« ■ * Posamezna K 1HJ0 ■ 5 Ob nedeljah K 2*— « i S pTABOK* trkaj a tbjJs dan, rurM ■ * nedelje in praznikov, ob 18. uri st JJ J di.umoTO naslednjega dne ter »tune ■ I mesečno po poiti K 20»-», aa ino- J ! temstro K <0-—, deatarljen na doa • g lfc JS2#—, prejem«* r upravi & 20*—. J ij liiaerali po dogovoru, ■ * Naxo&a se pri upravi -TABOKA*, J i MAJtUBOB, Jurčičev« ulica »tev, 4. ■ 0-0-cT^P6s4®TOTA FATSAtffiANA . >•> rt.1 Mmi., ■ • ■ ■ ! Posamezna Ster. K 1*60 S ; Ob nedeljah K 2*— ; • DEKUNIbTi O s. u»L*]» t »tri. ■ » boro. Jurčifiera sl. it. 4, i,,nad- ■ j 2 atropje. Telelon intemrb. it« 276. ■ • UPEAVA s« Dahaja v Jurčičevi m I ulici ut» 4, pritličje, desno. Tele- J • ,'ou št, 24. SHS poštnoCuekovni r*- ■ ^ čim utflv. 11.787. J ■ Na naročila i>rea donaiga se n« ■ m o tira. — Hokopisi s« ne mčajo« £ . •■v.j.v. ”v Loto: Sl. Maribor, sreda 21. decembra 1921. Številka: 287. Šopronj—Korotan v Nihče ni pričakoval, da se bo ktfro5 žici plebiscit ponovil na drugem mestu « vsemi svojimi zločinskimi mahinacijami v tako kratkem času, a najmanj, da se bo ponovil tako, da bo zadel Av-sti-ijo popoinoma tako, kakor je zadel Jani. Jugoslavijo in da bodo tudi krivci isti. Plebiscit, ki se je zvršil 14. in 16. l; m. za pripadnost Šoprorija in okolico med Nemci in Madžari, je najpopolnejša druga izdaja lanskega plebiscita na Koroškem, kjer je šlo za vprašanje ali naj pripade to ozemlje oni državi, kat eri po zgodovinski in etnični pravici pripada, ali oni drugi, ki jo vršila nad njim* tisočletje najhujše na-rodno mislijo Na Koroškem je lani zmagalo rasi! j e nad pravico, is’o se j*» ponovilo prešli leden v Šoprouju. Po šentgermanski mirovni pogodbi I bi Euvrala vsa IJiušIva s Soproujem vred Pripasti rep1' ! ki Avstriji, toda Ma-džari so se poučili vseli dopu3vnih 5n Nedopustnih sredstev, da bi to preprečili. Znar>o je, kako so organizirali podkupljene prostovoljske bande, katere so podali na Burško, do preprečijo pre* dajo te zemlje Avstriji. Prišlo je do oboroženih spopadov med regularno avstrijsko vojsko in med temi madžarskimi bandami v katerih so morali Avstrijci bežati in so Madžari vdrli celo ■Preko mej Burske v staro avstrijsko ozemlje ter ogrožali celo Dunajsko No-vomefjto. Antanta, ki je bila s pogodbo moralno zavezana poskrbeti za to, da izroča Madžari Burško Avstriji, je te dogodke gledala mirno ter se komaj na ponovne avstrijske proteste in potem ko je hotela zadevo vzeti v roke mala antanta s Češkoslovaško na čelu, odločila, da izroči n ravnanje Italiji. Italija je na to na podlagi tega mandata antante sklicala v Benetke znano konferenco, na kateri je na podlagi simpatij do Madžarske in svojih lastnih interesov uredila za Šopronj in njegovo ozemlje ljudsko glasovanje, čeprav je s tam kršila sentgercnainsko mirovno Pogodbo, v kateri ni bilo niti govora ° kakem plebiscitu aa to ozemlje in etn* tanta jo to odločitev — santkcijonirala- ■ Tako so se pričele priprave za plebiscit. Šopronj in njega okolica sta po Ogromni večini nemška, kakor je po o-jfiromni večini južni Korotan slo ven* jski. Toda, kakor Korotan, tako se je Nahajal tudi Šopronj stoletja pod nacL-i^lado tujega naroda in jo pripadel tudi drugi državi — Madžarski. Madžarska '3e ubijala v nemškem ljudstvu narodno zavednost, otroci so morali posečati Madžarske šole in radi tega ni čudno, da je bila pri njih' državna zavest bolj močna nego narodna. Razmere so bile docela iste, kakor na Koroškem. Kljub temu pa bi bil plebiscit izpadel gotovo ! drugače, če bi se vršil popolnoma, ne-(pristransko in brez pritiska. Madžari so poslali, kakor lani Avstrijci na Koroško, v Šopronj cele legije svojih a-! gen tov, posebno visokošolcev.kisoagi* tirali za Madžarsko ter slikali ljudem posebno gospodarske koristi, katerih bodo deležni, ako glasujejo za Madžarsko itd. Torej vse tisto, kar so navajali Avstrijci pri’ svoji propagandi na Koroškem. Kljub temu bi bil plebiscit izpadel gotovo v prilog Avstrije, da ni bila tu višja sila, ki je imela svoj interes na. tem, da. zmaga Madžarska in ta višja sila je bila — antanta, oziroma fjena mandatarka — Italija- Kakor je »mela Italija lansko leto interes na tem, da izpade ljudsko glasovanje na koroškem v prid Avstrije, ker je hotela ‘tem oslabiti Jugoslavijo, tako je ime-1 letos interes na tem, da izpade šo* iromjski plebiscit V prilog Madžarski, Nove muslimanske zahteve preprečile sestavo nove vlade. — Pogajanja med demokrati, radikalci in muslimani. LDO Beograd, 19. dec. Nova vlada še ni sestavljena. Demokrati so imeli sejo, na kateri so določili svoje nove ministre. Istotako so radikali izvedli izpremembo pri svojih dosedanjih članih kabineta. Kabinet še ni formiran, ker .so muslimani stavili nekatere pogoje, ki se pretresajo- Misli se, da bo končni sporazum dosežen tekom jutrišnjega dne. * TIP Beograd, 20. dec. Ko se je včeraj pričakovalo, da bo Pašič predložil novo vladno listo in je bilo še skoro vse tozadevno delo dovršeno, so naen- krat prišli muslimani z novimi zahte* vami. na katere ni bilo mogoče odgovoriti brez poprejšnjega posvetovanja med demokrati in radikalci. Pašič je o muslimanskih zahtevah obvestil oba kluba, ki sta potem razpravljala o tem vprašanju. Ker so zahtevo pretirano, sta oba kluba sklenila posredovati pri muslimanih, da popuste ter umaknejo svoje zahteve, ali jih pa vsaj začasno odgede. Pogajanja se danes nadaljujejo ter so pričakuje, da bo dosežen sporazum. ^ .... . Znežanje števila državnega uredništva. LDTJ Beograd, 19. decembra. Finančni odsek narodne skupščine je pretresal zakon o proračunski dvanajstini za mesec januar 1922. Razprav« Ijalo se jo tudi vprašanje, ne da bi se kršila socialna pravičnost. Dosežen