PRIMORSKI________________________________________________________ ■».c—™. nn, n ~-iTin~rTinmii7ri»rnriTMiwrBniirnir n iiiiirwir'-r'-T-iTrrwTTTTirr-i GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Leto IV . Cena 15 lir • 10 jugolir - 2.50 din TRST petek 10. septembra 1948 Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini Štev. 995 Izkoriščanje 99ugodnega66 trenutka ta^or še nikoli doslej v teku "e» treh povojnih let, se reakcio-”ai n“ tržaški tisk ni s takšno na-avnost histerično besnostjo in ^ietavostjo zaganjal v vse tisto, ar ie nam tržaškim Slovencem velega in kar bi moralo biti sve- o tudi vsakemu resničnemu de-‘0 -ratu. Ta bes je prišel v prvih ueh tega meseca do izraza zlasti veh smereh: prehod vsega ita-‘lunskega reakcionarnega tiska p, P°zicije odkrite fašistične mirnosti ob priliki 18. obletnice * 1 elitve bazoviških junakov in ™’J, takšen prehod v odkrito nzivo proti slovenskemu šol-Vv na našem ozemlju. Ukazov, da je gornja naša trav več kot resnična, najdemo vi Vsa^J številki italijanskega šo-tJnsttčnega tiska na pretek. Pri mseveda ni potrebno posebej r, ~ariati, da kakor vedno pred-«MClia to pot a.Lunedis in t:,-T99ero»' Pred vsem bi ho-■1 dokazati, da bazoviški junaki bili nikakršni antifašisti, nekakšni slovanski impe-(j *sfi- Odkrito namigujejo na to, o» se lahko reklo celo, da jih tnnatrati za ljudi, ki niso imeli £jnega opravka s politiko. Pri sredo tako daleč, da potvar-V" . takšno, vsemu svetu znano sorn C° ie dejstvo, da jim je . do zločinsko posebno sodišče, ie nalašč za tisto priliko prišlo ki p. *’M’ ‘/‘OI'W i7' HHVW VphKJ ■ ma> temveč, trdijo, da jim $£ s°ddo navadno kazensko sodi-bii 'n iZ teaa zaključujejo, da je v,,,VZroJi niučeniške smrti bazo-. ' di junakov navaden zločin, ^merjajoč pisanje italijanske-irii sPv!;ntztičnega tiska pred tre-£oi • 2 današnjim lahko ugo- ‘mo, da pred tremi leti pač C zaradi tega niso pisali ta-titk' danes- ker se predstav-, - ongloameriškega imperializ-8, .tedaj še niso tako odkrito po-g .2e.ua£ž fašističnih metod kot to , alo danes. To dejstvo v vsa-, m Pogledu hrabri vse zakrk-si^t\in 2akr*nkane fašiste, ki so nar-1 P0 zrušenju fašizma in _ izma hoteli nadeti s pomočjo ..emokratičnih fraz — predvsem ved 0}azni pred maščevanjem se-. a — krinko zapadnih demo-;°v- Sedaj pa menijo, da je 'zel končno čas, da tudi to pro-rr>0 krinko odvržejo. iz Prav teh razlogov so prešli zivV°^ern glasilu v odkrito ofen-nam Tnrznje in sovraštva proti v tudi demokristjani pred-čenf1 V po^cdu našega šolstva, Pisni* Sm° pred nekaj dnevi že doti ■in 0 eemer bomo pisali vse katV’ d°kler si bo zadnji šovinist merf koli Giuntine stranke u-vič Cr^niti le besedico o upra-da enosti izobrazbe našega naro-Kaif- n^eb°vem materinem jeziku, pr* ne samo naloga, temveč še dihi’ p°sebno dolžnost Osvobo-■je e. jronte slovenskega naroda neu Jarn^a oseh naših najosnov-kat človečanskih pravic, med do eprni je slavna prav pravica Se lastnega šolstva, za katerega st° n^e ljudstvo bori že sto in jan-0^^0’ so Prav demokrist-^ravno sedaj sprožili to svojo zar f/U°’ na n* značilno zgolj 1 že zgoraj omenjenih raz- logov, temveč je tem razlogom dodati še druge, ki veljajo prav tako tudi za odkrito fašistično stališče v pogledu bazoviških žrtev. Nič ni namreč lažjega danes V Trstu, kot ugotoviti, da so začele vse nacionalistične stranke temeljito izkoriščati rezultate delovanja Vidalijevih frakcionašev. Njihov, tisk se, za naše demokratično gibanje tako usodne rezultate. sistematično propagira in z neprikritim namenom, da bi se nastali spor, ki bi se bil moral če je po mnenju frakcionašev že bilo tako nujno — omejiti na okvir komunistične partije, zanesel vse tja do poslednjega pristaša in simpatizerja našega naprednega gibanja, in nič ni bolj očitno pri tem kot je dejstvo, da se ta reakcionarna propaganda odlično strinja z nameni in dejanji voditeljev Vidalijeve frakcio-naške skupine. Zaradi tega ni prav nobeno čudo. da so prav demokristjani izbrali ravno sedanji trenutek za svojo ofenzivo proti nam. Vse to pred dvema mesecema seveda ni bilo težko predvideti in tudi Vidaliju ter njegovim je bilo vse to jasno. Toda kljub temu so začeli in trmasto nadaljujejo s svojim frakcionaškim delovanjem tako, da so ga zanesli celo v. odbor za proslavo bazoviških žrtev, medtem ko glede vprašanja slovenskih šol v uredništvu Vidalijevega glasila pravijo, da problem šele preučujejo. Logičen zaključek iz gornjih ugotovitev pa seveda ne more biti drugačen, kakor je tisti, ki smo ga že stokrat poudarili: njihove lepe besede so eno, dejanja pa jih vodi jo naravnost na pozicije pomaganja protiljudske-ga delovanja najbolj črnih tukajšnjih reakcionarjev in hlapcev imperializma. Vse to naše ljudstvo vsak dan jasneje vidi in se po tem že ravna ter se bo tudi V bodoče ravnalo, tako da bo vsak poskus uresničenja ciljev protiljudskih politikantov odločno preprečilo. Zopet nov „blok“ TORONTO, 5. — Kanadski zuna. nji minister Saint Laurent je na nekem zborovanju v Torontu govoril o «severno-atlantski zvezi«. To zvezo naj bi sestavljale ZDA, Velika Britanija, Kanada in neka tere zapadne države. Po mnenju Sainta Laurenta bi ta zveza okrepila OZN, obenem bi pa predstavljala obrambo pred vsakim poskusom napada proti zapadnemu svetu. izvoz poljskega premoga v Francijo in Švedsko VARŠAVA, *. — V letošnjem prvem polletju se je izvoz poljskega premoga in koksa y Francijo dvignil na 688 tisoč ton. Francija je na drugem mestu glede na izvoz premoga z Poljske; na prvem mestu je Švedska z 1,045.000 tonami. Zopet korak na desno v Franciji Jz „hojazn i“ pred komunizmom tirajo francoski socialisti držaVo V naročje jašizmu De Gaulla PARIZ, 9. — Precejšnje vznemirjanje je zavladalo včeraj zvečer, ko se je po Parizu izvedelo, da je dal predsednik Auriol obkoliti Elizejsko palačo z ojačenji policije in narodnih straž. To se je tolmačilo kot znamenje naraščajočega neugodja, ki ga je izzval predsednik sam in pa klika desničarskih politikantov, ki se poigravajo z usodo Francije in s potrpljenjem francoskega ljudstva, ki Že postaja utrujeno od nepretrgane verige umetnih «rešitev» državnih problemov. Pravo ogorčenje je izzvala med pariškim prebivalstvom vest, da čuti predsednik potrebo večje »zaščite« zaradi tega, ker je nekaj stotin Francozov včeraj pred Elizejsko palačo vpilo «Hoqemo demokratično vlado«. Zanimivo je, da je predsednik Auriol, preden je poveril sestavo vlade radikalsocialistu in De Gaul-lovemu simpatizerju Henryju Que-uillu, prosil za privolitev De Gaulla po posredovanju degaulli-stičnih poslancev Jeana Paula Palermskega, brata degaullističnega firerja št. 2 in Henryja Giacobija. V Parizu tudi ni ostalo neopaženo, da je večerni list «France Soir«, čigar tendence so degaullistične, vedel prej kot vsi drugi, da bo odločitev za sestavo nove vlade padla na Queuilla. Ob koncu sestanka parlamentarne skupine in izvršnega odbora ra-dikal-socialistične stranke, kateremu je prisostvoval tudi Queuille, se je zvedelo, da bo ministrski predsednik prevzel tudi ministrstvo financ. Parlamentarna skupina MRP je sklenila glasovati v prilog Queuilla ter je pristala na sodelovanje v vladi. Enako tudi demokratska socialistična zveza. Tudi socialistična parlamentarna skupina je sklenila, da bc podpirala Queilla pri sestavljanju nove vlade. Republikanska stranka svobode je sklenila, da se bo odločila šele, ko bo Queuille objavil bvoj gospodarski, finančni in socialni program, kakor tudi sodelavce, s katerimi misli ta program izvesti. Francija ne more iz zagate predvsem zaradi socialistov, ki se trdovratno drže na stališču. Odklanjajo združitev s komunisti, s sindikati in z ostalimi naprednimi organiza- Me so prenoveiiane na Japonskem NEW YORK, * — V stavkovnem gibanju pristaniščnikov ni nastopilo nikako izboljšanje. Skupno s pri-staniščniki iz San Frančiška znaša število stavkajočih pristaniških delavcev sedaj 50 tisoč. Zaradi stavke je 500 ladij obtičalo v pristaniščih ZDA. cijami, s čimer bi se stvorila edino možna večina v sedanjem parlamentu, ter kar naprej rinejo v koalicijo s katoličani in desnimi konservativci, ki jih sovražijo in jih mečejo skozi vrata, čim se pokaže ugodna priložnost. Z izbiro Queilla skuša Auriol združiti socialiste s skrajne desnice, ter zadržati komuniste izven vrat, kakor je to zahteval Washing-ton. Misli se, da bi se lahko vrnil Raynaud, še oblastnej.