NOVI TEDNIK
CEIJE, 13. APRILA 1972    —    ŠTEVILKA 15    —    XXVI    —    CENA 1 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ  SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE
KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
SAMOUPRA-
VLJAVČEVO
ZNANJE
V zadnjih mesecih smo ne-
enkrat pritrdili vsem, ki so
razpravljali o položaju de-
lovnega človeka. Pritrjevali
smo v trdni veri, v spoznava-
nju, kolikšno vredost ima
oplemeniten, izrazitejši po-
ložaj delovnega človeka za
razvoj samoupravnih odno-
sov. Za dosledno oživljanje
samoupravnega vzdušja v
delovnih kolektivih.
Kaj v resnici pomeni zah-
teva, da moramo okrepiti
delovni položaj človeka? In
kdo je tisti, ki bo delavcu
omogočil njegovo popolno sa-
moupravno uveljavitev? Kaj
naj pomeni ta zahteva kot
to, da smo nezadovoljni z
vsebino samoupravnih odno-
sov v nekaterih delovnih sre-
dinah. Da želimo resda spod-
buditi ekonomski interes de-
lavca, da pa s tem, ko go-
vorimo o delavcu kot druž-
benem osebku reprodukcije,
saino še izpostavljamo nje-
govo samoupravno dejavnost.
In kako je s tem v bazi,
kot radi rečemo? Lanska
analiza o dejavnosti članov
organov samoupravljanja v
enajstih celjskih delovnih or-
ganizacijah je pokazala, da
neznanje, neusposobljenost
samoupravljalcev mnogokrat
odločilno vpliva na delavčevo
aktivno udeležbo v oblikova-
nju in sprejemanju odloči-
tev.
Kakšne so torej delavčeve
možnosti, da se kot sumou-
pravljalec spopada z nosilci
tehnobirokrattzma, s tistimi,
ki mu odtegujejo temeljno
pravico samoupravnega so-
cializma — da odloča? Ali v
delovnih sredinah vsakodnev-
no razčleniamo naše samoup-
ravne izkušnje in poskuša-
mo samoupravljalčevo pre-
skromno znanje in neizkuše-
nost spreminjati v sposob-
nost  kritične ustvarjalnosti?
Ni dovolj, da ustvarjamo
delavcu, samoupravljalcu no-
ve možnosti za kvalitetnejšo
proizvodnjo in odločanje.
Nove možnosti za samoup-
ravno odločanje. Ah bo te
možnosti delavec tudi lahko
izkoristil? Ali dovolj ve in
zna? Ali v delovnih kolekti-
vih razvijamo oblike družbe-
noekonomskega usposabljan-
ja namenjene članom samo
upravnih organov vsem
zaposlenim?
Koliko smo storili na tem
področju?
Družbeni dogovor o dru-
žbenem izobraževanju, o če-
mer poudarjeno razmišljamo
zadnje mesece, postavlja
pred nas zagonetno vpraša-
nje — ali v našem, tvojem
in v vseh kolektivih vemo,
koliko smo usposobljeni za
samoupravljanje.? Ali smo se
na seji delavskega sveta že
kdaj vprašali, kakšno je na-
še, samoupruvljalsko znanje?
Vemo, da se to moramo
Vprašati.
J. VOLFAND
Žalec
IN PROGRAM
Izhajajoč iz nalog, ki jih
pred organizacije ZK postav-
ljajo sklepi 21. seje predsed-
stva ZKJ in konference ZKJ,
so tudi komunisti v žalski
občini pripravili svoj okvirni
akcijski program letošnjega
dela in aktivnosti.
Vso potrebno pozornost bo-
do komunisti še nadalje po-
svečali poglabljanju samo-
upravnih odnosov, še pvose-
bej pa si bodo prizadevali,
da se čimprej in kar najbolj
dosledno uresničijo predvsem
tisti ustavni amandmaji, ki
vnašajo v dosedanjo samo-
upravno prakso še več kon-
kretnih pravic ■ delavskemu
razredu. Da bi dobili kar
najboLj popolno sliko nad
stanjem pri razvijanju samo«
upravnih odnosov na ravni
občine in v delovnih organi-
zacijah, bodo izdelali poseb-
no strokovno analizo, ki naj
da vse potrebne odgovore na
vprašanja, kaj so v žalski ob-
čini na tem področju že do-
segli. Ugotovitve analize, ople-
menitene s politično dogovor-
jenimi in ustavno določeni-
mi principi pa bodo osnova
za neposredno akcijo vseh
komunistov.
V sklopu teh prizadevanj
nameravajo dosledneje kot
doslej nastopiti proti vsem
tistim družbenim silam, ki
se odkrito, najčešče pa seve-
da prikrito, postavljajo proti
uveljavljanju vodilne vloge
delavskega razreda, proti si-
lam, ki omalovažujejo delo
in prizadevanja ter mesto m
vlogo družbeno političnih or-
ganizacij, oziroma so vedno
bolj ali manj nasprotne naši
družbeni stvarnosti.
Prav gotovo pa ne kaže po-
sebej poudarjati, da bodo
komunisti še zlasti temeljito
spremljali vsa gospodarska
gibanja v občini. Tako bi
lahko takoj predlagali ustre-
zna ukrepanja, če bi ugoto-
vili, da prihaja do odstopanj
od skupno dogovorjenih iz-
hodišč, oziroma če bi v po-
sameznih delovnih organizaci-
jah le preveč podlegali ozkim
interesom, ne da bi pri tem
upoštevali širše družbene m-
terese in s tem v zvezi do-
govorjena stališča. Novim
nalogam, ki stoje pred žal-
skimi komunisti, bodo prila-
godili tudi organizacijske ob-
like, saj se je pokazala po-
treba Po določeni reorgani
zaciji, oziroma po ustanav-
ljanju novih oddelkov in ak-
tivov Zveze komunistov.
Poleg teh osrednjih izho-
dišč aktivnosti in dela komu-
nistov v žalski občini pa bo-
do le-ti v celoti poskrbeli za
uresničenje vseh že doslej
izoblikovanih stališč in skle-
pov. Tu gre predvsem za so
cialno   razlikovanje,  za ure-
sničenje stališč o kmetijstvu
v občini in drugih.
Pamembno mesto pa je v
akcijskem programu odmerje-
no tudi vprašanju nadaljnje-
ga idejno političnega uspo-
sabljanja in delu z mladino
ter njenim sprotnim vključe-
vanjem v vsakodnevne odno-
se samoupravnega urejanja
družbenih zadev na vseh po-
dročjih življenja.
MLADI
IZPOSTAVLJENI
v ponedeljek popoldan je
bil v Celju sestanek mladih
komunistov za »okroglo mi-
zo«. Pogovarjali so se o
idejno političnem angažira-
nju in usposabljanju mladih
članov Zveze komimistov ter
o delu aktiva mladih komu-
nistov. Mladi so ugotovili, da
je odnos starejših članov
Zveze komunistov do njih vse
prevečkrat očetovski, ne pa
tovariški, kot bi moral biti.
Pri svojem delu so zelo iz-
postavljeni, po vstopu v Zve-
zo komunistov pa so jim
nekateri sodelavci celo »obr-
nili hrbet«. Pogovora se je
udeležil tudi Vlajko Krivoka-
pič, pomočnik odgovornega
urednika časopisa Komunist.
Vlajko Krivokapič je zaklju-
čil z besedami, »da je prva
naloga in dolžnost mladih
članov Zveze komioiistov, da
se seznanjajo z družbeno
ekonomskimi in družbeno po-
litičnimi problemi, se uspo-
sabljajo in iščejo ustrezne
rešitve.«
M. BR
VREME
V prihodnjih dneh, zla-
sti proti Itoncu tedna,
pričaltujemo še oblačno
in deževno vreme. V za-
četku prihodnjega ted-
na bo rahlo izboljšanje,
vendar se temperatura
ne bo bistveno spreme-
nila.
ALOJZ GREJAN — »Lep je železničarski poklic pa tudi naporen. Že dobrih trideset let setn
mu zvest. Začel sem v domačem kraju, v Grobelnem ter 1946. leta nadaljeval v Celju. Tu
sem še danes. Opravljam delo tranziterja, kar pomeni, da delam s tranzitnimi tovornimi
vlaki. In moja želja? Da bi kmalu uredili tovorno postajo v Čretu. Potem bo celotna našei
služba na enem mestu. Pa tudi nadaljnja modernizacija železniških naprav mi leži na srcu.
Da bi jo čimprej opravili!« — Naj bo ta želja tudi naša, ob dnevu železničarjev in naša če-
stitka vsem, ki slavijo petnajsti april kot svoj praznik! M. BOŽIČ
Šmarje pri Je/šah
OBSUUILI PKUGKAM
0 II. seja občinske konference ZKS Šmarje pri Jelšah je pote-'
kala v znamenju že znanih problemov in težav.
® Seji sta prisostvovala predstavnik CK ZKS Peter Toš in na-
mestnik sekretarja medobčinskega komiteja ZK Emil Roje.
@ Idejno izobraževanje v občini in kritika magistrature Vinka
Prologa o razvojnem programu Kozjanskega.
Kakor že tolikokrat, so se
šmarski komunisti tudi to-
krat dotaknili vprašanja anga-
žiranosti komunistov pri reše-
vanju perečih vprašanj v sa-
moupravljanju in ugotovili, da
je vloga komunistov še vedno
premajhna kljub določenim
uspehom, ter da se najakut-
nejši problem občine, social-
na diferenciacija, obravnava
vse preveč deklarativno. Ugo-
tovili so, da pri delu manjka
konkretne akcije in da so pri-
prave na posamezne odločitve
predolge in prezapletene.
Komunisti so pohvalili od-
lično organizacijo splošnega
ljudskega odpora, grajali pa
so premajhno idejno skrb za
mladega človeka ter preskro-
mno osveščenost ljudi v pro-
izvodnji. Zato so sprejeli
družbeni sporazum o izobra-
ževanju mladih kadrov v obči-
ni skupaj z vsemi ostalimi de-
lovnimi ljudmi. Sprejet je bil
tudi družbeni sporazum o šti-
pendiranju in kreditiranju
učencev, ki ga bodo podrob-
neje še izdelali, hkrati s tem
pa so obravnavali program iz-
obraževanja za naslednje ob-
dobje.
Šmarski komunisti so na
svoji drugi seji konference ZK
ostro obsodili Prelogov Raz-
vojni program Kozjanskega,
ker menijo, da slednji peha
Kozjansko v še večjo odmak-
njenost in revščino.
Svoje mesto v razpravi so
dobila tudi ustavna dopolnila
XXI., XXII., m XXIII. zvez-
ne ustave, svoj delež k obraz-
ložitvi pa je prispeval tudi
Peter Toš. M, Strašek
Danes boste srečali v Naših znancih nov obraz: Draga Bradača.
Prepričani smo, da boste, dragi bralci, z zadovoljstvom prisluh-
nili njegovemu pripovedovanju o mnogih zanimivih dogodivščinah
in Uudeh.
Nova rubrika Kam po osnovni šoli pa je deležna prvega od-
ziva. Pisma z prašanji prihajajo na uredništvo. V eni izmed pri-
hodnjih številk bo naš sodelavec odgcrooril na zastavljena vprašanja
učencev in dijakov.
Zaradi aktualnosti smo morali nekoliko spremeniti 17. stran,
kjer smo vam pripravili reportažni zapis Eksplozija v centru Celja.
Spomnili smo se tudi šestdesetletnice rojstva Borisa Kidriča
in odšli na Knežec. Obiskali smo Kidričevo hišo. O tem obisku
piše Milenko Strašek.
Pa še nekaj, dragi bralci. Začenjamo z akcijo Novi tednik v
vsak dom. Priporočite sosedu, da tudi njim poštam Tednik naj-
boljši prijatelj. Tako bo družina sodelavcev in bralcev NT še večja.
Zaradi tehničnih razlogov je danes odpadla rubrika Njihovo
življenje je materinstvo. Prihodnjič pa bo spet vse v redu.
VAŠ UREDNIK
2. stran
NOVI TEDNIK
Št. 15 — 13. april 1972
prometne nesreče
OBA Z BATERIJAMI
FRAJSIC BLEKAO, 44, iz Sp. Pobrežja v Mozirju, je
vodil ponoči vprego proti domu in svetil z baterijsko sve-
tilko, kot je sam povedal. Nasproti mu je pripeljal mope-
dist brez luči FRANC SKOK, 21, s Homec Brda, ki si je
prav tako svetil z baterijo. Prepozno je opazil vprego in
ostro zapeljal v desno. Pri padcu se je laže poškodoval.
ZARADI DEŽJA V SMRT
FRANC REZAR, 3o, iz Proseniškega, je vozil s tovor-
njakom iz Arje vasi proti Velenju pc skrajni desni strani
vozišča. V Bevčah mu je pripeljal nasproti s poni ekspre-
som BRANKO AVBRKHT, 15, iz Pirešic« 7. Zaradi dežja
je imel na glavi in ramenih polivmil. Verjetno je zato
nenadoma zavil na levo polovico ceste in trčil v blatnik
avtomobila. Vrglo ga je petnajst metrov naprej. Zaradi
hudih poškodb so ga odpeljali v celjsko bolnišnico, ven-
dar je takoj po prevozu umrl.
VERIGA
ALOJZ ZALESNIK, 53, iz Skorna pri Šoštanju, se je
peljal proti Gorenju. Med vožnjo po klancu navzdol je
izpadla veriga kolesa. Zavil je na levo in padel. Izpahnil
si je levo ramo in dobil pretres možganov.
RDEČA LUČ SEMAFORJA
ERNESTA HORVAT, 29, iz Stopč pri Grobelnem, je
nosila v naročju dveletnega sina BOGDANA in na Kersni-
kovi ulici v Celju prečkala križišče v času, ko je gorela
na semaforju rdeča luč. Po Gregorčičevi ulici je pripeljal
z osebnim avtomobiloim ANTON PLEVNIK, iz Celja, ki
jo je zadel in zbil na pločnik. Horvatova je bila teže po-
škodovana, otrok pa je dobil nekaj odrgnin.
OTROK UMRL
SLAVICA JERAJ, 18, iz Sp. Pobrežja, je peljala z oseb-
nim avtomobilom proti Mozirju, ko je v Letušu nenado-
ma stekla z leve na aesno stran ceste petletna HELENA
OMLADIČ, iz Letuša. Voznica jo je kljub umikanju in
zaviranju zadela. Zaradi notranjih poškodib so deklico
odpeljali v bolnišnico, kjer je umrla.
IZSILJEVANJE V ŠOŠTANJU
OLGA SVEČNIK, iz Velenja, je vozila z osebnim av-
tomobilom po prednostni Levstikovi ulici v Šoštanju, ko
je po neprednostni cesti Lole Ribarja pripeljal z osebnim
avtomobilom LJUBOMIR LAZOVIC, 37, iz Nevesinja. in
izsiljeval prednost. Voznico so huje poškodovano prepe-
ljali v bolnišnico Slovenj Gradec.
PREVEČ V LEVO
IGNAC MIKULJAN, 35, s Sv. Eme pri Šmarju, se je
pripeljal s kolesom na pomožni motor po stranski cesti
in v Sodni vasi zavil na desno. Zaradi hitrosti je zapeljal
preveč na levo in tako trčil v osebni avtomobil JOŽETA
BRKLJAJIČA, iz Orne na Koroškem. Mikuljana so odpe-
, . Lv,ijS):i:o bolnišnico, kjer so ugotovili, da je dobil
.'jL,kodbe.
NA POKROV MOTORJA
DRAGAN STIPČIČ, 29, začasno stanujoč v Grižah, se
je peljal ponoči proti Vranskemu s kolesom brez prižgane
luči in odbojnega stekla. V Drešinji vasi je nenadoma zavil
v levo, ko je pripeljal za njim z osebnim avtomobilom MI-
HA GUBENŠEK, iz Žalca. Avtomobilist je zadel kolesarja.
Vrglo ga je na pokrov motorja m nato na cesto. Dobil je
hude telesne poškodbe. Lažje je bil poškodovan tudi Gu-
benšek.
TRČENJE V LAŠKEM
AVGUST UKMAN, 22, iz Hude jame, se je peljal z mo-
pedom iz Rečice proti Laškemu ter se hotel pri železni-
škem nadvozu vključiti v promet na cesti II. reda. V tem
trenutku je po njej pripeljal m.otorist DRAGUTIN BELO-
ŠEVIČ iz Krapine, ki je zavil in čelno trčil v mopedista.
Pri padcu sta se oba laže poškodovala.
PREKRATKA RAZDALJA
ALOJZ ŠKOFLEK, 30, iz Vin pri Strmcu, je vozil s to-
vornim avtomobilom iz Celja proti Vojniku in v Škofji
vasi zaustavil na skrajni desni strani ceste. Vozil je asfalt-
no maso, ker so tu krpali cesto. Za njim je pripeljal v pre-
kratki varnostni razdalji mopedist ALBIN MLAKAR, 43, iz
Rov, ki se je zaletel v zadnji del tovornjaka. Dobil je težke
telesne poškodbe.
PRED ZAPORNICAMI
DRAGO ZUPANC, 22, iz Pesja, je stal s tovornjakom na
cesta IV. reda v Pesjem pred zaprtimi železniškimi zapor-
nicami tako, da je približno meter avtomobila segal na ce-
sto II. reda na desni strani. Iz Velenja se je pripeljala s
kolesom na pomožni motor BERNARDA LOČ AN, iz Topol-
šice, ki je 15 metrov pred tovornjakom močno zavrla na
peščeni cesti. Pri padcu se je teže poškodovala.
CELJE
Poročilo se je pet parov,
od teh: VID ŽIŽEK, Rasva-
nje in GRETA BRILE J, Ce-
lje; MARJAN PAJK, Javor-
nik in MARIJA UZMAH,
Šentjur; LEON LISEC, Trat-
na pri Grobelnem in NEŽA
GORJUP, Store ter MILAN
KROFLIC, Prožinska vas in
ZLATKA BUSER, Celje.
ŽALEC
IVAN ZBOLŠEK, 23 in
MARIJA CEDE, 22, oba Iz
Založ.
CELJE
21 dečkov in 26 deklic.
ŠMARJE PRI JELŠAH
1 deklica.
CEIJE
FRANČIŠKA ŠMARCAN,
67, Rožri vrh; FRANC MU-
LEJ, 36, Polžanska vas; NE-
ŽA KUMAR, 68. Celje; VIN-
KO SUŠIN, 53, Celje; KA-
REL LESKOŠEK, 66, Marija
Gradec; JANEZ STRGAR, 62,
Šmarje; FRANC MIRNIK,
35,     Radovljica;     NATAŠA
SKALE, 1 dan, Celje; MAR-
JETA KOZINC, 2 dni, Metod
vrh; ALOJZIJA PERNEK, 10
mesecev, Jelovica; MELHI-
OR KORSIC, 85, Rečica pri
Laškem; ANTON AJDNIK,
71, Bezina; IVAN VIDMAR,
59, Celje; ANA JOST, 85, Te-
harje in KARL GROBEL-
NIK, 87, Šmartno v Rožni
dolini.
GORNJI GRAD
MATIJA PODLINŠEK, 88,
soc. podpiranec, Gornji grad
in JOŽE SLATINŠEK, 75,
kovač, Bočna.
ŠMARJE PRI JELŠAH
GREGOR BOŽIČEK, 80,
Zadrže; RUDOLF GAJSEK,
70, Gabrovec pri Kostrivnici;
EVSTAHIJ KUŠTEK, 76,
Podsreda in FRANC URŠIC,
78,  Trebče.
ŽALEC
PAVLA VIŠNAR, 65, upo-
kojenka, Dobriša vas; MA-
RIJA BRACIC, 44, soc. pod-
piranka, Košnica; FRANC
ARNŠEK, 58, upokojenec,
Dobrna In IVAN KLINC, 81,
upokojenec, Žalec.
KINO  UNION:
13. aprila še angleški bar-
vni film DOKTOR V ZA-
DREGI od 14. do 17. apri-
la danski barvni film JAZ,
ŽENSKA III. del od 18.
aprila španski barv-
ni film ČAROBNA LJUBE-
ZEN.
KINO METROPOL:
od 15. do 18. aprila franco-
ski barvni film ZAKON V
PEKOSU od 19. aprila da-
lje     italijansko-framcoski
barvni   film   »MAČKA   Z
DEVETIMI   REPI.
KINO DOM:
do 16. aprila francosko-ita-
lijanski barvni   film   LOV
NA  ŠEFA  TOLPE,
od 17. do 19. aprila jugo-
slovanski film DNEVI MI-
NEVAJO.
SLG
Petek, 14, aprila ob 17.30
Horvath: FIGARO SE LO-
ČUJE — zaključna pred-
stava za Dan železničarjev.
Sobota, 15. aprila ob 10. uri
Turgenjev: MESEC DNI NA
KMETIH za 2. šolski abon-
ma in in izven, ob 15.30
isto delo za 1. šolski abon-
ma m izven.
Ponedeljek, 17. aprila ob 19.30
Ehot: UMOR V KATE-
DRALI — gostovanje v
Trbovljah.
Torek, 18. aprila ob 19.30
Calderor..: ŽIVLJENJE JE
SEN za torkov abonma in
izven. V vlogi kralja Bazi-
lija nastopa Polde Bibič,
član MGL.
Sreda, 19. aprila ob 17. uri
ŽIVLJENJE JE SEN abon-
ma za upokojence in iz-
ven. V vlogi kralja Bazilija
nastopa Polde Bibič, član
MGL.
DEŽURNA LEKARNA
Do sobote, 15. aprila do
12. ure jn dežurna Nova le-
karna, Tomšičev trg 11, od
sobote dalje pa lekarna Cen-
ter, Vodnikova 1.
RAZSTAVA
v gledališkem foyerju je do
20 aprila odprta od 9. do
12. ter od 14. do 20. ure
razstava eksponatov tovarne
kovanega orodja Zreče.
Vinko Sušin
želja, ki ga je zadnji
čas povsem prevzela, se
mu ni izpolnila. Samo še
pol leta je hotel hiti mea
alctivnimi delavci in po-
tem po štiridesetih letih
dela oditi v pokoj. Toda,
smrt je bila hitrejša. Vin-
ko Sušin, nazadnje šef že-
lezniške postaje v Žalcu
je po kratki in težki bo-
lezni umrl v šestdesetem
letu starosti.
Se pred vojno, 1936. le-
ta, je končal višjo žele-
zničarsko šolo v Beogra-
du. In potem je bil vsa
leta zvest svojemu pokli-
cu. Največ let je prebil
kot vlakovni odpravnik,
bil je tudi pomočnik šeja
celjske postaje, pomagat
pri mladinskih aeiovnin
akcijah pri gradnji novih
železniških prog itd. Zad-
njih devet let je bil šef
postaje v zalcu.
Njegovo delo pa m osta-
lo samo na poklicnem
področju. Izredno deta-
ven in vesten je bil tudi
v športnem življenju. Bil
je član upravnega odbora
železničar skega športnega
društva Celje, še posebej
aktiven pa med nogomet-
nimi delavci.
DELAVSKA
UNIVERZA
Celjska Delavska univerza
priredi v sredo, 19. aprila
ob 19.30 v Narodnem domu
predavanje, spremljano z
okoU 200 barvnimi diapozi-
tivi »Potovanje po sončni
Italiji«. Predaval bo profe-
sor Mirko Kambič. Vstop je
prost.
Mitja (2)
Umnik
kam po osnovni šoli?
V našem prvem sestav-
ku smo prejšnji teden
spregovorili predvsem o
možnostih za vključitev
mladine, kot jih nudi že-
lezarna štore. S tem v
zvezi naj še povem, da bo
celjski zavod za zaposlo-
vanje v sodelovanju z že-
lezarno štore in štorskim
šolskim centrom organizi-
ral to soboto, 15. aprila,
strokovno ekskurzijo v že-
lezarno in omenjeni šol-
ski center, seveda po po-
prejšnjih dogovorih z ne-
katerimi osnovnimi šola-
mi. Za danes sem vam
pripravil krajši pregled o
potrebah po kadrih, to je
o učnih mestih na širšem
celjskem območju. Da ne
bo koga motil naslov, naj
takoj razložim, zakaj go-
vorim o učnih mestih in
štipendijah. Nekatera pod-
jetja sklepajo učne pogod-
be — govorimo torej o
učnih mestih, druga pa
štipendijske pogodhe, za-
to tedaj govorimo o razpi-
sanih štipendijah za dolo-
čene poklice. V bistvu gre
za eno in isto stvar — za
učence v gospodarstvu ali
po starem nazivu: za va-
jence.
Kot vsako leito so tudi
letos zavodi za zaposlova-
nje od delovnih organizar
cij zbrali podatke o pro-
stih učnih mestih oziroma
o predvidenih štipendijah
za različne poklice. Naj-
prej bodo navedeni po-
samezni poiklici, poleg
njih pa imena podjetij,
na katera je treba naslo-
viti prošnje za sprejem v
uk oziroma zaprositi za
štipendijo.
STROJNI KLJUČAVNI-
ČAR — EMO, Žična, Utež
Tovarna volnenih odej
Škof j a vas, Cinkarna, Klju-
čavničar, Merx, Ingrad, Li-
bela. Klima, železarna Što-
re, Rudnik rjavega premo-
ga Laško, Elkov Laško,
Peta Radeče, Obnova Ra-
deče, Komos, Kostroj —
oba Slov. Konjice, Kova-
ška industrija Zreče, Al-
pos Šentjur, Keramična
industrija Liboje, Tekstil-
na tovarna Prebold, Ju-
teks Žalec, Usluge Polze-
la, Sigma Žalec, Tovarna
nogavic Polzela, Hmezad,
Zarja Žalec, Ferralit, SIP
Šempeter in ROSLA Rog.
Slatina. — AVTOMEHA-
NIK, AVTOKLEPAR, AV-
TOELEKTRIKAR in AV-
TOLIČAR: Avto Celje, In-
grad, Hotko Vojnik, Pre-
vozništvo Celje, Ceste in
kanalizacija Celje,   AMD
šlander Celje, Merx, Gor-
jak Trnovlje, Grajžl Ce-
lje; Obrtno kom. podj.
Rog. Slatina, Hmezad,
Kom. podjetje Laško,
Drešinja vas, Sevčnikar
Polzela. — KLEPAR, KO-
VAČ, ŽELEZOKRIVEC:
Štok Celje, Ingrad, LIK
Savinja, železarna štore.
Ključavničar Celje, Obno-
va Celje, Livarna Vitanje,
Komos Slov. Konjice, Spi.
gradb. podjetje Rog. Sla-
tina, Keramična industri-
ja Liboje, Zarja Žalec,
Kovač Žalec, Urankar Go-
milsko. — VODOVODNI
INSTALATER, MONTER
OGREVALNIH NAPRAV:
Ingrad, Klima, Slemenšek
Celje, Jane Celje, štok Ce-
lje, železarna štore. Klju-
čavničar, Kom. podjetje
Laško, Sigma Žalec. —
STRUGAR, REZKALEC,
ORODJAR: EMO, Železar-
na štore, Libela, Javoršek
Celje, Komos Slov. Konji-
ce, Kostroj, Kov. ind. Zre-
če, Alpos Šentjur, Rosla
Rog. Slatina, Obrt. kom.
podjetje Rog. Slatina, Ru-
dnik rjavega premoga La-
ško, Ferralit, SIP Šempe-
ter. — ELEKTROMEHA-
NIK, RADIOMEHANIK,
ELEKTROMONTER, OB-
RATNI       ELEKTRIKAH,
ELEKTROINSTALATER:
Jane Celje, Merx, Elektro-
signal Celje, Železarna
štore, Tovarna voLnemli
odej škofja vas, žična,
EMO, LIK Savinja, Črn-
kama, Ingrad, . Libela,
Elektro Celje, Valenšsk
Celje, Kostroj, Obrtno ko-
munalno podjetje Rog.
Slatina, Komunalno pod-
jetje Laško, Rudnik rjave-
ga premoga Laško, Tek-
stilna tovarna Prebold,
Juteks Žalec, Krajšek Ža-
lec, Ivane Žalec, Tovarna
nogavic Polzela. — TI-
SKAR: Aero Celje. —
ZLATAR: Zlatarna Celje.
— MIZAR, TESAR, KRO-
VEC: Kraljic Arclin, In-
grad, Oprema Celje, Ta-
petništvo Celje, Spi. vod-
na skupnost Celje, Mizar-
stvo Rog. Slatina, LIP
Slov. Konjice, Kongrad,
Alpos Šentjur, Spi. gradb.
podjetje Rog. Slatina, Hra-
stelj Laško, Lesna galan-
terija Rim. Toplice, Peta
Radeče, Gradnja Žalec,
Poteko Griže, Stmad Ta-
bor, Obrtnik Prebold, Zar-
ja Žalec.
Toliko za danes, prihod-
njič pa še o ostalih po-
klicih in morda že kaj od-
govorov na vaša vpraša-
nja. Pozdravljeni in pišite
5t. 15 — 13. april 1972
NOVI TEDNIK
3. stran
talec
PROTI RAZLIKAM
• Po vsestranski razpravi v vseh družbeno političnih
organizacijah v občini Žalec je skupščina občine na zad-
nji seji sprejela konkreten akcijski program za odpravo
vzrokov za socialno razlikovanje občanov.
• V akcijskem programu so konkretno obravnavani
posamezni vzroki, podrobno pa so obdelana vsa področja
družbeno ekonomskih odnosov, ki spodbujajo prevelike
socialne razlike med občani žalske občine.
• Da pa ne bi ostalo samo pri praznih besedah, da
ne bi ostalo samo pri tem, da nekaj ugotavljamo, nič pa
ne storimo, so v akcijskem programu navedeni tudi no-
silci posameznih akcij, ki jih bo v prihodnjem obdobju
potrebno sprejeti za odpravo prevelikih socialnih razlik.
Akcijski program skupščine je pomembna osnova takih
prizadevanj.
Odlocilini razlogi, ki spod-
jujajo socialne razlike, leže
se v temeljih žalskega gospo-
jarstva, ki kljub napredkom
in prizadevanjem še vedno
nosi pečat kmetijske proiz-
mdnje. saj je delež te pano-
je v strukturi celotnega go-
spodarstva skoraj trikrat
večji kot v Sloveniji. Ne kaže
posebej razglabljati o tem,
da je kmetijstvo relativno
nizko akumulativno, da mo-
dernizacija vse prepočasi na-
preduje, po drugi strani pa
intenziiikacija proizvodnje
sprošča delovno silo, kar se
kaže v upadanju števila za
poslenih v celotnem gospo
darst-vu.
Posebej velja podčrtati na-
pore odgovornih v žalski ob-
čini, ki so pripeljali tako da-
leč, da ima j p vse (!) delovne
organizacije izdelane progra-
me svojega nadaljnjega raz-
voja. To je nedvomno solid-
na pot učinkovitega razreše-
vanja mnogih problemov ce-
lotnega gospodarstva.
Velike razlike v produktiv-
nosti dela povzročajo razlike
v osebnih dohodkih, zato
spada med najpomembnejše
naloge prizadevanje po čim-
prejšnjem t«r čimuspešnej-
šem saniranju nizko produk-
tivnih organizacij. Za to pa
bo potrebno iskati potrebna
sredstva tudi zunaj občinskih
meja. Predvsem gre za večjo
vlogo Ljubljanske banke, Iti
je po skupni ocem doslej
plasirala na to območje pre-
malo sredstev, svoje pa mo-
ra prispevati tudi republiški
rezervni sklad.
Akcijski program skupšči-
ne ugotavlja, da je pomerab
no žarišče socialnih razlik v
politiki razdeljevanja osebnih
dohodkov. Zato se v celoti
zavzema za to, da se čimprej
in dosledno uresničijo saimo-
upravni sporazumi, ki pred-
stavljajo pri teh prizadeva-
njih pomemben dejavnik po--
stopnega odpravljanja neu
pravičenih razlik.
Razumljivo je, da tudi ne-
urejene razmere t-er neenot-
nost meril pri davčni politi
ki pogojuje mnoge probleme
na področju obrti in zaseb-
nega kmetijstva. Akcijsk:
program se zavzema za po-
enotenje meril v sklopu re-
publike, medtem ko bo na
področju kmetijstva potrebno
sedanji davčni sistem v ce-
loti nadomestiti s sodobnej-
šim in objektivnejšim — to
je obdavčenje po dohodku.
Še posebej bo potrebno pri
tem misliti na to, komu pred
stavija kmetijstvo osnovni vir
sredstev za preživljanje, ko-
mu pa le dopolnilni.