je sporazum, da je redukcija uradništva vsekakor potrebna in da se mora to vprašanje radi važnosti rešiti z največjo opreznostjo. Posebno je treba reducirati nekvalificirano uradništvo. — Sprejet je tudi predlog, da se ima člen 6 glasiti tako-le: Da bi se moglo urediti vprašanje plač in doklad vsem javnim uslužbencem in nameščencem v kraljevini, bo finančni minister --tako j, ko stopi ta zakon v veljavo, sestavil komisijo, ki 1)0 obstojala iz narodnih poslancev in zastopnikov glavne zveze oziroma drugih uradniških organizacij. Na* loga te komisije bo, da v teku enega meseca pripravi vse, kar je po členu 136 in 137 potrebno za revizijo sedanjega uradništva. Ta komisija bo predlagala vladi, katero število, iz kakega poklica in koliko nameščencev in služabnikov je treba zmanjšati. Vlada bo stavila uslužbence in' služabnike, ako so iz novih krajev, na razpolaganje, ako pa so iz starih mej Srbije, pa v po* Podaljšanje trgovske pogoubc z Avstrijo. LDU Beograd, 19. dec. Ministrstvo za trgovino in industrijo jo izde* lalo zakonski načrt, s katerim se naša trgovinska pogodba z Avstrijo podaljša do meseca junija prihodnjega leta. Ta zakon se bo predložil zakonodajnemu odboru v odobrenje. Naša trgovinska komisija na Dunaju* LDU Beograd, 19. dec. Gospoda r-sko-finančni komite ministrov je sprejel predlog ministrstva za trgovino in industrijo, da se na Dunaju ustanevi naša trgovinska komisija. Zato se je zaprosila avstrijska vlada za dovoljenje. Društvo prebujajočih se Madžarov. LDU Budimpešta, 19. dec. Včeraj se je vršil občni zbor društ. prebujajočih1 se Madžarov. Upravnik Horthy in nadvojvoda Jožef sta poslala pozdravno brzojavke. Predsedujoči poslanec dr. Hegeduš je v svojem otvoritvenem govoru izjavil med drugim, da se društvo ne bavi s politiko, da sioji na podlagi zakonskega člena 1. od 1320. in da se z navdušenjem pridružuje Horthyu. Za predsednika je bi namesto poslanca Szmereczanya izvoljen Stelan Paloezky»Ilorvat. M:.' Iz razorožitvene akcije. >r LDTJ Pariz, 19.' dec. (Agence Ha-vag). IvJ;‘nis‘.istyo za mornarico obj ■:< « nila politična pogodba, k! ne bo samo potrdila določb saintgerma inske mirovne pogodbe, ampak bo obsegala tu di odredbo o obligatnem razsodišču za nastale spore. To so prvi diplomatski dokumenti po koncu vojne, ki sankcijo nirajo stanje, nastalo po razpadu sv-stro-ogrske monarhije. S to pogodbo se je Avstrija približala mali antanti * Avstrija za sporazum z Jfngoslav: jo. »Neue Freie Pressec piše o pomenu sestanka in pogajanj v Lani ter pravi med drugim: S političnega stališča so mora posebno naglašati, da je spora zum sklenjen med Avstrijo in Češko slovaško prva prijateljska pogodba dveh’ držav, ki sta si bili pred izvedbo st. germainske pogodbe sovražni. Oso' bito je še treba povdarjati željo, ki jo je pri tem izrazil predsednik Masaryk da se mora igra z vojaštvom končati in da mora to načelo zavladati v vse; Evropi. Pogodba s Češkoslovaško ne vsebuje ničesar, kar bi moglo povzro* čiti nezadovoljstvo med velesilami. Po trebno pa je, da se izvede prijateljska politika napram vsem sosednjim drža vam, naročito pa proti Jugoslaviji. Pr vič so se sestale bivše sovražne "države, da se zavežejo na mir in preprečijo vsemogoče konferenec. »Wiener Allge meine Zeitung« pristavlja, da se je na sestanku v Lani posrečilo preko? čiti finančne in. politične zmede, ki so ostale še po mirovni pogodbi. Božič. Češko spisal Gamma. Prevel B. Borko. (Dalje.) Na mesto čestitke. Morda bodo drugi želeli našemu na* rodu, da postane bogat, močan in da razširi svojo oblast daleč po svetu — saj je navada, da novine ob tem času opajajo svoje čitatelje.s sličnimi željami. — In kaj bi mu želel tl., če bi te kaj zaneslo v vrsto onih, ki so mu prišli čes stitat? V poljantu zgodovine Čitamo nešteto5 krat, kaj pomeni bogatstvo, moč, svetovna oblast. Bogatstvo — li ne sledi za njegovimi petami kakor senca, • črna pošast bede, ki tare večino naroda, ho-catstvo — mar ne stopa, za njim straši!^ hiperkulture, ki vodi za roko sifilitično deco, propadanje in degeneracijo- Moč — mar ne prihaja za njenimi koraki nepravičnost' in zatiran je, če je ne ravna jasna luč človečnosti in modrosti — Jcako redko, preredko se najdeta!^ Moč plodi imperijalizetm, sanjari o vojnaH, izgublja rešpekt’ pred človeškimi dušami, se pogosto koplje v Kope« Iji človeške krvi in i spreminja v 'davi-eo svobodnih" duhov, v morilko zasužnjenih. Svetovna oblast; sili narod le prevelikemu izrabljanju lastne moči za borbo^z večjimi, močnejšimi narodi in prinaša proti koncu strašen bankrot narodne ekzisfencc. ' ' < Zanimivosti. Boritelj za svetovni mir.'— Ledene device. — Kitajski obed. — Zbiranje poljubov. Mali štiriletni Ralpli Weissen iz Berkleya v Kaliforniji je sklenil, da stopi med pristaše razoroževanja. Do tega sklepa pa ga je privedel dogodek o katerem piše »Chic. Trib.« iz San Frančiška sledeče: Nedavno je izjavi oče malega Ralplia, da svetovni mir ne bo nastopil orej, predno se no izroči zadnji top. Te besede je izreke! oče raznrovoru o konferenci za razorožitev v V/ashingtonu. Ralpli je o teli besedah' dolgo razmišljal, kajti tudi on je imel tako nevarno orožje, ki bi mmoglo o-grožiti svetovni mir — otročji top. Po dolK^.rnzmišljanju je vzel Ralpli svoj mili topič ter 69 napotil ž njim k bližnjemu policijskemu £omj.