ši in še bolj mogočen kakor prej. Kaj bodo na vse to dejale široke množice francoskih delavcev, je pa druga stvar. Komunistična partija je sklicala za četrtek zvečer masovno protestno zborovanje, na katerem bo Thorez izrazil mnenje francoskega delavskega ljudstva. Etienne Fajon zatrjuje Y «Hu-manite«, da «ima sedaj država že dovolj« in napoveduje vladi Queil-la enako usodo, kakor so jo doživele vlade pred njo. Samo vlada, v kateri bodo sodelovali tudi komunisti, lahko sprovede noyo poli- tiko, politiko neodvisnosti in preporoda, socialnega napredka in miru. Ko «Franc Tireur« graja dosedanjo politiko, pravi, da se je izvajala tudi brez De Gaulla De Gaullova politika. Zdi se, da je zabrodila stranka MRF v krizo. Kot je znano, so to stranko ustanovili naprednejši katoliški elementi, medtem ko so se po osvoboditvi priključili stranki vsi tisti, ki so jo smatrali kot glav. ni «branik proti komunizmu«. V zadnji krizi se je razdor v stranki zaostril, ker se leso krilo naslanja na francosko zvezo krščanskih delavcev, ki zagovarja sodelovanje s socialisti, medtem ko desnica MRF propagira popoln «prelom z marxizmom». Uradno so objavili, da je parlament sklican za jutri ob 17, da se izrazi o investituri Queilla. Prispevek' 2500 frankov, ki ga je odobrila za delavce Schumanoya vlada, ni prav nič ustavil stavkovnega gibanja y Franciji. Sprememba v madžarski vladi BUDIMPEŠTA, 9. — Uradno potrjujejo, da je minister narodne obrambe Peter Veres podat ostavko. Nadomestil ga bo pomočnik generalnega sekretarja stranke delavcev Mihal Farkaš. Kakor je znano, je podpredsednik vlade Rakosy v svojem govoru 20. avgusta javno kritiziral neko pred kratkim izdano knjigo Petra Veresa, v kateri ta izjavlja, da bi podeželski sloj ne smel biti zapostavljen zaradi koristi delavskega razreda in da je treba računati s tradicijami in z obstoječimi pogoji na deželi. Veres Peter je predsednik narodne kmečke stranke. Uničena Nemčifa še vedno lahko korisH Ameriki NEW YQRK, 9. — Prvi sad ameriške zmage v bitki z Angleži za nemške železne odpadke predstavlja 170 tisoč ton železnih in jeklenih odpadkov najboljše kakovosti, ki so deloma že na poti v Ameriko. Minister za trgovino ZDA je sporočil, da bodo odslej imele ameriške livarne stalen dotok železnih in jeklenih odpadkov iz Nemčije. Od omenjenih 180 tisoč ton jih je nabavila družba »Betlehem Steel« 50 tisoč- Tretje zasedanje glavne skupščine OZN se prične 21. trn. Razpravljalo se bo tudi o imenovanju guvernerja za Tržaško ozemlje PARIZ, 9. — Prva seja tretje glavne skupščine Organizacije združenih narodov bo v palači Chaillot (izgovori S ajd) 21. septembra ob 11 uri. Predsedoval bo dr. Jose Acre, šef argentinske delegacije, nato pa bodo izvolili novega predsednika, 7 podpredsednikov in 6 predsednikov komisij. Urad skupščine bo štel 14 članov in bo priredil začasni dnevni red. Definitivni dnevni red pa vsebuje okrog 50 točk, medtem pa so razne delegacije predložile glavnemu tajniku OZN še 20 točk. Med temi 70 točkami dnevnega reda, ki so do sedaj znane, so najvažnejše sledeče: 1. Diskusija poročila Varnostnega sveta. SEM SPADA TUDI IMENOVANJE GUVERNERJA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE. Dalje: palestinsko vprašanje, grško vprašanje, egiptsko vprašanje, indonezijsko vprašanje, Indije in Pakistana, češkoslovaško vprašanje, vprašanje atomske energije, vprašanje vključitve novih članov V OZN ter končno Vprašanje »veta«. 2. Diskusija o poročilu ekonomskega in socialnega sveta. 3. Poročila sveta za zaščito. 4. Poročilo P osebnega odbora OZN za Balkan. 5. Poročilo komisije za Korejo itd. Razen tega bo Poljska predložila skupščini sledeča vprašanja: aiskusija o Francovi Španiji, vprašanje beguncev in »displa-ced persons«. .svobodni razvoj trgovske izmenjave med raznimi državami in končno vprašanje razpečevanja živilskih proizvodov v svetu. Češkoslovaška bo postavila vprašanje primera Papanek, ki je zavzel nasprotno stališče vladi CSR po februarskih dogodkih Namenoma izzvani neredi v Berlinu Socialdemokrati ob podpori zapadnih zasedbenih oblasti hujskajo množico proti demokratičnim silam v Nemčiji BUENOS AIRES. — Petdeset tisoč delavcev industrije volne je proglasilo stavko. izzivamo pastirsko pismo madžarskega kardinala BUDIMPEŠTA, ° — Pred pričetkom šolskega leta je izdal madžarski kardinal primas Mindszenty pastirsko pismo, naslovljeno na starše šolskih otrok. Pismo je en sam napad na ljudsko oblast in komunistično partijo. BERLIN, 9. — Z veliko propagando je bilo za danes sklicano provokatorsko zborovanje na prostor pred Reichstagom. Radio je pogosto prekinjal svoje oddaje, da je poslušalce «spomnil», naj nikar ne pozabijo udeležiti se tega zborovanja. Pozivali so vse trgovine, to. varne in podjetja, da zapro ob 14. uri. Na zborovanju je imel berlinski voditelj socialdemokratske stranke Franz Neumann hujskaški govor. V svojem govoru se ni pomišljal na hitlerjanski način zaletavati se v vse, kar ne mara v Nemčiji služiti ameriškemu imperializmu. Tisti, ki so se do včeraj skupno s Hitlerjem podjarmljali svobodne narode, hočejo sedaj govoriti o svobodi in borbi proti diktaturi. Po zborovanju je prišlo do incidentov. Na zborovanju nahujskana množica je začela na meji sovjetske cone metati kamenje proti funkcionarjem policije iz vzhodne cone. Nekateri izmed glavnih iz-zivačev so skušali odstraniti rdečo zastavo z Brandenburških vrat, na. kar je začela policija iz sovjetske cone streljati y zrak. Drugi razgrajači so povzročili incidente pred spomenikom Rdeči armadi, kakih 100 m od Brandenburških yrat, v britanski coni. Nahujskana množica je napadala osamljene sovjet ske častnike in vojake, ne da bi jim policija zapadnih sektorjev to preprečevala. Po zadnjih informacijah sta bila dva policista iz sovjetske cone na Pariškem trgu ubi- ta s kapienjem, ki ga je metala nahujskana drhal. Berlinski odbor, ki ga tvorijo Sir William Strang .Bevinov svetovalec za nemške zadeve in Lewis Douglas ter Rene Massigli se je danes sestal v Londonu, da bi nadaljeval s proučevanjem poročil vojaških guvernerjev o razgovorih v Berlinu. V angleških diplomatskih krogih pričakujejo, da bodo proti koncu tedna poslana predstavnikom zapadnih velesil v Moskvi nova navodila za prihodnje srečanje z Molotovom. Ta sestanek bi bil od 31. julija že deseti. V nedeljo bodo v Berlinu spominske svečanosti za žrtvami nacizma. Te svečanosti organizira nemška zveza političnih preganjancev. Državljani ČSR se lahko vrnejo v domovino do 19. septembra PRAGA, 9. — 19. septembra bo potekel trimesečni rok, y katerem se lahko češkoslovaški državljani, ki se nahajajo ilegalno v tujini, vrnejo v domovino brez kazenskih posledic. Ta rok je bil del amnestije, ki jo je dal predsednik republike 19. junija t. 1. Češkoslovaško ministrstvo za informacije je v zvezi s tem sporočilo: »Po informacijah, ki jih imamo, se nahajajo v tujini in posebno na Dunaju in drugih avstrijskih mestih mnogi češkoslovaški državljani, ki so na skrivaj zapustili državo. Gre večinoma za osebe, ki so bile zapeljane po sovražni propagandi, po lastni nesposobnosti, da bi stvar pametno razmislile in pa po nekem napačnem romanticizmu. T.i ljudje so že spoznali svojo zmoto. Smatramo za svojo človečansko dolžnost, da opozorimo te. češkoslovaške državljane na poslednjo možnost, ki se jim nudi, da se namreč brez posledic vrnejo v domovino do 19. septembra 1948. Češkoslovaško ljudstvo in njegov, predsednik jim nudijo roko in jih vabijo, da se udeleže velikega dela za bodočnost domovine.« JUGOSLAVIJA ob prazniku bolgarskega ljudstva nova ugodnost za naciste PARIZ, 9. — Radio Madrid je sporočil, da bodo lahko odslej Spanci pošiljali pisma in pakete v francosko cono Nemčije. S tem bo omogočeno nacistom, ki so v Španiji in izmed katerih so mnogi v tem času postali «Spanci», da bodo vzdrževali še tesnejše stike s svojimi nacističnimi prijatelji v Nemčiji. Poplave v Indiji BENARES, 9 — Reka Ganges je silno narasla ter povzročila velike poplave. 80 tisoč oseb je že brez strehe, večji del mesta Benares je pod vodo. Reka nosi s seboj na stotine glav živine in deset tisoči hektarov posevkov so uničeni. BEOGRAD, 9. — Ves beograjski tisk posveča danes članke bolgarskemu narodnemu prazniku. «Bolgarsko-jugoslovansko prijateljstvo«, piše «Borba», je tako važno in trajno dejstvo, da bo premagalo vse težkoče. To je nekaj, kar je last ljudstev naših držav. Trdno zavezništvo med narodi Bolgarije in Jugoslavije predstavlja mogočno jamstvo proti nanovo porajajočim se «adam imperialistov, da bi si okrepili svoj položaj z oslabljenjem tega zavezništva. Ni-kaka vihra in nikaa nevihta kratkotrajnih klevet ne bosta uspeli zlomiti bratstva in enotnosti jugoslovanskega in bolgarskega ljudstva, bratstva in enotnosti, ki je bilo skovano v skupnih borbah med vojno in potrjeno na Bledu in v Vami kot vzgled bratskega sodelovanja med enakimi in svobodnimi narodi v okviru antiimperialistične fronte demokracije in socializma. Ob obletnici jugoslovansko ljudstvo želi bolgarskemu ljudstvu novih uspehov pri uresničevanju nalog, ki si jih je zastavilo za ustvaritev boljšega življenja, ter izraža željo, da bi se še bolj utrdilo prijateljstvo med Bolgarijo in Jugoslavijo v okviru socialistične fronte in za blagostanje obeh ljudstev«. List «Folitika» piše: «DevetI september je položil temelje novega demokratičnega ljudskega gibanja v Bolgariji. S tem so postavljeni tudi bolgarsko - jugoslovanski odnosi na nove osnove, ustvarjeni so vsi pogoji za utrditev in razvoj teh odnosov do popolnega, odkritega in enotnega sodelovanja v vseh vprašanjih, ki se tičejo obeh držav in Balkanskega polotoka«. List poudarja, da slavi bolgarsko delovno ljudstvo letos deveti september v znamenju velike delovne zmage ter vidnih uspehov pri graditvi socialistične države. ga bolgarski narodni praznik je predsednik češkoslovaške vlade Za-potocky poslal predsedniku bolgarske vlade Dimitrovu brzojavne čestitke. Tudi zunanji