Relativna nerazvitost go-
spodarstva z mnogimi pro-
blemi pa seveda pogojuje
to, da   se   mnogi   problemi
odražajo tudi v vseh ostalih
sferah družbenih odnosov
Že samo dejstvo, da občani
z mnogimi samoprispevki
omogočajo izgradnjo objek-
tov družbenega standarda,
kaže na izredno omejene pro-
računske zmožnosti. Po dru-
gi strani pa vpliva na pora-
zdelitev celotnega dohodka v
občini v korist tega področ-
ja. Problemov pa nikoli ne
zananjka. Vedno se porajajo
nove potrebe, ki jih je po-
trebno zadovoljevati.
Taka situacija se odraža
tudi na področju vzgoje in
izobraževanja. Vsa prizadeva-
nija vodijo v zananjševanje
osipa in izboljšanje izobra-
zbene in kvalifikacijske struk-
ture zaposlenih. V celotnem
.gospodarstvu občine je kar
56,7 odstotka zaposlenih ne-
kvalificiranih in 28,7 odstot-
ka polkvalificiranih delavcev
še vedno pa ni zadovoljiva
izobrazba vodstvenih delav-
cev, saj je med njimi kar
precej takih, ki nimajo ustre
zne strokovne izobrazbe.
Da bi vsaj delno izboljšali
materialni položaj sociaino
najbolj ogroženih kategorij
občanov, so v akcij skenri
programu zapisali, da je po-
trebno nemudoma podvzeti
ukrepe, ki bodo zagotovili
potrebna sredstva za poviša-
nje raznih oblik pomoči in
priznavalnin.
In ob koncu naj zapišemo
le še to: vsi dejavniki v ob-
čini skupaj in vsak na svo-
jem področju so odgovorni
za dosledno izvajanje postav-
ljenih nalog brez odstopanja
.Spričo podpore, ki jo je
program doživel pri vseh
družbeno pK)litičnih dejavni-
kih v občini, je realno pri-
čakovati, da bodo številne
naloge v prihodnjem obdob-
ju tudi dosledno uresničene.
BERNI STRMČNIK
Mlacfi govorijo
priprave na praznike
Rudolf Petan
Irena Videnšek
Franc Macuh
2e se bližamo praznikom,
UstarKJvitvi OF, 1. maju in
Titovemu rojstnemu dnevu.
Vemo. da so v vseh kolekti-
vih nosilci priprav na prazno
Vanja mladinske organizacije,
Zato smo stopili v podjetje
Kost roj v Slovenskih Konji
cah. da tam povprašamo,
kaj oni pripravljajo za te
praznične dni.
RUDOLF PETAN, predsed
nik mladine v Kostroju: »V
stik smo stopili s predsedni-
kom sindikalnega sveta in z
našim vodstvom, da se po-
nienimo glede bližnjih pro-
slav. Domenili smo se, da
bomo vsa državna praznova-
nja združili z domačo prosla-
vo, dvajseto obletnico pod-
jetja in z otvoritvijo nove ha-
le. Ker pa se nam je delo pri
ftovi hah zavleklo, še danes
ne vemo, ali bomo /xl.ij na-
ša praznovanja združili ali
ne. Malo bomo še počakali z
odločitvijo.«
FRANC MACUH, delavec in
član mladinske organizacije v
Kostroju: »Pri nas je že vsa
leta običaj, da zadnji delov-
ni dan pred prvim majem na-
redimo malo proslavo, kjer
spregovore naši vodilni iz
podjetja. Vsi prostori so
okrašeni, za kar že vsa leta
nazaj skrbimo mladi. Lani je
za praznik prvega maja od-
šel ves kolektiv na pilmik v
naravo, kjer so se imeli zelo
lepo. Potem smo tam imeli
proslavo in združili koristno s
prijetnim.«
IRENA VIDECNIK, admi-
nistratorka in članica mladin-
ske organizacije v Kostroju:
»že nekaj let izdajamo bilten;
kjer so objavljeni prispevki
vseh članov. Med prispevki
imajo več prostora sestavki o
prazničnih dnevih in prazno-
vanjih v tem času. Podana je
kronika našega dela, ker mi-
slim, da z dobrimi delovnimi
uspehi največ prispevamo k
praznikom, ki se nam bližajo.
V dogovoru z občinskim
komitejem vsako leto zažiga-
mo kresove in verjetno nam
bo tudi letos pripadla ta
čast. Kot sta že tovariša po-
vedala, bi radi letos naša
praznovanja v podjetju zdru-
žili z otvoritvijo nove proiz-
vodne hale, kjer bomo izde-
lovali plastična okna. Še da-
nes mislim, da nam bo to tu-
di uspelo, drugače pa je bo-
lje, da z veliko proslavo po
6akamo.«
ŽELEZNIČARJI ZA PRAZNIK
V spomin na stavko ju-
goslovanskih železničarjev
in delavcev v prometu
sploh ter na žrtve, ki so
padle aprila 1920. leta na
Zaloški cesti v Ljubljani,
praznujejo železničarji 15.
april kot svoj praznik.
Na ta dan so se skrbno
pripravili tudi železničarji
celjskega vozlišča. Prve
prireditve so že za njimi.
V glavnem so bila to
športna tekmovanja med
ekipami celjskega in ma-
riborskega vozlišča.
Včeraj    dopoldne    so
imeli lepo svečanost v
domu JLA v Celju, kjer
so podelili 42 srebrnih in
87 bronastih znakov ti-
stim članom, ki so ^'csti
železničarskemu poklicu
že dvajset oziroma deset
let. Vse nosilce zlatega
znaka, za nad tridesetlet-
no delo med železničarji,
med njimi tudi dvanajst
iz celjskega območja, pa
so povabili na sprejem v
Ljubljano.
Današnji spored prire-
ditev v počastitev 15.
aprila bodo nadaljevali z
nogometno tekmo med
celjskimi in mariborskimi
železničarji. Srečanje bo
ob 16.30 pri Skalni kleti.
Jutri, v petek, 14. apri-
la, bo ob 16. uri komemo-
racija na peronu celjske
železniške postaje, po pro-
menadnem koncertu god-
be na pihala France Pre-
šeren pa si bodo v Slo-
venskem ljudskem gledali-
šču ogledali veseloigro
>)Figaro se ločuje«.« Zve-
čer bodo imeli v domu
JLA še družabno sreča-
nje. MB
Laško
Na nedavni drugi seji konference ZK v laški občini
so obravnavali tudi organiziranost, socialno strukturo in
gibanje članstva ZK v občini Laško. Komisija za organizi-
ranost in statutarna vprašanja je pripravila analizo, ki je
na seji konference sprožila precej živahno razpravo. Iz
obojega, analize in razprave povzemamo nekaj pomemb-
nih značilnosti, ki jim bo organizacija ZK v laški občini v
prihodnje morala posvetiti posebno pozornost.
POD DROBNOGLEDOM
v občini Laško je v ZK
vključenih 552 članov ali
okoli 3 odstotke vseh v ob-
čini živečih občanov, kar je
seveda nižje od jugoslovan-
skega po\'prečja. še bolj kot
ta povprečnost zaskrbljuje
dejstvo, da je število članov
od lanskega januarja do de-
cembra padlo za 17 izklju-
čenih, 18 samo-zoljno izsto-
plih, 12 črtanih iz evidence
in 4 umrlih. Sprejetih je bilo
lani le 5 novih članov, odse-
lilo se jih je iz občine 25.
k sreči pa prisililo 34. V
primerjavi z osipom 51 čla-
nov je 5 novih zelo skromen
uspeh, čeprav je res, da so
pred dvema letoma organiza-
cije sprejele precej več no-
vih — kar 33
Dokaj neugodna slika je
tudi slika o številu komuiti-
stov med neposrednimi pro-
izvajalci. Izstopata samo or-
ganizaciji v radeški KORI,
z malone 15 odstotki in Pa-
pirnica z malo manj kot 13
odstotki, včlanjenih v ZK.
Med večjimi delovnimi or-
ganizacijami imajo v ZK
vključenih v odstoiikih mno-
go manj neix>srednih proiz-
vajalcev, in sicer: v Rudni-
ku okoli 4 odstotke, v Pi-
vovarni 3,5, v VOLNI 1,7. v
BOR-u 1 odstotek, v radeški
PETI pa niti cel odstotek.
Nekatere delovne organizaci-
je, zdravilišče, komunalno
podjetje^ gostinsko podjet-
je »Savinja« m stanovanjsko
podjetje, pa sploh nimajo v
svojih vrstah niti enega člana
ZK.
Analiza ugotavlja, da je z^
izkljiJčitev najpogostejša vzrok
kršitev statutnih določil in
da je bilo največ izključenih
v terenski organizaciji Laško.
Od 18 samovoljnih izstopov
iz ZK je nekaj dolgoletnih
članov, znanih borcev NOB
in njihovih družinskih član-
nov, kar je vredno poseb-
nega pomisleka, saj gre za
izjemen primer v vseh po-
vojnih letih.
Najš.tevilnejša socilana sku-
pina komunistov v laAki ob-
čini je brez dvoma na pod-
ročju prosvete. 51 članov je
iz vrst kulture in prosvete in
ker v laški občini ni kul-
turnih institucij, je jasno, da
gre predvsem za prosvetne
delavce.
Po panogah gospodarstva
pa je najbolj šibko zastopano
kmetijstvo, ki v vsej občini
vključuje le okoli 15 član-
nov. Od teh je večji del za-
poslen na posestvu KPD v
Radečah. Če si to skupino
podrobneje oglodamo, bomo
u-gotovili, da je v občini 5
članov ZK^ ki so zasebni
kmetje in le dva delavca pri
Kmetijski zadrugi, pa še ta
sta vključena v terensko or-
ganizacijo v Jurkloštru.
Kakšna je ob teh pokaza-
teljih naloga občinske orga-
nizacije ZK m nekaterih os-
novnih organizacij, je pov-
sem jasno. Na II. seji kon-
ference ZK v občini so sto-
rili priv korak s tem, da bo-
do v naslednjih dneh
novili dve novi organizacija,
in sicer v okviru podjetja
»Merx« in trgovskega pod-
jetja Radeče. Okrepiti os-
novne organizacije predvsem
z neiDosrednimi delavci je
nadaljna naloga, nekoliko
dolgoročnejši pa je sklep, da
si je treba z vsemi močmi
prizadevati, da s sprejemom
novih članOv v doglednem
času dobijo organizacije ZK
vse delovne organizacije, ki
zaposlujejo vsaj 30 ljudi. Tej
nalogi se bo posvetila poseb-
na komisija najodgovornej-
ših komunistov v občini.
J. KRAŠOVEC
Zveza mladine
O VAJENCIH
Mladinska konferenca v
Žalcu je pred dmevj pretresa-
la aktualno problematiko u-
čencev v gospodarstvu. Ugo-
tovili so, da tako v družbe-
nem, kakor tudi v privatnem
sektorju (zlasti še v tem)
čestokrat niso izpolnjeni vsi
z zakonom določeni pogoji, v
katerih se morajo učiti ut-en-
ci v gospodarstvu. Niso do-
sledno urejena pogodbena
razmerja, nagrade so običaj-
no izpod predpisanih višin,
mnogokrat pa morajo vajenci
delati tudi preko normalno
določenega delovnega časa.
Niso pa redkj primeri, ko
za to ne dobijo nobenega do-
datnega zaslužka. Mnogo pro-
blemov nastopa tudi v zvezi
z dopusti.
Na sestani/cu so sklenili,
da mora oddelek za delovna
razmerja pri občinski skup-
ščini sproti bdeti nad izvaja-
njem zakonskih določil glede
učencev v gospodarstvu. Do-
l(x>ene probleme pa morajo
urediti v delovnih organiza-
cijah v njihovih »tomouprav-
nih aktih. Predvsem gre sa
neurejeno vprašanje regresov
za prehrano, prevoz in .seveda
tudi dopuste. Mladi pa so
opozorili tudi na nekatere
probleme strokovnega šola-
nja, med drugim tudi pro-
blem nadaljevanja šolanja u-
čencev v gospodarstvu na viš-
jih in visokih šolah, opojzori-
li pa so tudi na pomanjkanje
mnogih učbenikov ter na ne-
ustrezne programe za posa-
mezna poklicne skupine. O
vseh teh vpra,šanjih so ob-
vestili republiški Zavod za
šolstvo, s prošnjo, da se lo-
tijo reševanja tudi teh zah-
tev.
Med pomembnejše zaklju
čke .spada tudi odločitev, da
bodo v prihodnjem obdobju
v občini formirali mladinski
akit.iv vajencev. Izrekli pa
so tudd precej kritik na ra-
čun mentorjev v delovnih or-
ganizacijah, saj S5 je med
drugim tega pomembnega se-
stanka udeležilo le skromno
število vseh povabljenih men-
torjev. B.   Strmčnik
4. stran
NOVI TEDNIK
St. 15 — 13. april 1972
delovni načrt
szdl sprejet
Žalec
Minuli teden je bila v Žal-
cu' tretja redna seja Občin-
»ke konferMice SZDL. Osred-
nja točka dnevnega reda je
bila posvečena nekaterim ak-
tualnim problemom razvoja,
uspehov in dosežkov v os-
novnem Šolskem ter otroš-
kem varstvu v lanskem letu.
Uvodne misli k izredno boga-
temu gradivu, ki so ga člani
konference prejeli vnaprej,
je podal podpredsednik ob-
činske konference SZDL ZO-
RAN RAZBORŠEK. V boga-
ti in obsežni razpravi so ude-
leženci opozorili na neka-
tere Se nerešene probleme,
ob koncu te obravnave pa so
imenovali posebno petčlansko
komisdjo, ki mora pripraviti
dokončna besedila na konfe-
renci izoblikovnih stališč.
Sprejeta stališča bodo po-
sredovali občinski skupščini
ter tistreznim republiškim or-
ganom, ki lahko kakorkoli
pripomorejo k še hitrejšemu
razvoju na področju vzgoje
in izobraževanja v žalski ob-
čini.
Konferenca je spregovori-
la tudd o problematiki social-
nega razlikovanja ter pri tem
v celoti podprla stališča I.
seje občinske konference ZKS
ter akcijski program, ki ga je
v zvezi s temi pu-oblemi pred-
časno že sprejela občiinska
skupščina občine Žalec.
Sekretar občinske konfe-
rence SZDL IVO ROBIC pa
je obrazložil osnovna izho-
dišča letošnjega programa
dela občinske organizacije
SZDL in njenih organov. (M-
govome naloge pri uresirače-
vanju ustavnih dopolnil pred-
stavljajo izhodišče vseh dru-
gih nalog, ki se jim bo v
časv do prihodnjih skupščin-
skih volitev spomladi 1973 le-
ta posvečala organizacijam
SZDL. V najtesnejših stikih
z občani bo sproti spremlja-
la njihove potrebe in interese
ter skrbela, da bodo le te
tudi uresničevala preko naj-
različnejših oblik samouprav-
nega vključevanja občanov
v interesih in drugiih skupno-
stih.
Ob zaključku je konferenca
z dolgotrajnim ploskanjem
sprejela sklep, da se pre-
dlaga ustreznim zveznim or-
ganom, da se tovarišu Titu
vdrugič podeli naslov narod'
nega heroja.
B. S.
Krajevna skupnost Gaberje - Hudinja
• Zmotno misli, kdor je prepričan, da v mestnih krajevnih skupnostih ne poznajo
komunalnih problemov. Še bolj zmotno misli tisti, ki je prepričan, da le na deželi občani
prispevajo za ureditev cest in podobnih zadev. Tudi v tej krajevni skupnosti so občani že
prispevali za asfaltiranje, pa še kljub temu vedno poznajo makadam.
• Kdaj bodo v krajevni skupnosti GABERJE — HUDINJA dobili telefone, kdaj družbeni
oziroma obrtni center, kdaj kopališče oziroma rekreacijski center? Kdaj bodo končno uredili
Mariborsko cesto, ki je v tako klavrnem stanju, da je mestu v sramoto?
• Neizpolnjene obljube s strani občine slabo vplivajo na voljo občanov Tokrat je
zadnja priložnost, da dosledno izpeljemo sprejeti program ob samoprispevku, kajti če
občanom ne bodo lzf>olnjene obljube tudi sedaj, potem je njihovega zaupanja konec.
OSAMLJENI V PREDMEST-
JU
Težko je verjeti, pa vendar
je res ,da je na celotnem ob-
močju novega naselja Hudinja
en sam zasilni telefon v Mer-
xovi samop>ostrežni trgovina,
pa še ta je dosegljiv le fkd-
dnevi. Zunaj tega časa od tod
ni mogoče telefonirati. Kakor
da je to nekje v hribih, pa je
le tri kilometre iz mesta. Ni
obrtnikov, ni pošte, ni, ni, ni
— skratka nič ni! Le veliko
ljudi živi tod, ki družno ob
polni podpori krajevne skup-
nosti in tudi s samoprispevki
urejujejo svoje probleme. To-
da vsem pa le niso kos.
Kdaj bo torej ob samopo-
strežnici zrastel podoben cen-
ter, kot ga že imajo na Oto-
ku? Kdaj bodo dobili občani
tudi tu telefonske priključke?
Sicer pa niso v tem prede-
lu prikrajšani le za te stvari.
Pogled na »novo« Hudinjo
O rekreacijskem centru pod
Golovcem in o kopalnem ba-
zenu še sedaj ni ne duha ne
sluha in kot vse kaže bo ta-
ko tudi še dolgo ostalo. Imeli
so že skupen odbor s pred-
stavniki Dolgega polja, toda
samo odbor je premalo, časi,
ko so podjetja še dajala za
komunalne in druge proble-
me, so minili. Danes ne daje-
jo več.
. Kljub temu, da na Hudinji
raste lep nov vrtec, problemi
varstva še ne bodo rešeni, saj
so potrebe še vedno preveli-
ke, že sedaj bi kazalo raz-
mišljati -o načrtovanju nove-
ga, sicer bodo čez leta zopet
enake težave kot sedaj. Mor-
da še hujše.
Občani se hudujejo tudi na
sklad za urejanje mestnega
zemljišča, saj so prepričani,
da se sredstva trosijo nena-
mensko in bodo terjali po-
drobna pojasnila. Kajti do-
puščajo tudi možnost, da so
slabo obveščeni. Prepričani pa
so, da bi moralo priti več de-
narja tudi na periferijo, saj
bi namesto dveh plasti po
ulici na Otoku lahko naredili
vsaj eno na x"in območju. O
teh stvareh bo treba po-
meniti, zatijUjejo občani. In
verjetno imajo prav...
ODLOČANJE K OBČANU
Pomembne dosežke pa so v
tej krajevni skupnosti dose-
gU tudi na področju razvoja
samoupravnih odnosov. Reor-
ganizirali so SZDL, ustanovili
njene podružnice, vse s ci-
ljem, da bi se čimbolj pribli-
žali občanom, da bi lahko do-
sledno registrirali njihove in-
terese in potrebe in da bi le-ti
lahko čimbolj neposredno od-
ločali o vseh pomembnejših
zadevah. Vendar pa opažajo
med občani  določeno   neza-
upanje, nezaupanje predvsem
v nekatere službe občinske
uprave, nezaupanje, ki je re-
zultat neuresničenih obljub,
ki jih imajo sedaj že preko
glave, še so voljni delati in
sodelovati, zato je skrajni
čas, da ne zlorabijo njihovega
zaupanja ter dejansko izpelje-
jo vse tako, kot je bilo dogo-
vorjeno in obljubljeno.
V krajevni skupnosti delu-
jejo mnoga društva, v katerih
pa dejavnost -zamira, upada,
ker v glavnem životarijo ob
skromnih dinarjih, ki jih do-
bijo. Še najaktivnejša je Svo-
boda, oblaki pa se menda
zgrinjajo nad njihovo knjižni-
co . .
Uspehov m dosežkov jim v
zadnjih letih ne manjka. Vsi
so plod nesebičnega dela ob-
čanov, večine njih, mnogih
krajevnih funkcionarjev, ki že
leta opravljajo odgovorne
dolžnosti, veliko pa imajo še
tudi problemov. Onesnaženje
zraka je samo eden izmed
njih. Problem je že sedaj pe-
reč, kaj pa šele bo, ko bo
stekla proizvodnja titan-diok-
sida. Ta tovarna sicer res ne
bo onesnaževala okolja, če
bodo pravočasno namestili tu-
di čistilne naprave, je menda
nedavno tega izjavil odgovor-
ni funkcionar... kaj pa, če
jih ne bodo ...?
Pa cinkarniške barake. Oko.
li 15 družin živi takorekoč
sredi mesta v nemogočih raz-
merah. Mar resnično ni niko-
gar, ki bi se lotil tega proble-
ma? Cinkarna sama ga ver-
jetno ne more rešiti, drugi pa
se zanj ne zmenijo. V sramo-
to pa je vsem, tako enim kot
drugim! Roke na srce, tudi
kasarni nekaj novega ometa
pri njenem izgledu ne bi prav
nič škodovalo!
Trudijo se tod ljudje in si
prizadevajo, pa vendar imajo
neprijeten občutek, da so
malce zapostavljeni, da se jih
odriva, da niso vsega deležni
v tolikšni meri, kot občan:,ki
prebivajo v drugih predelih
mesta ob Savinji ... Je to res?
vse kaže, da je!
BERNI STRMČNIK
Franc Smodiš
Vid Jerič
VISOKI DAVKI
Na nedavnem zboru volil-
cev v Kalobju so občani
predvsem potarnali o davkih.
Razen tega pa so opozorili
tudi na slabo vzdrževanje
cest. Ni dolgo tega, kar je
bilo Kal ob je povezano s Šent-
jurjem z novo cesto in škoda
bi bilo, če bi cesta zaradi
slabega vzdrževanja propadla.
Mnogi pa so ob tem imeli v
mislih tudi cesto iz ^Šentjur
ja proti Planini, ki je »ena|
sama velika Iviknja«.
Z K v Celju
Program dela
v ponedeljek je komite
občinske konference ZKS Ce-
lje zaključil 1. sejo, ki so
io prekinili pred več kot
tednom dni zaradi predolge
štiriurne razprave o proble-
matiki dela sredstev obve-
ščanja v občini. Komite je
sklenil, da je potrebno raz-
pravo o politiki informira
nja nadaljevati in da bo s
predstavniki sredstev obve-
ščanja še več delovnih raz-
govorov.
Na ponedeljkovi seji pa so
člani komiteja sprejeli pro-
gram dela vseh komisij. De-
lovni programi izražajo e>o-
litično usmerjenost ZK v
celjski občini, kakor je bila
sprejeta na 1. seji občinske
konference ZK, in nekatere
konkretne naloge iz akcij-
skega  programa.
Na seji komiteja so spre
govorili tudi o nekaterih
drugih vprašanjih. Ob raz-
pravi o ekonomski in poli-
tični situaciji v EMO so so-
glašali, da morajo strokovne
službe v EMO kar najhitre-
je izoblikovati sanacijski pro-
gram, da je potrebno ugo-
toviti moralnopolitično odgo-
vornost za sedanje stanje in
tudi obogaititi politično de-
lo v tovarni.
Komite je še sprejel sklep,
da podpira kandidaturo no-
vinarja Srečka Pratnemerja
za podelitev šlandove nagra-
de. Krajevni skupnosti Med
log je odobril 1.000 dinarjev
dotacije za ureditev spomin-
ske plošče in okolja Jcštove-
ga mlina, kjer se je leta
1939 sestala 1. slovenska par-
tijska koriferenca. Komite je
še odločil, da obema name-
stnikoma sekretarja določi
osebne dohodke v višini
4.200 din, kar je skladno s
samoupravnim sporazumom.
Štefan Korošec pa opravlja
odgovorno dolžnost sekretar-
ja amatersko, brez kakršne-
gakoli nadomestila. Prihod-
njo sejo komiteja bodo po-
svetili aktualnim gospodar-
skim vprašanjem v celjski
občini.
Naši znanci
Piše; MILAN BOŽIČ
drago bradač
Verjeli ali ne. Drago
Bradač, ta nemimi in de-
lavni človek odhaja v po-
koj. Težko se je sprijazni-
ti s tem dejstvom, saj se
je zdelo, da je zanj poči-
tek tuja beseda in da bo
zatorej vztrajal pri organi-
zaciji najrazUčnejših pre-
davanj, razgovorov za ok-
roglo mizo in še česa vse
do konca življenja. In ven-
dar se je odločil drugače,
moia celo proti svojemu
notranjemu hotenju. To-
da, naj bo tako ali dru-
gače, odločitev je pravšna.
Drago si zasluži nekaj
več počitka in čas je, da
si ga vzame zdaj.
Navzlic temu bo ostal
zvest celjskim ulicam.
Kdo ve koliko kilometrov
je napravil na njih? Nje-
gov korak je samo njegov
in tudi nekolik^o naprej
nagnjen gornji del telesa
pri hoji je samo Bradače-
va drža. Po tej bi ga spo-
ziHGli tudi v medli senci.
In aktovke, te njegove
večne spremljevalke, naj-
brž ne bo nikoli spustil iz
rok. Brez nje bi ne bil ti-
sto, kar je.
Drago Bradač se poslav-
lja od rednega dela. To-
da, mar bo poslej v res-
nici počival?
Ko sem si tudi sam za-
stavil to vprašanje, so se
mi v spominu zbodite ti-
ste besede, ki mi jth je v
pomenku dejal:
»Nikoli v življenju me
ni bilo sram delati! Deiai
sem vse, kar sem morai.
In le enkrat sem se delu
uprl. Bilo je med voj-
no . ..«
Drago Bradač se je r.->
dil 5. maja 1916. leta v
Trstu. Kot otrok, ki se
je komaj začel zavedati
življenja, je moral okusi-
ti tegobe pregnanca. Mati
se je na begu pred fašisti
ustavila v Celju. Tu se je
začelo novo življenje, prav
tako polno razočaranj, te-
žav. Tu se je šolal, zatem
brezplačno delal na ta-
kratnem s rezu pa pri re-
gulaciji Savinje kot težak
itd. Svoje prvo službeno
mesto je našel v Topal-
ščici, 1939. leta pa je po-
stal član kolektiva slove-
njegraške bolnišnice. Le-
po so ga sprejeli, zato ško-
da, da je prve lepe vtise
prekinila vojna.
Zlom stare Jugoslavije
je kot vojak dočakal v Va-
laždinu. Toda, namesto,
da bi se vrnil domov, ga
je kot ujetnika čakala dol-
ga pot v Nemčijo. Slovo
od Maribora je bilo bo-
leče, saj je tu še enkrat
spoznal bedo takratne voj-
ske.
Nemčija. Najprej voja-
ško taborišče, zatem delo
na kmetiji. Tu se je prvi-
krat uprl delati. Vendar
je bič opravil svoje. Upor-
ni duh pa ni miroval. In
tako se je  le  rešil tega
dela. Prišed je v mlekar-
no, kjer mu je gospodar
zaupal  zahtevnejše delo
in ne samo prenašanje in
pomivanje posod.
Tu, v Bad Berki, je do-
čakal konec vojne. Tudi ta
je bil težak in nevaren,
zlasti še, ker je bil pove-
zan s številnimi akcijami
za pomoč vojnim ujetni-
kom, ki so se še vedno
zastraženi umikali v nez-
nano, umikali žejni in lač-
ni.
Drago Bradač tudi zdaj
ni počival.
(Nadaljevanje sledi)
St. 15 — 13. april 1972
NOVI TEDNIK
5. stran
Pisma bralcem
iN ŠE ENKRAT
REGULACIJA
Otmar Knžnik nain je
poslal pismo, v katerean
puijasnijuje, kaj je na zbo-
ru volivcev v Laškem go-
voril in kakšna p>ojasiuia
je hotel imeu. Oj^lasil se
je zato, ker je sklepal, da
je bil v naši rubriki »pa
še res je . ..« nei;meno-
vano mišljen prav on. Ta-
kole vso zadevo pojasnju-
je:
Res je, da sem jaz raz-
pravljal na zboru voliv-
cev v Laškean o regulaciji
Savinje. Oglasil sem se pa
le na porociio, da je v
programu nadaljevanje
regulacije Savinje od
Zdravoiisca proti Debru —
desni breg. Proti temu
sem nastopil z mnenjem,
da je danes največja ovi-
ra zožena struga pod mo-
stom železnice v La^ikem.
Tu se voda zaustavlja.
Z rekonstrukcijo niostu
so ojacali tuai vse steb-
re mostu z železobeton-
sk-im oklepom, kar je
strugo zo/jio, toda to je
bilo neizogiono. Desni
breg pod mostom je bil
zasut delno z gradDenam
materialom pn obnovi
mostu pO vojni. Ta del je
sedaj odprt z regulacijo
desnega orega. Ostai pa je
levi breg pod mostom in
pri njem. la del struge
med glavo un stebrom
mostu, koder je še ne-
davno tekla Savinja, je
do ceste sedaj zasut z na-
V oženim materialom. S
tem se je zmanjšal pre-
rez struge. Zato sem
predilagal, da naj se naj-
prej opravi to deio, odpre
naj se to pretočno poije,
da bo voda tekla tudi tu,
kot Je neKoaj. ce' se to
deio izvrši, bo toliko z?na-
njšana nevarnost poplave,
oziroma se bo vodostaj,
ki je pred mostom višji
kot za mostom, nekoliko
znižal. Poudaril sem, da
je to delo varnejše, kot pa
regulacija aesnega brega
višje Od Zdravilišča.
Tako se je vodila raz-
prava, želim, da se ugo-
tovi: % Kao je navozil
material pod mo^t? Ali
je dal kao dovoljenje za
ta navoz? Ali uprava
porečja Savuije soglaša s
tem navozOmV Ista upra-
va naj pojasni, kateri del
regulacije je važnejši.
Otmar Križnik, Laško
LOVSKA
ZVESTOBA
v 13. številki Novega te-
dnika je bil objavljen
članek pod naslovom »Lov-
ska krivica«. K temu bi
dodal še nekaj pojasnil.
Tovariš Jeran v članku
opisuje lovsko krivico, ko
sva bila za ustreljenega
srnjaka obdolžena Karel
Brečko in jaz. Obdolžila
sta nas lovca Seidl in
Napret. Po njihovem pri-
povedovanju je ustreljene-
ga srnjaka našel Kaluder
Jože, tudi lovec, ter sr-
njaka sam pripeljal do
Napreta in zadevo prija-
vil PM Laško. Zelo nav-
dušeno so tisto popoldne
pomagali iskati storilca,
pa čeprav so vedeli, da
ae more biti daleč, saj je
srnjak s prestreljenim
vratom obležal približno
80 m daleč od Kaluderje-
ve domačije. Živahno so
govorili miličniku, da sva
dejanja kriva midva. Tu-
di na dom so nama prišli,
mend Napret celo v spal-
nico, čeprav vem, da to
lahko   naredi   le   uradna
oseba. Dejanje se je hi-
tro razvedelo po okolici,
češ da sva, midva divja
lovca.
Postaja milice Laško je
stvar raziskala. Kar kma-
lu so imeli dovolj gradiva
Po vseh podatkih in ugoto-
vitvah so Lovski družin:
Rečica javili, da dejanja
nista storila Karel Breč-
ko in Vinko Lavrinc, ka-
kor tudii diivji lovec ne,
ampak naj bi bil le en
lovec. Povedali so celo
njegovo ime. Gradivo je
bilo dano Lovski družini
Rečica, da med člani vse
uredi. Žal tudi vOidstvo
družine, v kateri sta Av-
gust Seidl in Franc Na-
pret, nič ne ukrepa in j
išče vse mogoče izgovore.]
Dragi lovci, vestne čla-^
ne imate v svoji družini, j
Škoda pa je, da ste njdm j
zauipali tako  nalogo,   da i
iščejo divje lovce. Mnogo ]
mi   je   pomenila   beseda
»LOVEC«. Srečen sem bil
v lovski družini, doživel
pa sem hudo krivico in
zato   se   jih  bom   težko
spominijal.
VINKO   LAVRINC,
Rečica, Laško
KJE JE
PROGRAM?
Zamma me, zakaj
ne objavite progra-
ma celjskega kinopKxi
jetja. Najprej so ga uki-
nili na celjski strani De-
la, sedaj pa ga tudi v
zadnji številki Novega te-
dnika nisem našel. Za
nas na podeželju, ki se
včasih radi odpravimo v
kino v mesto, pa je pro-
gram zelo važen. Jaz sem
sicer nekoldko na boljšem,
ker sem pri celjskem ki-
nopodjetiju izprosil meseč-
ni program, za kar sem
jiim zelo hvaležen. Ven-
dar pa program vedno ne
d:rži. zato včasih zastonj
pridem v Celje. Še nerod-
neje r*a je, če se kar cela
skupina odpravi v kino.
Zato tedenski spored moč-
no pogrešpm. Zanima me,
zakai program ne objav-
I1at-?