«ar5;Vfn Tam je zahteval, da ga puste k načelniku. Ko so njsrfovf zalitevi ugodili, je izjavil ponolnoma resno, da hoče predati svoj top, da ne bi ogrožal bodočega svetovnega miru. : i o . • v .;T:/ ¥ i V Newyorku se je nedavno ustanovilo društvo pod imenom »Newyorške ledene device«. Ne smete pa misliti pri teni onih »ledenih« devic, ki nimajo srca. Nasprotno imajo članice te: Ali boš želel narodu te rezultate, te neizogibno konsekvenco krajnih stvari, kakor jih žele novine narodu k Novemu letu1? V foljantu zgodovine svojejra. n aro da čitaš tudi drugo- Naš narod*) jo s svojim zanimanjem za božje stvari po-segel globoko v svetovno zgodovino. — Plameni z grmade jjjeerovega največjega sina**) so razsvetlili K v rop o in ves civilizirani svet — proti Evropi in proti svetu. Ne blazno hlepemjje po marno-nu, ne razbesneli trud trgovcev, tovarnarjev, ne rastoča težnja po, moči — zakaj za vsem tem leži po neizprosni logiki suženjstvo in sužnji — marveč iskanje pravičnosti napram pravičnosti v samega sebi; zavestno omejevanje potreb (zakaj ravno iz teli napačnih, navideznih življenjskih' »potreb'« izvira neprestano ščuvanje in večne težave, ki jih I jod je spravljajo pod pojem življenje«!); očiščenje in poenostavljenje življenja, zdrvo •siromaštvo (ne pomanjkanje, ne beda!), zakaj tu so zme- raj izviralo največjo in najlepše misli, krepke sile, preporodi, veliki možje! Lepena okna. Pred nekolikimi TaitS sem neka vime opazoval več dni čisto vsakidanjo stvar: ledena okna. Zgodilo se je, da sem na* šel zjutraj’na gladki šipi prekrasno risbo fantastičnih listov invejic, svetlikajočih' in iskrečih' so v zimskem: Jutru. *) Čeik! nSroH. (Op. prev.) **) Jan Hus. (Op. prtfv.' društva vroče srce, tako vroče, da se morajo celo pozimi kopati na prostem, ko pokriva vodo debela ledena skorja. Za vsako se napravi v ledu obsegu pri' mejma luknja, in one se kopajo na naj večje zgražanje občinstva ter trde, da jim jo še vedno dovolj vroče- Tako vro čil# žen sle hvala bogu ni še pri nas. Če tudi ka.tera včasih skipi in išče uteho v mrzli Dravi, kliče takoj, ko ji pride voda do kože, na pomoč. Gostoljubnost je sicer zelo hvale vredna čednost, vendar pa spravi člo veka mnogokrat tudi v neprijeten po ložaj. To je izkusil angleški lord North’ cliffe, -ko je nedavno potoval na dalj ni vzliod, kjer so mu Kitajci v Pekin gu priredili svečani obed, za katerega bi ga bil tudi najsladlcosnednejši Fran coz ne zavidal. Med dragimi eksotičnimi jedili so mu servirali juho iz ptičjih gnezd, meliur morskega psa, vroče vi no, bambusove popke, naposled pa še kot desert — deset let stara jajca. VisO ka politična osebnost mora pač res marsikaj požreti. Zbiranje je postalo v današnjih’ dneh’ nekaj modernega. Ta zbira rablje ne znamke, oni hrošče, drugi vojne spomine, skoraj da ni več stvari, ki bi je nihče ne »zbiral«. Lepo Parižanke so v ^adnjeui času postale vnete zbiral* ke — poljubov. V to svrho so si prikrojilo posebne albume. Poljub, ki si ga hoče katera shraniti, ji morate kajpa da najpreje pritisniti na rožne ustni ce, potem pa na papir. Ker pa imajo Parižanke ustnice navadno debelo »na 'fa.rba.ne«. se noljub' na. papirju dobro vidi. Pod odtis podpišete svoje ime in poljub' je »adjustiran« za v album, če pa se katera .počuti osamljeno, pa lista po svojem albumu in vnovič »pije gorke poljube«. "a 1 Dnevna kronika. — Slovenske tvrdke in nemška korespondenca. Prejeli smo: Še vedno eksistirajo pr? nas tvrdke, katere ko respondirajo v nomškem jeziku s to* varnami in trgovci v Avstriji, da.si-ravno po io že mnogo o tem pisalo. 'K še bi se dalo to na en ali drug način zagovarjati’" češ', da v Avstriji, ne morejo še tako^ hitro nastaviti korespon* člen te. kateri znajo srbsko ali lirvat-sko ali slovensko. Škandal pa je. ako naše tuk. tvrdke še vedno v pismih švahčarijo, posebno sramotno pa je to, da se to gotli z institucijami, katera so ali državna ali pa eminentno jugo-slovenska- V tem oziru se posebno odlikuje neka veletrgovina E. R. v 'Olju Ta ni srečna, ako ne piše v nemškem jeziku. Priporočali bi tej firmi, da se vendar enkrat toliko emancipira ter začne slovensko korespondirati in. to Ta slika se je prikazovala vsak dan v popolnejših oblikah; tako sem bil na ravnost prisiljen, ji posvetiti vedno več pozornosti in časa. Bile so to očarujoče ideje. Nobena podoba teh ledenih' cvetov in listov se ni ponavljala. Zdelo se mi je, da to evteje ni imelo nič skupnega z rastlinskim svetom. Zimsko solncc je čarobno prepletalo svoje žarke med temi nežnimi, kakor pahljača m-vitimi, in ko stara trta se ovijajočimi fautazmati; na vseh je bila popolna izrazitost linije in misli, na vseli idejno bogatstvo, na vseh' lepota. Neizogibno mi je prišla misel: kako nastaja to? Ali ima navadna gmota, voda, zrak in nizka toplota tako moč, da }i ustvarjala določeno lepe misli? Kje je nevidni einitelj, ki je začetnik teh fantazij? Ali leži ta očividna umetnost, ta težnja po lepoti že v atomih vode in jo šele mraz prikliče na dan? — Takšna sorodnost vlada med atomom in atomom vode, da povzroča te krasno, izrazite, !x>gate, skoraj zavestne risbe? Ali pa za tem pojavom tiči misleči dah? Oboje ije enako velika skrivnost', pa naj si ^odgovoriš navito vprašanje tako ali tako; skrivnost je tem manje ra-anmljiva, če vse to pripisuješ funkciji proste nezavestne gmote. ^Skrivnostni pojav na ledenih oknih' mi ni odgovarjal, toda,dan na dan je i;ajinstveni subjelžfetviariteil;} nadalje-va^ _sv’°30 delo. Opazoval sem rastoče, nevidno iwfcoče fantastično lepote' vsaj v Sloveniji, ako že noče to tud?1 glede korespondence z drugimi kraji. Ako se bodo gotove tvrdke oklepale švabčarenja tudi v lastni domovini, bodemo prisiljeni priti z imeni takih tvrdk na dan. — Iz poglavja o šovinizmu. Pišejo nam: Na mariborskem kolodvoru sme opazili vozni red za južno in državne železnice in sicer avstrijsko, madžarsko, italijansko izdajo. To je popolnoma. v redu in v interesu tujskega prometa nujno potrebno. Mene je zanima* lo nekaj drugega. Nedavno sem čital v nekem zagrebškem časopisa »duhovi' to« razpravo, v kateri je pisec udrihal po onih’, ki še vedno rabijo krajevna imena Beč (Dunaj), Gradec itd. To je baje dokaz, da jo naš nacijonaiizem še vedno zelo »zaplankan«. Treba je pisati dosledno povsod in na vsakem me' stu tudi v zadnji časopisni notici: Wien. Graz itd., ker je to po piščevem mnenju »evropsko«. Radi tega me je zanimalo, koliko so v tem ozira 'dosledni naši državni sosedi. Italijanski vozni red sploh ne posega na naše ozemlje, zato pa prinašata nemški (južne železnice) in madžarski imena glavnih' prometnih točk. Ugotoviti moram, da dunajsko ravnateljstvo jnžne železnice dosledno piše Marburg. Pragerhof. Laibacli itd. (naše se. kajpada, ravna po »evropski« navadi in piše Wien, Graz itd.)