. Gostla bilo je vse, kar je pisal o zaslužnem možu. Ali ga ni v celi Sloveniji moža, učitelja, ki bi bil takoj po smrti našega dobrotnika napisal istemu razpravo, kakršno bi zaslužil? — Poročilo o zborovanju »Slomškove 7\ eze« nas je zanimalo, posebno še zato, ker nam obljublja — spise za mladina Da, ieh nam je potita, severi do-b ih. nc ps takih, kakor si jih žele nekateri novejši metodorji. Svetovali bi, naj bi si o pomanjkanju dobrih izvirnih del pomagalo z vzornimi prevodi. V to pomozi Bog.
—	Počitnice na ljubljanski univerzi.
Ker v deželnem dvorcu niso bili pravočasno izprazneni prostori, določeni za univerzo in ker adapcije na tehniški fakulteti še niso popolnoma izvršene, trajajo božične počitnice na ljubljanski univerzi do ponedeljka dne 12. t. m.
—	Vsi praški in brnski akademik' se poživljajo v lastnem interesu, da se udeleže zanesljivo sestanka dne 6. jan. ob 11. dopoldne v Narodni kavarni. Referiralo se bo o ugodnih uspehih kurznega in živilskega vprašanja delegacije pripravljalnega odbora stanovske organizacije. Pridite "vsi.
—	Dijaški transport v Brno odide brez ozira na praški transport 8. t. m. popoldne. Vsak udeleženec naj prinese med 11. in 1. uro istega dne na južni kolodvor poleg prtljage tudi potni list, izvoznice in denar za vožnjo do Dunaja, eventualno tudi izkaznico za polovično vožnjo. Istotam se izve tudi ura odhoda vlaka,
—	Dijaški transporti. Transport v Prago preko Dunaja in Brna (tovorni vagoni;, ki je bil napovedan za 8. t m., se vsled prireditve plesa v korist visokošolskega dijaštva, ki se vrši 8. t. m., preloži na 12. t. m. ob 3, uri popoldne, — Transport vodi tov. Z, Fakin, Vodna steza št, 1. Nadaljni transporti odhajajo na Dunaj: 20. jan., vodi tov. Metod Pfeifer, Rimska cesta št. 12 in 29. jan., vodi tov. Miloš Ry-baf, Poljanska cesta 7. — Glede potnih listov naznanjamo enkrat za vselej, da jih sprejema tov, Zupančič, v pisarni podpornega društva, hotel Tivoli II, vsak dan od 11. do 12. ure. Zadnji termin oddaje je štiri dni pred odhodom vsakega transporta. — »Ferijalni Savez v Ljubljani« hotel Tivoli.
—	Medscinei, ki se odpeljejo s prvim transportom v Prago in katerim je zdravstveni svet podelil podpore, morajo dvigniti podporo za mesec januar, februar in marec, če se osebno zglase v Deželni banki. Ostalim se pošljejo podpore v Prago. Kdor ne odide v Prago, nima pravice do podpore. Tehnikom žalibog tehnični fond ni dovolil te ugodnosti. — Odbor stan, organizacije v Pragi.
—	Pokrajinski zdravstveni svet za Slovenijo in Istro ima v četrtek, 15. januarja, ob 9. dopoldne v posvetovalnici deželnega dvorca na Kongresnem trgu svojo VIII. sejo.
—	»Napreja« so potegnili. Ko vzamemo danes »Napreja« v roke, smo sc začudili. Ali je »Naprej« že izhajal leta 1862? Pogledamo številko in datum, oboje današnje. Čitamo pa to-le: »Božena Ncmcova umrla. V Pragi je umrla dne 31. decembra češka pisateljica Božena Ncmcova za srčno kapjo.« — Ko smo hodili v šolo, smo se učili, da se je Nemcova rodila 1. 1820. Torej bi bila točno 100 let stara! Umrla pa je dne 21. januarja 1862, »Napreja« je zopet nekdo potegnil, kakor zadnjikrat z izvirnimi poročili o klerikalnih zlodejstvih v Španiji in Indiji, Ne samo demokracija, ampak tudi kultura liberalcem podanih so-cialpatriotov pada, pada, gine, sahne.
— Eotmaraves, V bližini Celovca smo;
Erekoračenje črte prej ni bilo tako težko, judje so šli čez vodo ali pa za nekaj kro-nic mimo straže. Tihotapstvo je cvetelo, da je bilo veselje za — Celovec. Množile so se tatvine. V eni noči so poskušali vlomiti v petih krajih. Župniku Arnušu so ukradli veliko svinjo, dva dni pozneje pa eno na gradu Humberg. Slednjo so ustrelili, zrezali in meso čistili pri cestnem studencu. Govori se, da je bila prodana »Brunwirtu« v Celovcu. Nemci so še zmerom enaki. Slovenec delaj in pripravljaj, Nemec pa pride in sne,
—	Zidani most. Radodarnost tukajšnjega prebivalstva je nadvse velikodušno. Za dar svobode so nabrale učenke 536 K. Za božičnico, katero je priredila šola, se je nabralo 975 K, lepa množina peciva, ter nekaj perila in obleke. Krajni šolski svet je prispeval 600 K. Bog plačaj vsem darovalcem! Vrlemu krajnemu šolskemu svetu vsa čast!
—	Radovljica, Odkar se je začelo naše društveno življenje tako lepo razvijati in so se naše orlovske vrste tako pomnožile, da imamo razen 5 (reci petih) domačih fantov, ki so še vsi srečni, da lahko igrajo ulogo hlapcev radovljiškim mogotccm in
doktorjem, odkar imamo vse domače fante na naši strani, so nas začeli demokratski prijatelji na prav inteligenten način napadati. Posebno naši plakati jih tako v oči bodejo, da moramo imeli za vsako prireditev rezervo plakatov na razpolago, da tem kulturonosicem lahko ustrežemo, da nam vsako noč enega raztrgajo. Seveda pm mi vedno prav radi ustrežemo, čeprav so tiskovine v zadnjem času precej drage, ft naim se ne zdi škoda par kron, samo da bi imela liberalci dosti zabave. Kadar bodo slavno liberalno inteligenco posebno roke srbele, naj naim blagovolijo že naprej naznaniti, koliko plakatov bi lahko raztrgali, da jih damo toliko več tiskati in jim jih par ducatov vtsak dan pošljemo v radovljiško »kavarno« k črni kavi, da jih pride na vsakega doktorja vsaj deset, da si enkrat za vselej ohiade svojo onemoglo jezo nad klerikalnimi plakati. Lahko si izvolijo v ta namen tudi svoj odbor in če sd sami ne ma-raijo mazali svojih naprednih rok z nazadnjaškimi plakati, lahko pokličejo zraven tudi svojih pet hlapcev, da bo veselje v Izraelu popolno. G. Pa. od davčnega referata pa svetujemo, naj raje bolj pazi na svojo službo, kakor da pod pokroviteljstvom radovljiškega mogotca zmerja po gostilnah naše fante s tisto psovko, za katero bi moral plačati pred sodnijo par kron, če bi bila pravica za vse enaka. Toliko za danes.
—- Na postaji Planica smo pozdravih Ratečanje z živahnimi živio-klici novega leta dan vlak, ki se je peljal po preteku 14 mertcev z Jesenic čez demarkacijsko črto na Trbiž.
—	Z»klana je bila v Zgornji Beli pri Kranju fOlctna žena Janežič, ki se je preživljala z dnino. Ker nišo našli pri umorjeni nobenega denarja in je manjkalo tudi nekaj obleke, gre za roparski umor. Orožniki so aretirali v Zgornji Beli Alojzija Prestorja in Matijo Janežiča, ki sta osumljena, da sta Janežičevo zaklala. Rajnica se je s svojim stričnikom osumljenim Ja-nežičem nekaj sprla. Prestor in Janežič sta izročena deželnemu sodišču.
—	Kako se živi v zasedenem ozemlja. V podrobni trgovini se prodajajo v Trstu glavne življenjske potrebščine po sledečih cenah: liter olja 7.30 lir, kava 1 kg 12.50 lir, riž 1 kg 1.30 lir, sol 1 kg 0.20 lir; sukneno blago slabe je vrste se prodaja po 4, 5, 6 in 7 lir, boljše blago se dobi že za 40 lir meter; moka bela stane kg 0.60, 0.65, 0.80 lir, črna 0.50 in 0.60 lir; meso goveje stane 1 kg 5 lir, telečje 5.40 lir.
—	Stenski koledar 1920 za pisarne in privatnike je pravkar izšel v Jugoslovanski tiskarni. Cena za komad 5 K., prodajalci dobe 20% popusta. Manj kot 50 izvodov založništvo ne razprodaja.
—	Izročevanje brzojavk. Prejeli smo: Poštna uprava je odredila, da se začenši z novim letom na privatni naslov oddane brzojavke dostavljajo brez recepisa, ki ga je bilo preje ob vročitvi brzojavke od prejemnika potrditi. Ko sem prvi dan dostav-ljalca vprašal po tej novi upeljavi, mi jc rekel, da ima on samo dolžnost, brzojavke kratkomalo predati, da pa čas predaje vpiše v nek provizorični zvezek sam. Če pride doslavljalec zopet naslednje dni z brzojavkami, ni imel zvezka. Na zopetno vprašanje mi pove, da ni obvezan s seboj nositi knjižice, aanpak lahko kar doma naknadno vpiše čas predaje. Če naslovljenca ne dobi doma, lahko tudi brzojavko vrže v pisemsko skrinjico, pod vrata ali pa kako drugače izroči. —• Ker je brzojavka važna listina bodisi za privatnika, industrijalca, trgovca ali obrtnika in to nič manje kakor za državne urade, je nujno priporočati, da poštna uprava ,če je že odpravila recepise, izda naredbo, da je prejemniku vročitev brzojavke v knjižici potrditi. Če pa dostav-ljalec ni dobil naslovljenca doma, naj se pa dostavi brzojavke na zgoraj navedeni način, a v knjižici naj v tem slučaju ostane prazen prostor. Upeljava takih knjižic v zamenjavo v recepisc je priporočati, — Morala j« dandanes precej oslabela in dolžnost vsakega je, skrbeti za to, da se zopet dvigne. Necdpustljivo bi bilo, da bi se dala prilika raznašalcem, ki so povečini mladi fantje, da bi brzojavke, ako jih jim je nositi v oddaljene kraje in to celo pri slabem vremenu, raje uničili, mesto da bi jih oddali naslovljer.cu,
—	Vojaške službe bodo oproščeni prostovoljni sodelavci, ki posvetijo svoj trud državni zaščiti dece in mladine, dokler bodo aktivno v rečeni namen sodelovali. Gospod vojni minister je glasom rešitve FDJO Br. 92.627 od 13, decembra 1919 dovolil, da se za vsak konkreten primer napravi poseben predlog ter da se navede, v kaki vojni obvezi je dotičnik. V prvi vrsti pridejo v poštev poverjeniki, ki v manjših krajih (kjer krajevnih zaščit ne bo) prostovoljno prevzemo posel. Državno oddeljenjc bo razven tega izposlovalo tem poverjenikom brezplačno vožnjo za službena potovanja po železnici in z ladjami. Oblastna zaščita dece in mladine za Slovenijo v Ljubljani, dne 30. decembra 1919,
—	Dražba lova. Okr. glavarstvo v Litiji naznanja, da se odda potom javne dražbe v najem za debo 5 (pet) let, to je za čas
od 16. januarja 1920 do vštevši 15. januarja 1925, občinski lov krajevne občine Trebe-ljevo. Javna dražba se vrši dne 16. januarja 1920 (petek) v prostorih okr. glavarstva v Litiji ob 10. uri. Dražbeni pogoji se morejo vpogledati pri okr. glavarstvu v Litiji med uradnimi urami.