minister Vladimir Clementis je poslal bolgarskemu zunanjemu ministru Vasilu Kolarovu brzojavko. Bolgarski poslanik v Pragi Nikolajev je imel po radiu govor, v katerem je med drugim dejal: «Politična zrelost na- šega ljudstva je tolikšna, da v kali zatre vsako prevratno delovanje lažne opozicije. Naše ljudstvo gradi socializem in dela za zagotovitev uiaiiace ne gre v hotele kamor ne smejo črnci WASHINGTON, 2. — Henryj Wallace, ki je na volivnem agitacijskem potovanju po južnih državah ZDA, je izjavil, da se ne bo ustavil V hotelih, v katerih je že naročil prostore, temveč da se bd ustavljal pri privatnih osebah. Do te odločitve je prišel zaradi tega, ker v Louisvillu v državi Kentucky neki lastnik hotela ni hotel spreš jeti nekega črnca, ki je na potovanju z Wallaceom. Na nekem mladinskem zborovanju v Cooperstonu je neka govor« nica izjavila, da »nedotakljivi« V Indiji niso tako ločeni od ostale družbe kakor črnci v ZDA. Po« udarila je, da so »nedotakljivi« in« dijske veroizpovedi ločeni samo glede na zakone o poroki in na predpise o jedeh ne pa tudi na vlakih in v tramvajskih vozovih, kot velja to za črnce v južnih dr« žavah ZDA. MIzerija Histeričen izliv najpodlejjih laži in psovk, združen z docela neresnim načinom pisanja, ki naj bi bil codgovor« na resno in utemeljeno argumentacijo, ne more dokazovati nič drugega kot pomanjkanje vsakršnih protiargumentov, skrajno ideološko, načelno in moralno mizerijo, ki se mora zatekati k umazani demagogiji meščanskih pisunov naj-nižje vrste i la »Lunedia, da sploh lahko kaj pove. 1 Prav tako je s pamfletom »Bud« da e la verita«, ki ga Je objavil (II Lavoratore« in ki naj bi bil odgovor« na poročilo tov. Babiča na partijski konferenci. Vsi oni, ki bi o tem morda dvomili, naj preberejo še enkrat poročilo tov. Babiča in Vidaiijev »odgovor«. Ce jim je do poštenosti, bodo morali priznati, da imamo prav. C sistemu zatekanja k psovkam in klevetam zaradi pomanjkanja argumentov pa bomo še spregovorili. Sart ■ Us^anovnega kongresa naše do ?e danes je prišlo gl °g°dkov, ki nas silijo, da še 6olo-Je. ana^i'iramo organizacijski bekZa^ naŠQ partije, njen nasta-d(,[ ,*n Pogoje, y katerih je doslej je a; Predvsem je treba reči, da iUciQasa Partija mlada, toda revo-našana™a, kar najbolje dokazuje 8j , oorba v zadnjih treh letih, ko ®rolpt eni in zavedni tržaški borb ar‘at Pridobil mesto v prvi rsmoeniK Proti imperializmu, diofo. ? ranii z mednarodnimi de-Zve,_ bnimi silami s Sovjetsko ®*o na čelu. INJajja _ ... Humi , lJa le sestavljena iz ko- hssta, °V ra'ir,di narodnosti in je Dartijd Z ?*djem dveh bratskih Pogo i V -našem ozemlju. Pod temi k pr,„.ni bilo malo težav na poti *tičnihn°S*1 p?r*;'ie ter njenih po- besoBi ,°r®anizacijskih osnov. Kal ^ Dn«aS1^ 8*cdc politične linije se 'kovan^8 v ilegali ir. se izob- Pari-V Irakcionaštvo, ko je r,a- llicion zavzela dosledno revo- k Jij„ari,'° linii° priključitve Trsta o gosiavjji, 1esliS*UVn’ na5e Partije so pri- Zacjj-if , °3 politične in organi-kateri'-,6 .'akteristike partij, iz Se s 1 so, iz^li. Slovenci in Hrvat-kolišo„-?,r!nesP Posebnosti svojih Sanj, Partij z njihovimi or- iti iin:. mi oblikami, disciplino karai,,,?0: .Italijani pa so prinesli dolgo mistike množične partije z ^s®kav raolicijo razredne borbe, te nr,*°h n' lahko združiti vse liji jn e.bnosti v novonastali par-OrJ1-*1« eno samo politično dam . mzacijsko smer. Pri tem sklipna v, v dragoceno pomoč s° se mi r^a proti nacifašizmu, ko GRADIVO S PARTIJSKE KONFERENCE Organizacijsko stanje in naloge KP STO K v dragoceno pomoč s° se borbe proti nacifašizmu. ko lili v ♦ • kadri kaliH in Pobrale. j- hovi obliki razredne bor-brinesi' TIadi kadri so največ do-Ratiiza'.. Politični, ideološki in orle, keCllsk‘ enotnosti naše parti-Iter iTu.0'80 imeli predsodkov in di <}ut d v njih ž.iv revolucionar-VtŽen"š*-Požrtvovalnosti in prl-Ito j.Tv čeprav morda niso globo-K tnarksistično-lenini- stično teorijo, ker jim razmere tega niso dopuščale. Ena izmed največjih ovir v preteklosti in danes so različne oblike šovinizma in nacionalizma, ki so prihajale do izraza vedno, kadar je bilo treba braniti dosledno politično linijo. Razdiralna kritika nekaterih tovarišev, da imajo Slovenci vodilno organsko vlogo v partiji, očitujc taka šovinistična čustva. Kritizirali so, ne da bi se vprašali, katera etniška skupina je imela v osvobodilni borbi večji delež: kritizirali so, ne da bi se zavedali, da so se vodilni kadri Izoblikovali v skladu z njihovim bolj ali manj aktivnim sodelovanjem v borbi. Naša partija je potrebovala in potrebuje enotnost v akciji, da bi lahko uspešno izvršila vse naloge, da bi se lahko uspešno postavila V bran imperialističnemu pritisku na našem ozemlju in da bi lahko proti njemu uporabila vse primerne oblike borbe. To pa je bilo mogoče doseči samo s strogo disciplino, toda z zavestno disciplino, ki tovarišev ni nikoli težila, zlasti ker so se rezultati te dolžnosti vsakega dobrega partijca očitno kazali v uspehih konkretne borbe, ki jo je tako disciplinirana partija lahko vodila proti imperializmu. Ta zavestna in prostovoljna disciplina ne pomeni slepe discipline: železna disciplina partije ne izključuje svobodo izražanja mnenja, pri čemer pa je treba pomisliti, da nikakor ni mogoče dovoliti neskončnih diskusij o mnenjih, ki niso v soglasju s politično linijo ih taktiko, ki ju je vsa partija zavestno sprejela. V pogojih, v katerih je delovala naša partija, nismo mogli dovoliti frakcij ali odlomkov. Za uspešno vodstvo razredne borbe na našem ozemlju se je morala organizirana avantgarda delavskega razreda pri nas nujno formirati v kadrovsko partijo z vsemi njenimi značilnostmi, kajti le kadrov-SKa partija lahko vodi vso delavnost in vse akcije delavskega razreda preko njegovih množičnih organizacij. Organizacijski ustroj kadrovske partije je dokazal svoje praktične prednosti vodstva v elastičnosti akcije in dela, v organizacijski strnjenosti in širini akcije. Vsekakor lahko trdimo, da sta bila delovanje naše partije kot kadrovske partije in njen razvoj zadovoljiva in da je bila taka organizacijska oblika za naš položaj pravilna in nujna. Ne moremo pa reči, da ne bi imeli organizacijskih ali drugačnih pomanjkljivosti. Teh Je bilo in jih je še vedno dovolj: megleni in netočno določeni odnosi, napačno postavljanje v nekaterih organizacijskih vprašanjih, pomanjkljivi uspehi v praktičnem izvajanju politične linije in navodil sploh, trošenje sil zaradi pomanjkljive razdelitve dela in še drugi nedostatki, ki pa so bolj ali manj razumljivi. Vendarle pa smo po objektivni analizi lahko ponosni na naše delo. Naša partija, čeprav ne številna (in to je spet pomanjkljivost) je strnila ckoll sebe široke sloje in jih potegnila v borbo preko množičnih organizacij, Tudi kadrovska politika naše partije se na videz ne zdi najbolj- Poročilo tov. MAULEJA ša. Moramo pa •upoštevati, da je izbor kadrov v naši partiji zelo težak zaradi njene dinamike, ki onemogoča globlje presojanje kadrov. Priznati moramo, da se kadri niso mogli ideološko dvigati v zadostni meri in to iz razumljivih razlogov. Široko smo posegli med tovariše, ki so aktivno sodelovali v osvobodilni borbi, ker so bili najbolj borbeni in odločni. Cesto ti kadri niso bili dovolj zreli ali pa so imeli druge pomanjkljivosti, vsekakor pa so bili najvrednejši in najbolj primerni za vodstvo delovnih množic naše pokrajine v borbi proti imperializmu. Vsekakor je naša naloga, da analiziramo naše napake, pomanjkljivosti in slabosti, da jih popravimo Vendar pa ne smemo pretiravati s kritiko in avtokritiko, tako da bi se izrodili do razbijaških in likvidatorskih oblik. Ena največjih krivd frakcionaške Vidalijeve skupine je prav v tem, da je dvignila na dan vse razkrajalne tendence, da je podprla iskanje absurdnih in neobstoječih napak naše partije. Ta zločinska akcija je dosegla višek na frakcionaškem kongresu, ki je sprejel cele razbijaške litanije, po katerih naj bi bila naša partija politično, organizacijsko in moralno pokvarjena. Postavljamo jim samo eno vprašanje: ali je mogla partija, ki je po njihovem tako preobložena z napakami, nepoštenostjo, nacionalizmom itd. voditi delovne množice v taki borbi kot samo jo vodili?, Da to ni res, dokazuje že samo dejstvo, da kljub vsemu blebetanju niso mogli mimo priznanja, da je bilo politično delovanje partije dosledno in kos imperialističnemu pritisku. Vsekakor raje obdržimo tako partijo, po njihovem «trhlo», kot pa da bi padli na kapitulantske in vizini-stične položaje kot oni. Frakcionaški kongres je bil ilegalen po svojim bistvu in po svoji proceduri. Proti vsakemu komunističnemu načelu so šli preko centralnega komiteta in sklepov njegove večine, samo da bi lahko sklicali neke vrste kongres, ki bi naj potrdil njihovo neodgovorno delovanje. Številne celice sploh niso poslale delegatov- Za dosego po. trebnega števila delegatov so se posluževali čisto organizirane prevare. Navedimo le nekaj primerov. Od 28 članov celice v Rojanu se je več kot polovica izrazila za neveljavnost kongresa. Preostali so kljub temu izvolili tri delegate, to se pravi v razmerju s številčnim stanjem vse celice. V celici' v Barkov-ljah