- Madžari so se vendarle ne- ■ kaj naučili: na madžarskem voznem redu najdemo pravilna, imena Maribor, Zagreb, Zidani most, Ljubljana. Pragersko r . . To so marsikomu malenkosti, a vzli> temu značilna, znamenja. Nemci se še vedno niso odrekli svojemu šovinizmu in ga kažejo celo tam, kjer bi se bili morali ozirati na med' narodne navade. — T z noštne stnžbe sta izstopili ofi-oijantki Horni o Kr n. je v Mariboru ter Gizela Helmicli v Celju. — Kotiranje obveznic državnega P*y j tla. Pod vzeti so vsi potrebni koraki, da se čim v na jkrajšem roku izvrši kotiranje obveznic 7 odst. državnega posojila na borzah' v Beogradu in Zagrebu^ Z ozirom na novo prijavljene podpisef bodisi v 'državi, bodisi v inozemstvu, vlada v bančnih krotnli mnenje, da bo liurz obveznic‘približno al pari. — TJdrnžonjo beograjskih banic. Beograjske banko so osnovale svojo profesionalno udruženje, čigar pravila ja potrdil minister za trgovino. Ud raženj u bodo moglo pristopiti tudi druga banke v državi. Na ustanovni skupščini je bil izvoljen upravni odbor ter ja 'sil za predsednika izvrševalnega od* bora izvoljen ravnatelj Prometne ban* ce Radičevič, za podpredsednika pa ravnatelj Prve hrvatske štedionice Glumač ter ravnatelj Angleške trgov-sl^e banke dr. Ivan Stojadinovič- mnogo in mnogo minut, da bi jih' videl pri samom delu, videl rast', razcvit -* zaman. Zjutraj sem bi opazil samo to, da so se zopet razvile novo misli. To mo je zelo vznemirilo, zakaj v bistvu ja šlo za vprašanje velikanskega pomsna, povem naravnost: za verstvo- čisto posebno mi je postajalo v mi* slih, ko som skušal odkriti pri delu tajnega stvaritelja, in sem se zavedal, da v trenutku, ko opazujem, nekdo tam nasproti dela, vedno dela in čisto zavestno tvori. Zakaj postal sem do dna duše prepričan, da jo to zavestno delo: epota, jasnost, umetniški značaj tvorbe je bil dokaz za to. Spričo tega umetni* žkega. dela bi bilo absurdno trditi, da ne-dela na tem zavestni itntolekt, marveč nezavestna snov. Od tega časa sem začel opazovati naravo s polno vero njeno duševnost* Moj ateizem in materijalizem je padel, lepota je postala vrata, skozi katera som se vrnil k verstvu, toda očiščenemu od dogem, praznoverja., konfesij, cerkev, duhovnikov. (Dalje prihodnjič.) Radivo] Reliar: Moj odgovor. (Dalje). * Na dnu« in »Dnove našega življenja«, katere omenja Skrbinšek, sem imel priliko vidoti in vem prav 1 ' toro, da so bili mnogo boljo uprizor --1 marfbor, 21. decembra l92l> rffsoE* Stran S *?r , — Petje državne himne pri šolslčili inašak. Prosvetno ministrstvo je odredilo, da se mora do definitivnega sklepa o tem vprašanju peti pri šolskih in a ša li samo državna himna »Bože pravde«. » , % — Jugoslovenski večer v New«Yor. 5cu- Na razstavi »American Malring« je bil prirejen jugoslov večer. Ob tej priliki se je demonstriralo s telefonom 3) a veliko oddal jenost, izumom jugosl. rojaka prof. Pupina. Razločno se je slišal govor iz Pittsburga. Slovanska pevska društva »Slavec«, »Domovina«, "»Danica« in krvatsko pevsko društvo »>Saj« so zapela »Ujetega ptica tozoo« 'in »U boj«. Plesalo se je narodno kolo, ki je vzbudilo velikansko pozornost a* meriško publike- Ženske so bile v narodnih nošah, moški v sokolskih. dugo-slovensko kolo so potem posneli za n-aneriške filme. Tako delajo naši rojaki ■složno in z ljubeznijo za čast jugoslov. imena v tujem svetu. — Veliki Wi!son. Veliki idealist iz* fta časa svetovne vojne Woodrov Wil-rKon, katerega ime nosijo tudi naše ulice in javna poslopja, živi bolan in pozabljen v \Vashingtonu. Na. dan pogreba neznanega vojaka se ne zbralo pred njegovim stanovanjem 15.000 ljudi, ki ■so ga tako dolgo klicali, da se je bil pojavil pa durih svoje hiše- blejal je. »Hotel bi imeti dovolj glasu, da In vam odgovoril in se vam zahvalil za krasni ■tribut katerega ste mi izkazali. Lahko pa samo rečem: Bog vas blagoslovi!« To ga je tako ganilo, da ni mogel vec govoriti. Oči so mu zalile solze- lipo g n,len in hrom je stal pred ogromno ffnnožieo in pozdravljal s klobukom, Karkoli že trde o njem politični nasprotniki, ©no je gotovo: na svetu m mihče ki bi imel Več častilcev, nakor. jih ima Wilson. On je vzbudil v ljudstvu tipe in misli, katerih no bodo mogla zbrisati cela stoletja. In če bi ne storil nič drugega, kakor to, bi ostal v zgodovini zapisan kot velik moz. Dogodki in razmere so česro močnejše, kakor najmočnejši človek. Ljudi je treba ceniti, po veličini in iskrenosti ciljev, za katermi so .