Kopujmo vojne BONDE in
ZNAMKE
AMERIŠKA
AMERICA^ IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVIN rt
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
•104
CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, MAY 3, 194-1
LETO XLVII — VOL. XLVII
IZ BOJNE FRONTE
(Sreda, 3. maja) PACIFIK—Ameriške bojne ladje so napadle otok Truk, ki je japonska trdnjava v centralnem Pacifiku. Japoncem so Amerikanci razbili 17 ladij in 126 letal. RUSIJA—R u s k i bombniki so napadli Lwow na Poljskem. Na fronti ni nobenih sprememb.
V ZRAKU—Zavezniška zračna ofenziva gre brez odmora dalje. Včeraj so bombardirali francosko obal; dve toni bomb na minuto je padlo na nemške utrdbe. INVAZIJA—Nemci trdijo, da bo prišla invazija od treh strani hkrati: od zapada, iz Italije in iz Rusije. ITALIJA—Nemci so na fronti pod Rimom zadnje čase nekaj napredpvali. Na drugih frontah je mirno. - .....
Dodatna zahvala
Podružnica 6 SMZ je darovala za maše za pok. Simona Bizjaka; družina se prav lepo zahvaljuj fe.
Iz raznih naselbin
New York. — V bolnišnici St. Vincent je umrl za pljučnico John Hribar, star 45 let in doma iz Domžal, odkoder je prišel s svojimi starši v New York v zgodnji mladosti. Tu zapušča ženo, eno hčerko, mater in pet sester.
Eveleth, Minn. — Tukaj je umrl John Bezil, star 58 let, doma iz Dola pri Ljubljani. V Ameriki je bival od 1. 1908. Zapušča ženo, tri hčere in dva sinova.
Strabane, Pa. — Dne 16. t. m. je umrl Jacob Smerdel, star 64 let, rojen v vasi Selce pri št. Petru na Krasu. V Ameriki je bil 41 let. Zapušča ženo, dve hčeri in enega sina.
Aspen, Colo. — Dne 10. aprila je umrl Joseph Belle, star 63 let in doma iz vasi Tolsti vrh pri št. Jerneju na Dolenjskem. V •Ameriki je bival 40 let. Bolan je bil dvajset mesecev. Zapušča ženo, enega sina pri pomorščakih v južnem delu Pacifika, dva brata, enega v Uniontownu, Pa., in več sorodnikov.
Ohiski kongresniki so za Mahoning prekop
Washington. — Ohijski kongresniki so priporočili zgraditev novega prekopa, ki bi vezal Rochester, Pa. in Struthers, O. in ki bi veljal $38,000,000. S tem vodnim prekopom bi dobila zvezo jeklarska industrija v Youngstownu z reko Ohio.
Stimson priporoča eno poveljstvo
Washington.—Ameriški vojni tajnik Stimson je priporočal kongresu, naj spremeni poveljstvo tako, da bo za armado in mornarico samo en oddelek, ne pa posebej za armado in posebej za mornarico.
TO JE TUDI ZNAK VOJNIH ČASOV
St. Louis, Mo. — Neka department trgovina je izobesila pc svojih prostorih napise: "Odjemalci ,bodite vljudni napram na šim uslužbencem. Od.jemalce\ imamo kolikor hočemo, za usluž bence je pa trda!"
Naii fantje -vojaki
V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO
Mr. in Mrs. Košmerl iz Norwood Rd. sporočata, da je njun sin srečno prišel čez morje v Anglijo. Pozdravlja vse sorodnike in prijatelje po Clevelandu.
k* Mi ta
Mr. in Mrs. Dominic Blatnik, 3550 E. 81. St. sta naročila sobotno Ameriko Domovino za sina Ray E. Blatnik, S 2/C, ki služi nekje na Pacifiku.
ta ta ta Mrs. Mary Prostor, 881 Babbit Rd. je naročila sobotno Ameriško Domovino za sina S/Sgt. Paul P. Prostor, ki služi nekje onstran Atlantika.
ta ta ta Mr. in Mrs. Blaž Hace, 1153 Norwood Rd. sta naročila sobotno Ameriško Domovino za sin, Pvt. Stanley J. Hace, 35921674
AMERIKANCI SO RAZBILI NEMCEM 1282 LETAL
To število se nanaša na ves mesec april, tekom katerega so ameriški letalci vrgli Nemcem za vrat do 43,500 ton bomb. Amerikanci so izgubili 537 bombnikov in 191 bojnih letal.
Lovci bi radi streljali srne v severni Ohio
I Delegacija iz okrajev Ashta-| bula in Lake je naprosila državno divizijo za divjačino do-I voljenje, da bi bil odprt lov na srne jeseni v teh okrajih. Dalje so napravili prošnjo na ie-gislaturo, da naj bi priznala jerebice kot divjačino.
Vzrok prošnji za lov na srne je ta, ker se je ta žival v teh dveh okrajih že tako zaredila, da dela škodo farmarjem. Toda dočim je delegacija iz Ash-tabule zahtevala odprt lov na1 srnjake in srne, je delegacija iz Lake okraja prosila samo za na srnjake.	i
Radi jerebic pravijo, da so se v zadnjih 30 letih, odkar so; pod zaščito, zelo skrčile tako v številu kot v teži in da je zato | potrebno, naj bi bil zopet dovo-j 1.1 en j lov nanje v gotovi meri,1 ker bi se potem ta perjad bolj , množila in okrepila, kot se, recimo fazani.