ODGOVOR: Dragi Franc,
zadnjega tednika pa niste
dobro prebrali. Program
celiskih kinematografov
smo objavili, a na 18. stra-
ni. To pa zaradi tega,
ker smo drugo stran mo-
rali nekoliko spremeniti
zaradi nove rubrike Kam
po osnovni šoli. Tudi od-
šle.) bomo še naprej skrb-
no bdeli nad programom
in včasih o kakšnem fil-
mu kaj več zapisali tudi
na kulturni strani. Prav?
SPIS o MATERI
Redno berem Novi te-
dnilc. Ni še dolgo tega, ko
sem v rubriki Pisma bral-
cev prebrala sestavek
Cvetke šilakove. Pisala je,
da bi lahko uvedli poseb-
no rubriko, kjer bi mladi
objavljali spise, pesmice,
humor in drugo. In res
ste kmalu kar celo stran
namenili utrinkom iz šol-
skih klopi. Pozneje pa
spet nisem ničesar našla,
zato vam pošiljam sama
spis o mamici. Čeprav je
praznik žena že mimo,
upam, da vam bo spis
všeč in ga boste objavili.
Zanima me, kakšne spise
naj pošljem in če objav
Ijate tudi pesmice. Ali
moram k podpisu navesti
polni naslov?
MOJCA  KRALJ,
Celje
OmiOVOR: Želimo, da
pride vsako pisanje v ure-
dništvo podpisano in s
polnim naslovom. Seveda
se laliko potem dogovo-
rimo, da naslova ali ce-
lega priimka ne objavi-
mo, Mojca, ne vem, če
res pridno bereš tednik.
Kajti potem bi morala
opaziti, da smo tudi v
zadnji marcevski steviuci
imeli Besedo mladih.
Stran, namenjeno nasim
najmlajšim. Tako bo tudi
v prihodnje. V vsaki zad-
nji številki NT v mesecu
bomo namenili kar celo
stran prispevkom mladih
bralcev. Iz šol, krajevnih
skupnosti, iz delovnih or-
ganizacij — od vsepovsod.
Zato tudi vabimo vse šol-
ske kolektive, da nam po-
šiljajo literarna glasila.
In še nekaj! Mojca, spis
mi je všeč, pa ga bomo
najbrž tudi objavili, »aj
si ga sama napisala, ali
ne? Pošlješ pa lahko tudi
pesmice. Vse, ki nam po-
šljate prispevke, prosimo,
da napišete, koliko ste
stari.
ANGLEŠKA
STRANIŠČA
Toliko se piše o higie-
ni in o nalezljivih bole-
znih, da je zato še toliko
bolj graje vredno, kar se
dogaja v naši hiši. Po-
glejte! Zaradi namestitve
angleških stranišč, ki jih
delajo, smo to vsi razu-
meli in hodimo na zasilni
WC na dvorišču. Le hiš-
nica pa ima ključ za svo-
jo družino in hodi na
stranišče, ki je last lokala
Mesnine. Ko bo vreme
spet topleje, bo pod na-
šimi okni polno mesnih
odpadkov, ki so odlična
paša za mesarske muhe
in za podgane, ki nas že
kar domače gledajo. Tja
bi morali namestiti vli-
valnik s pokrovom. Ne-
kdo od inšpekcije je že
menda bil tu in upam, da
se bo kaj spremenilo. Za
higieno bi morali bolj
skrbeti.
MARIJA ČRETNIK,
Tomšičev trg 8,
Celje
PREDLOG
Prav rada berem pisma
bralcev. Tednik pa mi je
še posebej všeč, ker novi-
narji obiskujejo ostarele
matere z veliko otroki.
Tudi jaz zelo želim, da bi
obiskali našo mamo, ki
je stara 63 let in je zelo
zgovorna. Trikrat je biia
že pri meni na švedskem,
enkrat celo z letalom.
Njen naslov: Katarina Zo-
bec, Nimno 1, p. Pristava
pri Mestinju. Saj jo bo-
ste našli.
ROZALIJA  ZOBEC,
Varvadersgatan 24,
41731 Gbteborg,
švedska
ODGOVOR: Potrudili se
bomo. Hvala za dobre že-
lje. Lepo se imejte in
oglasite se še.
GLAS S POLUL
Prebirala sem, da va-
bite mlade, naj se več
oglašamo. Odločila sem
se, da nekaj napišem in
vam pošljem. Rada bi tu-
id vedela, o čem naj mladi
pišemo. Upam, da vam bo
moj prispevek všeč. Ce
vam bo všeč in ga boste
objavili, se bom še. ogla-
sila. Doma sem v Zagra-
du št. 90, hodim pa v po-
lulsko osnovno  šolo.
HELENA STRMOLE,
7. a razred
osn. š. Franca Kranjca,
Polule, Celje
ODGOVOR: Helena, že
sama si ugotovila, da
snovi nikoli ne zmanjka.
Kaj delate na šoli? In v
Zagradu? S čim se igra-
te? Kaj hodite v gozd?
Imaš kakšne težave? Sno-
vi res nikoli ne zmanjka.
Kubriko za mlade bo
urejevala /.denka Stopar-
jeva. Ce pa prvikrat tvo-
jega spisa ne bomo obja-
vili, nikar ne vrzi puške
v  koruzo.  Vztrajaj.
NI STANOVANJ
v časopisih piše, da ni
dovolj stanovanj ali pa,
da mnogi stanujejo v zelo
slabih stanovanjskih raz-
merah. Prediagam, da ti-
sti, ki imajo naijvečje te-
žave, uporabijo prazne
hišice, ki jih na Kozjan-
skem kar mrgoli, pa pro-
padajo. Okrog hišic je tu-
di nekaj zemlje, pa bi jo
laliko obdelovali, žene bi
bile doma, možje pa bi
hodili v službo.
JAKOB LESKOŠEK,
Lesično 63
NI VEDNO KRIVA
CESTA . . .
Avtomobilizem. Kako
lepa je ta beseda, ljudske
nmožice so z njo opite.
Vsakdo si prizadeva čim-
prej nabaviti jeklenega
konjička, ki ga bo pone-
sel v neslutene daljave.
Avtomobilizem — čudovi-
to, prekrasno ..,
Toda dan na dan mora-
mo ob tem naglem razvo-
ju avtomobilizma gledati
tudi prizore, zaradi kate-
rih se nam stiskajo srca.
Ceste zahtevajo vedno
večji krvni davek, vedno
več denarja se porabi za
popravila izmaličene plo-
čevine. Roke si manejo
avtoličarji, avtokleparji in
podobni obrtniki, saj ima-
jo dela in denarja čez
glavo.
In če ob vseh teh žrtvah
prometa pomislimo na
vzroke zanje, se pogosto-
krat vprašujemo, kaj je
tisto najbistvenejše. Ali
je kriva tehnika ali je
kriv človek — voznik.
Pol devetih dopoldne je
ura. »Skozi« semafor na
Ljubljanski cesti v Celju
pelje kolona vozil. Zelena
luč začne utripati. »Sko-
da« pelje naprej, za njo
je »fičko« — mirno pelje
»skozi« rumeno luč, zadaj
je še en avto — WART-
BURG CE-4... Luč na
semaforju je že nekaj se-
ktmd rdeča. Avto bo za-
vrl? Ne, voznik ix>gleda
levo—desno in pospeši
vožnjo. Niti sekunde svo-
jega »dragocenega« časa
ni izgfubil.
In tako dan za dnem,
uro za uro. Včasih eden,
včasih več. Vsem se ne-
kam tako grozovito mudi.
Zdi se, da so se nekateri
vozniki zarotili, da bodo
kršili odredbe, ki so jih
ljudje sami podpisali.
»iCaj bi! Moj avto ima
najooljše zavore, na svo-
je reilekse se brezpogoj-
no zanesem, sem izKUsen,
m če že ne najboljši, pa
vsaj zelo dober šoler«.
Tako modruje večina med
njimi.
Prepogosto pa se žal
zgodi, da ostane od naj-
boljšega avtomobila zgolj
kupček zvite piočevme,
najboljši relleksi odpove
do, najooijši vozniki mo-
rajo tekati okoli sodnikov
za prekrške, skušajo čim-
prej Od zavarovalnice iz-
terjati denar, no, nekate-
rim pa niti to ni več da-
no. Zgolj na spominskih
kamnih ostanejo vklesana
njihova imena.
»Cesta je kriva« — veli-
ko resnice je tudi v tem,
toda kar največkrat je
kriv človek sam.
Nekdaj je veljalo v Slo-
veniji prepričanje, da so
vozniki iz Celja in Kranj-
ca najslabši. Prelitega je
bilo dokaj črnila, vrstili
so se dokazi za to trditev
in proti njej. Kdor pa. bi
preštel vsa vozila, ki vo-
zijo »skozi« rdečo luč pri
celjskih semaforjih, bi
najbrž začel verjeti v re-
sničnost te trditve.
BORUT ALUJEVIC,
Na zelenici 10,
Celje
KRIVICA
Rad bi vam opisal kri-
vice, ki jih doživljam.
Sem 100-odstotni delovni
invalid in imam veliko
družino — ženo in sedem
otrok. Od teh pa sta dva
še mladoletna. Živimo v
težkih socialnih razme-
rah, a to za nekatere ni
dovolj, saj nam nalašč
nagajajo.   Poglejte!  Sose-
da je pred dvema letoma
kupila od kmetijskega
kombinata Žalec oziroma
zamenjala je pol hiše za
r>ol gospodarskega po-
slopja. Mi smo imeli pod
gospodarskim poslopjem
nekaj stvari (voz, drva,
premog itd.), ki jih nismo
mogli nikamor dati. So-
seda pa nam je vse to
kar znesla na piano -— in
to še pO sodniški poti. Pa
še sodišču smo morali ne-
kaj plačati. Sami smo z
velikimi strošiki zgradili
zasilno uto za najpotreb-
nejše stvari. Pa je kmalu
zai>adel sneg. Na drugi
strani je še ostalo nekaj
našega materiala, pa so
nam ga spet kar zmetaJi
na mokro zemljo.
Pa tudi na sodišču se
nam godi krivica. Že se-
dmo leto teče proces za
dediščino po ženini po-
kojni materi. In nič ni od
tega. Le kje naj siromak
dobi zaščito?
FRANC ZUiPANEC,
inv. upokojenec,
Vojnik 185
VODOVOD V PRESEKO
Preseka, kraj, ki sodi v krajevno skupnost Mozirje
in leži na desni strani ceste v smeri proti Mozirju, ima
že vrsto let sem resne težave s pomanjkanjem zdrave
pitne vode. Pa so občani strnili glave in sile ter se sami
lotili izgradnje tisoč dvesto metrov dolgega glavnega
voda, ki bo pripeljal vodo v vas. Vsak izmed osemnaj-
stih gospodarjev bo moral kar globoko seči v svoj žep,
poleg tega pa .je na vsako hišo prišlo tudi okoli 70 me-
trov izkopov za glavni vod.
FRANC GOLTNIK, zaposlen kot skladiščnik pri pod-
jetju VINO ŠMARTNO OB PAKI, je predsednik režij-
skega odbora in nam je povedal naslednje: »Tako dolgo
smo čakali, da smo se odločili, da si vodovod napelje-
mo kar sami. Brez instalacijskih stroškov bomo skupaj
zbrali okoli 6 starih milijonov in seveda krepko popri-
jeli tudi za lopate. Krajevna skupnost ni prispevala nič.
Vodovodna zadruga Mozirje pa nas je oprostila prispev-
ka, ko se bomo priključili na njihovo vodovodno omrež-
je. Nekaj jih je v vasi, ki se naši akciji niso pridružili,
verjetno jim bo žal. Otvoritev bo še pred prvim ma-
jem, takrat pa ne bo tekla samo voda ...«
NA SLIKI: delavci razvijajo velik kolobar plastičnih
cevi, po katerih bo kmalu stekla zdrava pitna voda za
18 hiš v Preseki. Foto: B. Strmčnik
aurea
KOVINSKO PREDELOVALNO PODJETJE
CELJE
izdelujemo vse vrste kovinske
galanterije, značke, embleme,
plakete, srebrne kontakte.
6. stran
NOVI TEDNIK
St. 15 — 13. april 19721
Loka pri Žusmu
ŠOLA MORA OSTATI
Nismo za prešolanje otrok, ampak za obnovo šole, pri čemer bomo tudi sami pomagali, so
dejali ljudje v Loki pri Žusmu. Želimo tudi, da bi bil občinski praznik leta 1973. pri nas. Že
sedaj bomo pričeli pripravljati program.
V tem času je čedalje več
razprav f>o posameznih od-
ročnih krajih in o preiolanju
otrok v močnejše in razvitej-
še centre, iz nepopolnih po-
družničnih šol v samostojne
centralne šole. Marsikod so
se zato dvignili oblaki prahu,
vendar, ker je bila potreba za
take odločitve tako očitna, ni
bilo mogoč« drugače. Dej
stvo je, da je otrok v manj-
ših krajih vedno manj in da
zato ponekod ostajajo razre-
di prazni oziroma slabše za-
sedeni.
Tako je prišlo do »oblaka«
tudi v Loki pri Zumsu. Pre-
uranjeno in bilo trditi, kdo
ima prav. Tisti, ki govorijo o
prešolanju kot potrebi ali pa
domačini, ki so odločno proti
temu, da bi morali njihovi
otroci v Dobrino. Tako so tu-
di zelo ostro povedali na zad-
njem zboru.
Ljudje v Loki se do1)ro za-
vedajo, da ni mogoče graditi
nove šole v njihovem kraju,
ker bi bilo za to potrebno
preveč denarja. So pa za to,
da sedanjo zgradbo popolno-
ma obnovijo. Gre za streho
in vlažne spodnje prostore ter
nekatera manjša popravila.
V preurejeni soli bi lahko na-
šli svoj prostor tudi krajev
na skupnost in družbeno po-
litične organizacije. Vsi so
pripravljeni pomagati s pro-
stovoljnim delom pri obnovi
šole vendar šola mora biti.
Marsikaj bo odvisno od do-
govora med Šentjurjem in
Šmarjem, saj se na šoli v
Loki šolajo tudi otroci iz
šmarske občine, z območja
Tinjskega. Obstaja možnost,
da bodo šmarske otroke vo-
zili v .šolo Podčetrtek, tako
pa bi bilo v šoli v Loki iz-
redno majhno število .šolar-
jev. Hkrati s tem .so občani
povedali, da se že dolgo po-
čutijo zapostavljene in sedaj
jim naj vzamejo še šolo.
Takšna reakcija ljudi je po-
vsem razumljiva, saj je bilo
tako tudi drugod in vsakdo
ima rad otroke blizu doma.
čas pa bo gotovo pokazal,
kaj je prav.
Zanimivo je, da so ljudje v
Loki zahtevali na zboru od
občinske skupščine pismeno
zagotovilo, da bo občinski
praznik prihodnje leto resnič-
no v njihovem kraju, če bo.
pravijo, se bomo nanj pričeli
pripravljati že letos.
To pa bo samo ena izmed
nalog krajevne skupno.sti. Le-
tos bi namreč radi zgradili
tudi most pri žureju v Hra
stju ter nadaljevali gradbena
dela na cestah Cerovec —
Hrastje — Dobrina, Žu-
merk — Salobir, Dobrina —
Ore.šje — Zusem in Svetel-
ka -— Podvrh. Gradili pa
bodo tudi novo občinsko ce-
sto Loka — Primos^ana —
Rudnica. Iz lanskega leta pa
so jim ostale še tri naloge,
in sicer gradnja lesene avto-
bu,sne čakalnice v Loki, nov
most v Loki in delna preu-
reditev prostorov za prosvet-
no dejavnost. Za predvidena
dela bi potrelx>vali 7.").000 di-
narjev.
Plan je vsekakor zelo obse-
žen, vendar ga bodo v veliki
meri, tako kot že večkrat do-
.sedaj, s skupnimi napori tudi
izpolnili. M. SENIČAR
vse podrejeno izvozu
v Lesno industrijskem podjetju »SAVINJA« Celje do-
segajo v tem letu rekordne izvozne rezultate Če bo šlo
vse tako, kot predvidevajo, potem tudi 4 milijone dolarjev
izvoza ni nedosegljiva vsota, čeprav na kaj takega pred le-
tom, morda malo več, tudi največji optimisti niso upali po-
misliti.
Letos bo proizvodnja stekla tudi v dveh novih obratih,
pri čemer gre tudi za določeno proizvodno preusmeritev.
Kljub težavam podjetje ne pozna problemov z nelikvidnost-
jo, saj zunanji partnerji zelo solidno plačujejo imajo pa '
tudi primere, ko so jim tuji odjemalci kupljeno blago pla-
čali vnaprej.
Zavedajoč se pomena, ki ga
ima za stabilizacijo našega
gospodarstva čimvečji izvoz
na zunanja tržišča, so se v
»SAVINJI« letos odločili še
povečati prizadevanja na tem
pomembnem področju. Dol-
goletno sodelovanje s števil-
nimi poslovnimi partnerji in
prilagajanje njihovim potre-
bam in kvalitetnim normati
vom je že pokazalo prve iz-
redno bogate izvozne rezul-
tate.
V prvih treh mesecih letoš-
njega leta so v »SAVINJI« iz-
vozili za nekaj manj kot mi-
lijon dolarjev svojih izdelkov
Dosežen izvoz že predstavlja
36,35 odst. letnega plana,
kar pomeni, da bo po planu
predvidena višina visoko pre-
sežena. Posebej velja po-
udariti, da je kolekiiv »SA-
VINJE« v marvu dosegel sko
raj pol milijona dolarjev iz
voza, to pa je rekord vseh
■časov, kar podjetje sploh
obstoji. Glede na to, da ima-
jo izvoz plaDsko razdeljen na
dvanajstine, so ga v i-akord-
nem marcu presegli za 184
odst. Nič manj razveseljivo
pa je to, da vsi kazalci kaže-
jo, da bosta enako rekordna
tudi april in maj.
» Če upoštevamo dej.stvo, da
kolektiv računa, da bo letos
dosegel nekaj nad 12 milijard
starih din brutto realizacije,
potem je še toliko pomemb
nejši pKKlatek, da gre četrti-
na vsega na račun izvoza.
Pomembni rezultati, niso le
sad trenutne konjuktui-e, kot
vse preradi na hitro ocenimo
vsaka taka izjemna dosega-
nja. Kot smo že zapisali, so
letošnji dosežki »SAVINJE:<
plod dolgoletnih spremljanj
gibanj na tujih tržiščih in
plod tesnega sodelovanja s
poslovnimi partnerji v za-
mejstvu. Povejmo le še to.
da odpade na kolektiv celj
ske »SAVINJE« kar 30 odst.
vrednosti celotnega .iugoslo
vanskega izvoza na avstrijsko
tržišče. Od celokupnega izvo
za izvaža »SAVINJA« 70 odst.
na zahodna tržišča preosta-
lih' 30 odst. pa na vzhod. Le-
tos računajo, da bodo dose-
gli 3 in pol milijone dolarjev
izvoza, če pa bo stekla tudi
predvidena kontejner.ska pro-
izvodnja v EMO, potem pa
tudi 4 milijoni niso vpraša-
nje. Vsekakor so to spošto-
vanja vredni podatki!
Sicer pa bo v tem ;etu v
okviru podjetja »SAVINJA«
stekla povsem nova proizvod-
nja v dveh novih in moder-
nih obratih. Nekdanjo zabo-
jarno so že preuredili v mo-
deren obrat za proizvodnjo
podov za kontejnerje, čaka-
jo sicer še na dva moderna
ameriška stroja, vendar pro-
izvodnja že teče. V tem obra-
tu bodo .izdelali letno veliko
specialnih podov za 30.000
kontejnerjev. Kot surovina
bodo uporabljali bukovino, z
visokim izkoristkom in mini-
malnimi odpadki.
Drugi obrat pa predstavlja
ekvSkluzivnost za jugoslovan-
ske razmere. »SAVINJA« je
sklenila pogodbo o poslovno
tehničnem sodelovanju z zna-
no švicarsko firmo, ki je Sa-
vinji odstopila tehnologijo iz-
delovanja specialnih lepljenih
ladijskih podov. Kot vse ka-
že bo proizvodnja stekla ko-
nec julija, obrat pa bo letno
ustvaril preko dve milijardi
starih din brutto realizacije.
Tudi ta obrat predstavlja del
no preusmeritev v proizvod-
nji. Kot zanimivost naj pove
mo, da bo število zaposlenih
ostalo v glavnem neizpreme-
njeno, kajti v obeh primerih
gre za tehnološko moderno
in avtomatizirano proizvod-
njo, ki ne zaposluje veliko
delavcev.
Kolektiv »Savinje« stopa
torej letos po trdni poti že
ustaljene gospodarske politi-
ke, po poti nadaljnjih uspe-
hov.
B.  STRMČNIK
ATELŠEK
OSTANE
VELENJE, 12. aprila —
Na včerajšnji seji članov cen-
tralnega delavskega sveta To-
varne gospodinjske opreme
Gorenje, je generalni direk-
tor, Ivan Atelšek, umaknil
svoj odstop, ki ga je napo-
vedal konec marca. V tej
zvezi ze znova utemeljil raz-
loge, ki So ga privedli do
prejšnje odločitve in pove-
dal, da zaradi nekaterih zu-
nanjih razlogov ne more za-
gotoviti nadaljnih uspehov
podjetja.
Udeleženci seje so odločilev
Ivana Atelška, da ostane na
najodgovornejšem položaju
podjetja do reelekcije čez
poldrugo leto, sprejel^ z odo-
bravanjem.
intervju
DVANAJST ŽENSK
V DELAVSKEM SVETU
POGOVOR S PREDSEDNIKOM DS »TOLO«
ŠENTJUR PRI CELJU, FERDOM FRECETOM
Na nebu šentjurskega gospodarstva iz dneva v dan
močneje sveti nova zvezda — nekdanja »Copatama« oziro-
ma sedanja tovarna lahke obutve »TOLO«. Z izrednimi na-
pori je delovni kolektiv uspel spremeniti nekdanjo delav-
nico v vedno modernej.šo proizvodnjo copat, ki so jih pri-
čeli tudi izvažati.
Predsednik delav.skega sveta »TOLO« je 38-letni visoko
kvalificirani čevljar FERDO FRECE, doma v Šentjurju.
Dela kot šef nabave, zaposlil pa se je v podjetju že leta
1959. torej, ko je bilo podjetje še čisto majlino. Pred leti je
že bil predsednik DS, a so ga lam ponovno izvolili. Z njim
smo se pogovarjali o podjetju in samoupravljanju.
»Ko ste se /aposlili v TO-
LO, ste kda.j pomislili, da
boste predsednik delavskega
sveta?«
»Nisem pomislil na to, si-
cer pa je bilo to tedaj tako
malo podjetje, da pravega
delavskega sveta, kot je da-
nes, ko je zaposlenih 200 lju-
di, .še r.fl bilo.«
»Kaj menite, zakaj so vas
izvolili za prf^dsediiika?«
»Najprej so me izvolili v
delavski svet, nato pa me je
ta izvolil za predsednika. Me-
nim, da so imeli ljudje za-
upanje vame, da bom res
lahko zastopal njihova stali-
šča.«
»Kakšen nior;i biti človek
po vašem, da je lahko do-
ber predsednik delavskega
sveta?«
»Mora biti vsestransko raz-
j gledan, zastopati stališča po-
djetja navi:ven, zahteve de-
lavcev in uresničevati dogo-
vore samoupravnih organov.«
»Zakaj ste na prvo mesto
postavili razsledanost?«
»Mislim, da mora biti pred-
sednik DS dejansko vsestran-
sko rar/jgledan in ne samo
po strokovni plati, če hoče
v redu opravljati svojo dol-
žnost. To je pogoj.«
»Kdo in kako pripravl.|ate
se.je delavskega sveta?«
»Dnevni red seje pripravi-
va skupaj z direktorjem. Ma-
teriale za sejo pripravi več-
krat direktor, ker strokovne
službe, v za sedaj še maj-
hnem podjetju, niso najbolj
razvite.«
»Ker sva že ravno pri di-
rektorju, standardno vpra-
šanje. Kdo mu podpisuje po-
tne naloge?«
»Ne vem, morda računo-
vodja.«
»Vaše podjet.je .se .je v
kratkem času. glede na splo-
šno .fi^ospodarsko situatcijo,
zelo razvilo. Kaj menite, za-
ka.j?«
»Tolikšen uspeh smo do-
segli zaradi prizadevanj vseh
članov delovnega kolektiva
in vodilnih uslužbencev. Ko
je bilo najtežje in nam je
primanjkovalo obratnih sred-
stev, so se zaposleni na mno-
žičnem sestanku odločili, da
dajo dva osebna dohodka na
posodo podjetju za eno le-
to. To so bila sredstva, ki
smo jih nujno potrebovali.
Lahko rečem, da so bili vsi
za to, saj drugače ne bi mo-
gli kaj takšnega skleniti. Ja-
sno, vsi smo dobili vrnjeno.«
»Povrniva se k delavske-
mu svetu. Koliko članov
ima?«
»Sedaj ima petnajst čla-
nov.«
»Koliko .je od tega žensk?«
Dvanajst. To je razumljivo,
saj je v našem podjetju od
vseh zaposlenih več kot 90
odstotkov žena.«
»Je že bila ženska predsed-
nik delavske.ga sveta?«
»Bila, enkrat, pred leti.«
»Kako to, da ni bila več-
krat, ko pa .je to izrazito
.žensko' pod.jet.je?«
»Odkrito povedano, ne vem.
Ne bi znal odgovoriti. Je že
tako.«
»Pravi.jo. da ženske rade .go-
vorijo. Je tako tudi na sejah
DS?«
»O, seveda se oglašajo na
sejah, včasih manj, včasih
bolj.«
»Kdaj na,ibolj?«
»Kadar razpravljamo o ose-
bnih dohodkih. Verjetno je
pač to najbolj občutljiva tema
za vsakogar.«
»Se kdaj skregate na seji
delavskega sveta?«
»Dosedaj se to še ni zgo-
dilo.«
»Ponekod, v nekaterih sre-
dinah, pravijo, da se samo-
upravljanje sprevrže v for-
malnost. Kaj menite o tem?«
»Pri nas ni tako. Vsako
stvar  temeljito prediskutira-
Ferdo Frece
mo in predlogi so vedno do-
bro pripravljeni. Nemogoče je
priti nepripravljen ali z neiz-
delanim predlogom na sejo.«
»Vas kaj ovira pri delu de-
lavskega sveta?«
»Posebnih ovir ni. Nasprot-
no. Zveza komunistov in sin-
dikat obilno pomagata, da bo
samoupravljanje v kolektivna
čimbolj prisotno.«
»Kaj naredite z novim de-
lavcem ob prihodu v podjet-
je, razen tega, da mu poka-
žete kje bo delal?«
»Ko smo odprli obrat na
Planini, smo vsem zaposlenim
predstavili vodilne uslužben-
ce, spregovorili o samouprav-
ljanju in gospodarjenju pod-
jetja. Skratka, seznanili smo
jih z vsem.«
»Kaj pa posameznika?«
»Malo manj kot sem pove-
dal, vendar ga tudi seznanimo
s potrebnimi stvarmi, tako da
se lahko čimprej vključi v
dogajanje v podjetju.«
»Kako je z regresi za do-
pust?-<
»Imeli jih bomo tudi letos,
tako kot vsa leta. Za vse ena-
ko.«
»Kakšen je najnižji in naj-
višji osebni dohodek pri vas?«
»Izpod 800 dinarjev ga ni in
nad 4.500 dinarjev tudi ne.«
»Kaj je po vašem največji
u.speh delovnega kolektiva
TOLO?«
»Izgradnja podjetja v prete-
klosti, ko smo vložili maksi-
mum naporov, da TOLO ne-
kaj postane; sedaj pa naše
vključevanje v izvoz. Namreč,
pričeli smo izvažati copate v
Vzhodno Nemčijo. To je za
nas bistvenega pomena, saj
nujno potrebujemo novo ozi-
roma dodatno strojno opremo
jn če jo hočemo kupiti, mo-
ramo ustvarjati devize.«
»Kaj bi se želeli kot pred-
sednik delavskega sveta?«
»Vsekakor velik razvoj pod-
jetja. Če bomo tako nadalje-
vali, bo to uresničeno. Radi
bi dobili nove stroje, saj bo-
mo tako še laže pokazali, kaj
znamo. Vse to pa pomeni, da
bo tudi našemu zaposlenemu
veliko bolje «
Milan SENIČAR
LOJZE
LEŠNIK
Klobufc vam posadi ne-
koliko postrani na raz-
redčene bele lase, zajaha
svoje staro kolo in jo iz
svoje rudarske Rečice
mahne po opravkih. Ne
zase, za upokojence ali
za zvezo borcev, štiriin-
sedemdeset jih bo imel. Ni
ravno zdrav, toda dokler
bo živel, ne bo dal miru.
Tak je. Tak od otroških
nog.
Lojze Lešnik, eden od
udeležencev sestaiika OF
za štajersko v juniju leta
1941, je bil naprednjak
od mladih nog. Sin rudar-
ja, sam rudar, je bil
že leta 1933 glavni ^<^up-
nik in predsednik sindi-
kata v laškem rudniku.
Zaradi politične aktivnosti
je bil še istega leta tri
tedne v zaporu, nato leto
in pol brez službe. Leta
1936 je kandidiral na listi
delovnih ljudi in bil, če-
prav krščanski socialist,
politično napadan in pre-
ganjan s strani dr. Mihe
Kreka, enega glavarjev
JRZ. Skupaj z Francetom
Leškovškom-Luko je so-
deloval pri enotnem poli-
tičnem nastopu rudarjev
v letih 1933—34.
Ko je leta 1940 fašizem
ogrozil naše meje, je Loj-
ze Lešnik organiziral taj-
ni sestanek krščanskih so-
cialistov v Laškem. Zdaj
ni bilo več časa za stran-
karska nesoglasja. Bil je
eden tistih, ki je najna-
prednejše socialistke pri-
peljal v zvezo s KP v
enotno fronto boja proti
grozečemu  fašizmu.
Zaupanje ki ga je uži--
val med revolucionarji,
kot so bili Slavko Šlan-
der, Tone Grčar in drugi,
ga je uvrstilo mea udele-
žence sestanka na Kožici
nad Rimskimi Toplicami,
kjer. je bil ustanovljen
poj'Crajinski odbor OF za
štajersko. Ustanavljal je
vaške odbore OF ju-
žno od Celja. Nekaj
časa je moral igra-
ti dvojno vlogo. Po na-
logu Toneta G r carja je
sodeloval v nemškem
»vermanšnftu«. Ko so 2.
julija 1942 partizani na-
padli in delno uničili
rudnik, je bil ponoči z
njimi, zjutraj pa dvignil
kot »vermanšaftar« alarm
ter se delal hiido ogorče-
nega nad početjem »go-
šarjev«. Toda dvojna vlo-
ga ni trcmla dolgo. Izdan
se je znašel že oktobra
1942 v Mauthausnu. Med
tem Se je plamenčej^ ki
ga je pomagal prižgati na
Kojzici^     razplamtel    v
splošen upor in vseljudski
boj.
Po osvoboditvi se je
vrnil domov, bil je nekaj
časa referent na ministr-
stvu za socialno politiko,
pozneje pa upravnik na-
bavno prodajne zadruge
v Laškem.
Lojze Lešnik domuje na
gričku nad ravnijo, kjer
iz tal raste nova tovarna,
nadomestek za odmirajo-
či laški rudnik. Rudarstvo
se iz njegove doline po-
časi poslavlja. Novi časi
so tu, on drži z njimi
korak, krepkeje kot mar-
sikateri mladenič. Njego-
vo življenje je polno ve-
likih in drobnih zaslug,
zaradi katerih ga je ob-
činska konferenca SZDL
predložila za dobitnika
republiškega priznanja
OF, ki se bo pridružilo
njegovim trem visokvtn
odlikovanjem in lansko-
letnemu občinskemu pri-
znanju OF. J. Kr.
tfbrazh
St. 15 — 13. april 1972
NOVI TEDNIK
7. stran
Novi tednik
v vsak dom
i> sprejetjem obcinsKin
proračunov so postale
občinsKe konference UZDL
Celje, Slovenske Konjice,
Žalec, Laško, Šentjur m
Šmarje pri Jelšah tudi
formalno podpisnice usta-
noviteljske pogodbe o so-
finansiranju Novega ted-
nika in Radia Celje. Ure-
sničuje se zamisel, da bi
resnično omogočili kar
najboljše delo pokrajin-
skih informativnih medi
jev. Uresničuje pa se tudi
ustavna in družbena za-
hteva, da družbenopoli-
tične skupnosti in ostati
dejavniki omogočijo kar
najboljšo obveščenost ob-
čanov. Zlasti o lokalnih,
pokrajinskin dogajanjin.
problemih, uspehih, nalo-
gah. In da tudi skladno
z našim temeljnim druž-
benim ciljem, ki postav-
lja vsakega človeka v sre-
dišče življenja kot tvorca,
oblii<.ovalca in samouprav-
Ijavca vsega načrtanega in
doseženega, omogočimo
občanu, bralcu, da preko
sredstev obveščanja še
močneje posega v vse
drwJjene tokove.
iuai sreasiva oovesca-
nja morajo še dosledneje
izražati interese delovne-
ga človeka.
