,	^ _ PSiäiiivinä Itevilkä 1 Öiit.	I>öiihlliä i»avSälifahS.
Stew, 123.	V Uubliani. w nedeljo 24. junija 1§23.	Leid .
mmmmm mmmmum mmmmm
E
'tfme&m mc®säm;
W-, po p®ü Dia mes-smsm ®m s®‘-
U&đsSštsmi ifeifövs wäka i&yL—- T*i&m ü 2^ &rmlaml narior:
Uprävaiitifo: HaHfia trg 3» —	& 44
ogis^
w&miafflGm m} se mtktM mb&b&m m &ä&0¥i&L Safm pif peüaea erasža ŠL1&23&
Narodna skupščina.
NAÖA^JnO SPREJETJE KREDITOV. — TELEFONSKE RAZMERE V SLOVENIJI.
&äßäim§ maim ^feirga 10 strani
ki ts^roic med tisagimi Nevaraost na Miž* utjsst vzhodu. — MI In Bolsari — Amerika la »Tropski kaos. — Voilkta reforma v Ita« M« — Fr. Veber: Problem spoznavanja In kmet» (IJ. — Preporod drame v Franciji. — Poklan insko zavarovanje privatnih name* Sčeoeev. — Flnanfina kriza v Ameriki. — Usoda poljske marke. — Neprilike v Ro-nronlJL ■— Metapslhizem in spiritizem. — Pod polneč nim solncem. — Ljubezen v ^pksk, — Doiitev spolov. — Celjsko la mariborsko pismo itd.
Zavijanje.
VCeraJšnje »Jutro« sf je naročilo v Beogradu senzacäjonalno vest., da je uradniška razprava odgođena. Vlada je izigrala uradniško vprašanje. Ustava je prekršena. Vsa upanja so definitivno pokopana.
Tako nekako se glase bombastični naslovi tendencijoznih brzojavk, ki sa bile lansirane z edinim namenom, da pridobijo demokratom popolnoma izgubljeno reputacijo, vladi pa čim več nezaupanja. Ali jim še ni zadostovalo. Beograjski dopisnik tega glasila je slišal rasti travo, ko pripoveduje svojim čitateljem potek seje v radikalnem poslanskem klubu. Da ne bo v naši javno-sti krivih predsodkov, pribijamo na tem mestu, da poslanci NRS nimajo navade, dajati demokratskim ati drugim opozicijonalnim novinarjem kakršnekoli informacije o stališču kluba na-pram aktualnim političnim ali zakonodajnim problemom. V naši skupščini ni poslanskega kluba, v katerem bi se take zadeve razpravljale diskretneje kakor v radikalnem klubu. Demokratski kovinarji k sejam sploh nimajo pristopa, vsled tega je senzacijonelna vest »Jutra, o poteku seje od kraja do kon-* Ifombinkana — izmišljotina!
Demokrati so se začeli v svoji one-®ogu borbi napram vladi posluževati Pfav ogabnih sredstev. V svojem časopisju Sirijo sistemtično gonjo, ki naj ©ropa vlado slehernega ugleda med narodom. Mi smo že neštetokrat pov-tferffi, da. je taka gonja čisto navaden defetizem, ki ga je treba z vsemi sila-mi pobijati. Demokrati morajo priti do spoznanja, da so časi njihove vladavine za vedno preminuli Gospodu Pribiče-vičii se cedijo zaman sline po ministrskih portfeijih in po oblasti. Ker je tako in ne drugače, nam je odpor propadajoče psevdo demokracije naravnost nerazumljiv.
Demokratski nergači ne pomislijo ati pa iz demagoških razlogov nočejo priznati, da je danes spričo splošne gospodarske krize treba za upravo silno Veliko denarja. Nesramno je, ek resni organi »kritikujejo« delovanje vlade po ■rirankarskih nagibih, da vzbujajo po-uučne instinkte, namesto da bi s stvar-2umi razpravami kazali nova pota in opozarjali na več obetajoče metode zboljšanja.
Naj nam vendar obrazložijo demo-kratski modrijani, kako si predstevijajo nujno pomoč državnim nastavljencem brez vzporednega črpanja iz davčnih virov! Za te izdatke se mora najti red-no kritje. Stvar vendar ni tako enostavna, ko gre v stotine milijonov dinarjev. Mi ne moremo igrati vloge, ki jo je igrala avstrijska ali poljska republika, Do danes je naš finančni in gospo-darski položaj po uvidevnosti radikalnih politikov še stabilen dovolj, da lahko kljubujemo eventuelni gospodarski katastrofi. Danes je to še mogoče. Jutri, ko bi po lahkomiselnem gospodar-Stvu narasle državne pasive na vseh koncih in krajih, te katastrofe ne bi mogel nikdo več preprečiti. Vlada je hitela s predložitvijo uradniškega zakona, ker vidi bedo srednjega staleža. Pokazala je pač mnogo dobre volje' katere ji ne more odrekati nihče, najmanj p« demokrati. Ako je nastopil v iskanju gmotnih sredstev trenutni zastoj, potem je podan tudi stvarni razlog. Radikalni poslanski klub ne more storiti ničesar, kar bi v naglici oviralo razvoj vsestransko zadovoljive rešitve celokupnega problema. Demokrati naj vedo, da bo NRS uradništvu dano besedo držala, nikdar pa si ne bo na strankarski pritisk pastila odvzeti ek-cijske svobode!
Toliko na naslov gospode okoli demokratskega glasila. Pa tudi »Slovence«, ki skuša z desno roko pisati stvarne« razprave o davčnih problemih, z levico pa. venomer grozi »bal-.«feafcesju« 8««gra&u saj £ ftapMaaj.
Beograd, 23. junija, (ž) Današnja seja narodne skupščine se je , otvorila ob 9.30. Po sprejetju zapisnika zadnje seje in po opravljenih formalnostih je odgovoril minister prosvete Trifunovič na vprašanje muslimanskih poslancev Ajanoviča in tov. o otvarjanju osnovnih šol v Bosni in Hercegovini.
Zbornica je prešla na to na dnevni red: debati o zakonskem predlogu glede naknadnih in izrednih kreditov, in sicer o oddelku ministrstva za promet. Demokrat Miloš Savčič je naglasa! važnost prometa za naše pridobitno življenje in zahteval od ministra, naj pomaga ustanavljati zasebne delavnice za popravila vagonov in lokomotiv. Oleda naj tudi na to, da se na račun reparacij nabavi v Nemčiji tvornica za tračnice.. Zemljoradnik Dimitrije Vujič ie kritiziral železniško osobje in nadalje stanje našega plovnega parka, naglašajoč, da je od 78 ladij pokvarjenki 28. —• Minister za promet dr. Jankovič je odgovoril na posamezne opazke opozicije Jn rekel, da je bilo ministrstvo v velikih ne-prilikah po okupaciji sovražne vojske, ker smo zaplenili 16 tisoč pokvarjenih vagonov in 300 večalimanj nerabljenih lokomotiv. Ministrski svet je dovolil, da smejo zasebniki naročiti šest kompletnih vlakov, ki naj služijo kot ambulantne delavnice. Pozdravil je predog poslanca Savčiča glede ustanovitve tvornice tračnic in rekel, da se bodo mogle iz državnih dohodkov popraviti naše delavnice sploh. Nadalje Je govornik omenil, da ni točna opazka klerikalcev, da železniško osobje ni prejelo službene obieke. Govoril je nadalje o stanovanjskih neprilikah prometnega osobja In dejal, da se 1300 vagonov uporablja za stanovanja železničarjev. V bolniško blagajno železničarjev je naloženih 12 milijonov dinarjev. Minister se bo potrudil, da se ustanovijo v važnejših krajih ambulatoriji za železničarje. — Nato preide zbornica h glasovanju o poglavju o kreditih ministrstva za promet, ki se sprejme v večino. Ta kredit znaša 2074S6.678.03 dinarjev.
Na vrsto je prišel oddelek predloga, ki se nanaša na ministrstvo za pošte in brzojav. Po klerikalcu Vrečka je kritiziral demokrat Agatonovič bivšega
Zagreb, 23. junija, (ž) Današnji »Hrvat« poroča, da se je včeraj popoldne vršila seja hrvatske republikanske seljačke stranke, na kateri se je razpravljalo o prepovedi jutrišnje skupščine stanke, posebno pa o motivaciji prepovedi. Na seji se je sklenilo, da gresta dva delegata hrvatske republikanske seljačke stranke k namestniku dr. Ci-miču, da protestira proti tej prepovedi. Zaradi tega sta odšla k pokrajinskemu namestniku strankin podpredsednik dr. Maček fn tajnik dr. Kmjevlč. Pri namestniku sta bila delj časa. Protestirala sta proti prepovedi prijavljene skupščine, posebno pa proti razlogom, ki jih navaja policijsko ravnateljstvo v svojem odloku. Davi so vložili sklicatelji skupščine priziv proti prepovedi., M je bil, kakor se doznava, končuo-veljavno odbit. »Hrvat« poroča, da se bodo zaradi prepovedi skupščine jutri dopoldne sestali volilci hrvatske republikanske seljačke stranke ob 10. url dopoldne v dvorani Hrvatskega Sokola.
Beograd, 23. junija. (B) »Tribuna« poroča: Držanje zagrebškega bloka je v zadnjem času prešlo v novo fazo, To se je opazilo tudi v skupščini po vedenju skupine Spahove in klerikalcev in o pisanju blokaških listov, kakor tudi po izjavah Radičevih. Opogumljen po sofijskem prevratu Radič resno namerava napraviti korake v borbi za svoj program glede izvedbe Protidržavne forme. Za jutri je bilo napovedano zborovanje, na katerem naj bi se izvedla njegova namera. Toda ministrski komite je včeraj pregledal
da klerikalci s svojo taktiko ne bodo uplašili NRS in jo spravili iz ravnotežij. Ce danes razmere niso take, kakor bi morale biti in kakor si želimo vsi, £® *68» kriva predvsem defetistična in
poštnega ministra dr. Miladinoviča. Minister za pošte in brzojav Vukijevtč je povzel besedo in dejal, da se pri ogromni množini pisem, ki se vsak dan razpošiljajo, prav lahko zgodi, da se eno ali drugo zgubi. Kar se tiče gradbe telefonskih prog, je rekei, da je zaznamovati gotov napredek, odkar je prevzel svoj resori Vse policijske postaje v Bregalnici so zvezane s telefonom. Ko je prevzel ministrstvo, je videl, da sta za našo državo najvažnejši telefonski progi Beograd-—Zagreb In Beograd—Ljubljana. Za to je takoj odreda, da se uvede direktna proga med Beogradom in Ljubljano. O gradbi telefonskih vodov v Sloveniji Je rekei minister da je dobila Slovenija v zadnjih treh letih več telefonskih prog, kakor ves čas, ko je bila pod Avstrijo. Za gradbo brezžičnih postaj se zahteva kredit v znesku dva in pol milijona dinarjev. Pri tem ne more biti govora o kakih nepravilnostih, ker so ocenili zemljišča za odkup strokovnjaki — inženirji. Zbornica je nato prešla h glasovanju o naknadnem in izredem kreditu za ministrstvo za pošte in brzojav, ki se .iprejme in znaša 25,229.396.86 dinarjev.
Na vrsto ie prišel oddelek predloga, ki se nanaša na ministrstvo za poljedelstvo in vode. Govorila sta klerikalca Davorin Krajnc in zemljoradnik Vo-ja Lazič.
Beograd, 23. junija. (B) V Beograd so dospeli na poziv jugoslovanskega kluba odj>oslanci klerikalnih organizacij v Sloveniji, da se s klubom in fiannčnim ministrom dr. Stojadinovičem posvetujejo glede novih naklad na davke.
SEJA RADIKALNEGA KLUBA.
Beograd, 23. junija. (B) Včeraj popoldne se je z mriimi odmori pozno v noč vršila seja radikalnega kluba, na kateri se j'e razpravljalo izključno o povišanju naklad na davke, ki so vnesene v načrt zakona o dvanajstinah. Seji, ki je trajala do 12 ponoči, je prisostvoval tudi g. Nikola Pašič. Pred koncem seje se je glasovalo. Z ogromno večino je bila sprejet predlog zakona o dvanajstinah v zvezi s predlogom Nastasa Petroviča, da se Izdela objašnjenje o tem sklepu
vsa poročila o stanju na Hrvaškem in sklenil, da se tega zborovanja Radičevega ne sme dovoliti. Namestniku v Zagrebu so bila poslana navodila. Sinoči že je bila razširjena vest o prepovedi tega zborovanja. Revizijonistične skupine prete že nekaj dni, da bodo zapustile skupščino in Beograd, vendar pa to še ni definitivno sklenjeno in se pričakujejo nove instrukcije od Radiča, ki naj bi jih prinesli njegovi odposlanci. Ti bi'prinesli tudi Radičevo sporočilo vladi in bi imeli gledati, da se sestanejo z nekaterimi člani vlade in radikalnega kluba
Zagreb, 23. junija, (ž) V odločitvi policijskega ravnateljstva v Zagrebu ie rečeno v razlogih za prepoved nameravane jutrišnje skupščine hrvatske republikanske seljačke stranke sledeče: Z naredbo pokrajinske uprave za Hrvatsko, Slavonijo In Medjimurje, oddelka za notranje zadeve, z dne 9. junija 1923, št. 5193, o zasebni rabi državnih zastav, grbov in zastav zasebnih društev, posebno pa na temelju § 1 te naredbe je prepovedano nositi In razobešati plemenske zastave, okrašene z raznimi svojevoljnimi grbi, amblemi ali napisi: — Organizacije hrvatske republikanske seljačke stranke prihajalo na svoje skupščine s takimi zastavami, d asi ne sme Imeti na podlagi § 3, omenjene naredbe nobena politična organizacija svojih zastav. Po naznanilu »Slobodnega Doma« z dne 11. juniia t. L, št. 25, se ni imela vršiti prepovedana skupščina ie za mesto Zagreb, ampak tudi za sosednje okraje in v tem naznanilu se poživljajo organizacije hrvatske republikanske seljačke stranke teh okrajev, da pridejo na nedeljsko skupščino s svojimi zastavami. Zaradi tega se prepoveduje prijavljena skupščina kot nevarna za javni red, tembolj, ker so po § 4 omenjene naredbe varnostna oblastva dolžna, da z vsemi sredstvi in po potrebi tud! z državno silo preprečijo rabo prepovedanih zastav.
razdiralna opozicija.; klerikalci so se igrali dovolj dolgo opozicijonalce, a nergačenje je — to nam bo »Slovenec« rade volje priznal — najprijetnejše opravilo sterilnih in gubUh politikov.
Prepovedana Radičeva skupščina.
NOVA FAZA’ POLITIČNE SITUACIJE.
Razvoj situacije v Bolgarski.
Ü&fc$iiii?ukciiä vlade! — Volitve« — Vlada m boli kmečkega profiprevrata.
Pariz, 23. junija. (B) »Figaro« piše, da so državni prevrat v Bolgarski izvedli v prvi vrsti makedonstvuju-šči, ki sedaj nasprotno obvladajo gospodarsko situacijo in hočej'o Bolgarski usiliti svojo politiko. Ta politika pa je absolutno nasprotna pomirljivi politiki Stambolijskega. Razumljivo je, da so Srbi, ki so v prvi vrsti interesirani, zelo v skrbeh in da z vso jezljivostjo spremljajo dogodke v Bolgarski,
Sofija, 23. junija. (Z) Listi, kritizirajo izjave bivšega ministrskega predsednika dr. Radoslavova v nemškem časopisju, v katerih se kaže prijatelja sedanje vlade. Listi naglašajo, da ni z nobenim sedanjim ministrom v prijateljskih odnošajilr in ako se dr. Radoslavov povrne v Bolgarsko, ga bodo postavili pred sodišče in obsodili. Bolgarski tisk obžaluje Radoslavove izjave in veli, da bi bilo boljše, ako bi molčal.
Caribrod, 23. junija. (Z) Po sinočnjih vesteh iz Sofije se bo nova bolgarska vlada v kratkem rekonstruirala.
Predsednik kabineta Cankov se bo nemara umaknil. Kot njegovega naslednika imenujejo Daneva.
Sofija, 23. junija. (Bolgarska brzojavna agentura.) Tisk piše v splošnem v ugodnem smislu o govoru ministra za zunanje posle dr. Ninčiča, ki ga je imel z ozirom na dogodke v Boi» garski.
Sofija, 23. junija. (Z) Vprašanje novih volitev v Bolgarski še ni rešeno, vršile pa se bodo najbrže v septembru Takoj po volitvah se ima sestati novo sobranje. Vsi listi izražajo zadoščenje, da bo angleška vlada intervenirala pr! Mali antanti v prid Bolgarski.
Beograd, 23. junija. (B) »Vreme« poroča iz Štipa: Todor Aleksandrov je na vse komitaške čete izdal odredbo, naj bodo pripravljene, da pridejo v Bolgarsko, ker je pričakovati zemljo-radniškega protiprevrata. O novi zemljo-radniški akciji se na meji javno govori. Videti je v živem kretanju večje skupine oboroženih kmetov.
Italijanska zunanja politika.
ITALIJANSKA SOVRAŠTVO DO SLOVANOV.
B e o g r ad, 23. junija. (B) Italijanski list »Idea Nazionale« se v uvodnem članku bavi z italijansko zunanjo politiko. List prati, da mora Italija voditi aktivno politiko v kotlini Donave in na Balkanu in sicer z nameom obrambe in ojačenja neslovanskih narodov. Italija ne sme dovoliti, da bi slovanstvo
preplavilo donavsko kotlino ta Balkaa. List dalje trdi, da so to uvideli tudi merodajni politiki in vzeli to za načeta italijanske politike. Dokaz temu so koraki, ki jih ie Italija napravila v korist Avstrije, Madžarske, Bolgarske In Turške,
Nemške reparacije naši državi.
Berlin, 23. junija. (K) Pogajanja med Berlinom in vlado kraljevine SHS, ki so se vršila v Beogradu, so dovedla do tega, da se je Nemčija oprostila brez dajatev živine. Vsebina parafiranega sporazuma je sledeča: Jugoslovanska vlada se odreka vsem pošiljat-vam živine, ki jo ima dobiti za leto 1923 in kasneje, nemška vlada pa je v zameno pripravljena, izvršujoč pogodbo, sklenjeno meseca maja leta 1921. giede dajatev živine, otvoriti jugoslovenski vladi na račun reparacij kredit v znesku 9 milijonov zlatih mark. Priznavajoč odkup svojih obveznosti, se Nemčija oprošča z dovolitvijo kredita 2 mi-
lionov zlatih mark vseh nadaljnih obveznosti, ki izvirajo zanjo iz člena 238. versaillske mirovne pogodbe. Vsi krediti so kraljevini Srbov, Hrvatov In Slovencev na razpolago za nakup blaga v Nemčiji. V okviru pogodbe o od-1 kupu dajatev živine se je nadalje Nemčiji dovolilo zvišati cene za lokomotive, ki so bile naročene v oktobru 1. 1921, in sicer v znesku 17 milijonov zlatih mark ki se vpiše Nemčiji v dobro. Nemčija se razen tega obvezuje, da bo prihodnje leto dobavila za >n milijon zlatih mark soli. O tej pog -dbi, ki potrebuje še ratifikacije, se sedaj razpravlja.
ROMUNSKA KRALJEVSKA DVOJICA V VARŠAVI.
Beograd, 23. junija. (B) Romunski tiskovni urad v Bukarešti javlja sledeče: Krelj in kraljica sta odpotovala danes v Varšavo.
Reško vprašanje.
Beograd, 23. junija. (B) Delo naše paritetne komisije prehaja v končno fazo, ker je italijanska vlada pristala na to, da se morejo skleniti konvencije glede poštnega in železniškega prometa. Po zadnjih poročilih izgleda, da bo naša komisija dovršila svoje delo v kakih treh tednih.
Boj! v Albaniji ponehali.
Podgorica, 23. junija. (B) V Malesini in v Šalji so boji končani, ker je vojska potolkla in razgnala odmetnike. Vojska je zažgala veliko število razbojniških hiš in razbojnikom uničila sestve. Komandat bataljona v Krasni-ču, Prenkzaku ni bil ranjen v baju z odmetniki, temveč ga je po nesrečnem slučaju pri lovu rib ranila bomba.
Beograd, 23. junija. (Z) »Novosti« poročajo iz Podgorice: Po zadnjih vesteh so boji v Albaniji ponehali, ker so ustaši potolčeni.
Ognjenik Etna.
Rim, 23. junija. (K) Obserevatorij na Etni je poročal v noči 22. t. m.: Glavni tok lave se na celi črti pomika naprej in se je razcepil v dva rokava. Prvi }e dosegel sedlino Monte Santo, drugi se pomika v dolino Cerro naprej. Pepelnati dež pada vedno. Reka Lava pokončuje na poti pinijske gozdiče in vinograde, vendar pa mislijo, da ni neposredne nevarnosti za Linguaglosso.
R i m, 23. junija. (K) Delovanje Etne vedno bolj pojenjuje. Škoda se ceni na 70 milijonpv lir. Popolnoma uničeni so kraji Carazza, Catena in Cerro.
Relacijski problem.
London, 23. junija. (K) Kakor iz ve Reuterjev urad, od francoske vlade še ni prišlo končnoveijavno sporočilo, kedaj da se sme pričakovati njen odgovor na angleško vprašalno polo glede reparacijskega problema. V dobro po učenih londonskih krogih mislijo, da odgovor angleški vladi ne bo došel prej, ko prihodnji teden.
Polet na severni tečaj.
Christiania, 23. jun. (Br.) Amundsenov aeroplan, s katerim je hotel leteti preko severnega tečaja, se ie pri poskusnem poletu pokvaril. Amund-sen se bo vrnil v Zedinjene države m parniku Holmesu.
Današnje prireditve.
V	Ljubljani:
V	dvorani filharmonične družbe: »Prva javna produkcija gojencev konservatorija Glasbene Matice.« Začetek ob 20. uri.
Kino Ideal: »Lepotica Pariza.«
Kino Tivoli: »Mrtvaška roka.«
V ponedeljek, dne 25. {unija v Ljubljani:
V	dvorani Filharmonične družbe: »Dre ga javna produkcija gojencev konservatorija Glasbene Matice.« Začetek ob 20. url
Kino Ideal: »Iz dnevnika čestite žene.«
Kino Tivoli: »Kaznjenik iz temnice Sinj-Sing.«
V	Mariboru:
Narodno gledališče: »Vidovdanska proslava.« Začetek ob po! 20. uri.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: Lekarna Trnkoczy n* Mestnem trgu in Ramor pri glavnem kolodvoru.
Zahteiajte v vseh javnih inhalih
JUTRANJE NOVOSTI 1
oiran ŽL'
»jütranje mvöstL«

Štev. T23.
Nevarnost na bližnjem vzhodu.
Bolgarska revolucija !e s svojim bleskom ratemnela žrjavico, ki tli 2e dolgo na raznih mestih bližnjega vsto-ka. Cela vrsta problemov je bila z njo za kratek čas potisnjena v ozadje. Sedaj, ko so se razmere v Bolgarski kolikor toliko razbistrile, nam stopajo ti problemi, seveda nekateri v Cisto «drugi luči, spet pred oči.
Razmerje Turčije do vesesil, posebno do Francije, se je zelo ohladilo. Krivi so Turki, ki nastopajo v vseh zadevah preoblastno. Tako so n. pr. konfiscirali depote atenske banke v Turčiji, ob enem pa tudi depote francoskih bank Credit, Lyonnais, Credit Foncier in Credit Algerien. Taki in enaki razdražljivi dogodki so naravno učinkovali Turško-bolgarsko razmerje ni bilo popolnoma jasno pred bolgarsko revolucijo, po njej je pa še bolj negotovo. Angleški listi so pred revolucijo sumili, da obstoja tajen turško-bolgarski sporazum, ki deluje na to, da nahujska vse balkanske narode proti velesilam, posebej pa proti Grkom in Francozom. Pri razmotrivanju tega vprašanja ne smemo pozabiti, da je bila Bolgarska zaveznica Turške v svetovni vojni. Bolgarsko bi velesile najlažje spravile na svojo stran, če bi ji dale dostop do Egejskega morja, ki ga itak mora dobiti po mirovni pogodbi in ki je za Bolgarsko trgovino življenskega pomena. Trenutek je ugoden za Bolgarsko. Ce bo znala vlada Cankova dovoljno pii-üsniti pri velesilah v tem prašanju in Db enem odkrito pokazala, da ni v no-bepem tajnem sporazumu s Turčijo, bi se položaj na Balkanu, vsaj kar se tiče tega problema, razbistril in bi bila spravljena s sveta spet ena sporna točka v Evropi.
Madžarske besede
in dejanja.
Budimpešta, 23-, jun.
»Službeni list« prinaša naredbo madžarske vlade, ki vsebuje važne odredbe z ozirom na obveznosti, prevzete v trianonski pogodbi v manjšinskih pravicah. V tej pogodbi se predvideva enakost vseh manjšin ne glede na jezik, pleme in vero, kakor tudi enakost pred sodiščem in sposobnost za dosego vseh služb in izvrševanje vsakega poklica. Predvideva se nadalje svobodna uporaba materinskega jezika v stvareh cerkvenega bogoslužja, časopisja in javnili shodov. Ta zakon mora iziti tudi v jezikiii manjšin. V občinah, kjer tvorijo manjšine eno petino prebivalstva, sme ta manjšina rabiti materinski jezik pri oblastih. Te občine imajo pravico, da v medsebojnem občevanju in z drugimi oblastmi in ministrstvom rabijo svoj jezik. Člani manjšin, ki tvorijo peti del prebivalstva v občini, smejo pošiljati svoje vloge na oblasti v svojem jeziku. Oblasti morajo rešitvi takih vlog prilagati prevod v dotičnem jeziku. Predstavniki vseh oblasti se morajo v občevanju posluževati materinskega jezika v slučaju, da ena petina prebivalstva do-tičnega okrožja govori manjšinski jezik. V slučaju neznanja jezika, se mora uporabiti tolmač, zapisniki s člani manjšine se morajo prevesti in samo ta prevod se mora podpisati. Vsaka sodna oblast mora sprejemati vloge v manjšinskem jeziku in uporabljati v slučaju potrebe tolmača. Vsaka občina, cerkev, udruženje in zasebnik ima pravico, da otvori šolo v občini, kjer se nahaja najmanj 40 učencev manjšine. Oni imajo pravico zahtevati, da je njih Jezik tudi učni jezik. Na univerzah se mora otvoriti za vsak manjšinski jezik posebna stolica manjšinske književnosti. Madžarski funkci-jonarji se morajo naučiti v roku dveh let jezik svojega okrožja.
•
(Besede so lepe, a mi bi hoteli videti dejanja madžarske vlade. Ljudem, ki so še
Nadutost .turške vlade je dosegla, odkar so biii Grki poraženi, svoj višek. Njih obnašanje bije vsaki civilizaciji naravnost v obraz. Grkom so stavili pogoje, katerih noben narod, ki se samega sebe spoštuje, ne more sprejeti. Sedanja polfašistovska grška vlada drži grško armado v vojnem stanju. Grško-turško razmerje je v izvanredno kritičnem položaju že precej dolgo časa in ravno radi tega, ker ta položaj traja, se njegova nevarnost podcenjuje. Ta napetost pa ne more trajati dolgo, že radi tega ne, ker velja Grčijo armada v vojnem stanju 7 milijonov drahem dnevno. Do odločitve mora priti prav kmalu, kajti Turki dobro vedo, kako so slabotni.
Kako politiko zasleduje Velika Britanija s tem, da zaenakrat še ni hotela pripoznati nove bolgarske vlade, še ni jasno. Na vsak način hoče s tem udej-stvili pritisk, da se Bolgarska tesno drži tudi v nadalje podpisanih mirovnih pogodb, na drugi strani pa pridobiti na časi’ in počakati, da bo položaj v Sofiji še^ bolj jasen.
Bolgarska je že prve dni svojega obstoja potom izvrstno organizirane bolgarske časopisne propagande v inozemstvu, predvsem v Parizu, krčevito javljala, da je antantofilska, češ, da so vsi člani novega kabineta študirali na univerzah v državah antante. Stvar se seveda ne da kontrolirati od danes na jutri. Dokaz pa na vsak način sloni na slabi podlagi, edino bodoča dejanja nove vlade nam bodo pokazala, ali hoče nova vlada nadaljevati žalostno politiko carja Ferdinanda ali pa bo računala z realnimi dejstvi in korakala po poti sporazuma s sosedi in velesilami. —
Dr. P. V. B.
do včeraj prepovedovali geslo »Fot nem ember« — »Sloven ni človek«, se po našem mnenju ne morejo spreobrniti iz Savlov v Pavle. Te koncesije bodo ostale najbrže na papirju, da jih more vlada pokazati kakemu tajniku Društva narodov, preganjanja Nemadžarov pa bodo še nadalje ostala na dnevnem redu. Ali pa se morda res misli Budimpešta spokoriti? Dvomimo. — Uredništvo.)
Slovanski svet.
— Nemška gimnazija v Prahaticah na Češkem. Ker je češkoslovaška vlada sklenila zapreti prahatiško nemško gimnazijo zaradi prepičlega števila učencev, so Nemci pričeli obširno zakulisno akcijo, da bi se zgoraj omenjena srednja šola ohranila. Vse-kako pa se Nemci zastonj trudijo, zakaj ne samo prahatiška gimnazija, temveč tudi vse nepotrebne nemške srednje in strokovne šole bi se morale iz varčevalnih razlogov odpraviti, odpraviti zlasti kričeča krivica v Pragi,’ kjer pride na 2300 Nemcev ena srednja nemška šola, a na 35.000 Čehov tudi ena. — Nemci imajo v slovanskih državah v izobilju ljudskih in srednjih šol, na tisoče in tisoče Slovanov v nemških državah pa nima niti enega šolskega razreda. To so nevzdržni odnošaji, v nebo vpijoče krivice!
— Komunizem na Slovaškem v agoniji. V celi slovaški deželi je opaziti, kako umira komunistovska ideja. Danes se nahaja komunizem na Slovaškem že prav v agoniji, ki so jo pospešile zadnje, neuspele stavke. Zbeganci komunistovski so se kai razkropili. Velika večina je stopila v kr-ščansko-socialno stranko poslanca Vrabca.
ZRAKOPLOVSTVO.
London, 23. jun. (Br.) V pondeljek se tu prične mednarodni zrakoplovni kongres, na katerega je poslalo zastopnike 15 držav.
Pariz, 23. junija. (K) Senat je privolil v zvišanje kredita za zrakoplovstvo za 15 milijonov.
£@ ss zanimate za m* godke onosfran
vaškega zvonika
in ste si svesti, da smo del živega telesa onstran Evrope, da živimo v mednarodnih zvezah, potem se gotovo ne boste ogrevali samo za večkrat precej kratkovidno domače cepljenje in neplodne prepire raznih lističev, temveč boste hoteli biti informirani tudi o vseh evropskih problemih.
3U1RÄN3S NOVOSTI
prinašajo dan na dan izvirne dopise stalnih poročevalcev ne samo iz domovine, temveč tudi iz inozemstva. V kratkem času svojega obstoja so postale »Jutranje Novosti« najbolje informiran slovenski dnevnik o tu- in inostranskih dogodkih, o domačem in mednarodnem položaju.
O raznih aktuelnih prašanjih vam ni več treba listati po tujih časopisih, »J. N.« prinašajo izvlečke francoskih, angleških, italijanskih, grških itd. časnikov in revij, tako da so tudi oni, ki re znajo tujih jezikov ali ki nimajo prilike čitati tujih listov, natančno informirani o mišljenju evropsekga časopisja.