Zastopniki lovcev so tudi pro-! sili, naj bi bil ]0v na zajce krajši, toda večje dovoljeno število odstrela, mesto štiri na dan, naj bi bilo dovoljenih pet. Lov na zajce naj bi bil od 17. novembra do 2. januarja, lov na fazane naj bi bil dva tedna, od 17. novembra naprej. Lovci tudi priporočajo, naj bi bil lov na veverice samo od 22. do 30. septembra.
Španija se je vdala pritisku Zed. držav in Angljje in ne bo več zalagala Nemčije z rudo
Lausche bi porabil preostanek za odplačilo dolga mesl in vasi
P* vojakov dobijo v pih hišah mnogo Pife sfanovanje
je ukazala administracij v'adnih hišnih projektov,
■	|2ame v stanovanja, ki so K ..Zl)0'ago, žene vojakov in ff I'm računa za stanovanje E vseh njenih dohod-
■n recimo, žena voja-I, Ve®a otrokoma, stanova-I. Lake Shore Village, kjer
■	, akih 60 stanovanj praz-C 0 Plačala za stanovanje IJ1'110 $25, ker dobi od vlade IJp6 in za otroka. Vrhu R;0^ Pa .$5 za kurjavo, to-l^1 Plačala na mesec $20. ivec f. stanovanje plača de-1' ki dela v tovarni $40. |iakSOto bo Pečala tudi žena Is.al<0 bo šla delat v to-
N GROBOVI
■|>0, Agues Turšič ■bfj ratki in mučni bolezni je ■m, Ja domu hčere, 1950S Kj * £ Ave., Agnes Turšič,
P'i'(]r Vec' stara 67 let- Bila
zadnjih 20 let. Tukaj ■loj03 štiri hčere: Jennie ■iti^ ^kada, Antonia' omož. ■icj,' Agnes omož. Mestek, R .0,nOž. Yager, osem vnu-Rj, katerih so trije pri vo-Bso Pravn,fka in več dru-m ^Inikov. Rojena je bila K'Se'Vidu nad ffirknteo|T.M
■	Je pa družina preselila B^dh-i ' kjer zapušča več 1 it) lk°v. Tukaj je bivala 24 wei,]Je kila članica društva
Grove 110 W. C., št. ■Olt ' Podružnice št. 41 SŽZ društva fare Mari-
■	povzete. Pogreb bo v pe-
Itofc J ob 8:45 iz želetove-»ij rebnega zavoda v cerkev iti; Vnebovzete in na Kal-
■	JO, •
Ki; počiva v miru, pre-
I s°žalje.
.^arija Borso
■rjvii aJ poP°ldne je umrla ■n, sf arija Borso, roj. Ze-6G let, stanujoča na ■OVjt-,6^ St. Bila je rodom iz K},' e> mati dveh sinov, ka-p°r°čen s hčerjo ■1, Joseph in Uršula Lov-Pl^ai korPoral Joseph se pa nekje v Angliji. Enega ■>, e()2aPušča v Mahony City, ■St ? sestro pa v Jones ■Soy■ Zapušča tudi .pet ^ lri enega pravnuka. Po-v petek iz Grdinovega Pita- ga zavoda v cerkev sv. P^9 na Superior Ave. in
VI IN VAŠA NASELBINA
PIŠE FRANK T. SUHADOLNIK
i
London. — Ameriška zračna sila, z Anglije in z Italije, je vrgla na Nemčijo in od Nemčije zasedeno Evropo tekom meseca aprila 43,500 ton bomb. Tako javlja ameriško letal- j ska poveljstvo. Ameriški letalci so dosegli nov rekord v.
dnevnih napadih.
Amerikanci so izgubili tekom meseca aprila 537 bombnikov, kar je komaj 3% od števila, ki je napadalo, ter 191 bojnih letal, kar je komaj 1 odstotek vseh na-padajočih letal.
Ameriški avijatičarji so Izvajali napade 23 dni, pri čemer so napravili skupno 36,000 zračnih poletov.
V boju z nemškimi letali so jih Amerikanci sklatili 1,282, vrhu tega so pa povzročili mn#-go škode nemški letalski industriji. Več kot 450 nemških letal so pa Amerikanci razbili na tleh, kar izpričujejo z vzetimi slikami.
Angleški letalci so vrgli v aprilu na Nemčijo 37,960 ton bomb.
Stavka pri gradnji hiš
Včeraj je odšlo na stavko 300 delavcev, ki' so člani A. F. of L. in ki so zaposleni prigradnji hiš na Euclid Ave. in Babbitt Rd. Stavka je radi nesporazuma z "Trnijskimi monterji.
Zadušnica Jutri ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Johna Svete v spomin 26. obletnice njegove smrti.
Toledo, O.— Tukaj je imel i včeraj politični shod Frank J. ! Lausche, kandidat za guvernerja, ki je povedal, da bo on, če bo izvoljen guvernerjem, porabil $100,000,000 iz državne blagajne za odplačilo dolgov mest in vasi po državi. "Denar je j last naroda in narod naj ga dobi nazaj, ne pa da bi se ga zapravljalo," je rekel Mr. Lausche.