Odborniki šestih občin-
skih, skupščin in druzoe-
nopoutične organizacije
so se torej odločno zavze-
le za še boljše delo po
Krajinskih informativnih
medijev s tem, da so jim
omogočile rnosvejše ma-
terialne :ieveaa
to še ni    M
Prav v Len dneh so na
seji s predsedniki krajev-
niu organizacij i>AUL v
Zalcu. nato pa tudi člani
izvrš7iega odbora , občin-
ske konference SZDL v
Celju razpravljali o ure-
sničevanju koncepta ure-
dniške politike v obeh
medijih. Te razprave bo-
do tudi v ostalih občin-
skih konferencah SZDL v
občinah ustanoviteljicah.
Razgovori na sejah izvrš-
nih organov SZDL naj bi
še dodatno osvetlili pro-
blematiko m perspektivo
Novega tednika in Radia
Celje. Eden izmed po-
membnih sklepov teh raz-
mišljanj, poleg podpore
uredniški politiki, pa je
dogovor o čim večji raz-
širitvi Novega tednika
med občani, med bralci,
dogovor o tem, kako za-
gotoviti še boljšo obve-
ščenost občanov.
V krajevnih skupnostln
in v krajevnih organizaci-
jah SZDL naj bi začeli
z nagradno akcijo NOVI
TEDNIK V VSAK DOM.
Konkretno spodbudo za
tekmovanje bi dale občin-
ske konference SZDL, ki
bi za celotno akcijo vsa-
ka v svoji občini ustano-
vile nagradni sklad za
najprizadevnejse odoore
v Krajevnin sKupnostih.
Z nagradami bi svdelova-
lo tudi uredništvo Nove
ga tednika.
V ospredju te akcije
mora biti seveda zelja, da
glasilo SZDL, glasilo, ki
je kot lokalni tednik na-
menjeno vsakemu občanu,
čimbolj razširimo, da bo-
do stopnja, obseg in vse-
bina obveščenosti še več-
ja.
Prav zato bi morali v
tem trenutku, ko doživ-
lja tednik lep odmev med
bralci, še toliko bolj iz-
postavili nujnost, da ho
prišel Novi tednik res v
vsak dom. In ko bodo v
•krajevnih snupnostih m v
organih krajevne organi-
zacije razpravljali o obve-
ščenosti, bo potlej lažje
razmišljati o oblikah in
nacinin, Kano vsanemu
občanu približati njegov,
lokalni časopis.
. Vloga sreastev obvešča-
nja je vsak dan večja. In
ko se na eni strani tru-
dimo, da bi spodbudili
sistemsko urejevanje po-
lozaja injormationin me-
dijev ali pa da bi z med-
občinskim dogovarjanjem
utrdili razmišljanja o pre
potrebnosti pokrajinskih
medijev, je ha drugi stra-
ni še mnogo več vredno
spoznanje, da mora posla-
ti informacija vse botj
last vsakega delovnega
človeka,   vsakega občana.
Pomembno je torej, da
so taka razmišljanja moc
no prisotna v občinskih
konferencah SZDL na na-
šem območju.   VOLFAND
Razstava v muzeju NOB
Muzej revolucije v Celju bo od petka naprej razstavljal
v svojih prostorih likovna dela jugoslovanskih umetnikov
na temo Narodnoosvobodilna borba. Razstava bo prerez sko-
zi ustvarjalnost posameznih umetnikov, ki so delovali med
borbo pa tudi po njej in bo prav gotovo vredna ogleda, saj
so motive iz polpretekle zgodovine upodabljali skoraj vsi
vidnejši jugoslovanski likovni umetniki. Še posebej bo raz-
stava primerna osnovnošolski in srednješoKski mladini, ki
se bo na ta način lahko še bolj neposredno seznanila s po-
sameznimi detajli našega revolucionarnega boja in ustvarja-
nja jugoslovanske državnosti.
Medobčinska revija
gledaliških skupin
Od 23. do 29. maja t. 1. bo v Vojniku revija in delovno
srečanje amaterskih gledališčnikov iz vseh .sosednjih občin,
največ iz celjske. Poleg manifestacije najboljših do.sežkov
v tej sezoni bodo prireditev spremljali strokovni pogovori.
Iz velenjske občine pričakujejo udeležbo njihovega .ama-
terskega gledališča z delom »Grozdna jagoda v soncu«; iz
Polzele so se prijavili s srednjeveško farso »Kadar se ženski
jezik ne suče«, iz vrst domačih skupin pa bodo izbirali dela
Prosvetnega društva »France Prešeren« Socka »Glavni
dohirek«; .Amaterskega gledališča »Zelezar« štore — Celje ~
»Mrtvi kurent«; Prosvetnega društva »Zarja« Trnv-^lje —
»Dva bregova«; Delavskega prosvetnega društva »Svoboda«,
»Zagrad« - »Dnevi naše sreče«; Prosvetnega društva »Fran-
ce Prešeren« Vojnik — »Robinzoni in dekleti« in morda še
katero. Nekatere občine sicer javljajo svoj nastop vendar te
prijave niso še dokončne.
V Trnovljah prazna dvorana
V nedeljo zvečer je gostoval v Trnovljah pri Celju mo-
^-•^i pevski zbor »France Prcšern« iz Vojnika. Pod naslovom
»Naša pesem — vaša pesem« so pripravili pester '.zbor slo
Venskih narodnih in ponarodelih pesmi. Razočarani pevci
^zborovodjem Tonetom Vola-^Jkom so kljub skrajno skrom-
ni udeležbi zapeli nekaj pesmi, nato pa odšli s čudnimi ob
rutici. Kaj je bilo vzrok? Reklama prav gotovo ne! Že več
"^at so ugotavljali pravi vzi-ok - doslej ga še niso našli.
Stilno renesančno
in baročno pohištvo
v zadnjem času je celjski
muzej obnovil s pKjmočjo
Vrenkove mojstrs.ke mizarske
delavnice tiste Izbrane pri-
mere pohištva, kj bodo lahko
prezentirali na stalni razsta-
vi stanovanjsko kulturo nek-
danjega Celja. To pohištvo je
bilo večnoma slabo ohranje-
no in poškodovano — še le
z m zarskorestavraiorskimi
p>osegi pa je pridobilo pr-
votni sijaj in lepoto. Zdaj
to pohištvo lahko uvrščamo
med pohištvo, ki ni zanimivo
samo zaradi svoje praktično-
sti in tehnoloških momentov^
pač pa predvsem zaradj ume-
tnostnih elementov, ki iz-
hajajo iz estetskih potreb te-
darijega časa.
2e v sami renesansi je po-
hištvo tre:irano bolj kot ume-
tnina, ne pa samo kot upo-
ra.bni predmeti. Na n,egovo
oblikovanje je vplivalo nav-
dušenje za monumentahiost
antične arhitekrure, za to so
prenašali njene karakteristi-
čne elemente 'udi na pohiš-
tvo, ki je imelo točno do-
ločeno mesto v stanovanj-
skem prostoru m je pogosto
ustvarjalo   z   njim   arhitek-
tonsko zaključenost. Od an-
tičnih dekorativnih detajlov
so prenesli na leseno po-
hištvo predvsem pilastre,
grede, reliefne vence, zob-
časte in jajčaste nize, akan-
tov list, stebre z dorskimi,
jonskimi m kor:nt?kimi ka-
piteli, razčlenjenost s simet-
ričnostjo ter dru-go. Značil-
no je, da ustvarja pohištvo
renesanse vtis posebnega
dos ojanstva.
Celjsk; muzej ima v svoji
zbirki renesančni 'ikrinji ita-
l!jans.kega tipa z reliefno ve-
getabiLno m figuralno razčle-
nitvijo ter 4 stole karakte-
rističnih oblik in okrasja.
Med posebno atraktivne pa
štejemo razkošno kabinetno
omaro na lastnem podst.?»vku,
obloženo i želovino in slo-
novo kostjo s figuralnimi
prizori iz lova. ki je Izdelana
po španskem vzoru in sodi v
čas kasne renesanse oziroma
že zgodnjega baroka. Za te
vrste omar je tipičen srednji
predal, ki spoininja na minia-
turni glavni vhod in predali,
kamor so shranjevali denar,
nakit, pisma doktunente in
različne  male predmete
Zelo zanimi-y primer ka-
sno renesančnega pohištva v
muzeju' pred.stavlja tudi se-
kreter, ki daje videz, kot
da je sestavljen iz dv^ skrinj.
pri katerih se zgoraj ce-
la vrsta predalov prekrije
s pokrovom, ki je služil
obenem tudi kot pisalna mi-
za. Ob obeh straneh sta
dva — za tedanjo ^o\yo ka-
rakteristična m priljubljena
tajna predala, katera zakri-
va plastičen dekor.
Baročna umetnost je pri-
nesla tudi v oblikovanje p)0-
hištva poudarjanje in celo
pretiravanje renesančnih ele-
mentov — stebri so postali
zav.ti, reliefna dekoracija je
še bolj izstopala, kar je pK)v-
zročilo vse večje efekte in
plastičnost. Same površine
so začele izgubljati ravne li-
nije, ki so postale izbočene
in valovite, razčlenjene na
večje dimenzije z akcentom
na posameznih delih, s či-
mer se je dosegel vtis nemi-
ra in razgibanosti. Povečala
se je uporaba dekorativnega
materiala za bogatejšo intar-
zijo z raznobarvnimi vrs am^
lesa in celo z dragocenejši-
ira kamn: Kot ornament se
najbolj pogosto pojavlja vo-
luta, akantov ;ist, školjka,
girlanda, kartuša, temu so
se dodajale plas.tike v mal h
nišah in na konzolah. Pohiš-
tvo je pK>stalo predmet raz-
košja, mizar umetnik pa je
užival ugled, kot nikoh prej.
Tudi celjska stanovanjska
kultura je imela značaj ba-
ročne dobe — pohištvo je
bilo dokaj razkošno, kar do-
kazujejo ohranjene skrinje,
kredence, intarzirane oma-
re, stoli, ogledala in zlasti
tabernakljaste omare, kakr-
šne hrani mi.zej.
Posebno zanimivost pred-
stavlja v muzeju zlasti oma-
ra, na kateri so vse površine
napolnjene z dekorativnimi
figuralnimi m drugimi na-
lepki — kloriranimi bakrore-
7,i iz časa nastanka same
omare. Ta primer izrednega
poh^Jtva. kjer =e dopolr^jujeta
mizarsko delo :n grafika na
izredno harmoničen način, se
zdaj temeljito restavrira, saj
so bile površine prekrite z
večimi starim, plastmi f>o-
temnelih lakov in se nalepki
skoraj niso videli več.
Celjski muzej je ponosen
na svojo dragoceno renesan-
čno in baročno stilno pohi-
štvo in se najbolj veseh
dneva, ko bodo zadeve ure-
jene tako, da ga bo lahko
ol>čudovalo celjsko občinstvo
in z njim vsi obiskovalci
celjskega muzeja.
MILENA MOSKON
Bogato okrašena omara s figuralnimi motivi (slonova kost
in želvovina)
Iz dnevnika SLG
V okviru svojih številnih kulturnih akcij odpira Sloven-
sko ljudsko gledališče na videz skoraj v nikakršni po-
vezavi tudi gospodarske razstave. Tako je v začetku letoš-
nje sezone v gledališču razstavlja Zlatarna Celje, v
četrtek, 6. aprila, pa je bila na dan premiere Calderonove
drame »Življenje je sen« otvoritev razstave Kovaške indu-
strije Zreče. S tem, da celjsko gledališče oddaja sooje
prostore (avlo in foyer) gospodarskim razstavljalcem, pa
se vendarle ustvarja dovolj vidna in smiselna praktična
povezava med kulturo in gospodarstvom. Na kratko pove-
dano: Zreče so močno zainteresirane za stalna gledališka
gostovanja in Celje bo njihov redni gost. Njihaoa razstava
v Celju znotraj gledališke hiše pa daje gledališkim obisko-
valcem m potrošnikom vpogled v zreško industrijsko de-
javnost. Velik obisk razstave, ki bo odprta vse do 20.
aprila, kaže na nadaljnje možnosti za ncroe aranžmaje. Na
zares idealne razstavne prostore v samem osrčju mesta
bi radi opozorili še druga gospodarska podjetja.
Bliža se Sterijino pozorje V kratkem se bo zač^
ansambel Jovanovičeve »zgodovinske igre 1963 NORCI« in-
tenzivno pripravljati na zadnji veliki nastop pred vseju-
goslovanskim forumom v Novem Sadu. Že to, da smo
bili izbrani v ožji izbor, kot edini iz Slovenije, je za nas
odlikovanje. Ni pa samo priznanje naporom in dosežkom
ansambla, z izborom se hkrati potrjuje zmagovita pot mo-
dernega gledališča, ki si na različnih krajih in v različnih
smereh utira pot skozi goščo meščanske navlake, skozi
stoletno zlaganost odrskega prostora, zlaganost psihološko-
literarnega obnavljamja in popisovanja, ki nima za cilj dru-
gega ko ustrežljivo ustreči okusu in konvencijam inertnih
plasti družbe. ■ Letošrje Sterijino pozorje pomeni odlo-
čilno zmago v nadaljnjem razvoju sodobne jugoslovan-
ske -drame. jš
Monografija
Ivane Kobilce
Mnogi ljubitelji likovne umetnosti so se razveselili ob
izidu monografije slovenske slikarke Ivane Kobilce, ki je
izšla v Zbirki slovenskih likovnih umetnic. Zbirko izdaja
Konferenca za družbeno aktivnost žensk Slovenije in Go-
renjski muzej v Kranju. Urednik zbirke je Lojze Gostiša.
Monografija je bila izdana ob razstavi Ivane Kobilce iii
srečanju slovenskih umetnic v Gorenjskem muzeju v Kra-
nju. Avtorja monografije sta Ljerka in Luc Menaše.
Monografija vsebuje zelo širok pregled dela te sloven-
ske slikarke, katere delo še danes ni v celoti docenjeno.
Avtorja, znana slovenska umetnostna zgodovinarja, sta mo-
nografijo razdelila na več delov. Prvi govori o življenjski
poti slikarke, s tem da sta snov podrobno opredelila na
časovno in krajevno razdelitev. Spregovorila sta tudi o sli-
karkinem delu v njenem času in okolju in danes. Potem še
sledita srbohrvaški in francoski prevod njenega življenje-
pisa. Delo vsebuje tudi enainštirideset reprodukcij.
Dnevi naše sreče"
Gledališka skupina DPD »Svoboda« iz Zagrada sodi med
najdelavnejše v celjski občini. Pod vodstvom dolgoletnega
režiserja Jožeta Dolenca bodo obnovili francosko komedi.io
iz študentskega življenja »Dnevi naše sreče«. Prvo predsta-
vo te prisrčne komedije so že imeli pozimi, ponovitev pa
načrtujejo za to nedeljo ob 16. uri. Predstavo si bo ogled i-
la tudi komisija za selekcijo za medobčinsko gledališko
revijo v Vojniku.
f^Norcf na
Sterijinem pozorju
Letošnje Sterijino {)Ozorje se bo pričelo 17. in končalo
26. aprila v Novem Sadu. Slovensko ljudsko gledališče iz
Celja bo sodelovalo z delom Dušana Jovanoviča »Norci«, ki
jih je režiral ljubljanski režiser Zvone Sedlbauer. Celjani
bodo nastopili v ponedeljek, 24. aprila ob 20. uri T veliki
dvorani Srpskog narodnog pozorišta.
V okviru letošnjega Sterijinega pozorja organizira Zveea
likovnih umetnikov Jugoslavije in Zveze likovnih umetnikov
uporabne umetnosti Jugoslavije razstavo v čast 50-letnice
Narodnog pozorišta iz Sarajeva. To je III. mednarodni tri-
enale gledališke scenografije in kostumc^rafije.
^^Matajev Matija'^
v Ločah
V konjiški občini imajo relativrvo zelo malo dejavnih
dramskih skupin. Med te prav gotovo spada skupina Pro-
svetnega druš^va iz l/oč. Pod vod.stvom EJmila Zupanca so
to pot naštudirali komedijo »Matajev Matija«. Gostovali bo-
do tudi v Dobrni.
Pevci v Žrečah
Sredi maja bo v Zrečah že tradicionalno medobčinako
pevsko srečanje (xiraslih zborov iz celjske, mozirsOce, velenj
ske, žalske, šentjurske, šmarske, laške in konjiške občine.
Priprave na to prireditev skrbno potekajo. Tako so iraeli
vsi sodelujoči zbori pretekli teden organizacijsko-strokovni
sestanek na sedežu celjskega občinskega sveta ZKPOS, se
pogovorili o sporedu vsakega zbora in o skupnem nastopu
ter sklenili, da bodo vsi zbori dobro pripravljeni, tako da
smemo z optimizmom pričakovati resnično lep kultumo-glaa-
beni dogodek.
Ob tej priložnosti bodo ustanovili medobčinsko pevsko
25druženje s sedežem v Celju. S tem želijo nadoknaditi vse
tisto, kar so izgubili z ukinitvijo okrajev — predvsem tes-
nejše medsebojno sodelovanje, izmenjavo izkušenj ter stro-
kovno izpopolnjevanje. Pokroviteljstvo nad prireditvijo bO
prevzela tamkajšnja Kovaška industrija.
8. stran
NOVI TEDNIK
St. 15 — 13. april 19721
HALO, HALO... TELEFONIRAM
SPET IZBOLJŠAVE V TELEFONSKIH ZVEZAAH. KDAJ BO AVTOMATIZIRANO CELOTNO
CELJSKO OBMOČJE?
v zadnjem času so se močno izboljšale telefonske zveze z nekaterimi drugimi večjimi kraji j
na našem območju in zunaj njega. Telefonske zveze z Velenjem, Šoštanjem, Žalcem, Roga-^
ško Slatino pa tudi Ljubljano danes ni več težko dobiti. — In ko smo direktorja podjetja za i
PTT promet v Celju, Edvarda Šepca, vprašali, čemu lahko pripišemo te izboljšave, je dejal:,^
»Po dolgem času smo nam-
reč daili v obratovanje novo
medkrajevno telefonsko cen-
tralo, ki trenutno dopušča
vključitev 350 medkrajevnih
zvez. Tako nam je uspelo po-
večati proti Velenju za 15
zvez, proti Žalcu za 12,
prav tako proti Rogaški Sla-
tini^ proti Lahkemu za 7,
Preboldu 4, Polzeli 2 ter pro-
ti Ljubljani 48 zvez. V krat
kem bomo povečali še šte-
vilo zvez proti SI. Koajicam,
Vojniku, štoram, Šentjurju
ter med Šmarjem in Rogaško
Slatino.
Prihodnje leto bomo še po-
večali medkrajevno centralo
in tako se bo stanje še bolj
iaboljšalo.«
»Kako pa je z lokalnimi te-
lefonskimi centralami?«
»Istočasno povečujemo tudi
lokalne telefonske zmogljivo-
sti. Tako smo v Preboldu že
povečali za 60 številk, v Ve-
lenju za 200, povečujemo pa
še v Polzeli za 40, v Vojniku
za 60, v štorah za 40, v šent
jurju za 60 in v Šmarju za 60.
To hkrati pomeni, da bomo
lahko za toliko povečali tudi
število novih naročnikov, se-
veda, če bo temu povečanju
ustrezalo tudi krajevno tele
fonsko omrežje. To pa je
problem, kajti naše podjetje
nima sredstev za izgrajevanje
krajevnega omrežja. Zato
smo prosili vse prizadete ob-
činske skupščine, da nam
pomagajo vsaj pri najemu
dolgoročnih kreditov z nižjo
obrestno mero. Gre namreč
za primarno rhrežo.«
»Ali je to tudi celjski pro-
blem, in kako je z razširit-
vijo telefonske mreže v novih
stanovanjskih  soseskah?«
»Tudi v Celju se pojavljajo
isti problemi, saj povečujemo
zmogljivost za 3000 številk.
To povečanje bomo opravili
do 1. avgusta. Zato imamo v
načrtu zgraditev krajevnega
omrežja na Sp. Hudinji in
Dolgem polju že letos, seve-
da, če bomo dobili ugoden
kredit. V načrtu pa |e tudi
razširitev na Lavo, Ostj-ožno,
kar bomo bržčas opravili pri-
hodnje leto.«
»Kdaj bo v avtomatsko tele-
fonsko omrežje zajeto celotno
celjsko območje?«
»Odgovor na vprašanje je
težko dati. Po našem razvoj-
nem programu bi se naj to
izvršilo do 1975. leta. Po na-
črtu bi naj drugo leto avto-
matizirali Gornjo Savinjsko
dolino. Tako bi naj zgradili
novo avtomatsko centralo na
Ljubnem za 100 številk, t
Gornjem gradu za 100 številk
in v šmartnem ob Paki za 100
številk. (Razen tega smo na-
ročili novo avtomatsko cen-
tralo za 100 številk tudi za
Rogatec.) Same centrale niso
tako drage, dosti dražja je
povezava. Gre namreč za ta
ko imenovani švedski sistem
na relaciji Celje—Mozirje, ki
bo dopuščal, da bodo pri-
ključene tudi avtomatske
centrale v Polzeli, šmartnem
ob Paki in v Mozirju. Druge
kraje kot Gornji grad, Ljub-
no in Solčavo pa bomo z Mo-
zirjem povezovali z našim si-
stemom. Enak sistem bo de-
lal na relaciji med Rogatcem
in Rogaško Slatino. Gre za
Iskrin osemkanalni sistem.«
M. BOŽIČ
- avtomobili: ZASTAVA,
TOMOS CITROEN, NSU
- rezervni deli: ZASTA-
VA, TOMOS CITROEN.
NSU in ŠKODA
- rezervni deli za kolesa
in motorje
- avtoelektrični material
- akumulatorji in avto gu-
me
- skratka vse, kar potre-
bujete za vaš avto
Dr. Alojz Rojnik
VAŠE SRCE-VAŠE ZDRAVJE
Koronarna bolezen po-
staja v zadnjih desetlet-
jih vedno bolj zastrašujo-
ča nenalezljiva epidemija,
ki terja največ žrtev pri
prebivalstvu, ki ^ma višji
življenjski standard. Po-
bira in onesposablja pa
lji:di, ki so .še v :>olni
življenjski moči. Bole-
zen sicer nj nova, saj so
jo i>oznali že v starem
veku. Že Hipokrat je v
3. stoletju pred našim
štetjem opisal klinično
sliko srčnega infarkta in
nenadno srčno smrt.
Problem je torej v tem,
da ta bolezen postaja
pogostejša in da nastopa
že v srednjih letih, ko se
organizem še ni toliko po-
staral, da bi že zaradi
tega moral pod zemljo.
Po drugi strani pa je že
popolnoma dokazano, da
je ta bolesen ozko pove-
aana z modernim nači-
nom življenja in prehra-
ne. Statistično je dokaza-
no, da revni in primitivno
živeči narodi skorajda ne
poznajo te bolezni. Z ve-
čanjem življenjskega stan-
darda nam torej grozi, da
ga bomo uživali krajši čas
in se sredi izobilja nena-
doma poslovili. Kaj je
torej treba ukreniti ^da se
to ne bo zgodilo?
Vsekakor se človeštvo
ne more odreči temu, da
bi boljše živelo in da ne
bi uživalo sadov, ki jih
prinaša rajivoj tehnike in
znanosti. Ukrepati je pKV
trebno v drugi smeri, ži-
veti   sicer  boljše,   toda
ivdi drugače. Nesporno je,
da je koronarna bolezen
tesno povezana z nezdra-
vim načinom življenja in
prehrane. Grozotno se sli-
ši, da en del svetovnega
prebivalstva prezgodaj
umira, ker ima vsega pre-
več, drugi del pa mora
prezgodaj v grob, ^er ima
vsega premalo. Tisti, ki
imajo vsega premalo, umi-
rajo Od bolezni, ki so jih
bogati že zdavnaj prema-
gali. Bogati pa prezgodaj
umirajo zaradi svojega
bogastva, ki ga ne znajo
raztunno uživati. Kaj je
torej usodna nepra\'ilnost
pri bogatih? Zaradi razvo-
ja tehnike se ljudje vedno
manj gibljejo. Pri delu
jim je na razpolago vedno
več strojev, ki opravljajo
namesto njih dela, ki so
jih prej opravljali sami
in zaradi tega ostali v fi-
zični kondiciji.
Prej so vsaj na de-
lovno mesto hodili,
danes se vozijo tudi
na kratke razdalje z avto-
mobili. Človeški organi-
zem potrebuje torej manj
energije za opravljanje,
dela, apetit pa je ostal
isti kot prej ali pa se je
še povečal. Prehrana je
pri razvitih narodih ved-
no bolj kalorična. Porabi
se več mašč-ob in slad-
korja kakor v prejšnjih
časih. Poleg lega si ljudje
privoščijo vedno več naj-
različnejših poživil in na-
sladil. Nastalo je torej ne-
•sorazmerje med potrebo
in unašanjem kalorij    s
hrano. Statistične raziska-
ve, ki so zajele 2. svetov-
no vojno in leta po njej,
so nedvoirmo dokazale, da
so arterosklerotične kom-
plikacije na žilju med voj-
no in v letih po njej šte-
vilčno močno upadle in
da so se množile premo-
sorazmerno z narašča-
njem blaginje in to pred-
vsem prehrambene.
Kaj je torej napak v
naši prehrani?
Uživamo hrano, ki ima
preveč kalorij. Hrana je
nepravilno sestavljena in
jo uživamo- tudi v času,
ko je organizem ne po-
trebuje m viške nesmotr-
no nalaga v zaloge v ob-
liki maščevja. Kalorije se
smotrno izkoriščajo pri
fizičnem delu. Za delo, ki
fizično ni zahtevno, pa
je potreba jk) njih mnogo
manjša. Ce hočemo torej
pri sebi preprečevati na-
stanek žilnih bolezni, si
moramo izbrati takšen na-
čin prehrane, kjer bo po-
skrbljeno za optimalno
količino kalorij. Ce naše
delo fizično .sploh ni zah-
teTOo, moramo shajati z
maksimalno 2000 kalorija-
mi dnevno. Hrana mora
biti sestavljena tako, da
so si maščobe, ogljikovi
hidrati in beljakovine v
pravilnem razmerju'. Iz-
med ma.ščob moramo iz-
brati uiste, ki ne pospe-
šujejo nastanek arteriosk-
leroze. Te pa so olje iz ko-
ruznih klic in sončnično
olje. Od živalskih maščob
je edino perutninska ma-
ščoba neškodljiva. Svinj-
ska mast^ surovo maslo,
margarina pa so doka-
zano škodljiva ma.ščoba
posebno za ljudi, ki niso
fizični delavci. Toda s tem
še zdaleč nismo opravili
vsega. Ce bomo zmanj-
šanje maščob v hrani na-
domeščali s preveUkimi
količinami ogljikovih hi-
dratov (testenine, kruh,
krompir, sladkor), nismo
še nič napravili za svo-
je zdavje. Kajti tudi člo-
veški organizem je spo-
soben izdelovati iz teh
snovi maščobe, ki pa jih
ne more »proti porabiti
in se te nalagajo na za-
logo. Isto se dogaja tudi
z beljakovinami, če z nji-
mi v prehrani pretirava-
mo. Optimalna količina ži-
valskih beljakovin naj bo
1 gr na kg telesne teže.
Ce bomo taki umirje-
ni prehrani dodaU še za-
dosti zelenjave in sadja,
se nam ne bo treba pre-
zgodaj bati arterioskleroze
— moramo pa se sprijaz-
niti s tem, da mora člo-
vek za ohranitev zdravja
biti včasih lačen.
Višji žiTljenjski stan-
dard nam torej ne sme
pomeniti več hrane in
več p>očivanja, temveč
bolj pravilno prehrano,
več prostega časa, toda
pravilno uporabljanega za
aktivno rekreacijo z vsa-
kodneTOim športnim udej-
stvovanjem ali vsaj z fi-
zičnim delom na svežem
zraku.
Boljše živeti se pravi —
bodj zdravo živeti.
št. 15 — 13. april 1972
NOVI TEDNIK
9. stran
Celje
VOLIVCI so predlagali
Tudi letošnja razprava o proračunu celjske občine je v glav-
nem potekala na zborih volivcev, na seji zbora delegatov
krajevnih skupnosti in seveda na sejah svetov pri občinski
skupščini. Končna odločitev je padla na seji občinske skup-
ščine. Zanimiva je ugotovitev, da so se občani na svojih
zborih strinjali s predlogom letošnje razdelitve proračunskih
sredstev. Navzlic temu so imeli nekaj pri[)omb.
Tako so se na zboru' v
Centru zavzeU za povečanje
sredstev za urejevanje zele-
nic in čiščenje zraka, na
zboru volivcev na Otoku i>a
so želeli dobiti pojasnilo gle-
de planiranja dohodkov od
zasebnega sektorja. Menili so
naimreč, da je v obrtništvu
še mnogo utaj, špekulacij in
podobno. V tej zvezi so pred-
lagali okrepitev davčne upra-
ve. V Štorah so predlagali
povečanje sredstev za delo
gasilskih društev, vprašali pa
so še, zakaj v komunalnem
delu proračuna ni sredsetv
za ureditev železniških preho-
dov. Ljudje Pod gradom so
predlagali, da bi pr^ trošenju
sredstev za socialno skrbstvo
napravili več v preventivi.
Prav tako so rekU, da naj bi
pri sredstvih za krajevne
skupnosti dali večji delež za
investicijsko dejavnost. Na
Svetini so se zavzeli za uki-
nitev 10 odstotnega davka.
Nekaj kritičnih besed pa so
imeli tudi na račun tistih
avtoprevoznikov, ki imajo
prijavljeno obrt v dru'gih
občinah, delo i>a opravljajo
v celjski.
Občani krajevne skupnosti
Gaberje—Hudinja so se naj-
dlje ustavili pri prometnem
davku pri nakupu novih
zemljišč. Naj mimogrede po-
vemo, da je bilo to vprašanje
že rešeno, namreč tisto, Je
nastalo v pripravah za grad-
njo hitre ceste. Skupščina
je namreč že sprejela spre-
membe odloka o občinskem
prometnem davku od ne pre-
mičnin. Problem na zboru
je nastal zaradi slabega in-
formiranja. Sicer pa so še
dodali, da glede porabe sred-
stev prispevka za uporabo
mestnih zemljišč ni vidnega
napredka.
0'bčani krajevnih skupno-
sti Medlog, Ljubečna, Šmart-
no v Rožni dohni in Pranko-
lovo so dali več pobud v
zvezi s pospeševanje kme-
tijstva v občini in tako tudi
nekaj, sprememb v kategori-
zaciji zemljišč. To predvsem
velja za Podgorje, Trnovlje,
Začret in Leskovec. V Medlo-
gu so še ugotovili, da je
davek od kmetijstva na nji-
hovem območju previsok, ker
je na tem območju največ
mahh kmetov.
Ljudje z Ostrožna, Lopate
in šmartna v Rožni dolini so
še predlagali, da naj bi ven-
darle asfaltirali cesto Ostrož-
no—Šmartno, prebivalci Štor
in Teharij pa so se zavzeli
za modernizacijo ceste v
Bukovem žlaku in dodali, da
naj bi breme tega financira-
nja v glavnem nosila podje-
tja, ki to cesto najbolj upo-
rabljajo^ to pa so cinkarna.
Javne naprave ter opekarne
Ljubečna.
V Gaberju in na Frankolo-
vem so se nadalje zavzeli
za zagotovitev sredstev za
osebni dohodek tajnika skup-
nosti za po.n delovni čas.
Vrh tega so na Ostrožnem
menili, da je uveljavitev pri-
spevka na uporabo mestnih
zemljišč na njihovem območ-
ju neumestna, ker Ostrožno
še ni komi..!naLno urejeno in
je še vedno poplavno območ-
ji-
Na Dolgem polju so vpra-
šali, zakaj Groharjeva ulica
ni v programu za asfaltira-
nje. Bilo pa je tudi vpraša-
nje, kdaj bodo na voljo sred-
stva za asfaltiranje ceste na
Svetino.
