•t. 17 4 V Gorici, v soboto dne 11. februvarija 1911. lakaja trikrat m teiea. in sicer v torek, četrt« in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejemana ali v Qorlcl na dom pošiijana: vse leto • • 15 K % » • .. 10 „ Posamične številke sl&ftejo*?© vvm* V Gorici se prodaja „Soča" v . vseh tobakarnah. »SOJA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot ¦o Goriškem in firadiSčaiskca" m dvakrat v letu B?08Hi refi le-leatie, »aralkov in lottalk are*". Ha naroČila kres aoposlane naročilu« se ae oiiramo. >Vse sa narod, Bvobodo in napredek!« Dr. f(. Lavrii. % L^-UTJ Te6itf XU : nahaja v Gosposki ulici 'Sj. V' - Oorici v -V titešir. na; iiiji^ UpravnlStvo ' "¦"¦ ::;""" se nahaja v Gosposki ulici št 7 v 1. na.dstr, na le?o v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati ioco Gorica, ¦"¦ ;,-. .-"¦ Oglasi in poslanice se računijo po Petif-vrstah, če tiskano Mtrat: 6 vin., 2-krat 14 vin., 3Lrat 12-vin. vsaka vrsta. Večkrat pa pov gpdbi. Večje črke po. prosioruV Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vih. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov ^odklanjamo vsako odgovornost« ; Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. T«|«fon Št. 83. »Gor. Tlakama" A. GabrSček (odgov. J. tfabSc) tlaka in »al. i]o svojo [neto, .- V proračunskem odseku. Proračunski odsek je imel 9. t. m. sejo. Nadaljevala se je specijaina debata o laški praviti fakulteti. Govoril je prvi vit. Vukovič, rekoč, da je bilo dosedanje stališče Jugoslovanov naperjeno proti vedenju vlade in ne proti Lahom. .Laiki krogi so pa porabili ro priliko, da so označili Jugoslovane kakor sovražnike laške kulture in laškega naroda. To ni res. Nasprotno. Slovani se veselijo, ako se med Avstrijo in Italijo vspostaviio odkritosrčni odnošaji in tudi ohranijo trajno. Jugoslovani priznavajo v principu opravičenost laške fakultete v Avstriji, a ne morejo dopustiti, da bi bil vsprejet sprerninjevalni predlog posl. Pittonija, naj se fakulteto ustanovi v Trstu, ker niso to izključno laška tla In ker spadajo primorske deželo ob Adrijl pod jugoslovansko območje. Jugoslovani imajo pravico in dolžnost, varovati to morje in to obrežje ter ne smejo dovoliti, da se jim vzame in raznarodi to, kar je njihovega. Govornik utemeljuje obširno zahteve dalmatinskih in istrskih Slovanov po reci-prociteti studii, dovršenih na zagrebški univerzi. Predlaga resolucijo, v kateri se z*> hteva od vlade, na) prizna popolno reci-proclteto študij in Izpitov na zagrebški univerzi. Konečno reaguje na govor naučnega ministra in pravi, da je -presenečen radi tega, kako hitro je minister pripravljen ustreči želji Nemcev in ustanoviti na nav-tičnl akademiji v Trstu nemške paraielke, med tem ko se niti ne ozira na želje slovanskega prebivalstva v Istri, naj bi se ustanovila istotam navtična akademija. Diamand se je izrekel za predlog poslanca Pittonija pa tudi za jugoslovanske resolucije, izrekel je ob jednem željo, naj bi se otvorilo v Galiciji kmalu rusinsko vseučilišče. Korošec je rekel: mi srna proti pro-vizoriju, ker to ne znači nrkake rešitve vprašanja, temveč pomenja le neprimerno zavlačevanje, ki bo provzročalo boje in prepire. Provizorij je iznašla nemško-narodna zveza z očividim namenom, vstvariti s fakultetnim vprašanjem stran-karsko-političen zakon, ki obstoji v tem, da bo vezal Lahe še daljna štiri leta na nemške stranke in s tem vzdržal Še naprej oni strankarsko-političen položaj, ki se evfemistično navadno nazivlja sistem Bienerth. Mi niti od daleč ne mislimo na to, da bi nasprotovali vseučiliškim željam naših laških sodržavljanov. Hočemo to dokazati dejanski s tem, da predlagamo konečno rešitev, ki naj stori enkrat za vselej konec nevrednemu" političnemu spletkarenju, ki se uganja z laško pravno fakulteto. Mi smo zato, da se takoj določi sedež v laškem ozemlju. • Kot tak sedež pride v poštev edino le južna Tirolska. Ni nika-kega pravnega razloga, da bi se določitev sedeža odložilo za štiri leta. Skedlov predlog znači poslabšenje vladne predloge. Imeli bomo za štiri leta mnogo slabši položaj kakor danes in en celi narod v Avstriji bo čutil opravičeno, da se ga vodi za nos. Predlagal je konečno resolucijo, naj se začetkom semestra 1911/12 otvori v Tridentu ali Roveretu laška pravna fakulteta. Konečni izbor sedeža se določi naredbenim potoni. Dr. Adler je rekel, da so nemški soc. demokratje vedno za pravice Lahov do vseučilišča, podpirali bodo pa tudi resolucije Slovencev in Rusinov. Glasovanje. Na to se je prešlo na glasovanje. Pri § 1. (sedež) je bil odklonjen predlog posl. Pittonija (sedež Trst) z vsemi proti 9 glasovom. Predlog posl. Korošca (sedež Trl-dent aH Rovereto) je bil odklonjen z vse-i.ii proti 11 glasovom. Vladna predloga, ki določa Dunaj ka- grami in radikalni češki poslanci tega, m> kor stalni sedež, je bil odklonjen vsemi so hoteli verjeti. 'i ? proriU glasovom. I »Narodni Listy« prinašajo potem tu- Predlog SkedI (štlrjteta? provizorij, di besede Poljaka Jkro^kega,, M 6L-fc s sedežem Dunaj) je bil sprejet s 40 proti izrazil o & steršiču že pr&ffalom r J 6 glasovom. Fakulteta mora biti otvorjena drugje z rimskim semestrom 1915-16 in mora biti tozadevni zakonski načrt predložen državnemu zboru najkasneje tekom 1 leta 1913. I § 2. je bil sprejet v smislu predloga • Skedia. I § 3. (§ 2. vladne predloge, odstavek , 1, učni in poslovni jezik te fakultete je la-' Ški) je bil sprejet, odstavek 2: predavanja, ki ne pripadajo predmetom prava in državoslovja, naj se vrše tudi v nemškem jeziku, je bil črtan na predlog posl. Con-! cija. j Naučni minister je izjavil tekom de- • bate o tem odstavku, da nima vlada proti ! črtanju te določbe ničesar prigovarjati. | Pri § 5. je bila odklonjena v vladni predlogi nahajajoča se zahteva, da mora- j jo kandidatje bit) popolnoma vešči nem- ! škega jezika. j Potem so bile vsprejete vse predlo- ( žene resolucije, med temi tudi resolucija j poslanca Korošca. Posl. Pittoni je umaknil svojo reso- : lucijo, da se svoječasno ustanovi fakul- I teto v Trstu in je prijavil svoj prej od-"l*.o.ty'eni -predlog, da naj se fakulteto ustanovi takoj v Trstu, kakor minoritetni votlim. , * '• Glasov; o dr. ŠusterŠiču. Praška »Union« poudarja, da je dr. Sustetšič prav izdatno upotrebljeval pomoč Čeliov, posluževal pa da se je te prijateljske pomoči samo, da zasleduje svoje strankarske namene. Ko se je pa piibližal -svojemu cilju, je za hrbtom svojih pomočnikov sklenil z vlado kupčijo in brezobzirno zapustil češke poslance ter jih bri-skiral. »Narodni Listy« se bavijo s situacijo in pravijo, da so oni že izdavna razjasnili, kaj so klerikalni Slovenci, ter je bilo to jasno češkim poslancem, samo ag- Ko bi bil Šusteršič most, Jaz bi pre&o tega mostu ne hotel nikdar iti.