šli in po uspehih, ki so bili mogoči v danih' razmerah'. Noben šiv človek' si ni pridobil popolnega priznanja svojih sodobnikov. Šele zgodo* vina lahko pravično, ocenjuje velike ‘ljudi. — Gabrijela Zapolska. V soboto jo umrla v Ihvmvn znana poljska pisate* Ijica Gabrijela Zapolska. — Železniška vprašanja. Upravni svet Dolenjskih železnic je sklenil, da se odgodeni shod'namenjen razgovorilo naših železniških' vprašanjih vrši v četrtek', dno 29. decembra 1921. ob 9. mri v Ljubljani, Knafljeva ul. 9 (Kranj &ka hranilnica desno, pritličje). v Ljubljani pod režijo Kusa, kakor pa lani v Mariboru »Gaudeamus« pod režijo Slovenca. Umetnost igralca obstoja v tem, da nam vstvari živo umetnino iz mrtve umetnino v ulogi in čim popolneje jo ustvari, tem popolnejši, tem boljši igralec je, drugega od njega ne zahtevamo, ker kar je čez, ne spada Več v njegovo umetnost, ga ne izpopolnjuje, ampak ga moti. Kakor sem žc o-hienil, pravi Skrbinšek, da ni treba, da bo igralec drži resničnega življenja, ko Pa rabi za podkrepitev svojo zahteve, da bodi igra raztegnjena, pretrgana, idokaz, so zateka sam zopet k življenju ter pravi, da jo .»življenje v glavnem tiho«. Čemu ta nedoslednost? In ravno v tem slučaju, ki jo najmanj umesten, kajti ravno v tem so igra na odru najdlje odmika od resničnega življenja^, ker so mora, ker bi sicer ne bila več mogoča. Če bi hoteli v poteku dejanja kopirati življenje, potom bi trajala najkrajša drama vsaj 24 ur, najdaljša pa lahko tudi petdeset in še več let. 'Kdo pa bi potem gledal tako dramo? Dramatik stisne gotovo dobo življenja v dvoje, troje, kvečjemu četvero ali petero dejanj, ki so odigrajo v eni, dveh, treh, ali kvečjemu štirih, petih urah, t. j- v enem večeru. Igralec tega, kar je stisnil dramatik ne sme zopet razmikati, ker s tem, če razmakne tudi za par ur celo dejanje, še _ od daleč no doseže življenja, niti toliko ne, da bi bilo delo radi tega le za eno točko bolj res* nično. Z nepotrebnim in samovoljnim razmikanjem doseže samo to, da publi-ptuudiitor df .!vj)ije da jflriar' — Izseljevanje v Ameriko. Ameriška vlada namerava predložiti zakonski načrt z določbo, da se kaznuje vsako parobrodno društvo, ki bi pomagalo izseljencem, ki presegajo določeno šte* vilo, priti v Ameriko. Za vsakega take* ga izseljenca bi znašala globa 100 dolarjev. — Poslanec dr. Pernar aretiran, V pondeljek je aretirala zagrebška policija poslanca Radičeve stranke doktorja Pernarja, ker je na shodu hrvatskega bloka dne 8. decembra ščuval množico k uporu. Ko so ga takrat hoteli prijeti, se je skril, včeraj pa so ga zasačili v Radičevi knjigarni in oddali v sodnijske zapore. — Goreč vagon. Pred par dnevi so potovali novinci (rekruti) iz Subotice v Beograd. Ker je bilo jako mrzlo, so v enem vagonu zakuriti, da se ogrejejo. Vsied neprevidnosti sa je vnela tudi slama, ki se je nahajala v vagonu in kmalu je bil ves vagon v plamenu. Z velikim naporom so obvarovali, da ni začel goreti vagon sam. Dvanajst fantov je bilo tako ožganih, da so jih v Novem Sadu morali prepeljati v bol-nico. Nek železničar je, ko je zapazil požar, skočil z vozečega vlaka ter se pri tem smrtnonevarno poškodoval. — Veliki tatinski družbi je prišla te dni na sled ljubljanska policija. Zaprtih je več oseb, glavni vodja teh organiziranih tatov in vlomilcev pa jo je pobrisal preko.meje. Glavno zavetišče je imela družba pri neki čevljarici, kjer so našli celo zalogo ukradenih predmetov, katere cenijo na čez 200.000 kron, nekateri celo na pol milijona- V — Smrtna nesreča na ljubljanskem kolodvoru. V pondeljek okrog 22. ure je na državnem kolodvoru v Ljubljani povozil prazen, iz glavnega kolodvora vozeči gorenjski vlak snažilca vozov Ivana Borštu, er j a ter mu odrezal obe nogi. Borštner je med vožnjo skočil na vlak, na stopnjišČu pa mu jo spodrsnilo tako, da je padel pod vlak. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je vsled izkrvavenja takoj umrl. Zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. — Železnica Murska Sobota—Ormož. Dobro informirani prijatelj lista nam jo poslal sledeče pojasnilo. Z ozirom na vaš članek »Prekmurska železnica« v Štev. 235 vam poročam: Trasiranje in druga 6 tem zvezana dola za železnico Murska Sobota—Ormož niso ustavljena., ampak se pridno nadaljujejo, tirad, kateri je nastanjen v Ljutomeru, ob* stoja iz 10 gospodov in sicer 6 inženor-jev, 1 geometra, 3 tehničnih uradnikov, kateri delo, kakor doslej, tudi naprej nadaljujejo z naj večjo pridnostjo. Trasa Murska Sobota—Ljutomer je na terenu kakor tudi v pisarni že popolnoma go- tova. Glede dela Ljutomer—Ormož je bila javnost prepričana, da je načrt že popolnoma gotov in da bi se lahko takoj pričelo graditi, vendar pa zadeva ni taka. Stari projekt za to progo pa je izdelala neka privatna tvrdka za lokalne proge najnižje vrste; ker pa je sedaj ministrstvo odredilo, da se mora izdelati projekt za prvovrstno železni* co, je bil stari projekt popolnoma ne-poraben. Vendar je tudi tukaj novi projekt napredoval tako daleč, da bode, če ne bo vreme dela preveč oviralo, celoten projekt spomladi popolnoaia gotovo in se bo lahko pričelo z izvršitvijo. V. kolikor smo dobili v Beogradu pojasnila, projekt Murska Sobota Lendava ni nobena konkurenca za ta projekt, ampak je mišljeno, da. se bo tamkaj izgradila lokalna proga. Na naših' po* slancih pa bodo seveda ležeče, da bodo poskrbeli, da se bo proga Murska So-bota-Ormož spomladi, ko bo projekt gotov, takoj tudi začela graditi. Pristavljamo, da smo poročilo, ki smo ga objavili v citirani številki, izdelali na podlagi osebnih pritožb s Prekmurja in članka, ki ga je o tem vprašan ju objavil »Prekmurski glasnik«. » — Kongres vojakov A Parizu. V pondeljek se je otvoril v Parizu kongres medzavezniških vojakov, ki so se udeležili svetovne vojne. Kot zastopniki Jugoslavije prisostvujejo kongresu predsednik društva rezervnih oficirjev Milan Radosavljevič in Vojislav Miiakovič s še tremi člani društva. Naši delegati bodo skušali doseči izplačilo osebne odškodnine našemu narodu, ki znaša 17 milijard dinarjev, — Važna iznajdba. Nekemu solno-graškemu tehniku se je posrečilo iznajti prevlako za zid. ki je absolutno varna pred ognjem. Ta iznajdba omogočuje izdelovanje pred ognjem popolnoma varnih lesenih predmetov, stavb, preprog, zagrinjal itd. Iznajdbo je odkupilo neko solnograško deln. društvo, ki se je ustanovilo v to svrho. Daljo so peča g. Skrbinšek z oder-sko govorico tor^pravi: »Tudi a7 tem, kako besedo na odru izgovoriš, leži življenje ali — šablona.