Kupite si parkrat »J. N.«, čitajte in primerjajte. Svesti smo si, da jih bosre potem gotovo naročili, kajti brez njih sploh ne boste mogli več shajati.
Skrb NRS za malega kmeta.
Na zahtevo poslanskega kluba je bil na celo kraljevino razširjen § 471 srbskega civilnega zakona, po katerem se kmetu ne sme odvzeti 5 oralov zemlje in tudi ne hiše in najnujnejših gospodarskih potrebščin eksekutivnim potom, tudi če davka ni plačal. S tem je dokazano, da je Narodna radikalna stranka res prava zašcitnica malih slojev. Ta zakonska odredba je bila od tistega dne, ko je bila stvorjena, fundament male Srbije, kajti seljak se je zavedal, da mu tudi v najskrajnejšem slučaju nobena sila ne more iztrgati rodne grude in hiše. Na to socijalno in moderno zakonsko odredbo še vrnemo v eni prihodnjih številk.
Resnica o koruzi.
Beograd, 23. junija.
V zadevi koruze, ki je bila poslana v Slovenijo, se je obrnil Vaš dopisnik do ministrstva za soc. politiko, kjer je dobil sledečo informacijo:
»Slovenec« z dne 22. t. m. ie objavil vest iz Beograda, ki pravi, da je minister za socijalno politiko na intervencijo posl. Škulja odobril, da se pošlje v Slovenijo 27 vagonov koruze. To vest je treba popraviti v toliko, da je bila odpošifiatev te koruze odrejena na intervencijo Glavnega odbora NRS za Slovenijo potom ministra dr. Zupaniča ter na urgenco velikega župana ljubljanske oblasti, g. dr. Lukana. (Namen vlade, pomagati Sloveniji, datira še iz one dobe, ko se g. Škulju o tej koruzi ni niti sanjalo. Uredn.)
Orsanlsadia MUS.
— Vojnik. V pondeljek, dne 25. tega meseca se vrši zaupniški sestanek NRS Poroča delegat iz Ljubljane.
— Celje. V torek, 26. tega meseca se vrši širši zaupniški sestanek NRS. Poroča delegat iz Ljubljane.
Celjsko pismo.
Mariborsko pismo.-1
Celje, 23. junija.
Zadnjič sem Vam kratko* opisal naše kulturne prilike. Danes Vam hočem nekoliko opisati strankarsko življenje v: našem mestu.	•.	'cr
Kot najstarejša stranka v našem mestu se smatra demokratska stranka,-katere pristaši so po večini Slani nekdanje dr. Kukovčeve narodne stranki na Štajerskem. Ta stranka je imela, dokler je bil v Celju še dr. Kukovec, tukaj svoj center za Štajersko in je bilo takrat njeno delovanje iz Celja zelo intenzivno. Odkar pa se je dr. Kukovec preselil v Maribör, pa je tudi prešlo vse delovanje- stranke' na Maribor tako, da v Celju ni-o njenem delovanju, več mnogo slišati. Ce bi' ne imela tukaj svojega časopisa, bi o njej he vedeli mfiogo. V občinskem svetu ima sicer 12 odbornikov ter tudi župana, ki pa je takorekoč samo njen reprezentant, ker je svoječasno pripadal takozvani slogaški struji. Trgovstvo in in-dustrijstvo je pričelo stranko zapuščati in se pridružuje državni radikalni Stranki.
Klerikalci v mestu samem nimajo mnogo pristašev. Voditelji te stranke v Celju sicer skušajo pridobivati taL...vendar pa mnogo ne bodo doseglL V občinskem odboru ima 4 zastopnike. -jt-'
Socijalni demokrati so sicer po končani vojni imeli v Celju -mnogo pristašev, ki pa počasi zginjajb kakor sneg. po solneu. V Celju in njega okolici ima nekaj pristašev takozvana Bernotova frakcija, ki je sedaj prenesla iz Ljubljane v Celje svoje delovanje ,in izdaja sedaj tukaj svoj dnevnik »Naprej«. Zadnje dni pa čujemo po mestu neko šepetanje, da: se v tej stranki nekaj krha in da je odstopil njen predsednik Franjo Koren, ki je /držal skupaj še oficijelno SSJ. Ce se na seji pokrajinskega odbora, ki se. jutri v nedeljo vrši v Celju, ne pobotajo, bo šlo v »franže« še tisto, kar so dosedaj šiloma držali skupaj tzv. Bernotovci. V občinskem odboru ima stranka 10 zastopnikov,
Sorodna komunistična stranka v. Celju nima tal in se tudi ni nikoli skušala tukaj zasidrati in pričeti z delovanjem.
Kar še tiče narodnih soci j ali-stov, morem reči, da nimajo!/posebnih izgledoy na uspeh. V občinskem, - zastopu ima ta stranka 6 odbornikov, pri prihodnjih volitvah pa bo najbrže izšla precej' oslabljena. To ni’ njena krivda. Stranka je pač le preveč provincijalna, danes pa ..gre vsa težnja zavednih volilcev in.mož za tem, da vstopajo v velike, celodržavne stranke.
O Novačanovih republikancih se ne splača govoriti. Pri zadnjih volitvah so sicer nekaj rogovilili, sedaj pa so s svojim voditeljem vred nekam izginili.
Tudi Samostojna kmetijska stranka nima ni v mestu, ni v okolici skoro nobenih pristašev. • - "
Bolj v poštev prihajajoča je n e m š k a stranka. Rekrutira se iz nemških trgovcev in njihovih nemških nastavljehčev ter znanih bivših nemškutarjev. Ti ljudje posebno v zadnjem času, odkar imajo svojega nemškega poslanca v Beogradu, precej samozavestno nastopajo, kar je posneti tudi iz pisave njihovega nemškega glasila. Nevarni pa kljub temu nišo in ne bodo.
Kot najmlajša stranka se je pri nas pojavila Narodna radikalna stran-, k a, katera pridobiva tudi pri nas/vedno več pristašev, posebno med trgovstvom in
Industrijstvom. Oni, ki se ji priključujejo, so že siti raznih obljub in . fraz erst va ' dragih strank, zato so pričeli uvidevati, da je edino koristno, se priključiti .močni celodržavni stranki, od katere lahko upajo, da bo na desno in levo krepko zastopala njih interese in da edino od nje lahko pričakujejo pozitivnih uspehov.
Naj bo danes dovolj. V kratkem pa se zopet oglasim.
Dixi.
RAZPRODAJA RUSKIH DRAGULJEV.
Boljševiki so nagomiliii velike množine briljantov, ki so jih pobrali iz bančnih safeejev, od pobitih in zaprtih kaznjencev ter iz državnih shramb. Sedaj hočejo; boljševiki te dragulje in briljante prodati. Posredovanje izvršuje sovjetski poslanik v Berlinu, Krestinski, kateremu jih tudi polagoma pošiljajo. Sedaj jih ima v Berlinu 12 kilogramov, radi česor so francoski in nizozemski draguljarji zelo vznemirjeni, ker se boje, da bi močno padla cena briljantom, če bi se jih naenkrat toliko ponudilo. 'Največ teh briljantov se tihotapi v Zedinjene države.
Med svetovno vojno so veljali za promet na državnem mostu posebni predpisi. Kdor je hotel priti iz mesta čez državni most, je moral pasirati desno stran, medtem ko so morali pasanti iz desnega brega Drave proti mestu uporabiti levo stran. — Tega predpisa še je takrat občinstvo tudi strogo držalo in se je tudi promet na državnem mostu vršil brez težav in nevar,. nosti. Po svetovni prekuciji so skušale na-Z še oblasti sicer vzdržati tozadevne prometne predpise, toda temu se je uprlo v prvi vrsti nemčursko občinstvo, posebno ono iz Pobrežja, ki naših oblasti hi hotelo priznati , in ki se zaraditega tudi ni več pokorilo tozadevnim naredbam. Promet na državnem • mostu se vrši sedaj zopet v istem neredu, kakor, pred svetovno vöjpö, 'dasifavnO bi bilo v interesu rednega prometnega življenja na državnem -mostu želeti, da bi pri»-, stojna oblast zopet vzpostavila tozadevne, predpise.
Pri nakupovanju živil imajo naše gospodinje na mariborskem trgu- težko stališče. Za par sto kron se mora vrniti gospodinja iz trga skoraj praznih rok. Neznosno draginjo pri sadju in zelenjavi so povzročile predvsem naše branjevke s tem, da v zgodnjih jutranjih urah pokupijo od kmetic vse poljske pridelke in od konsumentov zahtevajo čezmerne cene z domalega 2ÖÖ odstotnim dobičkom. Tako je n. pr. zadnjo soboto neka branjevka hotela kupiti od kmetice vse češnje, katere je kmetica pripeljala na trg. Dočim je kmetica za liter, češenj-zahtevala 20 K, je branjevka češnje prodajala liter za 80 K. Pri vozu dotične ' kmetice stoječe gospodinje in kuharice pa so se postavile na noge in se nakani branjevke uprle z grožnjo policije in branjev- . ka je izginila od voza k svoji stojnici kakor — kafra, ker se je bala zaslužene kazni. Nadzirajte strogo brezvestne - dražite-Ije vsakdanjih potrebščin!
Dne 21. t. m. popoldne smo nesli k zadnjemu počitku telesne ostanke -pokojnega višjega davčnega upravitelja Mih. Švar-ca,, ki je po dolgotrajni mučni bolezni izdahnil svojo blago dušo, zapustivši vdovo in hčerko. Pokojnik je bolehal že v predvojni dobi in ko mu Me neizprosna • smrt'
. vzela njegovega edinega, nad vse ljubljenega sinčka, se je njegovo zdravstveno-stanje zelo poslabšalo. — Pokojni Mihael’' Švare je pokazal svoje iskreno ’ narodno -prepričanje posebno tedaj, ko se je v Slo-' venski Bistrici, kjer je služboval dolga leta, z velikimi vsestranskimi težavami usta-;' novil slovenjebisterški »Sokol*. Nemškutarji, so skušali ustanovitev na vse mogoče načine preprečiti in vsem onim, ki so se takrat borili proti nemškutariji za »Sokola«, je stal pokojni z umnim nasvetom vedno krepko in neomajeno na strani. Za vse njegovo požrtvovalno delo na narodnem, polju bodi mu na tem mestu izrečena prisrčna ža-. hvala. Preostali ženi in hčerkici izražamo globoko sožalje. Naj se tolažita s tem, da . si je pridobil pokojnik neveljivih zaslug za naroda blagor, procvit in prosveto.
Politične novosti
iz Beograda.
Zahteva M. Laglnje.
Beograd, 23. junija. (B) Na seji administrativnega odbora se je prečltala ža.-'
hteva Matka Laginje, da se mu izplačajo -poslednje dnevnice za čas pretekle skupšči-, ne. Ker je to načelno vprašanje in bi se torej morale izplačati dnevnice tudi drugim poslancem hrvatske zajednice, ki so zapustili preteklo skupščino, je odbor to vprašanje odložil v svrho posvetovanja z vlado,
Diplomatska služba.
Beograd, 23. junija. (B) Kadar bo gotov zakon o uradnikih v skupščini, se bo . ustvarila za uradnike ministrstva zunanjih del posebna uredba, ki bi bila dopolnitev, temu zakonu in ki bi se nanašala na tehnično stran diplomatske službe. V ministrstvu se že dela na tej uredbi in takoj, ko se sprejme uradniški zakon, bo stopila tudi ta, uredba v veljavnost.
Novi prosvetni zakoni.
Beograd, 23. junija. (B) Včeraj se je vršila v ministrstvu prosvete pod predsedstvom g. Miše Trifunoviča zelo važna seja, kateri so prisostvovali vsi referenti ministrstva. Na seji se je govorilo o novih prosvetnih zakonih, o predstavnikih ' učiteljskega udruženja in o raznih poslih ministrstva. — Razen vsega drugega se je razpravljalo tudi o redukciji uradništva.
Pismo prijatelju
v Pamdiž.
Dragi! Mnogo, prav mnogo bi ti moral poročati, vendar ne zameri, če marsikaj to ali ono pozabim. Moj spomin je namreč človeški, rešetast in ne obdrži niti stotine vseh vtisov v svojih pomanjkljivih predalih. Poleg tega sem v svojem podedovanem napuhu tako nesramen in si domišljujem, da je to celo dobro zame; kajti sicer res ne ve,m, kaj bi bilo z mojo nesrečno butico. Poleg tega upam, da moja pozabljivost niti nebeškemu kraljestvu ne bo v škodo, če-l>rav se gotovo pri vas v prvi vrsti zanimate za nas verne Slovence.
Pred nedavnim časom smo zelo temeljito obravnavali pri nas vprašanje, kdo je v Jugoslaviji »suženjska natura« in kdo »robska duša«. Poklicani in nepoklicani faktorji so prelivali svojo učenost in svoje goreče prepričanje v hladno črnilo in na ta način brez potrebe pokvarili mnogo papirja, ki je danes silno drag. Kaj so koncem koncev sklenili in do kakšnih rezultatov so prišli, tega ne vem. Kdo naj bi vse vedel na svetu?! Zdi se mi pa prav gotovo in Je to seveda moje čisto zasebno mnenje, ki ga ne bi za nobeno ceno hotel, naprtiti javnosti, zdi se mi namreč, da vsi tl goreči debatanti niso mnogo razmišljali o dedičnosti. To vprašanje bi prišlo pri tej debati v veliki meri v poštev, pa je stvar nekam smolnata, ker dedičnost ni jxtpolnoma raziskana in človeka včasih tozadevne teorije in hipoteze le prerade puste na cedilu. Ako je bil moj oče ali ded štedljiv, še ni s tem rečeno, da sem tudi jaz varčen; ako je bil mo] oče suženjska natura, še ne pomeni, da sem tudi jaz. Prešern je bil velik pesnik, njegova hči pa samo neznatna — šivilja. Je torej to vprašanje zelo komplicirano In je težko povedati, kdo je danes vsled preteklosti suženjska natura in robska duša. Treba bi bilo poklicati, kakor omenjeno, znanost na pomoč, a v tem slučaju si niti naša znanost ne ve pomagati. Torej —?
Kako je čudno in skoro, — no, nočem rabiti izraza, — ako zaide znanost v politično brozga, kaže afera med vseučil. prof.
Hauptmannom in Malom. Prvi je premalo »katoliški«, pa so ga vs'ed tega napadli. Vsa stvar se meni — seve.-spet čisto osebno — zdi otročja in nevredna tako odlične inštitucije, kakor je po mojih mislih univerza. Je že lahko, da ločimo veselje v »nebeško« in »peklensko«, ločiti znanost v dve politični skupini se mi pa zdi absurdum, mogoč samo pri kulturno tako visoko razvitem narodu, kakor je pač naš mili narod slovenski
Ako pa že enkrat gremo v to smer, potem nas čaka seveda na vseh poljih prav obilo dela. Ali je n. pr. še katoliški stavec tisti, ki stavi brezverske knjige, da — omenim samo eno malenkost. Takih je sicer še mnogo, a po mojem mnenju ni vredno govoriti o njih. Zato raje sklenem s prisrčnimi pozdravi vedno tvoj
Tone Zemljan.
Iz prnkga žialpjo.
Pevski zbor
„Glasbene Matice“
v Ljubljani je imel v petek zvečer svoj redni občni zbor. Zborovanje je bilo zelo številno obiskano. Zborovanje je otvoril predsednik zbora g. Prunk. Pred vsem je z zadovoljstvom ugotavljal, da je dosegel zbor po svojem 30 letnem delu letos rekord v delu in petju.
Iz izčrpanega tajniškega poročila gosp. Peruzzija posnemamo; Moškemu odboru je predsedoval g. Josip Prunk, ženskemu odboru Klemntina Hrovatin, pregledovalca računov sta bila gg. Ivan Mušič in Joško Cvek. Iz odbora so izstopili tekom sezije dr. Jos. Cepuder, Albin Pleško in dr. Cenka Cepudrova. Koncertno delovanje je bilo usmerjeno v smislu 50 letnega Jubileja Glasbene Matice in 30 letnega obstoja pevskega zbora. Jubilejne slavnosti so se pričele 15. decembra 1922 s predavanjem dvor. svet. dr. Jos. M a n t u-a n i j a v Filharmonični dvorani o delovanju Glasbene Matice in r'enem pomenu za razvoj slovenske glasbe. Redni koncerti ao
bili štirje, in sicer: 16. oktobra, 1- decembra, 17. decembra in 7. januarja. Dne 6. in 7. maja se je vršilo osvajanje izvirnega novega dela svet. Antona Lajovica »Psalm«. Dalje so bili trije koncertni nastopi in sicer povodom kongresa Jugoslovanskega ženstva, Vsesokolskega zleta in povodom poseta »Stankoviča« v LjubljanL Pokrajinski koncerti so bili višek delovanja, katerega ni dosegel še noben zbor. Imel je 14 pokrajinskih koncertov v vseh važnejših mestih Slovenije, pri čemer., se mora pohvalno omeniti vrlo jpožrtvovalno delo aranžerja g. Mahkote in preds. S-Prunka, za kar se jima izreka zahvala. Cisti donos pokrajinskih izletov znaša preko 20.500 Din za blagajno Glasbene Matice. Pevci so bili povsod gostoljubno sprejeti, koncerti razprodani. Dalje je omeniti razne nastope pri pogrebih, slavnostih in družabnih prireditvah. Pevski zbor je nastopil povodom smrti člana dvor. svet dr. Franca Zupanca, pri prevozu narodne žrtve Masla-Podlimbarskega, pri narodnem pogrebu 24. februarja povodom smrti zaslužnega dr. Ivan Taavčarja, pri prevozu v domovino judenburških žrtev in mučenika Iv-Endlicherja in ob smrti matere dvojnega ustanovnega člana g. Ferd. Palovca. Dalje je sodeloval zbor še pri pevskem društvu v Moravčah, pri sprejemu sokolskih gostov v avgustu in ob priliki invalidskega kongresa. Za 30 letni jubtiej je dobil pevski zbor častno diplomo Zveze slov. pevskih zborov. Slede razni jubilejni koncertu Moški zbor je imel circa 67 pevcev, ženski zbor 58 pevk. Tajniško kakor tudi blagajniško poročilo, ki izkazuje precejšen prebitek sta bili odobreni. Viharnemu priznanju se je pridružil predsednik Prunk s kratkim zahvalnim nagovorom. Dalje je občni zbor sklenil, da priredi pevski zbor pevsko turnejo po Češkem od 1. do 11. novembra, kjer priredi v večjih mestih po en v Pragi pa dva koncerta. Ravno radi teh priprav pa se ne more udeležiti pevske tekme v Zagrebu, ki se vrši obenem s proslavo društva »Kolo«.
Po podrobni debati glede češke turneje so bili izvoljeni v novi odbor: Na mesto g. Prunka, ki je odklonil nadaljno predsedstvo, je bil izvoljen za	e.
Skalar, tajnik dr. Viktor Vovk in blagajnik Lasbacher, arhivar Jocip Cera r in preglednika, računov K o n t e in Galovič. Za načelnika moškega zbora je bil imenovan g. P e r u z z i , za ženski zbor Pa Hrovatinova.	'
Gosp. Prunk je čestital novemu odboru in se zahvalil za podporo pri delu in vsestransko solidarnost. Želi zboru, /da ohrani to navdušenje in vnemo za naloge, ki nas čakajo. Dr. Žirovnik se je iskreno zahvalil g. Prunku v imenu zbora 'za njegov trud in delo. Stavil ga je za zgjed vsem in ga prosil, da ostane tudi še nadalje naklonjen zboru, kar je gosp. Prunk v Prisrčni zahvali tudi obljubil. Pri slučajnostih se je sklenilo sodelovanje jkivodom kongresa učiteljev iz Beograda, za kar se ie posebno toplo zavzel g. Prunk, češ da bodo ti gostje učitelji ponesli našo pesem in slovensko ime v svoje kraje, kjer nas še ne poznajo. Določil se je nastop na Vidov dan v Kazini na vrtu, poslovilni sestanek zaključene sezije pa se vrši v torek 26. junija. S tem je bil dnevni red izčrpan in izredno živahno zborovanje zaključeno.
— Spored I. javne produkcije gojencev konservatorija »Gasbene Matice« v Ljubljani v nedeljo, 24. junija 1923 ob 8. uri zvečer v dvorani »Filharmonične družbe«-. L a) Reger: Scherzo, b) Schumann: V strahu, igra na klavir Leben Anica, II. kons. let. (šola gdč. Macher). 2. Čajkovski: Sredi šumnega bala, poje Finjko Ivan, I. kons. let. (šola ge. Wistinghausen). 3. Singelee: Faust, fantazija za gosli, igra Pfeifer Leo, IV- Pripr. r. (šola g. Šlais Jan). 4. Mendelssohn: Na krilih petja, poje Kocuvan Fran-čiška, III. kons. let. (šola ge. Wistinghau-sen). 5. a) Čajkovski: Nocturno, b) Dvo-fak: Valček, klavir, igra Orel Vladimira, IL kons. let. (šola ge. Golia). 6. Adamič E.: Na lipjci zeleni, poje Jug /'Ulan, II. kons. let. (šola ge. Wistinghaus j 7. Allard:-Brindisi-Valse. gosli, igra Lubec Roza,. L kons. let. (šola g. Jeraj K i- S. Fielitz: Sen pozabljenja, poje Renčelj Vida. HI. kons. let. (šola ge. Wistinghausen). 9. Sitt: Concertino, op. 37, gesii, igra Medved Ivo, ■ I. kons. let. (šola g. Miclil Jos.) 10. Strauss: a) Ljubezen svojo nosim, b) Poslavljam se ljubček: poje Dobida Mina. 111. kons. let.
(šola ge. Wistinghausen). 11. a) Raff: La fileuse, b) Čajkovski: Na saneh, klavir, igra Kusslik Marija (šola ge. Golia-Kobler). . — Ravnateljstvo konservatorija vabi v prvi vrsti starše gojencev in glasboljubeče' činstvo, da poseti te produkcije. V kritje ; stroškov se pobirajo prostovoljni prispevki.
— »Katoliška« in »nekatoliška« znanost. Povodom spora, ki je nastal v neki znanstveni diskusiji med. univ. profesorjem g. dr. L. Hauptmanom in g. arhivarjem dr. Malom se nam poraja misel, ta spor pravzaprav ne spada v dnevne liste. Tisti, ki je prvi skozi okno zavpil na ■ ulico, naj množica presodi, kdo ima prav, se je brezdvomno pregrešil zoper čast znanstvenika- Znanstvena polemika naj bi se vodila hladno, v resnem tonu in izključno v znanstvenih listih. Stroga znanost se ne piše za široke mase, marveč za večji ali manjši krog strokovnjakov. Znanstveni re- . zultati naj poprej vzdržijo ogenj interne znanstvene kritike in potem naj se jih, že treba, servira publiki v poljudnem tolmačenju. Resnici na ljubo bodi Povedano, da je g. dr. Hauptman prvi zavpil pa ujjco, toda stvar je razumljiva- ker je bil — izzvan.
— Paul Jean Langlois preminul, V Parizu je preminul v 61. lem svojega življenja slavni francoski fiziolog P. J. Langlois. Bil je ravnatelj fiziologičucga oddelka na zdravniški fakulteti v PaFzu.. ^ tajnik društva za fiziclogično psihologijo.
— Esperantski, kongres v Zagrebu. V dneh 29. do 30- julija se bo vršil v Zagrebu kongres vseh esperantistov iz naše države. Na kongres_u_ boco razpravljali o načinih, kako dvigniti esperanisko gibanje v naši državi na cmo višino, ki so jo dosegli esperantisti drugih držav. Pred otvoritvijo • se oo vršila svečana služba božja z espe-rantsko pridigo. Med mašo bodo prepevali esperantsKe pesmi. V narodnem gledališču se bo vršila zvečer predstava v esperant-skem jeziku. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično vožnjo za vse tu- In ino-zeros.ce udeležence kongresa.
Ail sže le obnovili naročnino za Jutranje Novosti?
r TOwrm r-----
iJUTRANJE NÖVOStl.«
Stran 3
Dn@vn@ nmmtL
J — Adriatische Bank Wien. Podružnica Jadranske banke na Dunaju se je ^osamosvojila. Včeraj, v soboto zjutraj šse }e na Dunaju vršil ustanovni občni 'zbor samostojne delniške družbe »Adri-atische Bank« s sedežem na Dunaju. 'Akcijski kapital novega bančnega zavoda. znaša nom. avstr. kron 500,000.000. V predsedstvu novega zavoda sta generalni konzul Božidar Čerovič in Edvard knez Auersperg.. Ravnateljem sta'bik imenovana gg; Rudolf Haas in Egon Srebre. —, Preosnova prvotne tržaške. Jadranske banke in njenih podružnic po. ozemlju bivše Avstrije, ki se je vsled povojne spremembe političnih mej morala izvršiti in še je započela z ustanovitvijo Jadranske banke d. d. ‘■Beograd 'za ozemlje kraljevine SHS, je 'sedaj z 'ustanovitvijo nove Adriatische Bank Wien za ozemlje avstrijske republike zaključena.
— Pokojninski zavod privatnih nameščencev. V datiašnii prilogi prinašamo zopet .strokovni članek o pokojninskem zavarovanju privatnih nameščencev, o vprašanju. Iti je danes ne samo aktualno, pego direktno pereče; Današnji članek je- tretji v vrsti te razprave;-Ker je že prvi članek .vzbudil, posebno v. prizadetih krogih, veliko zanimanje, ne dvomimo, da bo tudi današnja razprava o tem predmetu doprine-'s!a zopet nekaj k pojasnjevanju tega zanimivega, in važnega vprašanja. Zato opozarjamo 'posebej na ta članek v prilogi. K te-hot pripominjamo, da je avtor današnjega članka v zmoti, ker misli, da je bil napisan članek »Pokojninske rente« objavljen dne 17. i m. v »Jutranjih Novostih« kot odgovor na prvi -članek o istem predmetu. Ta drugi;članek šmo'namreč prejeli,, še predrto lsnto dobüi prvega.
— Dan treznosti. Razdrapane .povojne razmere so vzrok, 'da ne vidimo Številnih tajnih sovražnikov, ki dan za dnetn glodajo-ha naši življenski sili, ki je predpogoj, za napredek našega naroda in človeštva .sploh. [Dva najhujša nasprotnika sta nikotin ih alkohol. Posebno slednji zavzema, prvo mesto* tako z' ozirom na .njegovo škodljivost,, kakor tudi razširjenost med narodom. Njegova zasluga je, da se polnijo ječe in policijski registri,'njemu se imajo zahvaliti šte-vilne žrtve za svojo .žalostno .usodo. Pijanec izgubi vsako veselje do dela, vso živ-Ijensko energijo. Sam spozna, da j® sam sebi na. poti, toda mesto, da bi se. poboljšal.-pade vodno globokeie, dokler žalostni? ne premine.' Toda z njim često trpijo tudi njegovi svojci, Iza katere pdmenja pravo breme. Njegova ' dovzetnost za razne bolezni je velika in pozni rodovi morajo nositi sledove njegovega življenja. Kdor torej, uvidi tp, še mora boriti proti alkoholu, ki znači veliko nesrečo za splošni narodni .'blagor. — Dolžnost vsakega, ki resnično Hiubi našo mlado državo in mü le'žl na srcu [njen nadaljni procvit, naj se udeleži da-i^~.nleKa praznika treznosti. Toda to ni do-iTP'1’ Pan bo dosegel svoj namen samo, Z50 se vsi združili in' z združenimi Sp-®1	tega krutega sovražnika,
besedam in sklepčni morajo slediti dejanja!
,	~ Francoska predstava v Ptuju. Dija-
Kinle In dijaki državne realne gimnazije v Ptuju so vprizorili 16. t. m. v tamošnjem gledališču pod vodstvom prof. dr. Zelenika in pod okriljem francoskega krožka in drž. realne gimnazije predstavo Corneilleve tragedije v petih dejanjih, Cid-a v francoskem jeziku. — Gledališče je bilo nabito polno in gledalci so bili. očarani vsled izneuadljive preciznosti, umevanja in dovršenosti, s katero so igrali ti diletantje, ki so imeli vsi krasne, za ptujski oder neobičajne kostume.
Prireditev je počastil francoski konzul 5tz Zagreba, g. de Berne Lagarde, ki je ča-stital mladim umetnikom na odru, in pa tudi Lveč- gpstov iz Maribora in okolice.
~ Zaključek šolskega teta v Beogradu. {Včeraj so se razdelila letna šolska spriče-jvala na vseh srednjih šolah v Beogradu Učni uspehi so letos mnogo boljši nego lanskega leta.
v,,. ~ Kongres Ferijalnega Saveza. Letoš-
kongres Ferijalnega baveza se oo vršil
15. julija na beograjski univerzi. Prvi svečani seji bodo prisostvovali zastopniki ijseh beograjskih prosvetnih organizacij, ^ngres bo trajal dva dni, nakar bodo de-leSatl obiskali Topolo, da se poklonijo bla-Sopok. kralju Petru I. Osvoboditelju.
— Zrelostni izpiti na kr. realni gimna-:ziji s slovenskim in nemškim učnim jezikom s? napravili sledeči kandidati: Arko Herta, D taxier Viktor, Piccoli Jurij, Slavitsch Maks, Wistinghausen Rikard, Wittme Jožef. Izpitu je predsedoval g. univ. prof, dri Karol Ozvald.
— V okrožnem agrarnem uradu v Mariboru sta imenovana za sekretarja druge Mase Mata Gregorovič, dosedaj v Murski Soboti in za višjega geometra dru-
if? Juraj Dembič, dosedaj tudi y .Murski Soboti.
~7„u°nrist Office v naši državi. Te dni ie odobrena organizacija »Putnik«. Osnovala se bo zadruga, ki bo v centrih tujske-ta prometa otvorila potniške pisarne. Za sedaj so te Pisarne predvidene za Beograd, fešreb', SÄ SBlit’ Ljubljano, Subotico in Skoplje, a za čas kopaliških se-
g® se ,b«lc,.?tJhonie.tudi v važnih kopali-^fli Id letoviščio. o tem se bo ustreclo gu! hajvečjih potreb Potujoče publike. Potnik si “O lahko nabavil direktni vozni iistek za Potovanje ne samo v naši državi, temveč £° celem kontinentu in celo preko morja, te pisarne bodo lahko dajale brezplačno" Vse potrebne informacije glede potovanja d *a;, Gledaliških predstav itd. Zadruga bo dobljena sredstva zopet Upo-aoijala v svrho razvoja tujskega prometa v nedeljo, dne 24. t. m. bo imela zadruga v Beogradu glavni občni zbor. Naši prV1 lourist OfficU se bodo načeli otvarjati že iv te^u prihodnjega meseca.
dn oT Uavek na poslovni propet. Dne 21. stv, 1 ^ sc.3e mudiI v Ljubljani v sprem-ča ’ gx°^p:, min' taJnika Milana Cvijanovi-
i^načeimka finančnega ministrstva g. Hl-goi' Vodopivec, da tudi pri nas po nalogu Prir	^r# ^^°jachnoviča pregleda
Prilil. 0 davka na poslovni promet. Ob ti eijj-* s® ie. kakor nam javlja fin. ddega-t,okr^?otovil0' da razlike v praksi poedinih je obstojajo v bistvu le v tem, da se razlolledbaJ izven Slovenije iz tehničnih ukren-iv deloma zakasnila, in da se je Pokrl-0’ kar treba, da se davek tudi v teh ča*- a]lnab Pobere in predpiše, kakor dolo-zac-f- on- Dalje se je konstatiralo, da deleča v cbče pravilno tolmači določbe in
da le v nekaterih točkah treba še normativnih navodil finančnega ministrstva.