Lausche je rekel, da bi se mnogo mest in vasi lahko vzdrževalo s svojimi dohodki, če bi ne imele dolga od prej. Zato naj bi se s tem državnim preostankom pomagalo potrebnim okrajem na noge.
V pondeljek je demokratska stranka v Fulton okraju indor-sirala Lauscheta.
Vprašajo za postavo, ki bi vzela mladini opojno pijačo
Cleveland, Ohio. — Michael Lucak, predsednik mestne zbornice in zastopniki gostilničarjev, so naprosili direktorja postav, naj napravi načrt za legalni program, glasom katerega bi se vzelo mladini iz rok opojno pijačo. V postavi naj bi bila tudi določena kazen za bartenderje, ki bi prodali mladini pijačo.
Nameravana postava naj bi vsebovala sledeče, točke:
Vsa mladina pod 25 leti starosti bi morala imeti pri sebi osebne izkaznice.
Vsaka oseba, stara-manj kot 21 let, bi bila kaznovana, če bi kupila žganje ali 6°/< pivo; kazen bi bila pa tudi za one, ki bi ji tako pijačo prodali.
Osebne izkaznice bi bile dvoje vrste. Ena za mladino od 18 do 21 let, ki bi smela s to karto kupiti samo 3.2 pivo. Druga karta bi bila za mladino od 21 do 25 let, ki bi smela kupiti vsake vrste pijačo.
Gostilničarji so ponudili, da bi plačali vse stroške za tiskanje osebnih izkaznic.
V Denverju so dobili s precej snega
Denver, Colo. — Teta zima je I še enkrat udarila v Colorado in južni Wyoming. Včeraj je namreč tam zapadlo več kot sedem palcev snega, ki je moker in težak.
Co. C. 230th I. T. B. 70th Reg. I Camp Blanding, Florida. ■» m im
Mrs. Antonia Jesenovec, 5812
Prosser Ave. je naročila sobotno Ameriško Domovino sinu Pvt. Frank Jesenovec, 35249391 Co. A. 26th Bn. 1st Reg. Fort Mc-Clellan, Alabama.
B^g pgjj
Mrs. Mary Nosan, 6102 St. Clair Ave. je naročila sobotno Ameriško Domovino za svoja dva sinova na sledeče naslove: Pfc. William A. Nosan, 35529840 A. G. F. Replac. Depot. No 1 Co. B 7th Bn. 2nd Reg. Fort George G. Meade, Maryland.
A/C Anthony L. Nosan, 35063240 Sodn. H. V. Flight 3, AAFPFS Pilot Maxwell Field, Alabama.
Za Lauschetovo kampanjo
V našem uradu so bili izročeni za Lauschetdovo kampanjo sledeči prispevki: po $5: Wm. J. Kennick .kandidat za državnega senatorja, 982 E. 63. St., John Maligaj, 12918 Ferington, Frank Walter, zastopnik Ameriške Domovine, 713 E. 155. St., Mrs. Mary Prostor, 881 Babbit Rd. 'Po $2: Joseph in Mary Turk, 1 1243 E. 61. St., Louise Zidanic, 7619 Wade Park, Mr. in Mrs. Blaž Hace, 1153 Norwood, po $1: Mr. in Mrs. Joe Somrak, 1043 E. 61. St., Anton Sestan, ! 3435 W. 60. St. Najlepša hvala vsem skupaj.
Obisk iz Barbertona
Včeraj smo imeli prijazen obisk iz Barbertona, O. Bili so j tukaj na obisku pri svojih prijateljih sledeči: Mrs. Josephine Adamič s sinom in njegovo soprogo. Frank Levstik in Anton Menart.
Op. ured. — Mr. Frank T. Su-hadolnik, avtor tega članka, je! tajnik Norwood Community kon-, cila, ki se trudi za izboljšavo naselbine v st. clairski okolici. V delu so razni načrti za razne izboljšave po vojni, ki bodo olepšali in preuredili naselbino, da bo res kras mestu. Mr. Suhadol-nik bo napisal več tozadevnih člankov, na katere opozarjamo, ker se tiče to vseh, ki žive v tej okolici, v okrožju St. Clairja, ki je nekako središče slovenske metropole.
Danes prinašamo prvi tak članek z naslovom: Kaj posamezniki lahlco naredijo
Kadar posamezniki pravijo: kar se dela na dvorišču mojega soseda, ni moja briga; ali: to je dežela svobode in nihče nima | pravice vtikati se v življenje in opravilo drugih. V gotovih slučajih je to že res, toda za dobrobit naselbine je pa sosed, ki je družabno bitje, navezan na soseda.
Kaj bi pa storili, če bi sosed prodal hišo in kupil bi jo kdo, ki , bi poleg vaše lepe rezidence napravil trgovino s starim žele-, zom? Truki bi drveli noč in dan 1 po vaši ulici, ki bi vozili in od-, važali železo. Kaj bi pa rekli tedaj? Ali bi ne bila briga vas in vse soseske, da bi kaj takega preprečili?
In če tega ne bi mogli preprečiti, bi začeli ljudje prodajati svoje rezidence za vsak denar, ' da bi se izselili od tam. Kar so ' si pridobili s krvavimi žulji bi iz-| gubili. To bi bila posledica gesla : mene nič ne briga, kaj dela . sosed!
