Uredništvo in npravništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
inijifHiiur.
• J*
„STRAŽA“
izhaja v poodeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Celo leto Pol leta četrt leta Mesečno
#
12 K 6 g 3 E I H
Posamezne številke 10 v.
Zunaj Avstrije celo leto 17 g
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 106.
Evharistični kengres.
Dunaj, dne 12. septembra.
Tako je prišel veliki dan kongresa! Prihrumeli so narodi iz vseh delov sveta, tudi naši rojaki iz Štajerskega in drugih slovenskih dežel. Včeraj, dne 11. septembra, je bilo prvo slovesno zborovanje v velikanski, za razstavo zidani dvorani v Praitru, Rotunda imenovani. Nad 12..000 ljudi je bilo zbranih, od nadvojvodov in nadvojvodinj do preprostega človeka, od kardinalov (11) do navadnega duhovnika. Vse je v koprnenju pričakovalo trenutka, ko Čujejo poslanca iz Rima in slišijo p,ozdrave raznih znamenitih mož. In niso pričakovali zastonj. Slišali in videli so navdušenja za sv. versko stvar več kakor so pričakovali.
Prvi je govoril predsednik stalnega odbora evharističnih kongresov, belgijski Škof Heylen, za njim je prebral msgr, Merinsky papeževo breve ali pismo, v katerem sveti oče pozdravlja in blagoslavlja kon-gres._Breve se glasi:
Našemu ljubemu sinu Viljemu, kardinalu svete katoliške cerkve, Van Rossumu
Papež Pij X.
Našemu ljubemu sinu pozdrav in apostolski blagoslov!
Ko smo nameravali medi kardinali sv. rimske cerkve po običajni navadi izvoliti Svojega državnega, zastopnika za slovesni evharistični kongres, ki zboruje, kakor ti je znano, meseca septembra na Dunaju, smo se odločili, da Tebi, ljubi sin, zaupamo to mesto in Te s tem pismom imenujemo za Svojega legate. Temu izrednemu Častnemu poslanstvu boš kos po svoji posebni gorečnosti in pobožnosti. Ne dvomimo, da popolnoma izpolniš, kar ti naročamo, da. ne pomnožiš le ob tej slavnosti sijaja papeževe avtoritete, marveč prineseš vsem tistim 'duha, ki nas prešinila,, da pomnožimo češčenje presvetega Rešnjega zakramenta.
Zelo radi bi se sicer sami udeležili slavnosti, katerim boš v Našem imenu predsedoval, ker bodo tako sijajne, tako veličastne' in prepojene s svetim veseljem, kar goreče žele tisti ugledni možje si so vodili vse stvarne priprave, in ker delajo na to številni verni meščani, ki tem slavnostim posvečujejo svojo trudapolno gorečnost. Veličastna velikost in do-
PODLIOTEK.
Narodni pritanej v Iriliputu.
£Satira slovenska. Spisal dr. Leopold Lenajrd.)
(Dalje.)
Jaz sem mimogrede pogledal ina doktorja Sem-tertje, ko je slonel ob zidu in zamišljeno gledal na muhe, ki so se plazile po stropu ter si mlislil:
—	' Prav ti je, 'zakaj pa nisi, kakor so (drugi ljudje !
Greva dalje po hodniku., zavijeva šje enkrat o-krog vogala in prideva na večji hodnik, ki je peljal skozi srednji in glavni del poslopja. 'Sredi hodnika se je nahajal prostorni vestiteli in v tem/Vestibulu pa sem zagledal lepo stekleno omaro, obdajo od visokih oleandrov, palm In drugega južnega otrevja.
Stojpim bližje in zagledam, da stoji v omari naj zlatem podnočji gospod v elegantni obleki in z zlato verižico, v rokah drži knjigo, drži se pa kot bizantinska ikona.
Začuden pogledam vodnika, on mi pa na moje nemo vprašanje odgvovori s skrivnostnim šepetom:
—	To je gospod Pričakovanje!
—	Kakšne zasluge pa ima za vaš nafc-od, da ste ga dali v stekleno omaro in na zlato podnožje?
—	Pravzaprav še nobenih — odgovori mi ravnatelj — toda od njega domovina veliko pričakuje;
—	Ali se je morda izkazal kot učenjajka, odkril nove stvari, napisal učene knjige?
—	To ravno ne, toda domovina od njega veliko pričajkuje.
—	Ali je morda pisatelj?
—	To, ravno ne, todia domovina od, njega veliko pričakuje.
—	Ali je morda imeniten organizator?
—	To ravno ne, todh domovina od njega veliko
pričakuje.	i
—	Ali je morda praktičen socijolog?
Maribor, dne IB. septembra 1912.	Letnik IV.
stojap stvo mesta, v katerem se zbere ob določenem Času velikanska , množica ljudstva pobožnega srca, zahteva, da morajo biti sv.. Evharistiji izkazane ca-sti posebno odlične, Če si jih sploh moremo drugače predstavljati.
Svojega gorečega, ljubljenega sina Franca Jožeta, cesarja in apostolskega kralja, smo dolžni neomejeno pohvaliti, ker nam je, dasi vedno goreče skrbi za vero, tako vdan, da je načrt o nameravanem kongresu obdal s Svojo milostjo od početka sem, in ki sklenjeno slavij® s sijajem Veličanstva poviša. Po Njegovem vzgledu podpirajo prevzvjšene gospe nad-vojyodinje skupno z visokimi gospami jprevzvišene vladarske rodbine že dolgo z versko gorečnostjo sveto delo.
Dunajski kongres zboruj sijajno v čast Jezusu Kristusu in v skupno korist. Pomembno je, k®r se zbere tajko veliko vernikov, da se poglobe v skrivnosti sv. Evharistije in skupno molijo, da so vsak dan boljši.
Goreče želimo, naj se z vsemi silami dela na to, da se bo iz Evharistije, /n aj dr ago cenejšega vrelca-ljubezni Jezusa Kristusa, pretakala vedno večja moč in prešinjala ne le srca posameznikov in mišljenje zasebnikov, marveč tudi ljudske naprave in ves ustroj držav.
Pred vsem priporočamo Vašim skupnim posvetovanjem in stremljenjem mladeniče. Sovražniki Kristusovega križa najgprečnejš® snubijo mladino, čemur se ne smemo čuditi, ker tvorijo upanje bodočnosti, zato jo izkušajo pridobiti bodisi z gmotnimi nauki, bodisi z vabljivimi poželenji po vživanju. Ker bo veliko mladih ljudi navzočih pri dunajskem kongresu, upamo, da bodo v vsakem življenskem slučaju stanovitno katoliško prepričanje ohranili in pogumno branili. Božji Izveličar, ki ga bodo v propovedih slavili slavni propovedniki, katerega dobrota se bo v slovesnih molitvah klicala ria pomoč, ki najrajši krepča trudne in tiste, ki so obteženi, gotovo ob tem sestanku svoje dobrote v obilni meri razlije. Z ljubeznijo podelimo za dober uspeh apostolski blagoslov Tebi, naš ljubi sin, vsem udeležencem, pred vsem pa prevzvišenemu cesarju in njegovi najvišji vladarski rodbini.
Dano v Rimu pri sv. Petru, /dne 15. avgusta 1912 v 10, letu Našega papeževanja.
Papež Pij X.
Nato se pa vzdigne Cardinal van Rossum in stopa na vzvišeni govorniški oder. lObčinstvo mu je začelo nazdravljati in ploskati. Govoril je nemški, z. velikim govorniškim Čustvovanjem, tako, da je bil večkrat prekinjen z gromovitimi dobro-klici, V svoj govor je vpletel avstrijsko zgodovino Rudolfa Habsburškega, Marca Aviana, Stanislava Kostka, kot Holandec s posebnim veseljem cesarja Maksimiljana, bi, Kanizija, sv. Klementa Marijo Hofbauerja in cesarja Franca Jožefa. Ko je končal govor, je občinstvo vstalo, mahalo z robci, klobuki, visokošolci s svojimi slikovitimi Čepicami,
Kardinal Nagi je imel pozdravni govor kot lokalni Škof in se je zahvaljeval vsem tistim, ki so sodelovali za mogočno prireditev. Poslušalci so bili posebno napeto radovedni, kaj bo rekel naučni minister v imenu vlade. Govoril je kot neustrašen katoličan, kot odkritosrčen in zvest sin katoliške cerkve, ki se ne boji priznati svoje vere tudi v skrivnost sv. Evharistije.
Da bo vodja krščanskjo-socialne stranke, princ Lichtenstein, govoril dobro, je bilo že naprej gotovo,
A tudi župan dr. Neumayer je govoril tako, kakor rajni dč, Karl Lueger, v najlepših svojih dnevih, neustrašeno, odkrito navduševalpo za podedovano vero očetov.
Predavanja šta pa imela pri tem prvem slovesnem zborovanju vseučiliščni profesor prelat dr. Svoboda; ter deželni glavar kranjski dr. Šušteršič. lOba sta govorila duhovito, v srca poslušalcev 1 segajoče, tako da stal bila poplačana z obilnim aplavzom.
Ob 8. uri zvečer je bila pridiga linškega škofa dr,. Hittmaderja v cerkvi sv. Stefana. Ljudstva se je vse trlo v cerkvi. Skupno petje in molitev ter tudi vjzvišen pr e cimet govornikov je mogočno vplival na poslušalce.
Danes, dne 12. septembra< so po raznih cerkvah različne pobožnosti, posvetovanja, molitve itd. Vse cerkve so polne občinstva. iZljutraj ob 6. uri je bila takoj napolnjena frančiškanska cerkev, kjer, se zbirajo Slovenci k svojim pobožnostim. Čutili smo se v cerkvi, kakor doma. Domača) beseda škofa dr. Karlina iz Trsta, domače petje, z zelenjem in cvetličar mi okrašena cerkev, kakor doma, nam je dala malo pozabiti, da smo v velikem mestu, kjer sosed soseda, zgubi in komaj najde zopet družbo.
—	To ravno ne, toda* domovina od njega veliko pričakuje.
—	Ali je morda velik politik?
—	To ravno ne, toda domovina od njega veliko pričakuje.
—	S čim se je torej pravzaprav izkazal, da ste ga postavili na tako odlično mesto?
—	Izkazal se ni pravzaprav še z nobeno rečjo, toda domovina od njega veliko pričajkuje.
—	Torej, če sem prav razumel — pripomnil Še sem — se je naredila med njim in med domovino neke vrste dvostranska pogodba. Domovina je dala njemu stekleno omaro ' in zlato podnožje* i na ' odličnem prostoru, on je pa dal v zameno domovini pravico, da sme od njega veliko pričakovati.
—	.Tako je, prav imate — odvrnil mi je gospod ravnatelj.
—	Tbda kakšno jamstvo ima domovina, da se bo hresničilo njeno pričakovanje?
—	Prafvzaprav nobenega. Sicer se pa tudi ne gre za to, da bi se pričakovanje kedaj uresničilo. — Vsa vrlina našega gospoda Pričakovanje obstoji pa namreč v tem, da bo domovina) od njega vedno veliko pričakovala. Kakor hitro bi se pa pričakovanje u-resničilo, bo gospodi Pričakovanje izgubil $vojo vrednost za našo domovino.
—	Domovina je torej dala gospodu Pričakovanje nekaj jako realnega, namreč stekleno omairo in pa zlato podnočje, gospod Pričakovanje ji je pa Hal v zameno nekaj čisto idealnega, 'namreč samo idealno pričakovanje.
—	Tako je, prav imate — pritrdil je ravnatelj. — Ravno iz tega se torej vidi velilja nesebičnost gospoda Pričakovanje, ki je dal čisto idealno blago domovini v zameno za navadno realno stvar. Saj imajo vendar idealni predmeti prednost pred realnimi.
—	Ta gospod bo torej ostal vedno: Veliko o-betajoči mladenič.“
—	Tako je, prav imate, to bo za celo življenje — odvrnil mi je ravnatelj ponosno.
Jaz sem pa umolknil, nekoliko zmajal z 'glavo?, ker nisem mogel razumeti Čudne logike in odkorakala sva dalje.
Zavijeva po hodniku na desno in prideva k oddelku, kjer se je nad 1 velikimi, krasno izdelajnimi vratmi, bliščal napis:
„Za zaslužne rodoljube!“
Srce mi je zatrepetalo v prsih, ko sem stal se-, daj pred vhodom v svetišče, o katerem mi je tolikokrat sanjala duša, ko sem še prebiral šolska berila. Častitljiva imena, da se mora človek odkriti in pa spoštljivo vzdihniti, ajko jih sliši izgovoriti, ali najde natisnjena v knjigi, našel bom tukaj in gledal bom zaslužne, daleč preko mej Indije Komandije sloveče rodoljube iz obličja v obličje.
Ko sem še stal poln svetega strajhu in nemega pričakovanja pred velikim portalom, mi je zašepetal gospod ravnatelj s skrivnostnim glasom:
—	Snemite klobuk!
Spoštljivo sem snel klobuk iz glave in ga stisnil pod pazduho in nato sva razoglava in polna sve-i tega spoštovanja stopila v ■ svetišče ' Indije Komandije.
Takoj za vratmi sem zagledal na hodniku starega moža s sivo bracflo in še preden sem utegnil v-praša-ti mojega spremljevalca), kdo je ta gospod, je že stopil neznanec k meni, mi pogledal v obraz in 1vprašal s skrivnostno spoštljivim glasom:
—	Ali ste morda tudi vi bodoči n afe narodni veleum?