« Popolnoma res. Prava moderna gledališka umetnost mora stremeti za tem, da se čimprej otrese onega okostenelega nazora, da mora igralec govoriti poseben govor. Toda jz tega še no sledi, da ni potrebno igralce*začotnikc učiti govoriti, in to je na vsak način igralec, ko sc poizkuša v prvih svojih vlogah še vedno, ne more govoriti naravno- Nel astri e, priučene besede ulogo ga motijo, tako da jih izgovarja nehote in nevede čisto drugače, kakor bi jih pa izogvarjal, če bi jih tvoril sam sproti v navadni družbi v resničnem vsakdanjem življenju. Ta govorica je mnogo bolj nenaravna, kakor pa šablonirama tradiei jonalna oder-ska govorica. V prejšnjih časih so učitelji in režiserji opili to govorico s priznano uveljavljeno šablono, sedaj pa jo mora jo v razliko s staro metodo opiliti z navajanjem v resnično živo besedo resničnega živega življenja. To pa je težje nego je bilo poprej, ker mora tu učitelj ali režiser proučiti vsakega posameznega učenca ali začetnika, proučiti njegov organ, njegov način go* vodenja, ton itd. in ga komaj na podlagi tega privesti do naravne govorice. Privesti mora torej njegovo oder* sko govorico nazaj k njegovi resnični govorici. Toda niti s tem še ni dosežena celotna naloga, dramatičnega učitelja ali režiserja. On mora učencu zabrisati tudi vse napake in Kvarljive razvade,njegove naravne govorice, mo- Mariborske vesti. Maribor, 20. decembra 1921. m Krajevna organizacija JDS je imela sinoči v dvorani gostilne Orovič dobro obiskan sestanek, na katerem so poročali delegati beograjskega strankinega kongresa o poteku in o sklepih kongresa. Za poročili se je vršila zelo stvarna debata o raznih važnih tekočih vprašanjih strankine in javne važnosti. m »Slovenskemu Narodu«; »Slov. Narod« mam očita v včerajšnji številki, da smo prelomili dogovor, da ne bomo več polemizirali o mariborski obla* eti ter pravi, da je mož beseda »izvešt-nim gospodom, nepoznan pojem. Mi ra mu govorico takorekoč organizirati in shaimonirati. Ravno isto pa velja tudi za kretnje, hojo, mimiko itd. Šablono prejšnje gledališko generacije, vzgo* jene v starih tradicijah, je treba zamenjati z naravno, poenostavljeno iz živega življenja vzeto kretnjo, hojo, mimiko itd. Toda privesti učenca nazaj do naravo in organizirati in shar* monirati to naravo je, kakor sem že glede govorice omenil, mnogo težje, kaka k or pa je bilo poprej naučiti ga šablone. Kadi tega je naravno, da mora mo* de fen učitelj ali režiser posvetiti temu delu že več pažnje, nego jo je posvetil prejšnji, ne pa jo skoro črtati iz svoje pedagogike, kakor je to storil gosp. Skrbinšek, kar se fn^ščuje nad vsemi njegovimi učenci, ki ne govore ne naravne govorice in ne žive živega življenja ter so radi tega slabši nego poprejšnji šablonisti. Pri rutinerjih je zamenjala življenje šablona, pri fekr-binšekovih učencih pa diletantizem. — Ros je, da najdejo močni, talenti sami sčasoma pravo pot, toda pri tem potratijo Preveč eneržije, katero bi s poda-gogično in metodično vzgojo lahko o-hranili za druge naloge, dočim se srednji in slabi, izgulie ter jim preide dile* tantizem v mozeg. S tem psi .postanejo zopet neke vrste rutinerji in šablonisti, ki se razlikujejo od prejšnjih’ rutinerjev samo v tern, da so še slabši. To trditev podkrepljuje najbolj dejstvo, da imamo na .mariborskem odru nekatere mlade igralce že drugo, ali celo tretje leto, pa kljub temu ne kažejo nobenega znatnega napjr^dka- -^ smo mnenja, da niso »izvestni gospod-7 je« ničesar zagrešili, če je uredništvo na odločno zahtevo javnosti dalo prostora v listu g. dr. E. Pipitšu in g. Š. L. za stvarne in ne »polemične« članice o vprašanju, ki je za nas momentantf najvažnejše. Končno pa bodi še orne njeno, da 6toji uredništvo »Tabora« na stališču strankinega volilnega progra ma in vidovdanske ustave. m Božično razpoloženje se že pojavlja v našem mestu. Na Glavnem trgu je nastal kos planinske idile: številna smrekova drevesca stoje v kupih snega ali razvrščena okrog po trgu, pa čakajo kupca, ki jih postavi na najčastnej* še mesto v.svoji hiši, da mu obnove veliko in krasno božično pravljico. Tudi v trgovinah se že opaža bližina praznikov;. izložbena okna so polna krasnilr božičnih daril; zelene smrekove vejice opominjajo na božično drevesce, obloženo z vsem, kar miče in razveseljuje srca onih, ki še žive v svetu pravljic in živi jenske naivnosti, srca naših’ malčkov. m Izjava. Podpisano pevsko društvo »Drava« izjavlja, da ni v nobeni zvezi z flnoneami restavracije Maribor in je prišlo ime podpisanega društva brez vednosti odbora, oziroma posameznih odbornikov v javnost. Istotako društvo kot tako ni bilo za nastop v omenjeni restavraciji niti zaprošeno in. o kakem nastopu društva odbor sploh' ni razpravljal. Poživljamo restavracijo Ma* ribor, da s pismeno izjavo našo trditev potrdi. Za odbor: Avgust Lukačič, tč. predsednik: Joško Vokač tč. tajnik. in Božično razstavo peciva in ženskih ročnih del priredi v četrtek dne 22. t. m. gospodiniska in obrtna šola zavoda »Vesna*. Slavno občinstvo se najuljudneje vabi, da se udeleži te razstave. Obenem opozarjamo tudi, da se bode razprodajalo razstavljeno pecivo v korist gospodinjske šole. m Za božična in novoletna voščila naj bi vsi zavedni Slovenci uporabljali Ciril Metodove razglednice. Izšli sla ravnokar 2 novi vrsti umetniških' raz-godnic; komad stane 2 K- Zahtevajte povsod le Ciril Metodove razglednice! m Člani trgov, gremija se opozarjajo ponovno, da imajo vsakokrat takoj ■prijaviti gremiju svoje uslužbence in učence, katere imajo zaposlene, oziroma jih sprejemajo ali odpustijo- Kdor še nima prijavne knjižice, naj si jo takoj preskrbi pri trgov, gremiju. 