« »Narodni Listy« kritizirajo potem še dr. ŠusterŠi-čevo delovanje v »Uniji« in pravijo, da }e vedno izrabljal svoje češke prijatelje. I »Narodni Li$ty« so končali svoja izvajanja nekako tako-Ie: »Danes zvečer je ples , v »Slovanski besedi«. Ne vemo, ali se mora pri« le maskirano, toda, če bi se pokazal tam dr. Šusteršič, bi ga morali [ zapoditi češki poslanci: »Ven iz te dvo- ¦ rane, ker za vas ni prostora med nami. ' Doli z vašo krinko! Pojdite svojo poti« V večernem listu so prinesli »Narodni Li-sty« dokaz, da je definitivno razbit edini i skupni jugoslovanski visokošolski odsek, ter pristavljajo k temu: »Če je dr. Šu> steršič bil tako neznačajen, da je zapustil svoje jugoslovanske kolege, kako Šele je ravnal s svojimi češkimi prijatelji!« Od strani klerikalcev je bilo toliko ropotanja radi laške pravne fakultete. Hrupih so se, da oni s SusterŠičem vse opravijo ter da ne bo laške pravne fakultete, ako se ne izpolnijo ob jednem vladi dobro znane vseučiliške zahteve Jugoslovanov. Obstnukcija je bila v proračunskem odseku radi laške fakultete, državni zbor se je raizšel, ali sedaj pa smo videli kar nakrat popolno kapitulacijo Šusteršičeve politike. Vse fine pre-računjene poteze so ga zapustile, Slovenci smo ostali praznih rok, Lahom pa je zagotovljena za seklaj na Dunaju fakulteta, čez čas jo premestijo v kak kraj na laško ozemlje ali pa celo v Trst, ki ne stoji na laškem ozemlju. Praznih rok. Stojimo tu pred Lahi in Šusteršič je do kosti blarrii-ran in zbog svojega postopanja najbolj obsovražen človek v parlamentu. Pokazalo se je pač, da klerikalci ne mislijo resno .na slovensko vseučilišče. Izkoriščali so to vprašanje v zasebne, in _. . _¦ .-" , ¦ i—Jim VELIKA VAS. Roman. — Fraueoskt spisal: Edgar Montcil. Poslovenil: F. K. (Dalje.) »Odlična dama to«, je rekel župnik, »je gotovo iz najboljše uružbe.« »Da, to se vidi«, odvrne kaplan. Med tem pa je delal posete tudi gosp. pl. Slepič, toda m m bi tako natančen, kakor njegova žena. Njegov pisar mu je napisal imena, on pa je šel od hiše do hiše. Rodbine pa, ki jih je napisal župnik, posetil je skupno z ženo. On, v črni obleki z belo ovratnico, je peljal svojo ženo, ki je pustila dolgo vlečfko svoje svilene obleke, ne meneč se za blato in luže, vleči se za seboj, česar dobri meščani niso še nikdar vMeli. »Kaj pravite k temu«, je rekel Crillon v klubu, *novi davkar poseča reakcijonarce s svojo ženo, med tem, ko je-prišel k nam samo mimogrede, če pa misli, da pridem jaz kedaj k njemu, se grozno moti.« »Pri meni davkar še ni bil, ali če pride, ga ne sprejmem,« reče Galtier. »Zakaj, ti kot samec ...« »To je vse eno, s temi ljudmi nočem imeti nič opraviti«« . »Ti IaibJko ukreneš, kakor sam hočeš, toda, jaz (mislim, da bi ne bilo prav, če bi ga pustil pred vrati, kakor steklega psa, končno je davkaT vendar oblastvena oseba m od njega se ne more, kakor se tudi ni moglo zahtevati od njegovih prednikov, da !bi bil republikanec. »Ali ga sprejmete v naš klub, če bi se slučajno oglasil?« vpraša Galtier. »O, to pa ne, hotel sem samo reči, da bi bilo nepo-| trebno stvar tako napenjati, kar bi se zgodflo s tem, Če mu pokažeš vrata.« »No da, saj se to zgodi laJ&o na vljuden način.« »To je vseeno.« .Crillon, moj ljubi prijatelj, ti bi ga mogel četo tu sprejeti. Glej tu so nazadnjaki pametnejši, kakor pa mi, smatrajo nas za sovražnikom in tako tudi z nami ravnajo; divjost in trmoglavost katoliškega duhovna jih podpira. Mi, pravicoljubni ljudje, ki nikomur radi hudega ne storimo, mi pustimo vsakogar, naj se izveliča na svoj način, mi vidimo v vsakomur, ki nam ravno preveč ne, nagaja, prijatelja in ravnamo s sovražniki velikodušno in plemenito. To je sicer res lepo, ali natančneje premišljeno, velika neumnost, tem večja, ker smo odvisni popolnoma sami od sobe in nam nobena večja stranka ne pomaga.« »Res, tu imaš prav, Galtier«, pritrdi nekaj prijateljev. »Naša dobra zvezda daj, da. radi -naše neumnosti ne zgubimo cele republike.« »Kaj praviš?« »Nič, samo resnico, če izgubimo republiko, bo to naša krivda, kakor je bila tudi drugekraiti. Mislim, da se mora v,političnem boju nastopati odločneje, kakor pa to delamo mi. Če imaš sovražnike, moraš jžh uničiti, če pa to ni mogoče, napravi jih kolikor mogoče neškodljive, ali pa jih dobi vsaj na vajete. Polastiti se moramo šol, da si vzgojimo rod, v katerem bo republika 3epo procvjlala.« »Res, da imaš prav«, odvrne Crillon, »ali ta veliki boj bojujejo lahko samo oni, katerih poklic je politfka. mi sami na deželi ne zmoremo nič.« . »O, mi pač storimo lahko mnogo.« »Le malenkostno, malo.« »Toda iz tega .malenkostnega in malega', Če to ztirii-žiš, postane lahko veliko, od tega zavisi sreča očetnjave.« V tem trenutku je pridrvil Monestfrel y kiubOv^o dvorano. »Ali ste »ga že videli?« je vzklftoril. . ..„> »Koga?« mu odvrne nekdo. »Novega davkarja menim, seveda, saj ste ga videlil« »Gotovo.« »In njegovo.ženo tudi?« »Tudi njo.« »Toda rekla mi je vendar,' da še ni bfla drugje, kakor pri župniku, Ghanatu in pri nas.« »Seveda, pri nas je nismo videli.« Monestrel se zravna pokoncu in pravi: »Pri. nas ie bila in gospod župnik nas je sam opozoril na njen poset. Bila je pri njem, da bi poizvedela za osebe, s katerimi bi se dalo občevati, imenoval ji je baronico, Chanatove, nas in ...« »Kaj, mi nismo torej primerni za nje?« , vpraša Crillon.. , »Primerili! Jaz sem ravno mislil, ona Žeti ...« »Samo boljšo družbo?« dopolni Galtier smeje. »Da, samo boljšo družbo.« ¦ Splošen smeh je bil odgovor. Moneštreli je izgovoril »boljšo družbo« tako samozavestno, kajepr mož, ki se,zdi neskončno vzvišen nad drugim; človeštvom, da je bil' -res suiešen. r3il je tako" navdušen, da niti zapaižil ni, da se .jMster.Iftf^goidjBke svote v stran-SrsKe *~švtiflB!WBffiSwi naicraf tftffinil ¦ K^fe#es^:%^?: -^- "--ttled. j kalcT pač gorijo. &• katofiSko vseučilišče, ki**w> nen&kdt w'"& nabiralo prispevke, dl-slpvensko Jim. Je ; služilo" le v samopašne cilje. Vidimo,jrh.v pravi luči, aii ne o&itpavaino. Boj za naše vseučiliš-tess^pm ij#^e^ti;in izbojevati tako, drobimo, kar^najapritt^.