Med tem mi je pa že zašepetal gospod ravnatelj na uho:
—	Ta gospod je: „Občudovatelj narodnih veleumov.“ Vedno se suče okrog zaslužnih rodoljubov in narodnih veleumov, si zapisuje podatke iz njihovega življenja in 'delovanja, zraven pa tudi Zavaruje za
' '/ Zvečer' je' v‘cerkvi sv. Stefana nemška pridiga lavantinskega knezoškofa dr,, Mihaela Najpotnika, ki pa pridiguje tudi Slovencem ' posebej V soboto [ zjutraj: Posvetovanja in pobožnosti se vrše na tak nar čin do nedelje zjutraj, predno se začne impozantna manifestacija z evharističnim obhodom. Trai obhod bo takšen, kakoršnega svet Še ni videl — seveda, če bo lep« vrerne, kakršno še včeraj ni bilo in je danes le malo boljše.
V odmorih si pa ljudje ogledujejo veliki Du-najj. ’Skoro vse znamenitosti se vidijo zastonj, toda brez voditeljev si skupine ljudij, ki še niso bile na Dunaju, skoro nikamor ne upajo. Zrlto so srečni tisti, ki najdejo kakega znanca na Dunaju. Zanimiva so ta romanja po ulicah,, 'ker imajo ljudje f narodno nošo, Slovenci . pa narodne trake ali pa napis „,La-vant“ udeleženci iz lavantinske škofije. !Zjato ( ljudje gledajo kar na znake in si Slovenci kličejo prijazni „Živijo!“ .ali „Zdravo!“, Če se v tujini spoznajo kot rojaki.	'
Dunaj 10. sept.
Septembarska akcija.
Svobodomiselna „Septemberskn akcija“ ki je zaenkrat v glavnem obstajala v tem, da so združeni nemški frajzi-novei in socialdemokrati razmetali po celi državi blasfanični pamflet „Josefsblätter“, katerega dobro omenjate v ponedeljkovi številki, je imela svoje središče tukaj na Dunaju. Lahko pa rečemo, da svobodomiselei z razširjenjem tega sramotnega letaka, ki so ga vrgli med ljudske mase tudi pri nas na jugn, ne bodo dosegli zaželjenega vspeha. Zlasti aa Dunaju so dosegli ravno nasprotno, kakor so hoteli. Tudi zmernejši in dostojnejši svobodomiselei obsojajo to od socialdemokratov pod patronanco Židov vprizorjeno gonjo. Že plitvost in duševna surovost, ki govori iz pamfleta odbije vsakega, ki le nekoliko poštenejše misli. Vse neresnice, vse že toliko in toliko krat ovržene zgodovinske, filozofične in socialne trditve, vsa grda zavijanja, vše katolika žaljive blasfenije, so svobodomiselni propagatoci še enkrat pogreli, nekatere še nekoliko ponizbotili in potem vrgli med ljudstvo, da bi je nahujskali. Nameni in sredstva so pa prepo-zorni, da bi se še vjdi kalini. Ogorčeni so tndi ljudje, ker se Židi in še nedavno krščeni Židi postavljajo kot nezmot Ijivi učeniki katoliške vere in hočejo, namesto da bi se bavili s svojim talmudom, dajati katolikom nanke. Ta židovska nesramnost je zelo razburila duhove. Posebno se pa še obrača vse s studom od teh ljudi, ker pod goljufivim naslovom skušaje slepariti javnost. Razdeljevanje „Josefsblätter“ je povzročilo v nedeljo na Dunaju mnogo rumelna. Mnogo kolporterjev je bilo aretiranih in prišlo je tndi do ostrih kontroverz med židovskimi razširjevalci pamfleta in med ogorčenim prebivalstvom. Dunajčani so posebno hndi, ker pravijo, da je ta nastop svobodomiseleev netakten in nasprotuje vsem pojmom gostoljubnosti, ker se na tako grd način zasramuje tisoče gostov, ki bodo v teh dneh prišli na Dunaj. Očita se tndi židovskim framasonom in njihovim krščenim pomagačem, da na ta način težko škodujejo tujskemu prometu in spravljajo Dunaj na slab glas. (Tndi iz drugih mest in krajev prihajajo poročila o razdeljevanja „Josefsblätter“ Uspeh grdega pamfleta pa nikjer ne bo poseben. Po „Marbnrgerei“ se je v Mariboru razdelilo kakih 4000 iztisov. Op. nr.)
Dunaj, 10. sept. 1912.
Cela vrsta mednarodnih prireditev se vrši od 8. do 11. sept. na Dnnaju. Najznamenitejša sta III. kongres mednarodne lige katoliških ženskih zvez ter I. mednarodni kongros za krščansko vzgojo. Na kongresa katoliških ženskih zvez so navzoče zastopnice iz dežel: Avstrija Ogrsko, Nemčija, Francija, Anglija, Belgija, Španija, Portugal, Ita-
lija, Švica, Rnsko-Poljsko, Luksemburg, Holandija, Argentinca, Boston, Brazilija, Kanada, Uragnay. Pri prvi javni seji pod predsedstvom grofice Metternich-Ziehy je govoril tudi zastopnik sv. očeta profesor Speiser. V daljšem govoru je razpravljala baronica Nicaise o prostozidarska. Pri na-daljnih sejah so vložile zborujoče dame pomenljiv protest proti zasramovalcem katoliške vere in sv. evharistije po takozvanih „Josefsblätter“, ki bi naj bili nekak „Arni Boni-fatinsblatt“. Temu protestu se je pridružila izrečno tndi navzoča nadvojvodinja Marija Terezija. Prihodnje leto zboruje liga v Londonu. — Važen je tndi I. medu. kongres za katoliško vzgojo, katerega so častili s svojo navzočnostjo in deloma tndi s pozdravnhni govori kardinal Nagi, naučni minister Hassarek, nižjeavstrijski namestnik Bienerth, žnpaa dr. Nenmayer, dvorni svetnik Willmann in zastopniki raznih dežel. V imenu slovenske učiteljske zveze je pozdravil kongres učitelj - Štrukelj. Znamenita je bila izjava dv. svetnika viteza Zakskega, da stoji gaiiški deželni šolski svet na stališču, da je v resnici verska vzgoja potrebna od ljudske šole do najvišje šole, in da je obrnil gaiiški dež. šolski svet v zadnjem časn pozornost zlasti na dobro versko vzgojo v ljudski šoli. Mi Poljaki, je rekel govornik, smo 1. 1683. z drugimi narodi zdrnženi zavrnili skupnepa sovraga izpred danajskega obzidja, a bočemo tndi zdaj z združenimi močmi iti v boj proti skupnemu sovražniku, proti duhu teme, ki ga hočejo sovražniki vere, spraviti v šolo.
Naše prireditve.
Sv. Jari] ob Tabora.
Cerkvena hiša je bila v nedeljo veliko premalo za ljudstvo, ki je prihitelo od blizu in daleč obhajat proslavo Ant. Mart. Slomšeka. Tri ure se je z napeco pozornostjo naslajalo ob petja ölotnsekovih in dragih pesmi, poslušalo mične deklamacije Siomšekove maze, n. pr. Vijolico. Žgan-jn, prizora Vino in voda ter Predico Za Slorošakove vzore je navdušil poslušalce dr. Fr. Lukman, ki je prihitel is Maribora ter nam orisal zasluge nepozabnega škofa za Slovence na verskem, narodno-političnem in izobraževalnem polju. Jako je zadovoljila navzoče tndi predstava gledališke igre „Junaške Blejke“, v kateri so žena in dekleta pred sto leti pokazale svoje ijabezen do Marije, ko so branile Mater božjo na Bledu pred lačnimi Jakobinci. Nazadnje je bil še živahen srečolov z mnogimi dobitki, tako, da je vsakdo lahko rekel : Poslednjič veselje še le zasledim, v društvene prostore pridirjam za njim.
Sv. Jurij ®b juž. lei.
Dočim je bila Slomšekova slavnost „Orlov“ namenjena bolj mladeničem, smo še po naročilu Slovenske Straže obhajali dne 1. t. m. spomin Siomšekov za vse sloje v cerkvi sv. Rozalije, na prijaznem hribu se je vršila sla mosti primerna služba božja. Na Prosaniškem pa pri g. Simončiča pesmi, govori in deklamacije domače mladine. Dijaki pa se tambarali in uprizorili igro „Pravica se je izkazala“. Kljub slabemu vremenu so uspehi prav ugodni. Slovenska -Straža dobi 80 K.
Nekoliko o stanju vinogradov v ljutomersko-ormoških goricah.
Prav so imeli oni stari, izkušeni vinogradniki, ki so že spomladi trdili, da letošnje leto ne bo posebno ugodno za razvoj vinske trte. Grozdje se je preveč visoko nastavilo, in to je baje prvo znamenje slabe letine kakovosti vinskega pridelka. No, in tej ne-
priliki se je pridružilo Še slabo, skoraj vedno deževno vreme, ki je pospeševalo razvoj strupene rose (peronospore), potem nekaj vročih dai za grozdno ples-nobo, in vinogradnikov up na dober vinski pridelek je splaval po vodi. Seveda se lahko reče: Saj imamo proti imenovanima škodljivcema tudi sredstva, s katerimi se jih ubranimo. Res je to, ia to je vse lahko lepo rečeno, a težje storjeno. Kdor stanuje pri svojem vinogradu in dan za dnevom opazuje razvoj vinske trie, da je takoj pripravljen s protisredstvi, ako zapazi najmanjšo neugodno izpremembo, ta se je po večini tudi ubranil nevarnih bolezni. Vse drugače pa je to pri posestniku, ki ne stanuje pri svojem vinogradu, ampak: si ga le vsakih 14 dni ali vsake 3 tedne enkrat pogleda. Taki vinogradniki v abnormalnih letinah (in tako je letos) z najnujnejšimi o-pravki navadno zamudijo, zakaj na viničarja se ni zanesti, Tia vidi bolezen navadno še-le tedaj, ko je že prepozno, pa Še takrat se izgovarja, Čel: v drugih vinogradih je še slabe j e, Malo je izjem, da bi* videl viničar na trti tudi slabe strani, pač pa vidi — vsaj spočetka — njayadno le množino grozdja in hvali gospodarju vinograd, kako je poln, z-a koliko se bode letos vee nabralo kakor lani itd, Posestnik veruje navadno tem ugodnim prerokovalnim besedam' viničarjevim, pa ž njim vred zamudi marsikatero nežno delo, od katerega je zavisen, povoljni uspeh trgatve.
Pisec teh vrstic je preromal pred kratkim dokaj vinogradov ljutomersko-ormoŠkilf goric, pa se u-yierìl, da je zlasti grozdna plesnoha naredila tu ih tam ogromno škodo. Pred peronosporo nam ni prizanesla, a njena škoda je bistveno manjša od one grozdne plesnobe' (Öidium Tucke ri). Najbolj je trpel šipon.
Danes, ko to pišem, deži, vinogradnik pa se kislo drži, ker ve, da bode tudi pridelek kisel, ako se vreme skoraj ne izpremeni v trajno lepe solnčne dneve. Ce se to zgodi, utegnemo dobiti vsaj srednje namizno vino, kakršnega se seveda tudi ne branimo. Kapljice pa, ki bi bila letniku 1911 vrstnica, bržkone ne dobimo zopet tako kmalu, V kratkem zopet kaj sporočim, dal Bog, da bi Vam mogel poslati ugodna poročila, !
Hochemhurger straši«
Zopet razburja Hochenburgerjevo ime našo no-tranje-politično javnost, Nešteto je slučajev, radi katerih smo se že pritoževali nad sedanjim Šefom avstrijske justice, ki mu je justična uprajva sredstvo v dor sego političnih ciljev. Brezštevilni so viharji, ki jih je že povzročil ta mož v naši zbornici in ostri nastopi naših poslancev proti njemu so gotdvo še v dobrem spominu. Mož je prototip zagrizenega nemškega nacionalen. Vse njegovo delovanje je osredotočeno na germanizacijo naših sodišč. Nikoli se še nismo mi Slovenci mogli pritoževati, cŽa bi na/s bil kak justič-ni minister razvadil s svojo objektivnostjo. Razmere pri sodiščih so od nekdaj rakrana na našem narod-no-politicnem telesa in krivice, ki jih morajmo trpeti v tem državnem upravnem oddelku, so vnebovpijoče. Vendar s tako hladno brezobzirnostjo in sistematično preračunjenostjo, kot Hochenburger, ni „delal“1 še noben justični minister. Vsa) imenovanja se vrše v znamenju germanizacije. Kraji, ki so veljali od nekdaj za slovensko posest, so dobili nemške sodnike. 'Štajerska in koroška sodišča 1 se hoče brez izj'eme ponemčiti. Žalostna in tužna je povestnica naših sodnih razmer v zadnjem času. Človek se mnogokrat le težko premaguje, ko sliši o vedno novih krivicah in
življenje in zoper smrt. Mož je namreč po poklicu še tudi zavarovalni ajgent. Velika in hvalevredna je torej naloga, katero si je postavil,
—	Nisem, da bi vedel — odvrnil sem med tem Obeudokatelju narodnih veleumov.
—	Ako še niste, pa lahko postanete — odvrnil mi je on s skrivnostnim obrazom — ako vam Bog da življenje in vas ne ugrabi prerana smrt, kakor nam je pograbila že tolika in toliko najiepolnih veleumov. Nad vse koristno in za narod zaslužno delo M torej bilo, ako bi se dali takoj zavarovati1 zoper \ prerano smrt. Dovolite torej, da si zapišem o vaß neke podatke?, katere bo s hvaležnostjo sprejel bodoči ' pisatelj naše zgodovine, kadar pridete v katalog naših narodnih veleumov; 1 prišli bollo p:a prav tudi naši zavarovalni drnjžbi, ako se daste zavarovati za življenje in zoper prerano smrt.