—	Zvišanje brzojavnih pristojbin v prometu s Čehoslovaško. Počenši s 1. januarjem 1920 se zviša pristojbina za brzojavke v Čehoslovaško od 6 par na 10 par, t. j. po sedanjem teč*^. od 31 na 35 vin, minimum 1 dinar ali 3 K 50 vin. Poleg redne pristojbine je plačah pribitek 1 dinar ali 3 K 50 v, za vsako brzojavko kakor do sedaj. Za časopisne brzojavke je pristojbina znižana za 50 odstotkov.
—	»Samopomoč« v Kranja deli svojim članom, bivajočim v Kranju in okolici v sredo, dne 7. t. m., sladkor, v četrtek moko in v petek usnje. Člani iz škofjeloškega in tržiškega sodnega okraja prejmejo blago v Škofji Loki oziroma v Tržiču po naznanilu tamkajšnjih odbornikov. Posodo je prinesti s seboj! Tisti člani, ki do srede ne plačajo najmanj vstopnine in dveh obrokov deleža, ne dobe blaga.
Uubltenske novice.
lj Umrl je v nedeljo 4. t. m. bibliotekar
na licealni knjižnici g. dr. Janko Bratina, Pogreb bo v sredo 7. t. m. ob 3. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče ki Sv. Križu. Blag mu spomini
lj Seja S. K, S. Z. se vrši v sredo, dne 7. januarja ob 8. uri zvečer' v navadnih prostorih. Spored: 1. Priprave za občni zbor; 2, ponudbe zaradi stavhiščaj 3. tekoče zadeve in slučajnosti. Prosimo točne udeležbe,
lj Katehetski sestanek bo v sredo, 7.
januarja ob petih popoldne. Več referatov, lj Stolna Elizabetna konferenca ima
jutri v sredo ob petih sejo.
lj Pesmi Ignacija Borštnika bo pred" našala v četrtek dne 8, t. m. v dvorani Ljudskega doma gospa Zofija Borštnik ZvoDarjeva, Predprodaja vstopnic se nahaja v trafiki v Prešernovi ulici,
lj Poljskega jezika pouk se prične y petek dne 9. t. m. ob 18. uri na realni gimnaziji (na Poljanah) v II .nadstropju. Takrat se bodo sprejemali tudi še novi člani društva.
lj Preprečeno nedovoljeno shajanje. Vi
nekem tukajšnjem hotelu je zasačila policija v ranih urah 5. t. m. več zaljubljenih parov, katere so aretirali in prepeljali na policijsko ravnateljstvo. Ko je prišla policija, je bil velik dirindaj; ena »daima« je skočila iz I. nadstropja, da bi ušla preganjalcem« policiji je ostala od nje le peta njenega čevlja, po kateri je izpoznala s kom, da ima opraviti. »Dami« njen beg v tivolsko šuh mo ni nič koristil, ker so jo organi policije dohiteli in jo z njenimi tpvarišcami in tovariši prepeljali na policijsko ravnateljstvo, kjer so jih s primernimi globami kaznovali. Hotel, v katerem se je čedna družba aretirala bo policija najbrže' zaprla, ker s« ne, dovoljeno shajanje ne more trpeti,
lj Kupičenje masti Neki zelo ugledni veletržec v Ljubljani je dobil že pred enim mesecem vagon masti, katero je uskladiščil v svojo klet v Spodnji Šiški, Mast je še vedno tam,, ker čaka dotični veletrgovec ugodne prilike za prodajo masti, ko se bo podražila.
Ij Svojega očeta Je ubil 181etni Matija Makšc v Mali Strnici na Dolenjskem in je nato pobegnil. Fantalin je služil, predno je ubil svojega očeta, pri nekem ljubljanskem trgovcu za hlapca.
lj 230 kron nežigosanega in nekolko-vanega denarja so zaplenili detektivi kolodvorske policijske ekspoziture nekemu Tržačanu,
lj Brez luči je vozil hlapec Anton Remec ponoči v Ljubljani, Ustavil ga je stražnik, kateremu je Remec povedal napačno ime, a policija možu ni nasedla in Remec, ki bi bil vso reč lahko poravnal z nekaterimi kronicami, se bo moral zaradi pre-greška zagovarjati pred deželnim sodiščem.
lj Sumljivo se je obnašal na glavnem
kolodvoru Konrad Hlupič, vsled česar so ga detektivi kolodvorske policijske ekspoziture aretirali. Pri njem so našli 115 ovitkov tobaka in 50 komadov veržink, 1 par zgornjih delov vojaških čevljev, 1 zavoj sukanca in 1 zavitek trakov za čevlje. Hlupič noče povedati, kje da je dobil blago. Proti Hlupiču se je uvedla preiskava.
lj Vojaškemu erarju ukradene deske.
Na škodo vojaškemu erarju je bilo ukradenih pri Ravnikarju na Dunajski cesti 80 desk. Detektivi kolodvorske policijske ekspoziture so dognali, da so ukradli deske vojaki. Dobili so vojaka Lampeta, ko je nakladal 60 desk, katere je prodal neki stranki. Ker je stala tam tudi vojaška straža, ki ni ničesar ukrenila, da bi tatvino zabranila, so jo detektivi aretirali. Dalje se jc tudi dognalo, da so sc prodale ostale deske na Gorenjsko, kjer so jih tudi dobili in vrniii vojaškemu erarju.
li Za »KristkindI«. 2 ozirom na članek Za .Krtetkindl' sem dobila obleka« med
Stev. 4.
SLOVENEC, 'dne
6. fasitfarfa 1920.
Stran 5.
ljubljanskimi novicami v Vašem ccnj. listu od 1- januarja t. 1, št. 1, stran 4 izvolite pod istim naslovom priobčiti, da nisem niti identična niti v sorodu z omenjeno Antonijo Gorjanc, ki je tatvino izvršila. — Antonija Gorjanc, soproga čevljarskega mojstra, Krojaška ulica 4.
Narodno gledišče.
Opera:
V	torek, 6. t. m. Prodana nevesta. Izven abonm.
V	sredo, 7. t. m. Rusalka, Abonm. D.
V	četrtek, 8. i m. Rigoletto. Abnm.
E 2.
Drama:
V	torek, 6, t. m, pop, Snegulčica. Ab. izven.
V	sredo, 7. t, m. zvečer Protekcija. Ab. izven.
V	sredo 7. t. m. Na dnu. Abnm. A.
V	četrtek, 8. t, m. Pepelka, uradniška, Abonm. izven.
Trg Tabor.
Trg Tabor je že drugič obsojan k smrti. Cemu treba zelenja in cvetja in ptičjega petja v sredini mesta, ko je vsega tega dovolj na — Golovcu in pa na Šmarni gori. Zato naj se trg Tabor zazida. Tako vsaj je sklenil občinski svet ljubljanski v svoji zadnji seji.
Kot ljubljanskemu meščanu mi bodi dovoljeno izreči o tem važnem sklepu svoje pristransko mnenje.
Trg Tabor je bil določen, ko je župa-noval Ljubjani Ivan Hribar, za javni park. Kot tak se je sprejel v regulačni načrt. Da se park zaokroži, je mesto že kupilo privatno posestvo, ki je segalo v ta park. Meščani so se zanesli na regulačni načrt, ki ga je sprejel mestni zastop in ga odobrila deželna vlada in so stavbišča krog Tabora kmalu bodočemu parku primerno zazidali. Če se trg Tabor sedaj — ne da bi bilo za to najmanjša potreba — zazida, bi bili meščani, ki so si postavili krog Tabora svoje hiše, občutno oškodovani, ker bi izgubile njih hiše izdatno na vrednosti. Zaupanje v javne oblasti se ne sme varati in meščanom se ne smejo kratiti pridobljene pravice. Ni še dolgo temu, ko je pisal župan mestne občine ljubljanske, da po-menja pričetek boljševizma, ker so porotniki oprostili nekaj tatov, ki so tatvino priznali. Meni se pa vidi, da bi bil to precej večji boljševizem, če bi obveljal ta zadnji sklep občinskega sveta, ker pomenja danes boljševizem — seveda le v slabem pomenu te besede — vsako brezpravje in vsako nasilje. Če sedi par tatov več ali manj po ječah, od tega nima nihče škode, v konkretnem slučaju imajo pa škodo ne le lastniki hiš krog Tabora, marveč velik del ljubljanskega prebivalstva, kateremu se hoče vzeti ta skrajno potrebni park kot vir zdravja.
Ali je res potreba, da se trg Tabor zazida? Ni ga kmalu mesta, ki bi imel toliko nezazidanih stavbišč kakor mesto Ljubljana, Kamor se obrneš, ti zijajo nasproti neokusni prazni prostori. Desetletja bodo še minila, predno bo Ljubljana zadobila lice mesta, ampak za park določeni trg Tabor naj se zazida.
Od Zvezde pa do konca Udmata ga ni na levem bregu Ljubljanice javnega parka; tistih par živih mej tam na Slovenskem trgu pač ni vredno tega imena. Ni ga kmalu večjega mesta v kulturni Evropi, ki bi imel tako malo zelenja, nasadov in cvetja in tako malo ptičjega petja, tako malo poezije kakor Ljubljana. Pa še trg Tabor, ki bi bil v okrožju več kot enega kilometra med kupi opeke, kamenja in prahu edina oaza za oko, srce in pljuča, naj se zazida, AJi mora ostati Ljubljana res za vse čase le dolga vas?