— Gostilničarji in kavarnarji sc opozarjajo na naredbo pokrajinske uprave, ki velja od dneva objave v Uradnem listu, t. j. od 23. t. m,, dalje in ki določa, da znaša davek na ponočhi obisk tako gostilen kakor tudi kavaren po 1 Din na osebo. — Da se porabijo zaloge- davčnih listkov, naj se izročata gostom jv gostilnah po dva davčna listka za obisk' gostilen, gostom v kavarnah pa po štiri '- davčni listi za obisk kavaren. ...
— Proti ppTišanju hišno najemninskega davka v Sloveniji, ki je že sedaj najvišji v celi Evropi, is_..poslala Pokrajinska zveza društev liišnih_ posestnikov za Slovenijo v Ljubljani protesti g.: min. predsedniku Paši-ču in g. fin. ministru dr. Stojadinoviču' z zahtevo, da se- nameravano 30 odstotno zvišanje ne izvede,' Omenjena zveza se je v tej zadevi obrnila tudi na poslance v Beogradu. Tekom'priliodnjega. tedna bo Zveza sklicala protestni, shod proti nameravanem povišanju tega .davka.
— »Slmpljei&simus« prepovedan. Z odlokom ministra' ža notranje zadeve od 15. junija je prepovedano uvažati v našo državo in po njej' razširjati nemški list »Sim-plicisšifnus«, ki izhaja v Miinchenu, ker s svojimi publikacijami škodi interesom naše države.
— Deloma ' hkinjen paketni promet z
dalmatinskimi primorskimi mesti. Včeraj smo na tem mestu poročali, da še je začela stavka na vseh ladjah v dalmatinskem in hrvaškem obrežju.1 Zaradi mornarske stavke je ukinjen poštni promet z več dalmatinskimi mesti. Ta mesta so: Dubrovnik, Cilipi, Ercegnovi, Gruda, Gruž, Cavtat, Metković, Zelenika, Mrcine in Ptočice. — Upanje je. da bodo lastniki ladij prihodnje dni ugodili upravičenim zahtevam mornarjev in kapitanov in da bo v kratkem zopet upostavljen poštni promet z zgoraj navedenimi mesti.-
— Vročina v Ameriki. Iz Chicaga poročajo: Zaradi vročine zadnjih dni je umrlo 17 oseb.
— Brezplačna, kinematografska predstava. Ob priijki proslave treznosti, v nedeljo, .dne 24;- junija, priredi Zdravstveni odsek v kino Matica brezplačne kinematografske predstave s. predavanjem. Predstave se vrše'ob 11. uri dopoldne, ob 4. in 6. uri popoldne ter pb 8. uri zvečer. Igral se bo francoski film »Voznik smrti«. Zdravstveni odsek vabi vse ljubljansko prebivalstvo, da si ogleda film.
— Utopljenec v Savi. Pod Drulpvko pri Kranju so našli, v Savi moškega utopljenca, ki je moral biti že 3 do 4 mesece v vodi. Bil je 35 do 40 let star, srednje po-stave, močan, rjavo oblečen, z vojaškimi čevlji, in že tako razpal in objeden, da se ni moglo več ugotoviti njegove identitete.
— Tatinska dekla. Mizarju Majzelu na Malencah je pobegnila dekla Zora Novosel. Odnesla je več raznovrstnih stvari in odpeljala tudi psa prepeličarja »Pubi«.
— Pobegnil je iz zaporov voj. okruga v Mariboru France Kalan, mehanik iz Stare Loke pri Kranju.
... — krediti, voli. Neka izvozna tvrdka za živino je kupila .te dni v Bizoviku izredno težkega in lepega vola, ki je imel žive vage, 982 kg in je stal kilogram po 14 in pol Din. 14.149 Din kar znači za eno žival -res lep skuplček. — V Klakah pri Skofeljci ima neki posestnik vola, ki tehta že 820 kg. Taki slučaji so razveseljivi, ker nam pričajo o lepem napredovanju naše živinoreje.
— Kranjske novosti Cercle fran-0 a i s. V zadnjem času se je lepo razvilo to mlado društvo, ki ga vodi prof. V. M a -r in ko in ki mu pripada veliko število tukajšnjih dam in nekaj gospodov. Menda po po zaslugi ljubljanskega Institut francais dobiva društvo brezplačno vse važnejše francoske časopise in revije ter ima že lepo knjižnico,. Človek lahko čita istočašno kot Ljubljančani najnoVejše pariške dnevnike prav tja do bulvardnih listov in dela ubogim Nemcem v Poruhrju krivico -istočasno, ko v Ljubljani novinarji te krivice prestavljajo v slovenščino- Vendar se kljub razveseljivemu razvoju. društva znanje plemenite francoščine zafÜ po mestu seveda še ne širi epidemično, ;pač pa brezdvomno zelo napreduje ter preganja nesrečno nem-.ščino. Želeti bi bilo sarno še, da dobi cercte primeren društveni lokal. Ne vemo, v kateri budžetni postavki’ francoskega zunanjega ministrstva se skriva darežljivost, ki takorekoč hrani naš cercle, ali to nas ne moti, ker je francoska odprta mošnja tudi nam v prid in ker upamo, da se zato med nami ne bodo še pojaviji pretirani franko-naroda Pa ' ^°bji Prijatelji francoskega
— Celjske novosti. Proslava trezno st j. Danes v nedeljo se vrši proslava treznosti v vseh krajih po Sloveniji. V celjskem političnem okraju ta proslava odpade, ker so vsied epidemije Škrlatice in ošpic prepovedani vsi shodi ter sploh vse prire-ddvf: — Nov živinozdravnik Vojteh nrabaiek se je naseill v Celju na Glavnem trgu v hiši Hranilnega in posojilnega društva..— Pouk je bil včeraj v soboto vsled epidemij predčasno zaključen na vseh celjskih ljudskih šolali. — Novo tovarno za izdelovanje perila so postavili v Gaberju pri takozvanem »Lastnem domu«. Tovarna prične v kratkem obratovati. — Vod za falsko elektriko se sedaj stavi od -Celja dalje proti Trbov-fjam. Kakor pa se vedno močneje čujejo glasovi, naše mesto ne bo deležno falske elektrike, ker se mestna občina in falska elektrarna vsied pretiranih zahtev Fale ne moreta zjediniti. — V mestnem parku priredi železničarska godba danes v nedeljo od 1L do 12. ure dopoldne brezplačen koncert. — Konji so hoteli v banko. V petek okrog 3. ure so se zaleteli Ježovni-kovi konji v vrata podružnice Ljubljanske kreditne banke na križišču Glavnega trga. ^trli so šipo na vratih ter eno napisno tablo; Hujšega se ni zgodilo. — Modno ‘n manufakturno trgovino je otvpril v Aleksandrovi ulici g. Jože Zabuk-sek __ Novi ravnatelj Glasbene x',aJ. c «• Kakor čujemo, l>o s prihodnjim soisKini letom na zavodu Glasbene Matice eiJ.u wevzel vodstvo istega g. Karel San-cm, ki je deloval že z najboljšim uspehom na konservatoriju Glasbene Matice v Ljub-uani. /, osebo g. Sancina, kateri je Celjanom se dobro znan kot član slovitega »Zi-kovega« kvarteta, dobi ta naš važni kulturni zavod izvrstnega pedagoga in umetnika. — Gl e d alii k ega mojstra išče mestno gledališče v Celju. Prošnje fe na-siayijati Dramatičnemu društvu.
— Mariborske novosti. Kgkor se doznava, dospe v sredo ati četrtek v Maribor novoimenovani škof dr. Andrej Karlin. — V minulem tednu je umrlo v Mariboru osem oseb, od teh štiri moškega in štiri ženskega spola. — Nočno lekarniško službo bo imela prihodnji teden lekarna »Wolf« v Gosposki utici. — V torek 26. in v sredo 27. t. m. priredi iianco-ski filozof dr. Evgen De Gyn v veliki Gč-tzovi dvorani eksperimentalni večer iz telepatije in sugestije. Ker obravnava predavatelj ta-vprašanja iz znanstvenega stališča, je pričakovati jako zanimivega večera. — V soboto, 23. t. m. je um r 1 a v Mariboru Felicita Heric, hči vpokojenega šolskega ravnatelja g. Matije Herica. — Na tukajšnjem okrožnem sodišču se je v soboto 23. ti m. vršila razprava proti 78 mariborskim špeceristom, ki so, na obtožni klopi-zaradi navijanja cen. Razprava je trajala, od 8. do pol štirinajstih popoldne. Končno pa je morala biti preložena zaradi zaslišanja novih prič in izvedencev. — Na tukajšnji državni realki so se končali danes zrelostni izpiti, h katerim se je bi-; Jo priglasilo 19 kandidatov. Od teh je bilo spoznanih za zrele 16, dva sta bila repro-birana za dva meseca, eden pa mora ponavljati zadnji razred. — Glede na veliko nevarnost stekline v tukajšnji okolici se lastniki psov opozarjajo, da se strogo drže predpisov glede poostrene pasje zapore, ker bi v primeru nadaljnjh slučajev stekline morala oblast nastopiti z najstrožjimi sredstvi in dati pokončati vse pse, tudi v mestu samem. — Kolikor je doslej ugotovljeno, pripadata vlomilski družbi še dva člana, kateiih doslej ni bilo mogoče spraviti pod ključ. Ker pa so jima oblasti že na sledu, je pričakovati, da se tudi ona dva ne bosta mogla več dolgo veseliti zlate prostosti. — 10 letnega učenca ljudske šole Cirila Pirnata je zasačil redar, ko je v mestnih nasadih stikal za ptičjimi gnezdi. Prejel bo'primerno plačilo. — V petek popoldne se je ponesrečil pri delu 16letni ključavničarski vajenec tvrdke Ježek, Henrik Šalamon. Med opravilom pri stružnem stroju ga je po lastni neprevidnosti zagrabil jermenik In mu na dveh mestih zlomil desno, roko. Voz rešilne postaje ga je spravil v javno bolnico. — Beraški dan v petek je bil zopet zelo živahen. V zmislu novih predpisov je policija nastopila proti raznim nadležnim beračem in nekaterim tudi prekrižala njihove denarne račune. Eden Izmed teh nadležnežev je svojo zbirko zvečer zapil in v pijanosti pričel tako razgrajati, da so ga morali redarji odvesti v mariborsko nočno zdravilišče za pijance.
— Sleparski novinar. K nekemu zagrebškemu trgovcu je prišel te dni neki Matjašič in se predstavil za osiješkega novinarja. Prosil ga je, da bi mu posodil 200 Din, da bi mogel nadaljevati pot proti Osijeku, ker je bil na poti iz Ljubljane v Zagreb okraden. Dal mu je tudi svoj osiješki naslov in imenoval nekega trgovčevega prijatelja. Po preteku nekaj časa se je trgovec obrnil v Osijek in dobil obvestilo, da je nasedel navadnemu sleparju, Iti je bil že često kaznovan v raznih evropskih mestih.
— Kaj napravi rakija. V neko gostilno V Travniku je prišel pijanec Mirkovič in zahteval stekleničico rakije. Ker mu gostilničar ni hotel dati, je štirikrat ustrelil med izbrane goste. K sreči pa je samo lahko ranil dva kmeta. Na cesti pa se je zopet z nekim sprl in ga po par ostrih besedah ustrelil. Predan je bil državnemu pravd-mštvu.
. ,— Žabja svatba bo danes z zelo zanimivim sporedom v idiličnem Hribarjevem gaju. Ko se bosta ženin in nevesta dovolj naveselila, jih bodo povabljeni in nepovab-lieni svatje pojedli. Zatorej vsi, ki se jim' hoče žab ali pa drugih dobrot, v Hribarjev gaj!
— Veselica kulturnega gospodarskega društva na Barju se vrši danes popoldne na vrtu bivše gostilne pri Plankarju poleg Rakovnika.
Novosti h Primorske.
— Nov slovenski odvetnik v Gorici. Na prizivnem sodišču v Trstu je položil odvetniški izpit dr. Stojan Brajša, odvetniški koncipijent pri dr. Podgorniku v Gorici. Novi odvetnik je vrl kulturni delavec med našimi primorskimi rojaki.
.	— Ovca in mladi srni. »Goriška Stra-
ža« poroča o zanimivem slučaju, ki se je te dni dogodil v Soči. Ko so dne 10. t. m. prihajale ovce s paše, stä priskakljali za njimi iz gozda dve mladi srni, samček in samica. Sedaj sta v posesti župnega upravitelja Muniha. Drugo mater ste dobili v ovci, ki ju doji. Srni se zelo dobro počutite. .
Eksplozija bombe v Mariboru.
Maribor, 23. junija.
Danes zjutraj ob pol 3. uri je silna detonacija prebudila prebivalstvo na Aleksandrovi cesti iz spanja. Dognalo se je, da je bil pok posledica eksplozije, ki je nastala v pisarni nemškega odvetnika. dr. Orosia ki se nahaja na Aleksandrovi cesti št. is! Zaradi silnega zračnega pritiska so popokale vse šipe na oknih pisarile. V notranjosti je povzročila eksplozija veliko opustošenje. Pisalna miza, stoli, omare in stojala so bila razbita, spisi pa so ležati razmetani po vsej pisarni-
Doslej se je ugotovilo, da je nastala eksplozija vsled bombe ali po ročni granati. Tudi v pisarni se kažejo na stenah sledovi, kamor so prileteli drobci bombe Ugotovljeno še ni, ali se je nahajal eksplozivni predmet že poprej v pisarni, ali pa je bil vržen v notranjost skozi okno. Vrata niso kazala nikakih sledov, da bi bila nasilno odprta.
O eksploziji so se širile tekom dneva po Mariboru razne vesti. Ena vest pravi, da je peklenski stroj položil v pisarno neki vojak, ki se je hotel na dr. Oroslom maščevati, ker je v nekem procesu nastopil proti njemu. Druga vest pravi, da je imel dr. Orosel v svoji pisarni baje sam eksplozivne stvari, ki so se vžgale, in zopet druga vest hoče naprtiti 'krivdo na dogodkih »Orjuni«. Vse to so seveda le govorice. Varnostna oblast je odredila strogo preiskavo, od' katere je pričakovati, da bo pravi vzrok eksplozije tudi izsledila. Dr. Orosel je razpisal v tukajšnjih časopisih nagrado 5000 Din za izsleditev krivcev.
DANES OB 3. URI POPOLDNE NA KONGRESNEM TRGU TOMBOLA »GOSPOSVETSKGA ZVONA«.
Sokolski vestnik.
— Sokolska župa Ljubljana I. opozarja vsa bratska društva na svoj župni zlet, ki se vrši v dneh 28. in 29. junija 1923 v Kamniku. Poleg tekem članov, članic, moškega in ženskega oddelka y višjih, srednijh in nižjih oddelkih, ki so razvrščene na razne panoge Tvrševega sestava, se priredi drugi dan t. j. 29. t. m. velika javna telovadba z bogatim sporedom. Pri nastopu obveznih župnih prostih vaj sodelujejo vsi moški in ženski oddelki. Spored nastopa se. objavi še pravočasno. Po javni telovadbi, ki se vrši na sejmišču bo velika ljudska veselica. Vabimo vse brate in sestre, da se zleta v čim večjem številu udeleže, da na lep in dostojen način proslavimo ta dva naša sokolska praznika.
— Sokolsko društvo v Šiški priredi svojo, običajno vsakoletno javno telovadbo 8. julija na telovadišču ob Gasilski cesti-Naučenih je nekaj novih in-zelo zanimivih točk. Društva prosimo, da se ozirajo na ta dan! — Odbor.
— Sokolska župa Kranj ima svoj redni nastop letos dne 1. julija t. 1. v Radovljici, ki bo spojen s tekmami, ki se vrše ta dan zjutraj. Dopoldne je sprevod skozi mesto, potem skušnje za popoldanski nastop. Po nastopu, popoldan, velika ljudska veselica s srečolovom in plesom. Pri vsej prireditvi sodeluje godba Dravske divizije pod- osebnim vodstvom dr. Čerina. Župna društva bodo pokazala na tem nastopu uspehe sokolskega dela zadnjega leta, napredno občinstvo pa naj s svojim posetom pokaže simpatijo našim sokolskim. delavcem, da bodo šli v bodo.če z enakim in večjim veseljem na delo. .Torej 1. julija, vse, kar čuti s Sokolom, v Radovljico
Spori ln iyrlsfika..
— Sturm, Gradec : Primorje 7 : 3 (6:1).
Vsled nenadnega prihoda Gradčanov, se je tekma kljub že naznanjeni odpovedi vršila.
I Natančnejše poročilo sledi. — Danes ob 18. uri na igrišču »Primorja« revanžna tekma Sturm, Gradec, Primorje in ne tekma z Ilirijo.
— Revanšna tekma Šturm, Graz : Primorje se vrši danes, v nedeljo 24. junija točno ob 6. uri na igrišču Dunajska c. in sicer ob vsakem vremenu. Moštvo Primorja, ki je včeraj zasluženo podleglo mednarodno priznano jakemu gostu, prvaku Graza, nastopi v kompletni postavi. Sodeč po včerajšnji, bo današnja tekma ena najbolj napetih letošnje sezone. Sturm nastopi s svojimi najboljšimi igralci; med temi se odlikujejo znani internacijonalci Gojsnik, Dolinger, Brada-sevič, Skazer, Diamant in. Smolnik.
Iz društvenesa življenja.
— Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani se snide v torek, dne 26. junija 1923 na neprisiljen prijateljski sestanek ob koncu letošnje koncertne sezije, v liotelu »Tivoli« ob 8. uri zvečer. Vabljeni so vsi prijatelji pevskega zbora. — Odbor.
-— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Prihodnja skupna pevska vaja bo v pon-deljek, dne 25. t. m. točno ob en četrt na 7 zvečer. Polnoštevilna udeležba nujno potrebna! — Odbor.
— Dobrovoljci! Na podlagi sklepa od-borove seje z dne 3. t. m. vas pozivamo, da nemudoma poravnate članarino, predpisano z okrožnico z dne 20. t. m., ker bi sicer ne reševati vaših dopisov in prošenj. Kdor pa okrožnice ni prejel, naj tč) naznani. — Nadalje opozarjamo tovariše, da morajo dopisom prilagati znamke za odgovor, vlo-gam na različne urade pa potrebne koleke. Tovariši, zavedajte se svoje dolžnosti na-pram savezu, ki po svojih močeh zastopa vaše koristi. — Oblastni savez dobrovoljaca za Slovenijo.
Dopisi.
— Laporje pri Slovenski Bistrici. Naši fantje, ki so sicer visoke postave in krepke narave ter lepih manir, so v zadnjem času pozabili, da so sinovi krasnih lapor-skih goric, ki rodijo tako imenitno vinsko kapljico. Beseda »Auf biks« jih je spravila popolnoma iz ravnotežja in ko zaslišijo to besedo,_postanejo popolnoma divji in pri takih prilikah segajo po nožih in drugem orožju in zgodili so se lansko leto in tudi že letos ravno pri nas in v drugih občinah našega okraja obžalovanja- vredni slučaji, da so se vaški fantje med seboj stepli bodisi v vinjenosti ali iz ljubosumnosti in da so drug drugemu prizadjali naravnost smrtonosne telesne poškodbe, ki so imele za posledico večmesečne zaporne kazni. Duhovščina in učiteljstvo, kakor tudi vsa ostala inteligenca bi se morala združiti v enotno fronto v boju proti tem izrastkom našega novodobnega življenja na deželi.
— Pobrežje pri Mariboru. Dne 1. julija se vrši na vrtu gostilne »Balon« velika veselica našega pevskega društva »Zarja«. — Narodni krogi so vsestransko na delu, da bo prireditev v moralnem in gmotnem ozi-ru ugodno izpadla. Pri nas so take piire-ditve velikega,	narodno-vzbujevalnega in
splošno vzgojevalnega pomena, in ravno z ozirom na to veliko važnost takih prireditev v narodno ogroženih krajih je pričakovati, da ne bo samo domače narodno občinstvo, ampak tudi mestno narodno prebivalstvo obiskalo to prireditev v čim mogoče največjem številu in tako pokazalo, da zna ceniti delo in zasluge onih, ki so si za svoj delokrog zbrali ravno ogrožena, v narodnem oziru še popolnoma nezavedna in zaspana mesta. Narodno zavedna in postre-žljiva gostilničarja Balon sta dala povečati tudi svoje obratovališče. Dogradila sta k že stoječemu poslopju prostorno, moderno kuhinjo, ki je bila • z ozirom na mnogobro-jen obisk v resnici potrebna. S to zgradbo bo olajšano delo gosti’dčarjema, ustreženo pa bo tudi občinstvu, ki bo še rajši hodilo »preko« k Balonu.
— Zavrč pri Ptuju. Pri nas letos ne bo tako ugodna letina, kakor je bila lani. V Halozah in na Velikem Okiču je pobila toča poljske pridelke in tudi vinske nasade. — Ljudstvo, ki živi tukaj itak že v revnih razmerah, je popolnoma obupano in bi bila za-raditega nujno potrebna pomoč od strani vlade. Opozarjamo merodajne faktorje na bedo našega prebivalstva.
* Talieyrandove prisege. Taljeyrand je služil številnim vladam, ki so se neprenehoma vrstile za časa francoske revolucije. Vsako je podpiral po svoji r-^boljši moči, ko pa je padla, se je obrnil k novi luči Ko je stal kot starček pred pariškim škofom, da bi prisegel nov«mu kralju Filipu, se je obrnil k njemu in mu saiehljaje rekel: »Toda
Ispred sodišča.
OTROK ZGOREL.
Dne 30. marca je palila Frančiška De-beljakova iz Zg. Otoka, sedaj v Dvorski vasi. na bližnjem vrtu listje in vrtni trebež, da bi nasadila kumare. Obtoženka je bila tožena, da ognja ni zadostno zavarovala, vsled česar se je pripetila smrtna nesreča. Med otroci, ki so se v bližini igrali, se je vnela 5 letna Jerica Šolarjeva. Otrok je čez dve uri umrl. Obtoženka zanika krivdo. češ da je doma prala, ogenj je bil brez-plamena, v bližini pa je bila še ena ženska, ki kot priča izpove, da otrok za to ni napodila, ker ni videla prav nobene nevarnosti, vsled česar je bila obtožena Debeliakova oproščena.	/
Vojna s strupenimi plini.
O »kemičnem« vojskovanju, kakor imenujejo nekoliko evfemistično uporabljanje strupenih plinov, je dobila javnost mnogo manj podatkov kakor pa o ostalih vojaških stvareh med zadnjo vojno.- Danes • ni radi ogromnega napredka kemije, po vojni skoro nobena podrobnost tajna fn skoiti . vsi plini, ki so se uporabljati v svetovni vojni, veljajo sedaj malodane za nedoižpc -in brez vsake resne nevarnosti. Angleži so sestaviti in priobčili zanimive podatke o učinkih strupeMh plinov, ki so jih med'vojno uporabljati Nemci.	•
Nemci so uporabljali med vojno v glavnem tri vrste s plini napolnjenih projektilov. Take granate so bile označene z zelenim, modrim in rumenim križem, da jih je moglo lastno moštvo natančno ločiti. Rdečega križa niso uporabljali, ker so se -celo Nemci, ki v vojni niso bili ravno- natančni, bali, na tak način profanirati znak najbu-manitarr.ejše ustanove.
Vsaka vrsta izmed teh granat je vsebovala različne vrste plinov, ne samo ene vrste plina. Ti plini so imeli kaj različen učinek. Nekateri so povzročili zastrupljenje pljuč, drugi so povzročili silno solzenje in s tem vsako akcijsko nesposobnost zastrupljenega za nekaj časa, zopet tretji so učinkovali na organizem omamljujoče (živčni plini), potem taki, ki so povzročati draženje, ki so vplivali ati na oči ati pa na zgornji del sapnika in končno plini, ki so povzročali na človeški koži grozna razdra-ženja in mehurje. Od marca 1918 pa do konca vojne, v perijodi največiega razvoja kemičnih bojnih sredstev, pa so uporabljali Nemci izključno omenjene tri vrste plinskih granat. Granate z zelenim križem in z modrim križem so uporabljali izključno v pripravljalnem obstreljevanju ati pa samo za nagajanje sovražniku, granate z rumenim križem, ki so vsebovale v glavnem gorčične pline, so uporabljati samo v takih krajih, ki jih sicer niso nameravati zasesti kjer pa so hoteti onemogočiti gotove sovražne postojanke, n. pr. oddelke topništva. Gorčični plin učinkuje namreč v ravnini ati pa v strelnih jarkih cele dneve in bi mogel postati nevaren lastnim četam, če bi skušale zasesti postojanke, ki so bile poprej obstreljevane z rumenim križem. Nemci so torej uporabljati granate z rumenim križem za obstreljevanje kril onih odsekov, v katerih so nameravali prodirati, dočim so streljati v sredino, kjer so nameravati pro. dirati, z nevarnejšimi in hujšimi granatami, označenimi z modrim in zelenim križem.
Medicinska statistika angleškega armadnega vodstva dokazuje, da so bile Izgube angleških čet vsled zastrupljenja s plini pred julijem 1917, ko so prvič ugotovili uporabo gorčičnih plinov, mnogo manjše, kakor pozneje (približno 1000 mož proti 6000 na mesec); na drugi strani pa je zelo močno padel odstotek slučajev s smrtnim koncem. Toda to olajšanje niso povzročila le zastrupljenja z manj nevarnimi gorčičnimi plini, temveč so mnogo pripomogla tudi že precej izboljšana obrambna sredstva. Najhujše učinke je imel takozvani oblačni plin, ki je povzročal težka pljučna vnetja, za töm fosforni plini. Najmanj nevarne učinke je ime! gorčični plin, je pa povzročal vsaki obrambi zelo velike neprilike, ker ga ni bilo zlepa mogoče odstraniti in je zelo dolgo učinkoval. Dočim je bilo druge, strupenejše pline lahko nevtralizirati na ta način, da so s svežo zemljo zasuti jame, ki so jih izkopale plinske granate pri eksploziji, se to pri gorčičnemu plinu ni dalo doseči. Tega je bilo mogoče odstraniti samo s suhim klorovim apnom, ki pa se ga je lahko uporabljalo le na posebno važnih postojankah.
Poleg teh zastrupljeni so se pojavljala v vojni še mnoga druga zastrupljenja, ki jih ni povzročil sovražnik. Tako so se mnogokrat zastrupile posadke v tankih s prevročimi in strüpenimi plini, ki so se tvoriti v notranjosti teh strašnih strojev. Prav pogo-\ sti slučaji so biti tildi zastrupljenja v rov/h pri razstrelitvah z minami.
Nekaj za vse.
Kdo rejen prihodnjih bo meni venel, da včeraj dopoldne sem »Jutrd« prejel?
Pregledam, pretipljem in pošljem nazaj, kdor kašlja in prska, si kupi ga na}.
Za kašelj je — padar, za izgubo — profit! Brez »Jutra« je lahko si časnik dobit1.
Borzna poročila.
C u r i h, 23. junija. Berlin 0.0048, New York 558.25, London 25.76, Pariz 34.60, Mi-, lan . 25.125, Praga 16.70. Budimpešta 0.0625, . Beograd 6.35, Bukarešta 2.75, Sofija 6.60. Varšava 0.005, Dunaj 0.0078625, avstrijske krone 0.00785.
Berlin, 23. junij?- Dima} 170.82, Budimpešta 13.56, Milan 5456, Praga 3640.50, Pariz 7506, London 558.600, New York 121.196, Curih 21.745.53, Beograd 1376.
X Tečaji na novosadski produkta! borzi dne 21. junija. Cene za 100 kg: pšenica bačka 440, ječmen bački 290. oves bački 310. koruza bačka 265, moka št. 0 665, pšenični otrobi 135.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. L-«t »Zvezne tiskarne« y Liubliuui


S K S
umi OGLASI:
Cena ©aässetfi «£© 20 feeseđ ßlra S-—; vsaka Eađsilaa fe®s*d« 2S para. .. s davIsiB© «r®d.
Ulili 11
■Biidao ö»jds a dobrisii spriče-vafi, dobi tskoj pri dobri plači V Maribor« dobro stalno službo. Sirošk*. zg, potovaaja s® povr-asjo — Poöudb« pod i-Dobra ^iužba-t, aa upravo Ksta.
lili Hill
a lapira vrtora ja prostim sta-dovacjem v Ljubijaai se ugodno proda. Vprašati pri društvu hrš-afb possstnikov. Dunajska c. 17 od 4,—8. ure ali pismene.
li Ml i
hljeb po 5 kg — kg Dšn S4’— šalje postom Mijekarna, Sanja.
Sl SIM
iščeta sa prihodnja šolsko lato snažno .sobo s dobro oskrbo. Ponudbe na upravo Usta 'pod .jPrisnorcaf
lin tsi
?• fozičkom Rudga Muiti s S prestavami pro«ii tek, voziček, ‘l«jtpedo a steMom, vse skoraj ,aovo, prodam zä SO.OOO Din. Moravec, .Maribor, Slovenska 6.
im M
morska brava. Peter Kobal Kranj, Giavsl trg tvornica vseh vrst blazin in žita» ia morske trave, raoiroc® ca peresih Specijalna tvrdka za izdelovanje kiubr.ftraitur. — Nainižje cenej — Ka solidnejSi izdelki I — Za-1 tevaite oferfs in cenika!
«äü
trinadsfeopzja v sredini mesta Ljubljane s® takoj proda.. Poizve se; Križevr.Sška uL št 7/H.
4 sobe, 2 kuhinje, jed. shramba klet in dekvaioa, veliš vrt še za zidavo na prometnem kraju za vsako obrt se proda. Kupcu čsz meseo dai stanovanje ca razpolago, Zadnja cena 175..QOO Din. Poizve se pri sodarju aa Viču št 118.
Preliv lüöjftiti nogu ypefrablte
HOFER PUDER br. III.
0©£sr*a s® a s»!® süstskama 1 ar@s®f ijsraa«
RSVE d. d., ZAGREB.
20 vagonov po ceni 550' — K za 100 kg, franco Sladojevci, proda G juro Jelič, Sladojevcš, p. Slatina.
lili
Weiie
ntgilne za Ljubljano, Celje Ma-aribor išče domača zavarovalna dnjzba. Visoka provizija, evsnt, fstaina piača. Prijavo na upravo "Išta pod »Agimi akviziterji..
žiii
ss dobi po ugodnih cenah vsako množino. RrodajcS urad šent-janškega premogofeopa, Ljubljana, Kresov trg 10,
(ali sobo) primeren za čevljarsko obrt iščem sa takoj. Ceca. postranska; stvar. Ponudoe pod »Podjetnik, na upravo lista.
liji i Mm
pnevmatiko in vso dele koles nudi po originalnih oeaab. zastopstvo tvrdke J. Goreč, M. E Plevei, v Preski pri Medvodah.
. km in
rdečo deteljico, semensko ajdo, lipovo cvetje, suh® gobe itd. plačuje najbolje Sever & Co. Ljubljana, Volfova ul. 12.
Užali v svrho šanitve mlad trgo-Ves 7. gospodično ali mlado ivdovo s premoženjem.. Pon.ud-?»e, že mogoče s sliko, katera f?s pozneje «ne. pod »št Ž0<, pa upravo lista.
Ili
JisSs službe nadnaitnarje, ped-.saBharja ali kot prvi mlinar n* kakem večjem mlinu. Grem tudi samostojnega na kak manjši mlin, ali pu vzameta primarnega 'y »ajem.
1®
• 5 konjskih sil, 5'60 m trans-misijona (Rengschmirhengela -ger se proda. Poizve ss: Elsner. Dravograd,
išče mesta s vso oskrbo. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Pletilka..
IM,
bltancist, z večletno prakso išče službe. Cenj. ponudbe pod „Perfekten“ na upravo lista.