—	Vaša ponudba, je začme jako častna •— odvrnil sem mu, — žalibog pa nimam upanja, da bi prišel kedaj v katalqg vaših narodnih veleumov, ker sem tujec v Izr,a|eln in nisem prebivalec vaše blažene Indije Komandije.
Toda obeudovatelj narodnih veleumov me ni hotel izpustiti, ampak je potegnil iz žepa velik zavoj papirjev, poiskal med njimi še nepopisano polo in me začel izpraševati in zapisavati podatke.
Ko sem mu povedal, da sem 'doma iz tistega le kraja, kjer ljudje samo takrat luči prižigajo, kadar luna mrkne, je pobožno vzdihnil in rekel:
—	Kaj pa, če bi vam dal katerega naših veleumov, da bi razsvetlil vašo dežeto? Pri nas imamo namreč tega blaga že toliko, da kmaiu ne bo več zanje prostora v našem nazodnem pritaneju.
Slednjič je pa opomnil gospod ravnatelj, da čas bteži in morava naprej, da si Še kaj ogledava. Občudovatetj narodnih veleumov mi je naredil globok poklon in potem sva. šla z gospodom ravnateljem po hodniku dalje.
Vstopiva v veliko dvorano.
'Osupnjen obstojim na pragu. Vse se blišči: v zrcalih, v zlatu in v sveži polituri. Skozi velika okna pada svetloba v dvorano, kajti krnj, kjer bivajo narodni veleumi, je jako prosvetlien
Mehke naslonjače ip divani so razpostavljeni vsepovsod ob zidu in po sredi dvorano okrog mizic, na divanih in na naslon jačan pa počivajo polni mirne samozadovoljnosti zasluženi narodni veleumi, ki vživajo V teh prostorih blaženi pokoj za narodne stroške.
Vsakdo ima poleg sebe že izdelano spominsko ploščo, ki se bo obesila pa njegovo rojstno hišo in spomenik, ki se bo postavil za voglom kakšne ulice glavnega in stolnega mesta Indije Komandije.
Gospodi ravnatelj Haiambaša me potegne za rokav v "dvorano, polagoma se mi vrača zavest, oči se privadijo äjvjetlobi, ki je izhajala, od narodnih veleumov in naredil sem nekaj korakov naprej po tej dvorani.'
—	To so gospod Znatreba — pokaže mi gospod ravnatelj narodnega veleuma in zasluženega rodoljuba, ki je ležal na mehkem divana, kupljenem na stroške naroda,
—	Ali so to tisti gospod, ki so prirejali nove izdaje starih slovnic in zastarelih čitank? — vprašat sem s svetim spoštovan jem.
—	Da, to so lisk rodoljub! Njegovo ime se bo za vedno bliščalo z zlatimi črkami v zgodovini našega naroda in vedno bodo svetel zgled, mladim rodovom.
Gospod Znatitreba so me pogledali imenitno in visoko, potenj; se pa obrnili na drugo strajn, kajti njihova lastnost ni, da bi se preradi trudili in si dali kratiti blaženi počitek.
—	V kateri stvari pa bodo zlaisti in pred vsem govoreč zgledi bodočim rodovom? — vprašal sem gospoda Harambašo.
—	V mnogih in raznovrstnih rečeh, kakor na primer: V sveti previdnosti, kajti gospod! Zjnatitreba
so se vedno trikrat ozrli okrog, preden so na primer na ulici izpregovorili besedico ' v materinem j jeziku, svoje učence, ki so bili naše narodnosti, so sekirali do obupa, tako da so ti učenci raje zatajevali svojo narodnost fm postajali renegatje, 'samo da bi prišli izpod oblasti gospoda Znatitreba, otrokom tuje narodnosti so pa gledali skozi prst]e, to vse pa iz svete previdnosti, da ne bii se jim moglo očitati, da so svojim bolj naklonjeni, kakor tujim. S tem so dali pa tudi zgled,, kako se vzgaja mladi in inteligentni paraše a j in kako se množe narodni renegatje. Od njih se. naša mladina lahko nauči, kako se kupi vila z brezobrestnim posojilom ip s pobožpimi viparji vernega ljudstva. iTudi je on naši ml aldini velik uzor politične modrosti, kajti pokazal je s svojim življenjem in delovanjem, kako se lahko združijo vsa nasprotja, narodna in verska, ako se zraven kaj zasluži, kako lahko liberalec in narodni renegat služi narodno-ka-toliške krajcarje.
Našim pisateljem bo on z|a večne čase slaven vzgled, kako se služi lep pisateljski honorar s tem, da se daje ponajtiskovati stare, od! ' 'drugih ! spisane knjige, njegove slavno znane čitanke bodo služile za večne čase za vzgledi, kako se spravlja y 'denar že staro in preležano blago.
Slednjič bo gospod Znatitreba služil n,aši mladini tudi za vzgled, kako se z majhnim trudom in naporom pride na svetilnik narodov in do lepih dohodkov. Gospod Znatitreba se namreč ni rad trudil in mučil nikdar v življenju. Največ kar je storil, je bilo, da, je dobro znal izrabiti trud drugih.
Tako je torej gospod Znatitreba slaven ' zgled4 previdnosti,, (političnega razuma, dobrega gospodarstva, narodne zajesti in zasluži, 'da se na njem uzo-ruje naš mladi naraščaj, (Cisto po pravici je torej prišel po enoglasni sodbi celega naroda v naš narodni pritanej in po naših knjigah i in 1 časnikih se
razlega njegova slava.	f
(Dalje prih.)
ogorčenje, ki se je polastilo že najširših j ljudskih mas, je postalo Že silno.
Odkar je Hochenburger na krmilu, vodijo naši poslanci proti njemu oster boj. Todia nemški poslanci g,a drže krčevito in ker od. strani 'drugih avstrijskih Slovanov ni bilo nikake pomoči, je Hochenburger še vedno justičnj minister. Mnogokrat se je zdelo in celo slišalo, da Hochenburger dela Cehom prijazno lije in vpošteva njihove zahteve, samo da ga ti puste, Ja lahko na j,ugu pašuje, kakor s,e mu zljubi. V zad-ljem ča)su je pa Hochenburger razjaril i tudi češko avnost. Zgodil se ije slučaj, dta je v nekem nemškem iraju na Češkem rešil češki sodnik) ) češko vlogo v ieščini, To je razvnelo nemške prenajpetneže in poslali so na Hochenburgerja! protest proti takemu u-■adiovanju, Hochenburger je tajkoj vstregel protestu-očim Nemcem in je izdal na sodišč^ tayen ierman, v katerem naroča, naj sodni predstojniki s „pouKom“ n s primerno razdelitvijo poslov poskrbe, cLy se š;e lalje ne bodo zgodili taki slučaji, kpt zgoraj omenje-li, to se pravi, da se Še dalje ne bodo češke vloge eševale v češčini, kot bi bilo postavno, temveč po navodilih nemškega Volksrata,
(T® Hochenburgerjev ukaz 'je povzročil med )ehi seveda pravi vihar, 'Viodjai | združenih čeških trank, dr, Fiedler, je tajkoj pohitel na Dunaj k mi-tistrskemu predsedniku grofu Stiirgjdhu ’ vpraševat, e je Hochenburger izdal svoj ferman z, vednostjo ce-3ga ministrstva. Protestiral je seveda tudi i odločno roti Hoehenburgerjevi nfjkani, ki ni nič drugjega, ot teptanje pravic češkega) rjaroda. Dr. Fiedlerju so e pridružile tudi druge stranke. Od vseh strani še rihajajo protestni glasovi. Vlada je sicer izcLsjjLa ko-mnike, v katerem skuša omiliti Hochenburgerjevo Uredbo in pravi, da se jo je izdalo samo zato, da i se preprečilo samovoljino postopanje sodniikov. A eška javnost vkljub j temu pomirjevalnemu manevru i pomirjena,. |„Narodni Listy“1 smatrajo vladni ko-lentar za popolnoma nezadosten ter prorokujejo e-ergičen boj proti justiČnemiu ministru, ki je s svojo aredbo kršil status .quo, katerega vsaj med spravnimi pogajanji ne bi bil smel staviti v nemar. „Hlas Naroda:“ pravi, da utegne tat naredba raztrgati niti spralve., („(Narodna. Politika“ zahteva takojšnjo razveljavljenje te jezikovne naredbe.
'Mladočehi so napovedali Hochenburgerju odločen boj, združene češke radikalne stranke 1 so celo sklenile poziv na mladočeške in agrarne poslance, da nay se ne udeležujejo ' več inadaljnjh češko-nemških spravnih pogajanj z ozirom na jezikovno naredbo ju-stičnega ministra Hochenburgerja).
Najbolj je pa Hochenburgerjev' ukaz) razburil ost, ker je spravil v nevarnost ! Češko-nemška ivna i pogajanja. Knez Tihun, ]ki se toliko trudi, >i spravil oba naroda, je bil od Hochenburgerje-ii fermana zelo neprijetno presenečen. „Narodna Politika“ poroča: „Hochenburger je s 'svojim odlokom najbolj presenetil in razjaril češkega namest-lika, kneza Thuna, ki z vsem svoyim vplivom delu-e na spravo med Cehi in Nemci, Nasproti nekemu danu spravnega odbora je namestnik izjjivil, da ga » izdaji tega odloka niso niti obvestili, kar ga je ze-o bolelo in da smatra tako postopanje za, nelojalno, cer se član vlade nekorektno in netaktno vmešava v spravna > pogajanja. Tlmn se je zaradi Hochenbur-jerjefrega nastopa peljal na; Dunaj, kjer je izrazil ;rolu Stiirgkhu željo, 1 da naj v bodoče vse opuste, :!ar lahko razburi češko ali pa nemško (javnost.“ Si-,er se to poročilo „Narodne Politike“ dementuje, a endar je gotovo, da je Hochenburger spravna podajanja zelo otežkočil. Da pa to knezu iTijmnu ni lju-io, to je več kot gotovo. Ravno tako je gotovo, da se eška javnost še ni pomirila. Clatii češke nacionalno-lolitične komisije so imeli sejo, v kateri so ostro ob-odili Hochenburgerjev odlok.
Mnogo rok je na delu, da bi pogladili razlbur-ene valove, tki ogrožajo vsled Hochenburger(jevih lemškonacionalpih alur spravo in najbrže se jim bo posrečilo, stvar zopet urediti. (Hochenburger ' je pa vsekakor zopet dokazal, da je on eden največjih političnih škodljivcev v državi in da je skrajni čas, dai izgine. Ce prav minister, mu je ; nemškonacipnalna prenapetost prva, dobrobit narodov poslednja stvar.,
Politični pregled.
Berchtold.
Angješki poslanik na dunajskem 'dvoru, Cartwright, je dne 11. t. m. ) poselil zunanjega > ministra grofa Berchtolda in mu ob tej priliki izročil oÖgovor angleške vlade na njegove) \ detajlne predloge glede
na konverzacijo velevlasti o razmerah v? iTIurčiji.
* * e
Iz Rima poročajo:
Vojaški list „Perseveranza“ priobčuje daljši članek o stališču Italije v trozvezi in o stališču Italije napram predlogu grofa Berchtolda. I-iŠt pravi: Ona velesila, ki nastopa danes z lastno akcijo na Balkanu, ni Rusija, marveč Avstrija^. (Zopet se vidi roka naslednika Metternicha, ki žanjejo, kar je Rusija sejala].. Politična akcija Avstrije pa Balkanu pa ima vspehe, kakor še nikdar poprej. K) ( predlogu grofa Berchtolda ni mogoče izreči Še zadnje besede, najbrže se bodo odigrali v Evropi v kratkem, veliki dogodki in Avstrija bo stalla tedaj v; ospredju. 'Takrat bo pa treba vprašati: Kako stališče bo zavzela Italija?
Svetovno-političen položaj.
Kakor se sedaj izve, je/ imel ' belgijski kralj Albert v Berchteslgadenu dveuren pogovor z nemškim državnim kanclerjem ì Bethmann-Hollwegom ter se je razgovor dbtaknil tudi svetovne politike. Kralj se je posebno dotaknil ogroženja, belgjjske nevtrali-tete in neodvisnosti vsled mednarodnih'! konfliktov. Bethimapn-Hollweg je presojal svetovni politični položaj optimistično kljub vojnemu kriku na Balkanu, ter je izrekel svoje trdno zaupanje na skorajšnjo rešitev orijentske krize in na utrditev svetovnega miru (!).
Ogrsko.
Ogrski ministrski predsednik Lukacs, ki je prišel iz Gasteina na Dunaj, se je vjčeraj dne 12. t. m. opoldne udeležil slavnostne renuncijacije nadvoj-vodinje Elizabete, ki se poroči z grofom Walburgom. Ob eni uri popoldne ga je cesar sprejel v avdijenci, ter mu je Lukacs poročal o političnem i položaju 1 na Ogrskem ip o tekočih zadevah. Do odločilnih sklepov ni prišlo.