Značilno je, da je bilo že pred vojsko v občinskem svetu v debati, je-li naj se trg Tabor zazida, Takrat so poudarjali gospodje financielno stran in računali, koliko bi jim nesla parcelacija in zazidava. Pri zadnjem sklepu pa ni odločevala denarna stran, vsaj so se določile za odstop le minimalne cene. Žalostno, skrajno žalostno bi bilo, če bi odločevale odslej v kulturnih vprašanjih strankarske koristi in kar misliti si ne morem, da bi bila okolnost, da sta govorila proti zazidavi dr. Adlešič in Jeglič, povzročila ta nekulturni sklep občinskega sveta.
Če občinski svet že mora Sokolom izkazati svoje posebne simpatije, naj jim vo-tira v denarjih, za kolikor jim je pod ceno prepustil stavbišče na Taboru, trg Tabor pa naj obdrži meščanom. Prostora je tam za otroško igrišče — za katero naj bi se porabil prostor med cerkvijo Jezusovega Srca in vojašnico in za javni park. Oboje je na tem delu mesta skrajno potrebno.
Dolžnost meščanov v ogroženem delu mesta je, da ne glede na razliko strank soglasno protestirajo proti zazidavi Tabora. Pa tudi Sokol sam ima, če hoče biti kulturno društvo, dolžnost, da opusti to nesrečno misei in privošči zdravje, po katerem sam 9tremi, tudi svojim someščanom. Končno je pa tudi dolžnost predsednika de- ,
želne vlade, da odreče sankcijo tako nekulturnim sklepom, kakršnega je zagrešil občinski svet ljubljanski glede trga Tabor.
Nainouejša poročila.
CENTRALIZACIJA PROIZVAJANJA TOBAKA.
Belgrad, 5. januarja. Po posvetovanjih med zastopniki tobačnih tvornic in upravo monopola je došlo do sporazuma glede centralizacije proizvajanja tobaka.
LL0YD GEORGE IN NITTI V PARIZU.
LDU Pariz, 5. januarja. (DKU Brezžično.) Po izvestjih iz Londona odpotuje Lloyd George v sredo zjutraj v spremstvu italijanskega ministrskega predsednika Nittija, ki dospe danes v London, v Pariz, kjer se bo mudil do 20. jan.
MAŽARSKA MIROVNA DELEGACIJA.
LDU Budimpešta, 5. jan. (DKU) Pwa skupina madžarske mirovne delegacije je danes dopoldne odpotovala v Pariz,
ŽELEZNIŠKI PROMET V AVSTRIJI.
LDU Dunaj, 5. jan. (DKU) Javni osebni in prtljažni promet na avstrijskih železnicah se v sredo, dne 7. t. m. vpostavi do nadaljnega v istem obsegu, kakor pred 22. decembrom. Promet ostane kakor dosedaj ukinjen samo ob nedeljah.
JAPONCI V SIBIRIJI,
LDU Pariz, 5. januarja. (DunKU. rezžično.) »Matin« piše o japonski intervenciji v Sibiriji: Sedaj je jasno, da Zedi njene države puščajo Japonski v Sibiriji popolnoma proste roke. To da je eden izmed najvažnejših preobračajev v zgodovini. Strah proti boljševizmu daje Japonski premoč, katere ni mogla pridobiti niti v vojni z Rusijo, niti za svetovne vojne. Ze-dinjene države in Japonska postanejo sedaj velike obkfajne države Tihega oceana. Japonska bo vsled tega tudi v evropski politiki igrala pomembnejšo vlogo; Sibirija postane za Japonsko to, kar je Kanada za Anglijo. Neizmerno bogastvo zemlje ogromnega obsega bo omogočilo tvorbo nove velikanske države.
ŽELEZNIČARSKO GIBANJE NA ANGLEŠKEM.
LDU London, 4. januarja. (DKU) Reu-ter poroča, da je konflikt med železniškimi družbami in njih osebjem konenove-ljavno poravnan,
POTRESI V MEHIKI.
LDU Amerika, 5. jan. (DKU) Agence Havas javlja: Potresi na kopnem in na morju so na več krajih dežele, zlasti v provinciji verakruški, povzročili ogromno škodo. Katastrofe so zahtevale mnogo ljudi kot žrtev.
Cerkveni vesinisc«
e Sošolci ljubljanskega semenišča, ki so ga 1. 1896. zapustili, se prosijo, da čim-preje opravijo za pokojnim tovarišem g. Antonom Žnklaršič, župnikom v Drsgi, vsak po pet sv. maš, k?kor smo si dali besedo. — Josip Plantarič, dekan.
Oriovskš veasftnSk.
Redni občni zbor Orlovske zveze se je vršil dne 4. januarja v Ljudskem domu. Bil je jako dobro obiskan, čeravno dela promet velike težkoče, Br. Pire pozdravi navzoče in otvori občni zbor. Presvetli knezoškof je bil zadržan In je pismeno pozdravil občni zbor in obljubil O. Z. vedno podpirati. V ganljivih besedah se je br. Pire spominjal našega prvega predsednika br. dr. Lovro Pogačnika. Prečitala so se poročila predsednika, blagajnika, tajnika, glasbenega odseka in vaditeljskega zbora. Vsa poročila kažejo, kako neumorno je delovala zveza v vsakem oziru. Poročalo se je o »Mladosti«, ki še sedaj ni, kakršna bi morala biti, a z združenimi močmi se bo vedno izpopolnjevala. Sklepalo se je tudi radi članarine, glasbe, statistike in mariborske prireditve. Izvolilo se je predsedstvo. S krepkim Bog živi! se je zaključil občni zbor.
II. vaditeljski tečaj orliških krožkov se je vršil v dneh od 2. do 5. januarja. Bilo je 60 udeleženk. Vadile so nove simbolične vaje, vaje z zastavicami, ponovile češke članske, in vaje za gojenke. Tečaj je vodil brat med. Ivo Pire. Udeleženke so se udeležile v petek zvečer vzornega dekliškega večera, kateri se ie vršil v Krekovi prosve-ti. Obravnavale so se raznoterosti .katere natančneje priobčimo v »Slovenki«, Po tečaju so udeleženke prisostvovale vzorni seji Orliške zveze, kjer so dobile pojasnila za mariborsko prireditev.
Št. Jakobski krožek Orlic ima zopet redno telovadbo točno ob 7. uri zvečer v telovadnici na Prulah, gojenke v sredo na realki točno ob pol 6. uri. Načelnica.
šentpeterski Orel vabi svoje člane k fantovskemu večeru, ki bo v sredo ob pol 8. uri zvečer v prostorih Šentepcrskoga prosvetnega društva.
Preglednice za december naj vsi odseki nemudoma dopošljejo. Točnosti
Prosveta.
pr Klavirski koncert v Ljubljani Klavirski koncert Antona Trosta je bil pač prvi koncert te vrste, odkar se je slovenska zemlja otresla sosednje države, ko je še bila velesila. Za njegove umetniške sposobnosti je značilno že samo dejstvo, da je prišel do tega, da se je odločil nastopiti s samostojnim koncertom. Kolikor je meni znano, dosedaj ni še nikdo izmed slovenskih pianistov ali pianistk napravil istega. Ta značilnost koncertante navdaja s simpatijo človeka, ki ve, da potreba ravnati podobno pogosto ni le zgolj zunanja, ampak odgovarja umetniškim zmožnostim, ki se hočejo uveljaviti. Od katerega mlajšega pianista vvaj jaz upam, da v tem za Tro-stom ne bodo zaostali.
Spored, Iti si ga je pianist izbral, \r.~lz ukusno izbrano muziko, brez vsakega običajnega virtuoznega kosa, ki bi mu bila virtuoznost sama sebi namen, in to mu štejem v zaslugo, kakor je še poleg tega vprid tudi celotnemu vtisu prireditve. Zgolj povprečne muzike ni bilo nič, kar je v sporedih koncertov prava redkost.
Program bi se sicer umetniško še dal stopnjevati, dasi so skladbe tvorile koncertu bolj primeren nivo kakor ponavadi. Najbolj obsežno delo je bilo Vit. Novaka Sonata eroica o. 24, delo muzikalno posrečene vrste, čigar glavna vrlina ti 51 v tem, da je deloma muzikalno. Stilistično me sonata spominja na Liszta, v načinu pisave za glasovir namreč. Splošno se skladatelj v veliki množini poslužuje v stavku oblik, ki so sc že obnesle pri drugih in tako si včasih sledijo stilistični, obrazi drug drugemu, način pisanja za glasovir, ki jc jako enostaven in meni, kakor je ponavadi v rabi, dokaj nepovšečnih. Ravnotako rabi skladatelj mnogokrat figuraJje in pa razdeljene akorde tudi. Dasi v harmoniji ne najdeš posebnosti, je delo vkljubieniu, da ni eno onih, ki podajajo nove smeri, dobro izdelano in muzikalno zamišljeno, tako da je celoten vtis zaclostilen. Od obeh stavkov bi mi drugi bil bržkone ljubši od prvega, pri katerem bi drugi tema vsaj ne mogel posebno pohvaliti, ker je v tem drugem stavku najti več domiselnosti. G. Trost je senati zagrnil pravi obraz in jo tako pokazal boljšo kakor je v resnici. Od čeških komponistov je koncertant igral še štiri scene iz Prochazkovega »Karnevala«, skladbe lahkotnejšega značaja, a okusno izdelane in občutene. Brahmsova »Rapsodija« bi bila kompozito 'čno nekoliko boljša, če bi začetni košček s sekvenco bil nademeščen z boli domiselno glasbo, zlasti, ker se večkrat ponavlja. Zn'akireva »Fantazija lsmey« bi se upala kosati z Novakovo Sonato za prveju^ivo, in ne vem, ali bi f*a tudi morda ne dobila. Začetni tema op. 29 cd Fr. Chopina bi skoraj bilo bolje igrati nekoliko zadrževaje, tako namreč, cla v njem ostane dinamika vedno močna, kakor je za veličast, ki jo tema prinaša, treba. Chopinovih igranih mrzurk in »Noo-turna« bi v seznamu njegovih d si ne podčrtali debelo; zato bi si izbrali še boljših. Od jugoslovanskih skladateljev se jc igral Stančičev »Preludij«, posebno dober v prvem delu skladi e. Od slovenskih klavirskih del ni bilo nobenega. Dabussy-jeva skladba »Jardin sans la pluie« je bila sko-ro gotovo najboljša v sporedu tega koncerta, Bila je predavana precizno in jasno, zlasti v drugem delu, vendar mislim, da je mišljeni ton te skladbe nekoliko različen od prednašanega. Ton kompozicijo ni toliko jasen kot veder.