^^— Su-steršič pa ttfdi nebo trobil sodnemu drievif. * ' ' ¦: r Prišla, je zafedno s porazom v svet v&s&h vest o obnovljeni Slovanski Eno«. Stikiujned Čehi in Jugoslovani ostanejo; Šusteršič je tudi v Enoti, ali če odfrči, -ostanejo stiki pa meld ostalimi: Morda bo še bolje! ~r Se obupavajmo, ker moramo, dosega do česar imamo pravice! to^^tffcapnfh su- v Veliki - Kaniži se nahaja sedaj- po strokovni prenaredbi y uravnanem obratu ....,H..M.H.....«................iiM..«..» ter prinaša vse njene izdelke, v novi, — — poboljSanj^akouoslj v konsum, kakor to ..„„»,.,....................m.«.*........ ^j^jjjjj zaDOjc|---------- Prosimo cenjene gospode trgovce in po« užitnike za blago-- voljno preizkušnjo tega--------------— ¦ nouega izdelka. VelespoŠtovanjem — „PAtIUA", tovarna kavnih surogatov.—- Modno slepvjnje z zasebno giaiaziJB. Po »Gorici« so zopet pisarili in sle-pafilš z zasebno gimnazijo. »Soča« je po-stppaia herostratsko, izdajalsko, Gregorčič pa si je pridcbilnevenljive zasluge; on je tisti, ki nam je pridohif slovenske paralelke s svojimifinimi potezami; umi-slil si je zasebno gimnazijo in strmi svet! — že imamo prvi slovenski gimnazijski razred. Slava mu! Stara je zahteva Slovencev iri Lahov po srednjih šolah z materinskim učnim jezikom. O tej stvari še je govorilo ope-tovano v parlamentu na Dunaju, v našem deželnem zboru, na shodih in v časopisih. Bili so časi, ko ie kazalo, da pridemo že skoro do srednjih šol z domačim učnim jezikom; pa je "prišlo kaj vmes, da ni bilo zopet nič, in s slovenske v prvi vrsti poklicane strani se je dosledno zanemarjalo to vprašanje; dr. Gregorčič ni bil iwc#, da Mbit oib ugodnih prifikah sto* pil v stik z Lahi ter bi biiyrjgli PaJk/atT inem nastopu za,:našer srelm^š#Fmdf v resnicrjo^njih. Na laški straafti lo bili i, da naj se reši hitro^e^nje-ianje; seveda *& Lahe'te Šlo-i, včasih par niso Slovencem in čakali .so4bo!jših časo^«, i\ zase. Ko sta bila državna ^ jsegnassi in Antonelli, (et bjlo tafpla pride do otvoritve raških ensfeffcvparalelk. B slovenske Ištriini Šolski mož ni zganil—. tako so s^Vfekle reči naprej. .Prišel je med Lahe nov polftičenjok. Laški liberalci so začeli gibati za....... zasebno realno gimnazijo, oziroma: hoteli so si po svoje osnovati tako girnnazjjo, potem pa naj bi jo država prevzela v svojo režijo. Laška ljudska stranka je bila proti zasebni gimnaziji. Ta stranka ima dva državna poslanca. Za laškimi liberalci je prišel na dan: z zasebno gimnazijo za Slovence dr. iprfe-gorčič, pa Se le takrat, ko je sloitil* da se utegne srednješolsko vprašanje v Gorici vendarle na kak način rešiti pa bi torej ne bik) napačno ob tej priliki si nabrati nekaj »zaslug«. V varnem krogu je sprožil svojo misel in njegovi zvesti glasniki so mu trobili v svet siavo že naprej!___Klerikalci so poprej tudi vedno zahtevali slov. srednje šole v Gorici. Še ni tako dolgo, ko je bila ob neki priliki »Gorica« naznanila z debelimi črkami, da so vrli poslanci S. L. S. na Dunaipu že storili vse potrebne korake ter da se s prihodnjim letom ot-vorijo paralelke v Gorici, Pa ni bilo nič. Farbarija!----------- Laški liberalci so lani pritiskali na vlado, da jim mora dovoliti zasebno gim-nazijo.Živo je postalo srednješolsko vpra- Za zasebno gimnazijo na laški strani so bili laški liberalci; klerikalci so bili proti. Na slovenski strani so bili za zasebno gimnazijo Gregorčičeva, proti napred-hjaki; pa tudi lep del klerikalcev se je te-rekel očito proti Gregorčičevemu eksperimentu. Enotnosti nikjer glede zasebne gimnazije ----------pač pa se je z jedne In druge strani zahtevalo, da naj vlada zasebni gimnaziji čez kratek čas vzame v svojo režijo. Torej vlada naj vzdržuje laško in slovensko gimnazijo. Lahi so imeli poseben namen: priti tako do zavoda, urejenega prav po njihovi volji. Ali vlada je duhala, kaj hočejo, pa Jej je ta duh tako malo dopadel, da je odvrnila Lahom, da jim ne dovoli zaseb* ne gimnazije. Tako se utrjuje in straži.meja v naši deželi, kakor da bi imela jutri izbruhniti vojna z Italijo. In v takih časih naj bi vlada dovolila v Gorici srednjo šolo za vzo-jo irredentovcev?! Saj ni na glavo padla. Ko jim je odklonila zasebno gimnazijo, je v tem pogledu, kažoč na predloženo učno osofcje, dosti jasno govorila. Niti misliti ni bilo na ustanovitev laške .zftšip^ghnnaziie, tW9tPti#f*A na ustavitev,scenske. .# \V-..-<0#, Zato pa Tt»S ni bite potreba IŠgati Utife.2 zasebno gjnnazii^ |li begal Jtttj|p v nfpien, da siUfkiti z novimi »gam0-rniiNič drugeg&t Saj niso.jm&Nfefri-pravtjeno. Samo o požrtvovalnosti nekateri gg. profesorjev so govorili; !sp» občna se je bilo odzvalo vabilu za malo prispevanje. Pa tudi povdarjali niso nič posebno več zasebne giranažjie -* — — ker fe pač vedel on, v kak namen je sprožena misel o zasebni gimnaziji. Prišla ie seja deželnega šolskega sveta lani meseca julija; V tej sej! je stavil dr. Qreg-v?:č resolucijo, da naj vlada če le mogoč«, že s prihodnjim šolskim letom (1910/11) ustanovi v Gorici državne slovenske in laške srednje šole. Vladni poročevalec je podpiral ta predlog, ki. je bil sprejet soglasno. — Po tem se je lahko sodilo, kaj se zgodi. Zgodilo se je to, kar smo že zdavnaj zahtevali: vlada je otvorila paralelke, ki vedejo- do slovenske in laške gimnazije v Gorici. Čisto nič ni bilo treba priti Gregorčiču na dan z zasebno slovensko gimnazijo. Da tega ni bilo treba, je pokazal prav sam v oni seji deželnega Šolskega sveta, ko se je pametno zavzel za to, da naj vlada s prihodnjim šolskim letom ot-vori v Gorici slovenske in laške paralelke. Razumni ljudje so bili pač že takrat na jasnem, da je glavna želja priti do državnih srednjih šol z domačima učnima jezikoma. Od slovenske strani pa ni bilo nobene potrebe tu vmes strašiti z zasebno gimnazijo, ampak ostati dosledno pri stari zahtevi. Gregorčič ie tudi res ostal v deželnem šolskem svetu pri stari zahtevi — ali za svojo glorijp je potreboval 5e — -— — zasebne gimnazije! Vlada je imela pred seboj jasno sliko: laške irredentovce, katerim ne more dati v roke srednješolskega zavoda;.laško