so upoštevali tovariše, ki so odsotni že več kot leto dni; v prisotnosti petih ljudi so izvoliti 4 de. legate za kongres. Lonjerska celica sploh ni poslala delegatov. V skoraj vseh celicah so se po-služili vseh sredstev, da bi izvolili same prepričane vidalijevce, med tem ko so bili tovariši, ki so se izrazili za večino centralnega komiteta, odstranjeni že poprej. Kljub vsemu temu pa je udeležba delegatov v razmerju s številom članov partije v manjšini. Tudi zaradi tega je za nas ta kongres le konferenca frakcionašev ter politična m organizacijska goljufija. Naš ustanovni kongres je določil naše organizacijske naloge v skladu s političnimi perspektivami. Te naloge veljajo še danes in zato jih na kratko ponavljamo: Izvajanje politične linije dosledne borbe proti imperializmu za demokratizacijo našega ozemlja in njegovih administrativnih organov, V obrambo mirovne pogodbe in za njeno takojšnje uresničenje. Ustvarjanje široke demokratične protiimperialistične fronte, ki naj obsega široke ljudske množice; ohranitev, utrjevanje in razširjanje zavezništva med delavci in kmeti, kar je pogoj za okrepitev krajevnih demokratičnih sil, za poglobitev slovansko—italijanskega bratstva in za zbližanje med italijanskim in jugoslovanskim ljudstvom. Ohranitev ustroja kadrovske partije, ki naj bo organizirana avantgarda delavskega razreda in ne le privesek komunistične parlamentarne skupine. Okrepitev politične, organizacijske in ideološke enotnosti partije z borbo proti vsem oportunistom, tako z organizacijskimi ukrepi kot z ideološko borbo in s pobijanjem vsake oblike frakcionaštva. Izkoreninjenje vsakega sektaštva, ki ovira razumevanje političnih zavezništev za razširjanje protiimperialistične fronte; izkoreninjenje birokracije, ki slabi in hromi partijo, ker povzroča mehanično izvaja- nje direktiv brez notranjega prepričanja o njihovi pravilnosti. Vzgoja partije v zavestni in prostovoljni disciplini. Uporabljanje orožja kritike in avtokritike kot sredstva izgradnje in vzgoje, ne pa kot sredstvo za razbijaško likvidatorstvo. Ne smemo pozabiti, da sovražni agenti in provokatorji uporabljajo predvsem to orožje, da bi oslabili naše vrste. Vzbuditi moramo v članih partije Željo po aktivnem sodelovanju v vsem življenju partije, s čemer bodo doprinašali k izoblikovanju taktike na osnovi praktičnih vsakdanjih izkušenj vseh partijcev. Delati moramo na tem, da bo partija izvedla vse sklepe, da ti sklepi ne bodo ostali samo na papirju, kot se je večkrat zgodilo. Razložiti moramo tovarišem nujnost političnega dela med množicami in v množičnih organizacijah, kajti konkretno delo vsakega komunista posega v množične organizacije in se ne omejuje samo na interno delo v partiji. Posebno pažnjo mora posvetiti partija izboru kadrov in njihovi vzgoji, pri čemer moramo podrobno presojati tudi one njihove lastnosti, ki jih na prvi pogled morda ni opaziti, ker so latentne. Znati moramo izkoristiti vse lastnosti kadrov, ne da bi jih pri tem preob-lagali z delom in jih tako praktično napravili neaktivne. Ne smemo zapustiti kadrov, ki niso dali pričakovanih rezultatov, marveč poskušajmo jih uporabiti na kakem drugem polju, ki jim bolje odgovarja. Ena izmed glavnih nalog pa mora biti ideološki dvig kadrov, čemur doslej nismo mogli posvetiti dovolj pažnje. Razvijati moramo kolektivni študij marksizma-leniniz-ma, navajati pa moramo tovariše tudi k individualnemu študiju. Pogumno moramo odpreti vrata naše partije, ki so bila doslej preveč 'priprta, zlasti zaradi sektaštva v celicah in premajhne skrbi tovarišev za dvig novih kandidatov. De« settisoči proletarcev in delavcev sploh, ki so se doslej dosledno borili pod našim vodstvom, so za nas dragocen vir, iz katerega moremo in boramo dvigati stalno nove silč. Izvedba teh nalog ni lahka. To« da če bomo vztrajno delali, bomo omogočili naši partiji, da bo nadaljevala svojo borbo in se vedno bolj bližala leninskemu cilju bolj-ševizacije partije. Ce pa bomo pustili sklepe našega kongresa na papirju, bomo samo okrepili namene frakcionašev, ki z ogromnim hrupom govore o marksizmu-leninizmu in internacionalizmu, dejansko pa hočejo potegniti partijo v revizionizem in likvidacijo revolucionarne linije. V tem trenutku, ki je eden izmed najtežjih, ki jih preživlja naša partija, moramo strnili naše vrste in se organizirati v skladu z novim položajem. Okrepiti moramo OF, da bo prevzela funkcijo varovanja političnih interesov slovenskega prebivalstva, to je, da bo prevzela ono funkcijo, ki jo je imela med osvobodilno borbo. Delati moramo v množičnih organizacijah, da jih dvignemo z zgrešene poti, kamor jih je zločinsko zavlekla frakcio-naška akcija. Tovariši v coni B so ostali enotni kljub vsem razbijaškim in frakcionaškim poskusom. Pred zavednimi tovariši cone A je dolžnost, da uredijo vrste partije in jo vodijo na čelu množic, da bodo ohranile revolucionarno tradicijo tržaškega proletariata. 10. septembra 1948' PRIMORSKI DNEVNIK TRŽAŠKI DNEVNI K NAMESTO DENARJA DAJTE Zafcai le odložena ononlev vetejma? i /ij r-T^-N 11 PTllPkl A | k | k I /-n im i Iredentistične špekulacije Rima so važ- KMt IOM otMtNA IN O NUJI LA nejše kot pa dobrobit našega mesta Petek 10. septembra Nikita Sonce vzhaja ob 5.36, zahaja ob 18.26. Dolžina dneva 12.50. Luna vzhaja ob 14.30, zahaja ob 22.12. Danes ob 8.05 prvi krajec Jutri 11. septembra Milan Resnost bi morala biti ena izmed onih značilnosti, ki loči neposredno časopisje od škandala in cenenih senzacij željnih meščanskih pisunov. Ta resnost izhaja iz globokega razumevanja zgodovinskega poslanstva demokratičnega tiska, ki krči pot novi družbi boljši od sedanje. Vsak list, ki se imenuje napreden, pa obenem uhaja iz tega okvira v špekulacije butžujskega novinarstva, ki se opirajo na babje čenie, na nepreverjene m hipotetične postavke pa tudi na čisto propagandne laži, dokazuje, da ne razume tega svojega poslanstva, da ne čuti odgovornosti ne pred množicami, ki zahtevajo od njega resnico, ne pred zgodovino. Vse to velja v prav posebni meri za komunistični tisk, zlasti pa za glasilo tako velike in močne partije kot je italijanska. Govorimo o listu «Unitd» in sicer o članku, ki se ga ni sramoval napisati njegov beograjski dopisnik Luigi Cavallo in ki se ga odgovorni urednik lista ni sramoval objaviti. Članek govori o Jugoslaviji na način, ki je v nekaterih deželah postal le običajen, pri tem pa meša očitne laži — vsekakor zlonamerne — z naivnimi špekulacijami, vrednimi samo mazačev pri kakem večernem revolverskem iistu. Na zlagani trditvi, da je bil 'Arso Jovanovič španski borec (znano je menda, da je bil pred vojno jugoslovanski generalštab-ni oficir), gradi Cavallo s prav otročjo logiko, ki bi se je sramovali celo sofisti, svojo zgodbo o tem, da Jovanovič ni bil ustreljen pri poizkusu bega preko meje, temveč da so Djilasovl Črnogorci (tudi Arso Jovanovič je bil med drugim Crnogorrec) prenesli njegovo truplo na mejo, da bi tako laže zakrili svoj zločin. Dokaz1 Evo ga! Saj vendar ni mogoče, da bi se tak slaven španski borec mirno pustil ustreliti od navadnega vojaka. Kogar ta dokaz prepričuje, naj Verjame. -Nadalje nam Cavallo pripoveduje da Rankovičevi biriči in Dji-iasovi Črnogorci more, terorizirajo in zapirajo — koga, kdaj in kako, pa seveda ne pove. Pri vsem tem pa Rankovičeva policija ( Jovanovi-čr? Toda glejte, vsega tega sta kriva «pustolovca» Kankovič in Vjilas. Kardelj ima sicer neke napačna teorije, ni pa končno tako slab človek, Tito pf* je sploh na mestu, kajti sicer ne bi bil «impotente, esautorato e prigioniero degli avventurieri Djilas e Rankovič». Cavallo je vsekakor odkril Ameriko, kajti v tej luči nam položaja v Jugoslaviji ni prikazal še nihče niti še tako dobro poučene «Ultimis-sime o. Ce torej «11 Lav or a tore t trdi, da je «cricco JJabič-Uršič apertamente con Titon, to navsezadnje torej ie ni tako velik greh, kajti «Unita» po vsej priliki več v.e kot «11 Lavoratore». Kje je Cavallo dobil svoje «informacije'», nam ni znano; lahko si predstavljamo, da ob Črni kavi u pogovoru z ostanki beograjske čar Sije, ki ji je danes edini poklic* prenašanje podobnih senzacionalnih vesti. Eno pa je gotovo: Cavallova Zgodba o tem, da je Tito ujetnik «pustolovcev«, nas na las spominja Trumanove zgodbe o tem, da je Stalin ujetnik Politbiroja. Zal nam je, da se je list kot je «Unitd» spustil tako daleč in se poslužil rekvizitov iz reakcionarne propagandne ropotarnice. V interesu dobrega imena KPI in njenega glasila, ki je pri srcu tudi nam, vprašujemo dopisnika Cavalla in uredništvo Mnita.it'. Mar res ne čutite nobene odgovornosti pred mojimi množicami in pred veliko stvarjo, ki ji, kot pravite, služite? («Lavoratore» je omenjeni članek seveda takoj naslednjega dne ponatisnil — dan nato pa se razjezil, da so «trockisti začeli vzra-iati vso krivdo na Rankovilau). Mimogrede bodi ie povedano, da je bil omenjeni Cavallo prej dopisnik «Unita» v Parizu in da so ga sedaj poslali v Beograd zaradi tega, ker je dosedanji dolgoletni dopisnik Canepa podal o-stavko ob objavi resolucije In-jormbiroja. Uredništvo lista je namreč od njega zahtevalo, da v smislu Informbiroja blati Jugoslavijo in njene