Ko sem svoječasno suše.', kako je pianist sodeloval pri nekaterih prireditvah na Dunaju, je njegovo igran jo v močnejših mestih bilo bolje, kakor ono v tihih. Zdaj se je njegovo igranje izenačilo tr.ko izdatno, da tega ni bilo čutiti več, V umetniškem oziru ga slišim rajše kot marsikaterega pianista in si mislim, da se bo to plimovanje pri njem še poglobilo. Ko priredi zo^et tak koncert, bodi občinstvu vsaj tako dobro došel kot mu je bil sedaj, čc sc že ne more zgoditi, da bi dvorana bila co-slušalccv napolnjena. Marij Kcjoj.
pr Šolski list. Izšh jc prva številka »Šolskega lista«, ki ga je založila »Učiteljska tiskarna«, za vse tri stopnje. Uredili so ga L. Černej, Andr. Rape in P. Flere. O listu spregovorimo, ko bomo zvezke natančneje pregledali.
pr Nove Puccimjcve epere. Kot poročajo dunajski listi, je sprejela dunajska opera tri enodejanke (trilogi) od Puccinija, ki jih bodo vprizorili v aprili in ki jih bo Puc-cini dirigiral najbrž sam.
pr Glasnik ministrstva narodnega zdravja je izšel v svoji 4 številki v Belgradu pod uredništvom dr. Andrije Štam-parja in prinaša več člankov v latinici in cirilici ter bogat vestnik.
Razne novice.
r Namesto svetovnega mirovnega kongresa — svetovna vojna. Dunajski pacifist dr, Fried, ki je prejel Noblovo mirovno nagrado, priobčuje v »N. W. Tagblattu« spomine na priprave za svetovni mirovni kongres leta 1914* ki se ic imel vršiti na Du*
naju. Pripoveduje, kako je znana pacifi-stinja Berta pl. Suttner vedno odklanjala misel, da bi se tak kongres vršil na Dunaju, češ: »To bi bila moja smrt — doživeli bi fiasko!« Ko je končno na Friedovo prigovarjanje pristala na ta načrt, so jo do zadnjega zle slutnje in še meseca februarja 1914,, ko so bile priprave za kongres že v polnem teku, je zapisala v svoj dnevnik besede, ki so se nekaj mesecev nato uresničile: »Bojim se, da dobimo namesto svetovnega mirovnega kongresa — svetovno vojno.« Na čudo so pa avstrijski oficielni krogi kazali za kongres največjo uslužnost in častno predsedstvo pripravljalnega odbora je sprejel sam — grof Berchtold! Sturdth, Eengel in sploh vsa ministrstva so šla pripravit?-nemu odboru s toliko vnemo na roko, da se jc pacifistom čudno zdelo. Stvar je Pa bila dovolj enostavna: balkanski vojni načrt je bil tedaj že gotov in grof Berchtold si je hotel zagotoviti nekak moralen alibi. Julija so bile vse priprave za kongres dovršene, udeležniki napovedani, sobe naročene. Dne 28. julija je izšel — ultimat Srbiji. Fried je mirovni kongres odpo^edak Na njegovo začudenje so mu pa 29. ali 30. julija telefonirali iz zunanjega ministrstva, naj z odpovedjo pc čaka do srede avgusta. Tedaj so se bil namreč na Dunaju odločili za direktna po gajanja s Petrogradom in co po vsej prilik! še računali z možnostjo, da vojne ne bo To možnost je pa potem razbil nemški uiti' mat Rusiji. Sicer pa — pravi Fried — j^ postal svetovni mirovni kongres na Dunaj' tisti trom-.tek nemogoč, ko je izšel ultima Srbiji. Način govora v tej listini je bil tal da noben pacifist ne bi prišel na kongres ki bi mu bil pokrovitelj grof Berchtold.
r Ali so Angleži muzikalni? Splošn se meni, da so Angleži nemuzikalni. Dočit so se druge dežele ponašale s slavnin komponisti, jih je bilo na Angleškem v pc slednjih dveh steletjih jako malo in tak> se je mislilo, da Angleži nimajo druge god be kakor ono iz music-halla, in iz evangel-skih cerkva. A vendar trdi Gvido Gatti v reviji. »Emporium«, da če je bil kdaj kakšen narod, ki se je trudil za vstvaritev čisto narodne godbe, da je bil to narod angleški.
V	XVI. stoletju, ko so imeli Angleži slavnega umetnika v geniiu Henriju Purceitu, so stali na viška godbene umetnosti, sa' so živeli v rečeni dobi še drugi veliki angleški godbeniki. Od starih bretonskih bardov se je razvil plemenski godbeni duh v delih nepozabne lepote in v genialnih avtorjih: v onih razkošnih virginalistih kojih skladbe so zbrane v Titzwilliarr booku. Ali ko pridemo od polifonije za č?. sa Elizabete k melodični deklamaciji, nai demo tu obliko čisto angleškega proizvaji nja: »mask«, dvorno gledališče, ki se lahko meri s francoskim >balletom« je nastali iz one specialne priljubljenosti angleškeg, naroda za godbena intermezza v prizori1 burk in dram, kakor to priča mnogo pri merov iz shakespearovske tvorbe. Zajem ljiv primer takega intemezza je »Pesem o paši« v Otellu, ki jo je Dallise objavil v »Lutebooku«, in katera je prikipela iz narodne duše.
r Tragedija dveh poljskih Židov. V Bi-tomi v Šleziji se je nedavno tega končala pred sodiščem tragedija dveh poljskih Židov z obsodbo morilca Stekockega, Ste-kocky je kupčeval s slanino in mesom in je bil delničar tvornice za izdelovanje mila. Zaslužil je dnevno 100 mark. Ali bil je zmeraj reven kakor cerkvena miš. Bil jc strasten kvartopirec in je vse zaigral svojemu soverniku Steinitzu. Karte so prenesle čez 250.000 mark iz Stekockega denarnice v Steinitzov žep. Ko je nekoč po igri potoval zadnji stotak Stekockega k Steiniizu, je oskubeni žid obupno vzdih-nil, a tedaj mu je Steinitz potisnil v roko — revolver in mu svetoval, naj bi šel oropati kakšno banko. Potem je še s ciniz mom ubožancu predlagal, da bi mu prodal svojo ženo. Užaljeni Stekocky pa jc oddal iz revolverja par strelov v Steinitza.
V	Steinitzu ni svet nič izgubil, ampak še pridobil, zakaj ustreljeni žid je bil povsem podla duša, Kupčeval je z dekleti in jih prodajal v Argentinijo. Sodišče pa jc le obsodilo Stekockega na triletno ječo.
i Plošče noge Angležinje, Angleški zdravnik dr. Kidd je razburil vso angleško javnost s trditvijo, da je zdravje vsega angleškega naroda ogroženo zaradi ploščenogega angleškega ženstva. Dr. Kidd je zadnja tri leta sestavljal seznam Angležinj, katere imajo ploščate noge in velike gležnje. Dognal je na 2000 parih ženskih nog, da imajo v istini zelo žalostno obliko; to pa zato, ker hodi 90 odstotkov vsega angleškega ženstva kakor jazbečarji. Današnja Angležinja ima po veliki večini ploščnate noge z velikimi glež-nji. Ta svoj nedostatek kažejo z neverjetno srčnostjo in malobrižnostjo. Zadnji čas jc, pravi zdravnik, da sc vsa pozornost angleškega ženskega spola obrne na negovanje nog malih deklic, na telovadbo, masiranje, primerno cbutev itd., siccr bo imel kmalu ves angleški narod degenerirane noge.
Stran 6.
SLOVENEC, <Sne 6. jantar*. 1920.

g Naš les za Italijo. Lesna družba »Sava« je dobila od vlade dovoljenje, da izvozi v Italijo 4000 vagonov drv. S tem je jugofiov. vlada izrazila željo, da izmenjuje blago z Italijo. Dohodek za prodani les ostane v italijanskih bankah kot kredit za b ago, ki ga bodo Jugoslovani izvažali iz I>a)Ije, Italija rabi mnogo lesa, ker so njene že tako borne gozdove med vojsko prece izsekali, da krijejo vojne potrebe. Seda] pa štiri leta ni bilo nič uvoza.
g Ribarstvo, Za ribarske okraje Kranjske bo koncem marca ali početkom aprila na razpolago 50.000 potočnih postrv (trut-ta fario) v dobi še ne použitega rumenjaka. Kdor hoče dobiti teh postrvic, naj naznani svoje ime, ribarski okraj in množino zahtevanih postrvic Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, kjer dobi potrebno pojasnilo o ceni, prevozu in nasaditvi ustno ali pismeno. Kmetijska družba za Slovenijo za ribarski odbor,
g Dražba gozdnega lesa (hrast, jesen, brest in dr.) se bo vršila dne 13. januarja 1920 pri kr. nadgozdarskem uradu v Vin-kovcih. Natančneje na razgla.su, ki je nabit na mestni deski v Ljubljani.
g Nova določba za carinjenje. Od dne
1. januarja 1920 mora vsak deklarant, ki hoče katerokoli blago zacariniti, predmetni deklaraciji priložiti poleg sedaj zahtevanih prilog (tovorni list, izvozno, zdravstveno spričevalo itd.j tudi račun o vrednosti blaga, kakor to predpisuje člen 34. carinskega zakona. Od tega dne naprej se zacarinjenie brez predložitve računa ne bo več pripustilo.
g Preselitev trgovske agencije naše države iz Rima v Milan. Glasom poročila ministrstva trgovine in industrije v Belgra-du se je naša pooblaščena trgovska agencija preselila iz Rima v Milan; njen sedanji naslov je: Agencia Commerciale Privile-giata V. Petkovltsch, Ufficio di Milano v Mlianu, Via Virone 4,
g Prodaja bukovega lesa. Dne 12. januarja 1920 ob 10. uri bo prodal šumarski odsek zemaljske vlade v Sarajevu potom ustmene ali pismene dražbe 60000 bukovih dreves na panju, ki vsebujejo 39.000 kubičnih metrov lesa. Les, ki se namerava prodati, se nahaja na »Grmeč« planini. Prodajni razpis ie interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Ravnatelj Belle, Št. Juri ob j. ž.
a) Kmetijstvo in izobrazba.