0!> enem se opozarjajo vsi člani, da. se kaz-•nujojo s kaznijo po § 25. gremijalnih! pravil, »ko se strogo ne držijo teh' prijav itd. , m Velika kavarna. V petek, dne 23. decembra gostovanje g. J. Povheta, Senzacijonelni spored! H koncu naj omenim še nekaj radi izgovorjave na »u«. Sem v principu za to izgovorjavo, toda ostati mora v me* j ah resničnosti; ne sme se pretiravati. Narod, ki govori na »u« zabriše ta »u« tako, da postane nekak polglasnik, nikdar pa ga ne podčrtuje in naglaša, še manj pa zavlečuje, kakor se to često, ali skoro redno dogaja na našem odru, kar moti estetični čut ušesu. Repertoar, katerega je sestavila sedanja uprava je res umetniški, delal bi čast vsakemu umetniškemu gledališču, jma pa to veliko napako, da hi za Maribor, . kar sem že poprej o priliki mimogrede omenil. Visoko umetniški repertoar jo za gledališče, ki ima za seboj visoko umetniško in resno vzgojeno publiko in ki ima v svojem ansamblu sile, ki ta visoko umetniški repertoar tudi res visoko umetniško izvedejo. Podajati dobra dela slabo in povrh’ še publiki, ki nima zanje smisla ni le brezplodno delo, ampak' tudi greh", storjen nad temi visokoumetniškimi deli. Ako hoče torej uprava brezpogojno vztrajati na zadnjem stavku Skrbin-škoVega. programa: »V tem hotenju ho-md hodili svojo pot, ne oziraje se na desno in levo, brez neprave obzirnosti in škodljive sen timenialnasti!«, prosto ji, toda s tem bo gledališče ▼ Mariboru — ubila- - < (Dalje prihodnjič.) Zahtevajte v vsaki gostitvi ,3abvr4 nit se dobi v novi lekarni pri „sv. Arehu“. Maribor, Glavni trg 20, v hiši And. Mayer. tSSrffifli iTKBDEt Maribor, 21. decembra 1921 1 im Kaj pa to pomeni? Daflasnja; yjii« goelavija« prinaša oMic vsem koroškim begnmoem v Mariboru in na bivšem Štajerskem, kjer jih (pozivlje, naj se zglase v pisarni NSS v Mariboru v važni »nepolitični« zadevi. Pod oklicom pa je podpisan »Klub Korošcev y Maribora«. Mi smo mislili doslej, da so koroški begunci pripadniki raiznili jsfcrank ter da potrebujejo enalio pod* poro vseh strank, sedaj pa vidimo, da je celo njihov klub istoveten z NSS. To si bomo dobro zapomnili, morda bo prišel kdaj čas, ko bodo koroški begunci tudi od kake druge stranko potrebovali usluge. m Sestanek. Vsi oni, ki se udeleže božičnice v mariborski koči na Pohorju, se prosijo, da se udeleže v sredo, dne 21. t- m. ob 20. uri zvečer sestanka v posebni sobi v Grajski kleti. ■« m Pri delu ponesrečil. V pondeljek krog 11. ure je padlo v Franzovem mlinu v Melju zaposleni 21-1 etni delavki 'Jeleni Bednaržik bruno na, levo nogo ter jo močno poškodovalo. Rešilni oddelek jo je prepeljal v bolnico. Sokolstvo. o Telovadba članic se vrši zope redno ob pondeljkih, sredah iti petkih v gimnazijski telovadnici. Prične se v sredo dne 21. decembra 1921 ob 19. uri Zdravo! o Jezdni odsek Sokola v Mariboru .naznanja, da se vrši prva jahalna vaja za novince v sredo, 21. t. m. ob 14. do ,16. ure. Zbirališče ob pol 14. uri v Narodnem domu. Zdravo! Načelstvo. Porotno sodišče. i Maribor. 19. decembra 1921. ’ Trije uboji. 1. Kdo je ubijalec? . ' Pred poroto stoji ženska nizke rasti apatičnega nastopa. Obraz ji raz-' odeva prezgodnjo ostarelost in izčrpa* »ost. Piše sc Antonija Zorjan- Pravi !tip malolemetske sinahe iz Slov. Goric. Čitajo ji obtožnico: Omofena je bila s posestniSconi Francom Zorjanom v La-stomeredh. M^ž je bil skrben gospodar, o nji pa\pravi;io, da je zapravljivka in neskrbna;- gospodinja. Izkoriščali so jo n jeni stfflriši, ki so jo hujskali'proti možu in izrabljali od nje živila in drage podobne predmete. Nekega dno je spra-ivala k sterišem prašiča iz lastnega hleva- To je moža hudo razkačilo. Napo- ital se 'je E stkrisem in zaEČeval naj mu vrnejo prašiča. Vnel se je prepir, ki se je razvil v pretep. Tega pretepa sta se udeležila žena Antonija in pa njen oče. France Zorjan je bil z motiko zadet po glavi in je .podlegel ranam. To je bilo 11. oktobra letošnjega leta. V preiskovalnem zaporu je Antonija Zorjan deloma priznala krivdo- Pri današnji razpravi je izjavila, da je njenega moža ubil oče. Ona tega ni upala priznati, ker ji je oče zapovedal, naj pove, da je ona kriva. Zagovornik je predlagal, da naj se zaslišijo tri nove priče, obtoženko pa se pusti na prosto, ker je noseča. Na to je bilo sklenjeno, da. se razprava preloži, obtoženka pa pridrži v preiskovalnem zaporu. 2. Z motiko po glavi-Hicmanci v Ormoškem okraju spa= dajo V ono ozemlje, ki je znano daleč na okrog, da tam cvete ■'pretepaštvo, kakor nikjer v okolici. Dne 22. oktobra t: !. zvečer sta se sprla dva pretepača, Matija Mar iu Franc Rojk. Bila sta si že dolgo časa v laseh’ radi neke5 ga prejšnjega pretepaškega spora- Tistega večera sta se srečala in šla skupaj v Rojkovo pivnico. Tam je prišlo k prepiru. Rojk je postal razkačen, sunil Mara z nožem v rame in ga lahko ranil. To je-Mara. razdivjalo, pa jo šel in vzel nekemu drugemu delavcu, ki je ležal pred kletjo, motiko in ž njo u-daril trikrat Franca Rojka. Ti udarci so zapustili dve težki rani: zlomljeno 5 in 6 rebro in prebito lobanjo. Drugi dan sta so Mar in Rojk na Rojkovo željo pobotala, si odpustila in sklenila, da poravna vsak svoje stroške za zdravljenje- Rojku pa se je stanje poslabšalo in je dne 26. novembra umrl na vnetju možganske opne, ki jo bila neposredna, posledica prebite lobanje-Matija Mar ee je moral zagovarjati pred poroto radi uboja (§ 140. k- z.). Po zaslišanju obtoženca, ki je navajal, da se je samo branil proti Rojku, je predlagal zagovornik, da se sestavi vprašanje o prekoračenju silobrana. Ta predlog je sodni dvor odklonil. Na to so porotniki z 31 glasovi potrdili, z 1 pa zanikali krivdo uboja- Matija Mar je bil z ozirom na nekatere olajšavne okoliščine'obsojen na 15 mesecev težke ječo. Obsojenec je kazen sprejel. 