voditelje. Tega pa Canepa, ki je ie nekaj let v Jugoslaviji ier dobro po zna razmere, ni mogel storiti. Prepričal se je namreč, da Jugoslavija v gradnji socializma dosega velike uspehe ter o tem tudi pisal in predaval v Italiji. Jasno je, da svojega prepričanja ni mogel kar Čez noč spremeniti, kot so to storili premnogi sedanji obrekovalci nove Jugoslavije. SPOMINSKI DNEVI 1943 je bila ustanovljena v Podgori Jugoslovanska NO mornarica. SLOVENSKO" NARODNO __________fil.EDALIŠČE za Tržašku ozemlje PRESKRBA Delitev sladkorja. Sepral javlja, da so začeli deliti danes 10 t. m. sladkor vsem potrošnikom v mestu in na podeželju. Po 700 gr sladkorja dobijo potrošniki od 0 do 9 let in nad 65 leti, po 600 gr sladkorja pa vsi potrošniki ob 0 do 65 let. Delitev sladkorja je na odrezke V. in VI. sladkor sedanje živilske nakaznice. Delitev sladkorja se bo končala 30. t. m. V mestu stane kg sladkorja 270 lir na podeželju 272. Sladkor na dodatne nakaznice. Sepral javlja, da od danes naprej lahko lastniki dodatnih živilskih nakaznic v mestu in na podeželju dvignejo v pooblaščenih trgovinah sladkor za mesec september. Oljčno olje na dodatne nakaznice. Lastniki dodatnih nakaznic v mestu in na podeželju dobijo olje tudi namesto surovega masla poleg običajnega obroka oljčnega olja na odrezke olje in surovo maslo za ta mesec. Delitev se bo končala 30. t. m. V mestu stane kg sladkorja 270 lir, oljčno olje pa 450 lir. Na podeželju pa stane kg sladkorja 272 lir in liter olja 452 lir. Konec delitve maščob. Sepral javlja, da se danes 10. t. m. zaključi delitev maščob vsem potrošnikom. Neizrabljeni odrezki izgubijo nato vsako veljavo. V soboto 11,9.48. ob 21 uri gostovanje v Prosvetnem društvu Ricma-nje (na prostem) z igro JURČIČ-DELAK: „Deseti brat“ V 'ponedeljek 13.9.48 ob 29.30 gostovanje v Domu kulture v Skednju z Igro MOLIERE: „Skopuh“ Pevski nastop v Šempolaju V nedeljo dne 12. t. m. ob 15 P°' poldne bo v Šempolaju okrajnj pevski nastop na prostem. Nastopu' bodo vsi pevski zbori nabrežins"e' ga okraja. Vabimo vse prijatelje petja, da se koncerta udeležijo. Po koncert sledi ples in prosta zabava. Poskrbljeno bo tudi z4 dobro kapljico in prigrizek. Vlak vozi ** Trsta v Nabrežino ob 12.20 in 0 13.50. K obilni udekežbi vabi odbor. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno druStvo »Prešeren* iz Boljunca vabi v nedeljo 12 t. m. ob 16 uri na tradicionalno sagro. Na sporedu je tudi pevski koncert domačega pevskega zbora in drugih zborov. Prosvetno društvo »Simon Jenko« priredi v 11. t. m. v Podlonjerju (v novi dvorani) pester družabni večer. Sodeluje moški pevski zbor Ivan Cankar pod vodstvom tov. Švare. Solistične točke bosta izvajala tov. violinist Kjuder Oskar In tenorist tov. Pečar. Na klavirju bo spremljal 16-letnl Cok Karel. Začetek ob 20 uri. PROCES PROTI DELAVCEM IZ LADJEDELNICE Vpisovanje na slovenske srednje šole Poizkusno vpisovanje slovenskih dijakov na slovensko klasično nazijo, slovensko dvorazredno govsko nadaljevalno šolo in ** vensko industrijsko tehnično sre * njo šolo v Trstu je vsak dan od 1 do 12 ure dopoldne v tajništvu >f ‘ venskega učiteljišča v Trstu, Lazzaretto Vecchio 9/II do 20. sep' tembra. Na pošti je prepovedana uporaba ameriških nalivnih peres s suhim črnilom Tržaška poštna uprava sporoča, da je prepovedana uporaba ameriških nalivnih peres s suhim črnilom pri izpolnjevanju in podpisovanju raznih plačilnih listov, nakazil in pobotnic za nakazila tekočih računov. Prepoved je utemeljena s tem, ker ta nalivna peresa oziroma kakovost nekaterih vrst suhih črnil niso dovolj zajamčene. DAROVI IN PRISPEVKI Šentjakobske žene se zahvaljuj*!!’ Prireditvi v Rojanu in Škednju Solidarnost s španskim in irskim narodom Nocoj ob 20.30 bo v prostorih kulturnega društva «Ravber» na Greti kulturni večer, ki ga organizirata Odbor za pomoč grškemu narodu in Zveza prijateljev španske republike. Sodelovali bodo dramska skupina Rediva, pevski zbor iz Rojana in skupina pionirjev. Prav tako bo nocoj ob 20.30 kulturni večer v Skednju. Sodelovali bodo pevski zbor Rota, harmonikarji Dugolina in pianistka L. Su-man. Obe prireditvi spadata V okvir tedna solidarnosti z grškim in španskim narodom. Promet v tržaškem pristanišču V sredo zjutraj je prispel v trža- Sko pristanišče italijanski parnik «Carlo Zeno», ki je pripeljal iz Dubrovnika 1223 ton jugoslovanskega les.i Malo prej je odplul v Benetke švedski parnik «Fernebo» natovorjen z 950 tonami raznega blaga. 19 t. m. FIZKULTUHNI PRAZNIK NA PROSEKU V nedeljo 19 t. m. bo ZDTV organizirala fizkulturnl dan na Proseku. Na sporedu so lahkoatletika, nogomet, košarka in balincanje. Zaenkrat kaže, da se bosta v košarki pomerili Vesna s sv. Križa in skupina s Proseka. Perilo je izhlapelo Predvčerajšnjem dopoldne je Renata Figliotti imela svoj pralni dan. Ko je končala s pranjem, je raztegnila perilo na balkonu svojega stanovanja, v prvem nadstropju v ul. Ginnastica 69. Potem je šla drugam po opravkih. Ko pa se je vrnila, da bi pogledala, če se je perilo že posušilo, je ugotovila, da je med tem celo «izhlapelo». V njeni odsotnosti so namreč neznanci odnesli perilo in ji prizadejali 15 tisoč lir škode. Roparski vdor v samotno hišo = KINO ==^ ROSSETTI. 16: »Hellzapoppin ^ ČIJIb, Allan Jones, Marta R"e Eric Blove. ,etl SUPERCINEMA. 16: ((Bernade (Čudež v Lurdu), J. Jones. . FENICE. 15: «Plamen zapadao, Vv® v De Carlo, Red Cameron. F|ln barvah. FILODRAMMATICO. Zaprto NOVO CINE. 16: «Znamenje Kr‘ F. March In L. Young. . ^ ITALIA. IG: «V Karibskem JlOfJ v M. 0’Harra, P. Henreyd. barVah' «isiJ»»' ALABARDA. 14.30: ((Tajna Spencer Tracy. Gl(h IMPERO. 15.15: ((Hotel Mocambo«. (I) rla De Haven, George MurP« Frank Sinatra. f, VIALE 16: «Crna slonova kost»« March In O. De Havllland. ^ MAS3IMO. 16: ((Pomorski robijaS1”' Bendix in A. Ladd. ^ GARIBALDI. 16: ((Veliko spanje«- BOsart in Laureen Bacail. .^| NOVO CINE. 16: ((Ljudje t deV« Zivlenjl», Boris Karloff. KINO OB MORJU. Zaprto. (t, SAVONA. 16: »Izginuli rokopi8”' Russell in R. Montgomery. #( IDEALE. 16.30: »Cesar in KiedP®' V. Lelgh. C. Raina. Film v b«‘ ODEON. 10: oEna noč v Rio«, A-T* v D. Ameche in C. Miranda* * barvah, j, MARCONI. 16. »Nemirna lel8’’' Arthur, Lee Bovvman. j,, AZZIJRRO. IG: «Skandal v družini*1 Bali, George Brent. q, RADIO. 16: »Zakladi južnih mor1^’ Houston. tl„ ADIJA. 15.30: «Trsovci slonove " H. Lowery, P. Morrison. 0, VITTORIA. 16; ((Senca preteklost* Trevor, A. Schirlev in V, f’ovy ijcifi VKNEZIA. t6: (ittoblr KoodPre lrt«Nekoč le bila neka Wt< BELVBDERE. 16.30: »Lisičke«, Dbvls, STADION, ai! k Jaz |o branim*’ KINO V LJUDSKEM VHTU. jj‘! je iz Virginije«, M. Scott, G. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 9. septembra se je rodilo 8 otrok, umrlo je 8 ljudi, porok je bilo 12. Civilne poroke: tramvajski nameščenec Donald Mc Cormick in zasebnica Ana Arnaudo, narednik Robert F. Plerce in zasebnica Antonija Tremul. Cerkvene poroke: uradnik Renato Aschleri in zasebnica Angelina drami, hotelir Massimlliano Rizzo In zasebnica Irma Lublana, uradnik Fran-cesco Maurantonlo in uradnica Caroll-na Vuga, električar Ubaldo Tandoi in zasebnica Nerina Saule, kuhar Arman-do Petronlo in zasebnica Marija In. drigo mizar Angelo Schlllanl in zasebnica Giorgina Podreka, študent Stani* slav MarinSek in zasebnica Nada Ferlani, jtrugar Francesco Študent in zasebnica Bianca Cunja, mizar Lutgl Vldlmari In zasebnica Romana Ban. tlmrll so: 73-letna Katerlna Dallno vd. Sepplch, 2 meseca Stari Aldo Espo-sito. 60-letni Oiovannl Querzol», 76-letna Marija Fornasaro por. Aita, 74-letni Antonio Csstellani, 72-letni Antonio Cremoll, 63-letni Emillo Canetto, 36-letna Marcella Zozzer por. Zaril. združili s prostorom, kjer so bile garderobe in kopalnice. Tu bodo uredili moderen velik trg. DosloJ so dogradil) 14 vrst sedežev na tribunah. Pripravljajo pa betonske konstrukcije Se za 16 vrst. V kratkem bodo dokončno uredili IgrišCe. ODBOJKA Balkansko-srednjeevropsko prvensko V nadaljevanju tekmovanja za balkansko-srednjeevropsko prvenstvo v odbojki so bili doseženi naslednji rezultati: Bolgarija-Madžarska (moški) 3:2 (16:6, 16:11, 10:15, 10:15, 15:12). Bolgarija-Madžarska (ženske) 2:0 (15:7, 15:7). V tekmovanju moških ekip sta doslej nepremagani Jugoslavija in češkoslovaška. Hilli RADIO lili« 7,30. Koledar. 7.35. Jutranja glasba. 7.45. Napoved časa in poročila. 11.30, Reprodučifana glasba. 12.00. Sodobna Ahgllja. 12.10. Salonski orkester. 12.45. Napoved čaša in poročila. 13.00. Glasba po želji. 13.40. Slavni pevci. 14,00. PorOCIla. 14.15. Dnevni pregled svetov, nega tiska. 17.30. Operetna glasba. 18.00. Naša povest, 18.15. Manjši pevski ansambli Iz oper. 18.30. Ciganska glasba. 18.45. Cesar Frank: Simfonične variacije za klavir in orkester, lfi.00. Tehnik* in gospodarstvo. 19.19. Orkestralna glasba. 19.45. Napoved časa lri poročila. 20.00. Pestra koncertna glasba. 20.30, Tržaški kulturni razRicdi. 20.45. Poje Almozllrt Olga. 21.00. Mojstri besede. 21.30 Lahka glasba. 22.00. Simfonični koncert slovenske filharmonije (prenos \t Ljubljane). 23.oo. VeCerne melodije. 23.15, Napoved Caaa in poročila. 23,30. Kaj vam nudi jutriš. nji spored. 