^Slovenec« z dne 7., 11. in 12. oktobra pr. 1. je prinesel članke pod naslovom: ^Kmetijstvo na ljudski Soli, kmetijske šole in potovanje kmečkih mladeničev«. Pisatelj je g. Anton Pevec.
Zdi se mi, da jc g. pisatelj premalo objektiven iu pa da nima dovolj obširnega obzorja glede sploSnega kmetijstva. Gotovo pa premalo vpošteva dosedanje težnje in uspehe kmetijskih šol.
Zadeva je pa važna in javnost bi morala imeti o njej čiste pojme. Naj bode dovoljeno torej nekaj besed iz čez ŠOletne skušnje.
Gospodu Pevcu so ideal razmere na Danskem. Ta ksenomanija mu ni za zameriti. Danska zasluži tozadevno slavo. Ali so pa ravno isti recepti kakor tam tudi za nas dobri? Primerjajmo enolične naravne pogoje države, katere najvišja višina se vzpenja 172 m nad morje, z onimi pri nas. Politične, naroclno-gospodarske in druge take odločilne pogoje pa tudi ni mogoče kratkomalo k nam prenesti.
Na Danskem so kmetje prosti zemljiškega davka. Glede splošne izobrazbe ljudstva Danska prednjači. Ugodna konjunktura, razvito zadružništvo itd. pospešuje blagostanje, blagostanje pa napredek.
Ugodnost bilance odločuje na Danskem živinoreja. Ustroj pretežno živinorejskih gospodarjev je bolj enostaven ne-' go takih, ki se morajo pečati z vs*ikoja-kim.
Odlična posebnost Danske je stremljenje za višjo izobrazbo ljudstva. Ta je mogočen z\od tudi za povzdigo kmetijstva. Dobra splošna izobrazba, že splošno vzorno urejeno kmetije, zelo olajšajo tudi strokovno odgojo. Treba je le šo teoretično dopolniti strokovno znanje.
Tudi za naše kmetijstvo je temcljitej-£a splošna izobrazba predpogoj za hitrejši napredek. Nadaljevalni tečaji po dovršeni ljudski šoli imajo torej važno nalogo. Res ni treba, da so ti tečaji strokovno kmetijski, pač pa naj bi bila snov poznejšim, praktičnim potrebam bolje prikrojena. Preoblaganjc preslabih temeljev z novimi predmeti ni pametno; utrditi sc morajo temelji sami.
Naloga strokovne izobrt7.be nnj osta-
ne strokovnim Šolam. Dobra ljudskošolska izobrazba, poglobljena z nadaljevalnimi tečaji, je glavna podlaga kmetijskih šol ; za kmete. In če ta izobrazba doseže čim višjo stopnjo, toliko bolje.
b) Dosedanji uspehi in težnje kmetijskih šol.
Ustroj naših kmetijskih gospodarstev je precej kompliciran in pogoji so bili prav neugodni Resnici na ljubo se pa mora priznati, da naše kmetijstvo vendar ni spalo, da se zumorc pobahati z marsikaterim napredkom, da ima marsikaj vzornega. K temu so znatno pomogli, kot pijonirji, absolventje kmetijskih šol. Njih precejšen del je vendar ostal zvest kmetijstvu bodisi na domačijah bodisi v službah. Očita se nepremišljeno našim kmetijskim šolam, da je šel en del absolventov k financarjem in orožnikom! Ali je to krivda šol? To je vendar le dokaz, kako žalostne so bile razmere našega kmetijstva. Če je šola odgojo dosegla, da so postali fantje tudi za druge poklice bolj sposobni, mislim, da je nji le v čast. Oni pa niso našli v prvotno izvoljenem poklicu istih skromnih pogojev za obstanek, kakor v drugem prisiljenem. Vsled krivde razmer jih je kmetijstvo preslabo plačevalo. Ravno iste razmere, ki so gonile kmete-posestnike po širnem svetu za zaslužkom, so odbijale izšolane strokovnjake. Činitelje, kateri so bili krivi splošni mizeriji kmetijstva, naj zadene očitek, ne pa kmetijske šole!
Kmetijske šole morajo skrbeti, da pridobe vsako leto primerno število učencev. Kmetje, ki niso znali dovolj ceniti strokovne odgoje za lasten stan, pošiljali so v kmetijsko šolo navadno le tiste sinove, ki bi si naj iskali službe, češ, da jih tako poceni preskrbijo. Iz zadnjega razloga so pohajali v kmetijske šole preveč tudi sinovi nekmetov. Bolj nadarjeni fantje so so odločili za hvaležnejše poklice, v kmetijske šole pa je prihajal večkrat slabejši materijah
Ena ali druga teh okoliščin je kazila ličinke kmetijskih strokovnih šol, ni pa njih lastna krivda. Sicer pa presedlavanje ni ravno specialiteta absolventov kmetijskih šol.
Ali so pa absolventje, ki gredo k orož-ništvu itd., res za stroko in stroški za njih odgojo popolnoma izgubljeni? Prepričal sem se, da so mnogi teh v svoji službi porabili prilike, kmetijstvu marsikaj koristili, menda več, kot če bi ostali na pre-zadolženi domačiji. Marsikateri se je lotil zopet uspešno kmetijstva, ko so mu postale razmere za to ugodne.
c) Praksa na kmetijskih šolah.
Gospod Pevec je mnenja, da je zlasti praktično delo na kmetijskih šolah por sebno škodljivo.
Dva ekstrema poznam glede kmetijskih šol. Ali so zgolj praktične ali pa zgolj teoretične. Vmes so praktično-teoretične v raznih stopnjah.
Zgolj praktične Šole so izgubile svoj pomen, čim bolj je prihajalo kmetijstvo na znanstveno podlago. Prej se je ono smatralo za rokodelstvo in se jc tako učilo. Brez učinka pa tudi to ni bilo. Po-četek splošnega razvoja kmetijstva se ima gotovo temu dejstvu zahvaliti. Kmetijstvo pa ni rokodelstvo. Kakšna razlika jc vendar v načinu, sredstvih in smotrih pridelovanja in spravljanja v promet. Kmetijstvo je pravzaprav nekako znanstveno podjetje. Večja ali manjša uspešnost istega je zelo odvisna od večjega ali manjšega spoznavanja znanstvenih načel poleg primerne sposobnosti, uveljaviti iste v praksi. Zgolj praktične šole so se torej preživele.
Zgolj teoretične kmetijske šole izpolnijo vsaj prvi važni predpogoj. Kjer so dane ugodne razmere, kjer so uveljavljena važna načela za moderno kmetijstvo že splošno na kmetih, kjer jc ustroj gospodarstva enostavno ali so kmetje predniki že izobraženi, tam znajo tudi za naraščaj zadostovati.
Teoretično - praktične šolo pa vendar odgovarjajo najbolje razmeram zlasti v pokrajinah, kjer je kmetijstvo že bolj zaostalo.
Ako se ne krči teoretičen pouk v prilog praksi, imajo te teoretično - praktične šole istotoliko teoretičnih učnih ur, n. pr. po 30 do 35 na teden, kakor teoretične. V tem oziru so torej enakoveljavne. Praksa na primernem šolskem posestvu prinaša • kot nameček pa še razne koristi, n. pr.:
1. Nazornost pouka. To visoko ceni vsak pedagog. Živa praksa je gotovo bolj nazorna nego modeli, slike itd. Živa praksa opozori na sto in sto navideznih, a važnih malenkosti, katere prezre teorija. Za fante nekmetov je neobhodno potrebna, fantom, ki "so že z doma na delo navajeni, podaja mnogo novega bodrila. Praksa pomaga, da se tudi manj nadarjeni učenci mnogo naučijo, in tako mora biti, da ima vsak učenec kaj od šole.
Praksa omogoči učencem, spoznavati nova sredstva, pa tudi njih učinke, obudi zaupanje, podjetnost. Res je, dn ne kaže gospodarstva kmetijske ?olc strogo lokali-
zirati, ker se morajo vpoŠtevati poleg gospodarskih tudi različni poučni smotri. Čim več naj koristi gospodarstvo šolo pouku, tem bolj mora biti komplicirano. Smešno pa je trditi, da je praksa tam škodljiva, kjer so drugače urejena kmečka posestva in imajo drugi obseg. No rečem, če bi sc delalo zgolj praktično po rc-ceptih, brez pojasnil teorije. Ali je pa sploh mogoče urediti za cel okoliš eno normalno posestvo za vsakojake razmere? Mogoče na Danskem, pri nas ne. Katera šola pa uči vsakega učenca posebe le to, kar bo on sam neposredno zase v življenju rabil?
Sicer pa veljajo večinoma enotna načela, istotako za mala kakor za velika posestva, v hribih ali dolinah itd. Saj se na milijonih hektarjev uporabljajo celo izkušnje, ki so se dosegle le v malih poskusnih posodah! Ali naj se praksa res omeji edino na potrebe najprimitivnejših razmer? Ali ne smejo kmetje napredovati? Večina sredstev, ki so veleposestvom koristna, znajo koristiti tudi malim, srednjim in velikim kmetom, deloma neposredno, deloma potom zadružništva.
2. Kot sredstvo odgoje. Naloga kmetijske šole je pouk in odgoja. Za odgojo so najprimernejši internati. Črez 5 do 6 ur dnevnega teoretičnega pouka je preveč. Kaj pa z ostalim časom? Istega menda vendar najbolje izpolni plodonosno delo. Kmet mora delo visoko čislati in ga ljubiti. Fantom, ki sc z delom primerno trenirajo, je isto igrača, težko jo pa takim, ki se cel čas učne dobe ž njim ne ukvarjajo. Meni vsaj vedno laska, če se hvali našega absolventa, da jo prav priden. Samo za teoretično učenost se ne žanje taka pohvala od kmetov.
.3. Razbremenitev stroškov strokovne odgoje. Previsokih stroškov kmet ne izdaja rad za sina v kmetijski šoli. Delo učencev pa zniža te stroške. Precejšen del pridelka na šolskih posestvih je plod tega dela. Zategadel je mogoče, da stane šolanje v kmetijski šoli s posestvom le pol ali celo še manj nego na drugih zavodih. Ako bi imela šolska posestva primeren obseg, bi bila strokovna izobrazba pri nas skoro zastonj.