Takšni in drugi pieulogi
so padali na zadnjih zborih
volivcev. Občinska skupščina
bo na vsa ta p druga vpra-
šanja odgovorila. Tak je
tudi sklep zadnjega zasedanja
članov obeh zborov celjske
občinske skupščine. In še
več, po mnenju' občinske
konference SZDL in občin-
skega sindikalnega sveta bo
treba vez med skupščino in
zbori še bolj utrditi.      MB
VABIMO VAS, SODELAVCI!
Uredništvo Novega ted-
nika vabi k sodelovanju
vse, ki se zanimajo za
kulturna vprašanja. O
tem, kaj je novega v kul-
turnem življenju Žalca,
Laškega, Šentjurja, Šmar-
ja, Slovenskih Konjic, Mo-
zirja, kaj delajo kulturno
prosvetna društva, kaj
delajo kulturne skupine
na šolah, kako se uveljav-
ljajo kulturne skupnosti
— o vsem tem nam, dra-
gi sodelavci, pišite. Radi
bomo objavili.
Enako vabilo velja za
sodelavce  športne  strani.
Uredništvo Novega ted-
nika nudi tudi dober za-
služek — učencem, dija-
kom, upokojencem. Išče-
mo sodelavce za prodajo
Novega tednika v četrtek,
petek in soboto — v vseh
občinah na celjskem ob-
močju. Ulična prodaja,
prodaja po domovih, usta-
novah ..   Dober zaslužek.
Kdo je sposoben in vo-
ljan sodelovati, se naj ja-
vi na uredništvo Novega
tednika, Gregorčičeva uli-
ca 5, Celje.
Uredništvo
AKTIVNI
KOMUNISTI
V minulih dneh so se sesta-
le pri komiteju občinske kon-
ference ZKS 2alec kar tri ko-
misije. Komisija za idejno
politična vprašanja, vodi jo
JOŽE JAN, je analizirala do-
sežke idejno političnega izo-
braževanja v občini v letošnji
zimski izobraževalni sezoni.
Komisija za splošni ljudski
odpor, njen predsednik je
VLADO GORIŠEK, je raz-
pravljala o pripravah za
ustvarjanja možnosti za neo-
virano delovanje v vojnih
razmerah. Sestala pa se je
tudi kadrovska komisija, ki
jo vodi FRANC JELEN, Ki pa
je sprejela program svoje ak-
tivnosti in dela za letošnje
leto.
VSE O POHORIU
Na osnovni šoli Karel De-
stovnik — Kajuh v Šoštanju
so bili zelo zadovoljni s pre-
davanjem MIRKA ŠOŠTARI-
ČA o lepoti naših gora in
Pohorju, ki je bilo pred ne-
kaj dnevi. Zaželeli so si še
več podobnih predavanj, še
posebej, če bodo spremljana
s čudovitimi djapggitivi.
KULTURNI DOM
V DOBJU
Krajevna skupnost Dobje
je za letos planirala predvsem
gramoziranje obstoječih cest
in pričetek gradnje kulturne-
ga doma, za čimer težijo
mnogi domačini in bi bilo to
tudi veliko priznanje izredno
aktivnemu prosvetnemu dru-
štvu na Dob ju. Občani bodo
radi pomagali pri gradnji do-
ma s  prostovoljnim  delom.
Zanimiva je tudi pobuda,
da bi krajevna skupnost ku-
pila svoj tovorni avtomobil,
s katerim bi lahko vozili gra-
moz in material za gradnjo
doma.
Občani so med drugim
predlagali, da bi se zaselka
Pametnik in Tumišče pri-
ključila k njihovi krajevni
skupnosti, ker glede na ceste
bolj gravitirata k Dobju kot
pa k SlivTiici. Enako je z de-
lom Vodic pri Kalobju.
.. zmikavte, tatove, krir
voprisežnike. (ažnike, go'
ljufe so privezovali na
sredi trgov k prangarjem,
(Ja so jih videli in sra-
iTiotiji tržanJ in kmetici:..
Tako v srednjem veka.
Povprašajte svoj samou-
pravljalski čut, svoj oseb-
nI moralni kodeks: Koga
Iz današnje zgodbe, bi,
privezali k sramotnemu j
Stebru? Bodite porotnik in;
nam sporodlte '^^^^^^j
REŠI SE, KDOR SE MORE...
Leta sem je podjetje »Standard«
cvetelo kot le kaj. Domači trg je bil
nenasiten, kajti vse proizvode podjet-
ja »Standard« so po trgovinah proda-
jala na kredit, a Jugoslovan ni bil do-
ber Jugoslovan, če ni tdčal do vratu
v dolgovih. Podjetje je moglo naviti
cene za domači trg navzgor in je za-
to toiiko laže konkuriralo na zima-
njem trgu z nizko ceno, saj so razli-
ko plačevali domači kupci.
Pa se je zgodilo, da je stabilizacija
zavrla konjukturo. Nekaj zato, ker je
skoraj v vsaki hiši že prisoten izdelek
»Sta.ndarda«, nekaj zato, ker so nasta
le težave pri uvozu reprodukcijskega
materiala, nekaj zato, ker se je enako
začelo dogajati kooperantom^ pred-
vsem pa zato, ker so občani začeli
varčevati in so ugotovili, da izdelki
podjetja »Standard« niso najboj ne-
ogibni za njihov standard.
Kot rečeno, oblaki so se začela zbi-
rati nad podjetjem »Standard«, a vo-
dilni so bili tu navajeni le sonca, le
lepega vremena. Začel se jih je lote-
vati nemir.
Glavno spodbudo za preplah je
povzročil podpisani samoupravni spo-
razmn, ki je pripisoval vodilnim pre-
cej manjše dohodke, kot so jih imeli
dotlej. Nezaslišano! To je mešanje od
zunaj, to je poseganje v samouprav-
ne pravice, to je fronta proti vodil-
nim, odgovornim. Začela so se ogled-
na potovanja. Generalni je na višji
instanci omenil, dta bi bil zdaj pri-
pravljen sprejeti večkrat ponujeno
funkcijo v zamejstvu, pomočnik se je
v podjetju »Jugo« potožil nad klimo
v notranjosti in pristavil, da bi »čisto
iz zdravstvenih   razlogov«   rad  šel v
službo na sončnem jugu (kjer, mimo-
grede, samoupravni sporazumi še ni-
so vpeljani). Komercialni bi rad še
več potoval, pa se je »zmenil« za pot-
nika v enem podjetju »vezano«, v dru-
gem kot honorarni. Tehnični direk-
tor se je v ugodnem trenutku oglasil
pri konkurenci, potožil nad odnosi do-
ma in dobil toplo ponudbo, da se pre-
selili k njim. K dohodku po sporazu-
mu so mu zagotovili nagrade za teh-
nične izboljšave, ki jih bo prinesel z
bogatimi  izkušnjami   iz   »Standarda«.
Treba je bilo najti le še lepo obh-
ko za odhod. Ta se je p6nudila kaj
kmalu. Nesrečni sekretar organizaci-
je ZK v podjetju je dal na dnevni red
sestavek o socialni diferenciaciji in sku-
šal biti tudi konkreten. Kritiziral je
previsoke izdatke za dnevnice in kilo-
metrine, previsoke izdatke za repre-
zentanco^ hkrati pa premajhno zav-
zetost vodstvenega tima za rešitev na-
stalih razmer po upadanju prodaje na
domačem trgu in rastoče nelikvidno-
sti.
Generalni je užaljeno napovedal
pismeno ostavko in kot bi pritisnil
na gumb, so svoje ostavke zdeklami-
rali tudi pomočnik, komercialni in
tehnični direktor.
»Boste že videli, kam boste prišli,
ko nas ne bo,« so še zagrozih. Šli so
in zdiktirali svojim tajnicam vsak
svojo odpoved.
Oblaki se zbirajo nad podjetjem
»Standiard«. Vihra se obeta. Reši se,
kdor se more.. Kam se bodo zatek-
li ostali? Kam neki? Saj še tajnic ni-
majo, da bi jim natipkale odpove-
di...
sQsed sosedu
SPOŠTOVANI TOVARIŠ JOŽE
VOLFAND, GLAVNI IN ODGOVORNI
UREDNIK NOVEGA TEDNIKA
y 12. številki vašega li-
sta z dne 23. marca 1972
ste na 9. strani pod na-
slovom »sosed soseau«
objavili najin »telejonsKi
razgovor«, ki vam po va-
šem pisanju sodeč ni bil
všeč. Užaljeni ste, tovariš
glavni in odgovorni ured-
nik, zato ste SVOJO »uža-
Ijenost« prenesli v vaš
list in naj bo tudi meni
dovoljeno, da vam javno
izrazim nestrinjanje s ta-
kim načinom pridobivanja
informacij, kot ste se ga
vi poslužili. Saj ste ob
važnih vprašanjih, ki so
vas zanimala, smatrali za
nepotrebno, da bi prido-
bivali informacije na licu
mesta, temveč ste hoteli
opraviti kar telefonski in
tervju brez dokazila vaše
identitete.
Svoje pisanje ste pod-
krepili na senzacionaltsti-
čen način, da bi bili bolj
prepričljivi. Prepričan pa
sem, da znajo bralci vaše-
ga lista najti stvarnost ali
nestvarnost v vašem pisa-
nju.
Vi, kot pravite, ste me
Kpoklicali« iz zaupanja m
prepričanja, da boste go-
vorili z »najodgovornej-
šim samoupravljalcem«. z
izvoljenim predsednikom
delovnih ljudi v EMO.
Dovolite mi, tovariš od-
govorni urednik da vam
povem, da so vaši super-
lativi, če gre za odgovor-
nost v samoupravni pra-
ksi, popolnoma odveč, ker
se je polno zavedam.
Res je, da sem kot pred-
sednik delavskega sveta
EMO odgovoren temu or-
ganu, kolektivu EMO m
družbi za svojo dejavnost
v tej funkciji, nikakor pa
ne vam.
Poleg tega se ravnam
pri dajanju izjav v tisk
po navodilih, ki jih je
predpisal delavski sveL
To bom storil tudi v bo-
doče. Bodite prepričani,
da boste potrebne infor-
macije od mene v bodoče
dobili, vendar ne na tak
način, kot ste se ga v zad-
njem primeru poslužili.
S tovariskimi pozdravu
Ing. VILJEM SULGAJ,
predsednik DS
EMO, Celje
SPOŠTOVANI TOVARIŠ ING. VILJEM
ŠULGAJ, PREDSEDNIK DS EMO!
To, da sem vam javno
pisal, verjetno kaže, da
sem pričakoval m zeiei
vaš odgovor. Moji razlogi,
da sem se oglasil, niso
bili izraz »užaljenosti«,
pač pa so bili širši, tisti,
ki sem jih navedel v ru-
briki Sosed sosedu. Uža-
ljen bi lahko bil, ker ste
prav po šolsko preKimli
najin telefonski razgovor
— slušalko ste vrgli na
telefon. No, ' pa to je
stvar vašega oontona. u
tem zadnjič nisem pisal.
Prav tako nisem pisal o
tem, da sem vam vljudno
pojasnil, koliko že vem o
prekinitvi dela in da sem
želel še vašo kratko izja-
vo. To ne mi pač ni po-
srečilo, ker ste, žal, tako
hitro prekinili razgovor.
V sredstvih obveščanja
včasih tudi po telefonu,
»brez doKazila identitete«,
prosimo za informacije.
Ta način sem lahko upo-
rabil, ker sem o prekini-
tvi dela že dobil prever-
jeno informacijo. Sogla-
šam pa z vami, da tele-
fonski razgovori niso naj-
boljši način »pridobivanja
informacij.« Res pa je tu-
di, da so bili še ne tako
dolgo naši novinarji »na
licu mesta«, kot vi v od-
govoru želite, in sicer na
seji DS EMO, pa ste vi
zahtevali njihovo odstra-
nitev. Saj mi je neljubo
spominjati vas na to, am-
pak to je potrebno ugo-
toviti. Se posebej, ker mi
Očitate nekak senzaciona-
lističen ton pisanja. Seve-
da, bralci bodo že znali
Odčitati namen enega ali
drugega pisanja, bodite
brez skrbi.
Veste,   tovariš predsed-
nik, če ne bi bil prepri-
čan, da je vaš odnos do
sredstev obveščanja pro-
blem, tedaj res ne bi pi-
sal o najinem dialogu.
Torej — pisanje je bilo
zasnovano »stvarno«.
Vaš ton odgovora je
ironično zajrKijiv. listo,
da sem vas poklical iz
zaupanja in prepričanja,
ker sem hotel govoriti z
najodgovornejšim samo-
upravljalcem, sem mislil
nadvse resno. Kajti v ure-
dništvu se zavedamo, da
je vloga predsednikov de-
lavskih svetov na vso moč
odgovorna, še posebej, če
se je zavedajo. Prav ima-
te, ko pravite, da ste od
govorni delavskemu sve-
tu, kolektivu EMO in
družbi. Kaže pa, kot da
pozabljate, da predstav-
ljajo sredstva obveščanja
dejavnost posebnega druž-
benega pomena. In kot
preastavnik ten sreastev
sem vas poklical, tovariš
predsednik, ne pa privat-
no ali zaradi kakšnega
drugega konjička.
Vašega zagotovila, da
boste v prihodnje dali na
voljo informacije, ki jih
bomo želeli, sem zelo
vesel. Zal jya še vedno ni-
ste v odgovoru zapisali,
kako boste v prihodnje
bolje sodelovali s pred-
stavniki sredstev obvešča-
nja, kot pa ste doslej.
useono   pa ooijuoijam,
da se bom v kontaktih z
vami vedno tako potrudil,
da ne boste v dvomih kar
zadeva mojo identiteto.
S tovariskimi pozdravu
JOŽE VOLFAND,
glavni in
. odgovorni urednik
OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINkI
inini reportaža
£ - KRALJEVO
' * ČJI SKOK
Ce grem na sejo koordinacijskega
odbora ducata srbskih občin, ki letos
pripravljajo obisk karavane bratstva in
prijateljstva, so me vprašali.
Kje da je in kdaj, sem vprašal jaz.
Danes ob enajstih dopoldne v Vr-
njački Banji, so mi pojasnili, če bi ne
bil na telefonski zvezi priznano resen
javni delavec Janko Ževart, predsed-
nik občinske konference SZDL, bi
menil, da se nekdo grdo šali.
Kajti če bi hotel priti v Vrnjačko
Banjo tisti dan, bi moral na pot že
prejšnji večer ob desetih, pa bi bržčas
zamudit najmanj eno uro na sejo, če
vlak niti minute ne bi zamujal.
In vendar smo bili Janko 'Zevart,
trije ugledni politični delavci iz Mari-
bora in moja rodovednost isti dan
ob 7.30 še na sedežu celjske SZDL pri
kavi, v Vrnjački Banji pa že dobre
pol  ure   pred   začetkom   seje.
Po zaslugi YU-BHM, športno-turi-
stičnega letala celjskega aero-kluba
čedne in hitre leteče limuzine znam-
ke PIPER, smo tolikšno daljavo zmo-
gli v času, v katerem bi nas vlak po-
tegnil kvečjemu do Zagreba.
Treba je povedati, da smo bili v
Kraljevu že okoli desete ure, pa so
nam tam povedali, da nas pričakujejo
na letališču v Trsteniku, od koder so
nas z avtomobili zapeljaU v Vrnjačko
Banjo.
Seja v Srbiji je trajala dve uri. če
bi po njej takoj spet poleteli nazaj,
It bili morda upravičeni na polovic-
ko dnevnice, saj bi bili na službeni
poti le 7 do 8 ur.
Potovanje iz središča Slovenije v
osrednjo Srbijo je torej mačji skok.
toliK.0 kot običajna službena pot v
Ljubijdno — seveda z letalom, ki je
na vsak način prijetnejše od tednih
potniških letal. Celjski aero-taksi, ki
so ga družno kupila nekatera celjska
podjetja, leti običajno na povprečnih
višinah 1.500 metrov, kar pom.eni, da
se potnikom nudi čudovit razgled, da
vidijo z višine sleherno malenkost na
površini zemlje, kar pri večjih potni-
ških letalih, ki letijo na velikih viši-
nah, ?ii mogoče. Letališč, na kakrš-
nih PIPER — Cheerocke 300 prista-
ja in vzleta, je v Jugoslaviji na stotine,
vsako večje mestece ga ima.
Že vem?! Rekli boste, kaj pa cena?
Potovanje z vlakom v prvem raz-
redu bi iz Celja do Kraljeva stalo dvaj-
set starih tisočakov v obe smeri. Ker
bi bili na takšni razdalji upravičeni
na spalnik, je treba prišteti še 16 sta
rili tisočakov. Dodajmo še najmanj tri
dnevnice in dobimo skupaj okoli 66
starih tisočakov. Pri polni zasedbi, če
pctuie šest potnikov, je celjski PIPER
cenejši, če na brezplodno izgubo vsaj
dneh dni, zaradi vožnje, sploh ne ra-
čunamo.
Pa. naj kdo reče, da svet ni postal
majhen. S  kančkom korajže, seveda!
J. Kr.
Celjski aero-taksi »PIPER—300 na letališču v Trsteniku, pred vrnitvijo v Celje.
Mimogrede, letalo je v Srbiji vzbujalo veliko zanimanja. Kar verjetni niso mogli,
da tako majhna »ropotuljica« vkrca sedem oseb.
Srečanje
IVAN MELIK-GOIMIR
PETDESETLETNIH
Te dni praznuje petde-
setletnico Ivan Melik —
Gojm.r, pomočnik di-
rektorja AERO, do nedav-
nega direktor CETIS.
Ivan Melik, rojen Ljub-
ljančan, bi bil deseti brat,
če bi ne bil enajsti otrok
v revni družini mizarske-
ga pomočnika, šel pa je
zgodaj od doma. K sebi
ga je vzel stric^ univerzi-
tetni profesor Anton Me-
lik in ga dal v uk za
ročnega stavca. Ko je še
delal v tiskarni, je leta
1941 pridno odnašal tis-
karski material za ilegal-
ne tehnike, bil že avgusta
1941 sprejet v SKOJ, leta
1942 pa     15. aprila na
svoj dvajseti rojstni dan
v Zvezo komunistov. Tako
praznuje Gojmir, tako ga
pod partizanskim imenom
pozna največ Celjanov,
dvojni jubilej: petdesetlet-
nico življenja in trideset-
letnico članstva v ZK.
Med vojno je bil Goj-
mir politkomisar, obvešče-
valec, precej časa je delal
tudi v ilegalnih tehnikah,
bil je med organizatorji
partizanskega tiska na Go-
renjskem in na Kočev-
skem.
Po vojni je bil Ivan
Melik imenovan za delega-
ta ministrstva za indu-
strijo v Mohorjevi tiskar-
ni. Tako je od leta 1945
Celjan. Bil Je predsednik
okrajnega sindikalnega
sveta in organizacijski se-
kretar občinskega komite-
ja ZKS v Celju. Preostali
čas^ razen dveh let, ko
je študiral na višji par-
tijski šoli v Beogradu, je
bil direktor celjske tiskar-
ne ter hkrati opravljal od-
govorne politične funkci-
je, zlasti v sindikatu in
organt^ciji Zveze borcev.
J. Kr.
mali intervju
Vprašuje: Milan Seničar
Odgovarja:  Jože   Oprešnik
Ce hočeš v tovarno Alpos
v Šentjurju, moraš nujno
mimo 30-letnega Jožeta O-
PREŠNIKA, vratarja in tele-
fonista. Jože je doma v Vo-
ducah 14 pri Gorici in je že
dvanajst let vratar pri Al-
posu. Ni še dolgo tega, ko
mi je bil zaradi drobnega do-
godka neznansko všeč. Trije
»lepše« oblečeni tovariši iz
Celja so jo mahnili kar mi-
mo vratarske hišice na dvo-
rišču Alposa, da bi si nekaj
ogledali. Stopil je aa njimi
in jih pobaral: »Kaj misUte,
da ste na gmajni? To je to-
varna!«
Ko je bil star pet let, je
v grabnu pri domači hiši na-
šel bombo. Igra! Eksplozi-
ja! Odtrgalo mu je desno ro-
ko nad zapestjem. Danes
vse opravlja z levico, izred-
no domiselno pa si pomaga
tudi z levico. Njegova prva
služba je to.
»Kolikšen je osebni doho-
dek?«
»Povprečno tako 1.280 di-
narjev.«
»Je delo težko?«
»Naporno je zaradi telefo-
na, ki neprenehoma brni.
Včasih je težko dobiti zvezo
in so ljudje nestrpni.«
»Se kdo kdaj razjezi na vas?«
»Večinoma je vse v redu, se
pa tudi to zgodi.«
»Kako je z zamudniki?«
»Zjutraj moram vsakogar,
ki zamudi, zapisati v knji-
go. Seveda to ni prijetno,
•ampak je zelo malo zamud-
nikov. K sreči.«
»Koliko jih je bilo danes
(ponedeljek)?«
»Nobeden.«
»Kaj delate tedaj, ko tele-
fon vsaj nekaj minut ne br-
ni?«
»čitam Tovariša, Novi ted-
nik. Delo in poslušam poro-
čila  na  radiu.«
»Kakšen je  delovni  čas?«
»Od 6. do 14. ure.«
»Ste zadovoljni z delom?«
»Sem!«
»Oprostite, bi bili raje di-
rektor?«
»Vem, da ne morem biti,
Ta je pa bi bil, to je jasno.«
Med pogovorom Jože tA
imel miru. Neprestano je
zvonil telefon, pri okencu so
ga spraševali to ali ono, on
pa je odgovarjal vsem, brez
zmede, vestno in natančno.
»Kupujete   srečke?«
»Včasih sem jih, vendar ni
bilo nikoli nič.«
»Ste imeli kdaj posebno
srečo?«
»Samo erakrat. Na smu-
čarskem šolskem tekmm'a-
nju sem dooil za nagrado
smučke.«
»Kdaj ste bili najbolj ve-
seli?«
»Vsak dan ne, večinoma pa
sem vedno dobre  volje.«
»Imate kakšno posebno že-
ljo?«
»Zdravje in sreča v druži-
ni.«
Namreč, ko pride Jože do-
mov, ga čaka hčerkica Bran-
kica, stara sedem mesecev.
Veliko sreče, Jože.
»DRAČEVSKI
TRUBAČI«
z letošnjo KARAVANO
PRIJATELJSTVA bodo poleg
800 udeležencev pripotovale
tudi štiri kulturno umetniške
skupine iz posameznih kra-
jev južne Srbije. Poleg folk-
lorne skupine in pevcev iz
Cuprije, članov KUD-a iz
Kraljeva in Vrnjačke banje
bodo našo javnost prav go-
tovo najbolj pritegnili tako-
imenovani »Dragačevski tru-
bači«, ki so s svojim original-
nim načinom izvajanja narod-
ne glasbe znam po vsej Evro-
pi. Ce bodo nastopili tudi v
Celju, zaenkrat še ni 2mano.
O OSKRBNINAH
ZA VARSTVO
Sekretariat sekcije za so-
cialno zdravstvena vprašanja
pri Občinski konferenci
SZDL Celje je na svoji zad-
nji seji razpravljal o pred-
logu za diferencirane oskrb-
nine v vzgojnovarstvenih us-
tanovah celjske občine. Delno
so taka načela veljala že do-
slej, vendar so premalo od-
ražala dejansko ekonomsko
moč posameznih družin, v
premajhni meri pa so tudi
izražala načelo solidarnosti.
Na seji sprejeto predvideno
lestvico za plačevanje oskrb-
nin So posredovali skupnosti
otroškega varstva s predlo-
gom^ da jo prouči in ustrezno
dopolnjeno tudi sprejme.
REGIONALNI
POSVET RK
Pretekli teden je bilo v
Celju področno posvetovanje
občinskih odborov RK Celje,
Laško, 2alec, Velenje^ Mo-
zirje, Šmarje, Šentjur pri
Celju in Slovenske Konjice.
Posvetovanje je bilo sklica-
no na pobudo republiškega
odbora RK Slovenije. Raz-
pravljali so o tekočih aktu-
alnih nalogah RK o vsebin-
skih in organizacijskih pri-
pravah na teden RK 1972 s
posebnim ozirom na utrjeva-
nje  organizacij   in   zbiranja
finančnih sredstev. Na po-
svetovanju je bilo govora še
o založniškem programu za
leto  1972—73.
Področnega posvetovanja
RK so se udeležili vsi pred-
stavniki navedenih občin in
republiški odbor RK prosili
še za nadaljnjo pomoč, ta-
ko v organiziranju tečajev
kot tudi čisto materialno'
pomoč  v  zaostalih  občinah.
SPET SEJEM
RABLJENIH
AVTOMOBILOV
Po zimskem premoi"u je
kolektiv celjskih Javnih na.
prav organiziral minulo ne-
deljo spet sejem rabljenih
avtomobilov. Zaradi slabega
vremena ni kaj prida uspel.
Toda, dejstvo, da je bilo že
prejšnjo nedeljo v prodaji
okoli 25 rabljenih avtomobi
lov, kaže, da bodo naslednji
sejmi bolj živahni.
Poslej bodo vsako nede
Ijo od 7. do 12. na dvorišču
Javrnih naprav ob Teharski
cesti.
DESET LET CEST-
NEGA PODJETJA
Kolektiv celjskega cestnega
podjetja je deseto obletnico
podjetja počastil minulo so-
boto v Velenju. Na slavno-
nostnem zboru sta govorila
predsednik delavskega sveta,
dipl. inž. Pinter in direktor
pK)djetja Stane Divjak. Ko-
lektivu pa je v imenu sveta
osmih občin čestital predsed-
nik občinske skupščine v
Mozirju, Jože Deberšek.
Na zboru so podelili pri-
znanja in darila vsem tistim
članom, ki so v podjetju vso
od njegove ustanovitve. Lep
program pa so izpolnili še
komorni moški zbor m čla
ni slovenskega ljudskega gle-
dališča iz  Celja.
ZA BOLJŠE
KADROVANJE
v občini Žalec so pred ne
davnim imenovali dve kt
misiji, eno za področje dru:
benih dejavnosti in drugo z
gospodarstvo,  ki   imata   n
I DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO
pripraviti vse potrebno
J sklenitev družbenega spo-
jzuma o kadrovski politi
i v občini. Na pobudo ko-
lisije za volitve in imeno-
anja sta se ta teden šesta
obe komisiji na skupni
eji, da sta pripravili po-
rebna izhodišča za obliko-
anje družbenega dogovora.
)snova za ta pomemben do-
kument je podana v reso-
uciji o kadrovski pMDlitiki v
5R Sloveniji, ki jo je pred
ledavnim sprejela republiška
ikupščina.
ZBOROVANJE
UPOKOJENCEV
Pretekli četrtek so se žal
ski upokojenci zbrali na red-
nem letnem občnem zboru,
na katerem so obravnavah
aktivnost svojega društva v
minulem letu ter izvolili no-
vo vodstvo. Poročilo je po-
dal dosedanji predsednik
društva KONRAD PEVEC, ki
je ocenil aktivnost društva
kot zelo dobro. Zlasti aktiv-
no pa je delovala komisija
za stanovanjska vprašanja,
saj so v minulem letu zopet
zgradili nov blok v Zalcu,
kmalu bodo končali tudj no-
vi upokojenski bloki v Šem-
petru, na Polzeli, leta 1974
pa tudi v Preboldu. Občni
zbor je izrekel vse prizna-
nje predsedniku te komisi-
je TONETU ROBASU, ki je
nesebično vodil komisijo in
žrtvoval ves svoj prosti čas.
Upokojenci so načeU tudi
nekatere probleme, ki jih
tarejo že vrsto let in skle-
nili, da bodo posamezne ak-
cije v bodoče izpeljali pre-
ko svojega vodstva.
MLADINA KRŠKEGA
V GRIŽAH
Preko sto mladincev in
mladink iz Krškega se je
minuli petek mudilo na eno-
dnevnem obisku pri svojih
vrstnikih v Grižah. Letošnje
srečanje mladine obeh kra-
jev je bilo že drugo, dogo-
vorili pa so se da bodo sre-
čanja v bodoče postala tra-
dicionalna. Mlade obeh kra-
jev povezuje namreč to, da
je bila Ivanka Uranjekova
rojena v Grižah, padla pa je
pri Krškem.
Po ogledu nove šole v Gri-
žah so mladi priredih še
krajši kulturni program.
Nato So skupno odšli na
šprajčev hrib, kjer je zbrani
mladini govoril o dogodkih
iz NOB, Ludvik Zupanc-Ivo.
KONFERENCA
PREDSEDNIKOV
Pretekli petek so se pri
skupščini občine 2alec sešli
na redni letni .konferenci
predsedniki krajevnih skup-
nostj žalske občine. Na se-
stanke so obnavljali pred-
log petletnega načrta za
vzdrževanje in rekonstrukcijo
cest na območju občine.
Predsedniki so petletni na-
črt v glavnem sprejeli, do-
govorili so se le za nekate-
re korekture, predvsem v
terminskem smislu, ker so
Iiredlagali, d?" bi se'določena
dela prenesla v naslednje
petletje, da bi ostalo v se-
danjem času več denarja za
predvidena dela.
ZBOR DELOVNIH
LJUDI
v rudniku lignita Velenje
in v rudarskem šolskem cen-
tru so te dni zbori volivcev,
'^a katerih razpravljajo o let-
nih delovnih načrtih in o
bližnjih volitvah v samou'-
Pravne organe. V obeh delov-
i^tii kolektivih se zavedajo
'^ovomosti, ki jo imajo
^asti pri izbiri novih članov
^^Jnoupravnih organov. Vo-
^^e bodo proti koncu aprila.
NEVSAKDANJA OBLtlNICA
Konec marca letos je poteklo 45 let, odkar so v Šoštanju doživeli nevsakdanjo senza-
cijo. Nekega meglenega popoldneva je na matleškem travniku pod Pohrasnikovo domačijo
zasilno pristalo potniško letalo (280 HP, tipa Junker). Poleg potnikov je velika železna
ptica prevažala tudi pošto.
Zanimivo je, da je letalo na redni potniški progi Benetke—Dunaj zašlo v šaleško do-
linico. Kot je povedal pilot, je izgubil orientacijo in ker mu je zmanjkalo tudi bencina, je
moral zasilno pristati. Kljub nizki oblačnosti in gosti megli se je letalo varno spustilo
na travnxk.
Naslednjega dne, ko je pilot nabavil potrebno količino goriva in se je vreme izboljšalo, .
je letalo znova vzletelo in nadaljevalo pot proti Dunaju. Letalo pa so preko noči čuvalij
orožniki. VK^
VELIKO PREDAVATEUEV
Ze mesec in pol je v reku
Akcija novinar »M«, ki jo je
organizirala Republiška kon-
ference ZMS-Center za obve-
ščanje in propagando, in ki
so se je kot soorganizatorji
udeležili: uredništvo revije
»M«_ Zveza novinarjev Slove-
nije, uredništva slovenskih
novinarskih hiš ter Občinske
konference ZMS.
Kaj je bilo doslej storjene-
ga? Kakšni so rezultati!
Nad tisoč mladih pišočih
ljudii sodeluje pri delu 30 Ak-
tivov mladih novinarjev, ki
so raztreseni po vsej Slove-
niji. Blizu 100 mladih novi-
narjev kandidira s svojimi
prispevki za izkaznico novi-
nar »M«.
In kaj še? Informiranost
znotraj ZMS se je bistveno
povečala. Problematika mla-
dih ljudi je prodrla v dnevno
in revialno časopisje. Obve-
ščenost v občini je naredila
korak naprej.
Še kaj? Da! V pisanju se
šola veliko mladih ljudi. Pri
tem jim z nasveti pomagajo
uredniki slovenskih novinar-
skih hiš in drugi pišoči ljud-
je. Kdo predava mladim no
vinarjem v Aktivih mladih
novinarjev? Miran Sattler,
Tone Fornezzi, Vlado Jarc,
Jak Koprive, Jože Volfand,
Janez Korošec, Dvišan Gač-
nik, Boris Dolničar, Slavko
Pregl, Tomaž Kšela, Dušan
Rebolj, Valter Samide, Tone
Gošnik, Evgen Jurič, \1ajko
Krivokapič, Bogdan Pleša in
še in še.
Toliko za sedaj! Kaj pa bo
akcija prinesla in kakšni bo-
do daljnosežni rezultati, o
vsem tem pa bo mogoče go-
voriti šele po tem, ko se bo
akcija novinar »M« končala.
GRADNIKOVE
PESMI
Prejšnji teden so dijaki
rudarskega šolskega centra
pripravili klubski večer in na
njem predstavili Gradnikovo
poezijo. Prostor v novi čital-
nici prenapolnjen.