23.35. Polnočna glasba, i 24.00. Zaključek. PL AVAN J E PLAVALNE TKKMFS ZA PRVENSTVO TRŽAŠKEGA OZEMLJA Ce bo vreme dopuščalo, bodo v nedeljo v Cedasu plavalne tekme za prvenstvo Tržaškega ozemlja. Program je isti, kakor bi moral biti prejšnjo nedeljo v Sv. Nikolaju, ko so bile plavalne tekme odgodene. Začetek tekem ob 10 uri zjutraj. Tekme bodo veljale tudi za Frauslnov pokal. Odg. urednik STANISLAV i Tiska TržsSkl tiskarski *a* NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2800 Ur; Cona B: 144, 414, 792, 1440 lugollr; FLRJ: 5S, 165, 3 Poštni tekoči račun za STO-ZVU: ((Založništvo Primorski dnevnika, Tf»t 11-5374; za FLRJ: »Primorski dnevnik«, uprava: Ljubljana Prispevek k razjasnitvi spora med KPJ in IH Milovan Djilas: Borba za socializem v Jugoslaviji in V. kongres KPJ ZADNJI POZDRAV DR. BENESU x zvarih ! Med poročilom o delu V. kongresa KP Jugoslavije se bom zadržal samo pri nekaterih, na kongresu postavljenih in osvetljenih vprašanjih. Drugi tovariši iz biroja CK KP Jugoslavije se bodo Pred organizacijami, ki so jih izvoli le, dotaknili v svojih poroči-*. opalih, vprašanj. Vprašanjat, * se jih bom dotaknil, so: 1. o P°aojih in poteh graditve socia-izma v naši državi, točneje povedano o zaprekah, ki ovirajo 0 graditev, in 2. o izgradnji novega človeka, človeka socializma P naši državi. Toda preden preidem k tem vprašanjem, mi dovolite, da se na kratko dotaknil nekate-, čeprav najbolj splošnih momentov o delu samega kongresa m o njegovem pomenu za našo za r^° ter na*° državo, pa tudi delavsko gibanje v splošnem. Najpomembnejši dogodek v no-ranjem življenju naše partije ?re, °f1Ce naše države, zbrane v *^i fronti, so pod vodstvom naše partije prevzele oblast, razlastile na ta ali oni način burio-azijo v mestih, se polastile vseh vodilnih gospodarskih položajev in s tem ostvarile vse osnovne pogoje za zgraditev socializma v naši državi. Torej je delo V. kongresa KP Jugoslavije potekalo sredi bitke za izvršitev prvega petletnega plana, sredi bitke za zgraditev osnov socialistične družbe pri nas. V. kongres KP Jugoslavije je zasedal v času, ko se demokratične in protiimperialistične sile z ZSSR na čelu bore za Utrditev miru, imperialistične in reakcionarne sile z ameriškimi imperialisti na čelu pa intenzivno pripravljajo novo vojno za dosego svetovnega gospostva. V. kongres KP Jugoslavije je bil v času, ko imperialisti ogrožajo zlasti svobodo balkanskih narodov, torej tudi narodov Jugoslavije kot najaktivnejše in najbolj izpostavljene demokratične protiimperiatistične pozicije. To so okolnosti, v katerih je potekalo delo V. kongresa■ Tem okolnostim je treba dodati še neko drugo posebne vrste. Delo V. kongresa je namreč potekalo v času, ko je bila partija — njeno vodstvo in njeno delo — izpostavljena napadom drugih komunističnih partij, napadom, ki so bili po svoji neutemeljenosti in metodah doslej neznani v zgodovini delavskega gibanja. Delo V. kongresa je potekalo v času borbe naše partije proti poizkusom njene razpustitve in o-slabitve. Ti poizkusi so izvirali v glavnem od zunaj, od drugih partij, doma pa od relativno maloštevilnih nezdravih antipartijskih demoraliziranih elementov. V. kongres je bil močna manifestacija enotnosti partije, nedvoumen odgovor vsem tistim, ki hočejo razbiti našo partijo in našo državo. V. kongres je jasno začrtal — tako v programu KP Jugoslavije kakor tudi v drugih sprejetih sklepih in pa izjavah referentov ter diskutantov — po kateri poti in s kakšnim tempom se mora razvijati naša država. V kratkem je mogoče to pot tako, kot in ** začrtal V. kongres, opredeliti na tri glavne značilnosti. spremenili zakoni graditve socialistične družbe, ki so jih odkrili Marx. Engels, Lenin in Stalin. Pot, oblike razvoja, revolucionarna praksa — so drugačni, toda splošna zakonitost je ista. Tega prav nič ne spreminja dejstvo, da izdajalci socializma pri nas — različni oportunisti, likvidatorji, trockisti, malomeščanski malodušneži, ljudje neizpolnjenih in neomejenih ambicij, različni frazerji in guleži marksizma — povezujejo svoje antipartijsko delo z resolucijo Informbiroja, nekateri izmed njih pa celo beže v države ljudske demokracije in ZSSR ter tudi dobe podporo. Predvsem so med temi ljudmi tudi neposredni agenti imperialističnih držav, ki se jim je sedaj ponudila možnost, da oblečejo «revolucionamo» in «prosovjet-sk» obleko. Vendar ne govorim o teh, ampak o tistih, ki to morda še niso formalno postali in se skrivajo za ZSSR, revolucijo, marksizem, leninizem itd. Ver,dar pa t> bistvu med prvimi in drugimi — ni nobene razlike. Tako prvi kot drugi se bore proti socializmu v. Jugoslaviji in ribari- Dejansko se ne morejo sprijazniti s tako naglim tempom graditve socializma pri nas, s tako nepomirljivim stališčem našega CK, naše partije in naših narodov glede graditve socializ- pri nas, v. njih se je prebudila kapitalistična, lastniška duša. zato iščejo izhoda iz »težkega* (zanjel) in tbrezperspektiv-nega» (zopet — zanjel) položaja, prikrivajoč na relativno lahek način svoj beg pred ljudstvom in svoje izdajstvo države s tem, da se priključujejo Inform-biroju in se proglašajo za dosledne pristaše marksizma-le ni-nizma, za int er nacionaliste, prijatelje ZSSR (čeprav je dejansko ZSSR zanje samo velika država, ki jo dejansko ne marajo in ki jih zanima samo toliko, ker ona v. tem položaju ne soglaša 2 našim partijskim vodstvom, katero se trudi s socialistično zgraditvijo). To pomeni, da ima graditev socializma pri nas v glavnem iste težave, ki jih je imela tudi v Sovjetski zvezi — to je, da nudijo kapitalistični elementi poteg relativno odkritega tudi dvoličen prikrit odpor, p glavnem po ljudeh, ki so se na različne načine in v različnih razdobjih borbe vriniti v vrste delavskega ter demokratičnega gibanja. To so naši trockisti in buharinovci. Splošna zakonitost je torej ista kot V ZSSR in bo takšna tudi v drugih državah, ko se bodo odločile za odločno in nedvoumno smer v socializem, vendar je manifestacija te zakonitosti drugačna. Pri nas se — zaradi naglega tempa socialistične graditi^ (upoštevajte.1 v drugem letu po vojni smo “* brez vojnega komunizma, brez dolgotrajnega razdobja obnove izdelali in začeli uresničevati petletni plan, ki je postavil državo neposredno na prag nove socialistične druibe) — naglo razvija tudi notranja politična borba. Takšen tempo je mogoč, zaradi notranje ekonomske strukture naše države, drugič, zaradi visoke zavednosti naših množic, zbranih v Ljudski fronti, ki so pripravljene korakati za partijo, tretjič, zaradi nestutenega sodelovanja, stalnega dotoka vedno novih množic v borbo za zgraditev, četrtič, zaradi mednarodnega položaja (obstoj ZSSR in vrste demokratičnih držav, kakor tudi močnih socialističnih in demokratičnih, gibanj), Pri nas se torej vzporedno z odkritim oaporom kapitalističnih elementov v mestu in na vasi, značilnim, po zgodovini VKP(b) za razdobja pred odločilno bitko za končno zgraditev socializma, pojavlja tudi dvolični odpor istih elementov v naSih vrstah, značilen zlasti za razdobje dokončne zmage socializma. Graditev socializma z lastnimi silami 'TRETJA ZNAČILNOST. Naša dežela gradi socializem z lastnimi silami, S tem nočem, kar je razumljivo, reči, da mi hočemo in želimo, da je tako. Naše stališče o tej stvari je popolnoma jasno označil V. kongres in je tako; gradimo socializem z lastnimi silami zato, ker želimo do maksimuma razviti lastne proizvodne sile, ne pa zaradi tega, ker nočemo te site združiti s socialističnimi silami drugih držav. Ne morejo nam oprostiti tudi to. da hočemo Zgraditi socializem brez pomoči Sovjetske Zveze, Zaradi razjasnitve vprašanja izgraditve socializma z lastnimi silami in tudi vprašanja poti te izgraditve moram obrazložiti tudi to Vprašanje, to je vprašanje izgraditve socializma brez (to je liven državnega okvirja) Sovjetske zveze. To vprašanje so v indirektni obliki poudarjati naši kritiki (čeS da hočemo izgraditi socializem brez Sovjetske zveze, oni pa baje s Sovjetsko Zvezo). V zvezi s tem je treba prej Ugotoviti nekatera dejstva. PrVič: nihče ni nikdar naši partiji, točneje povedano najemu CK-Ju jo v kalni vodi razburkanega socialističnega morja, če pogledamo različne Petričeviče, Vlade Dapčeviče, Late Ivanoviče, Dra-gile in njim podobne, vidimo, da bi ti neljudje — v kolikor nekateri od njih še. niso storili — postali agenti in obveščevalci imperialističnih držav v vsakem težkem. položaju, v vsakem položaju, v katerem je potiebna, če hočemo vzdržati do konca, neizčrpna hrabrost in neizčrpno zaupanje, ki ga more imeti samo delavski razred kot razred, od posameznikov pa samo častni res. nični revolucionarji, Vendar so ti različni begunci in izrodki tako po svoji preteklosti, kakor po svojem značaju takšni, da so lahko vohuni kogar koli in izseljenci v. kateri koli državi. Razumljivo je, da ni slučajen pojav, da ni med njimi že od prisege naprej doslednih, preizkušenih komunistov. Razen tega pa svoje izdaje ne morejo z ničemer opravičiti, kajti oni izdajajo socializem V svoji državi. Tega prav nič ne spremeni dejstvo, da delajo to pod vplivom ali po nagovoru iz drugih socialističnih držav. govoril kar koli v zvezi s tem. Glede na to smo