Drugo poročilo pravi:
Ministrski predsednik Lukacs je cesarju v avdijenci poročajl, öa sedaj ni nikakršnega, upanja na mir na ,'Ogrskem in da ni upati na kompromis, — predno se parlament zopet ne sestane. Zato mora biti vlada na to pripravljena, da trhjcy boj med opozicijo in vladno stranko še nekaj Časa. !Med tem, ko se opozicija žie pripravlja na boj, da onemogoči ohe 17. t. m. s hrupno demonstracijo posvetovanje, parlamenta, se mora tudi vlada pripraviti, da primerno zavrne ta udarec. Toliko je že gotovo, da bo morala o-grska zbornica skrčiti slvoje delo na minimum. Pod takimi razmerami se bo morala, vlada) najbržie odločiti, da odgodi državni zbor še dne 17. t. m.„ kakor hitro bodo izvoljeni člapi delegacije, jOdgoditev se bo izvršila na podlagi cesarjevejga lastnoročnega pisma. Kar se tiče predpriprav za obe seji, je navidezno že danes gotovo, da vlada, ne bo dala zastražiti državnega zbora z vojaškim kordonom. Vlada namerava kljub hrupu opozicijonelnih poslancev dati izvoliti popoldne 1 delegate. Ce bi pa zavzeli škandali take dimenzije, da bi bile volitve nemogoče, bo dala vlaidai opo^icijonelne poslance 1 s policijsko silo odstraniti iz dvorane, O tej nameri ] ogrske vlade je podučil ogrski ministrski predsednik] Lukacs našega cesarja.
Srbija.
Novi srbski kabinet | je sestavljen I sledeče : predsedstvo in zunanje Pasic, finance Pačun, vojna general Putnik, (notranje Protič), justice iPolijevič, kultus Ljuba Jovanovič, javne gradnje Tovo Jovanovič, napodno gospodarstvo Kosta Stojanovič. 'Pasič je petokrat ministrski predsednik,
Busija.
Ruska duma je razpuščena. (Nove 1 volitve se pričnejo dne 26. septembra. Dne, 28, novembra bo nova 'duma. otvorjena.
Državni zbor in Nemci.
„Nationalverband“ in nemški krščanski socijalci so intervenirali pri ministerskem predsedniku grofu Stürgkhu, da bi se državni zbor sklical čim prej. Grof Stürgkh jim ni dal v tem pogledu nikakega definitivnega zagotovila. Vsekakor je pričakovati, da bo državni zbor sklican precej pozno in ficer še-le proti konen meseca oktobra.
Proti kosca meseca septembra bo imel nemški „Nationalverband“ svojo plenarno sejo, v kateri se bo razpravljalo o aktualnih političnih vprašanjih, o razmerju nemškega „Nationalverbaiida“ napram Sttirgkhovemn kabinetu in napram češkemu namestniku knezu Thucu, kateremu očitajo Nemci, da preveč forsira češko-nemška spravna pogajanja. Končno se bo „Nationalverband“ posvetoval tudi o vprašanjih svoje lastne organizacije, ker zdaj izgleda v taborn nemških naci nalcev res žalostno. Nobene discipline in nobenega zanpanja ni,med poslanci.
Pođođsek za socijalno zavarovanje.
Pododsek za socialno zavarovanje je sklican k seji za torek, dne 17. t. m. Seje se bodo vršile baje tako dolgo, da bo rešena cela predloga.
Češko-nemška sprava.
češki člani naicijonalno-politične komisije so imeli popoldne sejo, v kateri so se posvetovali o nadaljevanju Češko nemških spravnih pogajani in o zadnjem Hochenbnrger-jevem jezikovnem fermanu. Češki člani komisije bodo protestirali proti leron odloku. Kar se pa tiče poziva koalira-nih češko-radikalaih strank, da naj se nadaljnih konferenc ne udeleže več, so sklenil«, da temu poziva ne ngode.
Včeraj, 12. t ra. so češki člani nacijonalno-politične komisije obiskali namestnika kneza Thuna ter so protestirali proti Hochenbnrgerjevemn fermanu, ki ne ogroža samo spravnih pogajarj, marveč škoduje zlasti objektivnosti sodnega postopanja.
Stoletnica bitke pri Borodinn.
V borodinsV em samostana se je dne 9. t. m. vršila slovesna božja služba v prisotnosti carske rodbine. Potem se je vršila procesija k spomenika bitke pri Borodina. V procesiji je šel peš car s hčerkami in velikimi knezi. Ob vznožja spomenika bo položili več vencev, med temi so tudi nekateri, ki so jih položile f anzoske deputacije. Zatem se je car podal z velikimi knezi na vojaško vežbališče, kjer se je vršilo defiliranje Car je pozneje sprejel 5000 županov, ki so mn ponndiii kruha in soli. Car je izrazil nado, da bodo kmetje, kakor njih dedje 1. 1812, ki so prelivali kri za domovino, zvesto in ndano služili carja. Od drage strani se poroča: V v»em carstvu bo se vršile slavnosti o priliki
stoletnice bitke pri Borodinn. Povsod so se vršile vojaške parade. V mnogih mestih so bili razkriti spomeniki na vojno 1, 1812.
Paberki.
Avstrijsko poljedeljsko ministrstvo je dne 11. t. m. izdalo poročilo o stanja polj in žetve; iz poročila je razvidno, da se je vsled deževnega vremena žetev jako poslabšala. Vreme je bilo meseca avgusta v vseh avstrijskih deželah zelo nestanovitno in nenavadno hladno. Temperatura je bila stalno pod nenavadno ; deževalo je pogostoma in zdatno. Jnžno pod Alpami so bile vremenske razmere nekoliko ugodnejše v drugi polovici prejšnjega meseca.
Pšenična žetev, katera se je v gorat h krajih alpskih, karpatnih in sndetnih dežela precej zakasnila, je končana. Ker se žito ni moglo povsod spraviti pod streho, je začelo na polju cimiti, vsled česar je kakovost precej trpela. Namlatilo se je še precej dobro. Rž je že povsod v shrambah. Vsled deževja je zlasti silno trpela na Tirolskem. Tndi ječmena niso mogli v suhem stanu spraviti v shrambe; ostal je delj časa na njivah in je splesni!. V visoko ležečih krajih Alp in Sndetov oves še ni dozorel ; vreme je zelo oviralo in ovsa se še nahaja prav mnogo na poljih, kjer se že cimi in postaja črn. Zrnje je medlo in lahko.
Slama je zelo slaba. Kornza ima sicer krepko rast, toda treba bi ji bilo toplega in suhega vremena, da bi ee za-moglo zrno zadosti razvid. V južnih alpskih in sndetnih deželah so povzročili viharji na koruznih njivah ogromno škodo. Krompir silno trpi vsled mokrega in mrzlega vremena. Gnije že vsepovsod. Sladkorna pesa je sicer na videz dobro razvita, toda rabila bi suhega in toplega vremena, da zadobi zadostno sladkornih snovi. Repa je vsepovsod lepa. Zelje imajo povsod prav lepo, gosenice mu niso nikjer škodovale. Toda če ne bo lepšega vremena, bo tndi zelje trpelo, ker bodo sicer ostale glave puhle in medle. Detelja je povsod lepa, toda vsled slabega vremena ne pride do košnje in sušenja in če slabo vreme še nekaj časa traja, bo polegla detelja in na njivah segnila. Otavo so še le deloma spravili pod streho, ker je pa sušenje zelo ovirano. morajo pogostokrat na pol sabo spraviti v kozolce, kjer potem sprhni in postane črna in plesnjiva. Pašniki so posebno v goratih krajih vsled hladnega vremena silno
trpeli ; v Alpah in višjih gorah je padlo obilno snega.
«
v	*	*
Ze večkrat je bilo dokazano, da ni ne v Avstriji, in tndi v Nemčiji pomanjkanje živine. Živine imamo dosti, toda vsled umetnih spletkarij se napravi pomanjkanje, katerega posledica so visoke cene mesa. Na kak način se to zgodi, nam kaže neko poročilo, katero je poslal neki stotnik nekemu uglednemu lista. V poročila pravi:	„Moj
brat ima svoje posestvo v Ramslavi. V tem mestu živi sedem do osem živinskih kupcev, kateri pokupijo večjo množino živine. Celo okrožje so si ti preknpci med seboj razdelili v okraje, v katerih sme le dotični živino kupovati. Na grajščini N. je bilo na prodaj več svinj prima kakovosti. Dotični kupec je prišel in je ponudil oskrbniku graščine neko ceno, katere pa ni mogel sprejeti. Oskrbnik je bil primoran pripeljati svoje svinje na trg. Toda urezal se je. Za svinje se ni zmenil nobeden knpec, Nobeden med seboj dogovorjenih kupcev se ni hotel lotiti svinj in delati škodo dotiče emu, kateri ima edino pravico v tem okraja živino nakupovati. Oskrbnik je moral svinje peljati zopet domov. Kdo tedaj dela cene? Židi in socialni decookratje pa v svoji zlobnosti kmeta dolže, češ, edino le kmet je kriv draginje!
Vsem gg. predavateljem, društvenim govornikom in govornikom na političnih shodih na Slovenskem ! Prosimo Vas, da odslej na vsakem predavanju, na vsakem shodu omenite velike loterije „Slovenske Straže“ in priporočite nakup srečk.
Igre v Slomšekovo proslavo „Veseli god“ je le še malo izrisov na razpolago. Izobraževalna društva naj igro nujno naroče pri „Slovenski Straži“. Vseh sedem vlog velja samo 2 K 80 vin. Vsako izobraževalno društvo, vsaka podružnica naj bi predstavljala to igro. Vsa naročila prosimo izvršiti prihodnji teden, ker pozneje z iztisi n8 bo mogoče več postreči!
Nov* Skupin* I. S. Z. Iz Gradca poročajo: V ponedeljek dne 9. t. m. se je ustanovila tukaj skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze. Pristopilo je do 30 članov in članic. Govorila sta gg. državni poslanec Jožef Gostinčar in dr. Ogrizek, za kar jima bodi na tem mesta izrečena najlepša zahvala.
Katoliško nar. hrvaško učiteljstvo. Dne 4. t. m.
je kstoliško-narodno hrvaško učiteljstvo Istre in pripadajočih otokov obhajalo v Punatn na otokn Krk svoj 2 občni zbor. Ta prepotrebna organizacija vrlo napreduje, ter je okoli 50 učiteljskih moči tu združenih. Vseh članov z podpornimi vred je nad ICO.
„Slov. Straža“ ima svojo letošnjo glavno skupščino dne 13. oktobra 1912 v Narodnem doma v Mariboru. Opozarjamo društva, da isti dan ne prirejajo veselic!
Samomor Štajerke v Dubrovniku. Iz Dobrovnika poročajo : 5 t. m. so opazili blizu morskega obrežja neko žensko truplo. Izvlekli so ga na kopno ter kouštatirali, da je neka Fani Ilijaš, doma s Štajerskega. Dekle je bilo staro kakih 16 let. V Dobrovnika je služila kot služkinja pri neki drnžioi in so jo pogrešali že šesti dan.
Kaj M moral vsak naš somišljenik, vsaka naša somišljenica takoj naročiti? 1. Več srečk loterije Slov. Straže“. — 2. Veliko sliko voditelja Slovenske Ljudske stranke in kranjskega deželnega glavarja dr. Ivana Šušteršiča. Ena slika 2 K, dve sliki skopaj 3 K — 3. Za pisarne papir „Slov. Straže“. — 4. Pogoje za življensko zavarovanje potom „Slov. Straže“. Vsa naročila in pojasnila
daje pisarna „Slov. Straže“ v Ljubljani. — 5. N*.kaj prekrasnih Slomšekovih razglednic, katere je založila tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Cena razglednici 10 vinarjev. Trgov-oi imajo primeren popust.
Zbirka slovenskih narodnih pesmi IV. zvezek. Basede zapisal dr. J. Debevec, barmoniziral in uredi) Marko Bajuk, založila Katoliška bukvama v Ljubljani. Cena izvodu 1 K
60 vinarjev.	—
Gospod Bajuk ima za svoje slovenske narodne pesmi veliko zaslug. V vseh, kar jih je do sedaj izdal, se kaže enega najboljših harmonizatorjev. V tem zvezku sta se oba gg. prireditelja zelo ozirala na to, da sta podala našim pevcem v besedilu kakor v harmonizaciji zares tako pesem, kakor jo naš rod poje. To je pravo, pristno narodno blago in je za pravo narodno pesem velike važnosti, —- Napevi so po večini povzeti iz cerkniške okolice in jih j c v tem zvezku 24 in sicer: 9 za možki zbor, 12 za mešan zbor in in 3 za ženski zbor. Napevi, kakor je sklepati niso nič spremenjeni bodisi v besedilu ali v melodiji in so taki, kakor jih poje naše ljudstvo.
Priporočamo te napeve kar raj topleje vsem našim pevskim zborom. Opozarjamo posebno na to, da jih z mirno vestjo lahko proizvajajo, ker se v besedilu ne nahaja nič spodtakljivega. Kakor je rečeno, je pa ta izbirka tudi za folklorista velikega pomena in upati je, da naša narodna pesem še ne bo utihnila. Gospod prireditelj pa naj še nadalje zbira narodne bisere, da se otmo pozabljivosti.
Slovenski pevski zbori naročite „Slovenske narodne pesmi“, nabral in harmoniziral Alojzij Mihelčič, organist v Metliki. Zbirka obsega naslednje skladbe: 1. Vodica med gorami. — 2. V Ljubljanco pridem čez goro. — 3. Prišle so nove novice. — Oj srečne so ribae. — 5. Tam so štirje fanti, vsi v zelenem gvanti. — 6. Sinoči je pela. — 7. Bog je pa stvarnik moj. — 8. Tri tičioe, — 9. Spazila sem Janka. — 10 En pastirček kravee pasel. — 11. Ljubi očka, ljuba mamca. — 12. Stoji, stoji ravno polje. — 13. Ostani sinko, Janko, tu. — 14. Oj sve, k nam na kres! — 15. Preljubi ti ženin. — 16. Ena ptička priletela. — 17. Marija je po polju šla. — 18. En očka ima s nčke tri. Vsak ljudski oder naj bi prepeval te krasne narodne pesmi ! En izvod 70 vin., s pošto 5 vin. več, 10 izvodov 6 kron, s pošto 20 vin. več. — Naročila na „Slovensko Stražo“ v Ljubljani.