šinini
ena prva, ena druga, iščeta primernega mesta za takojšen nastop Kavcij» na razpolago. Ponudbe pod „Sobarica" a» upravo Usta
is dobre rodbino Ss santo s dobrimi šolskimi spričevali, kateri bi stanoval pri stariših ali sorodnikih so spiejme takoj ali koncem šolskega leta pri tvrdki R Srermecki, Celje.
ošabni, Nessetsdorfer, zelo dober, lepa karoserija 15/45 H-P. 8 sedežev, se po ugodni-ceni proda. Chvstal, Ljubljana, Martinova cesta 30,
iokasante, slug» aS kzf primernega iščem, Znidlea sem 8 jezikov v govora in pisavi. Ponudbe prosim pod „Nujna pomoč“ na upravo lista,
IS Pii mit
isča mesta kakega sluge ali kaj sličnega pri kakem podjetju. Zmožen je slovenskega, hrvaškega in nemškega jezika v pisav: ib govoru. Cenj. ponudbe prosi pod »Sluge* aa upravo lista.
ia delavci so sprejmejo za akordna dela v Zagrebu. Kuhinja na razpolago, stanovanje brezplačno. Ponudbe na upravo Usta.
Sl lipi
(privataa) paviljona na Ljubljan-akesn velesejmu s® prodasis. PojasnSa v vel esej znski pisarni.
selo agiles, 27 leten, sedaj kompanjon tehničnega podjetja se žeti seznaniti v svrho osamosvojitve .in činiprejšnega zakona z gospodično ali vdovo brez otrok s posestvom, enakim podjetjem ali premoženjem v gotovini.' Cenjene, sam oresne ponudbe pod „Agilen" ns upravo „Jutranjih Novosti“. Tajnost častna zadeva.
poučuje klatir mlajše začetrtioe Naslov v upravi Ksta.
-r-r-
Posestniki navil staub
se vljudno opozarjajo na našo velika ižbiro nižje navedenih predmetov, kateri pridejo pri urejevan.ju novih stanovanj v poštev In sicer:
Felifea izbira preprog Tseb Trst 1% volne* jute, kofeo» sovega vlakna in linoleja is ametslifeo izdelanih ||j| gagtorov sa kose ia metre, Mofeetl ia gobelin! za |||| prevleko otoman ia divanov. Platno m rolete in '||§ verande, ßaziieno posteljno neriio* feafeor rjuhe ^ ferea šiva, gradi ia žimnice lu blailne* pernice, gjk fianejaste In volnene odeje, šivane odeje h. klola, hretona, volne in svile.
€eüe p^imeme! Fostrežfea §@IMüa!
Sentjanški premog
vseh vrst In vsake množine nudi po zmernih cenah za promptno dobavo
jhtjanii pmpnili 10.38RiL, IBXEU, Ooleojsko.
Prodajni urad v Ljubljani, Krekov trs 10.
Hotel „Storžič1
v Preddvoru p.Tupaliče, Gorenjsko,
Ha vznof’a Storžiča in Grintavca, 2 ari od K" vljudno vabi letoviščarje rta obilen cšisk, Velefcrasna krajina, vedno svež, čist gorenjski zrak, novo opremljene sobe, izvrstna kuhinja, ločna postrežba.
Cen® primerne.	Cene primerna.
PoMštvo*
Spalne in jedilne sobe kuhinjske oprave, stalno v zalogi. — Ogleda se lahko vsaki dan. — Za blago jamčimo. — Prevzemamo vsa mizarska dela.
rman a Arhar,
mizarstvo
Ši Vid nad Ljubljana
Rudii Trbovlje
išče dobro izvežbano žn izobraženo strojno-tehnično moč s prakso pri delavnicah in tvornicah, veščo organizacije delavnic, kakor tudi dela v tehnični pisarni žn tovarniškem računovodstva za službo tehničnega pod-uradnika pri obratnem vodstvu delavnic. Refiektanfi z dobrimi spričevali naj se oglasijo pismeno pri
Hudnilktffi ravnateljstvo Trt ovije»

iapk Ma ulica ZS wtf<s f-sa
Ul zastopamo nekaj časa najbolj poznano tvornico
Mioilils HtsU fifi m. Fr. Fistlei
m i9i9vljäüis vis vrsti in iabovosfi
ležale (kugefiager)
postavno skladišče Zagreb z brez-konkurenčnimi cenami.
%t»Sr Zahtevajte posuihhet
Katalogi se pošiljajo interesentom brezplačno.
lill^^ZSDIIH
Pr/a jugoslovanska tvornica žaluzij, roletov, lesenih In jeklenih kapek d. Skrbim, nas!.
ir
ösasovasia
1889
mies
Magreb, Illea bi*» 4@
TelefooS s 4-9®, 2»—S.8.
izdeluje vse vrste roletov, kakor: jeklene, lesene, platnene, pletene, rešetke, soinčne plahte in vse dele za iste.
tmmp einig k poamiei
ss Iščemo sastapnIMa« ss
Majiieu ličen pavilien,
zelo pripraven za stojnico ali čedelnjak, se proda na prostoru Ljubljanskega velesejma- Za ceno paviljona se Izve pri uradu Ljubljanskega velesejma.
je moj pravkar tešil spiai Obravnava mnogo dolgoletna izkušnje o vzrokih, postanku In Isčeaju živčnih bolesti.
T« ađravstveo! evangelij pošljem popolnoma «astonj vsaksmu, 2e piše ponj ns spodnji naslov.
Na tisočei pismenih zahval izpričuje ta edino obstoječi »speh teumoraegs, vestnega raziskovalnega dd& v bia- | gjnjo trpečega Jiovaštrs.
Kdor pripada
Bilki SMäfü us iissl bolnih,
kdor trpi na raztresenosti, tesnobi v srcu, $isb®m spominu, glavobolu ia nervoznosti pomanjkanju spanja, motenju želodca, preveliki občutljivosti, bolečinah v udth, splošni ali delni telesni slabosti ati pa «šteto drugih pojavih
saj si napoči majo tolažbo nudsčo knjižico!
kdor jo bo pazno prečital, fco pomirjujoče prepričan, da itnamo prav preprosto pot do zdravja ia veselje do življenja Ne čakajte, nego pišite še danes!
1F laimrt AAttiitMtttEMiftatt
Avtomobili		
Ulil II. Haribor liniinji cirii il	1 EAP toverai avto, generalno popravljen, Stenski-	t FIAT tovorni avto, 3ton. z 3ton. priklopnim vozom.
	1 Austfo-Dalsnler osebni avte, 32 PS, nova pnevmatika, jako dobro ohranjen, 6 sedežev.	1 tarif & Stift osebni avte, jako dobro ohranjen, 6 sed-
Teteion SS.	1 Hala, 45 PS, elektr, razsvetljenje, „Bosch“ signal, elektr- pogon, 6 sedežev.	t Puch osebni avto tipa XII, nov iz tovarne, 4 sed.
Zdravilišče
Rogaška Slatina
lina: ii—sgi®n
Zdravljenje vseli želodčnih in ieznL —• Cer
črevesnih bo-ene zmerne. — V pred- in po sezon! znatni popusti. ~~ Največja udobnost. — Zahte-vjte prospekte.	Mltta.
S##«
POSEST«
(tatjjteina pisarna. — Obi Iwtcsa» posredovalnica ja nakup, prodajo in lamenja»«
nepremičnin.
yybilana, P&llanska caita 12
NAZNANJA cenjenim interesentom OTVORITEV PISARNE v Ljubljani. Poljanska o. 12
kjer prične poslovati
ss®- dne 2. julifa 1923 im
Za posredovanje nakupa, prodaje ia zamenjave nepremičnin v TU- ia INOZEMSTVU preskrbe In zamenjave STANOVANJ, trgovskih in obrtnih LOKALOS, j^eouih jn hipotečnih POSOJIL, UPRAVLJANJE HIS to posestev ter vse tozadevne BREZPLAČNE INFORMACIJE, se vsem interesentom najuijudneje priporoča.
Fuc'taj«li.C£e. se »tis« ieleniic®. ZHserae prtatojutee» Tniaa peiö eltia.
TrepisMi sir
prvovrstni, kg 25'— Din, sirovo in čajno maslo kg 50‘~ Din razpošilja po zmernih cenah mlekarna Kare! Laznicky, Dežanovac (Slavonija )
Velika zalega kiobukev in slamnikov se dobi pri
Franc Cerar
družba c o. r.
siama v Stalin, po!ta Rsilale.
Prevsansejo se tudi stari Klobuki ta siamnlkt v popravilo pri Kovačev S ć t Träaa v Ljubljani, Prešernova ul. 5.
Sprejemanje v sredo.
Zalo ffa v ć e i S o. Gosposka niiea Ž4ev. 4,
l
Najcenejše in najhvaležnejse darilo našim malim je:
ffll®! ZPerlnjoH
knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedšiotm za pouk in kratek čas DIB S"~
W[eji ljubčki
živalske siike ze naš® malčke n® trdem močno vezanem kartonu Din S"—»
iVfiedi ^Isl^öf
10 tiskanih predlog za pobarvan]« z akvarel ~ barvam aE pastel-bsrVniki Din ^
Crnipjeter
stsroznena, vesela dntzshna La za rimske večere. 1 Igra DIB 3'—,
Vis se- defei v
lili Hi
is liigil
fLiijillttiiii.
GRADBENO POD3ET3E
ING. DUKIČ IN DRUG
13U3L3ANA, Bohoričeva uL 20.
liiiiiiisBiisiaaBB
Puch 1**03 8» 24/3S HP
M¥iy>| 6 sedežev, z moderno karoserijo, karbid, luči, ieio dobro ohranjen se p0Ceni proda.
Pfiiažfie pomdbe na
Ivežo ladystrijcev, Ljubljana,
gavnstam se dobe psjainšia.
mmsmmmmmm
Urnim® kopalno perilo m mm in gospode 1
A. a E SMABIRNE
Ljubljana, Hestnl trg itev. 10«
V vedi nakladi
'msr ju s prilogami izidejo "«sr
jutranje Novosti“
na Vidov dan 2S. t. m, ter bodo imeli oglasi v tej številki velik uspeh. Interesenti se prosijo vposiati svoja cenjena naročila do 27. t. m.
izdaja is ««fca »Zrezsa äskarsa is fcsjisam« x UvhL'ssL
h priloga „Jutranjim Woaesaisa8* it. 153 i dne 24. lastila 1§2i§.
Mi in Bolgari.
P~ed nekaj dnevi Je glasilo SL, ? pri presoji bolgarske revolucije prišlo do zaključka, da je bilo obnašanje vseh Pašičevih vlad v zadnjih štirih letih v odnošajih napram Bolgarski — sramotno, ker izčrpam državi niso nudile nobene moralne opore, da za vedno zavrže svojo protislovansko politiko, in ker & Pašič pokojnemu Stambolijskemu Ed že v početku njegovega udejstvovanja stal krepko ob strani ter mu pomagal pri preganjanju germanoii iških elementov, ampak so nasprotno njegove vlade venomer ščuvale proti resno se trudeči Bolgarski, ki so ji podtikale naj-grše prevratne nakane napram nam in predvsem briskiranje mirovnih dogovorov, G„ Pasic da je s tem zakrivil v veliki meri bolgarsko revolucijo in da j© s tem popolnoma omalovaževal dejstvo, znano že vsakemu otroku, da je vendar na pohodu federacija jugoslavenskih narodov in držav, da je naščuval ves beograjski üsk v boj proti poštenim bolgarskim prizadevanjem in je tako vedno znova nebi plamen sovraštva napram bratskemu narodu.. Torej proč s tako diplomacijo, M ne vidi niti par korakov v prihodnjost in niti ne vidi danes že prihajajoče državne zveze vseh Jugoslovenov!
Pri tej priliki smatramo najprej za svojo dolžnost, da nasproti tej trditvi in takoimenovärxi ogromni večini, slovenskega naroda obrazložimo misli in čustva, M so napram Bolgarom. Vsak naš razsodni človek, M si je že v začetku vojne ustvaril trdno sodbo in ne-poručno prepričanje, da gre zdaj samo za dvoje, za rešitev ali za smrt slovenskega naroda, ter ni plesal kot lutka okrog različnih formul in hinavskih deklaracij, je po vojni Stal vsaj z razumevanjem, ee ne s pritrjevanjem ugotovitve in obsodbe nečloveških bolgarskih opustošenj v Srbiji, ki jih je prinašal beograjski tisk, ni pa mogel razumeti ljubezni, ki jo je vedno bolj ob-,čutil »Slovenec« napram državi, katera i© bila vodila vojno proti vitalnim interesom Slovencev, Mi enostavno nismo mogli doumet teh sentimentalnosti, saj nam je bila še v krvi mržnja prot ger-manofilskemu narodu, M je omogočil vojaško teritorijalno zvezo nemške države s Carigradom, ki je pripomogel h katastrofalnemu albanskemu umilni. S kakSnjtjj veseljem smo čitali h koncu vojne o bolgarskih porazih, Id so za nas pomenili slovenske zmage, in kmalu potem začne ^Slovenec« z bolgarsko pro-pagando. Naša logika je odpovedala in
naše čustvo se je uprlo. Saj M Človek moral bit uprav mozaične narave, da bi lahko preko noči tako izpreminjal svojo glavo in svoje srce. Mi smo s skrbjo čitali v beograjskih listih malodane vsak 'dan, da se je ministrski svet na zadnji fseji zopet pečal z razmerami na mejah ilužne Srbije in da je sklenil nove varnostne odredbe, v Ljubljani pa je takrat že oril klic po avtonomiji Makedonije, za katero je Mo pretakalo kri seveda slovensko ljudstvo. Zdelo se nam je večkrat, da živimo v Popolnoma neresni dobi in da je zdaj pri nas res že vsakdo klasik, kdor nam kaj kvasi.
Prepričani smo, da se bodo naša neprijetna čustva napram bolgarskemu narodu polagoma ublažila in docela izgi-^iia, posebno ako bodo njegove vlade pokazale toliko dobre volje, kot Stam-oolijski proti koncu, ali danes ne morejo zahtevati od nobenega zavednega -Slovenca, da bi se preveč navduševal za srbskega soseda, kajti doživeta razočaranja so še preveč živa. Zato tudi xni-
n--- im	■	I
slimo, da je tisto propagiranje federacije vseh Jugoslovenov danes še nekam rano, in nam, po pravici povedano, povsem nerazumljivo, saj se tudi češkoslovaška in poljska republika menda še ne mislita združiti. Sploh se nam zdi nenavadno, da haš krogi, ki se tako slabo počutijo v sedanjih razmerah, kličejo še eventualne nove nezadovoljneže v hišo. Pred vojno je bilo na Dunaju »Društvo jugoslovenskih eksportnih akademikov«, po pravilih pristopno izrecno tudi Bolgarom. Ali gorje Bolgaru, ki bi se bil prikazal! In tako je ostalo žal samo troje plemen, katerih skupno življenje pa. je viselo vse študijsko leto na niti, ker so ga polnili večni prepiri med dvema znanima plemenoma. Ta spomin nam tudi vedno stopi pred oči, kadar dnevnik »Slovenec« začne slikati nujno potrebo državne zveze vseh Ju-gostovenov in pri tem zaide v domneve, ki jim stoji nasproti bridka realnost vsakega državnega življenja.
Pa ozrimo se v Srbijo, kamor smo bili že v početku namenjeni in kamor je jeseni 1915 vkorakala bolgarska vojska, M je brez večjega odpora zasedla vzhodne predele in prevzela njihovo upravo. Ta doba je ostala Srbom v groznem spominu, ker Bolgari niso samo sistematično ropali dežele in vozili plena domov, ampak so počenjali tudi nečloveška grozodejstva. Solze in kletvine, ki so se takrat rodile, danes še niso pozabljene in smo radovedni, kako bi »Slovenec« propagiral združenje z Bolgari, ako K bilo slovensko ljudstvo doživelo strahote bolgarske okupacije. Naj vendar izdajo naši bolgarofili skrivnost čudovitega leka, ki preko noči posuši solze! V tem vznemirjenem vzduhu in stalnem ogrožanju naše jugovzhodne meje je imela vlada zadnja štiri leta nalogo, da vzdržuje korektne odnošaje z Bolgarsko, ki se je ves čas na tak način izmikala iz svojih reparacijskih in drugih obveznosti, da je človeka minevala potrpežljivost. Res je, da se je borila z velikimi notranjimi težavami, ali to velja tudi za drage države, in nam se zdi samo pravilno, ako se je obnašal beograjski kabinet napram nji previdno, kajti imel je pač še premalo povoda za večjo zaupljivost. Zadnji dogodki, še bolj pa razvoj teh dogodkov, katerih usodepolne posledice za ves Balkan prerokujejo poznavalci podobnih prevratov, jasno dokazujejo, da naši »ljudski bolgarofili« ne zasledujejo iz čistega slovanskega idealizma oddaljenega cilja združitve vseh jugoslovanskih plemen.
* Doživljaj« Iz potovanja po fašlsfovski Italiji. Manjša družba, v kateri se je nahajala tudi neka dama. se je poslužila na svojem potovanju iz Firenze v Milan, zastarelega kupeja drugega razreda. Pozno v noči se je hotela dama in neki potnik odpočiti. Zategadelj sta stegnila noge na nasprotno klop. V tem trenutku je stopil v kupe individuum, ki se je predstavil za člana fašistovske železniške policije v Milanu. Omenjeni je nahrulil oba potnika in zahteval, da plačata vsak po 7 lir kazni. Potnika sta vljudna prosila za legitimacijo in pripomnila, da so ti stari neprikladni kupeji vzrok, da sta iztegnila otrple noge. Opozorila sta ga tudi, da kadi, čeravno je kajenje prepovedano. Posledica teh pripomb je bila, da jima je fašist zagrozil, da ju preda na prihodnji postaji policiji. Da bi se temu izognila, sta rajše plačala zahtevano globo. Fašist je obenem omenil, da njega tujci prav nič ne brigajo in, ako jim ni prav, naj ne hodijo v Italijo. Nihče Izmed navzočih italijanskih potnikov se ni drznil proti temu postopanju ugovarjati.
Tombola „Ciosposvetfkesia Zvona". — Kusujte srečke!
Amerika in evropski kaos.
Pomembno informacijsko potovanje.
Od našega stalnega pariškega dopisnika.
Dr. A. P. Pariz, 20. Junija.
Po Kablu poročajo iz New - Yorka, da se bo te dni vkrcal državni tajnik Andrew’ Mellon, intimni prijatelj predsednika Hardinga in senatorja Hughesa. v svrho potovanja po vsej Evropi. Angleški listi so dobili sicer navodilo pisati o tej zadevi tako, kakor da gre za kako privatno potovanje, ki mu je osebna informacija postavljena kot končni cilj. Zelo verjetno pa je. da se bo državni tajnik posvetoval »z odličnimi politiki in finančniki« o sedanjem položaju Evrope, posebno pa glede možnosti, urediti razmerje med starim in novim svetom, v kolikor se tiče vprašanja dolgov. To je mnenje angleških krogov,
V Parizu pa prevladuje sledeče mnenje: Potovanje državnega tajnika Mel-lona je rezultat razgovorov, ki so se vršili že nekaj mesecev v okrilju ameriške vlade. Ti razgovori so se sukali samo okoli ene osi: Kako urediti razmerje med Zedinjenimi državami in Evropo? Ravno v Parizu, ki ima izborne zveze z demokratsko stranko v Severni Ameriki, so pozorno zasledovali kampanjo, M je na zunaj skoro ni bilo mogoče opaziti, ki je pa na znotraj vendar razburila in vzvalovila ameriške duhove: kampanja demokratskih voditeljev z ozirom na bodoč volilno borbo in za intervencijo Zedinjenih držav v evropskih vprašanjih. Že spočetka je bilo jasno, da tudi republikanci ne bodo mogli ostati v tej zadevi ravnodušni. Precizirati so morali svoje stališče v tem ali onem smislu. V trenotku, ko so demo-krai razvili ta problem, so morali republikanci ustvariti več jasnosti glede zanimivega vprašanja evropskih dolgov. Spretna poteza te vrste je bila tozadevna pogodba z Anglijo. To je bil naravno le prvi korak, kateremu so morali republikanci ustvariti več jasnosti de zanimivega vprašanja evropskih dolgov. Spretna poteza te vrste je bila tozadevna pogodba z Anglijo, To je bil naravno le prvi korak, kateremu so morali logično slediti ša dragi. Za Anglijo pride na vrsto — Francija. Na njo se ni smelo pozabiti. Toda tu so se tež-koče vidno nagromadile. Anglija s svojim zdravim finančnim gospodarstvom, si je smela privoščiti šalo, odnosno luk-sus, da Je odprla svojo blagajno, ne da bi obenem opomnila svojih dolžnikov. Francija pa je takoj pokazala z nedvoumno gesto na Nemčijo ter je dala sondirajočim Amerikancem razumeti: Najprej nam morate pomagati, da prisilimo nemško vlado k plačevanju. Potem, in samo v tem slučaju, se lahko nadalje pogovorimo. Harding pa je odgovo-
ri! z opozorilom na projekt državnega tajnika Highesa, po katerem izjavlja Amerika svojo pripravljenost, sodelovati v presoji nemške plačilne sposobnosti preko mednarodnega odbora strokovnjakov ter podpirati tako ugotovljene zahteve napram Nemčiji. Odgovor, ki ga je dal na ta predlog Quai d: Orsav, je znan: Francija ne more dopustiti, da se poravnava škode, ki jo je prizadejala svetovna vojna in na katero ima Francija v mirovni pogodbi pravico do obnove, spravi v odvisnost neke plačilne sposobnosti Nemčije, ki je ni mogoče ugotoviti. Zahteve Francije so nepremične in iztirjatev se bo, če bi drugače ne kazalo, izvršila tudi s pomočjo sile, saj dovoljuje tak ukrep mirovna pogodba sama,
Z memorandumom z dne 8. junija f. 1. je Nemčija sama sprejela predlog, da se potom mednarodnega odbora strokovnjakov ugotovi njena plačilna sposobnost. V Ameriki so se bali, da bo Francija odgovorila takoj z odločnim, oficijelnim »Ne!« Ker se to ni zgodilo in ker so londonski krogi v tej zadevi zavzeli odločnejše stališče, so se v Wa-shingtonu odločili za mirovno presojo položaja. To je najbrže cilj in naloga državnega tajnika Andrewa Meiiona, M bo še v teku tega tedna stopil na angleška tfcu
Kljub silni napetosti v evropski politiki se more s sigurnostjo reči, da se do tistega dne, torej ta teden, ne bo nikjer sklenilo nič definitivnega, Francija te Belgija sta sestavili skupen dogovor na »vprašalno polo« Anglije, te v trenotku, ko bodo šle te vrste v tisk, bo odgovor na »vprašalno polo* Anglije, in v trenutku, ko bodo šle te vrste v tisk, bo odgovor že v podrobnostih objavljen. Spočetka je bil zamišljen kot nekak zaključek, saj bi bila definitivna brca Nemčiji samo vprašanje gole forme. Sedaj, ko se je Amerika odločila, napraviti pni, dasiravno še plahi korak v evropsko pustinjo, bodo že morali spustiti sekiro, ki je bila pripravljena za udarec. Pomen Mellonovega potovanja obstoji v tem, da stopi v vso evropsko politiko zavirajoč moment in da bodo nekatere zelo važne zadeve, ki so stale tik pred 'enostransko rešitvijo, zaenkrat zopet obvisele v zraku. Obisk g. Mellona. bo na zunaj povzročil zelo malo ropota. Amerika udarja zelo rada ob boben svoje trgovske reklame, v političnih stvareh pa želi mirnega dela. V tem slučaju nadomestuje sigurni instinkt primanjkujočo tradicijo.
Volilna reforma v Italiji.
Težak udarec za naše priinorske rojake.
V Italiji se bije oster boj za volilno reformo. Mussolini čuti, da nasprotniki vedno bolj dvigajo svoje glave in da so ogroženi uspehi oktobrske revolucije. Sicer bi se lahko še nekaj časa opiral na »črne srajce« in vladal z njihovo pomočjo, toda s tem bi zgubljal dragocen čas, ki bi ga njegovi politični nasprotniki uspešno izkoristili v svoje agitacijske svrhe. Kovati hoče železo, dokler je še vroče. Zavarovati si hoče svojo diktatorsko oblast parlamentarnim potom. Sedanji parlament mu ne prija in mu tudi ne more prijati, ker je sestavljen iz po-
slancev; Id so se že odvadili trobiti v njegov rog in so že pričeli ostro kritizirati njegovo postopanje.
V ta namen je izdelal načrt novega volilnega reda, Id mu bo brezdvomno za-sigural dvotretjinsko večino v bodočem parlamentu. Po tem načrtu, M je sicer res svojevrsten, bo fašistovska stranka izkoristila svoj položaj v gornji Italiji, proti svojim nasprotnikom, ki so močnejši v ostalih pokrajinah. Marsikatera do-sedaj prilično močna stranka, bo izšla iz volilnega boja oslabljena, da ne govorimo o majhnih frakcijah, ki bodo izginile
Rado Peterlin-Petruška:
Ftf polnočnim solncem.
Začetkom junija leta 1909. sem se odpeljal iz Hersonske gubernije v Petro-£xad. Hotel sem namreč videti polnoč-no solnce, o katerem sem že toliko slišal la bral. Cim dalje proti severu, tem daljši je WI dan in tem svetlejše so bile poletne noči»bele noči« jim pravi petro-gradčan. Ravno o polnoči 6, junija sem pisal v Petrogradu na ulici pred Akademijo lepili umetnosti na Vasiljevskem otoku dnevnik pri svitu večerno-jutranjega mraka te tedaj sem tudi videl poslednjič zvezde na nebu. Sele koncem ju-fija, 'ka sem se bViMi Kristijardji, so mi fcačele zopet migljati v nočnem mraku.
V Petrogradu se nisem mudil, ampak £em se peljal, na Finsko do Viborja ia obiskal tam znameniti P&dec Ima tre — 64 metrov daleč od mesta na reki Vu-dksa, edinem odtoku največ jega finskega jezera Saima-jarvi, katero se izliva Po kratkem strmem teku v 80 metrov težje ležeče Ladožko jezero.
Okolica Viborga je ena najlepših pokrajin na Finskem. Mesto je obdano okrog in okrog z vodo; na jugu mu ob-tetvajo stene morski valovi, z drugih ^ni ga pa poljublja jezero. Ob jezeru J® vse polno vil, sredi livadlc in na po-goric, Id so do vrha porasle z jel-'°vinii ia smrekovimi gozdi.
Lepa cesta se vije ob jezeru vedno ***iie po dolini kvišku, zapusti prvo je-ta I« « pokaže spredaj med drev-Setrte te I* te
še, a okrog njih v ljubki disharmoniji vse polno vil. Po poti me srečavajo Finci, ki se peljejo na svojih dvokolnicah v mesto. Na vsem Finskem ne najdete drugačnih vozov.
Nekako na pol poti se začne cesta strmo vzpenjati kvišku na Mirum-Meki, menda najvišji prelaz na Finskem. Tu ni daleč naokrog nobene teše, le gozdovi se raztezajo na široko.
Na prelazu s'em ob sedmih zvečer. Grem še kakih deset kilometrov daleč navzdol in nočujem kraj gozda v polodprtem skednju.
Krajina je skoraj na vsem Finskem enolična: nekaj lesenih, včasih rdeče ali rumeno pobarvanih hiš te gospodarskih poslopij, okrog njiv, nekaj s plotom zavarovanih njiv in pašnikov, tuintam večje ali manjše jezero, potok ali šumeča rečica, potem pa zopet daleč naokrog smrekovi in brezovi gozdi. Vesna je prišla šele zdaj — junija v te kraje.^ Listno drevje ravnokar zeleni, ob cesti cveto vijolice, na poljih orjejo in sade krompir.
Grem skozi dolg smrekov gozd. Med drevjem je navaljeno vse polno večjih in manjših skal, gosto z mahom pokritih. Iz daljave prihaja k meni zamolklo bobnenje. Cez dobre pol ure pridem na planoto, kjer je raztresena mala vas, a za vasjo mnogo vil. Še dalje kuka izza smrečja ogromna palača: hotel Imatra.
Ravno opoldne sem na železnem mostu, ki visi nad slapom. To pa ni slap v pravem pomenu besede, temveč !e strašni vodeni strmec, derečina. Reka yaofcsa si Je izdaMa te y greoihajb tteh
svojo pot in zdaj drvi čez čeri ed obeh strani krepko stiskana strmo navzdol in se peni in rjove kot milijoni divjih zveri.
Proti večeru odidem dalje proti Saimskemu jezeru. Tudi to noč spim sredi gozda na nekem skednju. Šum Imatre in prasketanje dežja po škodljicah me uspavata.
Ob petih zjutraj se peljem s parnikom po jezeru do Vilmanštranda, odtam pa dalje po enem največjih prekopov Evrope nazaj v Viborg. Med potjo se seznanim z nekim ruskim učiteljem Iz Kijeva, s katerim prevedeva v mestu čisto ruskovesel dan. Pijeva, voziva se z motornim čolnom po jezeru, obiščeva ruski samostan za mestom, greva na goro Pa-tula, vzpneva se na razgledni stolp in občudujeva prekrasno okolico.
Popoldne se odpelje tovariš v Petrograd, jaz jo pa mahnem peš proti Hel-singforsu, stolici Finskega. Po poti čitam Knuta Hamsuna, hodim dan in noč, počivam kraj pota, kraj vasi ali v gozdu, kakor se mi ravno zljubi. Prekrasno!
Lepo mesto je Helsingfors, toda mene žene dalje, dalje proti severu. Hočem videti polnočno solnce na Aava Saksi, nedaleč od severnega polarnega kroga. Torej z vlakom naprej do Tome ja na severu Botnlškega zaliva in peš hitro naprej.
V soboto, 19. junija sedim ob mogočni reki Tomeo, na meji nekdanje Rusije in Švedskega. S ceste sem čul šum reke in prišel sem jo gledat. Granitne skale so jo stisnile in ona divja in skače vsa razpenjena navzdol Vsa brzina Matka-
Koški je pol kilometra dolga, no, posebno krasne skoke dela reka prvih dvajset metrov. Tu je kakor razpenjeno morje v Dubrovniku ob času »ekvinocija«.
Na travi cveto vijolice, širokocvetne kot vrtne mačehe. V daljavi gleda izza hribov glava Aava-Sakse. —
Boljinbolj se bližam zaželjenemu cilju. V vasi Ui-Tomeo se seznanim z nad-gozdarjem Anteiiom, ki me pogosti, da ključ od paviljona na gori in me še spremi na pol pota, želeč mi pri slovesu mnogo sreče na potu po Skandinaviji..
Vrh gore sem, poldvanajstili ponoči 20. junija. Tu pri nas in dalje na jugu pada dež, severna stran pa je jasna. Solnce gre k zapadu. Bliža se že h goram, še eno ped je nad goro. Nebo se zlati, tudi solnce je svetlo zlato, oblaki so bakreno, a dalje prob Jugu rožno na-dahli...
Solnce žari, žari, a za goro iti se mu ne ljubi. Počasi drči nad Švedskimi gorami od zahoda na vzhod ... Zdi se mi, da postaja njegova svetloba vedno lepša in silnejša. Reka Torneo v dolini in tam na švedski strani jezero sta bledo rumeno pobarvana.
Polnoč je! Solnce pa še visi prosto nad gorami! Že se dviga počasi, komaj vidno višje in višje. Rahli vijoličasti mrak v dolinah se že zopet gubi...
In zdaj že zopet pojo ptički, ko so komaj za trenutek utihnili.
To Je bila moja prva polnoč razsvetljena od žarkov poldnevnega solnca.