I No, pa recimo, da ni nevarno-
sti, da bi kdo začel trgovino s starim železom v vaši bližini. Kaj pa, če bi kdo poleg vaše reziden-! ce postavil ali hotel postaviti bobnečo ?tovarno, kjer bi noč in| dan ropotali stroji? Ali če bi ho-J tel kdo postaviti na vaši cesti garažo za popravo avtov in bi bila j cesta vedno polna avtov in tru-j kov in druge navlake?
Vse take in podobne stvari vznemirjajo sicer mirno naselbi-| no. Ljudje se oplašijo, boje se ropota, hrušča in trušča in se začno izseljevati. Posledica je ali bi bila, da bi sicer lepa naselbina začela pešati in se prazniti.
Kadar vprašamo človeka, kaj naj bi se, po njegovem mnenju, napravilo, kadar se kali mir v naselbini; bo navadno rekel: zakaj imamo pa svojega council-mana? Je že res, toda koncil-man sam tudi ne more v dostih slučajih vsega storiti, dasi bi rad pomagal in ustregel. Koncem konca je on le ena oseba in vse drugače je, če se potegne za izboljšavo vsa naselbina, zlasti še, če je za to organizirana in če nastopi kot močna in edina skupina.
Ako verjamemo, da je vlada izvoljena na podlagi, da je od ljudstva, po ljudstvu in za ljud-stov, potem mora delati tako, da pokaže, da je vprašanje potreb v naseljih njih zadeva.
Na drugi strani je pa dolžnost naselbine, da preiskuje svoje potrebe in izboljšave, jih prednese na pristojnem mestu ter gleda, da se zahteve tudi izvršijo. V to je pa potreba edinosti in skupnosti vse naselbine. Kako to dosežemo, boste čitali v naslednjih člankih.
PW v-----
|C?ci so dobili nagrade
sv. Jožefa št. 169 K. r sslet]' aprila dalo nagra-Gc'ni, ki so bili v tekmi v r: $p?°v°jnega relifnega skla-h j5 Je dobila Mrs. J. Brod-f.s jJ98 E. 177. St., po $15: It^vačič, 1204 E. 167. St., Zurga> 21901 Wilmore; piti): 3Vlrs- Emma Joles, 341 r^j1' Mrs. Julia Simone, iS	; PO $5: Mary Vrh,
p £ Saranac, Kari Hrastar, EV *54. St., Mr. Koncilija, Clair, Pearl Mooney,
INs pIilato- Mr- Nachtigal, rkgrove-
No j [^*vatje so se pa I Va0tbro Odrezali
bo]- so imeli zadnjo nede-
■Nn * shod v Hrvatskerr
|Wertl domu. Odobrili sc Iv ^ l/^scheta za guverner-|%v>didata in za pomoč ^ °Oo ^mpanji so zbrali nac • Prav lepa hvala.
Predsednik bo počival še kak teden
Washington. — Predse dnik Roosevelt, ki se nahaja na oddihu na jugu, bo tam še kak teden dni, kot mu priporočajo zdravniki. Potem se bo pa kot prerojen vrnil k svojim poslom v Washington. Kje se predsednik nahaja, je pa vladna tajnost.
Poroka
Mrs. Mary Murgel iz 6114 Glass Ave. naznanja, da se bo jutri poročila nje hčerka Lillian z First Sgt. Dominic Ciancibelli. Poroka bo ob desetih dopoldne v cerkvi sv. Vida. Vse najboljše I želimo mlademu paru.
Deseta varda je sinoči indorsirala Lauscheta
Demokratski klub 10. varde je sinoči u r a d n o indorsiral Frank J. Lauscheta za guvernerja in Michael A. Feighana za kongres iz 20. okraja.
Naj pride po pismo
Mr. Jennie Novak, ki je imela leta 1938 restavracijo na St. Clair Ave. je dobila pismo iz stare domovine. Zglasi naj se zanj pri Louis Mavric, 19500 Arrowhead Ave.
Darovi
Mrs. Mary Prostor, 881 Babbit Rd. je darovala za Cathedral kantino $2, Frank Jokse, 840 Babbit Rd. je pa daroval $1 za Rdeči križ. Prav lepa hvala.
Varde so za Lauscheta ne glede na bosse
Demokratske varde v okraju Cuyahoga druga za drugo izjavljajo podporo kandidatu Lau-j schetu, ne glede na to, če je gla-' vni stan demokratske stranke sklenil, da se ne odobri nobenegaj kandidata. V Clevelandu je zdaj' malo demokratskih klubov po' vardah, ki ne bi uradno indorsi-1 rali Lauscheta.
Pregled po vardah je tudi po-' kazal, da je Lausche edini demokratski kandidat za guvernerja, ki ga klubi uradno podpirajo. Vidi se, da demokratski klubi ne poslušajo, kar je sklenil glavni odbor stranke, namreč, da se nobenega kandidata uradno ne odobri.
Kako je načelnik Miller lepo potegnil svoje politične traban-ke, katerim je naročil, naj ne in-dorsirajo nobenega kandidata, je dokaz.tudL.to, da. Ae.je on sam izjavil pri partyju, prirejenem za mestnega direktorja Davida, ki je kandidat za okrajnega komisarja, da je on osebno za Davida. Torej Miller se ni držal sklepa glavnega odbora, da organizacija ne bo odobrila nobenega kandidat«.