„Naš Dom“ bo radi preobilega delat v tiskarni izšel v pondeljek dne 16, t. m. -Tokratna. Številka je v celoti posvečena Slomšeku in bo prinesla prav zanimive stvari. MlaKMna, vzemi in čitaj ! 'Nasekaj se Slomšekovegja duha!
„Sloga“ umira. (Solzava „Sloga“, ki šteje žalostne dni svojega življenja v KrSpäem, \ je piri koncu s svojimi močmi. Da bi jo rešili, !so prišli nekateri kunštni cirilmetodarski ljudje na misel, proglasiti — „Slogo“ za glasilo obmejnih Slovencev. Kdor pozna duševno revščino in praznoto, ki se šopiri po „Slogi n ih“ predalih, ne ve, koga bi bolj pomilovali, ali tiste, ki so prišli na to famozno misel, ali one, ki bi bili obsojeni zajemati iz plitvih nižin brezpomembnega gladila vseh potuhnjenih solzarjev.
O ta ljubi kšeft. „Narodni List“ je vest, da hočejo proglasiti „Slogo“ za glasilo-1 i obmejnih Slovencev, spravila iz ralvnotežja. Že itak gre „Narodnemu Listu“ slabo in se mora boriti z velikimi denarnimi težavami, sedaj naj bi mu pa še „Sloga“ delala konkurenco pri njegovih maloštevilnih plajčujočih naročnikih. To seveda ne gre in se je zadnji „Nar. List“ zato pošteno razlutil. Liberalec je navadno zelo pohlevne narave. (Pred narodnim nasprotnikom / vedno rad hlapčevsko kloni svoj tilnik. Ce mu pa kdo hoče fusati v njegov kšeft, ki mu že itajkj ne gre predobro, potem vskipi, če tudi je ta kdo iz prijateljskega tabora. slogašev. Pri kšeftn liberalec ne pozna šale in ko se gr,e za, žep, ne pozna nobenega; prijateljstva.
Vreme. Hladno in deževno vreme traja dalje. Letoviščarje je pregnalo iz letovišč nazaj v mesta, planinske koče so prazne in gospodarstvo trpi prav občutno škodo. Upanje, da bo sledila deževnemu poletnemu času lepa jesen, gineva dan za dnevom, naši vinogradi bi nujno rabili solnč-natih dni. V Alpah in Pirenejih je vrglo obilo snega. Dvanajst vasi v Španiji je zasnežilo tako, da so bile popolnoma ločene od vsakega prometa. Vinska trgatev v tistih krajih je uničena, uničene so tudi cele črede ovac. Na južnem Ogrskem so napravile povodnji velikansko škodo, koruznim poljem slaba preti. Narobe je pa v severni Ameriki ; v čikagu so štiri osebe umrle vsled solnöarice. V Ohiju je pa zbolelo nad sto oseb vsled prevelike vročine, ki vlada v ondotnih krajih. Res narobe svet !
Štajersko.
Mariborske novice.
Porätne obravnave za jesensko zasedanje se pričnejo v pondeljek dne 23. t. m. in sicer je obtožen Matevž Bohak, požiga, Janez Šoba, uboja, predsednik dvorni svetnik Perko ; v torek dne 24. t. m. Janez Hölbl in Franc &ep roparstva, predsednik višjesodni svetnik Moroeutti ; v sredo dne 25. t. m! Franc Ogrizek uboj, predsednik višjesodni svetnik dr. Fraidl ; v četrtek dne 26. t. m. Janez Sattler, še le 17 let star, umor, predsednik višjesodni svetnik dr. Vonšek ; v petek dne
28.	t. m. Jožef Strelec, uboj, predsednik višjesodni svetnik Moroentti.
Ogenj V četertek ob tričetrt na 5. popoldne je nastal v Tržaški ulici v kleti trgovca Alojza Mačeka ogenj, kateri ja vžgal petrolej in druge v kleti shranjene reči. Pri vseh oknih je začel švigati ven gost dim s splamenom in ljudje kateri so na pomoč prehiteli niso mogli blizu. Še le ko je požarna hramba z dvema brizgalnicama prehitela se je posrečilo ogenj v kleti pegasniti, da se ni dalje razširil. Ogenj je bržčas nastal po neprevidnem svetenju v temni kleti. Škoda, katero ima Mačeka deloma vsled ognja deloma vsled vode je velika.
Maribor. V ponedeljek običajen družinski večer Slov. Straže pri g. Kirbiša.
Dramatično društvo v Mariboru opozarja slavno občinstvo, da se prične letošnja gledališka sezona dne 6. vinotoka z uprizoritvijo igre: „V DOLINI’1, narodne drame v treh dejanjih, koje snov je povzeta iz kmečkega življenja in bo kot taka naredila na slavno občinstvo najboljše utise.
Sv. Magdalena pri Mariboru. Pr.hodnji sestanek „Slovenske Straže“ za Sv. Magdaleno se vrši v nedeljo, due
22.	t, m. popoldne po večernicah v društveni sobi Tržaška cesta 15. Šlovenei, pridite v obilnem števila! —
Nesreča. Tomaž Dravec, vinogradnik na Ratzerhofu blizu Maribora je padel pretečeni torek iz podstrešja na tla in se je pri tem zdatno poškodoval ua glavi in si pretresel možgani. Dravca so morali odpeljati v bolničnico.
S pištolo je Strelja!. V nedeljo popoldne je Aleksander Valetič vstrelil z pištolo ključavničarskega učenca Rudolfa Kebriča v Mariboru Koroška u!ica št. 90 v prsa in ga nevarno ranil. Kebriča so odpeljali v bolnišnico, proti Valetiču se je pa vložila ovadba.
Iz šale [pride za res V sredo popoldne sta se v tukajšnji domobranski vojašnici 2 podčastnika Eduard Einfalt in pa F. Srečko Stribl hotela sabijati. Pri tem je Einfalt s sabljo sunil Stribla v trebuh iu ga nevarno ranil. Iz igrače js postala stvar resna. Einfalt pričakuje kazen, ki ga bo bržčas doletela, Stribl pa leži v bolnišnici nevarno bolan.
Omejenost, politična nezrelost ) in malomestna kratkovidnost naših mariborskih purgarjev se zlasti jasno kaže sedaj, ko so občinske volitve pred durmi. Volilni imeniki so že razpoloženi, o kakem smotrenem volilnem gibajniju, kojega cilj bi bilo saniranje naših mizernih občinskih. razmer, 1 pa ni ne duha ne sluha. Vse je nezadovoljno, skoro nikogjar ne najdete, ki bi ne zabavljal čez občinsko gospodarstvo, da se
k.a|r kadi. S strahom računajo ljudje, koliko jih bode stal novi most, radi katerega so naši Nemci vrgli v Drajvo toliko stotisočakov, o kakem odporu pa ni slišati nič, K večjem, če kje v kaki gostilni v; poznejši nočni uri čujete kakšnega „modrega purgarja“, ki se' ves ogorčen jezji nad našimi mestnimi -gospodarji. Zdi se, kakor da je neznačajni, renegalski material, iz katerega se po večini rekrutirajo mariborski „nad-nemci“, nesposoben in nezmožen za resnejše boje. Kakor mirnodušno prenaša sramoto odpajdništva, tako topo in brez odpora prenaša sramoto zavoženega občinskeagv gospodarstva.
Veselica Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva v Studencih zadnjo nedeljo je dobro izpadla. Šauperlov! prostori so bili polni.
„Prijateljem“ okrog „.jSlovenskega N^aroda“ povemo, da je n|jih veselje prezgodnje. Pastor Mahnert ne toži .„(Straže“, kakor z veseljem poroča „Slovenski N.^rod“ od dne 12. t. m,-, kep nima za to nobenega povoda in Kemperle, če tudi v jezo kakega liberalca, občinskega gospodarstva.
Pretepi. V nedeljo' je nastal v krčmi titramee na Glavnemu trgu v Mariboru med pivci prepir, pri katerem je neki delavec zidarskega pomočnika Antona Rojko-ta z nožem v hrbet zabodel in ga nevarno ranil. Rojko je odšel sam v bolnišnico. — Ravno tako je v nedeljo zvečer nastal v restavraciji gospe Wider v Mariboru med delavci, kateri so si tam privoščili po ceni večerjo, prepir, pri katerem je neki sodelavec občinskega delavca Ludvika Žav-želka s kamnom po glavi vdaril in sicer s tako močjo, da je Zavželk» teško ranjen
Ptujske novice.
Nesreči. V pondeljek, dne 9. t. m. se je peljal g. P. Mansvet Zöhrer v Spuhlje na spoved. Komaj se pripeljajo črez železniško progo, se splašita konja, ter dirjata proti sejmišču, kjer sta v mostno ograjo zavozila s tako silo, da so vsi trije, ki so bili na vozu padli iz njega. Voznik in spremljevalec nista bila poškodovana, pač pa je zodobil g.
p.	Mansvet precej hude poškodbe na glavi in na roki. Obvezanega so pripeljali nazaj v samostan. Zdravnik ima sicer upanje, da kmalu ozdravi.
Samonmór. V pondeljek, 9. t. m. zvečar si je hotel vzeti življenje neki Starki, uradnik v pisarni notarja Fila-ferra. V pijanosti pa ja zgrešil cilj in je prestrelil želodec. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico, kjer sedaj hude bolečine trpi.
Strah. Pretečeni torek, dne 10. t. m. se je neki petletni otrok na Bregu tako ustrašil prihajajočega dimnikarja, da ga je zadela kap in je takoj umrl.
Št. Iljske novice.
Velikansko nepopisno škodo je napravilo sedanje de-ževanje v naših krajih. Grozdje, kar je za silo zrelo gnije in poka, krompir bo vsled moče segnil v zemlji, ajda je notlačena k tlom in sploh ne bo dozorela, koruza je še zelena, otava ja poginila, živina se mora krmiti v hlevih in ne more na pašo. Skoda je ogromna. Kaj bomo začeli, ker bo gotovo zgodaj pritisnil mraz ?
Cene vinu starih letnikov je zopet poskočila za 10 do 20 vinarjev pri litru. A kaj pomaga, ko so kmečke kleti — suhe.
Zs sadje nam kupci slabo plačujejo. Lepa jabolka stanejo le 12 do 14 vinarjev kilogram, Blabšo robo pa plačuje Polak le po 8 vinarjev.
V Strihovcu bodo imeli letos občinske volitve.
Z ravsala sta se nedavno dva velika Nemca: bivši Čeh Hornicky in mladi Fischereder.
Občine id interesentje med Pesnico in Št. lijem se potegujejo na južni železnici za postajališče, ki bi naj bilo v Kaniži.
Celjske novice.
Porotno sodišče. Zaradi tatvin in postopanja sta se morala pred poroto zagovarjati Že večkrat prej kaznovana postopač Jakob Bukovnik ter dninar An-
drej Pavlič iz Sela pri Vranskem. Bukovnik je blizu Zidanega mlosta ukradel nekemu kmetu 398 kron. Razun tega je izvršil še več drugih tatvin. Pavlič pa je znan: kot nevaren tat in je bil že 21krat prej kaznovan. Bukovnik in Pavlič sta dobila vsa{fc po 2 leti težke ječe. — Zakadi uboja- je sedel pred celjsko poroto neki Martin Kink. Dne 28. aprila je celi dan popival po gostilnah v Preslaidolu. Z-veeer je prišel Še v vinotoč Franca Bobeka, Tam se je sprl s Francom Mešiičekom ter ga v prepiru z nožem zabodel v glavo, vsled Česar je Mešiček umrl, Martin Kink je bil obsojen za svoje dejanje na 16 mesecev težke ječe,
—	Nadalje se je imel zaradi uboja, zagovarjati rudar Anton Korošec iz Radniške vasi pri Konjicah, Meseca avgusta so fantje tam popivali ter se v pijahosti stepli. Korošec je nekega rudarja tako pretepel, da je isti vsled poškodb umrl. Sodišče je obsodilo ubijalca na. 2 leti težke ječe. — Kot zadnji slučaj jesenskega zasedanja je bil na vrsti požig. Na zatožni klopi so sedeli Alojz, Jožef, Elizabeta, Marija in Antonija Bezenšek iz Prelog pri Konjicah, Obtoženi so bili požiga in goljufije. Bezenšekova poslopja so večkrat zgorela in Bezenšek je vsled požarov dobil izplačane od zavarovalni e precejšnje svote zavarovalnin. Pri zadnjem požaru, ki je bil meseca maja, t. 1., pa so prišli požigom na sled, [Jože Bezenšek je obstal, da je sam požigal, zato-, da je prišel v posest zavarovalnine. Jožefa Bezenška je sodni dVor vsled krivdoreka porotnikov, obsodil ina 7 let težke ječe, druge Štiri obtožence pa je oprostil.
Smrtna kosa. Umrl je celjski bivši trgovec F. Makoutz, — Minoli teden je tukaj umrl gimnazijec F. Speglio v 15, letu starosti, — V ponedeljek zjutraj je umrl zasebnik Friderik Baumgartner,
Vpisovanje učencev v deško deželno meščansko šolo v Celju se vrši 15, in 16, septembra od 9, do 12. ure dopoldne.