ljudsko stranko, ki jt sroti zasebni gimnaziji; slovenske klerikalce z zasebno gimnazijo na papirju; slovensko napredno stranko, ki je vstrajala pri starih zahtevah posebno s krepkimi resolucijami s shodov v Trgovskem Domu; imela je pred seboj stare sklepe o zahtevi paralelk in nov soglasen sklep deželnega šolskega sveta — torej je v glavnem kazalo vse te na paralelke. In prišle so. Zgodilo se je, kar smo že tolikrat zahtevali in kar je zahteval tudi Gregorčič v deželnem šolskem svetu. Torej naj klerikalci že vendar enkrat nehajo slepariti po »Gorici« s tisto zasebno gimnazijo, s katero se ie hotel le našopiriti dr. Gregorčič pa mu ni »ratalo«. Ljudsko štetje. Velike Žabi je Štejejo prebivalstva 444, hiš 91. Leta 1900. je bilo prebivalstva 488. Libušnje. Kamno, preb! 403, hiš 83; Smast, preb, 265, hiš 47; Vršno, preb. 291, hiš 48; Ladra, preb. 215, hiš 40; Km, preb. 193, hiš 23; Libušnje, preb. 103, hiš 17; Selce* preb. 65, hiš 10. Vseh prebivalcev v občini Libušnje je 1535, M3 268. „¦ Bllle. Pod županstvo Bilje spadata davčni Občini Bilje v Orehovi je. Bilje ?>Je hiš 232, prebivalcev 937 doma, z doma jih ie 250, največ v Egiptu. / OrehovIje šteje hiš. 85, prebivalcev 417 doma, z doma jih je 15. V biljenskem županstvu je 41 konj, 9 kobil, 2to8pa»..80 krav j" 38 volov, telet do 3 let 46, ovac 9, koz 8, prešičev 316, perutnine 2100, Opekarne: Združene opekarne, grofa Coroninija opekarna ter opekarna Scan-eiani-mirehski župnik Roječ. Izmed 232 hiš jih odpade 44, ker so spremenjena "v druga gospodarska poslopja. Miren. V županstvo Miren spadata davčni občini Miren in Rupa. Miren ima prebivalstva 1500^ hiš 300. Runa ima prebivalstva 239, hiš 48. V Mirnu je razvita čevljarska obrt. V Rupi je velika tovarna kož s parno silo, last g. Jakfla Andreja, edno največjih slov. podjetji] im jugu. V Mirnu je nova tovarna kož bratov Faganelli. V obeh lastni telefon. (Dalje v prilogi). Moli-ov Seiiiz-praiek je z& n» želodcu trpeCe neprekoaljivo aradilv* katero iraa prednost pred vsemi dragimi or» atifrumi Latii. kroglicami in grenMcami. Cena orig, Skatljc K2 - Ponarejanje u aeditjsko luleduj«. Bolli-vo Fraie. 2|»ijt ii sil ia ribanje livota. — Bolejlot olaJItjaCe In oknpMote at«-roxn»no aredat^o proti trguj« in prehlftjccjn va«ke vrat«. Orifr.ateklenicaK 2- Na prodaj ptf T»eh lekarub F^ in mirodUnicab, Glavna lekaroa k. MOIL c. te lr. dioinl xalttatk, fitiaj, Tncblatkra ». Ziloga t Gorici v lekarni: A.. Oironcoli. njegovi poslušalci norčujejo te nJega. Oalticr $6 je Še posebno veselil, ko je videl, da je njegova trditev, nazad-1 njaki so duSevno manj vredni, potrjena na Monestrclu. j »Seveda«, nadaljuje Monestrel, »gospa pl. Slepičeva, ki je plemenitega stann, ne more občevati z vsakomur, mora biti torej pri izbiranju previdna. Dokazala je pa takoj dobro vzgojo in takt, ker ie vprašala najprej župnSka* koga smatra on vrednega, da se z n5hn občuje. Seveda je1 prišla k nam ...<¦¦ »Toda gotovo!« reče Crillon. »Gospod davkar je bil v fraku in z belo ovratoico. Prvič je sedaj-, da dela Mo v tem kraju v tako svečani obliki ob&ke, to pa dokazuje, da spada ta novi uradnik v višje kroge.« »Da, da> to dofkažuje jasno«, pravi Galtfer.. »Ali ste opazili, da nosi odlikovanje?« , ¦ Ne^nihče nI opaKiH tega.« »Saj to ni čudno«, nadaljuje Monestrel, »trak, ki ga nosi v gumbki, je črn, ali mojemu pogledu ni ušel.« »Kaj, čwi red?« vzklikne Aliand. .. '.. »Ta le igotovo od kake pogrebne družbe«, meni Crillon. »O ne«, nadaljuje Monestrel resno, »DovoHl sem si ga> vprašati. Gospod pl. Slepič, sem rekel, ali vas smem , vprašaiti, kak red nosite?« »In kaj je odigovoril?« »Rekel je: Gospod Monestrel, lahko vam dam zaže-Ijen odgovor. Jaz seftr odlikovan z redom svetega groba m sem imel čast to veliko aHikovamfe prsjeti k rok nagega svetega očeta.« '»Torel,papežev totošfa vitez!« Vtzklteie Galtier; »Res drugega nam ni manjkalo.« ^o «ie povedk, dsa Je bHodjlikovian od papeža, nteva mogla jaz in moja žena niti ziniti, tako globok fe bf vtis njegovih besed na naju, toda moja hči, ta nepridiprav, ta pa je rekla na predTzen način: »Škoda, da je ta reč tako temna, saj se je se ne vidi.« Ja« sem seveda ugovarjal, rekel sem ravno nasprotno, da takoj v oči zbode. Gospa pl. Slepičeva, ki je, kakor sem že rekel, bila tudi pri na* je imela... »Mogoče tudi kako papeževo odlikovanje?« »To ne, ampak lepo, dragoceno svileno obleko, s pravimi čipkami, imela je tudi prave briiijante v uhanih in prstanih. Ona je res lepa ženska, sicer nekoliko močna, ali vendar jako lepe postave, ima krasne lase in čudovito lepo kožo,, moja žena meni, imeti mora posebno dišečo toaletno vodo, ki ^ela kožo tako baržimasto meh-in belo. Priznati moram? takih ljudi še ni bilo v -Rov-boni.« . '. t »BiH ste pa vendar ravrio tako zavzeti za gospo zeiriijeknjižnega vodje, ko je prišla^ gospod Monestrel.« »Ta, prosim vas, je delala svoje prve obiske v preprosti volneni obleki.« Da, to je res vzrok, da se jo ceni nižje!« »Kajne?« pravi Monestrel. »Potem je pa tudi le majhna, i*ezriatoa oseba, nima tako veličastne hoje kakor gospa pl. Slepičeva, ona caplja tako rekoč, pri tem je pa zelo suha in bolehna, vedno toži radi kake bolečine; prepričan sem, gospa pl. Slepičeva k toži nikdar.« »Res ni videti bojazljiva«, še oglasi eden gospodiov, »če bi bila kaoitmerka, ne ustrašila bi se tudi najbolj poraženega stražmeštra.« »O, kako morete le kaj takega reči, ko gre za tako odlično damo«, se vzhiči Monestrel. »Kaiko pa veste, da je tako odlična dama?« »Ali prosim vas, to se ji vendar takof vidi, da je fe boljše hiše. Vi nimate pojma, kako fe IJulbeznjiva; pravila naatt |e, gospa Gabrščekpva 10 K, g. Medved, ^govec 10, K, g, Novak, brivec 3 K, ig, Miohl, 2 K, g. Furiani, učitelj 2 K, g. Leban 2 K. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Cistj prebitek ....koncerta nčiteljiščnikov dne 4. februvarja 191L je znašal K 152.82. Poleg tega so vplačali za v$tQpnjno,nekateri, ki. se niso mogli osebno . udeležiti koncerta, skupaj 130 K. V ta namen so. plačali šolski svetnik Ant. Fras, prof. F. Seidl in dr. Bertl Piki po 10 K; Jos, Go-ljevšček, dr. Henrik Turna in dr. Al. Franko po 20 K; dr. L Sket 6 K; Matija Faibjan, sodni svetnik v Kanalu, Lud. Premrov, inšpektor juž. železnice v p. in Hrabroslav Vodopivec, učitelj y Gojačah po 5 K; Fran Blažon, višji .revident juž. želez, v p. 4 K; ravnatelj dr,. Tominšek 3 K; dr. Mirko Trillpr, dr. Jos. Levpu-šLek, dr, Janko Pikuš, prof. Martin Ma- ii*i , šolski svetnik Fran Plohi, in prof. : ,oic v) 2 K. — Nadzorstvo »Dijaške ihinje se tem potom najiskrenejše za- ; "'"' > gg- prirediteljem tega koncerta i., številnim darovalcem. M. Petrovčič, gostilničar v Gorici je daroval 10 K, Pet. Brumat iz Št. Petra 4.90 K, A. Urbančič, mesar v Gorici 1.35 K, Neimenovana gospa št. 1. za februvar 2 K in M. PlesniČar 2 K. Na račun meseč-nine je prišlo 98.80 K, — X. iz Solkana daruje 10 K. Smrtna kosa. — Pri Sv. Luciji ob Soči je umrl včeraj zjutraj po dolgem be-lehanju gospod Feodor Kovačič iz znane rodbine Kovačičeve. Dosegel je starost 3.i let. Preostalim naše sožalje. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8l/a. Danes dop. je umrl v Biljah mladenič Josip Fornazarič, star 18 let. Pogreb bo juti i ob 4. Naše sožalje žalujočim! Zimski Šport. — Uradno poročilo, dne 11. februvarija. Bled. Temperatura: —-8° Celz. Vreme: jasno - trajno. Drsališče: prav dobro. Sankališče: vporabno. S sanmi: neporabno. S skiji: v višjih legah, na senčnatih krajih. Jutri, dne 12. t. m. vozita športna vlaka. Bohinj. Jutri, dne 12. februvarija 1911: 1. tekmovalno sankanje. Na sankanje v Bohinj jutri pridejo tudi Hrvatje iz Zagreba. Tako naznanja danes v Gorico došla brzojavka. Sveti oče zapodil ljubljanskega Škofa. — Ljubljanski škof Jeglič je bil šel v Rim, da izposluje pri papežu dovoljenje, da bi smeli duhovniki po Slovenskem še nadalje voditi denarne zavode, biti načelniki, blagajniki, odborniki itd. Ali smejo duhovnik j sicer pomagati pn ^Q, vanjit pogpjlinic, zadrug' ilfrr "priporočati jih,, ali voditi jih,n*:'*K&' v oa$qrji ne smejp^Jbifc Jeglič seje vrnil iz Runa% y pqnede]jek; povedali s!rao mi to "že'. v tb-.rek,, »slovenje« pa. je naznanil šeTe.vče-raj, da se'je vrnil.šHof ljubljanski izjema, »sioyene45^ pravi; daje kovMiTŠ&of .&,svetim obetom,.k{mu'Vrf&et^fcdVna klerikalne denarstvene organizacije na Siovenskein, da sinejo, duhovniki "vsa' Pogrebna .društva ustanavljati, podpirati; m . pomagati jim, aH vzgojiti in izvežbatV je treba lajike, da. prevzamejo mesta Rajnikov, blagajnikov itd. — Prefriganf, »Slo-..venec« je še ie včeraj to povedal."k njegove notice se vidi le to, "da škof ni nič opravil pri papežu, ampak da ga je zapodil ter ukazal, da se mora izvršiti papežev ukaz z dne 18. nov. 1910. tudi na {Slovenskem. Časa za odstop od vodstva e stal na lestvi in J preiepljal steno v sprejemni sobi z modro in lilijami okra-| seno tapeto, katero je kupil v Lijonu. Obešal je tudi po- j dobe sam, na sredo stene je obesil precej dobro posrečeno podobo svoje žene, na desni iu? levi strani pa ste bili i podobi grofa Oiambord in papeža Pija IX. Tudi zavese] ie obesil ssfcn* ztasadaje pa je še razprostrl preprogo, ki je pokrivala cciu sobo. Ko je bilo to končano, poiskala si je gospa kuharico, j hišno pa je dobila iz Lvona. Da bi imel kdo dve deWi, to se v Royboni še ni pripetilo. In čete hišno! To je morala biti res premožna hiša. Hišna pa je povedala pri peku. da češe milostljivo; kaj takega še ljudje niso slišali! : Slrmenja in občudovanja ni bilo konec. I*i&4 vse to pa; je bil obed, ki so ga priredili Slepičevi tri tedne po ptihodu. Woiatstrel, ki je bil v celem okraju znan sladkosned-než, je rekel, da še ni nikdar jedel tako dobro. Qosj*od in gospa pl. Slepič sta vedela, koliko dado ljudje rra deželi na jed in da je za. njiju od prvega obeda I mnogo- odvisno. Vse nazadnjaške rodbine in uradniki — ki so tudi zraven spadali, so bili povabljeni, župnik in kaplan v prvi vtsU. Gospa je sprejela goste z velikim sijajem, oblečena j je bila v črno, baržunasto, izrezano obleko, za Roybo-nenčane nekaj nepričakovanega, vsi so bili kakor očarani; kaplan ni mogel obrniti pogleda od nje. Druge dame so bile popolnoma zapostavljene s svojimi oblekami, celo Emma svitlordeča svilena obleka je otemnela. Hišna je povedsila pri kramarju, da stane svile-no-foaržunasta obleka na*rmutj tisoč frankov, brez Čipk. »Tisoč frankov za eno samo obleko«, so strmele že-,rtice? »no^^motajobiti ti Jiudje bogatil« I Ne, Slepičevi niso bili preveč bogati, toda znala sta j j se izvrstno vsaj na videz tako delati in porabiti vsako i priložnost. O svoji preteklosti pa sta znala previdno, molr J jčati, saj je bilo v njuno korist, da se ni ivt v iridelo. j | Gospod pl. Slepič je bil trgovec v Rouanu. Njegova tsjrgoviitaje bila ^a pravzaprav' last domimkancev vi Lyonu. Nakrat pa je, prišel na kant in se odtegnil s sto-tisoč franki v zasebno življenje. Ravno tisti čas se je I | oženil in onih stotisofi frankov je stalo v ženitni po-1 I nudbi za doto žene, dasi so bili njeni stariši v celem kraju znani, da nimajo nič. j Domimkanci so bili seveda razsrjeni in so imenovali Slepiča sleparja in goljufa ter so mu grozili s tožbo. On pa jim je odgovoril popolnoma mirno, da store veliko pametneje, da mu preskrfoe službo v finančnem uradu, bode vsaj verjetno, da bi mogel svoj dolg polagom* povrniti. j In v resnici, dominikanci so mu• preskrbeli službuj I davkarja, on pa je bil dovolj previden, da je izrabil vsako priložnost. Res, da se je tresel za svoje mesto pri vsaki spremembi na sedežu finančnega ministra in se je bal [dobiti cd kakega svobodomiselnega ministersrva slovo, toda imel je pa tudi toliko politiškega vpogleda, da je lahko razsodil, katera stranka je najmočnejša v debeli in kateri je vsaj dogledno gotova bodočnost. I »Le zapomni si«, je rekel svoH žemV»republika se ne bo dolgo držala. Kako naj bi se ljudje, ki nimajo drugih misli, kakor njih prostost in ki ne zmorejo tvoriti stranke, ko so komaj prišli do vlade, vstavljali trajno neprestanemu delovanju organizacije, ki se zaveda svoje naloge, kakor je rimska-cerkev, ki ima toliko moč, da lanko zaftteva od I vsakega svojih pristašev slepo zaupanje. Francij* je ka-j Noliška dežela, celo republikanci so kršSeni, — steni mo-I rajo računati,* I In bila sta navdušena agitatorja reakcije. Podoba | j papeža, grofa Oharnborda in zlate lilije so bile njih orodje.; Rovibbnenčanje niso bili niti trenutka v dvomu o njih političnem naziranju. VII. - Vaška politika. , I Reakcija je že davno arvidela,. da so višji uradniki