4.	Pospešuje splošno kmetijstvo. Dobro urejena šolska posestva so vzor kmetovalcem širšega okoliša in kot taka dajo marsikatei-o dobro izpodbudo. Oddaja semen, plemensko živine, drevja, trsja itd., itd. povišuje ta splošni učinek.
5.	Kot bodrilo strokovnim učiteljem. Strokovni učitelj, ki črpa duh napredka edino iz knjig, nima iste sigurnosti, istega potrebnega prepričanja kakor isti, ki je vedno v stiki z živo prakso. Teorija mnogokrat šepa. Strokovni učitelj naj ne bo le šolnik in birokrat. Posebno naj mu bo dana prilika za praktične eksperimente.
Praksa na kmetijskih šolah vobče je torej zelo koristna, na naših celo potrebna. Tudi zimske šole se znajo z isto vsaj deloma pečati. Živinoreja, mlekarstvo, poraba sadja, kletarstvo itd. so panoge, ki se zamorejo tudi v zimskem času, ko narava spi, praktično popolnoma predelati. Rastlinstvo, ki so razvija tekom vegetacijske toplejše letne dobe, se da pa le v tem času primerno proučevati.
d) Celoletna ali pa le zimska šola?
Namen, zimskih kmetijskih šol je, da se kmetom posebno ugodi, privabi s kmetov več učencev v dobi, ko imajo doma najmanj dela. Tako naj bi sc kmetijska strokovna izobrazba bolj razširila. Ali je pa ta ugodnost v resnici tako pomembna? Enozimski tečaji se niso obnesli. Za celo snov je doba ene zime prekratka. Polovičarstvo pa tudi tu ni umestno. Dobro so sc pa obnesle dvorazredne zimske šole, kjer traja pouk dve zimi po šest mesecev. Tu je učna doba ravno tako dolga kakor v enoletnih nepretrganih tečajih. Preki-njenje pouka črez celo poletje in manjša nazornost istega v rastlinstvu, najvažnejši panogi kmetijskega pridelovanja, je pa njih hiba.
Za panoge, ki posebno pri nas igrajo večje vloge, n. pr. sadjarstvo, vinarstvo, vrtnarstvo, travništvo itd., je praksa poleti neobhodno potrebna.
Kmet pogreša res težko svojega sina neprestano skozi celo leto. Vendar je tudi v zimskem času mnogo dela in ravno takega, ki zahteva celo več izobrazbo nego poletno. Eden sosed pošlje na jesen svojega sina v celoletno kmetijsko šolo in ga ima prihodnjo jesen že absolventa doma. Čez poletje si jc pomagal s hlapcem ali delavci, kar ga stano nekaj malega več. Na jesen mu pa absolvent še poln navdu- I šenja začne pomagati. Tu je sedaj čas za spravljanje raznih pridelkov, trgatev, obi-ratev in poraba sadja, pripravljanje za nove nasade sadnega drevja in vinogradov, rez trt in drevja ter drugo oskrbovanje, pripravljanje za drevesnico in trsnico, za razne melioracijo in naprave, ureditev knjigovodstva itd., itd. Drugi sosed da sina v zimsko šolo. č«z poletja ga dobi domov, da pomaga pri delu, katero bi znal tudi hlnpor opraviti (košnjn, žetev, okopa vanje itd ), ua jesen ga mora pa zopet
poslati v šolo do prihodnje pomladi. Kateri sosed jc pravzaprav na bolšjem? Kru-jevni načini kmetijskega gospodarstva so v tem slučaju odločilni. V naših razmerah bi trdil, da je prvi na boljšem. Napaka je, delati vse po enem kopitu, še večja, ne prav izbirati kopita. Ker se je to deloma obneslo na Danskem, Nizozemskem, Švedskem, Nemškem itd., ne velja kar tako splošno za nas. Saj imajo tudi tam za različne potrobe različne naprave.
Take so specialne šole. Naš kmet ni specialist; on se mora baviti z vsakoja-kimi panogami kmetijstva; za tega torej te niso. Gotova načela, in to najvažnejša, veljajo pa za vse panoge skupno, n. pr. glede zemlje, podnebja, prehrane rastlin itd. Potreba posebnih specialistov v Sloveniji v kratkem ne bo velika. Ako se pa pokaže, naj bi se absolventom splošnih kmet. šol dala prilika v primernih posebnih tečajih za speciaHziranje. Ni treba začeti z a b c, če je že dana podlaga t splošni kmetijski šoli. Specialna praksa je pa tu posebno važna in to mora nuditi dotična, lahko tudi splošna kmetijska šola, ki je za eno ali drugo specialno panogo posebno pripravna. Krajši specialni tečaji n. pr. za knjigovodstvo, živinorejo, mlekarstvo, pridelovanje krme, vinogradništvo, kletarstvo, sadjarstvo, porabo sadja itd., morajo pa ostati pristopni sploh' vsem posestnikom, ki se za nje zanimajo, in naj bi se napravilo več takih prilik. Vselej pa morajo biti v zvezi s prakso. Ravno pri potovalnih predavanjih, katerih sem imel sam že več tisoč, se opaža, kako . manjka prilika za praktične demonstracije.
e) Potovanje kmečkih mladeničev.
Gospod Pevec je nekoliko nedosleden. Na eni strani priporoča zimske šole, da ostanejo sinovi kmetov le malo časa z doma, na drugi strani pa potovanje kmečkih mladeničev. Slednje je res zelo hvalevredno. Potovanje še posebno izobrazuje, je tudi pripravno, bolje utrjevati in razširjati nauke strokovno šole. Sinovi kmetov, ki sc pogrešajo doma lahko dalje časa, naj bi sc v tej zadevi posebno podpirali. Če pa oče težko pogreša sina že za šolsko dobo, ga bo za dalje časa še težje pogrešal. V tem slučaju ga mora odgojiti kmetijska šola kolikor mogoče popolnoma teoretično in praktično. Kar se stori za strokovno izobrazbo kmečkega naraščaja, naj se stori temeljito, preudarjeno, brez predsodkov.
f) Boljše izkorišCanje sredstev za strokovno izobrazbo.
Vsekakor ima gospod Pevec prav, če namigava, naj bi so sredstva za kmetijsko strokovno izobrazbo, med temi tudi strokovno učiteljstvo bolje izrabila. Pa ne menim preoblaganja itak razmeroma preobloženih strokovnjakov. Strokovne šole naj povišajo svojo uspešnost s čim večjim številom vsakoletnih absolventov. To je mogoče, čo se število učencev preveč ne omeji in pa ako se učna doba toliko skrajša kolikor dopuščajo to smotri. Šola, k» sprejema po 20 učencev, naj bi jih sprejemala po 50. Šola z enoletno učno dobo ima pri enakem številu učencev dvakrat tako velik uspeh, kakor ona z dveletno učno dobo. Krajša učna doba pa tolik« bolj zadostuje, čim boljša je predizobraz-ba, čim bolj se prilagodi tvarina potrebam, čim bolj nadarjeni in pridni so učenci. Iz preslabih ali prelenih učencev ne bo nič posebnega tudi v dveh ali treh letih.
Ako imamo štiri dobro obiskane tak« šole, n. pr. vsaka s 50 učenci, bo na leto 200 absolventov. Če računamo praktično delovanje absolventa povprečno 20 let, jih' bo sčasom stalno v praksi po 4000, na prt bližno 4.5 km- Slovenijo po eden. Pod vplivom teh pa pride čas, ko bodo menda zadostovale tudi pretežno teoretične šole in povzdignil obisk. Število kmetijskih šol se bo moralo sčasoma menda desetkratno pomnožiti. Učni smotri istih sc bodo tudi poglobili, ko bo predizobrazba bolj temeljita. Učitelj i-strokovnjaki morajo imeti pa posebne zmožnosti ne-Ie v teoriji temveč tudi glede praktične izvedenosti; oni morajo biti najboljši izmed najboljših. Taka svojstva so pa ne pridobijo tako zlahka in je potrebna skrbna izbera, pa temu primerne gmotne in družabne ugodnosti. Protirana varčnost je ravno v tem oziru najmanj na mestu, bodisi glede na zahteve službe, bodisi glede na razmeroma malo število. Smotreno delovanje Sol, namenjenih za splošno izobrazbo, in strokovnih v zvozi s srečno agrarno politiko, zna spraviti izobrazbo naših kmetov na tako stopinjo, da nc bodo več Danci nam, ampak mi Dancem vzor. Povprečna nadarjenost našega ljudstva je za to. Treba le pravih sredstev, dobro premišljenih in dobro porabljenih. Neprimerno pa je prenaglo ustanavljanje preveč novih kmetijskih šol prej ko sc pokaže po obisku dejanska poireba. Ni pričakovati, da Pode kmečki naraščaj v njo kar vrel in posledice hodo nesotivne.
štev. 4.
SLOVENEC, cfne 6. fentfatfa 1920i.
Stran 7,
Aprovizadia.
a »Samopomoč« naznanja, da sprejema od srede naprej tretji obrok deleža. Priporoča se, da plačajo člani če le mogoče cel delež, ali vsaj več obrokov, da se olaj-Sa delo pisarni.__________
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI.
Poštno izrazoslovje (nemško-sloven-$kol uredil višji poštni kontrolor Jos. Pe-trič. Cena 4 K. — Knjižico je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Kakor ptavi pisatelj v predgovoru, je priredil to knjižico po naroČilu poštnega ravnateljstva za Slovenijo in je delce uradno odobreno, da se na ta način doseže enota v izražanju. Za vsakega poštnega, železni-
škega itd. uslužbenca je ta knjižica nujno potrebna.
Jugoslovanski poslovni koledar za L 1920. Cena K 12.— z draginjsko doklado vred. Vsebuje: Dnevno kazalo, koledar za leto 1920, večni gregorijanski koledar, premične praznike za leto 1920 do 1930, kolkovne lestvice, mer in uteže, poštno, brzojavno in daljnojavno tarifo. Koledar obsega mnogo praznega prostora za notice, tudi za vsak dan posebej in je tiskan na prav dobrem papirju ter vezan. Dr se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Žepni koledarček za leto 1920 z mnogim prostorom za notice v jako lični žepni obliki elegantno vezan velja 7 K 20 vin. dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Na razpolago je tudi okrajšana izdaja tega koledarčka broširana za 1 K 80 vin.
društva »Dobrodelnost« v Ljubljani
o fitoris! sirot, slepceo, inoalidoo In hiralceo. 131? doblfkou d skupni oretf-
nostl 80.000 K.
Glasni dobitek d oredunsti
20.000 kron.