Drugi dan popoldne sem se prepeljal y čolnu na Švedsko«.*
iz političnega življenja. Jasno je, da le izzval ta načrt ostra nasprotja pri vsefe strankah, ki jih ne morejo odstraniti nitte nekatere koncesije, ki so jih voljni dati -fašisti onim, ki stoje z njimi v prijateljskem objemu ali tudi onim, ki ga jan bodo pomagali izglasovati.
Po tej reformi tvori cela država samo eno edinstveno volilno okrožje. _ V tem okrožju pa bodo najbrže ostali dosedanji volilni okraji, da pridejo na ta način do izraza posebni interesi posameznih pokrajin. Vsak okraj voii določeno število poslancev. Tako bo vodi! Piemont 56, Lombardija 64, Beneška 54, osvobojene pokrajine 27 in Sardinija 17 poslancev. Na vsakih 65.000 prebivalcev odpade en poslanec. Po volilnem načrtu bodo imele volilno pravico za občinske-volitve tudi nekatere kategorije žensk. V poštev pridejo n. pr, ženske, ki so bile odlikovane z zlato medaljo za vojaške ali civilne zasluge ali pa imajo višjo izobrazbo itd. Načrt kaže večinske in sorazmerne elemente, nacijonalni in krajevni volilni sistem in izgleda kot nekak kompromis, čeravno se niso vršile nikake predhodne razprave z ostalimi parlamentarnimi skupinami.
Kar se tiče razdelitve mandatov, dobi ako se seštejejo vsi glasovi, ki so bili oddani za dotično stranko v celi državi! Torej dobi stranka z relativno večina 356 mandatov, vse ostale stranke, &a najsibodo v kaki pokrajini zelo močne, le 179 mandatov. Število poslancev v posameznih okrajih pa se dobi na ta način, da se skupno število glasov oddanih za večinsko stranko razdeli z mandati, določenimi za večinsko stranko, torej s 356, nakar se dobi količnik, ki je potreben za izračunanje poslancev v poediniti okrajih. S tem količnikom se namreč zopet delijo glasovi, ki so bili oddani za večinsko stranko v posameznih okrajih. Ostanek si nato razdelijo medseboj ostale stranke po proporčnem sistemu.
Da se bolje spozna načrt, prikrojen oeividno za fašislovsko stranko, hočemo navesti sledeči primer: recimo, da bo volilo v celi državi 6,000.000 volilcev. Volitev se udeležijo štiri stranke, od katerih so vse prilično močne. Od vseh oddanft. glasov odpade na stranko A 2,000.000 glasov, na stranko B 1,800.000, na stranko C 1,200.000, na stranko D 1,000.000, Ker ima stranka A relativno večino dote brez nadaljnega dve tretjini mandatov t. j. 356, vse ostale tri stranke pa samo 179, kar pomeni, da je dobila stranka A, ki je dobila samo eno tretjino glasov, dve tretjini mandatov in stranke B, C, D, Id so dobile dve tretjini glasov, samo eno tretjino mandatov! Tudi količnik je spretno v službi one stranke, ki je močna samo v nekaterih pokrajinah. Količnik bi znašal, kakor smo prej razložili v našem primeru, 5601 Recimo, da je dobila stranka A v nekem volilnem okraju 50 tisoč glasov, ostale tri pa 200.000 in recimo, da odpade na dotični okraj 11 mandatov, potem dobi stranka A 8 poslancev, ostale tri pa samo tri, ki se do-ženejo po proporčnem sistemu.
Ker je načrt očividno prikrojen za fa-Šistovsko stranko, računajo opozicljo-nalci, da bo lahko dobiti večino proti njemu. Toda fašistovski »Popolo d* Ita-lia« je. napisal, da se ne smejo poslanci obnašati kot zastopniki ljudstva, ker stoji cela Italija za Mjissolinijem! Razen tega razpolagajo fašisti s 500.000 bajoneti.
Nepotrebno je povdariti, da je s tem načrtom zadan smrtni udarec tudi našim primorskim rojakom, ki bodo na ta način oropani svojega zastopstva v naj-kompetentnejšem forumu. Sicer pa je načrt »unieum«, ki ga je bila v stanu vstvariti edinole dvatisočletna kultura.
Maurice Brž val:
Ljubezen v čipkah.
(Resnična povest iz Simplon - Orient -ekspresa. Iz francoščine prevel P. V. B.
V jeklenem topotu dirja »Constanti-nople — Paris« s polno paro proti Milanu. Na naši desni se razprostirajo italijanska jezera do tirolskih obrežij.
Solnce sije navpično na mirno srebrno gladino. Javijo nam lunch. Dvignem se iz svojega kota, popravim si vozelj krav: c požurim se zaporedoma enkrat na desno, drugič na levo steno, mlada, elegantna dama v sve-tloriverr- Kru t -mu, in hiti sunkoma dra-žc k k ■ ozkem hodniku naprej. Pri nenadni kretnji vlaka se zadeneva, nič več. Prijazno se odkrijem in prosim »pardon«, upajoč ra »ce n’est rieu«, toda samo ropot koles odgovarja.
Ura luncha je tu...
Vstopim in ne najdem ničesar boljšega kot vsesti se nasproti svetlosi-vega kostuma. V polsmehu — njen je hladen, moj raztresen — začneva svojo navadno igro z rokami, z ustnicami in z zobmi. Obnašam sc izrazito kot človek, ki je vzvišen nad vsako zahrbtno mislijo... Ona si pa nadene ženski izraz, ki hoče reči prav mnogo ali pa, iti noče reči ničesar.
Natakar vstopi.
Pomigne z roko in pokaže mlademu Jugoslovenu, ki nosi monokel, desni sedež poleg mojega vis - a ris - ja. Jaz sem divji. Zdi se mi, da je to nesramna, ja. fenetavs je pozabil jeaet
I. priteaa „Jutranjim iimrostim** štev. 123. z dne 24. iunUa 1S23.
is kulturnega sveta
Anton Malik: Jugoslavija.
Zemljepisni pregled II. del, prvi in drugi snopič. Tiskovna zadruga v Ljubljani 1923. Cena 65 Din.
Približno pred dvema letoma je profesor Anton Melik napisal knjigo o Jugoslaviji, v kateri obravnava našo državo v splošnem, sedaj je dovršil še ukrajinski pregled.
O Jugoslaviji so doslej pisali: Dr. K. Capuder, dr. Milan Šenoa, Filip Lukas, T. Radivojević in Ivo Juras. Takoj v začetku pa je treba naglasiti, da je izmed vseh dosedanjih geografskih spisov o Jugoslaviji celotna Melikova knjiga najboljša. Upoštevaje dobre strani knjige, se moramo ozreti tudi na nekatere njene pomanjkljivosti, ki pa gredo na račun velikih težkoČ, katere je moral g. pisatelj zmagovati, ko je sestavljal svoje delo. Radi teh pa knjigo nikakor ne smemo omalovaževati, ali pa jo podcenjevati Današnji čas je knjigo nujno zahteval. Prof. Melik je svoje delo podaril javnosti kakor sam pravi na koncu drugega snopiča kot sad eksten-zivnega dela. Splošno pa knjiga nikakor ne kaže tega značaja; g. pisatelj je z njo dokumentiral mnogo, mnogo dela in 'še več krepke, plodne volje.
Kot prvo delo svoje vrste med Slovenci bo Melikova »Jugoslavija« splošno služila vsem, ki se hočejo seznaniti z zemljepisom, predvsem topografskim naše domovine. Knjigo bo s pridom prebiral izobraženec, obrtnik, dijak, dela-veo in kmet, zlasti pa tujec, ki bo hotel spoznati naše zemljepisne razmere. In baš tako knjigo smo nujno potrebovali. Vzpodbudila pa bo k delu še druge, in na njenem začetku se bo sčasom razvila strogo znanstvena geografija naše Jugoslavije.
V prvem snopiču svojega dela nam g. pisatelj očrtava Slovenijo, Hrvatsko in Slavonijo, Dalmacijo in Hercegovino, v drugem ostale kraje naše države in pa dele grške Macedonije, kjer stanujejo naši sorojaki. Podrobneje kot v prvem delu nas pisatelj tukaj seznanja z morfologijo, s historičnim razvojem geografskih pojmov naših pokrajin Hrvatska, Slavonija etc., preveč pa posega zlasti v prvem snopiču v zgodovino posameznih mest in na račun njihovega historičnega opisa premalo nazorno podaja gospodarsko moč posameznih centrov. Želeti bi bilo, da bi si čitatelj, ki bo n. pr. čital v Melikovi »Jugoslaviji« o Ljubljani in Zagrebu, poleg podatkov o teh in teh tovarnah, mogel ustvariti iz samega strokovnega opisa naših podjetij tudi razdelitev kapitala in produkcije ter si predočiti pravilne pojme o stvarnem gospodarskem položaju naših mest in pokrajin. Ni nam znano ali g. pisatelju ni bilo mogoče podati nekaj statističnih podatkov, ki bi služili kot absolutno merilo pri presojanju naše industrije in ostalih gospodarskih panog. Tu bo zlasti oškodovan tujec, ki bo prebiral knjigo. O našem gospodarstvu ne bo dobil jasne slike. Da bi pa historijat mest komu nadomestil pomanjkljivost gospodarskih prilik, o tem žal, dvomimo.
Čitatelj se bo dalje oziral tudi na zemljevid, ki ga je po Kocen (ne Kožen) Heiderichu »predelal« dr. Milan Šenoa. Danes, ko vlada veliko pomanjkanje geografskih kart, je gotovo zelo umesb-no, da ima knjiga tudi zemljevid. Paziti pa je pri tem treba na to, da karta odgovarja dejanskim razmeram in potrebam knjige. Naš zemljevid kaže v tem
oziru gotove nedostatke. Naš kmet, obrtnik, delavec, ki bo knjigo prebiral, bo na zemljevidu zaman iskal mnogo krajev, rek, gor, gorovij in otokov. Slika zemeljskega je dobra. Ni se pa mogoče pohvalno izraziti o nomenklaturi na zemljevidu, ki tudi ni na mnogih krajih enotna z nomenklaturo v knjigi. Železnic vidimo na eni strani premalo — kar pa ni taka napaka —, mnogo večja napaka pa je to, da vidimo na karti železnice, ki sploh ne obstojajo (n. pr. Rogatec-Krapina). Tudi državna meja ni povsem pravilno prikazana. Pogreške nahajamo pri Beli peči ter ob Dravi med Madžarsko in našo državo. Bazijaš ob Donavi je rumunski, meja naše države proti Albaniji je kot skoro na vseh naših novih zemljevidih popolnoma napačna, kljub temu, da je že ne-. kaj mesecev določena meja, meja iz leta 1913 z edinima izpremembama pri Prizrenu in Ohridu. Zemljevida sicer ni izdelal g. pisatelj, sokriv pa je na njem v toliko, da ga je sprejel v svojo knjigo.
To bi bile »Jugoslavije« senčne strani, ki so potrebne korekture. Vendar so pomanjkljivosti v primeri s stvarno vrednostjo knjige naravnost malenkostne. Melikova »Jugoslavija« bo zlasti izborno služila človeku, ki zasleduje naše politične razmere in se bavi s srbsko-hrvatskim vprašanjem. V knjigi bo našel opredelitev prebivalstva po konfesi-jah od črte Ogulin-Sisak-Virovitica na vzhodu, ter bo prišel do spoznanja, da »konfederacija treh narodov« ne reši srbsko-hrvatskega spora, ampak ga le poostri. Meje med Hrvati in Srbi ni, tu je prehod od Virovitice do Zemuna in od Ogulina do Cavtata. Naša želja je, da se malenkostne napake pri prihodnji izdaji popravijo na zemljevidu in nekoliko bolj povdari gospodarska stran geografije! Glavno je sedaj, da si Melikovo »Jugoslavijo« omisli vsakdo. Knjiga mora v sleherno hišo do zadnje gorske bajte!
Preporod drame v Franciji
, Pariz, v začetku iuniia.
Kdor pride z boulevarda Montparnase, Iz glavnega brloga futurističnih pesnikov in slikarjev, po dolgočasni in brezznačajni rue de Rennes, ki slove kot najbolj nepariška cesta, bo trčil na levi strani na neko staro, ozko, stransko ulico, ki jo krasi antikvari-čna, po srednjem veku duhteča označba: »rue du Vieux - Colombier«. Neke vrste škedenj, podstrešja ali avtogaraža v tej ulici je bila v zadnjih letih pred vojno spre-menjeha v majhno »šmiro«, ki so jo z gotovo pretencijo imenovali: »Elysee-Mont-parnasse«. V tistem času se je mlad kritik in sotrudnik Usta »Nouvelle Revue Fran-caise« s studom obrnil od boulevardskih gledališč in njih neumetniškega poslovnega obrata. Ta človek se je pisal Jacques Čope a u. Obnoviti je hotel francosko gledališče. Kakor kak ustanovitelj nove verske sekte se je najprej podal v samoto in njegova proroška beseda je pridobila pristašev. Par mesecev je delil med trdo delo v službi novftga ideala, med eksercicije in neko vrsto umetniške askeze, ki je zagrabila obenem dušo in telo. Potem se je vrnila mlada četa, utrjena in oborožena proti vsem napadom, v Pariz, Copeau je iztaknil garažo v Rue de Vieux-Colombier. Ko je postalo njegovem prijateljem v nekam čudnem prostoru nekoliko tesno, je udaril njih vojskovodja z nogo ob mehka, ilovnata tla ter zaklical svoj »J ’y suis, 1 ’y reste«! Tam je ostal do danes. K tem škednju roma danes ves intelektualni in umetniško navdahnjeni Pariz, vsi, ki se jim po dvomljivih luksurijoznfh igrah na boulevardih pojavlja hrepenenje po prvih početkih in virih vse umetnosti. Tudi država je našla pot v to gledališče. Počastila ga je z izdatno subvencijo, toda Copeau prezira denar in lavorike obenem. Skromno, kakor prvega dne, igra pred elito, ki ji na svetu
blizu te najdete primere. On igra pod golim obokom, kjer ne najdete nobenega luk-susa. Samoposebi razumljive opreme ne najdete niti v prostoru za gledalce, niti na odru. Njegov največji triumf je bil, ko je staro ponosno Moližrevo gledališče, »Co-medie Francaise«,, presenetilo z igro, ki jo je priporočilo s pripombo: »Slike po gledališču Vieux-Colombier. Tistega dne bi se bil kaj rad pogovarjal s Coupeauom.
O zunanjem postanku čudnega podjetja, ki je najbrž edino na svetu, morem poročati sledeče: Prvi komad, ki so ga igrali v jedva 500 gledalcev obsegajočem škednju, je bilo delo neznanega Angleža Thomasa Hehvooda. Potem je sledil Shakespeare in na boulevardih se je porodilo začudenje. Lžon Dauet — človek ne bi verjel — je kot prvi videl vzhajajočo zvezdo. Zaklical je: »Tu imate gledališče bodočnosti.« Ta drzna in pogumna beseda je njegovemu slovesu koristila gotovo več kakor 10 let sotrudni-štva pri »Action Francaise« in tri zakona, dajne periode. Prišla je vojna in mlada četa se je porazgubila po celi fronti. Dokler republika ni začutila potrebe vplivati na srca Amerikancev z umetniškimi prireditvami. Gledališče starega golobnjaka se je odpravilo v New York, in namesto na škednju, je životarilo od tistega časa v luksurijoz-nem buildingu pete Avenue. Copeau se tam nikdar ni počutil domačega. O tisti dobi je govoril, da je bilo babijonsko ujetništvo. Amerika se mu je zdela slabo vzgojena in surova. Tako se je najbrž zgodilo neumrljivemu Tartarinu, ko je šel preko mosta v Beaucaire. Leta 1919. se je vrnil v Pariz, ki se še ni znašel v stanju miru. Copeau je kar spočetka napovedal, da namerava prenesti vojno psihozo z vojaškega na umetniško polje. Prvi in veliki dogodek je bil »le Carosse du Saint-Sacrament«. Splsai je to stvar Prosper M ć rim će. Tega triumfa ne bo nikdo pozabil, ki ga je doživel Sledila so nato pomešano klasična io moderna dela, »mladi« in »najmlajši«: v umetniškem, kakor v gmotnem pogledu je raste’ uspeh z vsako prireditvijo. — Gledališče Vieux-Colombier je brezdvomno edino gledališče na svetu, ki mora vsak dan zatvoriti svojo blagainö četrt ure pred pričetkom predstave. Dobičkov kljub temu n! bilo mogoče razdeliti, ker se je Copeau trdovratno branil, najeti večji lokal. Njegovo gledališče bi v rokah spretnega špekulanta, kakor jih je najti po boulevardih na ducate, neslo milijone. Copeau noče o tem ničesar slišati. Njemu gre za čistost umetnosti. Će potrebuje denarja za ureditev gledališke šole, ki sta jo osnovala on in Jules Romaine, se navadno ne obrača do kapitalistov, ki bi mu z velikanskim veseljem odprli svoje blagajne. Njegov poziv se obrača izključno do prostovoljnih darovalcev, dobrotnikov in mecenov, ki so združeni v »Amis du Vieux-Colombier«. Prispevki naraščajo po napovedani želji. Marsikaterega bi bila nevarnost že pritisnila ob tla: za moža kot je Copeau, ta nevarnost ne eksistira.
Kaj hoče Theatre du Vieux-Colombi-nier? Slična podjetja pozna pravzaprav vsaka umetniško zainteresirana metropola. Pariz je v tem pogledu najbolj bogat. Imenujejo jih v navadnem jeziku »Theätres d’Avant-garde«. Gledališča torej, ki gredo za novimi smermi umetnosti, k’ ustanavljajo novo »šolo«, in ki želijo novi teoriji pomagati do zmage. Nekatera gledališča te vrste so igrala v zgodovini precejšnjo vlogo in delujejo še danes na zelo zasluženi način. Opomnil bi samo na »Theätres libre Antoines«, Grimace, Oeuvre in Theätre confć-deral. V splošnem pa rastejo kakor gobe po dežju, zato ni čudno, če po vsem, kar smo v tem pogledu v zadnjih letih doživeli, napravi oznanilo novega Theätre d’Avantgarde na kritika ter na publiko toliko utiša, kakor svarilo »Beware of pickpockets« na angleškega turista.
Nehote se človek spomni gesla pisatelja Mćrimća: »Spomni se nezaupanja*. V teh takozvanih »vedetnih« gledališčih so nudili včasih stvari, katerih nerazumljiva in čestokrat smešna problematika ni mogla prikriti dejstva, da imamo opravka z zabavišči dvomljive vrste.
Copeau je bil kritično in umetniško na višku znanja, ko ga je naenkrat pograbila zbesnelost nad teatraličnim poslovanjem sedanje dobe. Ujezila ga je neverjetna industrijalizacija in komercijalizacila, tlaka avtorjev v službi »izvidnik« odrov, glavnih igralcev, ravnateljev, dramaturgov itd. tn jezilo ga je suženjstvo plačujoče, sicer pa neumetniško čuteče publike, ki stoji pod tiranijo slučaja in senzacije. Napisal je samo en članek; v tem članku je koncentriral vso svojo jezo, potem pa je odložil pero, da se posveti delu. »Podjetje je mogoče le tedaj,
ako se ga lotimo proti volji vseh*. Prijatelji so mu odsvetovali, prijatelji so, se iz njega norčevali. Toda besede so bile zaman, kajti mož se je popolnoma udal svoji ideji. »Samo še en žvižgajoči udarec biča na univerzalno vladajočo neumnost, na utajitev ustvarjajočega, na sovraštvo proti lepoti, na zločinsko podkupljivost kritike, na triumf gmotnega uspeha, na vedno nižje padajoči okus velikih mas in na brezmejno produkcijo diletantizma«. Nato je začel_ s trdim delom. Ne morda na podlagi kake doktrine ali stabilne formule. Le čisto, vseh slučajnosti očiščeno življenje. Umetniška koncentracija, tirana do zadnje konsekvence. Nekaj povsem novega, brez koncesije publiki in okolnosti časa. Nobenih znamenitih igralcev, le polnokrvne navdušene ljudi, ki jih razvnema notranji ogenj. Naravni žar in železna disciplina jih tirata do grandijoznih kreacij. Po predstavi dela »Le carosse du Saint-Sacrament«, je pričakoval znani gledališki ravnatelj glavnega igralca pri izhodu ter mu ponudil 8 krat zvišano gažo. To se zgodi skoro vsak teden. Do danes se je mojstru Copeau izneveril samo eden: Jouvet. Bilo ga je škoda, zelo škoda! V času, ko se po vseh gledališčih sveta govori o krizi ansambla, nimate gledališke čete, katere kohezija bi bila večja, nego na gledališču »Vieux Colombier«. Tu ni, kakor drugod, takozvanih »prvih vlog«. Tu je vsak: danes prvi, jutri zadnji. Copeau sam, naravnost občudovanja vreden igralec, igra čestokrat najpriprostejše vlogo statista. Nobena intriga, nobeio častihlepje v malenkostnem zmislu besede ni tu mogoče. Copeau se z vsem poudarkom ustavlja poklicnemu in enostranskemu naobraženiu gledališkega igralca. Igralec mora biti človek, kakor vsi drugi, samo bolj polnokrven, plameneč in koncentriran. Deklamacija in patos igrata najmanjšo vlogo. Copeau je napovedal specijaliziranju odkrito borbo. Ni vsak za vsako* vlogo: narava sama postavlja svoje ovire. Copeau pa se neprestano trudi, podirati te ovire in jih razširjati. Igralci se počutijo dobro v vseh sedlih in ne smejo jahati samo v enem, temveč najmanj v treh ali štirih, po vseh zahtevah umetnosti. Takih zahtev ne stavi na svoje ljudi nikdo, razen ravnatelj gledališča — Vieux Colombier.
Pripomnil sem že, da na opremo ne polagajo nobene važnosti Že iz gole reakcije proti boulevardu. Scena je zgrajena iz stopnic, masivnih sten, stopnic in duri, ki so napravljene iz apna ali mavca. Zaman bi človek iskal kulise, platno in papir. Copeau je leta in leta študiral stremljenja nekega slikarja, ki je hotel pred vojno utemeljiti novo estetiko barve. On pozna izvrstno ideje, ki jih nosijo: Max Reinhardt, Fuchs, Litmann in Erier v Nemčiji, — Dantschecke, Mayerhold In Stanislavsky v Rusiji ter Gordoh Craig in Granville Barker v Angliji. On je z dušo in telesom pri gledališču čistega sloga, ki ga je umel na čudovit način združiti z klasicizmom. Ena sama tendenca mu je premala. On je mogočen sintetik, nekateri mu celo pravijo: eklektik. Na prvem mestu pa vidimo le umetnika, sovražnika vsake mašinerije in lova za efekti. Pri njem nima besede tehnik, marveč igralec. Samo igralec.
Program tega edinega gledališča je Copeau zarisal že od vsega početka sam in ostal mu je do danes zvest. Podlaga mu je klasična drama, predvsem Shakespeare, Molićre in Racine. Kreacije so dosegle umetniško višino, ki je svet še ni videl. V drugi vrsti se dajejo dobra moderna deia različnih smeri. Končno na dela »mladih«. Copeau ima dobre zveze z avtorji okoli »Nouvelle Revue Francaise«. Pri tem ie marsikaj še nepopolno, v umetniškem pogledu nezrelo. Jako n. pr. »L’ Oeuvre des Athletes«, spisal Duhamel, ali pa »Crome-deyre le Vieil« (Jules Romains). Ravnotako »Le Pauvre so us FEscalier« (Gheon). Vrhunec moderne oderske umetnosti je dosegel Copeau v Benjaminovem »Plaisirs du Hasard« in v Mazaudovem komadu »La folle Journće«. Ta avtor je napisal tudi »Dardanelle«, dragoceni komad iz 1. 19i4, ki ga je prefrigani boulevardni ravnatelj pograbil tik pred nosom g. Copeaua. Njega sedaj posnema marsikateri gledališki podjetnik. Na njem se je uresničil staro-fran-coski pregovor, da jž marsikateri seno, ki ga ni zaslužil. Gospod Copeau se bo že potolažil. Ako se danes Gćmier In Sacha Ouitry nazivata ponosno kot njegova učenca, lahko p i vsej pravici spregovori molitev bretonsk"! ribičev: »O gospod, daj nam mnogo rib, da se bomo nasitili, jih prodali in se pustili okrasti.« Slave in zaslug mu ne more nikdo vzeti. V času ko triumfira gmotno, neumetniško stališče na cel; črti, je on oznanil in praktično uveljavil svoj duhovni ideal.	A P
lir, ki sem mu jih stisnil pri vstopu. Res žalostno!!!
— Pardon, monsieur. Prosim soli.,
— A... jaz.., toda,,, natakar!
— Tu, za jedilnim listom, monsieur... Merci!
— Moqsieur želi?
— Mir, mon anri, mir!
Ta natakar mi gre na živce.
Vendar se potopim v globoko sanjarenje pričakujoč naslednje jedi.
Danes zjutraj sem bil še v Benetkah med gondolami, tisoči golobov in brezštevilnimi mostovi. V duhu si predstavljam v poeziji s katero človek blepša vse stvari, katere ljubi, stare palače, ki se dvigajo iz vode, z marmornatimi vrati, rožnato pobarvane in osivele od starosti; ozke in temne ulice, ki jih razsvetljujejo mimoidoče mlade deklice v črnem šalu, dišeče po jasminu in posejanem s cvetkami; v njih pogledu najdemo ono melanholijo južnih žena, pa tudi odseve poltene čistosti, ki uči-nijo njih kožo bolj bledo, njih oči bolj svetle in ulico bolj lepo.
Ure miru, v katerih se naslajajo pesnikove misli. Sanje... sedaj, ko Je vse končano. Spomnim se na večer »serenate« na Canal Grande, ko sem ležeč v gondoli...
■— Malo gorčice, signor?
Gotovo je dobil ta natakar od mladega Jugoslovena dvakrat večjo napitnino kot od mene...
Moj duh se sedaj zanima za jedi, ki hodijo od mize do mize ob ropotu posode. '
Uunch se končava, ko se bližamo
Milanu, kjer mora moj sopotnik Izstopiti. On zgine, jaz se pa veselim.
Željno naročim en shery . brandy. Svetlosivi kostum zahteva zeleno char-treuse. Igra cigaret. Dim, iz katerega izhaja vonj nikotina in jantara, se dviga v lahkih kolobarčkih. Liker gre v glavo. Besede brez vsakega pomena nam silijo na ustnice.
Skoraj soparno je. Z naglim sunkom odprem okno.
Led je prebit...
Prijateljsko se pogovarjava.
— Vstopila sem v Benetkah in grem v Ženevo.
— Madame ste Švicarka?
— Da, iz. Ženeve...
— Poznam, to je krasno mesto.
— Kako vam ugaja Italija, monsieur?
— Izborno.
Gledam jo dolgo...
— Da... toda, kaj pa odnašate iz te lepe dežele?
— Cigare, madame, cigare.
— Ne... hočem reči, kakšni so vaši trenutni utisi?
— Prav lepi, kot vedno, da kot vedno. če človek odhaja so utisi najboljši, Če je bila pokrajina lepa — se je človek spominja v ljubkih besedah. Če je bila grda — Je vesel, da jo zapušča. Odpotovati se pravi vedno na novo živeti. Razen... razen, če človek ne zapusti za seboj malo svojega in precej svojih misli Potem je odpotovati ’x>l, mala bol...
— Vi ste sentimentalni?
— Morda.
— !!!
— !!!
— Vračam se v svoj oddelek, ali greste?
— Sledim vam, cličre madame.
Spet sva v ozkem hodniku.
— Rad bi vas spet videl pri večerji. Ali vas smem?
— Vi ste flirt, že vidim.
— Jaz sem iskren.
— Na svidenje torej danes zvečer. * *
— Bonsoir ami.
— Bonsoir madame.
— Imenovala sem vas »mon ami« in niste bili tako bedasti, da bi ga bili spet uporabili pri svojem pozdravu. Imam torej opravit z duhovitim človekom, to je lepo. Mislila sem na najino blebetanje danes zjutraj, da, dolgo sem mislila na to. Mislim, da sem uganila vašo dušo; ima ljubko narav, da, dal Hočete, bodiva prav dobra prijatelja in zaupajva si ob tej uri; potrebo imam čutiti tik poleg sebe malo nežnega prijateljstva... Prijatelj, dajte mi to redko stvar, četudi samo začasno ... ali hočete?
Jaz sem začuden, zmešan, izgubim vso ozirnost in v prihajajoči poltemi poljubim roko, ki se proži.
Govoriva o vsem in vendar o ničemur. Govoriva... Dim moje cigare se vrti po zraku, dim njene cigarete ga doseže in strneta se v isti oblak.
— Imenitne, te vaše cigarete.
— Res? (in zaupno); po meji bom tako srečen in vam jih ponudil par sto, spretno sem jih skril na dnu svojega
kovčka. Da, velik kadilec sem, to je moj greh. Imam tudi tristo cigar seboj.
k-.- Grdoba 1
— O ne, poslušajte, jaz...
—k Poglejte, Simplon je že tu.
Kmalu smo na meji.
— In tam je tudi carinsko rregie-dovanje.
— You naughty girl.
* *
— Nimate ničesar zacarinit, signor?.
— Prav ničesar, mon ami.
— Pardon.., Monsieur ima par sto cigaret in tristo cigar.
k— J az...
k— Naprej, odprite!
Carinik zmeče na kup moje perilo in par knjig na klop in potegne iz skrivališča znamenite sive škatlje. S prijaznim nasmehom se zahvali mladi sosedi, ki resno prisostvuje kot priča. Lepo sem ga polomil!
Konfiskacija. Zaslišanje. Tisoč lir kazni.
Plačam!
* *
— Madame, jaz...
— Tu imate tisoč lir, eher monsieur.
— Toda...
— Vidite, da sem zmedena. Pred- i vsem nikar ne mislite, da sem detek-tivinja, tihotapka sem. Sedaj pa, ko smo daleč od meje, vas prosim, občudujte, signor...
S sunkom odpre svoj plašč, dvigne svoje krilo: njeno telo je zavito v beneške čipke za bajno vsoto.
— Oprostite mi, ami, rabila sem so-
Delitev spolov?
(Pariška črtica.)
Na vogalu ra e Daunon in Boulevard de la Madeleine sem čital sledeče vabilo :
»Velik dejeneur, samo za dame! Gospodom vstop zabranjen!« Kakor je slišati, se hoče francoska žena, Parižanka, z vso odločnostjo maščevati nad moškim za tisti poraz, ki ji ga je prizadejal njegov neomajni konservatizem na političnem polju. Ker so ji odvzeli volilni listek, se hoče odpovedati celi vrsti skupnih stvari: hoji z roko v roki, na konverzacijo v bioteatrih, gledališču ta kavarni, na flirt in na — ples.
Začetek je že storjen; Imamo že restavracije, ki so dostopne samo damam. Sledila še bodo gledališča in drugo. Ne pada mi na um, opisovati lice mesta Pariz, če bi ta »reforma« zmagala na celi črti. Ugotavljam le, da je postala iz mnogih razlogov, radi katerih sta zbornica in senat odklonila žensko volilno pravico, naravnost potrebna. Ali vidite tisti parček? Užitek, ne? Prisluškujmo le malo njuni konverzaciji, saj sta danes duhovitost in »harmonija duš« nad zemeljskimi dobrinami.