ludani, samo da tega javno ne smejo pokazati, zato se je spravila na nižje in je tu rija takorekoč pod zemljo, j Medtem, ko se ie mislite v Parfeu in po drugih, večjih mestHi, da so anonaiftisti vseh vrst popolnoma zatrti, so se morala mala mesta in dežela še vedno bojevati. V velikem mestu se vzbudi , vpliv, .katerega ima duhovnik na svoje ovičice lahko, na.deželi v vaseh pa se čuti ta vpliv v v^aki družinu. j Rovtooneričaiije, ki so bili še. zmage pijani nad kleri-jk^Iizmonv-niso pustili, da bi se ohladilo navdušenje za republiko in bojevitost. Zmage pri volitvah leta 187^, so stale mnogo truda. Vez, katera je držala republikance zdru^ne, seje morjala Se bolj stesniti hi treba je bilo le slepo zaupati nasvetom I velikega patrijota Gambetta, katerega so zvali, v'vsem [departementu Isere le »kompas«. •Gambetta je reki: »Treba je postaviti namesto po-[litike iluzij, politiko rezultatov«,' in republikanci so se prijeli tega načela, pustili so, vsa osebna, vprašan|^i^ teh je na deželi jako itnnogo, ie> sj^ m'Mi,rfenega^:W$m'& Gambetta je bil luč, mojster^ katerega vzgled je vsakdo posnemal. In Gambetta je delal, bil je poVsod^: v Aik^ni,; vi rI4ht, v' ky$mx$, v^&0*$|f. \PJb«.; ^fiu, I pov^6d -je bffirftti&rk nifegbv mogočiii ^ta^, kaf se fnu'zdi primerneje i^ kprjs^ejf, da, ^,priRomo|j^ jk zmaj(Lr|e- pubnkanceviti||;«'j^fc''i;f l&y um '¦fr\* .*Mtf *'*:?& ... Goriško tffiHel$šta> društvo bo imelo, frofTsttrofcafl zfcor dTle ^ mžirca *•]* V? dt^V:*rt»SJvSK^ dtfpdludne. Dnevni red: i. "Pozdrav pred-$e<*rtte 2. Zapfsnir z* — Napredni občinarji so napravili ulogo na deželni odbor, da se mora svota 1004 K 45 v vložiti v hranilnico. To je denar razdelitve občinskih zemljišč; dokler ne bo operat rešen, naj bo ta denar v hranilnici in ne v občinski blagajni. Niti sence kakega Slovenca ni v Gradišču ob Soči, tako je rekel sloviti »Corriere«. Mai una! — Pod zaglavjem »Ljudsko štetje« navajamo, da je v občini Gradišče okoli 300 Slovencev. Radi-tega bo »Corriere« penast od jeze; da se -še-bolj ujezi, mu povemo, da je tudi ime Gradišče (Gradišča) slovensko ter da /prebivajo tam f od nekdaj tudi Slovenci. V preteklt,.. stoletju se je imenoval eden izmed županov Prešeren. Ta men'da ni bil potomec Ror.:?ula in Rema! Neancihe un' ombra---------* ¦'— »Slovenska Čitalnica« v Solkanu priredi pustni ples v nedeljo, dne 19. svečan 1911 v dvorani gosp. Alojzija Mozetiča. Začetek točno ob & uri zv. Pri plesu igra vojaški koncert polkovne godbe grofa Becka št. 47. Med plesom šaljiva pošta in prOsta zabava. Vstop je do- po uspeli — Veliki ples — v Trgovskem domu. Posebno zahvalo izreka velerodni . gospč pokroviteljici, ki je s svojo nav- i zočnostjo krasila in odlikovala našo prireditev. — Dražestne gospice Damskega ' Ves. odseka so izvrševale svojo nalogo j z onim ljubkim nastopom, ki ga imajo pač le naše goriške devojke, opomnimo naj, da je posebno pozornost vzbujala vzgled-na gospica predsednica, njej veljaj za neumorno delovanje posebna zahvala;'vsem gospicam, ki so se na katerikoli način potrudile za čim sijajnejši uspeh prireditve, posebno pa onima dvema neutrudljivirna gospicama v cvetlic, paviljonu izrekamo najiskrenejšo zahvalo za obilen trud. — Dičnemu gospodu plesovodji naše popolno priznanje! Bil je pravi mojster v aranžiranju številnih figtiriranih plesov, posebno pa nas je presenetil s krasno po-lonezo. Društvo je ponosno nanj in upa ohraniti si njegovo naklonjenost. — Odlikovana je bila naša prireditev tudi s prisotnostjo biag. gosp. dvornega svetnika grofa Attems-a, ki se je z vidno zadovolj-nostjo mudil v dvorani. — Konečno še enkrat topla zahvala vsem, ki so kakorkoli izkazali svoje . simpatije .do »Gor. slov. mladine«. ¦— Odbor. Poljske miši. delajo-veliko škodo okoli Št. Petra ter dalje gori v mesto krog klavnice in tam okrog pa tudi ob Soči. i Odprti lekarni, — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristoio-Jetti-Kiirner. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 12. do 19. t. rn. Listnica. — Nekat. gg. dop. in poroč.: Prihodnjičr Godbeno-strelsko društvo v Lokah bo imelo dne 12, t. -m. v Kronbergu pri g. Fr. Komehi svoj občni zbor. Bralno društvo v Sv. Križu bo imelo 26. t. m. ples v Ferjančičevi dvorani. »Kmetsko - izobraževalno društvo »Zarja« v Ložicah priredi 19. t. m. ob 3. uri popoldne veselico s plesom v prostorih Janeza Juga v Anhovem.- Vspbred se objavi pravočasno. Odbor. Društvo »Svoboda« v Staremselu priredi 6m 12. t. m. pri Robiou v prostorih Iv. Voiariča plesno veselico. Začetek ob 4. popoldne. Kmetsko-izobraževaino društvo »Zarja« v Ložicah je imelo dne 2. t. m. svoj redni letni občni zbor, na katerem je bil izvoljen predsednikom OabrielčiČ Avgust (Ložice), odbornikom: Alojzij Bcrdon (Ložice), Mavric Miha (Anhovo), Perfeta Valentin (Ložice), Klavora Henrik (Go-renjepolje), Gabrijelčič Franc, Stanič Anton. Pregledovalca računov sta G';rjanc Andrej in Mavric Lovre. Društvo uvideva svojo nalogo in dehije tudi prav pridno. Želimo društvu obilo uspeha! Sokols^i Ustnik- Iz Solkana. — (Ples Sokola.) Dnč 5. J Trgovsko-obrtne in gospodarski vesti. »Gostiiničarski vestnlk«, strokovni list za povzdigo in napredek gostilničar-stva je začel. izlumti v Ljubljani, hotel Tivoli. Stane na leto K 0. V tem listu či-tamo, da je sklenila bolgarska industrial-na zbornica v Sofiji prirediti gostilničar-sko šolo. Ker niso imeli na Bolgarskem nobene pripravne moči, katera naj bi vodila to šolo, se Je, industrialna banka obrnila na avstrijsko delavsko mhiisterslvo s prošnjo, naj ji za to mesto preskrbi strokovnjaka, ki je zmožen enega ali več slovanskih jezikov. Zato se je delavsko ministrstvo obrnilo z vprašanjem,' ali bi bil voljan prevzeti to mesto, na predsed-g. Ivana Kenda, kateri je kot vodja go-stilničarskih tečajev na Kranjskem pri delavskem ministrstvu dobro zapisan. O. Kenda je odgovori! ministrstvu, da je pripravljen prevzeti to mesto. Zato je bil sredi januarja pozvan na Dunaj, da pred posebno izvrševalno: komisijo položi potrebne izpite. V ta namen so prvotno določili osemdnevno dobo. Ker so pa Slovenci navadno jako nadarjeni, in med te gotovo lahko prištevamo našega g. Kenda. se je zgodilo, da je te izpite dokončal v treh in ne v osmih dneh.