Čebelarska razstava Spodnještajerskega čebelarskega društva se otvori v nedeljo, dne 15. t. m. oh 9:, uri dopoldne v graščini g. Sušnika; (Lanoviž) na Lavi pri Celju, Razstava se zaključi dne 19. septembra.
Premiranje živine se je vršilo pred kratkim v Celju. Prignane je bilo mnogo živine posebno iz Šentjurske okolice. Prvo darilo za bike, krave in telice je dobila slovenska deželna kmetijska šola v St, Juriju ob južni železnici,
Dragi kraji.
St. Peter niže Maribora. Cerkveno blagoslovlj'enje na male maše dan, due 8. t. m. je prav dobro izpadlo. Vkljub slabemu vremena v soboto zjutraj so prišle velike množice romarjev se poklonit materi Gorski. Že zvečer je bila krasna pridiga za romarje. Po večernicah se je pa razvila procesija z gorečimi srečami okrog cerkve. V nedeljo zjutraj, pred rano mašo, je ogromno število, rekel bi, da vsi romarji, prejeli Najsvetejše. Okrog 9. ure so Šli romarji med zvonenjem obeh cerkev, z najslajšimi spomini na mater Gorsko, okrepčani na svoja domovja. Že v petek zvečer so prišli v procesiji .Ogrski Slovenci. Letošnje nestanovitno vreme, ki tako moti, romarjem ni nagajalo. Zdaj v nedeljo, dne 15. t. m. se ob lepem vremenu pripeljejo pokioait nebeški kraljici na Goro veteranei od Sv. Benedikta. Pozno sv. opravilo imajo na Gori. — Radi slabega vremena nam delo silno zaostaja. V vinogradih, kjer niso močno škropili, se kaže peronospera in plesnoba, deževje pa še nam manjša pridelek na kvaliteti in kvantiteti. — Dragega sadja letos ni, kakor jaboljka, a še teh ne bo veliko za prodajo, ker so drobna in pikasta. Eden posestnik jih ima veliko, njegov sosed nič, zopet drugi malo. — Kaj' pa društveno, oziroma politično življenje? Iz vsakega kotička prihajajo poročila o Slomšekovih slavnostih, le pri nas vse drema. Št. Peterčani, skale proti nemškemu prodiranju iz Maribora, pripravite nam nekaj veselih uric. Saj je bil nepozabni vladika Slomšek posoben prijatelj Št. Pe-terčanov. Stari ladje še pomnijo, da so velikokrat med letom, še celo ob navadnih nedeljah, imeli velikega slovenskega buditelja v svoji sredi. Povrnite to njegovo naklonjenost, vsaj njegovem slavnem spominu. Kaj pa društvo?
Raški koča. Za veselico, ki se je priredila povodom blagoslovljanja in otvoritve „Planinke“ se je tradito in veliko žrtovalo mnogo gospa in gospodičen iz Ruš Smolnika, Lobnice, in Maribora. Izrekamo jim tem potom prisrčno zahvalo! Posebno pa se še zahvaljujemo gospei Julčki Sernčevi, čast g. Dr. A. Medvedu, ki je še v soboto zvečer na Dunaja večerjal, v nedeljo zjutraj pa pri Sv. Arehu maševal gg. pevcem ter delavnemu in za planinstvo tako vnetemu gospodu Brunu Rotteriu. Podravska podružnica
S.	P. D.
Pri St. Jerneja na Pohorja, okraj Konjice, je pred par dnevi 2 leti staremu otroku Janezu Rebernak-u, ki se je igral pred hišo Turušeka, stara svinja odgriznila obe uhi. Otroka so takoj odpeljali v mariborsko bolnišnico. Ako otrok ravno jokreva. ostane vendar celo življenje revež brez uh, stariši pazite na otroke!
Fram. Devetnajst mesecev stara Julika Veras, kočar-:ko dete iz Požega blizu Frama, je pretečeni torek požrla žrebelj, katega je pri igrači ntaknika v usta. Ker niso mogli doma žreblja odstraniti iz goltanca, so morati otroka spraviti v bolnišnico.
ŠT. Benedikt T SIot. gor. Katoliško bralno in gospodarsko društvo pri sv. Benedikta priredi v nedeljo dne
22.	septembra 1.1. po večernicah v šolskih prostorih Slomše-kovo slavnost s petjem, tamburanjem in igro. V slučaju zelo slabega vremena se slavnost preloži na prihodnjo nedeljo.
Gornja Radgona! Naše Bralno društvo priredi v nedeljo dne 15. t. m. Slomšekovo slavnost in sicer po večernicah na vrtu gostilne g. AL Kampuš (prej L Osojnik) v Gornji Radgoni. — Vspored: Pozdrav (pesem moški zbor.)
—	Pozdravni govor. — Petje: a) Preljubo veselje b) Na planine. — Slavnostni govor (Vič. g. Janez Zl. Luskar).
—	Ne zveni mi (mešan zbor). - Deklamacije mladeničev.
—	„Oj dekle“ (ženski dvospev s spremljevanjem tam. zbora priredil P. Potočnik). — Govori mladeničev. — Slava Slovencem (mešan zbor). — Prolog k igri „Don Manuel“.
—	„Don Mannel ali Ave Marija“ igra v treh dejanjih (moške vloge). — Večerna, (mešan zbor). Pri prosti zabavi Šaljiva pošta, tambnranje, petje i t. d. Vstopnina za osebo 30 vinarjev. Preplačila se hvaležno sprejemajo. V slučaju slabega vremena se preloži na 22. t. m. K obilni udeležbi vabi odbor. — Sosedi pridite!
Teharje. Dne 22. t. m. popoldan po večernicah priredijo naša društva Slomškovo slavnost v kaplaniji z govorom, srečolovom, deklamacijami in šaloigro „Prisiljeni stan je zaničevan“. Vsi, ki častite velike može, pridite!
St. Janž na Vinski gori. V nedeljo, dne 15. t. m. popoldne se vrši po večernicah pri nas ustanovni shod „Iz-zobraževalnega društva“. Shod se vrši v gospodarskem poslopju č. g. žnpnika ob vsakem vremenu in se vabijo možje in žene, mladeniči in dekleta, da ga prav obilno poselijo. Torej na svidenje!
St. Križ na Murskem polju. Opozarjamo že sedaj na veliko Slomšekovo slavnost, katero namerava prirediti tukajšnje Bralno društvo. Vršili se bodo razni govori, deklamacije, pesmi ter igra zelo podučljive vsebine. Ker pa bo ta slovesnost združena z otvoritvijo dvorane, katero je društvo s sodelovanjem slavne Posojilnice v Križevcih postavilo, zato nljndno vabimo že sedaj, da nas posetite v o-bilnem številu. Slavnost se vrši nepreklicno dne 23. septembra. Vsa sosedna društva prosimo, da ta dan ne prirejajo nikakih veselic, ampak se polnoštevilno pridrtižijo nam. Naznanjamo tudi, da se od sedaj naprej ne bodo veselice več vršile po gostilnah, ampak v društvenem domn.
Hardek pri Ormožu. Prostovoljna požarna hramba za ormožko okolico s sedežem na Hardekn, priredi v nedeljo, 15. septembra 1912 ob 3. uri popoldan veselico v prostorih gospe Julijane Kalchbrenner „K solneu‘r v Ormožu.
Kalobje. V nedeljo, dné 15. septembra ima Kmečka zveza po rani sv. maši shod. Govori naš državni poslanec dr. Korošec. Somišljeniki pridite !
Domova! Tukajšnja podruž. „Slov. Straže“ vabi na veselico in občni zbor, ki se bo vršil dne 15. t. m. v gostilniških prostorih g. T. Hrga. v Domovi. Posebno lepo bo, ker prihite „Orli“ iz raznih krajev med nas ter bodo s svojim nastopom povečali našo slavnost. Na vsporedu bo:
I.	Prihod ptujskih „Orlov !“ II. Pohod naproti, in sprejem drugih „Orlov“, na kolodvoru v Moškanjcih z godbo! III. Slovesen prihod v Dornovo ! IV. Pozdravni in različni govori ! V. Petje. VI. Občni zbor podrnž. „Slov. Straže“ i. t. d. ! VII. Nastop Orlov! VIII. Razna prosta zabava s šaljivo pošto, i. t. d., i. t. d. ! K tej Slomšekovej slavnosti vabimo vse naše somišljenike, posebno čč. gg. duhovnike, in razne Mlad. in Dekl. zveze. Somišljeniki! Vaše geslo bodi: V nedeljo, t. j. 15. vsi na slavnost v Dornovo !
St. Jurij ob juž. žel. Liberalnemu Urlepu prav mirno svetujemo, naj vendar ne sili z glavo skozi zid in naj opasti svoje ne ravno lepe namene proti našemu vrlemu g. Artmann. Človeka nehote posili smeh, če vidi, kako se malopomembni ljudje ubijajo glavo s stvarmi, ki jim nikakor niso v čast. Urlep, če se že hočete zaman traditi, kakor to delate v slučaju Artmanovem, kateremu ne pridete do živega, ker ga ljudstvo predobro pozna in mn zaupa, posvetite „svoje moči“ rajše propadajočemu liberalizmu. Liberalci se vam bodo že izkazali hvaležne in vas bodo mogoče proglasili za najzanimivejšo prikazen izumirajočih šentjurskih liberalcev.
Žalec. Cigani so se priklatili v našo okolico. Zadnji teden je bilo mnogim posestnikom v žalski o-kolici pokradenih, več reči in mnogo perutnine. Orožnikom se je posrečilo zaslediti cigansko tolpo Gartner, katere so razun vodje Gregorja Gartnerja vse zaprli.
Ponikva ob juž. žel. Nesreča. Dine 6. t. m. slo mlatili pri posestniku Korošcu, Po neprevidnosti je prišla lfJletna hči Neža< v stroj z roko, katero ji je popolnoma zmečkalo. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico,
Ormož. Naša Mladeniška in Dekliška Zveza priredite v nedeljo dne 22. t. m v Ormožu veliko Slomšekovo slavnost združeno z igro „Tri sestre“ in mnogobrojno drago zabavo. Govorit pridejo dr. Hohnjec, dr. Krek in drugi Ob enem je ustanovitev „Orla“ ter pridejo društva, ozir. odseki „Orla“ iz Maribora, Središča, Ptuja in drngod in se vrši tudi telovadba. Pridite od blizu in daleč!
St. Martin pri Velenju. V nedeljo dne 22. septembra ob 3. uri popoldne priredita Dekliška zveza in telovadni •odsek „Orel“ igro „Mlinar in njegova hči“. Ves čisti dobiček je namenjen za „Društveni dom“. Pridite mnogoštevilno !
Bizeljsko. V nedeljo, dne 25. avgnsta t. 1. so nam priredili naši igralci prekrasno igro „Tri sestre“ pri kateri so se posebno odlikovala dekleta, a tndi fantje so krasno igrali. Posebno sta ugajala France in Špela. Vsakega posebej ni mogoče naštevati. Rečemo samo : nastop je bil tak, da lahko naši igralci s svojim voditeljem nastopijo na vsakem mestnem odra. Hvala Vam vsem za trud, posebno pa org. Koledniku za izborno prireditev. Želimo naj se igra v kratkem ponovi, da še jo drugi vidimo, ker to pot ni bilo mogoče vsem dobiti prostorov, ker je bilo toliko občinstva. Krasna je bila tudi godba na harmonij in gosli. Omeniti tudi moremo domačega fanta Alojzija Kunsta, ki je kot samouk krasno naslikal knlise za oder. H?ala mu. Nekaj se sliši, da se že pridno pripravljajo za Slomšekovo slavnost igralci, kot tudi pevci, da tudi mi Bizeljčani proslavimo velikega škofa, ki je bil pri nas na prvi postaji letu 1825 kot kaplan. Le vrlo naprej, ne ustrašite se truda kot se ga vaš režišer-voditelj gospod Kolednik ne. Le ubogajte ga.	____________________________
Kranjsko.
Kranjska odvetniška zbornica v Ljubljani je dobila nalog od višjega državnega pravdništva v Gradca, da izre-
če meritorni sklep glede obtoženega odbora odvetniške zbornice v Splita. Stvarjo bila namreč sledeča: Odvetniška zbornica v Splita je zavrnila prošnjo vpokojenega deželno-sodnega svetnika Davida Mandolfo, da ga vpiše v listino odvetnikov in sicer je zavrnila prošnjo vsled nezanpnosti, ker je bil Mandolfo kot sodnik večkrat discipliniran. Kranjska odvetniška zbornica se je temu sklepu protivila, češ, da za to ni pristojna. Skle,i splitske odvetniške zbornice je pa najvišji sodni dvor razveljavil in odobril, da se vpiše Mandolfo v odvetniško listo. Zbornica pa tega ni storila. Sklicala je ad hoe sejo in sklenila, da se ta vpis zavrne. Višje državno pravdništvo v Zadra je odredilo zaradi tega disciplinarno preiskavo proti odpora splitske zbornica in najvišji sodni dvor je odločil, da mora disciplinarni svet kranjske odvetniške zbornice o tem meritorno sklepati. Disciplinarni svet kranjske odvetniške zbornice je izvršil vsled tega ponovnega naloga ustmeno disciplinarno razpravo in konec te obravnave je bil, da je bil odbor splitske odvetniške zbornice oproščen. S tem je obveljalo načelo splitske zbornice, ta sodba je postala že pravomoćna.
Razgled po svetu.