SreCka 2 kroni. SreCha 2 kroni.
Srečke se naročajo v loterijski pisarni v
Ljubljani, Poljanski nasip št. 10. žrebanje bo 3. lebr. 1920 ob 6. uri zvečer.
Uradnik ali nraflnica
za odvetniško pisarno se sprejme. Naslov v upravi nSloveaca" pod št. 51.
llazFpotiiSlvo zt/ST1
pripraven za vsako delo želi službe v žuimišču. pomagat bi tudi v cerkvi. Plača po dogovoru. Naslov pove uprava pod št. 16.
Darujte za »Slov. Dijaško Zvezo"!
Priporočajo se cenjenim čitateljem sledeče domače tvrdke:
(Za dvakratno objavo v tedna se računa 8 kron.)
Brionice
Zaje Fran, Dunajska cesta 12.
Dobaoa in pokladanje parketno
Pokal Anton, Ambrožev trg 9. Puh Josip, Gradaška ulica 22.
Damske krojaCice
Minka Karo, Sv. Petra cesta 58.
Elektrotehnika
»Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4. Zavod za tehn. in elektrotehn.,
Dunajska cesta 22. Zavod za tehn. in elektrotehn., Lastne tovarne, Glince 16.
Gostilne
Ložar, Jernej, Sv. Petra nasip 19
Gramofoni In godbenl aotomatl
Rasberger A, Sodna ulica 5.
; Jaona skladišča »Balkan«, L Ljublj. javno skladišče, Dunajska cesta 33. (Tei, 366.) Kaoarne »Zvezda«, Ivančič Josip, Kongresni trd	Lekarne »Pri Mariji Pomagaj«, Resljeva cesta št. 1.	Potrebščine za krojače in £si>l!arfs Peteline Josip, Sv. Petra nasip 7	Trgoolne . Itoaln. strolf 'etelinc Josip, Sv. Petra nasip 7. Trgovine s papirjem Prodajalna K. T. D., Kopitarjeva ulica 2. »Uranus«, Mestni trg 11.
	mannVaktnrne trgovine Petkosig Jos., Stari trg 4. Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7.	Restavracije »Perles«, Prešernova ulica.	
trg. Kleparji Korn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Florijanska ulica 13.	anizarji Bizjak Peter, Spod. Šiška 136. modni saloni Gotzl Marija, Židovska ul. 8. in 7.	Sobno sllharstuo Žnran Martin, Mestni trg 12, Staobena pod|et]a Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Freo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. Špedlcifska podfetjfa »Balkan«, Dunajska cesta 33. (Tel. 366.) lUher F. & A., Šelenburgova ulica št. 4. (Tel 117.)	Trgovine z 4e£nihl In solnčniki Mikuš I«, Mestni trg 15. Trgovine z ieleznino in poljedelskimi stroji Zalta & Žilic, Gosposvetska cesta št. 10. (Mar. Ter. cesta.)
Knffgarne Jugoslovanska knjigarna, Pred Skoiijo.	modne trgovine Magdič Pavel, Aleksandrova cesta. Optiki Jurman Karol, Šelenburgova ulica. ParSnaneršjle in kos&sietiisa »Uranns«, Mestni trg 11.		
Knjigoveznice Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica 6. Pajk Fr., Cankarjevo nabrežje 25.			Zaloge pohištoa Fajdiga Filip, Sv. Petra cesta 17, Zajntrkovainice Grošel T., Poljanska cesta 7. Zobotehnikl Zobni atelje Ferd. Palovec, Ljubljana, Dalmatinova uL 5, poleg Kmetske posojilnice.
Kan! ekclfske Imovine Olup Josip, Pod Trančo. Schvvab & Bizjak, Dvorni trg 3. KroSaCl Gestrin Ferdin- Poljanski nasip 8	fodobarši Pengov Ivan, Kolodvorska ulica št. 20.	Trgovine z urami in zlatnino Černe Lud., Wolfova ulica 3.	
	popraoila gramotossoo Sen godlsenlb aotoeatoo Rasberger A., Sodna ulica 5,	Trsooine s Mobnfti Čadež Gvido, Mestni trg 14. Soklič J., Pod Trančo 2.	
Ne morete spati? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese Vam Fellerjev pravi Elza-fluid, 6 dvoj-natih ali 2 veliki špecijalni steklenici 21 K.
Trpite na počasni prebavi? Za-
frtju? To zlo se odstrani s pravimi ellerjevimi Elza krogljicami, 6 škatljic 12 K. — Želodec okrepčujo-ča Švedska tinktura 1 steklenica 12 K. — Omot in poštnina posebei, a najceneje. Eugen V. Feller, Stubl-ca donja, Elza trg št. 134, Hrv.
Vabilo
na
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, ozir. svak, gospod
D-JANKO BRATINA
bibliotekar na llcealnS knjiinlcl v Ljubljani
danes po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnika se vrši v sredo dne 7. t, m. ob 3. popoldne \z deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Gorica, Ajdovščina, 4. januarja 1920.
Splošne gospodarske zadruge za Slovenijo, ki se vrši dne 15. januarja 1.1. ob 19. ari zvečer v dvorani Mestnega doma.
DNEVNI RED: Volitev načelstva in nadzorstva.
Nadzorstvo.
r4ncnlrn vzamem v najem in odda se Itlbauluu v pošteno hišo vajenca, ki že zna izvrševati mesarsko obrt Naslov pove uprava lista pod št. 50.	50
Svarilo!
Naznanjam, da nisem plačnik na mojo ime stortonih dolgov po mojem sinu Lauseger Andreju. i.ansoger An-diej posestnik, £a;tišo, Boiovlje. B5
MeDiovano
ali nemeblovano sobo iSče gospod. Ponudbe na upravo »Slovenca" pod šifro »soba.« 67
Mlad
irgovski sin dalino prakse stopiti v kako večjo trgovino. Omenjeni ima precejSnio šolsko in strokovno izobrazbo. Cenjene ponudbe pod »Trgovski sin« 53 na upravo lista.
Išče se izurjen, vasten, neoženjen
z dobrimi spričevali. Kavno tako dober
za graščino. Poizvedbo v upravništvu lega lista pod st. 6371.
iiijt lis
Branko ln Vojko, otroka.
Viktorija roj. C:goJ, soproga.
Družino Plesnlčnr, Eajcr, S tek ar, Cl0oj
sprejme več izvrstnih godbenikov Plača 280 — 400 din. (980— 1400 Kron mesečno. Osebno se je predstaviti ka-pelniku kapetanu dr. Jos. Cerin-u, 1 Gosposvetska cesta 14 (Novi svet) I vsak dan ob 1 uri pop. Naslov za pisma isti.
Kupujemo V	•
sprejme takoj uprava ,Slovenca'.
•KOLESA- SRS
I. G03EC, LJUBLJANA, 43 (5) Gosposvetska c. št. 14.
Ponudbe naj se pošljejo na poštni predal št. 31.
1
Več vagonov se jih odda po jako nizki ceni. Blago prima. Naslov pove uprava Slovenca, pod šifro Pomaranče 16.
Ilaprodaj imam:
600 lat za strešno opeko, zidano shrambo 5 m dolgo in 3'/» m široko, nekaj voz zidnega kamna, ter 25 m belega paska v Rudniku. Cena po dogovoru. — Oddaja: Ivan Zrimše<c, Hrastjo št. 10 pri i»jnb janl.
kakor tudi več stavbenih delavcev, dobi takoj posla. Za brano in stanovanje je preskrbljeno. Ivan Ogrin, Ljubljana Grubarjevo nabrežje št. 8
Potrti globoke žalosti naznajamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša preljubljena hčer, oziroma sestra, gospodična
Gabrijela Smolik
danes ob pol 1. zjutraj, previdenas svetimi zakramenti za umirajoče v Bogu zaspala.
Pogreb bo v nedeljo 4. januarja ob pol 4. pop.
Draga pokojnica bodi priporočena v blag spomin in molitev.
Učenec v ifsoviiio SSK
tet star zdrav Krepak sin poštene rodbine, ki je dovršil vsaj 4 razrede ljudske šole. Ponudbe r,a upravo Slovenca pod št. 2.7.
Bonočev Deležni koeflar 1920
v vseh trgovinah s papirjem. Cena 8 K, prištevSl poštnino. Kier ni trgovin, naj se naroča direktno pri Tubljanski karto-nazni tovarni I. BONAC, sin.
se dobi
kateri bi bil od rudarskega urada priznan, za bauksitni rudokop. Zahteva so znanje jugoslovanskega iezika (slovensko a'i hrvatsKo) ter tudi nemškega. Dopisi na iJr. Otona Vnllen>sc;iaga, Ljubljana, Aleksandrova cesta št.
Novomesto, dne 3. januarja 1920.
Brez posebnih oznanil.
Žolni-f t ostali.
Trgovski poioCnik. fti™ ^
v LJubljani, najraje v kako konsurono društvo. Nastopi lahko takoj. Ponudbe pod »Dobra moč« na upravo .Slovenca'.
19 kompletnih ^^
izpraznitve skladišča takoj proda Proda se tudi točajna hotelska naprava, vrtne mizo in stole. Poizvedbe: Zadružna centrala, MiKlošičeva c. 8./I. od 10. do 11. uro dop.
■"■^TrtrTM««^
Želodčna tinktura
lokaria PtCCOLI-ja v L ubijnn'. Div-naisua ccsta, krepča želodec, pospešuje prebavo ter odprtje telesa. Naročila nroti novzetju.
zdravilišče z mrzlo vodo ln kavarna pri Celovcu, mgoslov. lira , tudi primeren za sanatorij. Lcpn masivn ; zgradba, 25 lepo opremljenih sob z;i tujce, lepa obetlnica, kavarniški lokal, lasti.o kopališče za kalmusove kopeli, hiša za služabništvo, gospodar, prostori, mul gozdič, velik zele ijadni vrt. Cena z opravo, perilom, posodo, itd. 50.000 lir. Pojasnila daje Bank- und Wechselhaus J. Weiss, Gradec, Hammerlinggaise 6.
zanesljiv in ne uporelcljive preteklosti se sprejme. V. Scagnetti parna žaga za drž. kolodvorom Ljubljana.
Kupujem vsako množino kož od divjih zajcev ter plačuiem po najvišji onevnl cen .