»SEVILJSKI BRIVEC«
— DOGODEK LETA
v kulturnem življenju Ve-
lenja So pretekli četrtek za-
beležili dogodek leta. V Ve-
lenju je namreč gostoval an-
sambel ljubljanske opere in
predstavil Rossinijevega Se-
viljkega brivca.
Predstava ie bila v red-
nem abonmaju in ljudje so
kot običajno napolnili dvora-
no ter nagradili izvajalce z
burnim ploskanjem.
SLOVENSKE
KONJICE
RAZPRAVA
O EKONOMSKEM
RAZVOJU
CELJSKE REGIJE
v ospredju dogajanj v tem
trenutku je izredno važen
naš samoupravni družbeni
ekonomski razvoj, konkretno
za celjsko regijo. O tem so
razpravljali v ponedeljek na
drugi seji občinske konferen-
ce ZK v Slovenskih Konji-
cah. Referat o dolgoročnem
družbenem ekonomskem raz-
voju celjske regije je podal
Fedor Gradišnik, direktor
zavoda za napredek gospo-
darstva, in Zdravko Trogar,
predsednik komisije za regio-
nalni razvoj pri medobčin-
skem  komiteju- ZK.
Na konferenci so izvolili
še novega člana medobčin-
skega komiteja — Ivana
Cugmasa iz Loč, zaposlenega
v podjetju Kostroj.
ZAPOSLOVANJE
V PODJETJIH
Predstavniki komunalnega
zavoda za zaposlovanje iz
Celja so imeli z vodUnimi
delavc, v Slovenskih Konjicah
več razgovorov glede zaix>slo-
vanja delavcev in njihovega
usposabljanja. Največje po-
trebe se bodo letos F>okazale
v Kostroju, kjer so pred
kratkim pričeli z izdelavo
oken iz plastičnih mas. V
začetku bodo zaposlili pretež-
no moško delovno silo, kas-
neje pa tudi žensko. Z izobra-
ževanjem bodo začeli maja
meseca, do takrat pa bodo
znana nova delovna mesta.
Pomagala bo delavska univer-
za.
Razen v Kostroju bodo tudi
v konjiškem lesno-industrij-
skem podjetju' rabili 30 do
40. novih delavcev za manj
zahtevna delovna mesta v
proizvodnji.
»DRAVINJSKI DOM«
— PATRON GODBE
Iz težavnega gmotni3ga po-
ložaja je konjiška godba že
izplavala. To so ji omogočile
delovne organizacije po vsej
občini. Nove inštrumente, ki
so jih pred kratkim nabavili,
so plačale gospodarske ter
politične organizacije. Ker
je dovolj godbenikov, s ka-
pebiikom tudi ni problemov,
bo lahko konjiš;ka godba ne-
moteno pričela z delom. Ker
bodo tudi v bodoče rešeni
materialnih skrbi (patronat
je nad godbo prevzel Dravinj-
ski dom z letnim zneskom
20.0(X) dinarjev), enak znesek
pa je zagotovila tudi temeljna
izobraževalna skupnost, se bo
lahko godba posvetila uresni-
čevanju svojega programa.
PRIPRAVE
NA VOLITVE
Občinska konferenca SZDL
Laško je začela s kadrov-
skimi pripravami na volit-
ve. Po krajevnih skupnostih
poteka evidentiranje možnih
kandidatov za razne druž
bene funkcije.
Tak način evidentiranja
možnih kandidatov omogoča
širšo kadrovsko izbiro in
daje možnosti vsem zaintere-
siranim občanom, da pred-
lagajo kandidate. S tem bo
odpravljena možnost kampa-
njskega predlaganja in vsi
Ijevanja kandidatov zaradi
časovnih stisk pred volitva
mi.
Možne kandidate lahko
predlaga vsaka organizacija
ali posameznik na zborih
občanov, občnih zborov dru-
štev, konferencah in drugih
sestankih  občanov.
Pri tem evidentiranju si
predstavniki vseh struktur
prizadevaijo zajeti čimveč de-
lavcev iz proizvodnje, žensk
in mladine.
Predlagane občane bodo
uvrstili v evidenco, ki bo
dana v razpravo na kandi-
dacijskih zborih občanov ali
delovnih skupnosti.
POSLANCI
O SVOJEM DELU
če je kaj značilnega za poslance, je to, da jih je težko
dobiti, kajti vsi so do vrh glave obloženi z raznimi fur .:
cijami, vrh vsega pa ga med njimi ni, ki bi ne imel od-
govornega delovnega mesta.
Kakšni so njihovi stiki z volivci? Kako se kot poslan-
ci pripravljajo za seje skupščine in skupščinskih odborov
in kako jih občani »izkoristijo« kot poslance, to so vpra-
šanja, ki smo jih zastavili današnjim anketirancem.
BENO BOŽIČEK, Šmarje:
Mislim, da se sam in volivci
z mojimi stiki z občani ne
morejo pritoževati. To je po-
vezano z mojo funkcijo pred-
sednika občine. Mislim, da se
občani name obračajo bolj
kot na predsednika občine
kot na poslanca. V mojem
primeru se oboje povezuje.
Navadno se za seje skupščine
in njenih odborov ni moč
konsultirati z množico voliv-
cev. Materiale dobivam nekaj
dni pred zasedanji in sejami,
mnoge kar na poslanski klo-
pi. K sreči sem kot predsed-
nik občine dokaj dobro se-
znanjen z razmerami v moji
volivni enoti.
MIHA PROSEN, Laško: Za
svojo poslansko funkcijo se
pripravljam v političnem akti-
vu občine, v sodelovanju s
službami občinske uprave, če-
prav dobivam material za se-
je pozno, mi vendar po na-
vadi uspe prediskutirati bi-
stvena vprašanja z ustrezni-
mi vodstvu političnih organi-
zacij, tako da v Ljubljani ne
nastopam preveč osebno. Kar
zadeva stike, z zadovoljstvom
ugotavljam, da ni območja
zborov volivcev, ki bi jih v
času trajanja mandata ne bi
vsaj nekajkrat obiskal. K te-
mu me seveda sili moja pred-
sedniška funkcija.
STANE DIVJAK, Celje: Kot
poslanec gospodarskega zbo-
ra sem na začetku mandata
pisal vsem delovnim organi-
zacijam moje volivne enote,
naj me vabijo in pošiljajo
problemski material. Moram
reči, odziv je šibak. Le nekaj
večjih organizacij redno vzdr-
žuje stike. Za razprave na se-
jah odbora imam možnost
predhodne konsultacije, žal ne
dovolj na široko. Sem pa
močno ogret, da bi občinska
skupščina bolje kontaktirala s
poslanci, kajti le-ta pravočas-
no razpravlja o' važnih zade-
vah, ki bd bile poslancem v
pomoč pri odločitvah.
PETAUER FRANC, Celje:
Kot poslanec gospodarskega
zbora sem dokaj dobro se-
znanjen s problematiko spri-
čo dejstva, da sem hkrati tu-
di odbornik zbora delovnih
organizacij pri občinski skup-
ščini. Precej mi koristijo tu-
di tesni stiki s trgovskim
združenjem in neka-terimi de-
lovnimi organizacijami. Mi-
slim, da poslance gosp^odar-
stvo premalo anga.ž;ira, ne
daje ponudb. Pcdohno je s
povezovanjem v regiji. To po-
slanoi v skupščina čutimo, ko
vidimo, kako druga področja
veKfco bolj vežejo poslance
na   svoje  probleme.
Anketa med štirimi poslanci seveda ne daje obče ve
Ijavne podobe. Drži eno, da imajo poslanci, ki so na po-
ložajih vodilnih političnih delavcev, mnogo bolj pogoste
in pristne stike z volivci, da pa je od pobude ostalih od-
visno, kakšna je povezanost z volivnim telesom, kakšna
seznanjenost s problematiko in kakšno seznanjanje voliv
cev z delom skupščine in njenih odborov. Vsekakor pa je
pobuda voUvcev, kolektivov še vedno prešibka.
J. KRASOVEC
12. stran
NOVI TEDNIK
Št. 15 — 13. aoril 1972

KAKO KOMUNALNO UREDITI POSAMEZNE KRAJE NA OBMOČJU KONJIŠKE OBČINE
— JE BILO OSREDNJE VPRAŠANJE NA NEDAVNEM SKUPNEM SESTANKU POLITIČ-
NEGA AKTIVA IN AKTIVA DIREKTORJEV PRI OBČINSKEM KOMITEJU ZKS V SLOVEN-
SKIH KONJICAH.
Zbrani podatki predstavni-
kov občinske skupščine in
občinskega komiteja so poka-
zali, da bi za najnujnejše ko-
munalne potrebe pri urejanju
in asfaltiranju mestnih cest in
ulic za obnovo kopalnega ba-
zena potrebovali že v tem le-
tu samo v občinskem sredi-
šču nad 800.000 dinarjev. Vsa
zbrana sredstva pa še vedno
ne bi rešila vseh vprašanj,
zato bi morah s tovrstnimi
akcijami nadaljevati tudi v
prihodnjih letih. Tu pa niso
všteti ostali večji kraji v ob-
čini, tako Zreče, Loče, Vita-
nje, kjer nerešeni komunalni
'' problemi pereče izstopajo.
Zlasti ceste.
V Slovenskih Konjicah bi
samo za prvo fazo pri obnovi
kopalnega bazena potrebovali
letos okoli 250.000 dinarjev,
kakih 550.000 do 600.000 pa za
asfaltiranje nekaterih cest in
ulic. V zadnjih letih je bilo
-v ta namen vloženih malo
sredstev, čeprav se je stano-
vanjska izgradnja širila in se
razvijala proti Škalcam, Bla-
tu, prevratu.
Kje vzeti denar? Po mne-
nju udeležencev posvetovanja
to ni nepremostljivo vpraša-
nje. 2e od začetka tega leta
plačujejo gospodarske orga-
nizacije precej višje prispev-
ke za uporabo mestnega zem-
ljišča, ves ta denar pa je na-
mensko določen krajevnim
skupnostim za reševanje ko-
munalnih zadev. Računajo,
da se bo iz tega vira nabralo
okoli 400.000 dinarjev. Za
ostalo polovico pa so predla-
gali, da bi delovne organiza-
cije in zasebni obrtniki vpla-
čali na vsakega zaposlenega
delavca do konca letošnjega
junija po 200 dinarjev krajev-
ni skupnosti. To naj bi ve-
ljalo tudi za ustanove in
obrate, ki imajo sedeže izven
konjiške komune.
Udeleženci so na posvetova-
nju aktiva direktorjev in po-
litičnega aktiva še predlagali,
da bi gospodarske organiza-
cije iz Slovenskih Konjic in
Zreč namenile del sredstev
tudd krajevni skupnosti v Lo-
čah, ki ima veliko neurejenih
komunalnih zadev, ima pa v
delovnih organizacijah na
njenem območju le okoli 200
zaposlenih delavcev. Ker pa
se jih precej vozi na delo v
Konjice in Zreče, je umest-
no, da njihove gospodarske
organizacije prispevajo del
sredstev za razvoj in uredi-
tev Loč. To je tudi ana iz-
med oblik pomoči nerazvitim
občinam.
V. LANGERHOLC

Komisija za idejna in druž-
benopolitična vprašanja ter
usposabljanje pri komiteju
občinske konference ZKS Ce-
lje bo pripravila v aprilu dva
seminarja. Danes popoldne bo
v Narodnem domu seminar
za člane sekretariatov organi-
zacij ZK v krajevnih skupno-
stih. Marjan Ašič jim bo go-
voril o organiziranosti krajev-
ne samouprave in o odnosih
med krajevno skupnostjo in
občino, Bojan Volk pa bo go-
voril o delu komunistov v or-
ganizacijah socialistične zve-
ze.
Prihodnji teden, v sredo in
četrtek popoldne, pa bo v po-
častitev OF nadaljevalni se-
minar za mlade člane ZK. Na
programu so tele teme: Raz-
voj slovenskega nacionalnega
vprašanja, vloga OF in ZK,
Aktualna vprašanja družbeno-
ekonomskega razvoja Celja in
njegovo mesto v regiji in Raz-
voj religije, socialistične sile
in pojavi klerikalizma danes.
Komisija je tudi predlagala,
da bi v občini in v regiji usta-
novih   predstavniški   aktiv.
USPELA AKCIJA
MLADIH
NOVINARJEV
Akcija revije »M« o usta-
navljanju aktivov mladih no-
vinarjev je lepo uspela. Ze
doslej je v Sloveniji trideset
aktivov mladih novinarjev.
Zaenkrat največ pišejo o
dijaških domovih, šolah, o
delu mladih itd.
B. MLINAR
Hoteli ali ne, toda pomlad se ponuja na vsakem korak«.
Bohotno so pognali prvi cvetovi naznanjajoč pomlad in
njene lepote. Naš posnetek je iz okolice Vojnika, kjer je
na prisojnih straneh že veliko drevja v prvem cvetju.
Foto: B. Strmčnik
•KOLEKTIV
TRGOVSKEGA PODJETJA ,
POKLANJA BRALCEM ^
NOmG»ERNlKA««?IW!4Nj
Januš Goleč
23
Škofu so zaigrale solze v oč^h pri primerjavi: kaj je storil doslej on za
omiljenje ljudskih križev in težav in kaj pa leta preprosta, a junaška kmečka
deklina! Velik prepad med obema in to še posebno sedaj, ko stiska tare ter
mori narod kuga!
Odprite grajske shrambe, razdelite živež, v procesijah do Marije in oteti
bomo vsi!« je škofu predlagala Ema.
še istega dne je bila preklicana prepoved prostega izhoda ter oznanjanje po
grajskih selih procesije pod škofovim vodstvom, na Sv. gore nad Podsredo, k
žalostni materi božji in od tamkaj k rojstvu Marije Device na Sv.gorah nad
št. Petrom v Leskovcu.
škof strahopetec, strogi svetni knez ter gospodar, se je prerodil v par urah
v neustrašnega nadpastirja in usmiljenega Samarijana. Z Emo je izdelal načrt
za dejansko pomoč, kolikor so premogle grajske žitnice ter shrambe. Z njo je
organiziral prošnje procesij, kakršnih niso doživeli spodnji kraji glede številne
udeležebe in zaupljivosti ne prej in ne pozneje.
■ Oskrbniki na Pilštajnu, v Podsredi in na Kunšpergu so prejeli povelja, da
morajo takoj odpreti grajske žitnice, shrambe ter kleti. Izstradanim revežem
je treba brezplačno priskočiti na pomoč. Med siromaki se je naglo raznesla
vest, da jim bo pomagano zastonj po želji in odredbi škofa, ki se je sam nasta-
nil med okuženimi, da jih odtrga objemu smrti.
Na Pilštanju so delili darove med sirote v trgu pri graščinskih žitnicah in
spodaj v Lesičnem. Prevzvišeni je imel dovolj prilike, da se je prepričal na last-
ne OČI, koliko pomanjkanja in goi.la izmozgava narodu zadnje moči. Siromaki,
zdravi in oktiženi prosjaki so vreli, lezli in se plazili po vseh štirih od blizu in
daleč, da bi še enkrat okusili, kaj je pravi kruh in požirek vina. Ni bila lahka
razdelitev miloščine na tako številno revščino, ki se je prerivala okrog pomoči
z zadnjimi močmi m je hotel biti vsak med prvimi. Da se niso množice med
seboj sprle, steple in navalile s silo na zaloge, je skrbela Ema. Sama je bila
na delu s tolažljivimi ter prijaznimi besedami.
Ravno v dobi naše povesti je krilatila celo med sicer dobrim slovenskim
narcdom verska mlačnost in brezbrižnost. Ljudje so posurovili zaradi nečloveš-
kega pritiska s strani gospode, zaradi neprestane turške nevarnosti, vremenskih
nezgod, slabih letin in kužnih bolezni.
Izstradani in okuženi podložnik, ki je gledal tudi v škofu, kot lastniku gra-
dov le tlako in desetino, je prejel naenkrat v najhujši sili od njega zastonj pre-
hrano Premogočni gospodar teh krajev vladika se je gibal sam med smrti od
lakote in kuge zapisano rajo, jo blagoslavljal, vzpodbujal ter obljubljal, da bo
z njo skupno molil ter prosil Marijo, da izposluje zdravje od Boga, ki je edini
zdravnik zoper sedanje gorje. Prevzvišeni se je prerodil' v očeh siromakov iz go-
spodovalnega kneza in zapovednika nad življenjem in smrtjo tlačanov v dobrot-
nika, tolažnika in v onega velikega rešitelja, ki spravlja s tolikimi preizkušnja-
mi udarjeni narod z Bogom in obljublja ozdravljenje z božjo pomočjo.
Brezplačna, večdnevna delitev jedače in pijače med najbolj potrebne in
umirajoče je bila naj izdatnejša priprava za prošnje procesije. Vsi obupani so
bili prepričani, da krščanskega usmiljenja še ni pokosila kuga in da je potrebna
za popolno pomoč in ozdravljenje pomoč od zgoraj.
Kakor na novo spreobrnjene so se zbirale množice septembra leta 1578. na
Pilštajnu v trgu in spodaj v dolini, ko je bil določen prvi dan romanja v Za-
gorje. Prišli so zdravi in bolni, odrasli Ler deca, grajski in podložni, da jih po-
vede škof k zdravju bolnikov. Nemogoče je popisati gorečega in trdnejšega za-
upanja, s katerim je nastopil vsak vernik romanje in se uvrstil v sprevod. Ne-
pregledna zbrana vrsta je zajokala na ves glas, ko so se oglasili zvonovi Sv. Mi-
haela na Pilštajnu in oznanili, da stopa za križem sam škof. Pri pogledu na
nadpastirja in duhovništvo so romarji pokleknili. Vladika je blagoslavljal ske-
sani narod, predno se je premakmla procesija med molitvijo in prepevanjem
Marijinih pesmi navzgor proti Zagorju.
Zagorsko svetišče in sploh griči nad Bistrico okrog cerkve niso mogli spre-
jeti preobilice romarjev, že dolgo se ni zgodilo, da bi bili dve spodbudni pridigi,
v cerkvi ter zunaj. Vsakdo je jokal, ko so budile besede govornikov vest in spo-
znanje, da sta lakota in kuga prst božji. Duhovščina je spovedovala na prostem.
. škof je služil najsvetejšo daritev. Zbrani narod je pel tako milo, proseče ter
vdano, da bi bil ganil do popustljivosti kamen. S koliko pobožnostjo so spre-
jemali verniki Sv. obhajilo iz škofovih rok! Cel dan so vztrajali ljudje v molitvi,
plezali po golih kolenih, šele proti večeru se je začelo Zagorje razbremenjevati,
romarji so se razhajali v najtrdnejši veri, da jih bo usHšal Bog po Mariji, da
bo konec lakote in se bo poslovila kuga-
Od istega navdušenja, številne udeležbe, spokornega duha in zavisti usli-
šanja ter zagorske procesije je bila spremljana tudi naslednja na staro Goro nad
Podsredo. Od zgodaj zjutraj do poldne je drsela večina romarjev od Bistrice na
Goro po golih kolenih — po ostrem kamenju. Tudi tukaj pri žalostni Mariji
sta bili dve pridigi. V svetišču se je spominjal v ognjevitih besedah podsreški
g. Vikar poleg sedmerih bolečin Marije božje, poosebljenega krščanskega usmi-
ljenja Eme, kmečke junakinje, ki je klečala ihte v spokorni obleki iz hodnega
platna pred velikim oltarjem. Romarji ko jo že itak častili kot angela v človeški
podobi, na pridigarjev poziv so jo dvignili, jo nosili okrog po cerkvi in šli z njo
med množico.
Ko je obhajal Emo škof, je oznanil duhovniku, da bo napravila Ema sveto
obljubo. Ako bo izprosila gorska Mati božja pri Bogu milost ublaženja pomanj-
kanja in ozdravljenja od kuge, se zavezuje Ema z najsvetejšo prisego, da bo
branila sv. vero tudi z oboroženo roko proti nevemikom. Obred slovesne oblju-
be je bil tako ganljiv, veličasten in pomenljiv, da ni bilo med zbranimi nobe-
nega dvomljivca: Marija bo pomagala! Narod bo nasičen in ozdravljen naj-
hujšega zla — kuge! (Se nadaljuje)
St. 15 — 13. aprii 1972
NOVI TEDNIK
13. stran
PRED
STARTOM
VCNP
Jesenski prvak v tekmovanju
prvega lam-Mla celjske nugumet-
ne pod^veze so nogometaši i^mart-
lu-ga. Zadnje mesto na lestvici pa
je pripadalo ekipi Zreč, ki jc bi-
la novinec \ tej ligi. V pretekli
se/oni tudi domače igrišče ni pred-
stavljalo prednosti. Igralo se je
«wlro in vča.sili pregrobo, tako
da .je bilo na tekmah i/ključenib
in kaznovanih precej igralcev. Vet-
tekem je sodil tudi samo po en
MKinik. Tudi delegatov ni bilo za
vsa srečanja Večkrat jc prišlo do
neredov, katere pa »o zakrivili
tudi domači navijači. Pa poglej-
mo kako so se uvrstili in kaj so
prikazali.
1. (ŠMARTNO  U  9  O  2   4«:13 18
Igralci Šinartnega, ki so izpadli
kt conske lige, .so pokazali najbolj-
ši nogomet od vseii ostalih H ekip,
ki tekmujejo v tej ligi. Z dobrini
delom v Šmartnem imajo sedaj
moštvo, ki lahko na kraju prven-
stva ostane na tem mestu in se
ponovno vrne v consko nogomet-
no ligo.
2. <>SANK.\RIC*   11 7 1 S i-fi-i 15
Tudi drugi predstavnik conske
Mge se je vrnil nazaj v celjsko
podzvezno ligo in je p<i jesen-
!*kem delu tekmovanja s tremi
točkami manj od Šmartnega na
^drugem mestu. Morda bo tekma
m(^d Osankarico in f^martnim od-
ločala o prvaku podzveze.
3. c;eli;U)zar   1} h i i -.ni-.n n
Igralci Krškega bi lahko bdli
na boljšem nestu. Na domačem ig-
rLšČu so izgubili kar dve tekmi
in to 2 Opekarjem, ki je šele na
sedmem mestu lestvice in Stražo,
ki .je .šesta.
4. IJIBNO     U   7   O   4   30:2« 14
Kkipa Ljubnega je doslej.- kar
tekmuje v eol.iski nogometni pod-
2ve7J, dosegla v jesenskem delu
tekmovanja največji uspeh. Tako
so jiredstavljali za nekatere ekipe
zelo trd oreh. Če bodo s takim
uspehom nadaljevali tudi letos,
bodo tekmovanje v sezoni 1971-*2
zaključili  več kot odlično.
5. BREŽICE    U   5   1   .5   18:10 11
Nogometaši Brežic so v prvem
delu tekmovanja najbolj neprijet-
no presenetili. Preteklo leto so
se borili za prvaka podzveze in
na kvalifikacijah v consko ligo
niso uspeli. Izgubili so nekaj bo-
ljših igralcev in tako so po pr-
vem delu tekmovanja na n. mestu.
6. STR.\ZA U 4 3 4 14:13 U
Tudi nogometaši Straže iz Ro-
gatca so slabo ziueli. Proti koncu
prvei>stva so zaigrali malo boljše
in tako na lestvici za.s<'dli 6. me-
st«.
7. OPEK.VR     U   5   «   6   17:19 10
Opekar iz I..jube^žne je v jesen-
.skeni tekmovanju preseiu-til. Pre-
teklo .sraono je manjkalo za las,
da ni izpadel, sedaj pa se jc so-
lidno uvrstil. Sjiomladi imajo bolj-
ia žreb in bodo lahko tako plas-
ma še popravili.
t. SENOVO    II   5   O   «   23:34 10
Nekaj tekem pred koncem so
Rudar iz Senovega je pričako-
val več kot je dosegel. Vidno je
bilo, da so v moštvo Tkl.}učili
precej mladih nogometašev in to
jih je sialo, da niso dosegli več.
».   VOJNIK    U   3   3  5   17:37   9
Nekaj  tekem   pred   koncem  so
igralci >'ojnika pokazali kaj zna- j
V začetku so imeli probleme I
z igralci, ki pa so jih rešili. Nekaj
boljših je odšlo v druge klulie.
10.  ŽALEC     11   3   2   6   16:32   8
V Zalcu je z nogometom iz leta
* leto slabše. Na nekaterih tek- i
mah zaigrajo ostro in tvidi zma-
gai<». Vendar ,je teh zmag za uvr-
stitev na bol.iš<' me.sto premalo.
Upajo, da bodo sptmiladi zaigrali
bolj^.
JI. PAPIRNK.AR    11 3 1 '< 33:2« 7
lgrak4 iz Radeč ne morejo pri-
ti na zeleno vejo, odkar so pred
dvemi leti iz))adli iz conske lige.
Tu imajo zelo dobro pionirsko
riiipo. ki bo lahko čez nekaj let
zopet dvignila raven nogometa.
12. ZREČE     11   2   O   9   10:42   4
«>prav igralci Zreč dobro igra-
jo, se po vsej verjetnosti ne bodo
DH»gli rešrti i-zpada.
tONE TAV(i*R;
Občni zbor letalcev
USPEŠNO DELO KLUBA
PRETEKLI TEDEN SO IMELI SVOJ OBČNI ZBOR ČLANI CELJSKE-
GA AERO KLUBA; POMENILI SO SE O DELU V ZADNJIH LETIH,
POUDARJALI USPEHE IN NEUSPEHE IN SI PRI TEM ZADALI
NOVIH NALOG, KI JIH BODO Z NOVIM UPRAVNIM ODBOROM
PRAV GOTOVO REŠILI VSAJ TAKO DOBRO, KOT SO JIH REŠE-
VALI DOSLEJ.
Precejšen vzpon so v mi-
nulem oMobju dosegli tako v
gospodarskem, kot na šport-
nem področju. Zanimivo je,
da je dosedanji upravni od-
bor vodil klut) kar celih 6
let in bil prj tem polno an-
gažiran predvsem pri reševa-
nji.' raznih investicijskih na-
log. Precej so povečal^ yO(sni
park, saj so supili dve novi
motorni letali, štiri jadralna
letala, eno pa naredili sami.
V tem času so zgradili še
letalsko lopo, uredili .skla-
dišče padai in klubsko so-
bo, kupili kamion za trans-
port jadralnih letal in na-
redili še marsikaj. To pa je
bilo mogoče storiti le s
kadrom, kakršnega imajo pri
celjskem aero klubu, ko ve-
čino del na letališču opravijo
prostovoljno in pri tem pri-
šiedijo marsikak dinar. Us-
meritev kluba v zadnjem ča-
su' tudi v komercialno plat
delovanja .se je spričo spre-
menjenih pogojev finansira-
nja izkazala za pov.sem pra-
vilno, pri tem pa je osnova
še vedno šjKirtna dejavnost.
Uspehe  so   celjski  letalci
dosegali v minulem obdobju
tako v jadralnem, kot tudi v
motornem letalstvu in mode-
larstvu. Jadralci so dosegli
največje u'spehe v lanskem le-
tu, ko je bilo opravljenih
4745 poletov in so na novo
izšolali 12 začetnikov. 10 pi-
lotov je izpolnilo pogoje za
srebrno C značko, dva za
zlato C značko. Na repubh-
škem prvenstvu je sodelovalo
5 pilotov, ki so zasedli prvo,
drugo, sedmo, o.smo in de-
seto mesto. Na državnem pr-
venstvu je bil Franc Peperko
drugi in postal član državne
reprezentance za svetovno pr-
venstvo. Povečalo se je tudi
število motornih pilotov, ki
jih je sedaj pri klubu 24.
Vendar motorni piloti pre-
malo nastopajo na prvnen-
stvih in vsled tega ni šport-
nih uspehov. Modelarska šola
šteje trenutno 40 članov, ven-
dar jih le okrog 10 lahko
uspešno nastopa na tekmo-
vanjih. Na raznih tekmova-
njih — tudi mednarodnih so
modelarji že doseglj nekaj
vidnih uspehov. Osvojili so 17
prvenstev ter bili enkrat prvi
in  dvakrat drugi  v državi.
Skratka uspehi so taki in
toliko jih je, da celjski aero
klub brez zadržkov lahko
prištevamo med najboljše y
državi. Treba pa bo pomi-
sliti spet na oživitev padal-
ske šole, saj so celjski pa-
dalci nekoč že dosegali pre-
cejšnje uspehe. To in pa us-
meritevr na tekmovanja mo-
tornih pilotov jim bo goto-
vo prineslo naslov najbolj-
šega aero kluba v državi, ki
so ga celjski letalCi nekoč že
imeli.
Razprava na oljčnem zboru
je bila stvarna. Vsi člani so-
glašajo z dosedanjo politiko
vodenja kli>;ba v kateri bo
še v naprej prvi cilj športna
dejavnost poveziina s komer-
cialno, ki pa jim omogoča
kolikor toliko nemoteno de-
lovanje. V vodstvu novega
upravnega odbora in seveda
tudi celjskega aero kluba pa
bo še v naprej dosedanji po-
žrtvovalni predsednik Jože
Cerjak.
E. GORŠIC
KOŠARKA NA TSŠ
Ko.šarka je vedno bolj priljubljen šport tudi med celjsko mladino. Igrišča ob šolah so
z lepim spomladanskim vremenom oživela. Tako pri gimnaziji. III. osnovni šoli in tudi ob.
hudinjski šoli, kjer .so mladi sami zbrali denar in nabavil nove mreže. j
Vesino se za nova tekmovanja pripravljajo tud pri posameznih šolskih športnih dru-
štvih. Tu so med najbolj aktivnimi košarkarji Tehniške srednje šole, ki redno vadijo, Tako
mladinci, kot mladinke se namreč vneto pripravljajo za republiško tekmovanje »gradbeni
ado« srednjih šol maja meseca v Ljubljani.
Tone Goršič
SI - trim za vsakogar
Obe obliki n;sta pretežki za li-
st«, kJ želijo biti aktivni. To sta
naša prva programa za vsakogar
v pa-avem pomenu besede. Obe
obliki TBIM.\ praktično približu-
jeta teiesno kulturo v.sakomur in
s tem spreminjata tudi odnos do
nje, tako v aktivnem udej.stvova-
nju kOT v sku.pnem ustvarjanju
pogojev za njo. Upajmo, da je to
ti.st.0, kar .smo i.skali, zato bi bilo
napak, če bi to priložnost izpu-
stili — propaganda in s^ianja-
nje .sia veliio slabša, kot je do-
pustno, uipo6tevaje vse objektivne
teeave.
Se nekatere podrobnosti o tek-
movalni obliki akcije TRIM - tek-
movanju za šporimio anačko TRIM,
ki ima o.^^nove v tekmovanju aa
sindikaino rekreacijsko značko v
Ceiju, izvedeno v letu 1970-71.
.Sindikalno reikreacij.sko anačko
je osvojil vsakdo, ki je opravil
določeno šr.evilo š}>ortno rekrea-
tivnih aktivnosti v oivira sindikal-
ne organizacije ter imel določane
doseake v smučanju, kegljanju,
streljanju, plavanju ali planinstvu.
Ze pi-vo leto simo ugotovili ve-
lik ;mere-s. Kljub slab; agitaciji
in propasandi .smo podelili blizu
.VK) značk, tekmovalo pa je preko
U)00 zajposlenih.
Ugotovili smo, da je evidentira-
nje športnn-rekreativnih aktivno-
.sti otežkočalo akcijo, oziroma zna-
čko so osvojili samo tisti, ki so
imeli te aktivnosti v okviru svo-
je sindikalne organizacije in pa
referenta, ki jih je vpisoval v e-
videnčne kartone. Kot naroč«ia
je bila za razreSitev tega problema
kondicijsika spira.la TRIM, ki so
jo prvi uvedli pri nas v DRK Slo-
van v Ljubljani. Na njeni osnovi
smo tudi izdelali republiški karton
za vpčsovaaje TRIM aktivnosti. Za
športno značko TRIM pa sjno u-
porabili program celjske SRZ in
ga       nekoliko doipolnili.
Vsakdo, ki izpolnjuje karton
Ml sBiačko iosncmv>. rekreacijsko)
TRIM lahko asvoji tudi zlato, sre-
brno ah brona.sto športno značko
TRIM. Praw gotovo bi bilo nelo-
gično nekoga nagraditi z zlato
značko samo za štiri odlične šport-
ne dosežke, drugi pa bi morali
za zaiačko TRIM izpolniti kar .50
aktivnasti v enem letu. Zato nihče
ne more sprejeti na koncu leta
šiporine značke, če ni izpolnil t.u-
di kartona sa isnačko TRIM. To
pa pomeni, da je ta pogoj tudi
dodniini motiv ssa izpolnjevanje
osnovnega TRIM kartona.