Izdatki TladarjcT za obleko. Noben vladar v Evropi ne izda toliko za svojo obleko kot ruski car. Samo civilni krojač carjev zasluži na leto 40,000 mark, medtem ko zasluži njegov vojaški krojač okroglo 60,000 mark Kakor poroča neki pariški Ust, ne nosi car nobene obleke več kakor trikrat in plača za vsako obleko najmanj 240 mark. En cilinder velja cara nad 100 mark, par rokavic okroglo 40 mark in vsako leto kupi car nov kožuh iz soboljevine, ki velja 9000 do 10,000 mark. Kralj Jnrij V. porabi na leto za obleko okroglo 80,00 mark. Španski kralj Alfonz pa izda mnogo za svilene lovske srajce. Za vsako tako srajco plača 150 mark ter jih porabi na leto več ducatov. Nemški cesar porabi za svojo garderobo uniform na leto
80,000	mark, a za civilno garderobo žrtvuje le zmerne svote. Vsako obleko nosi kakih tridesetkrat in za nobeno ne plača več kot 150 mark. Mnogo pa izda za ovratnice. Najmanj pa izda za obleke rorveški kralj, ki ne plača več za svojo garderobo kot kak premožen meščan, ki se čedno oblači.
Zmede v Turčiji.
Turčija hoče reformirati.
„Neue Freie Prese“ poroča iz Carigrada, da je turški ministrski svet sklenil v svoji zadnji seji, da izvede reforme, ki jih je vlada obljubila Aibancem, po vseh proviccijah evropske Turčije. Kakor se govori, hoče turška vlada s tem preprečiti izvedbo predlogov avstrijskega zunanjega ministra grofa Berehtolda.
Anarhija v kosovskem vilajetu.
Kosovski vali je v svojem poročilu veiikemu vezirju očrtal položaj v kosovskem vilajetu v zelo temnih barvah. Poročilo pravi, da niti vodje Albancev niso več v stanu, da bi vplivali na svoje ljudi in vzdržavaU red. Uradnika ni nikjer nobenega več, nihče ne plačuje več davka in se okrožna vlada nahaja v velikih finanoijalnih stiskah. Vali prosi, naj se sporaznmno z albanskimi voditelji vsaj kajma-kani čimprej namestijo in se izda ukaz vojaškim poveljnikom, da dajo valijn na razpolago vojaštvo, kadar bi ga potreboval. Prosi tndi, da naj mu kakor hitro mogoče pošljejo denar za plače uradnikom in častnikom in naj tudi nakažejo plače albanskim voditeljem, da bi pomagali potem vzpostaviti red.
Vali pravi, da naj se ne razpišejo volitve, temveč se prepusti Albancem, da izvolijo svoje poslance, kakor sami hočejo, ker bi bila vsaka volilna agitacija silno nevarna. Končno prosi, naj se za gotov čas v večjih mestih namestijo vojna sodišča, ker civilnih itak ni in tudi ne smejo vršiti svojih poslov.
! Mirovna pogajanja se nadaljujejo. Vesti o že sklenjenem miru so bile po
cui i^rtìjC-àiiL purocmn iprenagijene.. i urei ja. \ suaja,
na pognMlì s katerimi bi bila varovana njena narodna čast. „|Jeni Gazetta“ izjavlja, da Turčija nikdar ne bo sklenila miru, ki bi bil za njo nečasten.
Pogajanja med Rusini in Poljaki' se nadaljujejo. Glavno težišče pa sedaj ni v pogajanjih med Rusini ip Poljaki,, temveč rv pogajanjih v poljskem taboru samem. Boj za volilno reformo postaja vedno bolj vroč. , Konservativna stranka se krčevito brani vsakega demokratizma, druge meščanske stranke jo pa hočejo prisiliti h koncesijam ,na korist demokratizma,. V seji strankinih načelnikov bo konservativna stranka predložila' lasten elaborat za volilno reformo.
Vojska še vedno grozi.
Iz B alkam a prihajajo nasprotujoče si vesti. E-ne se glase pomirjevalno, druge zopet pravijo, da stojimo pred vojsko.
Iz Carigrada poročajo, da dobiva Turčija od. velesil neprestano ugodna zagotovila glede ohranitve miru. Bolgarija, Srbija in Grčija so se napram velesilam izjavile, da hočejo mir.
Ravno tako prihaja tudi iz Carigrada vest, da hočejo balkanske 'države napraviti pri turški vladi skupen korak proti zatiranju njihovih rojakov v Ma-cedoniji, Turčija, je o tem že poučena in bo razširila generalno amnestijo tudi na politične kaznjence v Macedoniji.
Druga poročila s& glase zopet bojevitejše. Re-katera vedo povedati, da Grčija mobilizira / in da je vpoklicala rezerve., ,Po drugih vesteh I izopet ) hoče predložiti bolgarska vlada/'.vladam 1 zahtevo po avtonomiji Macedonije kot zadnjo zahtevo, ultimatum. Ce se vladam ne posreči 'doseči tega mirnim potom od Turčije, ; bo Bolgarska prijelal za orožje. Iz Petrograda tudi prihajajo glasovi,, da je tam v važnih krogih razširjeno mnenje, da, je vojna neizogibna, in bo tudi že kmalu izbruhnila.
Vsekakor: nevarnost je velika.
MOJA STARA |
izkušnja je in ostane, da za odstranitev poletnih peg, kakor tudi za dosego in ohranitev nežne,mehke kože in belega polta ni boljšega mila, kakor je svetovno-znano i; Steckenpferd-milo, znamko Steckenpferd,od Bergmann '
1&	Co., Tetschen ob Labi. Komad stane 80 vin., dobi se j v lekarnah, v drožerijah, v parfum, in sličnih trgovinah. \ Tudi se je zelo dobre obnesla Bergmanns Liliencreme „Manera“ za ohranitev nežnih, belih rok gospa ; v tubah po 70 vin. se povsod dobi.	67 j
Direktorij za prihodnji teden v Lavant. škofiji.
16	Fer. 2. Ss. Cornell! et Cypriani. Pp. Mm. sem c. r.
Invit Hym. et 1}. de Goi. Ant. Ps. et t. de Fer. cnrr. LI. 1. N. de Dom. 3. Sept. rei. ppr. le ; 9. L et com. simpl. (Ant. et Uf. 1. Vesp ) in L. (et Hor. oia. de F er a cap. de Coi. Safir. Sanct. Ad Prim. Preo. I. lo.) e M. Gl. 3, Or. A cunctis. Vesp. (Ant. et Ps. de Fert cnrr. a cap ) de seq. (ppr. le. com. praec. Compì, de Fer.
17	Fer. 3. Impresalo Ss Stigmetum in corp. S. Francisci
C.	dupl. c. a oia. nt heri not. L!, ppr. le. Ad Laud, et Hor. oia. de Fer. a cap. de Coi. In M. Gl. Vesp. (Aat. et Ps. de Fer. a cap.) de seq. (Ant. ppr.) oom. praec. (V. ppr.) Compì, de Fer.
18	Fer. 4. Q T. (ieiun.) S, Josephi a Cupert C, dupl c.
a. oia. ut heri et in Dir. not. (usque ad) Vesp. (Ant. et Ps. de Fer.) a cap. de seq. com. praec. (Ant. ppr.) Compì, de Fer.
19	Fer. 5. Ss. Ianuarli etc. Mm. dupl. c. r. oia. ut Fer.
2.	praee. et ppr. lo. not. Ad L -ud. et Hor. oia. de Fer. a cap. de Coi. In M. Gi. Vesp. (Ant. et Ps. de Fer.) a cap. de seq. com praec. Compì, de Fer.
20	Fer. 6 Q. T (ieiun.) Vigilia S. Matthaei. Ap. (de qua
nil. in Ofi.) Ss. Eastachii etc. Mm. dupl c. r. oia. ut Fer. 2. praec. et in Dir. not. (nsque ad) Compì, de Dom.
21	Sabb. Q. T. (ieiun.) Ss. Matthaei Ap. et Ev. dupl. 2.
ol.	c. r. oia. ut in Dir. not. Al Land et Hor. Ps. de Dom. rei. ppr. le (In M. omitt. imper.) In 2. Vesp. nova B/dlh. ^ W^f^-^Thojnag,de.Vilia: ote. Mm. Compì, de Dom.
22	+ Dom 17. p. Pent, et 4. sept. De ea, sem e. vir.
Off. ut in Psalt. et ppr. le. Com. S. Thomae de Vdlan. Ep. C. (Ant. ppr.) et simpl. in L. et M. In 2. Vesp. Dom (Ant. ad Magnif. ppr.) coin, seq., S. Thomae de Villan. Ep. C. (Ant. ppr.) et S- Theclae V. M. Compì, de Dom.
Večer! postajajo že krajši in občntno hladni, vendar je še vsakdo rad na prostem. Da se v hladnih večerih človek ne prehladi, si ogrne tople robce, suknje i. t. d. Stim še pa ni izključeno, da se ohrani vrat neprehlajen. Osebe, katere imajo veliko sitnosti z vratom, si naj nabavijo znane pristne Faysove Sodenske mineralne pastile, katere so že nad 25 let priznano zdravilno sredstvo. Dobe se v vsaki lekarni in stane škatljica 1 K 25 v.
Štev. V -57962
8.324
RAZGLAS.
Na kirurgičnem oddelku občnih in javnih bolnišnic v Radgoni in v Mariboru je oddati po eno mesto sekundarnega zdravnika. S tema mestoma je združena remuneracija letnih 900 K, kakor tudi posebna doklada letnih 600 K, prosta oskrba in stanovanje v zavodu, katerem se mora stanovati. Razen tega ima sekundarni zdravnik pri primernem opravilu svoje službe še pravico do doklada po 200 kron letno od 5 do 5 let. Prositélji naj vložijo tozadevne prošnje, ko-lekoyane s kolekom po 1 krono, opremljene z doktorskim diplomom, kakor tudi personalne akte
najdalje do 30. septembra 1912
na štaierski deželni zbor.
J	196
Gradec, dne 3. sep. 1912.
Dež. odbor štajerski.
Dve gospodični
se sprejmeta b celo preskrbo na stano vanj o. — Oglasi se naj pri trgovcu Alojz Šumenjak, Tegetthoffova ulica 57 v Mariboru. 195
Naše zelo moderno opremljeno specialno tovarniško podjetje stoji že
nad 40 let na čelu
tovarn za stiskalnice in je v strokovnjaških krogih
na najboljšem glasu.
Asbesto» skrij
»ZENIT «
hlUlMilllflil
Klad mesarski in selbarski
pomočnik
želi dobiti sedaj ali pozneje službo v Mariboru, o obeh strokah, dober prodajalec, prijaznega vedenja. —
Zahtevajte specialni cenik št.451a o stiskalnicah za vino in sadje, kompletnic moštarnic, hidravlskih preš, sadnih in grozdnih mlinov, strojev za snemanje jagod, navornih sesalk itd.
nad 700 koSajn in prvih daril itd.
Naslov: J. Miklavčič, Gorinčiče p. Št. Jakob v Rožu. Kcroiko. 187
xxxxxxxxxx
le najboljše srrešno krilo !
Dijaki se spremejo na
stanovanje in hrano pri notarjevi vdovi Marij a Koser, Gosposka ulica 50, II. nadst. nasproti gimnazije v Maribora-	194
Popolnoma varen v ognju, — Štirikrat lažje od opeke. — Nikakih popravil. — Najnižja cena. ZAJEC & HORN. betonsko podjetje Ljubijana. — Ceniki, vzorci in proračuni brezplačno.
— Zastopniki se iščejo v vseh okrajih. —
Specialna tovarna za izdelovanje stiojčv, ki se rabijo pri pridelovanju vina 1500 delavcev. in sadjevca. Wien II., Taborstr. 71. Zastopniki se iičojo.
mesarski učenec
želi vstopiti dobro 'izobražen, 18 leten mUdenift v Mariboru ali pa v okolici. Služil je že tri leta kot hlapec pri nekem mesarju in se je v vseh mesarskih poslih zlasti pa v nakupovat;! n živine dobro izuril. Pomaga tudi pri drugih poslih (na polju itd.) in želi poleg stanovanja in hrane malo plačo za obleko. Naslov : Greg. Zeichen na Ravnah p, Rožek, Koroško. 188
najboljše kakovosti po razno- JJa vrtne Veselice
vrstnih cenah, nadalje pia»	f	,	. . ,.
.	.	.	_	.	*	lampijone,	kometi, serpentir
«inske dopisnice :	;	karle	za tombolo irna
Savinjskih alp, papir-	«	.. k	..	• Je \td .
nate čaše in iz aluminija, se	Kroznine, servijece na.
- - dobivajo pri tvrdki - - I Zaloga raznega papirja. - -
Izobražena, slovenska, krščanska obitelj sprejme ieseni majhnega
dijaka
v popolno vskrbo. — Naslov v npravništvu.	185
Koroška ceste 53 .Maribor Hengasse 2 in 4
se priporočata v izdelovanje vseh v to stroko spadam jočih mizarsMh del, kakor: za stavbe hiš, pohištvo za stanovanja), šole, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeljujeta portale in prevzameta vfsakovrstna popravila. — Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba
Goričar & Leskovšek * Zveina trgovina
j	Goričar & Leskovšek
Celje, Graška cesta 7. ♦ Celje, Rotovška ulica št. 2.
se 3 dgaki na hrano in stanovanje ; na razpolago jim je tndi lep vrt, Bankalarska ulica št. 10 v Mariboru. 183
XXXXXXXXXXXXX
Svoji k svojim!
k	Priporoča se največja in
lik najcenejša svetovna prip nana |B slovenska trgovina
Malisno štupo, suhe gobe,
jabolke namizne in za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučno zrnje, kc-::	razno slamo od storžev, ::
smrekove storže, vinski
deželne pridelke, kakor tudi petroljevske in oljnate sode, ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino, maslo Veletrgovin» s špecerijo in z deželnimi pridelki
Anton Kolenc CsM?