Washington. — Državni oddelek naznanja, da je bil dosežen s Španijo sporazum, da ne bo pošiljala več toliko važne rude Nemčiji. Zed. države in Anglija sta to zahtevali od Španije, ki je pristala na to. Točke sporazuma so sledeče:
V maju in juniju ne sme Španija poslati Nemčiji več kot 20 ton vitalne rude tungsten, katero potrebujejo Nemci neobhodno, da dajo večjo odporno silo jeklu.
Od julija do konca leta ne sme Španija poslati več kot 40 ton te rude Nemčiji. 1 Vsi osiški agentje, ki jih bodo imenovali zavezniki, morajo biti izgnani iz Španije, iz španskega Maroka in Tangiera.
Nemški konzulat in druge osi-ške agencije v Tangieru se morajo zapreti.
Pet izmed sedmih italijanskih ladij, ki so internirane v španskih pristaniščih, morajo biti takoj izpuščene.
Anglija in Amerika bosta takoj začeli zopet pošiljati olje v Španijo in sicer 48,000 ton na mesec.
Državni oddelek izjavlja, da je dovoljena kvota rude za Nemčijo, ki jo bo smela pošiljati odslej Španija, komaj 10 % tiste količine, ki jo je prej dobivala.
Namen zaveznikov je. da popolnoma izolirajo Nemčijo, da ne bo dobivala od nevtralcev važnih potrebščin. Nemčija je dobila v januarju od Španije 300 ton tungstena ter ima rtakuplje-ne še 1,000 ton. Odslej jo bo dobila v celem letu komaj 280 ton in še ta bo zablokirana takoj, ko bodo zavezniki začeli z invazijo.
Amerika in Anglija vodita zdaj pagajanja s Portugalsko, da bi tudi ta ustavila pošiljanje potrebščin v Nemčijo.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC. Editor) •117 St. C la It Ave.	HEnderion «628	Cleveland S. Ohio.
_____Published dally axcept Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do pošti, celo leto $7 50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, do pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. za Cleveland, po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, do raznašalclh: Celo leto $8.50. doI leta $3.50.
četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cente
8UBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $630 per year. Cleveland, bv mall, $7.50 per year U. S. and Canada, $3.50 for 6 month!. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months C. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
I«-83
No. 104 Wed., May 3, 1944
Frank J. Lausche bo nominiran!
Prihodnji torek se bodo vršile po državi Ohio primarne volitve. V prvi vrsti nas bo kot Slovence gotovo zanimalo, kdo bo nominiran za guvernerskega kandidata. No, ako bodo sli na volišče vsi tisti, ki so obljubili voliti za Franka Lauscheta, potem bo dobil več glasov, kot pa nekateri računajo, da jih bo. In nič ne bomo presenečeni, če bo dobil Lausche še več glasov, kot pa misfijo celo njegovi najboljši prijatelji, da jih bo.
To se trdi celo pri pristaših onih kandidatov, ki stoje nasproti Lauschetu. To so prav tisti, ki so še nedolgo tega trdili, da nima Lausche absolutno nobene prilike biti nominiran in pa, če bo nominiran, pa da izvoljfen ne bo jeseni.
Toda danes pa veje po državi Ohio popolnoma druga sapa tudi pri onih, ki so mrzlo in celo prezirljivo gledali na Lauschetovo nominacijo v začetku njegove kampanje. Dasi niso tajili, da ima Lausche v severnih delih države precej zaslombe, so pa očitno dvomili, da bi ta produkt severne Ohio mogel kdaj ogreti centralni in južni del države zase.
Pa glej čudo! Lausche se je podal na jug s svojo kampanjo in iz vseh krajev prihajajo poročila, da dobiva Lausche tam več pozornosti, kot jo je pa dobil v zadnjih 40 letih še kak kandidat poleg James Coxa in Vic Donaheya.
Kakor hitro je Frank Lausche izjavil, da bo kandidiral za guvernerja, so bili prepričani oni, ki sodijo stvari po faktih in ne po željah, da je Lausche izmed vseh najmočnejši kandidat. Mnogi, med temi tudi Millerjeva demokratska stranka, so pa mislili in morda še danes mislijo, da je Lausche močan samo na severu in nikjer drugje in da nima nobene prilike biti nominiran. To je bil-morda največji vzrok, da ga lokalna demokratska organizacija ni vzela pod svoj prapor.
Ko je pa Lausche pričel svojo kampanjsko turo, so pa začeli politični gospodje, morda v svojo grozo, uvidevati, da so se grdo motili in debelo so morali požreti, ko so videli da Lausche ni zelo popufaren samo v Clevelandu, ampak da je zaslovel po vsej državi. V to so mnogo pomagale tri revije, zelo razširjene po državi, ki so lepo pisale o našem cleveland-skem županu. Zato govorica, da ta kandidat nj znan po državi, nima prav nobene podlage, najsi ni v centralni in južni Ohio še nikdar prej vodil kake politične kampanje. Prav brez skrbi lahko zapišemo, da je Lausche izmed vseh kandidatov najbolj poznan po Ohio, in s tem mislimo vse kandidate, tako na demokratski kot na republikanski listi.
Ljudje, s katerimi je prišel Lausche v dotiko tekorh te kampanje, vidijo v njem moža čisto svojevrstnega kova in ne pa kot jih dobimo navadno v javnih uradih. In take vrste možje vzbujajo med narodom po državi veliko pozornost.