3. Sovraštvo zaradi meje. fjO. avgusta letošnjega leta so v nes ki hiši, tik ob bivši štajersko-hrvatski meji, župnije Sv. Trojica v Halozah, prašali Hruške. Zvečer jih je prišel izzivat Boštjan Zagorelski, doma iz bli* žnje Krvatske vasi- Pr! prešanju se je. namreč nahajal posestnik Jakob Ciglar s svojo ženo. Zagorelski in Ciglar sta bila že dolgo v sovraštvu zaradi neke vinogradne meje. Ko sta se Ciglar in žena vračala domov, je vžel Ciglar puško in ustrelil iz nje, da bi preplašil Zagorelskega, kateri ga je mislil napasti, ker so je izrazil, da »naj bo ves preklet, če ne bo imel oreves Ciglarja v rokah«. Zagorelski si res ni upal nad Ciglarja, zato jo pa prišel drugi dan, ko sta bila oba Ciglarjeva na paši. Očital je Ciglarju, da jo ponoči streljal in ga začel suvati. Sovražnika sta se spopadla. Ko sta ležala na tleli, jo Zagorelski potegnil nož iz Žepa in sunil v Ciglarjeva čreva. Bodljij je bil smrtno nevaren. Ciglar je umrl dne 3- septembra na zastrupi j en ju trebušne mrene. Obtoženi Zagorelski se je zagovarjal s silobranom. A njegov zagovor je bil nesiguren in v protislovju. Izpove® prič so bile za ubijalca uničujoče. Izkazalo se je, da je surov, v vojni izprijen mož. Porotniki so na vprašanje uboja soglasno odgovorili da. Na to je bil Boštjan Zagorelski obsojen na 7 lot težke ječe. Obsodbo ja spredel z zločinskim mirom. Poroti je predsedoval višji sodni svetnik dr Ravnihar- Kot sodna izvedenca sta poslovala zdravnika, dr. iTu* rečko in dr. Zorjan. Obtoženca je zagovarjal dr. Štor (pisarna dr. Rapoca). Mestni kino. »Dogovorjena tajnost«, drama, divjega lovca v '4. činih’ z Alwi-nom Neuss v glavni vlosi, se predvaja v torek, sredo in četrtek. > . Glavni urednik: R a d I v o 1 Rehar. Odgovore! urednik: R n d o 1 f Ozim. ~ 1943 f” Lepa in praktična božična darila I okraske za hož. drevo! priporočata Baloh & Rosina MARIBOR, Grajski trg. W0WMHW06' Jos. Martinc Maribor <35 Galanterijska velstrgoulna Pozor! Priporočam vsem velecenjenim trgovcem in odjemalcem prvovrstno blago za Božič medenjake vseh vrst, peciva, božične sveče, bele in barvane, kakor tudi razne druge sveče po starih nizkih cenah. Zahtevajte cenike! 1612 FRAN CVILAK Slor. Bistrica. Mala oznanila. Gostilno spre:mem pod ugodnimi pogoji v najem ali na račun. Ponudbo na upravo „Tabora“ pod .Gostilna*. 2038 2—1 Dobro ohranjena zimska suknja se po ceni proda. Naslov pove uprava lista. 2034 Kupi se lepa stanovanjska hiSa 7. 6.do 8 orali zemlje v bližini Maribora ali izven Maribora na železniški postaji. Naslov pove uprava lista. ‘2031 Krasen kratek glasovlr, nova pletena jopa s čepico, se proda. Wildenrainerjeva ulica 8, vi ata 5. 2030 2-2 Proda se peč na petrolej, 3 držala za časnike, 1 svetilka obesiti, 1 namizna svetilka, 2 veliki steklenici in 1 stekleni vrč, 1 svetilka na plin za obesiti, 2 španski steni, od teh ena S-delna, nekoliko kuhinj* ske priprave, 1 podlago za na vlažni zid, več zavrelnih steklenic, 1 posoda za žganje kave, par slik z okvirjem, 1 omarice z držalom za vago, 2 para dr salk za moSke in ženske, 1 natega in d:uge raznovrstne reči Vpraša se: Trg svobode St. 3 II, nadstr., vrata 14 2027' Nogavice se pletejo in nori podpletajo stara po nizki ceni Strojna pletarna M. Veqak. Vetrinjska ul. 17. 4883 Najfinejsi se prodajajo po ceni pri BLAŽ ROGINA, Maribor j ...... Gosposka ulica štev. 26..... ; d: Torek 20. VELIKA KAVARNA IMniiiA Glasovlr 4*ročno: Dvorak: Slovenski plesi. Brahms: Ogrski plesi, solistov godbe prof. KUBIČEKA. Vijollnskl solo: —- “ Souvenir - A-dur Petek ■ 23 serenada. QostOVan]@ dec. Petek! q. Povhe-ta. Torek 20. Solo na čelu: Gavotte D-dur. Sanje. Solo na flavti: „Norma“. V svojem domu. Žive karpe slanike, zavitke, sardele se dobe po ceni pri Josipu Schwab Gosposka ul. 32. 2039 ■ ■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■• ■••■rt« ■■■*■■ HOTEL. „UNION“ toči se prvovrstni muškatelec 192!. MARIBOR. s@gmss ES i8Mlzulj®ii|j a kemičnih in rudn. barv ter lakov. P ■ ■ ■ Cenftrala: Ljubljana. Brzolav: Merakl Ljubljana " —VI « v t Skladišče: Novisad. Telefon 64. ■ ■ ■ ut najboljša la zanesljiva kakovost: barve ra obleke, vsevrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), maatenec (Fedtr-waifl), strojno olje, kaibolinej, steklarski in mizarski klej, : j ski, slikarski in mfeaiski čopiči, kakor tudl drugi v -J ■•• to stroko spadajoči predmeti. 1337........ »IffiERAKLMak za pode. „MERAKL"-Hnoleum lak za ; : poete. wMERAKL“-emajlnJ lak. „MERAKL'Vbrunoliiie. , MNIf Ceniki se začasno ne razpošiljajo! M ................... *«o«lsl«iiiM>m««ISIaaaiiNitrBaaBBRi>t««IS£ia«vfaaaaaaaals*raa....... Denar nice, listnice, tobačnice, damske in potne torbice v veliki izberi, pripravna darila za Božič in Novo leto pri 2011 Iv. Kravos, Maribor Aleksandrova c. 13. Pavel Nedog —> čisti In 1989 10—3 barva 4™ oblake in blago vsake vrste v najkrajšem času. MARIBOR Gosposka ulica štev. 33. Singer Singer Singer Singer Hvalni stran Kvante* nadomestni de» •trojno oJJ*. VaMc* poSilJatov iz Amerik« dospe ta. Oobl sama * naii podruSnld Singer šiv. stroji Boama $ Co. ^awyork ■odruinloa Maribor, za£a«ne Dravska ulica 10. Ugodni pkjCUnl pogoj) no obroka. MO JUastoik in izdaiat$JA.^Konzorcij .Tabor**. — Tiska: Mariborska tiskarna d. d.