Graška ulica št. 22.
^ debel«!	Ha ireBief
V najstarejši narodni marailfaktUrrsi
trgovini se vsied smrti gospoda

Karol. Vanic, Celie
Narodni dom
prodaja vsakovrstno blago, kakor : možko in žensko sukno, druki, oksiorti, platno vsaki širokosti, dežniki, nogavice, moderci, kravate itd. itd.
po zeio znižani ceni! ^
Velika množina različnih
ostankov pod lastno ceno.
v Celju, Narodni dori»
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švict skih ir slatnine srebrnine in optičnih predmetov.
Najnlžfe cene! postrežba točna! ^ |V\al3 dobiček! ptbro ime!
Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovene® zahteva moj novi veliki cenik, katerega dob zastonj in poštnine prosto.
Ni tisoče zahvainih p;«em sem prejel vsied dobre in postene postrežbe.
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, koncesioniran vodovodni inštalater
Ivan Rebek Celje
Poljska uliea št» 14.
Se priporoča zaidrug/amj, občin ajm, korporacijam in zasebnikom zla cenjena napočila;, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobova itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidravličnimi 'vidri. Izdelujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brückenwagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
1 i	Prevzamem vsa dela
M oekoracijske, slikarske in W pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjrh cenah.
Mihael Dobravc v Celju
bw Gospodska ulica 5.	^
Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj ,Originalni Koioseas-štedilniki in manj vredni izdelki nai se vrsčaio. Ceniki zastonj.
JUDSKA Hranilnica in Posojilnica v Celju
negiatpovana zadruga as neomejeno zavezo
v lastni Mài (Hotel „Pri belem volu“) v Celja, Graška eesta 9, I. nadstr.
obpestuje
Hranilne vloge po 4V*% brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižnice dragih zavodov kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepu vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne dviga.
uraduje
vsak torek in petek dopoldne. Prošnje se sprejemajo in pojasnila dajejo vsak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 3. do 6. are pop. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj poštno hra-nilnične položnice št. 92465. Telefon ima št. 8. Za brzojave zadostuje naslov : Ljudska posojilnica Celje.
pozojuje
na zemljišča po 5% do 572°/?) z amortizacijo ali brez nje, na zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Konvertuje vknjižene dolgove pri dragih zavodih in izterjnje svojim članom njih terjatve. Prošnje in lističe za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le k- leke.
tfeiika zalaga ur, dragasi#-; ösiL srsbmSrt« ta epti^nili stvari pa vsaki sani.
Vsi sa «bromi Illusi;, senik mtis| ärsnsfene »d 20 el« 200 K. Nšjfclaste remont.-ars	E	S'60
Pristna srebra» ura	B	T—
Original omega ara	,	I?,1—
Kuhinj ak» ura	„	4'—
Badiljka, niklaste	B	8“—
Poročni prstani	s	X—
Srebrne rerižio	B	2°—
— Vežlotn» jamstvi «—
Nasi. Dieting«!*
Tbeod. Felirenbacii
urar in oöaiar ^
Iffaribor, S<w««$ka alte 28.
ispessa zletele« I« srsfer«. *^81
Proda se gospodarstvo
obstoječe iz dveh hiš, vse v dobrem stanu; proda se z vsem skupaj, kar je obstoječega {in potrebnega k poslopju; leži tik glavne ceste dvajset minut od kolodvora. Več se izv pri prodajalcu tega posestva. — Jože Ratej, Spodnje Poljčane, hišno št. 5.	Iti
Liniment mazilo,
najbojše sredstvo, če si hočeš odstraniti potenje nog. Cena 3 krone (tudi v znamkah). — Pošilja Iranko.
Mestna lekarna pri c. kr. ,Orlu“ v fllariboru Glavni tri tik rotovža.	181
V interesu vsih gospodinj!
Samo ti zabojčki in zavoji, kateri nosijo kavni mlinček kot tvorniško znamko, vsebujejo nepreseženi, sta-roizkušeni „pravi Franck“ iz tovarne v Zagrebu.
Priporoča se tedaj: skrbna pozornost pri nakupu!
sl liu 121/24576
Hotel Trabesinger
v Celovcu
Velikovška cesta
se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina.
Za zabavo služi kegljišče. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus,
Lojzka in Pepca Leon.
št. 5
Vsi, ki ste skrbni možje in
Ali hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroma za prihodnost svojih otrok?
Potem pišite „Slov Straži“ v Ljubljani po knjižico g. žnpnika Haaserja o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj.
Uljudno opozarjamo, da imamo v zalogi najboljša spodnještajerska vina vseh vrst, katera prodajamo sedaj po izjemno nizkih cenah, da se pripravimo za nakup novih vin. Opozarjamo pa čisto posebno nato, da prodajamo mi le ::
zajamčeno pristna štajerska vina,
medtem ko vinski trgovci razpečavajo slabejša ogrska m hrvaška vina pod imenom naših štajerskih. — Imamo tudi veliko, dobro uvinjenih transportnih in založnih sodov, katere oddamo po lastni ceni.
Prva jušnoštajerska vinarska zadruga v Celju,
registrovana zadruga z omejeno zavezo. 186
Ni treba si glavo treti !
Najboljše špecerijsko blago,
zanesljiva kaljiva vsakovrstna
semena
voščenih in drugih vrst sveč,
dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri staroznani tvrdki
fl\llan Hočevar Celje
tik farne cerkve.
IRILA
Koroška cesta 5 MARIBOR
lastna hiša
ima najboljše stroje, črkostavne stroje z lastnim električnim obratom, najnovejše črke in moderne obrobke ter se priporoča, da napravi vse v nje stroko spadajoče reči kakor :
časnike, knjige, brošure, računske sklepe, zadružna in društvena pravila, nadalje za posojilniške, občinske, šolske, župnijske in druge urade uradne zavitke z natisom in glave pri pismih, kakor tudi za obrtnike in trgovce, krčmarje, društva in zasebnike: pisma, ovitke, okrožnice, račune, opomine, men-jice, cenike, jedilnike, vabila, plesne rede, vsprejemnice, zaročna naznanila in pisma, vizitnice in na-pisnice, plakate in naznanilne cedulje itd.
Diplome za častne občane in ude društev v primerni velikosti in olepšavi. Parte in žalostinke v najlepši opravi.
Vsa naročila se najhitreje in ceno izvršujejo.
Prodajalnica
tiskarne sv. Cirila
priporoča svojo bogato zalogo vseh tiskovin potrebnih za župne, Šolske in občinske urade, za posojilnice, odvetnike, notaije, društva in zasebnike. Priporoča tudi pisalne potrebščine, kakor, črnilo, peresa, svinčniki, radirke, ravnila, tintnike itd. Raznovrstni papir, kan-celijski, pisemski v zavitkih, kasetah, papir za sekirice (notni papir). — Trgovske knjige v raznih velikostih. Spominske knjige (Poesie). Knjige za slike (Photographie-Album) itd. — Istotako se priporočajo raznovrstni molitveniki kakor:
Venec pobožnih molitev in sv. pesmi, Sveto opravilo, Malo sv. opravilo, Hodi za Kristusom, Hoja za Marijo, Marija žalostna mati, Družbine ali Dekliške bukvice, Ključek nebeški, Prijatelj otroški, Večna molitev na čast presv. R. Telesu, Šmarnice jeruzalemskega romarja, Ordo providendi. Premišljevanje o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa, Duhovni vrtec a!i molitvenik za katol. mladež, Marija, mati dobrega sveta, Vrtec sv. devištva itd. — V zalogi ima tudi raznovrstne druge knjige n. pr.: Katekizem o zakonu, Katoliška liturgika, Pobožni ministrant, Občna metafizika, Razlaga velikega katekizma, A. M. Slomšeka zbrani spisi, Obrednik za organiste, mali ročni Officium delunctorum, Sv. birma, Marijino življenje in druge.—Dobe se tudi križi, stenski, nikljasti leseni razne velikosti in cene. — Svetinjice iz aluminija, Srca Jez. in Mar., Naše ljùbe Gospé, Čistega Spočetja. Posebno Se priporočajo svetinjice, ki se lahko nosijo namesto raznih škapulirjev, kakor tudi za Marijine družbe. Rožni venci, leseni in koščeni, kokus, biserni in srebrni po raznih cenah ; tudi križci za rožne vence.
	m
Pošti).	
hran. št.	
25010	
mi	i
mi	1 1
Kmetje hmeljarji!
2 sušilnici za Hmeli sta na prodai.
Obe ata srednje velikosti , torej pripravni za gospodarje, ki pridelajo do 15 stotov hmelja. — Sedaj ko je hmeljski čas za leto 1912 minul, sta zelo poceni na prodaj (prihodnje leto, tik pred novo hmeljsko serijo, bi bile namreč dražje),
Preskrbite si sušilnico za mali denar pravočasno, da Vam prihodnje leto ne bo treba nabavati si nove in drage sušilnice. — Več se izve v
kolodvorski restavraciji v Žalen, Štajersko.
A J V O *70 f Domače sredstvo, priljubljeno in sloveče, IO lO • Pri veMih naročilih znatno znižane rene.
Pri večjih naročilih zdatno znižane cene.
hum A. THE&RY^BALSAM
edine pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega dragega b algama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri rdečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri.m-: tuend, pri želodčnih boleznih, pri vnetyö jeter in vraniee, ->ri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu m ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in n izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5’60.
Lekarnarja A. Thierry-a
samo pristno
centifolijsko mazilo
e zanesljivo in nagotovejšega učinka ori ranah, oteklinah, poškodbah, vnet-h, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi z telesa in radi tega dostikrat na pravi «peracijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pr» starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3*60 K.
Naraci ss; usai na k angelju varilni, ADOLF THIERRY v PRESRADI pri ROGATGU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Maribora v lekarni W. A. König.
Jediny ppavy balsàm j lik. U anđela striže
UMerrikavPrioridč
Ff «dSwawL -
! Slovenci !
H kateremu krojaču se naj obrnemo?
K
Jos. Macuh
Maribor, Stolna ulica 5
nasproti Ljudski posojilnici.
Priporoča se preč. duhovščini in sl. občinstvu za obilen obisk; osobito se priporoča vsem cenjenim odsekom „Orla" za nabavo kompletnih krojev, kot čepic, bluzk itd. za javne nastope in prireditve. Imam nadalje veliko zalogo črnega- in modnega blaga, iz solidnih tovarn.
Cene nizke! Delo solidno in vestno! Postrežba točna!
„Slov. Straža“ v Ljubljani
želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri »Ljudskem zavarovanju«. Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. — Ponudbe pod „Ljudsko zavarovanje“ na Slov. Stražo v Ljubljani.	171
Zimski čas
se bliža, treba bode tople obleke
Množina vsakovrstnega svežega, lepega, dobrega blaga za moške, ženske in otroke od najcenejše do najfinejše kakovosti se Vam ponuja po jako nizki ceni v trgovini
Franc Seršen3 «liutgmeru
Prepričajte se, kupujte pri domačih, kupujte zane-sjivo najbolše in najcenejše.
Lepo blago za moške obleke se dobi že od 2 K naprej, za ženske obleke sukneno 120 cm široko blago od 70 vinarjev meter naprej. is9
za ženske in snkno za možke obleke zadnje mode razpošilja [najceneje
Jugoslovanska razpeiiljalna
R. Stermecki v Celju št. 301.
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
Franc Pleteršek r
Maribor, a«r 2al09a Koroška , .l,a cesta 10. POhlSfwa
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83

«Ja»
w
Edina štajerska naredna steklarska
IB» debelo!	■ trgovina	M» dröhn« 1
Franc Strupi, Celje
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklavskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Najsolidnejša in točna postrežba.
Trgovina s špecerijskim blagom
Glavna slovenska zaloga velikanska izbira kranj. vrvarskega blaga kakor:	štrang, ujzd, vrvi, vrvi
za perilo, mrež za seno in za o-::	troske postelje itd. itd. ::
Sprejema se vse pod to stroko spadajoča dela kakor: vrvi za zvonove, dvigalnice in transimsije. :
Pozor Sloventi !
Ivan Ravnikar
Trgovina i moko in dežel, pridelki
Graška cesta 21.
Glavna slovenska zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firniza in ::	lakov.	::
Zaloga nagrobnih in voščenih sveč, :	Zaloga vseh rudniških voda. :
Priporočam sveža, deteljna, travna, poljska, vrtna in cvetlična kaljiva ::	semena.	22
Na drobno ! Točna in solid-ona, postrežba,! Na debelo !
Podružnica Ljubljanske
Kreditne Banke
Centrala: Ljubljana« Podružnice: Spljet, Celovec,
Trst, Sarajevo, Gorica.
Celju.

Delniški kapital: 8 milijon kron.
Rezervni zaklad iez K 800.000 obrestuje
vloge na vložne knjižice po IMP*
od dne vloge do dne dviga. w.
Rent. davek plačuje banka iz svojega. ClStln
Spodnještajerska, ljudska, posojilnica v Mariboru
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
ge sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4*/,°/. proti tri mesečni odpovedi po 48/,°/0. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Ben: davek plača posojilnica sama.
tni
Posojila, se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5%, n* vknjižbo sploh po 5V.%, na vknjižbo in poroštvo po 5s/4% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev- Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Upadne ur»e
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.