Vsak mora priznati, da je Lausche izvrsten politični agitator, pa naj bo to že ob formalnih ali čisto navadnih prilikah. Kadar nastopi na govorniškem odru predstavl'ja poosebljeno možatost, kadar se pa pomeša med ljudi kot preprost državljan, pa tudi dobiva prijatelje na desno in levo.
Vse to so pa dejstva, ki govore kandidatu samo v prid. Na to nekateri, ki podpirajo druge kandidate, niso računali, ali pa niso Lauscheta dovolj poznali, da bi vedeli, kako zna zalesti v srca. volivcev.
Nekateri so mislili in računali, da bodo s tem, če demokratska organizacija v okraju Cuyahoga ne bo uradno podprla Lauscheta, preprečili njegovo nominacijo. Izgovor, da hoče ostati demokratska organizacija nevtralna v primarnih volitvah, je samo za one, ki so v politiki še nedolžni Otročički. Ker fakt je, da so vodilni demokratje samo zato preprečili uradno odobritev Lauschetu, ker so ga hoteli poraziti, najsi še tako pobožno zavijajo oči in hite zatrjevati, da so za Lauscheta. Morda nekateri res tako mislijo, toda to so majhne politične stvarce, dočim vemo prav dobro, da je bil namen gi'avnih voditeljev — Lauscheta ustaviti na potu na guvernerski stolček.
Fakt pa je danes, vsa znamenja pričajo to, da bo dobil Lausche izmed vseh kandidatov tudi v okraju Cuyahoga največ glasov, tudi če ni dobil blagoslova od strani demokratske organizacije.
Pa pojdimo še dlje in zapišimo, da bo Lausche nominiran kljub temu, čeprav ne bi dobil v okraju Cuyahoga večine glasov. To lahko vzamejo naznanje nekateri demokratski voditefji, če hočejo, ali pa če nočejo. V torek 9. maja jih bodo o tem prepričale številke oddanih glasov.
Najbolj bodo razočarani tisti, ki so prerokovali, da Lausche, ki je produkt mesta, ne bo nikdar dobil farmarskih glasov po deželi. Toda kdor zasleduje poročila iz teh krajev, kamor je šel Lausche na kampanjo, pa bo videl, da je podeželske okraje prav s tako lahkoto dobil, na svojo stran. On je pač človek; ki se zna prikupiti vsakemu, pa naj bo meščan, ali pa poljedelec. Takega kandidata ni mogoče ustaviti ali mu preprečiti izvolitev, najsi nekateri to še tako pobožno želijo.
TO IN ONO
Državljani v južnem delu države Ohio vidijo, da France Lausche ni tako slab človek, kot bi se sodilo iz tega, ker ga Millerjeva organizacija ni hotela odobriti za kandidata. Navadno se južnjaki boje robe iz Clevelanda, toda Lausche je pa, pravijo, delan iz čisto drugačnega testa. Ta pa, ta, pravijo, ta bo pa guverner po božji volji. Miller in vsi tisti, ki so bili proti temu, da bi se Lauscheta indorsiralo, bodo v torek vlekli — ploh.
K SANSovi seji dne 12. aprila 1944
P. Bernard Ambrožič
Dr. Kern pravi: Zakaj samo
razdirate, zakaj nič pozitivnega ne storite?
Ta očitek ni letel samo name iz ust dr. Kerna, ampak na organizacijo Zveze Slovenskih Župnij. Namignil sem doktorju, da bom odgovoril na njegov očitek, pa radi pomanjkanja časa ni bilo več mogoče. Naj bo torej javen odgovor. Saj tudi očitek ni bil tako zelo privatno izrečen.
Gospod doktor! Kaj pa mi razdiramo in rušimo? Morda SANS? Ali zaključke Slovenskega Kongresa? Ali delo za stari kraj po volji naroda tam doma? Ali kaj rušimo?
Ali nismo z največjim zadovoljstvom odobrili Kongresa in njegove resolucije? Ali se nismo strinjali ž njimi zato, ker smo vedeli, da samo lepo sledijo volji naroda doma, pa je v ničemer ne presegajo? Ali se nismo strinjali tudi z delovanjem SANSa, dokler smo mislili, da deluje po onih resolucijah?
Citajte, kar je pisal po Kongresu o stvari kanonik Oman, Fr. Urankar in še jaz povrhu. Citajte, kaj je pisal Fr. Vodu-šek. Ta je bil tako zavzet za stvar, da je še pozneje trdovratno upal v SANSovo pravo pot, ko smo drugi že davno zmajevali z glavo. Kljub temu smo molčali, ko je 8. januarja v najboljši veri predložil svojo resolucijo, ki jo je pa SANS temeljito pogazil. Molčali smo pravim, uradno molčali in čakali. Privatno je Fr. Vodušek dobil zagotovilo, d.a Zveza Župnij odobrava njegovo kandidaturo za tajnika. Na seji se je poudarjalo, da je Ameriška Domovina nazvala tisto resolucijo tako in tako. Dobro! Ko je Z&lar omenil pisanje Prosvete, je izvršni tajnik Kuhelj izjavil, da on ni odgovoren kot SANŠov la.jnik za pisanje Prosvete. Zakaj bi morala biti Zveza Slovenskih Župnij odgovorna za pisanje Ameriške Domovine?