prisiljeni, kadar je govora o tem, da se glede dejstev naslonimo na eni strani na do sedanjo prakso, na drugi strani pa na tisto, kar govori o teh vprašanjih Lenin. Iz dosedanje prakse vidimo ,da se ekonomski odnosi razvijajo na podlagi že ustaljene trgovine in ne na podlagi (kakor bi moralo biti) postopnega približevanja ekonomiji in vsestranskega medsebojnega spoznavanja raznih socialističnih držav ter pri tem paziti na to, da bo to približevanje na podlagi enakopravnosti, to je, da razvija tiste produktivne sile v vsaki izmed njih, za katere imajo največ naravnih in drugih pogojev, in da je spoznavanje obojestransko. Glede na to smo bili tudi mi prisiljeni trgovati na čim boljši način, vsekakor pa smo trgovali slabše od mnogih drugih, ki imajo v trgovini več izkušenj. Kar zadeva približevanja ekonomiji in vsestranskega medsebojnega spoznavanja — niso nikdar prišli v tem pogledu nikakršni resni in lUCii ne neresni predlogi, v kolikor pa je bil kdo pobudnik podobnih stvari, oziroma je protestiral, da se taki predlogi ne postavljajo — je bita to Jugoslavija in njeno ljudstvo, ki nista n. pr. mogla nikoli razumeti, Zakaj v ekonomski izmenjavi med njim in socialističnimi državami morajo veljati isti zakoni kakor med kapitalističnimi državami. Glede na to nam praksa ne daje in ni dala nikakršnega materiala, ki bi nas potisnil na Unijo, da ne gradimo socializma z lastnimi močni. Nasprotno, praksa nam je govorila, da moramo razvijati socializem, če hočemo v resnici razviti svojo državo, čim bolj možno, in da ne to, kdaj bodo tudi drugi spoznali pravima načela, po katerih bi bilo treba trgovati, znavati itd. — z eno besedo — da bi spoznali pot povezave socialističnih »konomij v eno celoto. Praksa nam Je govorila, da moramo čim bolje izgraditi socia- lizem, in mi smo to delali, delamo in bomo delali. Kajti, čemu potem oblast našega delavskega razreda in delovnih množic, če ne zato, da po svojih možnostih ustvarjajo novo družbo. Ta oblast bi se degenerirala, če ne bi po motnosti gradila socializem, Oi se v resnici izpreminjala iz proletarske, ljudske demokracije v navadno buržoazno republiko. uovorec večkrat o vprašanju bodoče združitve socialističnih ekonomij in tudi držav, je Lenin poudaril, da je ta z družitev neizbežni zakon razvoja, da imperializem ustvarja predpogoje ustvaritve enotne svetovne socialistične ekonomije, m tem je Lenin često poudaril, da bodo posamezne oblike razvoja, posamične državne in druge posebnosti ostale dolgo časa tudi v socializmu. in da se mora v vsakem primeru združevanja socialističnih držav uresničevati na podlagi prostovoljnosti. Torej, Lenin pravi, da je združevanje zakon, toda zakon, ki se ustvarja na podlagi prostovoljnosti, postopoma, v raznih oblikah, to je na pudlagi zavestne akcije tistih, ki se združujejo. Lenin ne pravi, da mora neka država počakati s svojo socialistično graditvijo vse dotlej, dokler niso ustvarjeni vsi pogoji za popolno združitev z drugo socialistično državo. Nasprotno, iz Lenina izvira, da mora vsak graditi socializem čim bolj in čim hitreje, ker bo tako tudi krepkejši proti kapitalizmu in da pri tem išče oblike, lahko bi se ustvarila združitev. Mi se ne odrekamo Leninu. Vselej smo bili Za to, da se na podlagi leninizma rešujejo vsa vprašanja, da se, torej, vsa vprašanja, ki nastajajo med socialističnimi državami, rešujejo z odprtimi diskusijami, na temelju sporazumevanja. Kajti nas. vsekakor, ne uči leninizem, da je treba približevanje in združevanje socialističnih držav ustvarjati tako, da bi se z izmišljanjem najbolj neverjetnih neresnic in podobnih ukrepov, naperjenih proti drugi socialistični državi, proti komunistični partiji in vtadi v tej državi, z mobilizacijo najslabših elementov »zagotovilo«, da pride do tega združevanja. Takšne odnose smatramo za nepravilne in nedopustljive. To so odnosi iz starega sveta in ne bi smeli biti značilni za odnose med socialističnimi državami in za njihovo zbliževanje. Naravno je, da mora imeti v borbi za zbliževanje socialističnih držav — ki je sestavni del borbe narodov proti imperializmu — vodilno vlogo najmočnejša država, država, ki je v graditvi socializma prispela najbolj daleč, konkretno — Sovjetska zveza, Kakor glede borbe proti imperializmu, tako tudi glede tega ne moremo oporekati vodilne vloge ZSSR. Spor ni v tem, ali priznavamo ali ne priznavamo vodilne vloge ZSSR v borbi za socializem na svetu. To vlogo zanika samo tisti, ki se ne zmeni za stvarnost, za dejanske odnose sil na svetu. Toda ta vodilna vloga se, kakor mi pojmujemo leninizem, ne dokazuje in ne utrjuje s tem, da se zanika in podcenjuje borba drugih narodov. Vzemite za primer Jugoslavijo. Sedaj je v modi v komunističnem tisku, da —■ pod lažnim videzom poudarjanja vodilne vloge ZSSR ne omenjajo borbe naših narodov ali pa jo namerno podcenjujejo. In kaj to pomeni? kongres je namreč potrdil, da imamo dovolj sil, da lahko ustvarimo socializem z lastnimi silami. Hkrati pa je V. kongres podčrtal, da bo naša partija storila vse, Tovariši ! S tem bi zaključil vprašanje izgraditve socializma v naši državi, kakor ga je postavil V. kongres. Ker pa sem v zvezi s tem, ycvoril tudi o tistih, ki kritizirajo (v kolikor se lahko razne izmišljotine imenujejo kritika!) našo partijo, mi dovolite, ,ia je Zorna \ kongres posebno po- bothi kmečkemu uprajdnju, fdji ‘x/a socialistično preobrazbo nerl ’ tem pogledu je V. kongres par£ .UTnno določil bodočo linijo tem-l3e' Ta.liniia je v glavnem v se »in f , **^na preobrazba vasi j)r izvrSiti samo na podlagi Q(g'invo'jriosti delovnih kmetov. toij 8 vključitve delovnih kme-da *tj-drugB je vatno samo sfco r,,' imenujemo — ekonom-vani0etir‘^emn1ei f- prepriie-kmpt 8lr°ttW*Wh in srednjih je * Praktičnimi ukrepi, da Šarf3 Vključitev v različne gl ,0e koristna. Upravni in drU-SJcofliv j 40 **‘kaj lahko samo Proč J morejo zavleči Celoten ^ciaui^<”l(iariH )e treba’ d,‘ ie lattu ,cna preobrazba vasi redar do^liotra)en proces. Ven skon/t‘l’ knr razumljivo, ne Bourf/. j dolgotrajen, kot to radi arjajo različni oportunisti v drugih komunističnih partij ah, ki so nas sicer «kritizirali», da sploh ne želimo socialistične preobrazbe vasi in da smo se združili s kulaki. Za karakteristiko tega procesa pri nas hočem poudariti tole: že sedaj se pojavljajo pri naših kmečkih zadrugah, ki so pretežno nabavno-prodajnega značaja, ne samo kolektivne oblike dela, različne vrste (predelovanja in drugo), ampak tudi kolektivna lastnina zemlje in proizvodnih sredstev. Kmetje v zadrugah so namreč začeli obdelovati kot skupno zemljo različne pašnike, zapuščena zemljišča in podobno. To Je za kmete velikanskega praktično-vzgojnega pomena. Zadružna lastnina in obdelovanje zemlje bosta naraščala vzporedno s prepričanjem delovnih kmetov, da morajo živeti na nov način, vreden ljudi, vzporedno Z možnostmi socialistične države, da preskrbi vas s tehniko in kadri. zaradi tega moremo že danes reči, da U prvi petletki ne bomo samo pripravili popolne socialistične preobrazbe naše države, torej tudi vasi, ampak da bomo tudi precej napredovali na poti k tej popolni preobrazbi. Z drugimi besedami: že ob koncu te petletke ne bomo imeli samo močne socialistične industrije, ki bo sposobna zagotoviti nadaljnji normalni in neovirani razvoj države v vseh smereh, ampak bomo hkrati imeli v kmetijstvu tudi močan socialistični sektor. Po vsem tem je značilna poteza naše preobrazbe, kot je to kongres Začrtal — nagla in postopna uresničitev socializma. DRUGA ZNAČILNOST. V borbi za socialistično preobrazbo naše države smo naleteli na zapreke. za katere nismo mogli vedeti vnaprej. Te zapreka so v glavnem — vendar ne izključno — moralno-politične narave. Kot vam je znano, se te zapreke omejujejo na — da povemo — kritiko, ki se je začela v pismih CK VKP(b) in s resolucijo Imforrn-biroja in ki se je v nekaterih državah, n. pr. v Romuniji, Madžarski, Albaniji tn drugih, spremenila v čudno obrekovalno kampanjo m tudi vsestransko organiziran bojkot nove Jugoslavije. Torej je značilna poteza naše borbe za zgraditev socializma tudi v tem, da naie graditve ne razumelo nekateri voditelji demokratičnih držav in da jo uradna komunistična gibanja ovirajo, Medtem ko ndm nekateri voditelji komunističnih partij povzročajo teidve, ni postala naša borba ta zgraditev socializma v teoretičnem pogledu nekaj novega, pa tudi n* pomeni odkritje neke nove zakonitosti v razvoju socialama. Prav tako, kot nam nihče ne more t golo trditvijo dokazati, da pri nas ne gradimo socializma “ kajti za to niso merilo njegove trditve, ampak dejansko življenje, prav tako bi bilo nepravilno dokazovati — zato k#; ima graditev socializma prt nas drug tempo in poteka v drugih okolnostih, —* do SO se Borba drugih narodov hreni vodilnn vlngn SZ To pomeni, da našim narodom ubijajo vero v njihove lastne sile, da jim brišejo njihovo zgodovino, da postajajo pasivni opazovalci — kar niso niti najmanj biti in ni bil niti kateri koli drug narod — v veliki borbi človečan-»tva proti kapitalizmu. Marksizem pa nas uči, da so razni narodi v raznih obdobjih razvoja igrali takšne vloge, ki sO začrtale nadaljnjo splošno zakonitost razvoja celotne