-O. Kenda j: odpotoval 22. januarja v Sofijo in ostane tam nekako do srede aprila.. V mestni klavnici v Gorici je bilo zaklane lani goveje živine 3925, konj 68, ko-: zličev 81, jagnjet 130. prešičev 1421. Za-j klano pripeljano v Gorico: goveje živine j 3472. kozličev 240, jagnjeia 793. prešičev 239. trebne glasove za zakon. Nato so govorili še poslanec Steiner, poslanec, dr. Stojan hi poslanec Emspinner, ki še-je zavzemal za i eiormo krošnjarskega' zakona. V seji včeraj je repliciral riaučni minister StUrgkh na'interpelacije" Poljakov glede krakovskih všeučiliških' nemirov, ter izjavil kot vladni organ, da vztraja vlada na tem stališču, da. morajo dobiti dijaki, ki so kaj zakrivili prav občutne in ostre kazni, drugi pa, ki so nedolžni pa vsled tega ne smejo trpeti. Nato je prišel v razpravo v tretjem branju krošnjarski zakon, ki je bil tudi sprejet. Seje državnega zbora se prekinejo do 7. marca, med tem časom zasedajo delegacije v Budimpešti. [¦. ' »Slovanska Enota« oživljena. — Kakor trdijo poročila z Dunaja, je'prišlo do sporazuma med Čehi in Jugoslovani glede programa, ciljev in postopanja Slov. Enote. V novem statu »Enote« so jasno |'začrtane vse določbe in obveznosti. Predsedstvo je reprezentanca in iz-vrševalni organ »Slov. Jednote«. Predsedstvo ne more delati nikakih sklepov, ohveznih za *Slov, Jeduotos razun, ako je bila v kakem konkretnem slučaju po obveznih sklepih parlamentarične komisije izrecno pooblaščena v to. Parlameniafična komisija sestoji iz 21 členov, od katerih odpošljejo; 13 jed-hotni češki klub, 4 Slovenski klub, 3 Zveza južnih Slovanov, 1 rusko-narodni kliifo. ' Parlamentnrična komisija je sklepčna, če je navzoča absolutna večina členov. Sklepa se z jednostavno večino glasov. .....¦ Sklepi, ki so bili storjeni s triče- tninško večino, so brez druzega obvezni za vse' v »Slovanski Jednoti« zastopane klube. Izjemo' je možno Ic na nujno prošnjo katerega klubov dovoliti s tričetrtin-sko večino. .•Slov. Enota« se je konstituirala. Predsednik je dr. Ficdlur, podpredsedniki dr. Šusteršič, Udržal, Ploj, Kramar, Mrubnn in Klofač. - t. m. se je vršil ples Solkanskega'Sokola, ki jr neobičajno prav lepi) in dobro vspel. Udeležba je bila tolika; da je bilo treba plesalce razdeliti. Že. dolgo ni bil ples tako dobro obiskan. Ob prijetnih zvokih c. in kr. god|be pešpolka št. 47 se je lepo rajalo do ranega jutra. Zabava ie bila neprisiljena in vršilo se je vse prav dostojno v čast Sokolu. Med odmorom so nam zapeli pevke- in pevci lepe pesmice, za kar jim bodi hvala. Za tako lepo uspelo prvo prireditev v letošnjem letu moramo pa Sokolu kar najsrčnejc čestitati! Na zdar! Razne vesti. Akad.-tehn. društvo »Triglav* v Gradcu bo imelo svoj II. izredni občni zbor danes 11. II. 1911. ob 8 uri zvečer v društvenih prostorih z običajnim vspo-redom. Župani deželni stolnih mest so pred-¦ložili ministerskemu predsedniku, 'ministru za notranje zadeve in finančnemu ministru peticijo, v kateri zahtevajo sanacijo občinskih financ in ki se sklicuje na sklepe zborovanja mest. Duhovnik - tolažnik meksikanskega cesarja Maksimilijana po imenu Valero je nagloma umrl v cerkvi v San. Luis Potosi v Meksiki. Valero je bil oni duhovnik, ki je imel nalogo, blažiti nesrečnega meksikanskega cesarja ono jutro, ko je bil ustreljen. Beiigrad šteje 90.500 prebivalcev; 12.229 več nego pred 10 leti. (Dalje na peti strani.) Iveza narodnih društev. Na občnem zboru kmdtško-izobra-ževalnega društva v štorjah so bili izvoljeni sledeči odborniki: predsednik: Ve- Politični pregled. Poslanska zbornica. ~ V četrtek niso mogli skončati debate o krošnjarskem zakonu. Vlada se je bala, da ne dobi večine, ker je bila zbornica slabo obiskana. Poljski socijalni demokrat dr. Diarnand je polemiziral proti poročevalcu Sturmu in je rekel, da je predloženi zakon le nar-kotikum, s katerim hočejo krščanski so-cijalisti varati obrtnike. Vsi znaki kažejo, da se krščansko socijalna stranka bliža gospodarskemu bankerotu. Stranka je izgubila zaupanje ljudstva, ki je vendar iz-! previdelo, da je je stranka vedno Ie go-| ljufala. Naj se ne govori o umazani konkurenci krošnjarjev, temveč raje o umazani konkurenci trgovinskega ministra. Vsaj že to dejstvo dokazuje, da je zakon slab, ker mora trgovinski minister pri raznih strankah krošnjariti, da dobi po- Velika zaloga dvokoies od K 80 -300; Šivalnih strojev od K 30 - 230; gramofonov od K 15 -1500; plošče od K 1-4; vsakovrstnih kmetijskih strojev, orkestrijonov i. t d. — Mehanična delavnica pri Batjel-u Gorica Stolna ulica 3-4. Prodaja tudi na mesečne ¦, obroke. Novi slovenski ceniki in lepaki za gostilne, kavarne i. t. d. se pošiljajo na zahtevo, poštnine prosti. Najnoveje acetilen svetilke za gostilničarje in društva od 8 K naprej. Vaše IHS si ohranite! Oslabelost in bolečine izginejo. VaSe oči, živci, mišice, kite so okrepčjio, spanec ozdravi. Vaše splošna zdravje se zopet utrdi/ ako rabite Fellerjev Iza-fhiid". Dvanajsteri«!* za poskušnjo 5 kron franko. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elz»-trg8t. vi (Hrvatsko). fi.„HHHnle,zadane KOLINSKO CIKORIJO prt OSeh trgOlrfliah iz EDINE slovenske tovarne v IjubUani 1 gledališču nadškofu. Colabiana, ki jo je podaril zavddu ža slepce* i*o\§e$t Jfii inm y$ak več<^rlšfoif*v- gl#d3ltef TCaffcoll jfrn dopadajo Wagnerjeve opere. Sin glavarja novo-zelandsklh Maori-z&morcev, po imenu Rarcgiuja nastopa seda} po pariških salonih, prepeva pesni svoje daljne domovine, in pleše divje Izjava.) izjavljam,, da sem neopravičeno rax-žalil gospoda Franca Logarja s Srpenice, ker sem mu očital nemškutarstvo, kar sedaj s tem popravljam. Po prijateljevem pismu posnemam popis resničnega dejstva: »Resnica je, da je gospod Logar pri otvoritvi žične železnice nagovoril gospoda podjetnika v nemščini le v imenu delavcev, ker ne razume podjetnik našega jezika.