Ne, mi nismo rušili SANSa, trudili smo se pa, da ga spravimo nazaj na pravo pot. In ko tega nikakor nismo mogli doječi (najmanj pa na zadnji SANSovi seji), smo začeli s svarili na naslov katoličanov, da TAKEGA delotvanja SANSa, ki je v nasprotju z voljo naroda doma, ne moremo odobravati. In da smo podprli svojo trditev o nasprotju SANSovega dela z voljo večine naroda, smo navajali poročila od tam.
Gospod doktor! Ali je biti čuvar veljave Slovenskega Kongresa toliko kot razdirati in rušiti? Ali je bil Slovenski Kongres farsa? Glede sebe, zakaj sem bil najbolj glasen v nape-ljavanju SANSa nazaj na pota slovenskega kongresa, naj Vam samo nekaj povem. Ni tole ves razlog, precej ga pa je. Vem iz zanesljivega vira, da se je delala že zgodaj spomladi leta 1943» med nekaterimi člani SANSa tale agitacija: Še tekom poletja naj se skliče nov kongres, ki naj ovrže delo prvega in obnovi nekako nekdanje "republikansko združenje." Vem, kdo je to raznašal. Rečeno je tudi bilo, da se ne mudi tako strašno, da pa prej ali slej mora priti do tega. (S tega vidika sem zadnjič na seji zelo pazil, kako se misli sklicati "široki seja" v dveh mesecih!)
Saj kar se nas tiče, nimamo prav nič zoper kako republikansko združene ali kakor bi se že imenovalo, za tiste, ki ga hočejo imeti. Naj ga imajo, kateri ga hočejo. Smo pa odločno zoper to, da bi Kristan ali kdo drug na eni strani vsem v obraz zatrjeval, da se ni SANS niti za las oddaljil od J smernic kongresa, na drugi j strani pa prikrito snoval s I spretnim manuvriranjem nekaj popolnoma drugega kot je
sklenil Slovenski Kongres. Nič ne dvomim, da se to pripravlja. Tisti, ki ste hoteli tak Kongres kakoršen j.<W>il, in tak SANS, kot ga je ustanovil Kongres— bodite prihodnje tedne na straži ! Utegne se zgoditi, da bo kar na lepem ves narod potegnjen za nos—z zaprtimi očmi!
In pozitivno naj delamo, pravite ! Trudili smo se za pravilno informiranje naroda! To Vi imenujete rušenje in podiranje? Nam velja to za pozitivno delo. Če smo obenem rušili napačno propagando, je tako rušenje še vedno pozitivno delo. Ničesar ne morete postaviti ne kako mesto, dokler na njem nekaj stoji, pa naj bo še tako ničvredno. Najprej morate tisto podreti. SANSova propaganda je postavila v mišljenje in čustvovanje naših ljudi nekaj, kar mora s pota, preden lahko kaj drugega denete tja.
Sicer pa: povejte no vendar, kaj je prav za prav SANS "pozitivnega" storil? Ali niste slišali sami z menoj vred na zadnji seji, da je prepustil do malega vso reprezentanco Združenemu Odboru, ta pa Adamiču, tako nekako je vse zvenelo. SANS je pač delal propagando med Slovenci tu, zbiral denar in priredil nekaj shodov, dosti več se ni dalo povedati. In na shodih, kaj je narod slišal? Propagando pač! O, kake shode bi mi tudi lahko prirejali. Ali res mislite, da bi ne dobili nikogar v dvorano? Bi! Vidimo pa na SANSovi strani, da se s shodi in kampanjami ne da kaj prida "pozitivnega" narediti. Zakaj bi se še mi spuščali v take reči? Da bi še mi dobili veljavo blestečih propagandi-stov? Za pametno informiranje naroda imamo druga sredstva. Kdor ni ves slep od blesteče propagande, bo že polagoma odprl-oči. Kogar mi ne moremo prepričati dosti hitro, se zanašamo na Vas in tovariše, da boste k temu pripomogli. Na zadnji seji ste veliko doprinesli k temu. Le tako naprej!
Končno pa: Kaj mi prav za prav "pozitivnega" delamo, niti ne maramo, da bi Vi vedeli. Se namreč da marsikaj takega narediti brez kričanja v javnosti.
Euclidčani se moramo izkazati
Kadar se euclidski Slovenci zavzamemo, tudi svoje delo sto odstotno napravimo. Malo je naših slovenskih naselbin, ki bi se mogle z aktivnostjo euclid-skih Slovencev kosati. Res je, da smo precej raztreseni, toda, kadar se gre za dobro narodno stvar, ni nikdar moj in tvoj dom tako daleč oddaljen, da ne bi prišli skupaj, podstavili ramo pod narodni voz in ga potisnili na trdno cesto. Kadar se gre za dobro stvar, na poznamo med seboj nikake razlike, kdo si in kdo nisi — združi nas enoten cilj slovenske vzajemnosti.
Slovenski demokratski klub v Euclidu si je zadal nalogo^ da bo vse svoje moči zastavil za izvolitev Frank J. Lauscheta za guvernerskega kandidata za jesenske splošne volitve poleg nekaj naših dobrih in našega zaupanja vrednih Slovencev in slovanskih bratov. Prepričani smo, da bomo euclidčani doprinesli, kakor vedno, tudi sedaj svoj delež, ki bo gotovo v kredit in ponos našega dičnega mesta.