Se nekateri razlogi, ki govorijo
v prid t^icinovainju za športno
značko TR.IM:
— odrasli vedno radi prever-
jajo svoje sposobno&ti in jih pri-
merjajo z drugimi. Na delavskih
šiportnih igrah in drugih tekmo-
vanjih prejemajo priznanja le naj-
boljši in se to ponavadi kot čla-
ni ekipe. Mnogo pa jih kljub celo-
letni aktivnosti in prizadevanju
ostane breK vsakega priznanja ali
vs&i spominske plakete;
— S(ponne dosežke lalvko sicer
doseže vsakdo, toda povsem bree,
priprave le ne gre, &e zlasti, če
bomo norme postopoma oteakočali.
To pa )x) pripeljtUo ludi do večje
aktivnosti — p-j iprave na teiuno-
vanja;
— telanovanja za športno znač;-
ko TRIM se lahko organizirajo na
več natinov:
— v okvira pasebnih internih
tekmovanj za anačko v kolektivu
— na posebnih tekmovanjih za
š(portno značko v obCinsikem me-
rilu
— upoštevajo se lahko budi
dosežki na razmih drugih tekmo-
vaaijih (sindikalne športne igre
ipd.,1, če se odvijajo po odgovar-
jajočih pravilih. Se alasti občinsika
tekmovanja se lahko organizirajo
v obliki množičnih akcij: »1000
ljudi .skoisi \'ratxja«, mesec ali te-
den kegljanja, st.reijanja, plava-
nja ipd. Pra^• gotovo take mnoc&ič-
ne akcije pripomorejo k popula-
rizaciji telesne kulture in kvanti-
tativnim pokazateljem premika v
številu aktiraih udeležencev;
— prog^-am tekmovanj za znač-
ko je ta. da lahko predstavlja
osnovni program organizirane
športne rekreacije vsake delovne
organizacije. tvd Partizan ali
rekreativn^a kluba.
Toi"ej organizatorjem rekreacije
ne bo treba veliko razmišljati
pri sestavljanju programov rekrea-
cije. Po dmgi .strani pa bo član-
stvo, ki bo želelo osvojiti zna<;ko,
vzpodbujalo neaktiv.ne organizaci-
je k več'j i aktivnosti.
Tekmovanje za špoiino anačko
TRIM se leto« izvaja samo v petih
občinah. Za prvo leto .smo meni-
li, da je bolje lako, še zlasti, ker
se je istoč^asno pričela tudi akcija
za (Kvojitev asnovne TRIM zn:ičke.
s kaitero imajo tisii, ki želijo, da
bo akcija uspela, dovolj dela. Še
posebej, če so organizacijsko šibki.
S.portna značka TRIM pa .seveda
zahteva še boljšo organizacijo ta-
ko v občinskem merilu kot tudi
v .samih delovnih ali drugih or-
ganizacijah.
Brez kadrov, k: bi akcije orga-
nizirali in reeultate potem tudi
evidentirali, seveda ne gre.
Veliko objektx>v ne potrebuje-
mo, saj končano ni potrebno izve-
sti tekmovanj v vseh disciplinah,
lahko jih nadomestimo z drugimi,
ki .se dajo meriti in jim lahko
določimo primerne norme.
Kljub izkušnjam pa akcija še
vedno ni preverjena, ni še usta-
ljen najboljši način org.inizacije
in evidentiranja pa tudi saine nor-
me niso povsem primerne. Skrat-
ka—na osnovi strokovnih ana-
liz, ki \n jih opaavili ob koncu
leto^jega, eikfifperimentalnega le-
te, bosno lahko pripravili prog-
ram teifcmovanjft, ki bo ponujen
faem oibčinam t reputoliki ...    ^
Športne vesti
KEGLJANJE
Pietekli teden so imel' jugoslovanski kegljaški repreaentanti
prijateljski dvoboj z ekipo NDR. V ženskem delu naše reprezentance
so nastopile tudi tr članice Partizana .štore. Urhova je bila s 450
keglji na 8. mestu kot čerta Jugoslovanka, Ludvigova je bila na 12.
mestu kot 6 naša predstavnica f 427 keglji, Oovirkova pa je bila
s 421 keglji 16. Sicer pa ženska državna reprezentanca za svetovno
prvenstvo, ki bo čee dober mesc dni v Solitu še ni sestavljena.
Proste lermine na celjskih keglji.ščih so močno izkoristili keg-
Ijači celjskih sindikalnih ekip Cinkarna je v prijateljskem dvobtiju
z ekipo Železnice zmagala ■! 728:696. Libela pa je priredila troboj,
v katerem so njeni člani prema^jali s tj75 keglji ekipo celjskih vetera-
rvov 641 in ekipo .Šempetra 640 ue;
V 11. kolti kegljaškega temovanja tetaiiovalne .skupnosti Celje v
borbenih partizah so bili najbolišj člani Hmeljarja iz 2alca. Reeulla-
li II. kola. 1. Žale<' 891, 2 Celje I. 867, .3. Invalid 840, 4. Ingrad
Ss'«, 5. Celje II. 830 podrtih ke^liev .td. Po II. kolu vodi Hmeljar
iz Žalca
Minulo nedeljo je bilo prvenstvo tekmovalne skiijpnosti Celje v
kegljanju za mladince ekipne in posamezno. Vi^sbni red ekip: 1.
Celje .3385, 2 Ingrad 3374, 3 Aero 3215 in 4. Žalec 3090 podtrtah
kegljev. Vrstni red posameznikov 1. Ore.%n,ik (Celje) 917, 2. P].šek
(Štore) 877 , 3 Tui-,ščak (Ingrad) 873 podtrtih kegljev Itd.
Ps-i kegljaškem kluau Hmeljar so ustanoviM mladinsko kegljaško
ekipo, ki že pridno vadi. Prizadenejo si da bi čimpreje doibil: le
vrst starejših kegljačev vodje ekipe ossiroma trenerja.
^ __....^______- .T. TAVČAR
AVTOMOBILIZEM
Celjski tekjnovalc- člani Zveae šoferjev in aviomehanikov Celje
90 tudi letos dosegli velik uspeh na tekmovanju v madžarskem
mestu GocTJseku Osvojil- so v trajno lasi lep prehodni pokal, ka-
terega so osvojili \/r   leta zapored.
Gre za turistično avto tekmovanje v raiiyju. Nastopilo je preko
20 celjskih posadk in osvojile najboljša mesta med avsiirijakimi,
madžaT.sk;mi in nemsk-mi tekmovalci.
Po ekipni zmag' so Celjan osvojili v posameznih disciplinah
sledeče uspehe:
Kategorija do 9O0 ccm- 1 Grum Jože, 2. Frauic Kranjc in 4.
Spoljarič Bogomir.
Kategorija od :)00 do 1400 ccm: 3. Gumae Ivan, 5. Planinšek
Vlado, 6  Simo ŽirovTiik in 7 Hartman Janez.
Kategorija nad 1400 com: 4. Pmter Slavko. jk
DVIGANJE UTEŽI
Celjsiki di-žavni reprezentant Jože Urankai je sodelova-l na med-
narodnem Dunavskem pokalu v Budimpešti. V močni konkuienci
najboljših predstavnikov Podonavja je dosegel v lahkotežki katego-
riji peto mesto in dvign'1 v olimpijskem triatlonu 423,5 kg. Olim-
pijske norme s teni Se n' dosegel tako da ima priložnost za isto
na ss-ečanju Italija — Jugoslavija meseca maja v Ljubljani.
Poleg rezultata 422,5 kg pa ie Jože Urankar izenačil svoja držav-
na rekorda v sunku 160 kg ir potegu 125 kg. V teznem dvigu pa ie
dvignil 137,5 kg. jk
STRELJANJE
Celjski strelci sn sodeloval, na drugem preglednem tekmovanju
najboljših slovenskih strelcev V streljanju z malokalibeiskp puško
precizne izbire so do.=eg!i velik uspeh. Tone Jager je z rezultatom
1120 od 2000 možnih dosege, najboljši celjski rezultat in novi re-
kord. S tem rezuitatorr, je osvojil drugo mesto. Brečko je s 1078
krogi sedmi, Dečman s 1077 krogi osmi in Jeram z 963 krogi dva-
najsti .
V standardni MK pušk; so Celjani dosegli tele rezultate: 6.
Jager .539, 7. Dečman 525, 8 Brečko -521 in 9. Petrovič 521. V kate-
goriji MK pištole je Štiftjher osvojil četrto mesto s 514 krogi.    jk
HOKEJ NA TRAVI
Igralci Partizana Gaberje nadaljujejo s .svojim prvenstvom.
V prvem kolu spomladanskega prvenstva v zvezni ligi so igrali v
Zelini proti domači vrst: Partizana, ki vodi na razpredelnici. S
svojo taktično igro so popolnoma onemogočili jesenskega prvaka in
dosegli neodločen rezultat 0:t'. Tako na tujem še niso izjg-abili sre-
čanja. Na raapredel-.vci so z desetima točkami peti.
To .je mlada ekipa eeljskih hokejistov na travi, ki je v nedeljo
iLspešno .sitartala v spomladanskem delu tekmovanja v Memi ligi.
VESTI IZ REKREACIJE
Do zaključka sindikalnega prvenstva v šahu sta ostali še dve
koili. Koaičano pa je žt tekmovanje v četrti ligi, kjer je vrstni i-ed
naslednji: 1. Sodišče 19,5 toc;kc, 2 SDK 15, 3. Cestno podjetje 14,
4. Ceste - kanalizacije 11,5 ter 5.-6 LIK Savinja in Tapetnd-
štvo po 7,5 točke
V prvi ligi p.^esenetljivo vodi Klima z 31,5 točke pred lan.sko-
letnim prvafoo.m Ingradocn k: je v šestih kolih zbral 20 točk, koli-
kor jih ima ludi Kovmoitehna. V drugi ligi vodi ekipa Zlatarne z
20 točkami, pred Prosveto. k: ima 17 točk in Avtom s 14 t0(5kanii.
Največ točk je dosedaj v vseh ligah zbrala ekipa 2TP in lo 26. Tako
je v rretji ligi na prvem mest-,i. pred ekipo Eieganta z 18 in ekipo
Zaporov, ki je zbiaia 17 točk.
DIREKTOR VŠTK V CEI..TU
Minuli tede«-« je ob:..kal Celje diietor Viisoke šole za telesno
kulturo v Ljubljani prof Ljubo Jovim, ki je tudi .^ef katedre za
rekreacijo. S pred,st.av-niki Kormsije za oddih in rekreacijo si je
ogledal bodočo TRIM stezo na Gričku ter se pogovarjal o šolanju
strokovnih kadrov za rekreacijo. V razgovoru o raiavoju rekreiicije
pri nas je po(zitivno ocenu napore Komisije za rekreacijo in oddih
pri celjskem občinskem sindikalnem svetu, pri dosedanjem delu.
POSVETI O ŠPORTNI TRIM ZNAČKI
Preteklo sredo je bilo v (3elju posvetovanje predsTav^nikov občin
katerih prebivalci tekmujejo za .športno TRIM značko. Riizen Celja-
nov so se posveta udeležili še predstavniki ObSS in ObZTK iz Raven,
Velenja, Murske Sobote in Maribora. Na posvetu so prisotiie see-
nanili s problemi in izkužnjamt. ki jih srečujejo pri razširjanju in
izvajanju aktivnost! ea Tekreacij,sko in .^ortno TRIM značko.
Pasvetovanja so <« udeležili tudi predstavniki ObZTK Kranj io
referent za rekreacijo v ISKRI, ker tudi v tej ofbčim vSada precejšnje
zaaiimanje za TRIM dejaNTioat.
F. PUNGBROK;
14. stran
NOVI TEDNIK
St. 15 — 13. april 1972^
AVTOMOBILE KRADEJO
v zadnjih dneh so na celj-
skem območju zabeležili več
odvzemov osebnih avtomobi-
lov, kar verjetno povzroča tu-
di letni čas, saj pozimi tega
ni toliko.
Najprej je zmanjkal iz gara-
že HENRIKA KRUŠNIKA v
Migojnicah avtomobil znamke
fiat 750.
V Šentjurju so izpred sta-
novanja odtujili parkirani av-
tomobil IVANA KOVAČA.
V Celju je neznanec odvzel
opel rekord tuje registracije,
last MARKA CAKŠA.
V pKDnedeljek ponoči si je
neznani storilec »izposodil«
fiat 124, last MARJANA KA-
CICNIKA. Avtomobil je bil
parkiran pri stanovanju na
Poti na Lavo.
V Velenju pa so ukradh
fiat 750 ANDREJU STARMA-
NU.
Šesti odtujeni avtomobil so
našli na dvorišču stanovanj-
ske hiše na Titovem trgu. Dva
dni pred tem so ga ukradli
FRANCU ŠKRABLU.
Avtomobili izginjajo zaradi
neznanih storilcev, željnih
vožnje. Navadno je že, da jih
lastniki sicer dobijo nazaj čez
nekaj dni, vendar karamboli-
rane. Nevešči vožnje se tatovi
zaletijo in zapustijo avtomo-
bil. Edino, kar lahko priporo-
čamo, je to, da avtomobil in
volan vedno zaklepate, ponoči
pa ga parkirate na dobro
osvetljenem mestu.
^^^^^ \y ^^^^^^^^     ^^^a^^l^l^^
V soboto popoldne je iz-
bruhnil silovit požar na go-
SDodarskih poslopjih IVANA
LUKMANA, iz Tabora pri
Vranskem.
Pozneje so ugotovili, da je
ogenj nastal, ko sta se pred-
šolska otroka igrala pod ko-
zolcem in v igri zakurila sla-
mo. Veter je ogenj raznesel
na lesen z opeko krit kozolec
in zidano sušilnico lunelja.
Zgorelo je več kmetijskih
strojev, les in razno orodje.
tako da cenijo škodo na pri-
bUžno 80.000 dinarjev.
Ogenj je prva opazila žena
lastnika, ki je seveda takoj
poklicala na pomoč. Plameni
so ogrozili tudi stanovanjsko
zgradbo in sosednji stano-
vanjski blok, na katerem je
zaradi velike vročine popoka-
lo nekaj šip.
Požar so gasili vaščani in
gasilci iz Ojstriške vasi, Bre-
ga, Trnove, Kaplje in Gomil-
skega.
KOČA NA ČRETI
Planinsko društvo Vransko
—Tabor, ki šteje sedemdeset
članov, se je že lani odločilo
za gradnjo koče na Cretl.
Tone Sitar, ki je predsednik
tega društva pravi ^ da dela
napredujejo kljub pomanj-
kanju denarja, ki pa ga sproti
zbirajo. Kmetje so odstopili
zemljišče ter prispevali za
gradnjo precej lesa. Člani
društva so opravili že več
deset prostovoljnih ur. Pred-
videvajo, da bo gradnja kon-
čana julija, ko bo slavnostna
otvoritev koče in spomenika
na partizanski Creti.
ZGP MLADINSKA
KNJIGA
LJUBLJANA
sprejme  takoj
mkassnte
in akviziterje
za teren Celje
in okolica
Delo primerno za upoko-
jence. Zaslužek zelo do-
ber. Interesenti naj se pi-
smeno javijo na ZGP Mla-
dinska knjiga, Ljubljana,
Titova 145 — Inkasantska
služba.

V ponedeljek nas je obiskal v uredništvu gospodar Ga-
silskega društva Tmovlje FRANC ŽURAJ iz Tmovelj in nas
opozoril na napako, ki pa se ni zgodila po naši krivdi. Gre
za požar v Tomažu nad Vojnikom. Povedal nam je, da so
prvi prihiieli na kraj požara gasilci iz Trnovelj, nato pa
poklicni iz Celja, Škofje vasi in Ljubeone.
Upamo, da Je pomota odpravljena, res pa je, da se lah-
ko ponovi. Namreč, pri požarih je tako, da poročevalci v
hitrici pač izpustijo zabeležko o tem, kdo je gasil. Ne ve-
dno, zgodi se pa.
Res pa je, da v kratkih vesteh o požarih nikdar ne mo-
remo popi.sati vse požrtvovalnosti vas, prostovoljnih gasil-
cev, zato sedai v imenu občanov še enkrat ■— hvala.
ŠTRIJE VLOMI
Mladoletnik B. P. je
med begom jz VPD Rade-
če kar trikrat vlomil na
območju Rogaške Slatine.
»Obiskal« je prometno
pisarno železniške posta-
je Rogaška Slatina, kjer
je nasilno odprl predal
blagajniške mize in odne-
sel 80 dinarjev. Isto noč
je vlomil tudi v točilnico
Zdraviliškega doma, pre-
iskal predale, vendar de-
narja ni našel.
OGENJ
V STANOVANJU
Na Velenjski cesti so
otroci opazili dim, ki je
prihajal iz stanovanja
LEOPOLDA VEBRA in
takoj opozoril stanovalce.
Ti so z vedri vode pogasili
ogenj, ki je nastal v spal-
nici Vebrovega stanova-
nja. Lastnika ni bilo do-
ma. Preden je odšel, je
pozabil izključiti elektri-
čno blazino. Zgorela je
posteljnina, zavese, mo-
čno pa je poškodovano
tudi pohištvo, škode je
za 15.000 dinarjev.
POŽAR
V CINKARNI
Pretekli teden je zago-
relo v skladišči: organ-
skih barvil v celjski Cin-
karni. Ko so zaposleni vi-
deli dim, ki je uhajal iz-
pod vrat skladišča, so
prežagali cbešenko. Vra-
ta so bila odprta in pla-
men je b.ruhnil pcotl stro-
pu.
Najprej so pomislili, da
je požar nastal zaradi ne-
pravilne elekijTlčne nape-
ljave. Kot kaže pa se je
v skladišču, kjer so pred-
vsem lahko vnetljive ke-
mične substance^ prevrni-
la st-cklenica s kislino in
tako povzročila požar.
Ogenj je uničil približno
tretjino vs.-cladiščenega
blaga. Škoda še ni zna-
na.
ppznamp zdravilna zelišča?>
JEGLIČ — PRIMULA VERIS L.
Med prvim, cvetlicami, ki
nas pozdravlja spomladi, je
tudi jeglič ali trobentica. Je
zelo razširjena trajnica in
ima v zemlji kratko, poševno
rastočo, temno koreniko, iz
katere poganja šop pritličnih
listov, ti so narobe jajčasti,
nazobčani in srKjdaj dlakavi.
Iz srede listne rozete se dvi-
ga do 20 cm visoka, valjasta,
z nežnimi dlačicami porasla
cvetna betva, ki se razvije v
kobula&to razcvet je s šte-
vilnimi cvetovi. Ti so živo ali
bledorumeni, lijasti, lepo di-
šeči. Jeglič cveti že zelo zgo-
daj, navadno že marca in
aprila. Raste na dobrih, ne-
koliko vlažnih tleh, po trav-
nikih, v sadovnjakih    _____
Nabiramo korenike ob ča-
su cvetenja ler tudi cvetove
brezčaše. Korenike iakoplje-
mo z nožem, odstranimo lis-
te in cvetove, jih operemo in
hitro posušimo na topli peči.
Jegličeve korenike vsebuje-
jo precej saponinov, katerih
količina precej niha in je
odvisna od sušenja ter od
starosti posušene droge. V
sveži koreniki je največ sa-
poninov. Vse sestavine jegli-
čevih korenik še niso popol-
noma znane, prisotno pa je
eterično olje, neke grenčine,
sluzi, organske kisline in nji-
hove rudninske soli.
Zdravilnost jegliča slond
predvsem na prisotnosti sa-
poninov, ki mehčajo sluz v
pljučih in tako olajšujejo iz-
kašljevanje. Zato pijemo čaj
iz jegličevih korenik ali iz
cvetov tedaj, ko bolehamo
za bronhialnim katarjem,
pljučnico, nadiho m prehla-
dom grla. Namesto čaja si
lahko pripravimo dober si-
rup, taKO da v stekleni ko-
zarec naložimo za prst de-
belo plast svežih cvetov, na-
njo plast sladkorja m tako
naprej, dokler kozarec ni
poln. Zadnja plast je sladkor.
Dobro zaprt kozarec pos.avi-
mo Za tri tedne na sonce ali
kam na toplo.
Vendar smemo jeglič upo-
rabljati le v manjših dozah,
ker je v velikih precej stru-
pen zaradi prisotnih saponi-
nov. (Razkroj-krvi!)
Boris Jagodic

NEPRAVILNO ODVIT VENTIL NA JEKLENKI POVZROČIL EKSPLOZIJO # POŽAR UNIČIL STANOVANJE.
Nekaj minut jk) sedemnaj-
sti uri je središče Celja pre-
tresla močna eksplozija. Lju-
dje so začudeno obstali, kma-
lu zatem i>a tekli proti kra-
ju, od koder je bUo čuti si-
lovit pok.
Iz okna stanovanjske zgrad-
be Slomškov trg 1. se je va-
lil gost, bel dim. Kaj se je
zgodilo, so začudeno spraše-
vali.
Zgodilo se je prav tislo, na
kar smo že večkrat opc>zar-
jal,. Eksplodiral je plin, ki
je ;;hajal iz jeklenke butana.
Isto popoldne je servisni
tehnik prišel v s''anovanje
JAKOBA BREIJHA na Slom-
škovem trgu. Poklicali so ga
zaradi okvare na kombini-
ranem električno plinskem
šiediliiiku. Odpravil je na-
pako na električnem delu
štedilnika. Opazil je, da ima
Brelih na štedilnik priklju-
čeno butan jeklenko, zato mu
je .svetoval pred odhodom,
naj sam nikar ne rokuje z
njo, če je pokvarjena, am-
pak' naj pokliče Plinarno Ce-
lje in se s stroko\-njaki do-
gfrvori za pregled jeklenke.
Tehnijt je odšel.
U->(>kojenec Jakob Brelih
pa se je hotel prepričati, 6e
ni morda tehnik med poprav-
ljanjem odprl plina. Prižgal
je oba gorilnika  in  ko  je
vkdel, da gori-ta. lorej d«, pli«
dot<*;a. j« ugasnil.
Verjetno bi bilo \'S€ v
redu, če ne bi hotel Brelih
pregledati tudi jeklsnko. Ni
povsem jasne kaj je hotel,
dej.'*tvo pa je, da je odvil
regultator plina oziroma ven-
til m plin je začel uhajati v
kuhinjo.
Toda. v kuhinji je bilo za-
kurjeno budi v klasičnem
štedilniku. Plin in ogenj, to
je nujnost eksplozije.
V tistem trenutku je stra-
hovito počilo, takoj zatem
pa so se po kuhinji raaširili
t.udi ognjeni zublji.
Eksplozija je bila tako silo-
vita, da je dvignilo stropa ku-
hinje in spalnice. Pritisk in
pozneje ogenj pa sta uniči-
la tudi vse premičnime, tia
in stene.
škodo so ocenili na pribh-
žno 5 starih milijonov.
Lastnika, Jakoba Breliha,
so morali odpeljati v celjsko
bolnišnico, ker je dobil oP^lf-
line I. in II. stopnje.
Ženi ni bilo nič. Nekateri
pravijo, da je trenutek pred
eksplozijo cula, kako plin
uhaja -z jeklenke, za.vpila in
zbežala iz kuhinje. 2al, Bre-
lih ni tako hitro reagiral.
fiost dim »e je valil »kozi
(»km) . ..
Hitra interveiK'ija gasilcev je prepi-ečila razšiiitev požara
v hiši.
Jeklenka se je ohladda ...
Jakob Bi^elih: opekline i. in
II. stopnj*
Požar so pogasili celjski
poklicni gasilci. |
Neuradno smo izvedeli, da
je jeklenka v Brelilioveni
stanovanju izpuščala že prej,
Zato je baje Brelih klical
v Plinarno, vendar ni nikogar
dobil in se tako odločil, da
sam pregleda, kaj je narobe.
Zahvala gre celjskim gasil-
cem, k] so uspešno in hitro
pogasil; ogenj in tako pre-
prečili, da se ni razširil še
po ostalih prostorih oziroma
hiši. Vprašanje je, kaj bi
bilo, če ne bi bilo tako hitre
intervencije gasilcev.
Tekst: M. SENI<':A.K
Foto: M. D. — S. B,
ftt. 15 — 13. aprii 1972
NOVI TEDNIK
15. stran
Izletnik predlaga
^UŠfJTEAVTO
DOMA-IN SKRBI
Ta zapis ni plačana repor-
taža niti reklama; je samo na-
svet v iskanju odgovora na ti.
sto vprašanje, ki si ga mo-
rate zastaviti že zdaj in
ne šele nekaj dni pred odho
dom na dopust — kam, da
bo prijetno in lepo.
Kolektiv celjskega Izletni-
ka, podjetja za promet, go-
stinstvo in turizem, je pri-
pravil izredno zanimiv pro-
gram letnega oddiha. (;etudi
v njem niso nikjer zapisali
besed, ki smo jih vtisnili v
naslovu, vendarle ta načrt
vseskozi preveva izredno sim-
patična pobuda. Gre za ures-
ničitev gesla — pustite avto
in skrbi doma in zaupajte na-
ši organizaciji, ki vam je pri-
pravljena zagotoviti tak.šen
letni oddih, ki vam bo v res-
nici prinesel počitek in raz-
vedrilo.
Izletnik je tokrat pripravil
nekaj zanimivih predlogov.
Nudi namreč desetdnevno le-
tovanje na splitskem območ-
jiK Podgora, Ka.štel Stari,
Solaris, Bol, Supetar, Stari
grad. Jelša), zatem osetn ozi-
roma petnajstdnevno letova-
nje na dubrovniškem območ-
ju (Dubrovnik, Korčula,
Prižba, Vela luka), deset
dnevno letovanje v Poreču.
desetdnevTio letovanje v No-
valiji na Pagu ter desetdnev-
no letovanje na Rabu.
Prednosti tega programa
niso samo v zmernih cenah,
marveč zlasti v organjzaciji.
Izletnik namreč v vseh pri-
merih zagotavlja prevoz iz
Celja do končne postaje bo-
disi z letalom oziroma avto-
busom. Potnike za dubrovni-
ško in splitsko območje bo-
do prevažali z letalom iz Za-
greba, na vseh diiigih progah
pa bodo obratovali osebni
avtobusi. Torej, hitra in
udobna vožnja. In še nekaj —
vožnja brez skrbi. Nevšečno-
sti in težave, ki jih zasebne
mu vozniku prinaša cesta, so
tokrat odstranjene.
Na vožnji na daljši relaciji
bo poskrbljeno za hrano.
Dopustniki tudi v krajih,
kjer bodo preživljali počitek,
ne bodo osamljeni, marveč
jim bodo predstavniki Izlet-
nika skušali pomagati pri
vseh zadevah. Tudi v organi-
zaciji krajših izletov in po-
dobno.
V vseh primerih gre za pri-
vatne sobe in hotelske kapa-
citete oziroma za kombinaci-
jo enega in drugega. V cenah
so vračunani vsi prevozi in
prehrana na poti, če je seve-
da daljša. Cene so tudi raz
lične glede na obdobje, za
katerega se odločite. Na vi-
šku sezone so višje kot v ju-
niji; -jv drugi polovici avgusta
oziroma septembra.
Izletnik je za uresničitev te-
ga načrta rezerviral omejeno
število zmogljivosti, nekaj
nad dva tisoč postelj na ce-
lotnem območju. To pomeni,
da za odločitev ni dosti časa.
M. B02IČ
Med mladimi v Grižah
MLADI, KI VEDO, KAJ HOČEJO
člani mladinskega aktiva iz Griž so na nedavnem tekmovanju za najbolj.ši
vaški mladinski aktiv v Sloveniji prejeli nagrado za osvojeno drugo mesto. Sto.šli-
rideset mladincev, ki v okviru svojega aktiva rešujejo mnogo problemov, pa je
navdušeno predvsem nad tem, da se mladi ljudje v Grižah medsebojno (Sobro
razumevajo, da jih vežejo skupne potrebe in interesi, za zadovoljevanje katerih pa
v večini primerov poskrbijo kar sami.
Pretežno kmečka in delavska mladina je to, pa se morda ravno zaradi te.ga
najaktivneje udejstvuje na tistih področjih, za katera na primer mladini v mestih
sploh ni treba skrbeti — na primer za izobraževanje, ki pa ga v mestih organizi-
rajo drugi. Veliko so že dosegli, še več bi radi, najbolj pa bi radi svoje prostore in
svoj disco klub, čemur pa odrasli močno nasprotujejo. Le zakaj neki?
Za uvod najprej majhna
nezgoda. Predsednica aktiva
v Grižah Štefka Lesarjeva je
hotela pokukati kar skozi pri
prto okno, in glej nesrečo, z
glavo je razbila šipo in se
porezala nad očesom. Pa smo
jo namesto na sestanek mah-
nili najprej proti celjski bol-
nišnici, nato pa nazaj v Gri-
že, kjer je Štefka, kljub »sti-
hom« nad levim očesom, vo-
dila sestanek, saj so vsi mla-
dinci lepo počakali polm dve
uri.  Lepa  solidarnost . . .
Sicer pa se vrnimo k delu
aktiva. V minulem obdobju
so bili močno aktivni na šte-
vilnih področjih. Sami so na
primer lani pripravili kar tri
proslave, na vseh ostalih pa
tudi sodelovali s posameznimi
točkami. Največ pozornosti
pa so namenili izobraževajiju
Mladinski aktiv je organiziral
sedem različnih predavanj z
najrazličnejših področij. Med
drugim so mladinci po.?lušali
tudi predavanje o problemih
socialistične družbe in religi-
je, prav nič manj pozornosti
pa ni pritegnilo predavanje o
spolni vzgoji. Na vseh sedmih
predavanjih so zabeležili zelo
lepo udeležbo, saj tudi po šti-
rideset po.slušalcev .ni bila
redkost.
To pa seveda ni vse. Dekle
ta na vasi nimajo možnosti,
da bi se lahko kjersibodi na-
učile sodobne kuhe o.5iroma
kulinaričnih veščin. Pa se
zbero dekleta v okviru svoje-
ga aktiva in pripravijo kuhar-
ski tečaj, ki se ga je udele-
žilo 16 deklet. Fantje, ki so
se udeležili zaključka tečaja
in pojedine, ki so jo dekleta
pripravila sama, so zatrjeva-
li, da je tečaj zelo dobro
uspel . . .
Mladi radi plešejo, tako je
bilo in tako bo ostalo. Pa so
mladi marsikdaj v zadregi,
ker ne znajo tega ali onega
modernega koraka ali prepo-
gibanja v bokih, kot se temu
menda danes bolje reče. Pa
se mladi zbero lepo na se-
stanku in pripravijo vse po-
trebno za plesno šolo, ki je
trajala 48 ur, plesnih veščin
pa je griške mladince pouče-
val plesni učitelj iz Celja. Pa
izleti, udarniško delo in še
inše . . . Mnogo tega so pri-
pravili mladi v Grižah!
Imajo pa mladi v Grižah tu-
di svoje težave. Resda imajo
enkrat na teden na razpolago
prostor, ki ga za delo upo-
rabljajo tudi v.se druge orga
nizacije in mnoga društva,
nimajo pa .svojega disco klu-
ba. Prostor, v kateiem s^e se-
stajajo, ni njihov in ne sme
jo si ga po svoje urediti. Ra-
di bi dekorirali stene, kupili
(z denarjem, ki so ga dobili
za nagrado) bi nov gramofon
z zvočniki in postavili bi se-
veda tudi kakšno luč, ki bi
dajalo prostora in razpolože-
nju intimnejše obeležje. Tu
pa se zaupanje odraslih v
Grižah neha. Mladi so lahko
samostojni pri proslavah,
prireditvah, tečajih, preda-
vanjih^ da bi pa imeli svoj
klub in v njem še morda
kakšno rdečo luč! Stop! To
pa ne gre! Imajo pa že disco
yockeya, ki je opravil .semi-
nar!
Tudi letos pripravljajo ne-
kaj posebnih akcij. Za da.n
mladosti bodo prav mladinci
in mladinke iz Griž organiza-
torji osrednje proslave za ce-
lotno območje občine. Na to
veliko akcijo se že pripravlja-
jo. Osrednja prireditev s kre-
sovanjem bo na Šprajčevem
hribu.
Poleg tega pa bodo mladi
tudi letos sodelovali z udar
niškim delom pri izgradnji
ceste na Hom ter pri ureja-
nju okoliša nove osnovne šo-
le v Grižah. Seveda pa bodo
mislili tudi na praslave, na
rekreacijo in šport. Tudi s
tem se radi ukvarjajo, zato
nič čudnega, da je med njimi
tudi IDA, ki je nedavno igra
la »centerforja« pri elitni žen-
ski Olimpijini enajstenci!