O n: »Ali si čitala notico v »Intra-nu«? Stavim, da je Pcincare osebno..«
Ona: »Ali se moreš, odkrito priznano, navdušiti za spomladanske modele v »Lovreju«? Moja prijateljica...«
O n (kot kavalir, ki zapušča polje politike): »Res, krasni so uspehi ki so jih dosegli z goseničjimi avtomobili y Sahari. S tehničnega vidika...«
O n a (ki svoje pozicije nikoli ne mara zapustiti): »Moda z Belge-pasovi j« že radi tega smešna, ker jo lansira gdž Lucie. Saj veš, tista Lucie, ki nima oku...«
On (nadaljujoč svoje ekspedicijsko potovanje po interesni sferi žensk): »Čudno, da so egiptovskega faraona zopet zaprli v njegovo z zlatom in dijamanti obloženo grobnico. Ali misliš, da gre za pravega...«
Ona (dozdevno se strinjajoč z vzpodbudami prijatelja): »Če se sprehaja taka oseba sredi pariškega boulevarda s tako globoko prirezanim bokom, se mora sramovati zadnja midi-netka. Sicer si pa oglej to-le damo, ki je levo pred nama...«
On (se hipno ustavi in poslovi),.s, *
Ali ni res: Najbolje je, da pariški moški in ženske gredo za sebe, da ločeno obedujejo in se ločeno zabavajo?
Po burni seji zbornice, katero ni razumel razen Parižanov skoro ves ostali svet, sem kramljat a duhovitim Francozom, ki gleda vsako stvar neposredno skozi vzročnost in jo tako pač najbolje spozna.
»Pazite, je rekel: g. Poincarč bo še prej zapustil vladno palačo, kakor si mislimo. Njemu ne bo mogoče, ustreči vsaki želji političnega harlekina, ki mu pravijo Leon Daudet. Vsaj za delj časa to ne bo mogoče. Čitajte samo prozo V »Action francaise«.
Nisem docela razumel.
»Saj veste, kaj je hotel povedati g. Berthon, ko je govoril nekaj o »izsiljevanju«. Dejstva pa le ostanejo. Po desetletjih se sliši v francoski politiki znani glas: »Cherchez la Femme.« Ne: femme, z malo začetno črko. Mi smo postali republikanski, ali po francosko: malomeščanski. Več ne smem povedati, pa saj me razumete...« Jaz ne vem, da-H me razume čitatelj. Jasneje se tudi jaz ne moreni izraziti
A. P.
krivca, da se ni pozornost obrnila na mojo malenkostno osebnost Igrali ste vašo vlogo izborno. Moje prijateljstvo do vas se je pa tudi povečalo. Polju* bite mi roko, dragi tovariš...
Moje ustnice se smejijo zabavno, potem se pa v ljubezni sklonijo na tenke prste.
Svoj beneški robec pusti pasti na tla...
Uljudno ga poberem.
Kresna.
Janez Krstnik je šel sinoči mimo naših
sel
in mimo naših koč; oziral se je in blagoslavljal: in povsod ob durih in ob oknih so cvetovi zaduhtell na gričih kot velike kresnice so ognji zažareli...
In Janez je roke dvigal in venomer ponavljal:
»Sreča v hišo, v šume, v polja v srca mir in dobra volja!«
Davi pa se je vrnil Janez Krstnik mimo naših src: in naša mala srca so tudi zacvetela i in naša mlada leta I so spet vzbrstela — in v njih se je rodila sreča, dobra volja in misel prav vesela: »Ivanjščica, roža Krstnikova, povej, kam pojdemo Ivo, Ciril, Metka in Mica. ali v nebesa ali v pekel ali v vica!«
In Ivanjščica, roža Krstnikova, odgovarja iz rumenega očesa: l-Vsi, vsi poidete v zlata nebesa!«
h pfžieg-a „lnžrafUiifl	It. 123 z dne 24, lunila 1923.
@©sp©iarsfea politika.
Gospodarska irs fmancua krka v Zedinjenih državah
lVZROK notranje krize.
V stari Evropi se je govorilo, da bolehajo Zedinjene države na nekaki »av-ritis«. Ta nenavadni izraz naj bi označil, da je Amerika prenasičena z zlatom, da tipi na akutnem zastrupljenju z zlatom. Ne tako moralično, kakor gospodarsko. To stanje je Mio povsem novo, njegovi simptomi v narodnogospodarski Vedi so dosedaj še popolnoma neraziskani Kvečjemu je bilo opaziti kot značilno, da so evropske države, ki so bile poprej pridne kupovalke v AmeriM, ‘skoro popolnoma prenehale uvažati iz Amerike gotove fabrikate in celo surovine, dočhn so skušale z vsemi sredstvi, med katerimi je igrala gotovo vlogo tudi takozvana »dumpingc, spraviti svoje 'lastne fabrikate na ameriški trg. Gospodarski teoretiki Zedinjenih držav smatrajo ta pojav za glavni vzrok velike notranje krize leta 1920, ki je uničila mnogo milijonov eksistenc onstran oceana, ali, kar je tam enako važno, obsodila jih v trajno revšSno. Nato je sledil Čas sicer počasnega, toda trajnega gospodarskega izboljšavanja, evropska industrija je očividno računala na kratko bajanje svetovne krize in vsled tega delala kratkogledo politiko, kar naj bi tu pomenilo, da ni smatrala za potrebno, založiti se za dlje časa s potrebnimi surovinami. Posledica tega je bila vedno občutnejša ameriška konkurenca na evropskem trgu, za kar jo je posebno vspo-sobilo bogastvo na cenenih in prvovrstnih surovinah in nizkih delavskih plačah. Politični vpliv te gospodarske konjunkture se je uveljavil na najneprijetnejši način v tej smeri, da se je Amerika pričela vedno bolj odtegovati evropskim jrazmeram in zmedam, da je vedno bolj ugašal glas iz »bele hiše« v Washing-tonu, ki je donel leta 1920 še glasno in upapolno. Na drugi strani se je zbiralo v velikih finančnih kotlinah, ki so jih predstavljali tajni domači trusti, mnogo nepotrebnega kapitala, ki je zahteval udejstvovanja: Tako so nastali veliki Projekti, »sanirati« evropski kaos na en mah z velikim ameriškim posojilom. Ameriški bankirji so potovali križem Evrope, se mnogo in zelo radi raztovarjali s pomembnejšimi politiki in finančniki ter so se izražali o možnosti poso-iila prav optimistično in so se končno ^nili domov. Evropske vlade so napra-Vl‘e napako, ki jo napravi vsak obupanec: uravnale so vse svoje zadržanje, VSO SVOJO politiko na to upanje, ki naj bi odstranilo vse težkoče, kakor kaka čarobna zlata palica. Reparacijski in sanacijski načrti so sledili drug drugemu, razne konference so ste vrstile kakor hrumni prazniki, in vse je temeljilo na zibajoči se podlagi ameriškega zlatega Posojila.
POSLEDICE PREŽIVAHNEGA STAVBNEGA DELOVANJA.
Potem pa je prišlo iztreznjenje, bolestno, skoro neverjetno. Ameriški denarni trg je vedno bolj utrpnjeval in na-enkrat so izostali tudi gotovo neobvezni porazgovori. Nekaj evropskih finančnikov se je potrudilo v Ameriko, da preštudirajo gospodarski problem na licu mesta. Ti so se sedaj vrnili; njihovo poročilo je naravnost porazno. Iz obsežne študije pariške »Socičtč des čtudes et des informationes teconomiques« poda-tem samo kratek izvleček in sicer v Slavnem glede v Ameriki tako zelo važ-nega stavbenega trga.
»Prebivalstva se je polastila pravcata stavbena besnost. Leta 1922 so bile do skrajnosti prenapete vse industrije, vse delavne moči. Nastale so ogromne stavbe, cela mesta so zrastla iz tal in načrt za 1923 je predvideval še gigant-nejše nove stavbe.
Toda že so se zbrale bolezenske snovi. Organizem, ki je postal vsled vojne občutljiv, take preizkušnje moči ni prenesel. Med tem, ko so bile oči celega sveta obrnjene na dogdkte v Poruhrju, se je pripravljala, skoro neopaženo, v v Ameriki velika kriza. Prvi znaki so bili vedno občutljivejše naraščajoča draginja, najprej pri stavbnem materijalu, po katerem se je silno povpraševalo, kmalu pa pri vseh potrebščinah dnevnega življenja. Še. vedno prezaposleno delavstvo je nastopilo s plačilnimi zahtevami, kar je bil od leta 1919 nezaslišan dogodek. Pričele so stavke, ki so jih mogli končati delodajalci vsled pomanjkanja izučenih moči samo s tem, da so popolnoma ugodili delavstvu. V Chica-n. pr. zasluži izučen zidar dnevno 15 dolarjev, in vendar grozi tamkaj ponovna, zelo nevarna stavka.
V tem trenutku se kažejo prve posledice one nezdrave hausse. Na široki podlagi nastopa prodajna kriza. Kupna moč mas izginja. Kreditne zahteve na velike finančne institute so ogromne. Tekoči denar je dobiti vedno težje. Niti to ni izključeno, da se bo morala zvišati obrestna mera. V drugem trimestni leta 1923 so dosegle oblastveno dovoljene nove stavbe samo 59% v prvem trimestni začetih. Za resnost položaja je pomemben tudi nedavni sklep »Celokupnega stavbnega sveta« Zedinjenih držav, ki priporoča vsem podjetnikom, naj ne začno do jeseni z nobeno novo stavbo.
Prvič od leta 1914 je postala mesečna trgovinska bilanca za prve štiri mesece tekočega leta na najmanj 50 milijonov dolarjev številka, ki zadobi svoj pravi pomen šele tedaj, če se jo primerja z ogromnimi preostatld poslednjih let
NEMOŽNOST MEDNARODNEGA POSOJILA.
Navedeno študijsko poročilo pove tudi marsikaj zanimivega o vzrokih te krize, ki se je pojavila tako nenadoma, toda nas Evropejce zadevajo mnogo bolj posledice utrpnenja kapitala ra ameriškem denarnem trgu. Veliko mednarodno posojilo, kakršno je Mio do sedaj izrečno ali ne pripoznano podlaga vsakega reparacijskega ali sanacijskega načrta, je postalo nemogoče, vsaj za dogledno dobo. Zadnja nemška nota, ki naj bi bila po novejšem mnenju samo dopolnilo prve, se tudi odreka »velikemu« posojilu in sicer za okroglo štiri leta, do julija 1927. V onih pariških krogih, ki so v najtesnejši zvezi z ameriškim denarnim trgom, prevladuje mnenje, da je tudi ta termin preuranjen. Ravno te finančne avtoritete so mnenja, da se zaenkrat ne more najeti tudi manjšega posojila, kakršno ima nemška nota kot molčeč predpogoj.
PREOKRET V AMERIŠKI POLITIKI.
Svojevrstna tragika leži v činjenici, da se je oklepal v času, ko so bile mogočne finančne sile proste, politični de-partement onstran velikega oceana s posebno trdovratnostjo »izolirne teorije« in odklanjal skoro tesnosrčno vsako vmešavanje v evropske zmede. Ko pa se je sedaj list obrnil, ko kaže gospo-
Tone Gaspari :
Po kresu.
Ko je plamen kresa ugasnil, so prilezli počasi in previdno iz rosne trave Po kolenih so se priplazili h kresu in tiho posedli okrog. Najmanjši Joposil zlato krono na osiveli glavi, pvipil je kazalec, pokazal krono in Svečano dejal:
J _ »Nocoj Je Šestdeseti kresni večer, odkar vam kraljujem. Lepe čase sem •VŽfi med vami; Mii ste mi vedno zvesti 1*0 Vdani. Pa 1®^ so hitro pretekla; oči, mi Jele pešati. Nocoj skoro ne bi Ml Mel kresnice, M mi je prišla naznanje-da so ljudje zapustili kres. Trikrat je obletela, trikrat mi je posvetila ai®na lučka mimo obraza; šele četrtič sem se ozri in ji prikimaL Nocoj ne bomo prepevali in plesali ob ugašajočem kresu, zakaj voliti morate meni naslednika. Volite dobro, da ostane v rodu Škratov sloga in edinost! Po volltvi pa razodenem novemu kralju skrivnost, ki «> nosim s seboj tajno in tiho že 60 let« Odkašljal se je škrat Repek in pomaknil rdečo čepico s čela, rekoč: »Bratje! Kralj Dobrin je nesebično in Pravično delil svojo vladarsko oblast. ^Pomnimo se, kako je modro razsojal Prepire med nami; spomnimo se, kako "am je pošteno odkazoval zemljišča v oeteljnih njivah; spomnimo se, kako je skrbel za naše zdravje, ko je v vsej naši jemlji ukazal zbirati sladkih in grenkih oreninic; spomnimo se tudi, kako nam ;e Pripravljal po trdem delu zabav in ve-
selic, da smo v brezskrbnem veselju pretikali in preplesali marsikatero poletno noč! Bratje, vprašam vas, ali imamo vrednega naslednika?«
»Nimamo ga! Nimamo ga!« so enoglasno zanikali škratje.
Škrat Repek je nadaljeval:
»Kralj Dobrin! Oslepel še nisi, če so ti opešale oči; tvoj um je veder in čist kot je bil pred šestdesetimi leti; povej nam: ali nam hočeš kraljevati še naprej, toliko časa, dokler ti sama smrt ne ugasne vida in uma?«
Dobrin je ginjen obrisal solzo v očesu, pa zavrnil brate:
»Vaše besede, bratje, mi gredo v srce. Ko bi imel še mlade oči, pa bi videl, kako so te vaše besede žive in razcvele kot najlepše rože. Zahvalim se vam zanje; teM se posebej zahvalim, Repek. Zal rni pa je, da vam ne morem izpolniti želje, zakaj skrivnost ki jo nosim že Šestdeset let s seboj, mora na dan; razodeti jo pa smem le novemu kralju!«
Ttedaj se je obrnil proti kralju Do-brinu škrat Grošek in z visokim, čistim glasom pojasnil:
»Srce ti tone pod skrivnostjo, o kralj. Kdo ti je naročil in zapovedal, da io smeš odkriti le novemu kralju? Ali ne more biti vsakdo izmed nas novi kralj? In ali naj tvoj naslednik nosi to uganko spet s seboj do smrti? Povej nam vsem, razčisti zastavico! Mogoče bo rodu škratov sreča milejša!«
Po teh besedah je kralj premišljajoč namršil goste, sive obrvi. Zavladal je nekaj časa molk. Končno se je kralj
darski položaj popolnoma drugo lice, se je pričelo uveljavljati v Ameriki pomembno politično gibanje, ki izhaja od demokratov in zahteva aktivno poseganje Zedinjenih držav v Evropo.
Ta tragika učinkuje dvojno neprijetno, ker prevladuje pri prizadetih državah in narodih Evrope čut, da so te države s politiko prenasičene. Kaj bi mogel koristiti v najboljšem slučaju ameriški veto ali ameriška privolitev? Taktično silno malo, diplomatično prav nič. S političnega stališča smatramo, da bo stara Evropa, kakor leta 1918 in 1919, mlado Ameriko mnogo nadkriljevala. Kar morejo storiti Zedinjene države, je to: prispevati k rešitvi gospodarskega problema. Za to pa so sedaj izgledi tako zelo neugodni, !;?akor je sploh mogoče. Kdo pokaže Evropi pot k samopomoči?
Usoda poljske marke.
Poljska marka je sledila nemški. Zadnja borzna poročila izkazujejo njen naravnost katastrofalen padec. V torek zjutraj, kmalu po otvoritvi efektne borze, je prišla na borzo odredba finančnega ministra, katera je ustavila delovanje vseh deviznih borz v vsej Poljski. Že radi te energične in nenavadne odredbe je lahko sklepati, kako silna mora biti kataftrofa poljske marke, da je bil poljski finančni minister prisiljen, izdati poleg drugih, nič manj energičnih in ostrih odredb tudi to. Na ta način skuša poljsko finančno ministrstvo ovirati valutno špekulacijo.
Vse te odredbe seveda niso ostale brez vpliva na denarni trg. Takozvana »črna borza« je takoj reagirala na te odredbe na ta način, da je poskočil dolar na vrtoglavo višino nad 180.000, kar se celo v Nemčiji še ni zgodilo. Sicer je tudi tu še tekom istega dneva dolar nazadoval na 115.000, vendar je tudi to vsota, ki jo je težko opravičiti. Gotovo je, da takozvana »črna borza« ni merilo ponudbe in povpraševanja, temveč čisto navadna grupa špekulantov, ki pa je, ravno tako kakor legitimna borza, prav občutna za vsak važnejši dogodek na valutnem trgu.
Vpliv pa se ni pokazal samo na »črni borzi«, temveč tudi na vseh denarnih tržiščih, zlasti v inozemstvu. Ta vpliv se je izražal naravno v še večjem padanju poljske marke, zlasti še, ker je vlada zasegla vse devizne zaloge v bankah ter je tudi bankam prepovedala do nadaljnjega vsako devizno trgovino. Culi so se tudi glasovi, da odstopi sedanji finančni minister Grabski hi. da ga nadomesti ali bivši finančni minister Michalski ali poslanec Wierz-bicki. Tudi te vesti niso ostale brez vpliva na marko.
Kaj je pravzaprav zakrivilo katastrofo poljske marke, ni težko uganiti. Poljska marka nazaduje zadnje dni ravno tako, kakor nemška; obe državi sta v tesnih gospodarskih odnošajih. Finančna in gospodarska kriza v Nemčiji je izzvala krizo tudi v Poljski, katere organizem je za te vrste težke katastrofe mnogo občutljivejši in manj odporen, kakor uemšlđ. Vpliv gospodarske krize na Nemškem na finančnogo-spodarsko situacijo Poljske je zlasti močan radi zelo razvitih trgovinskih od-nošajev med obema državama.. Saj izvaža Poljska najmanj 70 odstotkov vseh izvoznih produktov v Nemčijo in na drugi strani uvaža iz Nemčije 40 odstotkov vsega svojega uvoza. Nemčija pa je postala v zadnjem času radi trajne in občutne krize glede kupne moči silno oslabljena. Razven tega izpodbija
vzpel, dvignil roke in pokazal na nebo:
»Zvezde tonejo! Vile v Šumak bodo kmalu vstale, da pridejo budit jutranjo zarjo. Vstala- bo tudi kraljica vil, mlada Lepotica, ki mi je pred šestdesetimi leti sporočila tajno naših bogov in šum; tedaj mi je zabranila razkriti vam, bratje, to tajno, rekoč: »Kadar boš spregovoril o tem celemu rodu škratov, tedaj doseže nas, vile, žalost in skrb. To skrivnost sporočajte od kralja do kralja vse do tedaj, ko ne bo več vile Lepotice na zemlji. Tedaj pa, ko zatisnem jaz oči, tedaj naj zve moje sporočilo ves rod škratov.« Tako mi je govorila Lepotica. Jaz se staram, pešam, a Lepotica je vedno mlajša, vedno lepša...«
Škratje so povesili glave. Nihče ni mogel do besede. In spregovoril je še kralj Dobrin:
»Bratje, Lepotica je pristavila tudi, da bo tistega kralja, Id razodene škratom skrivnost pred njeno smrtjo, zadela huda nesreča.«
Zavladala je med škrati tišina, da se je čulo le tesno dihanje. Grošek je onemel, Repek je stisnil v bolesti ustnice. Dobrin pa je zlezel v gube, da se je skoro dotikal s čelom kolen.
Ko je pa priplavala prva jutranja meglica mimo kresa, tedaj se je spet vzdramil kralj Dobrin, vstal ter odločno in svečano razglasil:
»Lepotica, oprosti, da razkrivam Škratom tvoje besedi—*
inozemska tržišča, kar je mnogo cenejše.
Tako nekako se je izjavil tudi poljski finančni minister o vzrokih padca marke, Z njegovim naziranjem se v glavnem strinjajo večinoma vsi finančniki na Poljskem, ki povdarjajo zlasti nevzdržne razmere pri izvozu in pa veliko nesorazmerje med državnimi izdatki in dohodki. Nemalo je zakrivil katastrofo marke stroj za tiskanje bankovcev, ki deluje z silno brzino. Veliko nezaupanje je vzbudila v vseh inozemskih finančnih krogih odredba poljske vlade, s katero je ta omejila dispozicij-sko pravico nad valutami, deponiranimi pri inozemskih bankah. Emisija zlatih poljskih zakladnic je povzročila le še večjo zadolžitev države, vsled česar je postalo nesorazmerje med dohodki in izdatki še večje, kar je pri mali štedljivosti poljskega gospodarstva izdaten vzrok za nazadovanje poljske valute.
Neprilike v Romuniji.
Romunom morda največ škoduje to, da so uverjeni, da je njihova država najbogatejša na prirodnih bogastvih in da ima radi tega najlepše in najgoto-vejše predpogoje gospodarskega napredka in ozdravljenja. Vsaj velik del romunskega prebivalstva živi v tem mnenju in zlasti velik del odločujočih politikov.
Romunija ima v resnici vse predpogoje čim najhitrejše gospodarske sanacije in napredka. Po vojni je postala veliko večja, dasiravno se njen vpliv na mednarodno politiko ni povečal v taki meri, kakor njeno ozemlje. Kot agrarna država pridela Romunija precej več, kakor pa potrebuje doma, radi česar je višek na razpolago za izvoz. Ima ogromna bogastva v zemlji, zlasti petrolej in prav lepo razvito industrijo. Če vse to upoštevamo, potem se moramo čuditi, zakaj ima ravno ta bogata država toliko težav s svojo valuto in s svojim gospodarstvom sploh.
Vendar pravzaprav ni čudno, da Romunija kljub svojim bogastvam ne more preko težav, la jih je povzročila njenemu gospodarstvu, — kakor sicer tudi mnogim drugim, — svetovna vojna. Notranje razmere in pa ono zgoraj omenjeno prepričanje, da je za Romunijo lahko delo premagati težkoče povojnega gospodarstva, to so največji zadržki
Znane so politične zmede v Romuniji Dve stranki sta, ki se v glavnem yrstita v vladi države, liberali in konservativci. Kadar je ena stranka na vladi, si skuša čimbolj utrditi svoj položaj in kriči o korupciji in brezobzirnosti druge stranke, kadar pa pride na vrh druga, dela isto. V novejšem času so se sicer pojavile in tudi že močno ojačile nekatere nove stranke, vendar do odločilnega vpliva v doglednem času ne bodo prišle, kvečjemu bo postala potrebna kaka širša koalicija. Te razmere naravno ne morejo vplivati na romunsko gospodarstvo v dobrem smislu. Inozemstvo je za take vrste stvari preveč občutljivo. Podobno je tudi v romunski industrjii, kateri manjka dobre organizacije. Faktorji, ki vodijo to industrijo, od katerih odvisi gospodarski napredek in dobrobit naroda, imalo sicer dobro voljo, toda vsled nezadostne oganizacije je uprava industrije pretežno zelo slaba. Tudi vzrok, ki ne more vplivati ugodno na gospodarstvo. Je pa še nekaj.
Romunska vlada se je odločila za deflacijsko politiko, o kateri se je prepričala, da vodi po najgotovejši poti do ozdravljenja. Deflacijska politika pa po-
»Joj tebi, kralj! Ne govori!« so milo zaprosili škratje,. ,
»Bratje, Lepotica je dejala: Ob robu gozda, ki se vzpenja kraj naše de-teljne njive, samuje skala. Udarite na to skalo tisto jutro po kresu s svežo praprotjo; ostrmeli boste!«
Komaj je kralj Dobrin izgovoril zadnjo besedo, se je utrnila na vzhod-njem nebu zadnja zvezda. Od gozda sem je priplavala gosta megla in zavila škrate v svoj plašč, da niso videli drug drugega. Iz doline so začuli milo vzdihovanje.
Polagoma se je megla razredčila. Škratje so si pomencali oči, oj, nesreča! Kralj Dobrin je ležal na zemlji ves bled, okrog njegovega vratu pa se je odvijal zadnji, najgostejši oblak megle. Skočili so vsi h kralju, ga dramili in obupno klicali; toda kralj Dobrin je bil mrtev.
Pokleknili so škratje ob mrtvem kralju in sneli čepice. Hladna sapa je potegnila preko polja, na vzhodu pa je zažarel prvi bledi trak jutranje zore...
Vstal je škrat Grošek, utrgal ob robu gozda svežo praprot, se vzpel urno do skale ter udaril po njej. Čudo nebeško! Skala se je odprla kakor okno; bela stezica je vodila v odprtino in dalje pod zemljo.
Tedaj je še enkrat priplavala k robu gozda meglica; iz nje se je izmotala prelepa vila Lepotica ter spregovorila:
»škratje! V tej zemeljski duplini je %*astva. kaJ=ežoega as premorejo xsl
-•‘••C.» - *	’ '	•
vzroča pomanjkanje gotovine. Tudi v Romuniji je pomanjkanje gotovine občutno, industrija kljub dobri volji r.e more naprej, opažati je semtertja celo korake nazaj. Potreba po kapitalu je velika in tu M mogel izdatno pomagati inozemski kapital, katerega bi na mnogih krajih sprejeli z odprtimi rokami. Toda ravno tu je opaziti škodljivi vpliv, omenjenega pepričanja, da bo Romunija s svojimi lastnimi močmi kmalu uredila in sanirala svoje gospodarstvo. Pot deflacijske politike je brezdvoma prava pot k temu cilju, ni pa prav, da dela romunska vlada težkoče tujemu kapitalu pri udejstvovanju v romunski industriji. Saj kake raznaroditve se ni bati, dovolj čuječa vlada to vedno lahko prepreči
So pa še druge težave, ki o.groŽajQ romunsko gospodarstvo in mu otežko-čajo hitro konsolidacijo. Vsled povojnih valutnih izprememb in težav, ki so jih te povzročile, so zabredli romunski trgovci v večje ali manjše plačilne težkoče. Kmalu se je pričelo v Romuniji radi tega govorjti o moratoriju. Te govorice so pa naravno kakor bencin v, ogenj, inozemstvo je postalo v še večji meri nezaupljivo in to v dvojni meri. Prvič zato, ker so smatrali govorice o. moratoriju za dokaz, da romunsko gospodarstvo kljub vsem prirodnim bogastvom nazaduje, drugič pa zato, ker se je vsak inozemec bal, da izgubi svoje terjatve v Romuniji, oziroma da bo moral radi moratorija čakati na izplačilo nedogleden čas, kar je za trgovca skoro enako izgubi.
Vlada se je posvetovala z interesenti o tem vprašanju in je uvidela, kako škodo bi Romuniji jxjvzrocil moratorij. Zato ga sicer ni odredila, izdala pa je nekako naredbo, po kateri smejo sodniki v vsakem posameznem upoštevanja vrednem slučaju dovoliti odlog plačila. To sicer še ni moratorij, vplivalo pa je slično njemu na mnenje o romunskem gospodarstvu v inozemstvu. In to mnenje pomeni precej, kar je bilo takoj opaziti v še večjem nazadovanju romunske valute. Poleg tega pa niso storili romunski trgovci, ki imajo trgovinske zveze z inozemstvom, sami prav ničesar, da na primeren način uredijo svoje odnošaje z inozemskimi upniki. To skrb mirno prepuščajo vladi.
Naravno, da gospodarski položaj pri takih razmerah ne more Mti rožnat. Sedaj se vrše v vladnih krogih posvetovanja, oziroma se je že sklenilo, omejiti uvoz, ki naj bi bil poslej dovoljen samo za one predmete, ki so neobhod-no potrebni, katerih pa ne producira Romunija doma. Poleg tega manevra namerava romunska vlada začeti energično akcijo za stabiliziranje leja.
Toda to so najbrž samo načrti. Dokler Romunija ne uredi svojih notranjih razmer, dokler ne izboljša svojega prometa, predvsem pa, dokler ne uredi in dvigne svojega izvoza, tako petroleja, kakor tudi ostalih industrijskih in poljedelskih produktov, ne more računati z izboljšanjem gospodarstva. Kakor, rečeno, imajo sicer Romuni dobro voljo, da si izboljšajo svoje gospodarstvo, manjka pa jim prave organizacije. Zato se jim tildi ne bo tako brž posrečilo, doseči svojega ciljaj zlasti še, če se bodo tako trdovratno in presamozavest-no branili inozemske pomoči.
,	m.-- >
X Dohodki pr! taksah. Od maja leta 1922 pa do 10. junija 1923 je Imela naša država pri taksah 14,887.832.23 dinarjev dohodkov.
X Carinski dohodki v prvi dekadi junija so znašali po Izkazu generalne direkcije carin 1.122,160.015 dinarjev.
kralji na svetu. Stene se bleščijo v srebru, s stropa vise luči v najdragocenejših biserih in demantih, ob stenah pa vrejo studenci čistega zlata... Vse to je vaše; odslej ne boste več trpeli pomanjkanja vrhu zemlje. Pod zemljo bo vaše kraljestvo; tam boste živeli večno sredi največjih zakladov v miru, slogi in zadovoljnosti!
Vaš kralj je mrtev. Tud nas, vile, j« dohitela nesreča: vse moje sestre so se spremenile v jelše in vrbe ob potokih; Jaz pa bom odslej begala kot meglica po naših iogih brez pokoja...«
In Lepotico je objela megla. Škratje so klicali njeno ime in hiteli za meglico, ki je že izginjala; niso je mogli dohiteti Ko je vzšlo solnce, se je meglica potopila v dolini v potok. V duplini se je tedaj iskreče zasvetilo in zašumeli so zlati vrelo, škratje so dvignili nalah-ko mrtvega kralja in ga odnesli skozi odprtino v svoje biserne dvorane----------
Kdo neki more ustaviti Ruse v njih globoki in spretni politiki? le 23 let to neprestano ponavljam: Francija in Anglija. Samo ti dve lahko uravnovešata usodo, če usoda ni nepremagljiva. Francija ter Anglija ne smeta premišljati, ali v tem in onem nimata prav: Zložno morata korakati, da ustavita počasno in neprestano prodiranje, ki se skuša razprostreti od Pruta na Donavo, od Donave m Balkan, od Balkana do Bospora.
1 hier s, Pismo angleškemu SPätians® El-
Msm» m
|. priloga „Jutranjim NovožBm** £1. 123 z dne 24. lunlla 1923.
freie ved Mibajiovlč llapšlias
Madežda Mik«ilajeviia«
Roman,
Nadaijeranae,
— rremisifajern, koliko nmenj in vprašana ioste morali posiušatn — je nadaljevala — kdo je ona? Odkod ste jo vzeli? In izpraševali bodo iiadje, ki vedo, kdo sem in odkod me je buo mo-jSÖc® vzeti,
— Nadežda Nikolajevna, 5	'	;' ' '
i— Vi se niste zgnusill nad mano, Andrej Niko-jajevic, vi in moj dragi Senička: vidva sta gledala name kot na človeka „„„ To se je zgodilo prvikrat po tren letih, Niti verjeti nisem mogla „ „ „ Ali veste, zakaj sera vam ušla? Mislila sem, (oprostite mi) mislila sem, da ste kakor vsi dragi. Mislila sem: glej tudi jaz, moje lice, moje telo more nečemu koristiti, in zavo sem prišla k vam. Slika se je bližala koncu, vi ste bili z mano vljudni, a jaz še zdavnaj nisem bila navajena takega obnašanja in nisem mogla verjeti, Nisem hotela občutiti še tega udarca, zakaj zelo, zelo bi me bolel, „,
Sedla j® na velik naslonjač in si pokrila oči * robcem..
— Oprostite mi, — je nadaljevala, Nisem vam Verjela, 2 grozo sem pričakovala minute, ko me boste tudi vi slednjič pogledali s pogledom, ki .•sem se ga že docela privadila v treh letih; kajti nihče ni v teh treh letih gledal name drugače.,.
Prenehala je; obraz se n je krčevito raztegnil
in ustnice so ji vztrepetale. Gledala je v daljen kot sobe, kakor da tam vidi.