« V Gorici; dne 9./H. 1911. A. URBANClC. *) Zh vsebino pod tam naslovom jo odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zali tov a tlBkovni zakon. Mali oglasi. Rajauijlt prlitojbhu lUie 60 t i o. iko je oglu Huteejli se r&lnaa n riako »urio s ?in. IijprtpuTBiJIe imerlriijo it trgom In obrtnike. "* "*°J«,ltttni|,J» tr«o»cev la obrtnikov rOorlel. i*«toll-«>dtaknjen. Upniki so ga rešili« — V nekem re-stavrantu v Berolmu je oklofutal odvetnik dr. Borchardt mladega Thvssena, sina milijonarja. Klofuti bi imel slediti dvoboj na pištole. Upniki so se pa bali za življenje Thyssena, ki jim dolguje 15 milijonov mark; zato so ga dali tik pred dvobojem zapreti, češ, da se je bati, da izgube Vse svoje terjatve. Hud mraz v Gallclll. — Iz cele vzhodne Galicije prihajajo poročila o hudem mraz«. V Lvovu je iskalo v dveh dneh 165 oseb, po večini dijaki, pomoči pri prostovoljni rešilni dražbi Zmrznili so nosovi, ušesa in roke. Loža za slepce. — V Milanskem gledališču »Scala« h loža, iz katere se ne ozre nikdar ndben obraz ne na oder, ne po občinstvu. To je loža za slepce. Milanska p-sestnica Predafbasso je zapustila I. 1830. testamentarično svojo ložo v { Vzorci na razpolago. uajetica I iz poštene družine in s pri-| merno šolsko izobrazbo. nastop takoj. H"l$jej\» /,yasl,. blizuXžeie«uiške po* stajL —: FHfiravna* za gosfeico in trgovino. ¦ Oglasiti se;je pri HOf HStill vel. fiabrileieie, HoCe. Ivan Kravos «a Kar« it II. G6R1S* ia tati ti. li sedlarska delavnica Dr. Karol Podgornik naznanja, da je otvoril odvetniško pisarno v Gorici, v. o št. 13. 1. nadslr. in zaloga različnih konjskih vpreg ga lahko ali pa težko rožnjo; dalje ima v zalogi' različne konj* ske potreb- ščine, potovalne potrebščino kakor: kov« Čege, torbice, denarnice, listnice itd. — IzvrSuje in sprejma v BSBOS popravo različne koleseljne in ^jjjjjjj^l ------:----- kočij. ===== Poprauila se Izuršujejo ločno. JUT* Cene zmerne, "W IniouitejSi Slouenci. pristop k obrambnemu skladu družbe su. C. in m. bodi Dam sueta dolžnost! Stranka brez otrok sobo, kuhinjo In pritlkline. uprnvnifttvo. Pi^liildiaTMJi EŠ?sL dlnl Kormina, obstoječo Iz gflBpodarskegn stanovanja, prostornih kleti, žitnicp, kolnice, hleva, dvorišča z knpnico in velikim Studencem, a hiAe za kmetovalce poleg vrta in vinogradu obsežno poprečno 900 sežnjev. Dalje: stavbisfio •i cerkvijo m Šolsko uporabo, vzgojovaliftčo ali tudi za trgovino na jako ugodni legi mesta. -Natančneje informacije daje Jakob K I e ui o ii o, Trot, C&rdacci 8. Rojaki, izpolnujte suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe su. C in. m.! ZAHVALA. Dolžnost nam je izreči javno zahvalo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za tolažbo v teh težkih dneh, za Časa bolezni in smrti ter za mnogoštevilno spremstvo na zadnji poti naše nepozabne hčere in sestre Gabrijele Komjanc. Posebno zahvalo izrekamo si. Ženski podružnici sv. Cirila in Metoda v Pevmi za darovan krasen venec iti pa ggf. pevcem bralnega in pevskega društva „Naš Prapor" za ginljivo petje. Bog povrni vsem stotero! V PEVMI, dne 10. svečana 1911. Žalujoča rodbina Komjanc. Hooe baroe za pomladansko sezono so ravnokar došle. ..-v-v ~~~~~TZ: =------- - — Poplin je najlepše blago za obleke, bluze in jopice. je Edina saloga Poplina v lVgov»kem domu Pregrad & Černelič - Gorica. Benjamin zanima vse sloje. *iM ^&* ,'4n ?jf ¦'sik bavi z vifethi v bančno stroko spadajočfmi posli. Vloga u knjižice obrestuje ps 4';, V vloge v teta. računu po dogovoru, --- H*wm gfeviiJc« K &,OO0.«)0O. -¦ - Ctllltrala O L]Ubl]anl. -Rezervni zaklad K 460iWa ; ^ p^^pn^T^ifiB: Calovec. Gorica. Sarajevo, Split, Trat ¦;>== , . ; = .T JI Varstvena zaimka: „Sldr»" Bil« Egl ftMMit Gapilci ewf.fc.2l "mmr KidomMtok u I Anker-Pain-Expeller Jo povsod priponam kot lajboljie ireditfo proti preMaJenJt Hi. Za ceno 80 vin., K 140 in 2— se .dobi po Y8eb lekarnah. Pri nakana tega, tako priljubljenega domačega zdravila, «• je posluževati le originalnih steklenic v ikatljaa z naao varstveno znamko „li-drOB", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi Or. RICHTERJEVA LEKaJUU prt- „zlatarn Un" v Pragi IS" Uabethgaaae *terv. a nora. |f<8»l m Zobozdravniški In zobotehniški atelje Dr. 1. Eržen fiORICH Jm. Uerdl teHaHMe It« 3? Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Ploiabo vsake vrste. od 9. ure dop. do o. aro pop ova se lekarna v kratke« in sicer Corso Giuseppe Verdi 13 Lastnik: Ivan Tromba. © 0 © I Premeri & Jančar Ljubljana Dunajska eesta št 20. lastni Izdelki oljnatih barv, lakov, firaeSev fe sieklankega Meja. Vdika zaloga kemičnih in rudninskih barv. Barv za umetnike. Vse potrebščine sa slikarje in pleskarje. Točna postrežba, ceae olike. Za obila naročila se priporočava Premeri & 3ančar trgovina oljatfib barv na drobno in debelo „Pet Čevljev merirn, pai"ev pet", tako je pel naš vrl poet; pri tem pa žalostno je to, da on ni mislil na ?9 U A. vd Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga == = oljkinega oljg prve vrste iijbiljiii lirik M Istra, Daliaclje, aiUitte,8iri faHtt a prodajo na drobno in debelo. Prodaja ni drobno: Kron —'96,104, 112, 1-20. 12J, 1-36, N4, i-60, 1*80, *-, 240, aa Mi po 72 vin. --------Na debelo cene ug-odne. -------- Po&UJa poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po »porabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga' -------------------mila jn sveg.------------------- Cene zmerne. Zastonj \n poštnine prosto pošiljamo na zahtevo'. cenik slovenskih knjig in muzikaiij Knjigarna A. Gabršček Gorica. i Cristofoletti v Sorici na fravniku. | TrsUno (Stokflievo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in sploini telesni slabosti. Irvirna steklenica tega olja naravno rmene bane pol 140,bele barve K S fcskino ieleznato jetrno olje. Raba teg* olja je sosebno priporoC-ijiva otrokom in deSkom, ki 30 ner- I vozni in neln« narave. - j Tralano Jetrno olje se železnim ^odecem. S tem oljem se ozdravijo v kratkem času z gotovostjo j vse kostne bolezni, Sezni otoki, golže,- malokrvnost itd. itd. ¦ ¦ : Cena ene steklenice Je i krono 40 vinarjev. OPOMBA. 01]e, katerega naročam direktno iz Horvegije, prelite se vedno r mojem kam. laboratorija, | prodno se napolnijo steklenice. Zato' zamorem jamčit! svojim «. odjemalcei 1 stalne sposobnosti za zdravljenje. odjemalcem jjlede ftstote in J Crlstofolottljava pijača te kina in žolazs. NaJboljSi pripomoček pri zdravljenju s trškim oljem. = Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. = Vfc^t« Pri prodaji do fOO°lo % dobitka. % I 1 GORIŠKA TOVARNA MILA. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo Slovenci za Vselej le hlapčevali tujcem. Slovenske gospline! FosMajte milo iz te domaČe to?ame! Melet je izvrsten. Cene olp! Naša špecijaiiteta je.- Caprasole - Koza s solncem.PossvTk svotm^6 ' 1 ff J