Vedo, prav dobro vedo, ti-
le mladi v Grižah, kaj hočejo
in to so z delom tudi že do-
kazali. Takšni bodo ostali
tudi v naprej, saj imajo na
voljo za zabavo in razvedrilo
praviloma le to, kar .si orga-
nizirajo sami ...
BERNI STRMČNIK
Takole so posedli okoli mize ob pol desetih zvečer mladi iz Griž, ko so veselo pripovedovali o svojem delu, dosežkih in
problemih. Druga z leve je »ve.sela vrtnarica«, ŠTEFK.* LESARJEVA, predsednica aktiva, ki je dosegel lepe uspehe pri
svojem dosedanjem delu. Četrta z desne pa .je IDA, ki se ,jc bodo mnogi še spominjali s časopisnih fotografij o slavni
ženski derbv no.i«ometni tekmj med Olimpijo in Mariborom. IDA je pri Olimpiji i.^rala »centerforja« . . .  Foto: B. Strmčnik
ŽEMSTARIH
Lani spomladi je bila celjska občinska skupščina med
tistimi v Sloveniji, ki so izredno skrb posvetili oblikovanju
in sprejemanju družbenega dogovora o štipendiranju in
kreditiranju učencev in študentov. Na podlagi sprejetega
družbenega dogovora so bile med celjskimi delovnimi orga-
nizacijami in občino Celje sklenjene pogodbe, ki so delovne
kolektive v gospodarstvu obvezale, da v letih 1971 do 1975
namenijo za šlipondir.inje dijakov in študentov 0,50 odstot-
ka od bruto osebnih dohodkov zaposlenih delavcev. Za ne-
gospodarske dejavnosti je bilo določenih 0,30 odst. V prime-
ru, če delovna organizacija za načrtno štipendijsko politiko
ni porabila vseh sredstev, tedaj mora po pogodbi nakazati
preo-stanek sredstev občinskemu štipendijskemu skladu.
Prvi rezultati, čeprav šele začetni, so tu. Po zaključnih
računih so ali bodo delovne organizacije iz celjske občine
nakazale štipendijskemu skladu že 200.211,04 dinarjev, torej
nekaj nad dvajset starih milijonov. Kdo vse so se že odzvali
pozivu za poravnavo obveznosti: Tkanina, Tehnomercator,
Kinopodjetje, Vrvica, Dimnikarstvo, Vulkanizacija, Avtomo-
tor, Elektrosi.gnal, Ljubljanska banka, Zavod za požarno
varnost, Ojstrica, Obutev, Aurea, žična, Tovarna volnenih
odej. Zlatarna, Reklama, Steklar, Nega, Poslovno združenje
Styria in še nekateri.
Skupni znesek, ki pa seveda še ni dokončen, saj mora-
jo še mnogi delovni kolektivi sporočiti referatu za kadre pri
občinski skupščini, koliko sredstev bo ostalo za skupni šti-
pendijski sklad, je že sedaj spodbuden. Celjskim študentom
in dijakom se torej obeta, da bodo letos v maju lahko pre-
brali mnogo razpisov za štipendije.
Kaj lahko ugotovimo? Družbeni dogovor o štipendira-
nju in kreditiranju učencev in študentov že daje prve 're-
zultate. Zaokroženo sliko o tem, kakšne so resnični premiki
na področju štipendiranja, bodo dali celoviti podatki za leto
1971. Vendar pa že sedanji odziv delovnih kolektivov kaže,
da družbeni dogovor o štipendiranju in kreditiranju učen-
cev in študentov ni ostal le na papirju.
Nič VEČ DOLG!H VRSTIC
Dolge vr.'5tG, naj bodo kjerkoli, so vselej neprijetne. Naj-
huje pa je, če so pred oidinacijami, kjer bolan človek čaka,
mu bodo pomagali. Takšne vrste so bile pogosto v zdrav-
stvenem domu v Šentjurju, kjer so ljudje čakali pred or-
dinacijo zobozdravnika. Krivda ni v osebju doma, ampak
^ prostorih in pomanjkanju strokovnega kadra, kar pa je
^eda nujno povezano z denarjem.
Odborniki občinske skupščine so na zadnji seji zopet
Obravnavali to.vprašanje. Problem bo delno rešen, ko bodo
^ letos preselili zdravstveno službo v nove prostore, v ce-
^pti'pa verjetno prihodnje leto, ko bodo končno delali v
^ejitjurju štirje zobozdravniki, na Planini pa posebna, .sa
•^^ostojna tričlanska ekipa.
16. stran
NOVI TEDNIK
St. 15 — 13. april 1972
MED NEBOTIČNIKI
PIŠE IN RIŠE MARJAN BREGAR
26. Na izstrelišču vesoljskih raket so po svoje proslav-
ljali veliki dan predsedniški volitev. Izstreliti so namera-
vali orjaško raketo. Znanstveniki so že držali prste na
gumbih, ko je elegantna limuzina zavozila na izstrelišče.
»Predsednik!« je završalo po vesoljskem centru in
znanstveniki so za hip odmaknili prste z gumbov.
Črna limuzina se je zaustavila prav pred raketo. Ne-
kam urno sta predsednik in njegova soproga skočila iz
avta in se na vrat na nos namerila naravnost k dvigalu.
Popeljala sta se navzgor — kdo bi si ju drznil zaustaviti?
— in vstopila sta v komandni modul.
Preteklo je nekaj napetih trenutkov. Tedaj pa je silen
piš in orjaški ogenj šinil izpod rakete! Orjak se je začel
dvigati v nebo kot Brezmadežna ob vnebovzetju ...
Ostrmeli so znanstveniki ob svojih komandnih ploščah
in obnemeli! Nihče od njih ni pritisnil na gumb — raketo
je sprožil sam predsednik .,.
St. 15 — 13. april 1972
NOVI TEDNIK
17. stran

Navajeni smo že — in ne zaman — da so skoraj vsi naši veliki možje rojeni v majiinih, skromnih bajtah, da so tam spoznavali trdost življe-
nja, okušali prva grenka razočaranja, ki jih prinašata revščina in izobilje otrok. S pokojnim Borisem Kidričem ni bilo tako. Hiša, kjer je živel le
med počitnicami, hiša, kjer je živel tudi njegov oče, znani slovenski literarni zgodovinar, France Kidrič, je lepa in prijetna. To je hiša kmeč-
kega veljaka. Toda tudi oče ni živel nič kaj dlje od sina na Knežcu. Tudi on, profesor slovstvene zgodovine, se je semkaj vračal samo od časa
do časa. Pri očetu je Boris dobil prve kali svoje poznejše izobrazbe. Knjiga je bila vsakdanji pojav pri njihovi hiši in takšna je tudi ostala v
vsem kasnejšem Borisovem življenju. Danes je v hiši Kidričevih na Knežcu nad Rogaško Slatino Kidričev muzej.
Ro/a Tadin se .še sporni
nja Borisa Kidriča iz nje-
govih mladih let
Pršilo je tisti dan, ko
je bil pred šestdesetimi
leti rojen pokojni Boris
Kidrič in na Knežec sem
prišel skoraj malo mo-
ker. Na moje trkanje na
težka kmečka vrata, ki za-
pirajo Kidričevo domači-
jo,   kjer   živi   danes   le
oskrbnica, se ni oglasil
nihče. Ozrl sem se na-
okoli. Stara kmečka lipa,
ki jo vidimo pred vsemi
večjimi kmečkimi domova
tistega časa, se je boho-
tila pred domovanjem.
Pogled mi je zašel na plo-
ščo, vzidano v hišo.
»V tej hiši je prebival
s svojo družino dr. Fran-
ce Kidrič, slovenski slov-
stveni zgodovinar in tod
je preživel svoja mlada
leta njegov sin Boris Ki-
drič-Peter, predsednik pr-
ve slovenske vlade in ve-
liki juj^Gslovanski revolu-
cionar.« .
Vrata so se odprla in
skozi odprtino je pokuka-
la ženica, kmalu zatem pa
sem bil že v sveth, pri-
jazni sobi, polnd spominov
na Kidričeva mlada leta,
na leta njegovega revolu-
cionarnega dela, zaporov,
ustvarjalnosti, ilegale, pre-
ganjanja in naposled na
leta vsitatjenja, ko je po-
kojni Boris pomagal pri
graditvi nove Jugoslavije.
Moj pogled se je ustavil
na njegovi posmrtni ma-
ski.
Napis na lipi tik Kidričeve domačije opozarja slučajne
obiskovalce Knežca nad Rogaško Slatino, da je tukaj,
v tej hiši, preživel svojo mladost veliki jugoslovanski
revolucionar, Boris Kidrič.
POTOVANJE
SKOZI SPOMINE
Pozabil sern na korake
in se zatopil v slike, v
mnogo slik, oči so se
ustavile na Borisovem pi-
sanju.
18. 11. 1929. Ljubljana.
Poročilo kraljevske poli-
cijske direkcije. Priznanje
Borisovo o njegovem de-
lu. Priznanje o predanosti
delavskemu razredu, parti-
ji. Priznal je vse, ovadil
nikogar.
»Priznam, da sem od
leta 1928 član KP.« Nje-
gova pisava. Potem zapor.
Mnogo dni. Iz zapora je
pisal domačim.
»Dragi starši!«
Grenki so očitki, ki na-
ravnost udarjajo iz očetč-
vega pisma, žal mi je va-
ju; opravičilo je mogoče
le eno, in tega imam: vsa
moja dejanja, ki so vzrok
mojega sedanjega stanja,
so bila posledica globoke
vere, da delam prav, tudd
če vidva trpita pri tem.«
Slike, slike, spomini na
Borisa in njegove delo
A žal, človeka s tem ne
sooznaš. To je le del, vse
ostalo nam bo ostalo za-
krito, odkrito bo le nje-
'tcuvo delo in živel bo spo-
min.
In slike .so se vrstile
Boris med študenti, studi
ral je kemiio. Boris kot
delegat SKOJ-a na VI.
koneresu KOI leta 1935 v
Moskvi pa z ženo Zden-
ko in hčerkico Jurkico.
Pa zloveSče tiralice, ki so
fra preo-3'n'iale. kamor ko-
li ie prišel.
Ks.kor vsakeea sloven-
?.ke'>-a revolucionarja je
tudn; Borisa zari««! v svo-
io rvisano zbirko znani
sloivenc-ki q-ra,f;i< Božidar
Jakt^o. Med steklom v
civetli cobini v^se Jakčeve
<3ljke.
■ T>T-;čj]i udarci, kakrš
nMn ie bila voina r>a]na
TTmrl i p kom an i p nt Sla-
no   in   Rnric;   ie   rrovoril
r>-fr5l^   ip c.1it-q   i-p nctpl   ip
Žalosten izraz na njego-
vem licu. Izgubil je sode-
lavca, znanca, prijatelja,
dobrega človeka. Bilo je še
mnogo udarcev, vse, prav
vse pa je preglasila, ubla-
žila 55maga. Konec je bilo
temnih noči, konec priča-
kovanja. Slike iz tistega
časa so polne življenja, v
njih je veselje, radost, v
njih je tisočletno pričako-
vanje slovenskega naroda.
Prihod v Ljubljano,
cvetje, kipenje v nebo.
Boris govori, se smeje.
Zma.ga.
In leta gredo naprej. Tu-
di Pilike. Boris Kidrič, kot
pobudnik samoupravljanja
govori delavcem. Kot po-
memben funkcionar skle-
pa držaivnnškp akte, spre-
ierp,a delegacije.
Leto 1953. Po dolgi in
mučni bo^lezni prekaljeni
revoluciona.r Boris Kidrič
umre. Tik pred tem ie še
'^lika.n z maršalom. Utru-
ien obraz, maršal mu- pri-
žiga cnga.reto. Kmalu za-
tem po.greb in truplo spu-
ste v gTObn-^co narodnih
herojev v Liubljani. .
RAZDELIL
JE BEL KRUH
Nedaleč od Kidričeve hi-
še ima danes gostilničo
Tadinova Roza, nekdanja
kurirka Seirgeja Kraigher-
ja, ki je vsa štiri leta oku-
šaila strahote vojne. Bori-
sa se dokaj dobro spom-
ni.
»V mladih letih je bil
tukaj na počitnicah, po-
zneje je tudj hodil na
Knežec. gori v zvoniku
cerkve Sv. Troijice je celo
pisal letaike. Kadar je bil
na Knežcu, se ni prav do-
sti razlikoval od ostalih
pastirčkov. Pasel je z nji-
mi, celo kruh je deUl z
njimi, ponavadi je imel
belega, ki pa mu ni pre-
več dišal in ga je raje
zamenjal za koruznega.
Že takrat je imel velik
občutek za reveže. Kasne-
je je cele dneve pisal na
stroj ali na zivoniku ali v
cisterni nedaleč vstran,
kjer je žuborela voda in
se ni slišalo. Tudi delav-
ce je sprejemal v part.ijo,
tiste iz Steklarne. Prišla
je vojna in nisem ga vi-
dela več. Zadnjič sem ga
videla leta 1946, ko sta
prišla on in njegov oče.
Takrat mu je oče razka-
zal vse mejnike.«
Roza ve povedati o
Borisu vse najlepše. Po-
vedala je tudi, da so mu
ob nje.govi smrti prijate-
lji komimisti prinesli v
Ljubljano domačo žemlji-
co z njihovega vrta in
vejico cvetoče češnje. Za
spomin na Knežec, kjer
je pasel kra\'e skupaj s
proletarskimi sinovi.
Danes ni na Knežcu ni-
kogar od Borisovih. Mir
in pozabljenje vladata tod.
Le oskrbnica odpira rado
vednim obiskovalcem mu-
zej in ne pozabi povedati,
da hiša še danes nima
elektrike, čeprav bi Kme-
tejsiki kcmbinat Žalec, ki
ima v lasti hišo, lahko
pos.krbel za to. Par kora
kov vstran svetlijo z elek
trično lučjo.
Lipa meče senco v izbo,
napolnjeno s spomini na
Borisa in temno je tam
in hkrati svetlo. Posmrt
na maska je skoraj v te
mi .. .
MILENKO STRAŠEK
Boris Kidrič ,je bil rojen
10. IV. 1912 na Dunaju. Član
Komunistične partije Jugoslavi-
je je postal leta 1928, malo
pred nje,!?ovo aretacijo, ki ga
je zaradi komunistične dejav-
nosti privedla v zapore v Mari-
boru. 1932. je bil član pokra-
jinskega komiteja KPJ za Slo-
vcni.jo. dve leti kasneje pa
kandidat za člana CK KPJ
ter skeretar CK SKOJ-a. V
letu 1936 ie emigriral na Du-
naj, kjer je bil skoraj eno le-
to zaprt, od tod je šel v Pra-
go in Pariz, kjer je nadalje-
val z revolucionarnim delom.
Tri leta kasne.je. 1939, se je
vrnil v domovino in stopil v
najstrožjo ilegalo. Na petem
kongresu KPJ v Zagrebu .je
bil izbran za člana ČK KPJ.
To ie bilo v letu 1940.
Prišla je vojna in Boris Kid-
rič .je postal prvi sekretar lO
OF In prvi politkoniisar Glav-
nega poveljstva slovenskih par-
tizanskih čet. Ko .je bilo v Jaj-
cu drugo zasedanje AVNOJA.
je vodil slovensko delegacijo.
Takoj po vojni .je bil pokojni
Boris Kidrič prvi predsednik
slovenske vlade, leta 1946 pa
minister v zvezni vladi ter
predsednik planske komisije
in gospodarskega sveta Jugo-
slavije.
Ril je rezervni general pod-
polkovnik jl.\, nosilec mnogih
odlikovanj, .med njimi red na-
rodnega heroja.
Boris Kidrič pa ni bil samo
politik. Poznamo ga tudi kot
pisca mnogih razprav, saj ga Je
prav najvišja slovenska kul-
turna institucija. .Akademija
znanosti In umetnosti, leta
1949 izvolila za rednega čla-
na.
Boris Kidrič je umrl 11.
aprila 19.53.
POLJUBITI
NE ZNAM
Končno sem našel deklico
svojega srca. že prej sem
imel kakšno so.šolko, pa to
ni bilo nič resnega^ da se ni
splačalo niti poljubljati. Zdaj
sem pa s tem v zadregi, ker
sem našel pravo deklico, a
ker ne znam poljubl.jati, se
bojim, da bi se »blamiral«,
pa jo raje ne V kinu sem že
videl veliko poljubov, a ne
znam izbrati pravega za zače-
tek. Ali nežnega, ali strastne-
ga? Moji sošolci se s tem to-
liko bahajo, jaz pa ne znam
iz zagate. Zlasti eden je
pravi mojster v razlaganju
in bi ga že povprašal, a me
je sram vse oovedati. Kako?
Igor
DRAGI IGOR,
nisi povedal, koliko rosnih
let ti je že namenita Fortu-
na, a sodeč po pisanju pet-
najstih let še nisi prekoračil.
Teorijo poljubljanja ti ne
bom razlagala. Napravi tako,
kot ti velevajo čustva. Mi-
slun, da bi za začetek snub-
ljenja zadostovalo božanjie
po rokci. Poljub pa bo pri-
šel sam od sebe. kadar se
bosta imela z deklico toliko
rada. da niti vedela ne bo-
sta, kdaj se vama bodo ust-
nice zbližale. Sošolcu pa
bo bolje, da ne razlagaš,
ker hi lahko teorijo poizku-
sil v praksi, pri tvojem de-
kletu!
Nataša
PUNČKA SESA
PALEC
Najina triletna hčerkica že
odkar se zaveda sesa palec.
Dudke sploh ni hotela prijeti,
čeprav sva ji jo oba z možem
želela vsiliti, da bi bila mir-
nejša, čudovito nadomestilo
si je našla v lastnem prstku.
Zdi se mi^ da je postal palec
desne roke že tudi malo tanj-
ši, pa ne vem, če bo to* čisto
držalo. Kakršnokolj nadome-
stilo ji nudim, vsakega odklo
ni. Poiskusila sem že tudi s
tem, da sem ji na prstek
navezala pelina. Pa se je
malo skremžUa, polizala in s
sesanjem nadaljevala. Ce se
bo to nadaljevalo, me že res-
no skrbi. Kaj Ui pomoči za
tako grdo razvado? Kaj naj
storun, da se bo moja pun-
čka tega odvadila?
Zaskrbljena mama
DRAGA MAIVIA,
>Iorda vas bom čisto
majčkeno pomirila, če po-
vem, da ima vsak človek ali
vsak otrok v živjenju ali v
zgodnji mladosti svojo »nini-
co«, nekaj, kar ga odvr-
ne in zamoti, nekaj k če-
mur se stisne ali zateče.
Najpogosteje je pri otrocih
to dudka, pri nekaterih, ta-
ko kot pri vaši hčerkici, pa
prstek. Nič ni to hudega,
dokler se vse skupaj ne
sprevrže v navado ali je iz-
raženo to tako močno, da
že vi opažate deformirani
palček. Kako iz zagate? Ob-
vezovanje prstka s pelinom
ali navezovanjem vseh mo-
gočih stvari na rokico se mi
zdi srednjeveška metoda.
Poskusite   dru.gače!
Vaša hčerkica je že tolikšna,
da že veliko razume. Najprej
ji skušajte malo dopovedati, če
pa to ne bo zaleglo, jo nekaj ča-
sa pustite popolnoma pri miru,
kot da sesanja palca ne opazite.
V trenutkih, ki so za njo naj-
težji (pred spanjem ali ko jc
u'ru.jena) pa ji skušajte dati v
roko kakšno igračko. lutko.
Stisnila jo bo k sebi in zaspala.
Seveda morate tako vztrajati ne-
kaj časa. V nekaj dneh svojih
navad ne bo spremenila. Bodite
do nje pozorni, topli, kajti se-
sanje je pogostokrat nadomestilo
za premalo izraženo ljubezen, ki
jo vsak otrok potrebuje več, kot
si mi starejši ljudje mislimo.
Ženin vsakdan
ZNATE PRAVILNO
PRATI?
9 Kako morate prati? Ni-
kar ne drgnite perila, razen
bombažnega seveda, temveč
ga samo stiskajte z rokami.
Nikar ga ne ožemajte, še
posebno volnenih stvari. Pu'-
stite, da se bo voda sama
odcedila. Izpiranje je zelo
važno. Perilo izperite večkrat,
dokler ne bo voda popolno-
ma čista. Na obleki ne sme
ostati najmanjša sled mila
ali detergenta.
9 IzgTibijo najlonske no-
gavice svojo elastičnost, če
jih pogosto peremo? Sploh
ne. Več ko jih perete, bolje
se bodo ohranile. Po vsakem
pranju bodo dobile spet pr-
votno obliko in elastičnost.
Vsak večer jih pomočite za
nekaj trenutkov v čisto, pre-
cej toplo vodo in jih namiU-
te, pa bodo madeži izginili.
0 Kako je treba prati vol-
no? Vzemite dober detergent
ali pKJsebno pralno sredstvo
Za volno. Točno odmerite po
navodilu detergent. Ce ga bo-
ste vzeli premalo, predmeta
ne boste dobro oprali, pre-
velika količina pa lahko vol-
ni škoduje. Razitopina ne sme
imeti več kot 30 stopinj.
Svetujemo vam celo, da si
pomagate s termometrom,
kajti marsikatera gospodinja
je navajena na tako vročino,
da nima pravega občutka za
toploto. Zadostuje rahlo sti-
skanje, pa boste iz volne od-
stranili VSo umazanijo. Moč-
no umazana mesta namakaj-
te malo dalj časa, drugače
pa pazite, da bo pranje čim
krajše. Vodo pazljivo stisni-
te tako, da volneni predmet
zložite. Pri izpiranju se izo-
gibajte celo stiskanja, ker
lahko z njim izpulite ali po-
tlačite dlačice na volni. Naj-
važnejše pri volni je hitro su-
šenje. Najprej predmet zavij-
te v frotirko, da boste iz
njega stisnih ostanek vode.
Potem pa ga sušite razpro-
strtega na ravni ploskvi. Po-
stavite ga na zračni prostor,
vendar ne v bližino peči.
Zdenka
S CELJSKE TRŽNICE
Ze nekaj časa opažamo,
da je celj.ski trg izredno
dobro založen. Prodajalci pri-
hajajo od vsepovsod po ure
in ure daleč in se potem s
skromnim izkupičkom vra-
čajo domov. Izbira je zato na
celjskem trgu' res velika.
Cene so že nekaj tednov
približno enake, varirajo le
v malih zneskih. Dovolj je
bilo v preteklem tednu so-
late, »kristalko« so prodajali
po 10-12 dinarjev, motovileč,
regrat in radič po 15 dinar-
jev, špinača pa je imela niž-
jo ceno; po 8 do 10 dinar-
jev smo jo lahko kupovau.
Kislo zelje in repca se že po-
slavljata, prvi je imel ceno
4 dinarjev, druga pa tri di-
narje. Sezona sadja se še ni
pričela, zato je bilo moči ku-
piti le jabolka, ki so imela
ceno 2,50-4 dinarjev. Vrzel so
nadomestile suhe slive po 7
dinarjev.
Vsako soboto je na celjski
tržnici dovolj živih piščancev
po 12 dinarjev za kilogram
žive teže.
Tržnica je preobložena s
cvetjem. Nageljne lahko kupi-
mo po 1,50. Jajčka so bila
pretekli teden po 70 do 80
para. Drugi mlečni izdelki so
ostali še pri istih cenah kot
so bili.
GARANT NA POLZELI SE ŠIRI — Tovarna pohištva Garant na Polzeli bo imela v drugi polovici tega leta dograjeno in
s stroji opremljeno novo proizvodno halo, v kateri bo strojnica. Hala bo s stroji vred stala okrog deset milijonov din.
To je za Polzelo nedvomno velika pridobitev, saj pomeni nova hala večje kapacitete. To pa ,je v današnjem trenutku
izrednega pomena.
Foto: Tone Tavčar
Pridnost in marljivo zasledovanje učne snovi se kaže ne sa-
mo v ocenah pač pa tudi v urejenosti okolja in notranjosti
šole. Lesički pionirji in mladinci se lahko pohvalijo. Pred-
stavljamo vam pano, kjer mladi vsak mesec predstavijo eno
podjetje, razen tega pa še vse najvažnejše novice v športu
in drugje. MST
Mlini m
mlinarji
Piše DRAGO MEDVECI^
Nt mUKtm, ka MUKHm...
»Ne morem, pa moram, ker vidim, da ni. Ajda še, še, koruza pač ne!« Tako je dejal stari
mlin, ker ajda se pač lažje vdaje pod kolesi kot pa trša koruza. To staro pesem mi je
povedal ERNEST JEREB. V Fužinah pri Planini pa domuje MIHA KRIŽNIK, ki pravi,   da
živi od poštenega dela v mlinu in dobre volje. Tega mu v življenju nikoli ni manjkalo,
kljub časom, ki se jih ne spominja rad.
Kar precej mlinov in
mlinarjev smo že spoznali
ob Bistrici, ki jo pozna
sleherni Kozijan. In zdaj
bomo spoznali še enega,
ki je v neposredni bliži-
ni Kukovičičevega mlina
v Socki. človekova usoda
je včasih dokaj nenavad-
na, če se vrnemo v stare
čase, lahko takoj ugotovi-
mo, da sleherni od mli-
nov skriva v sebi neicaj
sto let. Tako tudi Jere-
bov. Ta šteje dve stoletji.
Kupila sta ga Jožefa in
Franc JEREB, ki sta do-
ma sicer iz žirov na Go-
renjskem. 1930 sta se vze-
la in naslednje leto kupi-
la ta mlin v Podsredi.
Franc je predlani umrl in
Jožefa melje sama. Sicer
pa je vedno ona bila. ti-
sta, ki je večji del časa
prebila v mlinu in dajala
mlinskim kamnom jesti.
Doma smo našli sina Er-
nesta, ker je bila takrat
lUati ravno v bolnišnici.
Toda tudi sin nam je po-
vedal vrsto zanimivosti,
Ki govore o tem, aa mlin
resnično ni navadna hiša
in da tudi kamni niso vse,
kar se pri njem obrača.
»Včasih smo veliko mle-
li. Imeli smo dve kolesi,
zdaj pa je ostalo samo
eno. Popravila so predra-
ga, dela pa tudi ni toliko,
da bi se lotili obnavlja-
nja.« Tako je pripoveao-
val Emest in seveda po-
udaril, da se kamni zavrte
samo še takrat, ko mati
Jožefa za domače potrebe
kdaj pa kdaj zmelje malo
pšenice. Mlin je na tak-
šnem mestu, da je sote-
ska kar precej oddaljena
od njega in ima urjek
(razdelilnik) kar precej
dela z vodnim tokom, da
ga lepo spelje pod lopate
velikega kolesa. Da sta bi-
li včasih dve kolesi, pri-
čata tudi dve antori (pre-
gradi za spuščanje vode).
Življenje v mlinu je bi-
lo zanimivo. Tam so, ča-
kajoč na kamne, da iztis-
nejo moko v vreče, prepe-
vali in kartali, pa hajd
domov. Emest se še živo
spominja, kako so se v
mlinu zbirali Božičmk,
Rihtarjev Loj z in drugi,
in večina od teh je na da-
leč slovela, da so »raub-
sici« in ni ga človeka v
okolici, ki jih ne bi po-
znal. Ko so prišli v de-
želo Nemci, so bili Jere-
bovi izseljeni na Hrvaško
in po vrnitvi ob koncu
vojne so našli mlin zapu-
ščen in cpustošsn. Treba
je bilo začeti znova in ta-
ko so spet mleli. Pred de-
setimi leti pa so se kolesa
vse redkeje zavrtela m oa-
nes je že praznik, kadar
se spet zavrtijo. Ernest
pravi, da ne bo več mlel.
Dokler bo še mama pri
moči in pri volji, bo še
nekaj moke izpod kam-
nov, potem bo pa vse utih-
nilo. In ko bo razpadlo
še to kolo, ki je kljubo-
valo toliko časa, bo zuna-
nja podoba da;jala videz,
kot da nikoli ni bilo tam
mlma. Le domačini bodo
vedeli zanj in v spominu
bo zapisan novim rodo-
vom.
Malo drugače pa je bilo
z mlinom MIHE KRIŽNI-
KA. Domuje v Fužinah
pri Planini. Zdaj nosi že
sedmi križ, a ves čas mo-
jega obiska ni nikoli za-
pustil nasmešek njegovega
obraza, malce suhljatega
in posutega z drobnimi
sivimi kocinami. Tudi nje-
gov mlin bo kmalu napol-
nil dve stoletji, Miha pa
se za to ne meni in tudi
zatrjuje, da ima nasled-
nika in da njegov mlin še
ne bo tako hitro utihnil
in kolesa ne bo prekril
vlažen mah.
Mlin je postavil njegov
praded Valentin Križnik.
Nasledil ga je sin Marko
in potem še Mihov oče
Vid. Tako je šlo iz roda
v rod. Toda težko se je
bilo pogovarjati z Mihom.
Nam.reč, Miha je že pre-
cej naglušen in če ne bi
bilo v hiši dobre sosede,
ki je bila odlična »pre-
vajalka«, bi se še morah
dolgo pogovarjati, če bi
hoteli zvedeti vse, kar nas
je zanimalo. Nekako po-
sebno je Miha ponosen
na burne vojne čase. Mi-
mo njegovega mlma je
šla namreč Štirinajsta in
se tam tudi  ustavila. In
Miha je pripravil moke,
pa vročih krušnih hleb-
cev, da je dišalo po hiši.
Obiskal ga je tudi Sergej
Kraigher in Miha to pri-
poveduje z velikim pono-
som. Toda preveč skro-
men je. Sredi črne kuhi-
nje stoji bel pralni stroj,
na policah je vse skrbno
zloženo. Miha namreč ni
poročen in doma ima še
bohiega brata. Pa pride
soseda pomagat in Miha
je zadovoljen. Med razgo-
vorom se je še spomnil,
da je bil pri njem tudi
I)artizan pa se ni mogei
domisliti njegovega imena.
Končno je ugotovil samo
to, da so ga klicali Kranj-
ski Janez in da je bil fejst
fant. Ko je štirinajsta
odhajala, jim je dal vola
in voz. O moki in kruhu,
ki ga je dal, pa sploh ni
hotel govoriti, češ, saj to
je samo po sebi umevno,
da mora mlinar to dati.
Svojim ljudem, ki so to
takrat še posebej znali
ceniti.
Jvliha se je razgovoru.-
Pa tudi dobra soseda in
fant. In naj mi bo dovo-
ljeno povedati, da so bili
ob našem prihodu kaj ne-
zaupljivi. Ob vratih sem
videl samiO tri glave in
ko sem pozdravil, so v
hipu izgmile v temno ve-
žo. Čez čas so spet poku-
kali na svetlo in ko sem
vprašal, če je kdo doma,
so se spet takoj skrili. Uo
odhodu pa so bili veseli,
da smo jih obiskali, da
smo Se zanimaU zanje, za
njihov mlin, ki jim po-
meni vse. Vprašal sem
MUio, če bere Tednik.
Dejal je, da ima naročen
Kmečki glas, soseda pa
Tednik in tako bereta
oboje.
Krepak stisk rok ob
slovesu nam je povedal
mnogo. Pa tudi nestrp
nost, ki bo vladala v Mi-
hi in njegovi sosedi, do-
kler ne bosta brala teh
vrstic. Mlin pa je trdo-
vratno molčal, kot da za-
meri gospodarju, ki je to-
liko zaupal o njem nekim
tujcem, ki jih ne bo več
v tiste strme grape.
Ernest Jereb: »Moja mama melje še da-
nes, toda zdaj je v bolnišnici. Ko se
vrne, se bo voda spet uprla v lopate
kolesa. Tudi jaz meljem, a bolj malo.
V mlinu ne vidim več prihodnosti.«
Miha Križnik: »Vse hude in vse dobre
čase sem preživel v tem mojem mlinu
in zdaj ne moreva drug brez drugega.
Ni mi hudo, ker vem, da se bo še našel
nekdo, ki bo skrbel zanj.«
15
^JC)V1 TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij S:^cialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško Slovenske Konjice
Šentjur šrnarje pn Jelšah in Žalec - Uredništvo: >lje Gregorčičeva 5 poštm predal 161; Naročnma m oglasi: Trt
V kongresa 10 - Glavm in odgovorni urednik Jože Vollana Tehničrn urednik Drago Medved - Redakcija Milan Božič
Jure Krašovec Milan Seničar Zdenka Stopai Milenko Strašek Berm Strmčnik - Izhaja vsak četrtek - Izdaja gr.
CGP »Delo« - Tisk m klišeji ČGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračam.o - Cena pt.aamezne številke 1 din — Tekoč-
račim: 501-1-187/2 ČGF »DEIO« Ljubljana - Telefoni  uredništvo 23-69 tn 31-05. mah oglasi tn naročnine 28 00