— Bil je eden, samo eden, ki me ni gledal tako, kakor vsi... in ne tako kot vi A jaz..,
Midva s Helireichom sva jo poslušala s pritajenim dihom,
— A jaz sem ga ubila,,, izgovori komaj slišno,
in strašen naval obupa jo obvlada, strašen klic se ji izvije iz njenih izmučenih prsi V žalostnem, skoraj otroškem ihtenju sklone glavo.
XV, i
iz Bezsonovega dnevnika.
Počakal bom, kaj bo. Nedavno sem bil tam in sem jih videl skupaj, vsa sila volje, ki jo imam, je bila premajhna, da bi mogel še nadalje prenašati to, krinko ravnodušnosti in vljudnosti, ki sem si jo nadel, čutil sem, da jo bom, če ostanem tam še četrt ure, vrgel raz sebe in pokazal svoje pravo lice,
Te ženske ni mogoče spoznati Poznam jo že tri leta in sem se privadil videti v njej to, kar je bila ves ta čas. Sedaj pa vidim izpremembo, ki se je izvršila v njej, ne razumem je in ne vem, da ii je tudi resnična, ali pa je samo vloga, ki jo bo potem to nesrečno bitje, navajeno varati sebe in drage, spretno odigralo.
Ničesar nisem razumel v njenem medsebojnem razmerju. Ne vem niti tega, je Ü postala njegova ljubica. Ždi se mi nekako, da ne. In če je to res, potem je Nada spretnejša, kakor sem mislil, Kaj hoče? Postati njegova žena?
Prečita! sem teh par vrstic in videl, da je vse, kar je tu zapisano, neresnica, razen tega, da se je Nadežda prememla. Pred tremi leti sem videl v njej nekaj ne povsem običajnega, nekaj, kar redkokdaj srečamo pri ženskah v takem položaju. Malo da nisem sam prevzel vloge rešitelja, ki jo Lopatin sedaj velikodušno igra. A bil sem tedaj pametnejši, kakor je sedaj ona: vedel sem, da iz tega ne bo nič, in sem odstopil, ne da bi bil poizkušal. Njena narava je predstavljala razen občih zaprek v tej zadevi še eno posebno: to je bila njena trdovratnost in nesramnost, izprevidei sem, da bi mahnila z roko na vse in se protivila pri prvem poizkusu. Zato ga nisem napravil.
Je ii to storil Lopatin? Ne vem. Vidim samo, da te ženske ni mogoče izpregledati Da je zavrgla svoje prejšnje življenje, — vem zagotovo. Preselila se je v neko sobico, kamor ne pripušča niti fieif-reicha, niti tega rešitelja, zahaja k njemu na seanse in razen tega šiva, Živi zelo bedno. Podobna je pijancu, ki se je zaklel, da ne bo več pil Ali bo vzdržala? Ali ji bo pomagal pri tem ta sentimentalni artist, ki še ni videi življenja in ničesar razumel v njem?
Včeraj sem napisal materi obširno pismo. Gotovo bo storila vse tako, kakor želim, — ženske se rade vmešavajo v podobne zadeve — in povedala vse Sofiji Nikolajevni, Mogoče ga bo to rešilo.
Rešiti ga! Čemu se toliko brigam za njegovo rešitev? Prvikrat v življenju sem tako globoko zainteresiran pri tujih stvareh, Ali mi mar ni vseeno, da ii se Lopatin zedini s to žensko ali ne, da jo li izkoplje iz blata ali se sam pogrezne vanj in si v
brezplodnih poizkusih razbije življenje, uniči in zakoplje svoj talent? Nisem navajen brskati po svoji duši; prvič v življenju moram globlje brskati vanjo in podrobno analizirati svoja čustva. Ne morem razumeti, kaj se vrši sedaj v moji duši in kaj me sili, da mučim samega sebe. Mislil sem (tudi sedaj mislim), da je to le nesebična želja po odvrnitvi velike nesreče od človeka, ki ga ljubim... Ako natanko prisluškujem svojim mislim, vidim, da ni vse ~ tako. čemu premišljujem jaz, ki hočem rešiti njega, mnogo več o njej? Zakaj se mi njeno obličje, nekdaj objestno in drzno, a sedaj ponižno m krotko,.. vsak trenutek predstavlja v domišljiji? čemu na-... poinjuje mojo dušo ona, a ne on, s čudnim občutjem, v kakršnem se nikakor ne morem spoznati in ■ ki v njem prevladujejo slaba čustva? Da, mogoče ^ je res, da ne želim toliko njemu storiti dobro kakor njej...
Kaj? Zlo? Ne, nočem ji storiti zla. A hotel bi jo iztrgati njemu, odvzeti jo njegovemu pokrovi- . teljstvu, v katerem je, mogoče, vse njeno upanje „..
O, ali je res, da hočem priti na Lopatinovo mesto!
Danes jo moram videti. Vse to mi zabranjuje,' da bi mirno živel in delal. Delo mi gre slabo od • rok in v teh treh tednih nisem naredil niti toliko, ' ■ kolikor preje v dveh dnevih. Treba je nekako re- . siti to vprašanje: pojasniti si, pojasniti vse samemu, sebi „„„in kaj potem?
Odstopiti? Nikdar! Ves mo] ponos se upira ob . sami misli na to. Jaz sem jo našel. Lahko bi jo bil rešil, a je nisem hotel. Sedal pa hočem.
Dalje prihodnjič.
lati,
V*-,
Rešitev nalog v Juto, Nov. z dae 10. 6. t L: Št 1 (Kurioziteta, sest W, A, SMciahauh
Bell: vse figure y začetni poštari. Crni; KM
Navedena pozicija se razvija po 16, potezi črnega na sledeč! način:
L) Sgl-hS, Bg5, 2.) SXgS„ Sf6, 3„> SXh7, Sh5. 4.) 3Xk SR 5.) SXq7, Sh3„
. t iiM .
■iSli!
M»®!
StfeJ
■-c. : j
Spi
CM»,
. ■ ■ te
V::-vT.
■ A, tori!
Tulnlm srcem .naznanjamo vsem sorodnikom, prijate-l]em In znancem žalostno vest, da je nas preljubljenl oče» stari oče, svak m stric, gospod
Edmund Toulus
¥€tatri©¥ac v Paristi
po kratki in mučni bolezni, danes dne 22. junija 1923 v 62. letu svoje starosti ob pol 12, url po noči mimo v Gospodu zaspal
Pogreb dragega rajnkega bode 241. ni. ob 4 uri pop* iz hiše žalosti na župno pokopališče na Jesenicah.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi na Jesenicah.
deseMce. dne 22. junija 1923.
SXbS, a6, 7„) SXa6. f5. 8) SXc7, Kf7„ 9.) SXa8„ M 10.) SXb6, Dd5. II.) 3Xc8, TM. 12.) SXdi, Kg?. 13.) SXf5, RgS, 14.) 5XH Df3, ISJ SXiS, SgL 16) SXgi, KiM —
St. 2 (Kurioziteta, sest- W, A, Sbiakmau): Bell: Kd6; S„: M Ih f4;
Čnfi; K41; Lal; S&jU Rt b2, c2, <S2, e*, 12, —
postavi črnega s tretjo potezo «sat,, kakor sledi:
L) SS4—<25; kralj polismo Z) SdS"?, —
St. 3: Šaljivo lah. vnašanje: >Koiiko be-iih kraljic moreš postaviti na šahovski deski teko, da ne stoje v medsebojnem 5ebu?!
Odgovor: 64 •— ker be!e kraljice medse-bojeo v šehu n» morejo statt —
Št. 4: Bell kralj stoji na C4; postavi 2 trsa stolpa ia črnega konja okrog belega kralja tako, da bo stal beli kralj v matu!
Rešitev: 7<U;	(ali pa 04)!
(Pozicija je seveda umetna — v praktični partiji aelzvedljiva —■ teoretično pa povsem korektna In aktualna.) Šahovske tropotezke;
J.) (Sestavil A. W. Galitzky);
Beli: KcS, Sh6 Lal;
Crni: KhS, B.: G7, b/.
Beti matira s 3. potezo.
2J (Sestav» K* Erlia):
Bell: Kb3, 1(57, Lb?, Šsfe: črni: Kbo;
Bel matira s 3, potezo»
Dröfetine
__	“ Ženska ia razporoka na Angleškem,
Z 231 glasovi proti 26 je sprejela te dni angleška zbornica v tretjem čitanju važne spremembe glede razporoke. Ako se je hotela dosedaj razporočiti ženska, je morala razen zakonske nezvestobe dokazati tudi, da le mož z njo slabo ravnal, medtem ko je zg moškega zadostovalo, da je dokazal nezvestobo svoje žene. Po novem načrtu bo ženska tudi v tem oziru enakopravna z moškim., Opozicijonaid so protestirali prot! ji tej enakopravnosti spolov, češ da je moška. , nezvestoba vse nekaj drugega nego žen- . sla. Tekom razprav se je neki poslanec i.r-7' razil, da je žensko vedno smatral za inferiorno bitje in je postavil za vzgled poslanico Lady Astor. Predno je šla v zbornico,, se je z nekom razgovarjala, toda ne glede politike, ampak glede svoje obleke. Ogorčena je Lady vstala in mu zabrusila v obraz; »Toda oni, ki me Se za to Vprašal ni bila ženska, ampak moški«
THE HEX C©,
LJUBLJANA.
natisr. §t, ses ist. srabižCe re.
Hačumske stroje.
j ^Š@iKS!£mgil2
Pisalni stroji itd.
Mehanična delavnica (popravljalnica)
LJUBLJANA
2«*ni»SJ35«r£ ulica 6/1,
L. BARAGA.
m
m
/Jfl;
€emsen VukmirovR roj.Toufe» KiotildaTouius
hči	soprog«
Filip Vukmirovtt	Leon Simon Vukmirovii
sreski načelnik* komisar polidjev zet	vnuk
Gumeni predmeti

Gkra asiopsiva^ pW iffiSilšj! MPrimero»**
G. S«!S!WsrZT,-aia DreMeE.-WleB-Pr*f; saa SSSi
iUilšiiEg.
’ Msriiior, Ai^nsac-I «rora 4S. Telet, ,55.

mmm
mmsrnrnm
podpisana tvrdka pmešala:
Trboveljski ia premog in bykovo oglje
iz svojega skladišča aa južnem kolodvoru, ter
suha, trda la mehka drva
rezana v dolžino za kuhinjsko vporaho iz svojega skladišča na Zelenem hribu.
Premog in oglje se oddaja v detajlu v vrečah,, ali en groš v celih vagonih z IO V. popustom od fakturnega zneska za združene odjemalce ali posameznike.
Vsa goriva se odpremijo po želji po naših vpregah na dom.
Naročniki naj se javijo pri podpisani tvrdki s
„IHPEX“
ipptu in šipoFfni Mia z o. z. i Ijulljani
trg št©¥. 1©* i« na^strspie«
is®
1 Očko k«-plače	sesalci in toluti	poirieij, evhijo la jprcvtalsft	kopalne kedice
čuSe	črevesne cevi	toplomeri £a ERrzliro	pihalniki
guramo rokavic«	iriga«>-:i	katedri	prereirati
gumen« lutke	fcrfegaimcs p* Hruško	SaJety	goba in go-bine oosnje
Ktericjžfe c®vi	pov. felašs	m zobe	zračne blazinica
gvmjjevi Piaš«		minila	bnzgalnics ca bos	prime klej .JRUDOL“
Provisllšite potnike se sprejme I sa neksj okrajsv.			
Delniška glavnica: Din 60,000.000. Rezerva: Din 32,515.000
Podružnice:
8!dd	Jesenice	Metković
Cavtat	Korčula	Prevalje
Celje	Kotor	Sarajevo
Dubrovnik	Kranj	Split
gicegnovi	Ljubljana	Šibenik
Jelša	Maribor	Zagreb
AmerlkaasM oddelek«
Haslov «a brzojave a JäB©AHSKA=
Afiliraai zavodi s BAHKA i Trst. Opatija. Wien. Zadar.
FRANIC SAKSES STATI BANK, Cortiandt Street §2, New-Y©rk CHy


BANCO TUSOSUVO ĐI CHILE: Valparaiso. Afitefagasia, Punta Arenas. Puerto Nataies, Porvesir.
, — -
II. priloga „Jutranjim Novostim“ Štev. 123 z dne 24. junija 1923.
Socijalna politika
Pokojninsko zavarovanje privatnih nameščencev.
Oglejmo' si sedaj ta:
vpliv devalvacije?
Pod istim naslovom je bil na tem mestu objavljen 10. t. m. prvi članek o gornjem, danes tako aktualnem in perečem : vprašanju; kot odgovor na ta članek je ta list objavil 17. t. m. drugi članek o istem predmetu pod naslovom »Pokojninske rente«. Ta drugi članek je označil Prvega kot »negativno kritiko, ki hoče Podirati še tisto, kar že obstoja«. Morda se Piscu tega članka tako dozdeva, vendar v onih vrstah ni bilo nikjer govora o Podiranju, niti take želje; bile soi napisane z namenom, da se pokaže pot, po kut eri bi trebalo hoditi, da se popravi to, kar že obstoja, t. j. kar se danes imenuje 2 uk on o pokojninskem zavarovanju privatnih nameščencev. Ne more biti govo-o namenu, rušiti ustanovo ali, zakon, ko se vendar zagovarja le spremembo sistema, na: kateremi sta ta ustanova, odnosno ta zakon osnovana.
v Sedaj pa naj spregovorim1 o nekaterih točkah članka »Pokojninske rente«. Cla-nek trdi, da je
Za onega, ki je v mirnem času dobival rento po desetih letih v znesku letnih K 600.—, je bila plačana premija mesečnih K 20.—; za tega, ki bi danes prejemal rento K 48.000.—, bi bilo treba plačevati premijo mesečnih K 1.600.—. Nočem trditi, da je kupna vrednost današnjih K 1.600.— večja od predvojnih K 20.—. Vendar, ali so danes plače privatnih nameščencev take, da se jim: more brez velike bolečine od istih odtrgati n. pr. mesečnih K 800.—? Je-li danes toliko denarja pri bankah in industrijalnih podjetjih, da morejo one, ne da bi to občutile, odtrgati od svojega premoženja vsakega prvega tako veliko vsoto? Pa če bi se že s temi žrtvami nekaj doseglo, bi ne bilo niti za polovico tako hudo ! Ali videli smo, da bi se moralo plačati mesečnih K 1.600.—, da bi zavarovanec po desetih letih zavarovanja prejel v slučaju invaliditete mesečnih kron 4000.—, s katerimi ne more ne živeti in ne umreti.
edini vzrok nizkih rent devalvacija valute?!
To' bi bilo točno le tedaj, akoi bi bile j^nte zadostne v oni dobi, ko je denar bil še vreden, vendar to ni bilo niti tedaj slučaj, ker rente niti v dobi zdrave va-mte niso bile zadostne, razen v primeru, da ie nameščenec M zavarovan skozi ^so dobo službe v najvišjem razredu in ua je odslužil ves rok štiridesetih let. V tern Primeru bi bil dobil tedaj K 187.50 jttesečno pod naslovom starostne rente. Koliko je bilo takih, atletov tedaj in ko-'to jih je danes v vrstah privatnih na-'tteščencev?
Pisec teh vrst je trdil v svojem pr-Vem članku:
S’stein, na katerem sloni ta zakon, ie kriv tej pomanjkljivosti.
v Pri tem ostane tudi danes, in bo sku-a* to dokazati s tem člankom.
Pisec članka »Pokojninske rente« 'lavaja napram predvojnim letnim ren-tam K 400.—, K 600,— in K 1.125,- zne-jT1; K 32.000.—, K 48.000.— in K 90.000 vü ki bi v današnjih prilikah odgo-arjali tem predvojnim rentam. Ključ, ki ! služti] za to usporejanje, je postranska mlVar. Vendar oglejmo si, kdo bi danes 32°0(vl ^ose^j te rente. Rento letnih K n.ncrir, po petih letih zavarovanja od-tih m?1*0 letni'h K 48.000.— po dese-oni v 11 zavarovanja bi mogel doseči t > to bi imel zavarovanih K 160.000.—, ' ' 03i. za katerega se plačuje K 1.600 esečne premije. Vzemimo, da je invali-ll~samcu ta letna renta K 32.000, od-jtosno K 48.000.— zadostna; ali ako bi JWel družino, ne verjamem, da bi mu ^spelo, prehraniti sebe in družino vzlic na U’ Je za' niega Pečana ogrom-Premija K 1.600.— na mesec. Drugi, lefJ,e v Predvojni dobi po 40 odsluženih , to Prejemal letnih K 1.125.—, bi moral (40 i -Preiemati po isti odsluženi dobi u let) k; 90.000.—. To rento bi: preje-prtiF6 bi bil plačal K 1.200.— mesečne službe6 Slk°to vs;e|h štirideset let svoje
pTB
so !vVkazni’ su2estija,
Pksperii]
vSen de Qyn:
Metapsihizesn.
i.
Danes nimamo več pravice, zametavati hip-notizem in njegove pojave. Vedi in družbi bo le v korist, ako se ljudstvu raztolmačijo.
o katerih razpravljamo, že v sivi davnini. Kar nazivljemo »magnetizem, tolepsihija« itd, je tvorilo hramvnlmentalni del tajne znanosti pri-vilevi- 6 v IPdiji, Kaldeji in Egiptu, pri-bkraf anemu družabnemu sloju, ki je zcifaJ ppravljal duhovske, sodne in bolenniSke posle- Od pokolenja do po-skri^Ja 80 si stari Posvečenci predajali T« u8t sv;oie moči to lahko trdimo, s0 T, bil njih razvoj dosegel točko, ki
natur?6™1 še 1aleč od nie. Zdi se Vali nC’ ^ skoraj neomejeno vpli-°zdravi tel0 in. nravstvo svoiih bližnjih, duše o živote z besedo, pokoreč domno p°Kledom. Razni pisatelji celo bali -to’ da so razbrali ter uporab-baši lzvestne oblike energije, katerih ‘sedanji učenjaki še niso zasledili. zn‘ek°hko tega okultizma ali tajne mno*.“’ ki se je skrbno prikrivala cije 7 ie Preživelo zapadle civiliza-žih" /jg0(loivina namreč priča o čude-vseh v,1 80 jto v raznih dobah in pri Po V(!parod!h delali posamezniki, ki so fantov 3 Prd‘k’ Podedovali moč hiero-
knjižnic6 ^'eodozij zažgal aleksandrijsko Prešah?,’ 16 stara Psihična veda, ki je oslabel" a v sv°iih Prvotnih gojiščih in moral-, Po razpršitvi svojih veščakov, otme s DOdVoiiti svojoi čuječnost, da v Srer|SV03e ostanke. Tako so nastale cuVn •njem veku skrite družbe, delne D©66 0kultne vede.
celo ti t.zade,tka renesance so ljudje, s h ki soi bili v tem izvedeni,
A temu ni vzrok devalvacija,
nego je vzrok oni paragraf zakona, ki pravi, da kdor ima nesrečo in n. pr. oslepi po desetih letih službe, dobiva samo K 4000.— na mesec, dočim je on od svoje plače s težko muko si odtrgava] v času svoje aktivitete mesečnih K 800.— in istotoliko je za njega plačeval delodajalec.
Sedaj si pa oglejmo način, ki se v članku priporoča kot izhod iz današnjega položaja, (posebno z ozirom na one rente, katere je Pokojninski zavod podedoval od dunajskega zavoda, in katere še danes znašajo kakih K 10.— mesečno), pa si lahko izračunamo' premije, ki bi jih morali danes plačevati aktivni nameščenci, da pomagajo tem revežem s K 10.— mesečne rente, a istočasno da sebi zagotovijo primerno penzijo. •
V predmetnem članku je naveden ta primer: N. N. je bil zavarovan v IV. razredu ter je umrl 3. marca 1919 1., potem ko je absolviral 118 mesecev zavarovane službe. On bi po tedanjih pravilih imel pravico na invaliditetno rento dveh tretjin osnovnega zneska IV. razreda t. j. od K 540.—, torej K 360.—, a renta njegove vdove bi znašala K 180.—, dočim bi renta za enega otroka znašala K 120.—, za več nego dvoje otrok pa največ K 270.—. Vsi ti zneski pomenjajo letno rento. Ti zneski niso identični z onimi v članku —- ker tisti so pogrešeni —, ali to ne menja na stvari ničesar. Glavno je, da je IV. razred. Ta vdova bi (po načinu, ki je predlagan in s katerim naj se odpomore v tej bedi) dobila po' prvi noveli K 2.225.—, rente za otroke bi znašale za eno dete K 1000.—, za dvoje otrok K 2000.—, za troje in več K 2.225. Po drugi noveli bi bili ti zneski: renta za vdovo K 4272.—, vzgojevalni prispevki kron 1.920.—, 3.840.— in 4.320.—, naravno vse to letno, a prispevki za vgojo trajajo do 18. leta otroške starosti.
Rente : premije?
Je-li mogoče, da vdova vzdržuje sebe in n. pr. dvoje otrok z letnimi K 8.112.—?
smatrali psihične fenomene kot nadnaravne, kot nekakšno kršitev prirodnih zakonov. Avicen, Agrippa, Paracelsus in nekateri drugi so v daljših presledkih sicer tu pa tam malce osvetlili to vprašanje, todla stoprav Mesmer (1733 —1815) je napravil prvi odločni korak proti racionelni razlagi psihizma: teorija o živalskem magnetizmu ali prenašanju pokretncga tona živih teles. Mesmer je torej prvi, ki je dal znanstven videz proizvajanju in opazovanju takih dejstev, ki so se poprej smatrala kot izraz božanskih ali peklenskih sil.
Najuglednejši Mesmerjevi nasledniki: De Puysegur, Deleuze, Du Potet in Lafontaine, so umeli tako dobro izpopolniti prejšnjo teorijo, da je bila že v Lafontainovem času (1803— 92) ustanovljena točna tehnika, po kateri so z magnetiziranjem, t. j. s prikladnim izžarivanjem fiziološke radioaktivnosti, ki se še danes imenuje »magnetizem«, uspešno zdravili nekatere bolezni ali pa povzročali posebno stanje, takozvani somnambulizem ali mesečnost, ki kaže zlasti to svojstvo, da razširi dojmovne zmožnosti som-nambula (spohodca) na predmete ter osebe bivajoče izven dosežaja njegovih telesnih čutov.
Proti 1. 1841 je mogel angleški zdravnik Braid proizvajati nekatere no-skuse, ki jih je videl na seji pri magne-tizerju Lafontainu toda na čisto drugačen način nego ta poslednji. Dr. Braid I? namred dosegel pri več osebah, 1» jim je velel strmeti v neko točko, nekakšno spanje slično »somnambuliz-mu«:	imenoval ga je »hipnoza« ali
umetelno' spanje. Tak je bil početek po-skuševalske šole »hipnotizerjev«, ki, so trdili, da živalskega magnetizma ni; one magnetične prikaze, ki so jih dosegali s svojim postopanjem, so pripisovali blesteči, sreposti pogleda, druge so pa tajili.
Tega ne more nihče trditi. Da pa more zavod plačati to nezadostno rento, morajo drugi aktivni zavar-ovanci plačevati premijo mesečnih Din 90.—, zavod pa mora te vplačane premije nalagati tako, da mu nosijo ogromne obresti; kajti če to zavodu ne bi vspelo, bi prišel v položaj, da v doglednem času ne bi imel kritja niti za rente onih rentnikov, ki danes plačujejo visoke premije, ter bi moral tudi zanje vporabiti ta sistem', t. j. zatekati se od povišanja do* povišanja.
Sedaj si pa oglejmo', za koliko bi se morale povišati premije, da se po tem sistemu nudi vdovi po možu, ki je umrl po desetih letih zavarovane službe, nekak minimum, s katerim bi mogla živeti. Ustanovimo ta minimum s K 3000.— mesečno. Mislim, da to v razmerju današnjih prilik ni mnogo, in ni težko si predstavljati, v kakih mukah bi se nahajal na smrtni postelji pošten mož, ko bi vedel, da njegova vdova ne bo niti toliko dobila. Torej, da vdova dobi to rento mesečnih K 3000.—, bi bik> treba, da je pokojni mož v hipu svoje smrti imel pravico na mesečnih K 6000.— invalidske rente, t. j. da je bil zavarovan na kron 240.000.—. To pomenja, da se je moralo v predzadnjem razredu tedaj veljavne skale plačevati K 2400.— mesečne premije, kar zopet pomenja, da bi zadnji razred te skale moral biti, tak, da zavaruje znesek K 300.000.— za mesečno premijo K 3000.—.
Imenujem ta razred s premijo K 2400 A, a onega s premijo K 3000.— B. Zava,-rovanec razreda A bi imel po desetih letih pravico na invalidsko rento K 72.000, a po štiridesetih letih službe na letnih K 180.000.—, t. j. njegova renta bi se višala od 10. do 40. leta za letnih K 3600. Po razredu B bi zavarovanec dobil prejemkov za eno četrtino več. To bi bile primerne rente, ali koliko bi morale znašati plače uradnikov, da bi se jim moglo toliko odbiti, in koliko bi treba odvzeti industriji in trgovini obratnega kapitala, da se dosežejo te rente? Odgovor na to naj zahtevajo interesenti.
Po vsem tem moremo' videti
pravo lice tega sistema,
ki se priporoča v imenovanem članku, a more se po priliki videti tudi meja, do katere bi se prišlo, ako bi se hotelo s zvišanjem premij pomagati rentnikom. Danes govoriti v socijalnem zavarovanju o cekinih in o zlati pariteti, je non-sens. Socijalno zavarovanje mora odgovarjati svojemu cilju; če tega ne doseže, potem neha biti socijalno.
Pokrajinski sklad?
Sedaj pa preidimo na te doklade pokrajinskega sklada. Moralo bi se torej doseči, da pokrajinski sklad ne zniža in ..iti ne ukine doklad. To je upravičeno, ker noben minister ne bo napravil neumnosti, da predpiše premije mesečnih K 3000.— in več. Vzlic temu bo renta vedno manjša, nego je potrebno, a pri tem je treba da ima še kak drug vir, iz katerega bi se črpala stalna pomoč za nezadostne rente. In ta vir naj bo pokrajinski sklad.
Odkod pa denar za pokrajinski sklad?
Ta sklad je milijonski fond, ki se je ustanovil in ki se vzdržuje s takso' na
Braidovo odkritje (davno pred njim poznano indlskim čarovnikom) se je brž udomačilo pod nazivom hipnotizem po zdravniških šolah vsega sveta, osobito v Parizu, kjer ga je uveljavil v bolnici Salpetriere slavni nevrolog Charcot.
Po teh dveh obličjih psihiškega vprašanja, magnetizmu in hipno,tizmu, se je hitro še tretje vsililo pozornosti iskalcev. Vrnivši se k hipotezi, ki sta jo izrekla že Paria in d’Henin de Cuvilliers kot obrazložitev pojavov opazovanih pri magnetičnih poskusih, je dr. Liebe-ault iz Nancyja pripisoval te prikazke kakor tudi fenomene Braidovega hip-notizma učinkovanju operaterjevih kretenj in besed na domišljijo dbtičnega. S tem da je vplival na duha s krepkimi trditvami in ukazi, s trajnimi srepimi pogledi ter izrazitimi kretnjami, se je doktorju Liebeaultu posrečilo povzročiti nervozno spanje slično Braidovi hipnozi in snohoji mesmerske šole.
Njegova metoda, nazvana »sugestija«, je Liebeaultu omogočila učinkovati domala na vse osebe, ki jih je srečal v svojem poklicu, in na ta način posplošiti takozvano »sugestivno« točenje; ta postopek ni nič drugega nego pre-mlajeno starodavno čudotvorstvo, ki obstoja v tem, da s primernimi sugestijami pri bolniku izzoveš duševno -živčno delovanje na prizadete ude.
Malo kesneje, okoli 1873, je neka ugotovitev profesorja Ch. Richeta, člana Instituta, obrnila pozornost poskuše-valcev na dano osebo. Na hipnotičnega Richetovega bolnika je brez njegove vednosti nekdo večkrat na razdaljo vplival. Ta pojav »miselne sugestije« so opetovali in proučevali drji Ocho-rovicz, Gley, Hericourt, Gibbert, in dasi ni nobenega dvoma več o njegovi istinitosti, je njegova določitev še danes popolnoma nepoznana.
vsako tono' premoga, ki od producenta pride v promet. Ta taksa znaša: K 2.— za vsako tono. Kdo plačuje to takso? Zopet oni, ki plačujejo visoke premije: industrija in trgovina in privatni nameščenci.
Kedaj bi prišel tak moment, da bi Pokojninski zavod na podlagi današnjega zakona mogel brez vsake pomoči (tudi brez pomoči pokrajinskega sklada) dajati rente, s katerimi bi se lahko živelo?
Na to bi se moglo odgovoriti: devalvacija ni še tolikšna, da bi višina za to potrebnih premij bila sorazmerna s plačami nameščencev. A če bi se devalvacija povečala, potem bi komaj rente, ki jih zavod nudi na podlagi teh visokih premij, mogle biti zadostne. Torej je težiko', da bi se tako moglo kedaj priti do povoljnega vspeha.
Sedaj bi bilo treba, da se — kakor pravi članek — skuša z večjo daleko-vidnostjo rešiti ta problem pokojninskega zavarovanja.
Kakšen bi moral biti zakon o socijalnem zavarovanju vobče?
Mislim, da ni pretirano, če pravim, da ta zakon mora biti tak, da v zadostni meri skrbi za vsakega potrebnega člana tiste skupine, radi katere je določen, in da s svojimi uredbami ne bo v neznosno breme nikomur, a zlasti ne onim, za katere je določen, da jim pomaga.
Kakšen mora biti ta zakon v posebnem slučaju pokojninskega zavarovanja?
Mora biti tak, da njegove uredbe zagotovijo primerno preživljanje invalidu, vdovi in sirotam, a istočasno, da ne zahtevajo v dosego teh skromnih želja premije, ki niso v skladu s plačo nameščenca, in ki ogrožajo denarno pripravljenost delodajalca.
Menim, da v tem ne tiči nič takega, čemur bi se mogla očitati kratkovidnost. Ko se je enkrat gornje ugotovilo, bi bilo treba izbrati
primeren sistem,
po katerem bi se prišlo do zadostnega kritja vseh onih obvez, ki jih gornji zakon nalaga kot dolžnost zavodu, ki se bo v to svrho ustanovil. Pravi sistem je edino' mogoče izbrati, ako se obrača pozornost na ono' skupino individuov, za katere je treba skrbeti.
Torej: v našem slučaju imamo privatne uradnike, skupino, ki že dolgo obstoja, dela in troši energijo, a za katero ni še ničesar ali zelo malo storjeno z ozirom na oskrbo za slučaj invaliditete in starosti. Ko se torej uvažuje to skupino, je treba izbrati oni sistem, ki bo omogočil izdanemu zakonu, da ustanovi institucijo, ki se zove Pokojninski zavod in ki ne bo napram namenščencem nastopala kakor delodajalec, da jim v prvi vrsti šteje leta, ki so jih pod njenimi auspici-jami odslužili Zavod bo* to štetje let prepustil posameznim delodajalcem, ki morejo po svoji volji in ne, ker je tu nujna potreba, nagraditi svojega dolgoletnega in zvestega nameščenca, nego bo vsakemu svojemu potrebnemu članu
dal najmanje toliko, kolikor mu je
v resnici potrebno za življenje.
Temu sistemu bi se moglo prigovarjati, da bi potemtakem vsi nameščenci, bo-
V poslednjih tridesetih letih soi vsa legendarna čuda kaldejsko . egiptovske magije postala eksperimentalne meta-psihije. Raziskave doktorjev: Maxwell, Geley, Jannet, Durville, Joire, Osty in De Boirac, ki je rektor dijonske univerze in je spisal »Neznano dušeslovje in Bodočnost duševnih ved«, potem Flammarion in toliko drugih, so dognale resničnost — toliko časa zanika-vano — somnambulne jasnote in bistro-vidnosti, t. j. sposobnost nekaterih oseb, videti, slišati, čutiti na daljavo.