človeške družbe. Tako je bilo vselej v zgodovini in tudi sedaj v borbi za socializem. Zgodovina ne stoji na mestu in ne čaka, da bi nekdo napravil resolucijo in da se ta resolucija izvede. Nihče ni predvideval, — oko beremo razne resolucije, ki so jih pisali o svetovnem delavskem gibanju pred vojno, da bodo ravno v Jugoslaviji nudili okupatorju najtrši odpor in da bo mala Jugoslavija vzgled proletarske solidarnosti z ZSSR in vzgled, kako se v oboroženi borbi proti osvajalcu odvzema o-bldst izdajalski buržoaziji. In vendar se Je tako zgodilo, Podoben primer je tudi osvobodilna vojntt na Kitajskem in državljanska vojna v Španiji itd. Zaradi tega je zanikanje in podcenjevanje vloge posameznih narodov nezdružljivo z zgodovinskim materializmom sploh ter z učenjem o neenakomernem razvoju kapitalizma ter t njim v tveil neenakomernim razvojem proletarskih revolucij. Brisati m podcenjevati vlogo posameznih partij V borbi ta socialnem — bodisi vlogo o direktni borbi za oblast, bodisi kasneje V borbi za iegra-dltev socializma *— je nepravilno m naravnost zavira zbliževanje naprednih držav im naprednih gibanj, je značilno za stari kapitalistični svet, ki delt narode na boljše tn slabše ter se ne ozira na vse konkretne zgodovinske po- goje, ki določajo v raznih etapah razvoja določene vloge pozamez-nitn narodom. Glede na to delajo tisti, ki mislijo, da se krepi vodilna vloga ZSSR s tem, da se podcenjuje, na primer borba Jugoslavije ali kakšne druge države, dejansko medvedjo uslugo ZSSR ter dajejo hrano imperialistom. da obtožujejo ZSSR — da podcenjujejo druge narode, njihovo borbo ln njihovo Zgodovino Nasprotno, revolucionarna borba drugih držav je sestavni del svetovne borbe, ki sta jo pričela ruski proletariat in ruski narod v oktobrski revoluciji. Borba drugih narodov in njeno priznanje krepita položaj in glede na to tudi vodilno vlogo ZSSR, Vlogo, ki je nastala na osnovi oktobrske revolucije in izgraditvi'' socializma v njej. Toda ravnajo se povsem drugače. Razni karieristi in ljudie dvomljivih pojmovanj in namer podcenjujejo vlogo narodov Jugoslavije, da bi opravičili svoje (in ne njihovih narodov) slabosti v veliki usodni bitki med ZSSR in fašizmom. Olede na to ponavljam, da ni “* kar zadeva nas *— sporna vodilna vloga ZSSR in boljševiške partije, marveč podcenjevanje Vloge narodov Jugoslavije in KPJ tako v osvobodilni vojni, kakor tudi danes, v borbi ea socializem na tem delu zemeljske oble. Ni spomo, nadalje, vprašanje, ali hočemo ati nočemo izgraditi eoata-uma e ali brez sovjetske svete, temveč oblika, način, po katerem se morajo ustvarjati in razvijati odnosi med socialističnimi državami — ati s sporatumeva-njem in medsebojnim zaupanjem, alt pa s sumničenjem in «zavarovanjem« z obtekovalno gonjo frakcij. Izgraditev socializma z lastnimi silami v naši državi Je postavil V. kongres kot možno. Peti lugoslovanshi trockisti in buharinovci Vprašaoje morale v delavskem gibanju Borba za ustvaritev novega človeka /iVniiP Mnogo tisočletij v razvoju človeka je preteklo brez vsake iz-premembe. Vsakdo se je enako hranil kakor so se njegovi očetje in pradedi, ter smatral to hrano za edino pravilno in človeku primerno. Sele tik pred prvo svetovno vojno se je začel ta nazor majati, vojna in njej sledeča mirovna doba pa sta v tem pogledu prinesli odločilne izpremembe. Nauk o vitaminih je opozoril ljudi na vrednote sadja in zelenjave kot človeških hranil. Nastopilo je ponekod pravo navdušenje za surovo hrano, ki pa ga je vzbudila predvsem spretna propaganda in moda, ki je zahtevala vitko telesno linijo. Ako govorimo o surovi hrani, mislimo predvsem surovo sadje in zelenjavo in to ozko pojmovanje je popolnoma izpodrinilo daleko širše pojmovanje, po katerem spada v vrsto surove hrane tudi meso, razne vrste klobas, pa tudi školjke, mleko, maslo in sir. Sedanje pojmovanje surove hrane je skoro istovetno z vegetarianstvom, kar pa nikakor ni pravilno. Nasproti mešani običajni hrani ima serova hrana nq samo omenjeno ipodno prednost, marveč tudi neko lastnost, ki ji zagotavlja stalno mesto v zdravilstvu. Ni treba posebej naglašati, da je slednja okoliščina pri tem daleko važnejša nego modna vitka linija, ki je le bežen pojav. Surovo sadje in zelenjava vsebujeta malo redilnih snovi. To nam bo jasno iz naslednje primerjave: 1 kg surovega masla ima 770 kalorij, 1 kg govedine 200 kalorij, 1 kg kruha 240 kalorij, 1} kg grozdja pa le 75, 1 kg jabolk celo samo 50 alorij. Kakor vidimo ijna sadje zelo majhno redilno vrednost, izvzeti so seveda date-lji, orehi in lešniki. O banani so danes mnenja deljena in je zatrjevanje o njeni veliki redilnosti pripisati spretni reklami trgovcev z južnim sadjem. Kakor so Ijokazala preiskovanja, ima banana natanko isto redilno vrednost, kakor 5 sliv. Druga je seveda stvar pri plo^ dovih žitaric, pri pšenici, ječmenu, ovsu in koruzi, ki so semleti V- kosmiče zelo užitni in prebavljivi. Gotovo da se da tudi pri surovi hrani doseči ravnotežje, vendar se moramo zavedati, da ima surova hrana V splošnem daleko manj redilnih vrednosti. Rastlinska surova hrana ima posebno malo beljakovine. Sočivje ima veliko beljakovine, toda ravno sočivje ne prihaja v poštev pri surovi hrani, ker je večinoma v surovem stanju neužitno. Samo sladki grah je nekoliko tednov lahko stalno na jedilnem listu vegetarianca ali pristaša surove hrane. To okoliščino morajo upoštevati vsi oni, ki hočejo preiti na surovo hrano, namreč nje siromaštvo na beljakovini. Na drugi strani pa je ta način prehrane zelo koristen pri raznih boleznih ledvic. Najtežje oblike te bolezni so ozdravljive s surovim sadjem, ako že ne popolnoma ozdravljive, pa se vsaj blagodejni učinek surovega sadja nanje ne da tajiti. Ze pred leti, ko surova hrana še ni bila v modi, je avtor mnogih razprav o prehrani prof. Noor-den poudarjal pomen surovega sadja in v zdravljenju sladkorne bolezni uvedel sadje zaradi njegove majhne vsebine beljakovin in zaradi popolnega pomanjkanja masti v sadju. Razen tega je sadje tudi popolnoma brez purinovih snovi, ki tvorijo sečno kislino in ki se jih starejši, pa tudi mnogo mlajših ljudi tako zelo boje. Ni pa treba, da bi bilo sadje ravno surovo, kajti tudi kuhano nima purinovih snovi. Pravi protin je postal zdaj redek, zato pa človeka tem češče mučijo sečni kamni. Zoper le-te so zelo umestni brezmesni dnevi,-dva ali trije na teden,-ko naj bolnik uživa le sadje, sadne sokove in zeleno salato. Taka prehrana učinkuje zdravilno in očuva tudi pred nastankom bolezni. Surova rastlinska hrana vsebuje zelo malo kuhinjske soli in v tem je ena izmed njenih najvažnejših lastnosti. To hrano lahko predpišemo povsod, kjer je tre- KLJUB KORISTNEMU IN BLAGODEJNEMU UČINKU SUROVE HRANE NA ČLOVEŠKO ZDRAVJE BI BILO NAPAČNO, UVESTI JO KOT STALNI NAČIN LJUDSKE PREHBANE ba kolikor mogoče izločiti kuhinjsko sol. Cim pravilnejše so na%še predstave o vlogi kuhinjske soli v organizmu, tem več najdemo možnosti, da z neslano hrano pomagamo obolelemu telesu ali očuvamo ogroženo pred obolenjem. Kuhana zelenjava, ako ni slana, sicer ni v skladu z našim navadnim okusom, zato jo marsikdo odklanja takoj ali že po krajšem zauživanju, Zato pa se lahko razširi vrsta raznih salat, ki dado začinjene s kisom, citrono in oljem, zelo okusne jedi. Seveda je razumljivo, da se človek take hrane kmalu naveliča. Največji pomen surove hrane pa je V njenem bogastvu vitaminov. Vitamine potrebuje dete, ki raste, potrebni pa so tudi odraslim. Ako ni vitaminov v hrani, nastopajo avitaminoze, med katere štejemo rahitis, skorbut in vzhodnoazijsko bolezen beri-beri. Nedvomno pa spada v to vrsto še mnogo drugih bolezni, katerih vzroki se dado izlediti le na temelju nauka o vitaminih. Na tem torišču je treba še marsikaj proučiti. Vitaminov je obilo v rastlinah, seveda le v surovih rastlinah, kajti pri dolgem kuhanju vitamini poginejo. Vendar pa je surova hrana nevarna v nekem drugem oziru. Ni dovolj higienična, tako da se lahko prenašajo tifus, paratifus, ob časih epidemije tudi kolera. Tudi razne gliste se prenašajo s sadjem in zelenjavo. Nikakor ni dovolj, ako denemo sadje ali zelenjavo v skledo vode in si mislimo, da je s tem vse DOMISELNI MarkTwain Mark Twain, ki ni samo zabavno pisal, ampak bil tudi v življenju jako šegav, je bil kakor mnogi ljudje njegove vrste v svoji obleki včasih malobrižen. Tako se je primerilo, da je neki dan obiskal slavno pisateljico »Tomove koče«. Hariet Beecher Stowe mu seveda ni oponesla, da vrli možak nima kravate. To je storila še le njegova žena, ko se je vrnil domov brez tega priveska, ki so ga dali svetu Hrvatje. Nekaj časa pozneje se je pri go-spej Stowe oglasil sel s sveženjč-kom. Odprla ga je in našla v njem črno svileno kravato poleg tele spremnice: «Priložena je kravata«. Vzemite jo ven, prosim, in si je oglejte. Danes sem bil menda pol ure pri vas brez te kravate. Bodite tako ljubeznivi, pa mi jo po preteku tega časa vrnite, ker je edina, ki jo imam. Vaš Mark Twain. opravljeno. Ta nedostatek se da vst^j v neki meri odpraviti s tem, da čpiustimo tekočo vodo preko sadja je še zmerom dve tretjini vse zemljanov v starosti nad 10 ’ ki ne znajo niti čitati niti pisan- K &