IVAN BERNIS klobučar v Višnji gori.
vsako množino hras ovlii h:o-
______dov od 25 cm debeline naprej,
l;akor tudi hrastove deske 25 qo 30 mm debele oziroma nažagane fr ze za parketne deščice. Ponudbe s ceno franko vagon Liubliana ali odpošiljalna postaja na Ivan Šiška, tovarna parketov n parna žaga LJubljana, Metelkova ulica 4.
Kupim nov ali malo obrabljen
Cebelni
z vidno pisavo in slovensko al' češko tastaturo. Ponudbe na Jaroslav Breuer mestni stavbenik LJubljana, Vojaška u>ica 16 a
suhe satine in odpadke sve5
kupu e po najvišji cincvui ceni
t Knr>nf' <ii'!» :ir v Ljubljani, «« —jp.—, -...... - - .
Gosposvctsk t eestu V0, Sp. SiSka.
i kupuje po najugodnejših cenah
Jeklarna na Ravnah i (Guštanl-Ravne, Koroško).
Stran 8.
SLOVENEC, Sne 6. januarja 1930.
Štev. 4.
I*1
slovenskega in nemkšega jezika povsem zmožno,po možnosti z večletno prakso samostojne-! italjanščine izvrstno stenopra- in izvežbanega bilančnika. finjo in tipkarico sprejme pod	. . , . .
izb ornimi pogoji kot tajnico sprejme pod izbormmi pogoji tvrdka	tvrdka
estni trg 25-
j A ntiseptično-to u letno
Lysoform-milo
iz pravega olivnega olja, fino parjimirano.
Pravo rektificirano
terpentinovo olje :: za inhaliranje::
Soda bicarbona, Glycerin, ricinnsovo olje, železnato kina vino, najfinejši Jamaica Runi in vsa araga zdravila so v zalogi:
47 Lelcarna na Vrhniki.
Št. 19.
Dne 2. januarja 1920 so bile izžrebane nastopne obveznice 4>5°/o deželnega posojila vojvodine kranjske v prvotnem znesku 4,400.000 K i:' . ,11917:
2 komada j 10.000 K in 21 komadov po 2.000 K in 125 182 211 424 461 783 877 889 933 937 1061;
13 komadov po 159 214 221 535 747 794; 19 komadov po 21 127 193 497 614 633
sicer: sicer: 466 940
1000 K in sicer: 236 255 272
200 K in sicer: 196 199 231 683 716 820
10 14,
513 996
560 1013
744 1016
760 1035
394 405 521 533
243 903
290 969
301
988'
410
Navedene obveznice bo izplačevala kranjska deželna blagajna v Ljubljani od dne 1. aprila 1920 dalje v imenski vrednosti ; izplača pa jih tudi s kuponi vred tri mesece pred do-teklim rokom proti plačilu 4-5o/0 ekskomptne pristojbine.
Od prej izžrebanih obveznic 4 50/0 deželnega posojila so doslej neizplačane nastopne obveznice po 10.000 K, 66 156; po 2000 K št.:
133 170 272 331 359 368 538 551 704 753 755 769 872 876 972 993 1074 1091.
po 1000 K št.:
12 36 153 406 111 418 po 200 K št:
41 46 57 72 105 170
391 447 471 499 859 910
501 639 724.
179 225 956.
335 367
Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne sprave.
V Ljubljani, dne 3 januarja 1920.
Načelnik: dr. Triller 1. r.
m in gabrovino
kupujemo v vsaki množini. Debla morajo imeti v premeru naimanj 25 cm, dolga poljubno, vendar ne krajša od 1 m 20 cm. Ponudbe z naznačeno ceno za en kubični meter (franko vagon oddajna postaja) prosimo na naslov:
Tovarna kopit B. Winkle, Sevnica.
malo rabljen, 12 z usnjem preslečenih palic, stojalo, 6 krogelj, stenska tabla, tabla za pisanje, kreda za palice in pisanje, okoli 170 usnjatib delov, umivalni aparat, 3500 jugoslovanskih kron, franko skladišče Gradec.
WeiinlJerger, Gradec, Radeckysfr. lO.

proti srbečici, garjam, lišaju, kožn. izpuščajem 1 • zahtevajte v Vasi najbližji lekarni priznano in zdravniško priporočeno
Dr. FLESCH-evo izvirno SKAB0F0RM - MAZILO.
Ne maže, ne barva, biez duha. Dobiva se v vseh lekarnah. Glavna zaloga za Ljubljano in okolico:
Rihard Sušnik oprl zlatem jelenu« IV., Marijin trg.
Vzajemna zavarovalnica
(Življenski oddelek)
v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 17 I.
5 (3)	sprejme več stalnih
potovalnih uradnikov.
Posredovalcem nudimo lep postranski zaslužek.

K
m
Karbidne suefilhe
d nagrazHCnelSIh Izdelfaoah In oellbosfil; se dobe po zmernih cenah pri tordk:
SUETLH, Unbrana, Mestni frg št.25.
>377
KUPIM vilo na Bledu
ali v najbližnji okolici, ali pa v Ljubljani. Cenjene pouudbo s popisom objekta ia ceno, prosim iia upravo tega lista pod „vila 44".
Kadilo
dobi so v vsaki množini pri tvrdki
I. Perdan v Ljubljani.
Prispevajte za sitiod S. L. S.
Priporočava najino vedno veliko zalogo:
Slivovke
Tropinovca
Cognac medicina! Ruma
Brinjevca
ter vsakovrstnega kolonijal-blaga. — Solidna in točna
postrežba. Gregorc & Verlič, Ljubljana,
Cesta na Gorenjsko železn.7.
d Rim,
mehka in trda dobavi in pripelje na dom V. Scagnetti, parna žaga za drž. kolodvorom.
- Vreče -
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J. Knšlan, Kran), Gorenjsko.
I a bosanske
slive
v zabojih po 15 kilogr.
Kavo Čaj
Čokolado Kakao
Kavni pridatek Konjak Rum Likerje Šampanjevec Namizna vina Man delne Rozine Paradižnike Dišave
razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej poštnine prosto
Josip Fabiani
Ljubljana, Prešernova ulica 54.
Št. 18.
Dne 2. januarja 1920 so bile izžrebane nastopne obveznice 4% deželnega posoii'a vol-vodine Kranjske iz L 1888:
4 komadi po 20.000 K in sicer: 25 36 52 98
3 komadi po 10.000 K in sicer: 9 81 99
	76 komadov po 2000 K in					sicer:									
37	95	154	162	193	199	245	265	312	341	365	412	416	456	464	533
557	366	579	597	655	681	684	696	720	735	765	782	790	799	821	884
833	862	914	941	957	979	1004	1019	1055	1077	1099	1135	1229	1231	1285	1309
1315	1339	1422	1476	1504	1507	1530	1533	1553	1586	1615	1639	1693	1719	1783	1785
1842	1844	1863	1869	1903	1910	1921	1962	1977	2014	2180	2186				
	110 komadov			po 200 K in		sicer:									
10	19	24	107	126	133	146	201	222	237	305	306	313	324	332	355
357	374	498	526	548	557	586	589	642	666	715	748	795	803	808	841
850	860	925	952	987	1001	1048	1053	1076	1097	1104	1107	1112	1139	1180	1186
1198	1200	1274	1284	1307	1317	1335	1338	1347	1400	1421	1422	1436	1441	1451	1453
1482	1624	1697	1710	1730	1752	1803	1887	1962	1976	2015	2019	2040	2062	2081	2090
2144	2183	2210	2258	2269	2297	2300	2341	2345	2356	2382	2386	2414	2451	2472	2489
2510	2562	2572	2594	2663	2674	2675	2741	2882	2901	2970	2979	2989	2996		
Navedene obveznice bo izplačevala kranjska deželna blagajna v T ubljani od dne 1. julija 1920 dalje v imenski vrednosti; izplača pa jih tudi s kuponi vred tri *>ce pred doteklim rokom proti plačilu 4% eskomptne pristojbine.
Od prej izžrebanih obveznic 4% deželnega posojila so doslej neizplačane nastopn«
obveznice:
po 200 K:
5	68	77	81	100	111	138	163	178	190	224	266	282	300	304	308
325	346	360	361	364	370	422	485	503	518	555	556	612,	645	648	651
667	672	690	726	762	766	807	826	894	909	930	941	995	1004	1019	1020
1021	1045	1060	1069	1075	1079	1091	1105	1115	1116	1140	1169	1173	1176	1187	1191
1216	1235	1237	1245	1246	1248	1254	1299	1302	1306	1310	1337	1361	1377	1380	1387
1394	1396	1420	1434	1457	1472	1477	1507	1526	1547	1616	1635	1638	1640	1641	1644
1658	1669	1670	1709	1734	1761	1828	1839	1858	1862	1872	1898	1950	1960	2027	2056
2070	2094	2105	2114	2129	2146	2156	2161	2168	2201	2212	2213	2217	2220	2223	2230
2242	2255	2256	2268	2271	2279	2290	2301	2306	2328	2371	2378	2388	2406	2410	2421
2430	2462	2495	2512	2516	2521	2523	2536	2540	2549	2564	2625	2705	2716	2729	2770
2778	2791	2795	2798	2799	2804	2810	2833	2845	2847	2853	2857	2864	2866	2911	2920
2938	2951	2954	2965	2973	2988										
	po	2000	K:												
100	190	200	226	227	247	307	323	330	407	425	434	448	467	484	507
537	620	686	733	801	923	956	969	975	1013	1022	1058	1130	1145	1162	1182
1199	1202	1217	1225	1227	1262	1312	1332	1401	1414	1420	1426	1443	1543	1546	1611
1661	1700	1708	1778	1784	1810	1818	1822	1839	1884	1887	1901	1956	2002	2023	2037
2055	2060	2099	2145	2164											
	po	10.000 K:		77	95	100									
	po	20.000 K:		10	24	30	77								
Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave.
V Ljubljani, dne 3. januarja 1920.
Načelnik dr Triller, l. r.
JUGOSLOVANSKI KREDITNI ZAVOD r. z. z o. z.
V LJubljani, Marijin Trg 8, Wolfova ulica 1.
PoSlni čekovni račun št 1L323. —■ Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit, Ljubljana, ■»mil m i mm—aim i n in ii i	■■hiipi i Mara———
Telefon St M.
sprejema
hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po
i4
čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne položnice
Inkaso faktur in trgovske informacije.
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na na vknjižbo- poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. — Zavod je neposredno
pod državnim nadzorstvom.
irda« k-orvrordi »Slovenca«.
Odtfovomi urednik Mih«*l Moškcrc * Uubliani
Jugoslovanska tiakaro* <r Ltubliani.