Proučevanje medijstva — s čimer se zaznamujejo izvestne čeznavadne zmožnosti — ki so se ga lotili Crookes, Lom-broso, De Rochas, Ch. Riebet in druge znanstvene veličine, je overovilo čudovito možnost, da psiha izven območja naših čutov deluje na tvarino po nekakšni eksteriorizaciji motricitete. Tako se je spravilo v red vprašanje ol dvigajočih se mizah, zakletih hišah, koder »straši«, in druga razodetja neznane sito, katere so privrženci spiritizma na-prtovali duhovom rajnih.
Teh trideset let neumornega napora pod vodstvom najodličnejših mislecev predstavlja prehodno dobo, med katero so se psihiški pojavi sicer luščili iz poskuševalnega predora, vendar pa še ne spadali med one realnosti, ki jih priznavajo' učena društva. Danes pa se njih študij uradno nadaljuje v Inštitutu, ki ga je država spoznala kot obče koristnega in sicer pod vodstvom učenega doktorja Geleyja. To je Mednarodni psihični zavod pod častnim predsedstvom drja Charlesa Richeta, ki sedaj raziskuje te pojave na Sorbonni.
SPIRITIZEM.
Besedo spiritizem rabim v njenem prvotnem smislu: to je nauk, ki pripisuje tajinstvene pojave zaklinjanju duhov.
»Zadnjih petdeset let (pravi Leon Denis v spisu L’ invisible, Spiritisme et
diši oni iz kategorije sluge ali ravnatelja, dobivali enako pokojnino, kakor oni, ki so postali invalidi v svojem prvem letu službe, ali ki so bili aktivni skozi celih 30 let. Vendar to ni res ! Tudi pri tem sistemu se da urediti vse tako, kakor je to mišljeno, a ni izvedljivo po današnjem sistemu, ker so danes po nujnosti prilik prispeli vsi ravnatelji, nadzorniki in sluge v eni in isti razred — a vsi skupaj nimajo nič. —
Vprašanje o pokojninskem zavarovanju je mogoče rešiti.
O tem je že dosti bito' napisano in tudi v praksi izvedeno; vendar se ne sme ostati trmasto pri enem sistemu, ki ni nikakor primeren za socijalno zavarovanje in ki je nekdaj bil samo dobrodošel posameznikom iz razlogov, ki sem jih navedel v svojem prejšnjem članku.	N. L.
Tragičen položaj ruskih znanstvenikov.
Znan ruski profesor Sokolov, je nedavno izdal brošuro »Današnja znanost v sovjetski Rusiji«. Majhna, poljudno pisana knjižica nam nudi žalosten pogled v položaj ruskih znanstvenikov, ki še vedno vztrajajo v svoji domovini.
Sokolov ugotavlja, da je bila ruska znanost od 1920. leta proletarizirana. Dri tem omenja ogromno škodo, ki jo vsled tega trpi ruski narod. Kar se tiče življenja poedinih znanstvenikov^ priobčuje celo vrsto pisem, ki jih je prejel od svojih prijateljev in znancev. Imena seveda niso navedena. Iz teh pisem je razvidna tragedija, ki jo danes preživljajo ruski učenjaki.
Za primer nekaj odlomkov iz pisem.
»... Ko sem se vrnil iz mesta, kjer sem tekal za kruhom in kurivom, domov, me je pričakovala mrzla, nezakurjena in neudobna soha, brez vode in luči. Legel sem oblečen v posteljo in sem se skušal na ta način ogreti in pozabiti na lakoto in žejo. Zjutraj sem moral pometati ceste. To je bilo obvezno delo ruskih profesorjev.
Ko sem videl, da se bližajo moje zbirke vsled mraza in vlažnosti neizbežni, propasti, sem pozabil na žejo in lakoto in na revščino družine ter sem hitel v mesto, da nakupim drv in oglja, da rešim svoje s trudom pridobljene zbirke ...«
Drugi piše: »... Sicer mi ni težko, da sem sedel brez vsakega povoda v ječi, toda srce se mi krči, ko pomislim, da je uničeno moje delo o kužnih bacilih, na katerem sem delal deset dolgih let. Pri tej misii se me pooblašča obup in se zjočem, kot majhen otrok.«
»... Ne, mi ne bomo nikdar razumeli boljševikov in oni ne nas. Sem sicer mož in komaj hodim. Moje noge so zatečene. Bog z boljševiku Oni imajo1 svojo resnico, toda zakaj nočejo razumeti, da se lahko stoji izven vsake politike in se vzljubi znanost«
»... Težko je gledati, kako trpi profesor Fedorov, slavni kristalograph. Stari mož je vsled lakote tako oslabljen, da ne more vstati. Prinesel sem mu kos kruha. Slastno ga je pogledal. Odlomil je košček ter mi ga vrnil z besedami: »Vi ste mlajši, jedite vi... Jaz rajši umrjem...«
»... Dobil sem zavoj živeža: »Pajok.« Nekaj kruha in rib. Nato sem šel v geografski institut. Tam sem srečal profesorja S. Pogledal me je milo in rekel: »Prosim za grižljaj, lačen sem...« Nato sva si razdelila.« (Asistent Z.)
Ta pisma pač ne potrebujejo komentarja ...
Kar se tiče razmerja učenjakov do boljševiškega režima, bi bilo zaznamovati dve struji. Prva zagovarja sodelovanje inteligence z boljševiki, druga pa je pripravljena h koncesijam, samo, da se reši znanost.
Splošno pa pričakujejo, da so to stanje enkrat preobrne in da bo mogla znanost znova nadaljevati tam, kjer je pred revolucijo prenehala.
medimite) se je pogosto izkazala tesna zveza med svetom ljudi in duhov... Spiritizem ni samo dokazovanje posmrtnosti z dejstvi; to je tudi pot, po' kateri prihajajo navdihi višjega sveta na človeštvo ... To je nauk, ki ga daje nebo zemlji.« To je doktrina, ki je prišla že 1. 1847 v Ameriki na plan; Allan Kardec pa je napisal njen evangelij »v zmislu navodil, ki so jih dali višji duhovi po raznih medijih«. Kakor pravi g. Maxwell v svojem delu »Les phenomenes psychi-ques«, je spiritizem vera, ne pa veda.
Menda ni nobena reč manj dokazana nego' ta »sistematična razlaga« dejstev po duhovih. Ali more zdrava pamet verjeti, da bi bil kateri smrtnik, bodisi še tako naobražen, dovolj zmožen, da bi mogel brez pomote dognati genezo onostranstva? Noben pameten človek ne bo tega mislil. Potemtakem je odveč, ustvarjati nekakšno religijo; obstoječe vere popolnoma zadoščajo, in kogar miče in kliče vanje, ima izbire na prebitek.
Najprej je to klicanje duhov povsem neverjetno. »Ne verujem, pravi A. Morin, da bi bila katera duša, ko je bila dovolj duhovita, da se je oprostila spon človeškega telesa, še tako neumna, da bi zlezla v kos lesa ter očitovala svojo navzočnost, izvajajoč tako neslana ravnovesja. Rabinet, ki navaja te rečenice, da je bilo 1. 1906. v Ameriki 60.000 medijev, katerim morajo biti vsi več ali manj sloveči mrtveci vsak čas na razpolago. Dostaviti je treba, da se v resnici ta razdobja čezmerne posmrtne delavnosti izenačujejo z dolgimi dobami brezdelice.
Torej bi bilo potrebno, če bi se hotel i spiritizem dokazati, da bi duhovi doprinesli mnogobrojne in neovržne dokaze o svoji pričujočnosti in svoji istovetnosti. No, temu pa ni tako. (Glej raziskave profesorja Ch. Richeta na Sorbonni.)
II. priloga „Jutranjim Wowostim“ it. 123 ž dne 24. Junija 1913
France Veber:
Problem spoznavanja in zmote.
I.
Prastaro in še danes v glavnem nerešeno je vprašanje, kaj je človeško spoznavanje in po čem se spoznavanje razlikuje od zmote. To vprašanje pa ni samo prastaro, temveč obenem vitalnega pomena za vse ostale kulturne vrednote človeštva: Ako ni spoznavanja, tudi ni resnice, ako ni resnice, razpadejo v prazen nič tudi vse ostale kulturne vrednote. Smatram torej, da je moj poskus, podati v sledečem vsaj začasno rešitev tega starega vprašanja, opravičen tudi iz najrazličnejših drugih razlogov in ne samo z zgolj znanstveno-teoretič-nega stališča.
Vsako spoznavanje in vsaka zmota po svojem psihološkem jedru ni nič drugega nego posebna misel. Kakor oni, ki karkoli misli, vedno misli, da nekaj je ali da nečesa ni, da nekaj je tako in tako ali da nekaj ni tako in tako, da nekaj iz teh in teh razlogov je ali ni tako in tako, da nekaj prav gotovo ali samo morda je ali ni tako in tako, prav tako tudi oni, ki »spoznava« ali »se moti«, vedno spoznava ali se moti, da nekaj je ali da nečesa ni, da nekaj je tako in tako ali da nekaj ni tako in tako itd. Tudi vsako spoznavanje in vsaka zmota je torej posebna misel in nastane samo vprašanje, kje naj iščemo razliko med mislimi, ki so spoznavanja, in med mislimi, ki so zmote. Predvsem pa moram tu ugotoviti, da ne smemo smatrati za zmote vse misli, ki niso spoznavanja, ker nahajamo poleg spoznavanj in poleg zmot še misli, ki stoje že načelno izven nasprotja med spoznavanjem in zmoto.
Že drugod sem mogel namreč opozoriti na sem spadajočo temeljno razliko med takozvanim pristnim in n e p r i s t n i m-mišljenjem, pri čemer so vse pristne in samo vse pristne misli one naše misli, ki so obenem naša prepričanja. Da pa doživljamo tudi misli brez vsakega prepričanja, nam pove že naše umevanje n. pr. kakega romana, ki zahteva od naše strani tudi nebroj najrazličnejših misli, s katerimi dojemamo miselno vsebino romana, vsekakor pa misli brez vsakega lastnega prepričanja, ker bi v obratnem slučaju romana ne čitali kot »roman«, temveč n. pr. kot zgodovinsko poročilo, biografijo itd. Takisto umevamo neštetokrat stavke, izrečene od drugih oseb, čeprav v danem slučaju sami že načelno nismo prav nič prepričani o njihovi vsebini: zopet doživljamo razne misli, katere edine nam omogočajo umevanje onih stavkov, vendar zopet misli brez vsakega lastnega prepričanja. Sem spadajo dalje n. pr. vse stvarne »debate«, pri katerih se ne debatira na slepo, drug mimo drugega, temveč ko posamezni debatatorji tudi dobro vedo, za kaj pri debati pravzaprav gre; tudi v tem primeru morajo poedini debatatorji poleg lastnih prepričanj še brez vsakega lastnega prepričanja misliti povsem isto, kar mislijo z lastnim prepričanjem njih teoretični nasprotniki in narobe, ker bi v obratnem slučaju drug drugega sploh ne razumeli. Ti primeri, ki jim stoji ob strani nebroj drugih, pa jasno dokazujejo, da moramo razlikovati med mislimi s prepričanjem in pa med mislimi brez vsakega prepričanja, med pristnimi in nepristnimi mislimi.
Izrecno je še pomniti, da pri tej razliki tudi ne gre morda samo za kake stopnje prepričanja in da si torej te razlike nikakor ne smemo tolmačiti tako, da bi pristne misli smatrali za n a j j a č j a, vse nepristne pa samo za neprimerno s 1 a b e j š a prepričanja. Saj nam n. pr. tudi pripovedni umetnik ne govori samo o golih dejstvih (dogaja se, dogajalo se bo, ni ga, tak je itd.), temveč se tudi poslužuje izrazov, kakor: to in to se je »prav gotovo« dogodilo, njega »morda« ni tam, on »bržkone« ni takega značaja itd. Vse to pa se nič drugega ne pravi, nego da moramo tudi tedaj, ko čitamo kak pripovedni umetniški spis in naj umejemo njegovo miselno vsebino, doživljati kakor »najjačje« tako »slabejše« in »najslabejše« misli, vendar zopet misli brez vsakega lastnega prepričanja. Ta primer si lahko zdaj čitatelj sam dopolni še s prikladno modifikacijo slučajev, ko umevamo stavke, izrečene po drugih osebah, a sami nismo prav nič prepričani o njihovi vsebini, ko stvarno debatiramo in zopet sami nismo prav nič prepričani o tem, o čemer je prepričan naš nasprotnik itd. Tudi v vseh takih slučajih prihajamo neštetokrat v položaj, da doživljamo misli z najrazličnejšimi stopnjami, vendar zopet brez vsakega lastnega prepričanja.
Tako pa torej naša razlika med pristnim in nepristnim mišljenjem ni nikakega zgolj količinskega ali kvantitativnega, temveč strogo kakovostnega ali kvalitativnega značaja. Nadvse zanimiva pa je pri tem okoliščina, da gre pri vseh ostalih razlikah v mišljenju edino za vprašanje, k a j mislimo v prvem, k a j v drugem, k a j v tretjem slučaju itd. Ko mislimo, da nekaj je, mislimo nekaj drugega, nego ko mislimo, da nečesa ni; ko mislimo, da nekaj je tako in tako, mislimo zopet nekaj drugega, nego ko mislimo, da nekaj ni tako in tako; ko mislimo, da nekaj enostavno je ali da nečesa enostavno ni, mislimo nekaj drugega, nego ko mislimo, da nekaj »iz teh in teh razlogov« je ali da nečesa »iz teh in teh razlogov« ni; prav tako mislimo nekaj drugega, ko mislimo, da nekaj »prav gotovo« n. pr. je, nego ko mislimo, da nekaj samo »morda« je itd. Vse te in samo vse te razlike v mišljenju sem zato že na drugih mestih imenoval vsebinske razlike v mišljenju in razpadejo torej samo po svoji vsebini vse misli: a) v nahajavne (nekaj »je« — nečesa »ni«) ali takovostne (nekaj »je ali ni tako in tako«), b) v samo-misli, t. j. v vse takozvane »nesklepčne« misli ali s o m i s 1 i, t. j. v takozvane »sklepe« (nekaj je ali ni »iz teh in teh razlogov« tako in tako itd.) in c) v najjačje (nekaj »prav gotovo« n. pr. je, nečesa »prav gotovo« ni) ali samo večje ali manjše misli (nekaj »morda« je ali ni tako in
tako itd.) Vse te razlike v mišljenju gredo torej vseskozi paralelno z nepsihološkimi razlikami na strani pristojnih objektov mišljenja, vse te razlike zadevajo torej v istini vprašanje, k a j mislimo v vsakem izmed navedenih slučajev, in samo to vprašanje.
Bistveno drugače pa se ima v tem pogledu razlika med pristnim in nepristnim mišljenjem. Naj mislimo karkoli, bodisi da nekaj je ali da nečesa ni, da nekaj je ali ni tako in tako, da nekaj iz tega in tega razloga je ali ni tako in tako itd., ostane še vedno odprto vprašanje, ali mislimo vse to obenem z lastnim prepričanjem ali brez vsakega lastnega prepričanja. To dokazujejo jasno že gorenji primeri za pristne in nepristne misli, ki obenem pričajo, da velja isto tudi za vse omenjene zgolj količinske razlike v mišljenju: tudi da nekaj »prav gotovo« ali pa le »morda« n. pr. je, lahko mislimo z lastnim prepričanjem ali brez vsakega prepričanja. Vsi ti primeri v jasni luči kažejo, kako lahko v danem slučaju kaka oseba v predmetnem pogledu misli povsem isto, kar misli kaka druga oseba, a s to razliko, da je misel slednje osebe obenem njeno prepričanje, pristna, kar pa ne velja za prvo osebo in narobe. Prav tako dohajamo tudi sami neštetokrat v položaj, da mislimo zdaj z lastnim prepričanjem povsem isto, kar smo mislili popreje brez lastnega prepričanja in narobe. Iz vsega tega pa nepobitno sledi, da razlika med pristnim in neprist-n i m mišljenjem že načelno ne zadeva vprašanja, k a j mislimo v prvem, kaj v drugem slučaju, temveč edino vprašanje, kako mislimo karkoli v prvem, kako pa v drugem slučaju, namreč ali z lastnim prepričanjem ali brez lastnega prepričanja, ali na pristen ali na nepristen način. Zato sem t o razliko že na drugih mestih imenoval d e j n o razliko v mišljenju in je o njej torej reči, da sama ne teče vzporedno z nikakšnimi razlikami na strani objektov mišljenja, temveč da jo moramo smatrati samo za zgolj n a č i -novno kvalitativno razliko v mišljenju. Ta izsledek pa je obenem fundamentalne važnosti za pravilno pojmovanje »spoznavanja« in »zmote«.
Baš o vseh nepristnih mislih je namreč reči, da stoje že načelno izven razlike med spoznavanjem in zmoto. Ko mislimo karkoli brez lastnega prepričanja na nepristen način, torej n. pr. samo v to svrho, da »umevamo« prepričanja drugih oseb, katerih pa sami nimamo, še prav nič ne spoznavamo in se tudi prav nič ne motimo ter vzporedno s tem še nismo prav nič odgovorni za vsebino takih nepristnih svojih misli. Edino o vseh naših prepričanjih, o vseh naših pristnih mislih velja obratno, namreč da so vselej neobhodno spoznavanja ali pa zmote. Ker pa že vemo, da je razlika med nepristnim in pristnim mišljenjem sama zgolj načinovna razlika v mišljenju, se torej tudi »spoznavanje« kakor »zmota« od ostalega mišljenja razlikuje že načelno samo po svoji pristnosti, iz česar pa zdaj nepobitno sledi, da prav tako tudi razlika med spoznavanjem in zmoto sama že načelno ne zadeva vprašanja, k a j mislimo v prvem, k a j v drugem slučaju, temveč zopet edino vprašanje, na kak poseben pristen način mislimo v prvem, nakak taknačinpa v drugem slučaju. Tudi vsako spoznavanje se torej od zmote razlikuje edino po neki posebnosti svoje pristnosti, ki jo moramo vprav odkriti, ako hočemo priti do prave definicije spoznavanja.
Ta rezultat, ki ga v tej ostrosti še ni nihče izrekel, nam razlaga tudi okoliščino, da so razni psihologi in spoznavni teoretiki iskali in še iščejo kriterija, ki naj loči spoznavanje od zmote, v neki posebni realni komponenti misli, nastopajoče kot spoznavanje, namreč v evidenci ali razvidnosti spoznavanja. Mislim tu na tradicijsko in sodobno evidenčno teorijo, čije definicija spoznavanja se torej glasi: Spoznavanje je evidentna ali razvidna misel. Ta teorija je še danes vsepovsod razširjena in obenem takšna, da se zdi tudi vsakdanjemu človeku kot nekaka takojšnja rešitev našega problema. Moji razlogi, ki me silijo, da zavračam to teorijo, so sledeči:
Evidenca bi v smislu te teorije morala biti realna komponentna misli. Noben evidenčni teoretik pa nam še ni podal in ni mogel podati ko-likortoliko točen opis te komponente, ki bi nam omogočal, efektivno in ne samo z besedami ločiti evidentno misel od neevidentne. Da, evidenčni teoretiki sami najboljše zavračajo svojo teorijo, namreč z lastnim znanstvenim postopanjem, ki nam neštetokrat kaže, da menjavajo tudi ti teoretiki večkrat po zelo kratkih presledkih najraz-nejša svoja znanstvena mnenja, trdeč n. pr. v kakem poznejšem času svojega razvoja, da so jim ti in oni zakoni »evidentni«, ki so jih prej s pomočjo iste svoje »evidence« zavračali in narobe. Poudarjam izrecno, da tu ne gre za kake konstruirane primere, temveč za podatke, ki jih nudi v bujni obilici evidenčna literatura sama, ki je večkrat takšna, da že v naslednjih izdajah kategorično zanika to, kar je prej kategorično trdila, sklicujoč se v obeh slučajih na »evidenco«. Sem spada tudi preznano dejstvo, da evidenčni teoretiki tudi sicer drug drugega ostro pobijajo, dasi se sklicujejo vsi na isto svojo evidenco.
Ta fakt jasno kaže, da spoznavanje ne smemo in ne moremo utemeljevati z rekurzom na evidenco kot posebno realno komponento misli, to pa zato ne, ker nam je vse, o čemer smo prepričani, obenem »evidentno«. Mislimo si dve osebi, ki imata diametralno nasprotne nazore, n. pr. kakega najhujšega svobodomisleca in kakega najpozitiv-nejšega konfesijonalca, izmed katerih sta oba najgloblje prepričana o pravilnosti svojih nazorov: ako pridemo k tema osebama s svojo evidenčno teorijo, bomo od strani obeh slišali, da so jima njuni nazori popolnoma »evidentni«. In v zgolj psihološkem pogledu imata obe osebi tudi popolnoma prav, ker nam je vse, o čemer smo iz katerihkoli objektivnih (in nam neznanih) razlogov najgloblje ali več ali manj globoko prepričani, ipso facto popolnoma ali pa le več ali manj »evidentno«. Sem spada tudi tisti alkimist srednjega veka, ki je zaklical: »Če bi mi tudi sam Bog izjavil, da
se iz svinca ne da napraviti zlato, vem, da je to mogoče!« Tudi ta alkimist bi na vprašanje, ali mu je njegovo prepričanje evidentno ali ne, nedvomno odgovoril z odločnim: »Da!« Sem spadajo tudi vsi globoki konfesijonalci in verniki vseh časov, o katerih ne bo mogel nihče trditi, da so vse naj-raznejše konfesijske in verske teze v vseh podrobnostih efektivno »spoznavali« ali da jih še »spoznavajo«; tudi ti konfesijonalci in verniki bi se pa lahko sklicevali in se večkrat de facto sklicujejo na svojo evidenco.
Ti in slični primeri dokazujejo, da meji evidenčna teorija skoro na psihološki analfabetizem. Psihologija namreč jasno priča, da evidenca ali razvidnost nazadnje ni nič drugega nego prepričanje samo: kjer to prepričanje, tam obenem zavest evidence, kjer globoko ali le več ali manj globoko prepričanje, tam obenem zavest globoke ali več ali manj globoke evidence. V smislu naših zgorajšnjih analiz pa se to nič drugega ne pravi, nego da enostavno ni kriterija, ki bi nam omogočal še neko zadovoljivo razlikovanje med »evidentnim« in našim pristnim mišljenjem. Ker pa že vemo, da za spoznavanje ne zadošča že pristnost misli (tudi »zmote« so pristne misli), je s tem pokazano, da evidenca ni nikakšen kriterij spoznavanja. Predvsem pa hočem v sledečem navesti še nekaj razlogov za svojo tezo, da evidenca, na katero se sklicujejo evidenčni teoretiki, ni nič drugega nego pristnost mišljenja.
Vemo že, da so tudi vse graduelne razlike v mišljenju vsebinskega, ne pa dejnega značaja, iz česar sledi zdaj, da stoji tudi pristnost sama izven vsake kvantitativne variacije. Sicer večkrat pravimo, da smo o nečem »več« ali »manj« prepričani, kar pa se v smislu dosedanjih analiz nič drugega ne pravi, nego da smo v takem slučaju prepričani, da nekaj »gotovo« ali le »morda«, le več ali manj gotovo n. pr. je ali ni itd.; v takem slučaju doživljamo torej pristno misel, ki je po svoji vsebini že v orisanem smislu besede večja ali manjša, dočim stoji pristnost te misli sama, t. j. naše pristojno prepričanje izven vsake kvantitativne graduacije. Isto velja že na prvi pogled tudi za tako zvano »evidenco«. Tudi da nam je nekaj več ali manj evidentno, se nič drugega ne pravi, nego da nam je evidentno, da nekaj več ali manj »gotovo« n. pr. je ali ni itd., iz česar sledi tudi tukaj, da evidenca sama ne pozna nikakšnega stopnjevanja. Sklenem: kakor pristnost misli, t. j. kakor prepričanje tako stoji tudi evidenca izven graduelnih razlik.
Tudi o razliki med afirmativno in nikalno, splošno med pozitivno in negativno mislijo smo rekli, da je vsebinskega značaja in da torej ne zadeva razlike med pristnim in nepristnim mišljenjem. Pristnost sama ni ne pozitivna ne negativna, dočim je pač vsaka pristna misel ali pozitivna alt negativna. Kadar smo prepričani, da nekaj je ali ni, smo v prvem kakor v drugem slučaju v istem smislu prepričani in nikakor ne gre reči, da bi bili v prvem slučaju »pozitivno«, v drugem pa »negativno« prepričani. Kdor bi to trdil, ta bi moral reči, da smo v prvem slučaju »pozitivno« prepričani, da nekaj je, v drugem pa »negativno« prepričani, da nečesa ni; zadnje, namreč tako zvano ^negativno« prepričanje bi pa potemtakem bilo istovetno s prepričanjem, da nekaj je, iz česar takoj sledi, da bi oni, ki govori o razliki med pozitivnim in negativnim prepričanjem, nasprotoval nujno samemu sebi, ker bi tudi v tem slučaju ostala popolnoma nemožna baš vsa »negativna« prepričanja. Ako pa ni »negativnega« prepričanja, tedaj faktičnemu prepričanju tudi ne smemo pripisovati več značaja »pozitivnosti«, kar se zdaj nič drugega ne pravi, nego da stoji prepričanje samo, t. j. pristnost mišljenja že načelno izven tega nasprotja. Zopet isto pa velja naravnost dobesedno tudi za »evidenco«. Kadar nam je evidentno, da nekaj je ali pa ni, nam v prvem slučaju ni »pozitivno« evidentno', da nečesa ni, ker bi v zadnjem slučaju ta negativna evidenca bila zopet istovetna s »pozitivno« evidenco, da nekaj je; iz tega sledi kakor pri prepričanju, da evidenca sama ni ne pozitivna ne negativna. Kakor prepričanje, tako stoji tudi evidenca izven tega nasprotja.
Med prepričanjem, t. j. med pristnostjo misli same in pa med omenjenimi graduelnimi vsebinskimi razlikami te misli obstoji to zanimivo razmerje, da je vsakdo, ki je n. pr. »zelo« prepričan, da nekaj je, ipso facto jako »malo« prepričan, da
tega ni, da je vsakdo, ki je n. pr. »maksimalno« prepričan, da nekaj je, ipso facto »minimalno« prepričan, da tega ni, in narobe. Točneje lahko ta zakon, ki sem ga imenoval drugod zakon »obratnih j resnic in verjetnosti«, izrazim tudi takole: Pristni pozitivni misli z maksimalno, tričetrtinsko, polo- | vično, četrtinsko, minimalno vsebino odgovarja nujno ista pristna, a negativna misel z minimalno, četrtinsko, polovično, tričetrtinsko, maksimalno ! vsebino in narobe. Zopet pa se vidi, da velja isti zakon tudi naravnost dobesedno i za našo evidenco. Komur je evidentno, da nekaj gotovo je, temu je ipso facto obenem »minimalno« evidentno, da j tega ni, komur je evidentno, da nekaj le morda je, temu je ipso facto evidentno, da tega v istem ; recipročnem smislu morda ni, komur je evidentno, da nečesa gotovo ni, temu je ipso facto evidentno, j da njegovo nasprotje gotovo je, in narobe. Tudi evidentni pozitivni misli z maksimalno, tričetrtinsko, polovično, četrtinsko, maksimalno vsebino odgovarja nujno ista evidentna, a negativna misel z minimalno, četrtinsko, polovično, tričetrtinsko, maksimalno vsebino in narobe. Tudi zakon obratnih resnic in verjetnosti velja torej v istem smislu kakor za evidenco tako za pristnost misli, t. j. za : prepričanje.
Kdor je o čemerkoli prepričan, se v istem smislu nujno zaveda tudi resničnosti svojega prepričanja: ako si o nečem »maksimalno«, le »več ali manj« ali »minimalno« prepričan, je s tem že rečeno, da se v istem smislu zavedaš tudi popolne, le večje ali manjše, le minimalne resničnosti svojega prepričanja. Ta zakonitost je tako nujna, da se vsako tvoje prepričanje v hipu nujno razbline v prazen nič, kakor hitro bi ti zmanjkalo zavesti omenjene resničnosti tvojega prepričanja; biti o nečem prepričan in se obenem zavedati neresničnosti tega prepričanja, je prav tako nemožno doživljanje, kakor je nemožen trikotnik v Evklido-vem prostoru, ki bi meril n. pr. 600°. Isto velja zopet ad verbum tudi za evidenco: Komur je nekaj evidentno, ta se ipso facto zaveda tudi resničnosti pristojnega svojega prepričanja in to zopet tako, da odgovarja stopnja te resničnosti popolnoma stopnji njegove miselne vsebine; ako' je komu evidentno, da nekaj gotovo je, ta se ipso facto zaveda tudi »popolne« resničnosti svojega prepričanja, kar velja mutatis mutandis tudi za evidenco, da nekaj le morda je; to evidenco spremlja zopet zavest pristojne le večje ali manjše resničnosti prepričanja in narobe. Tudi tu je v naprej izključena evidenca, ki bi ji nedostajalo omenjene zavesti. Kakor za evidenco tako velja torej tudi za prepričanje, da spremlja oba pojava zavest »resničnosti«, ki odgovarja glede svoje stopnje povsem vsebinski stopnji pristojne misli-Ta zakon nam zdaj še naknadno z analitično jasnostjo razlaga že omenjeno dejstvo, da je vsaki osebi, ki je o nečem kakorkoli prepričana, to Pre' pričanje nujno v istem smislu tudi »evidentno«, ozda mora naravnost vsakdo, ki je o čemerkoli in iz katerihkoli objektivnih (in njemu neznanih) razlogov »globoko« ali pa le »več ali manj globoko« prepričan, na vprašanje, ali mu je to prepričanja evidentno, odgovoriti, da mu je v istem smisk1 »popolnoma« ali pa le »več ali manj popolnoma« evidentno.
Kakor za evidenco tako velja torej za prepričanje sledeče: 1. oba pojava stojita sama izven graduelnih razlik; 2. oba pojava stojita izven nasprotja pozitivnosti in negativnosti; 3. za oba pojava velja popolnoma v istem smislu naš zakon obratnih resnic in verjetnosti, in 4. oba pojava spremlja v istem smislu zavest popolne ali več ali manj popolne resničnosti pristojnega prepričanja. Na podlagi vsega tega pač lahko sklepam, da tu sploh ne gre za dva pojava, temveč, vsaj pod vidikom lojalno-psihološkega motrenja, le za en in isti pojav, ozir. da je prepričanje, t. j-pristnost misli in evidenca eno in isto. S tem pa je zdaj obenem točno izkazano, da ne gre iskati kriterije za spoznavanje v evidenci kake misli, ker že davno vemo, da so baš pristne misli, t. j. prepričanja lahko kakor spoznavanja tako zmote. Da najdemo take kriterije, je treba torej poiskati bistveno druge poti, ki bi nam omogočale, da ločimo tudi stvarno in ne le z besedami spoznavanje od zmote.
Tako pa hočem v sledečih izvajanjih pokazati pot, katera edina vede po mojem mnenju do zadovoljive rešitve tega vprašanja.
mm
inseriraf

koder hočeš, nikjer ne bodeš imel onega uspeha katerega ti nudijo
Mali oglasi
v Jutranjih

Novostih“.
Berson le in ostane najboljša kvalitetna znamka. Varuje čevlje, cenejši in trpežnejši je od usnja. Od vašega čevljarja zahtevajte, da Vam pritrdi Berson gumi podpetnike in gumi podplate.