Ni dovolj, da samo govorimo jaz sem za Frank J. Lauscheta in tudi ni dovolj, da o njem mislimo samo najboljše. Vse to nič ne pomaga, če ne gremo k sosedu, prijatelju in znancu, pa bil to kateregakoli pokolenja in mu povemo, kdo je on in zakaj bi moral biti izvoljen za guvernerja države Ohio. Ne zato, ker je slučajno naš rojak in ne
samo zato, ker ga imamo Slovenci radi, ampak za to, ker je mož velikih zmožnosti, mož bistrega razuma, mož kremenito-sti in poštenosti ter administrator, kateremu je težko najti para.
Opoldne, ko v tovarnah po-sedete k prigrizku, prisedite poleg drugorodca, pričnite na lahko pri njem tipati, kaj misli o našem kandidatu in poučite ga o njegovih velikih zmožnostih in vrlinah. Kakor hitro opazite, da ste ga pripravili do prepričanja, da on o njem to misli, kakor vi sami, izberite si drugi dan drugega in ga pripravite do tega kar želite. Pri vsem tem pa glejte, da ga ne žalite, če izrazi svoje presodke. Če slučajno naletite na Lauschetovega pristaša, dajte mu pogum, naj gre tudi on na agitacijo in delo. Ne izgubljajte brez potrebe dragocenega časa. Kadar odpravite svoje delo na enem lotite se takoj drugega. Dan pred primarnimi in na dan primarnih volitev pa ga prijazno opomnite na obljubo, katero vam je dal. Zastavimo si načelo "vsak najmanj štiri" moramo drugorodnih volilcev dobiti, ki bodo gotovo volili za Frank J. Lauscheta.
V petek večer vsi na sejo v Slovenski društveni dom, Euclid, Ohio.
Kampanjski dobor Slov. demokrat. kluba, Euclid, O.
radi tega, ker pozna razmere med tujezemskim narodom po vsej državi Ohio in jaz nisem proti Frank J. Lauschetu za guvernerja. Pisal sem tudi županu Lauschetu glede mojega dopisa in on mi je odgovoril zadnji teden sledeče:
"Dear Bill: I have your letter of April 14th, and I was glad to learn about your attitude towards my candidacy. Very Truly Yours, Frank J. Lausche."
S tem pismom se je župan Lausche izkazal, da je on zadovoljen z mojo podporo.
Wm. J. Kennick, kandidat za državni senat.
Zahvala dr. Waterloo Grove
Župan Lausche piše Wm. J. Kennicku
Kakor znano sem napisal članek v Ameriški Domovini v preteklem mesecu glede kandidature župana Frank J. Lauscheta za guvernerja. Izrazil sem se, da naj Slovenci volijo vse slovenske kandidate in da ima Lausche posebne sposobnosti za guvernerski urad za-
Uradnice društva Waterloo Grove št. 110 W.C. se tem potom najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste pripomogli do tako lepega uspeha na naši zadnji prireditvi.
Posebno bi pa rade omenile tukaj Mrs. Albino Novak in Mr. William Bodeker za tako pomenljive govore, dalje lepa hvala.Marie Tomaric in Mary Sever za lepo petje. Najlepša hvala vsem dekletom, ki so tako pridno stregle našim gostom in te so: Fay Aleks, Molly Tomaric, Josephine Tursic, Geraldine Balish, Ann Potočnik, Ella Starin in Jane Stevko.
Najlepša hvala tudi Mrs. Erjavec in vsem, ki so pomagale v kuhinji v Slovenskem domu ali ki so doma pekle in darovale in te so: Rupnik, Barton, Ci-cich, Nestic, Laurich, Skolar, Gertrude Balis, Palona Balis, Lukanc, Plesec, Henikman, Tomaric, Kotnik, Sturm in Winter. Najlepša hvala tudi našim natakarjem in sicer: Laurich, Skolar, Frankie Balis in Christine Chermelj, ki so tako pri-
Kako dobiti dvakrat toliko Prostih Rdečih Pointov!
HRANITE vsa kose masti, ki jih odrežete od mesa. Enkrat na teden jih stopite.
OSTRGAJTE ponve, predno jih pomijete. Nobena maščoba ni prečrna, da ne bi bila porabna.
POSNEMITE obare, juhe in omake, ko se kuhajo. Nato jih ohladite in posnemite mast.
SHRANITE vodo, v kateri kuhate hrenovke, klobase in suho gnjat. Shladite in posnemite mast.
SHRANITE kose masti, ki so ostali na krožniku. Stopite jih skupno z odrezki od mesa.
4
IMEJTE kano (vsaka kositerna kana je dobra) za pečjo, kjer je pri rokah. Kadar je kana polna, jo nesite k mesarju in dobili boste 2 prosta rdeča polnta in 4 cente za vsak funt. Pričnite danes!
Odobreno bo WFA, WPB in OPA. Plačala industrija.
NAZNANILO SEJE!
NORWOOD COMMUNITY COUNCIL
bo imel sejo v četrtek večer ob 8:00, 4 maja in sicer v Norwood knjižnici, 6405 Superior Ave.
Predsedniki in tajniki vseh društev iz le okolice so prijazno Vabljeni.
Na to sejo bo prišel posebni govornik iz Chicaga, ki bo govoril in pokazal, kako se lahko izboljša soseščina.
dno točili.	, 8.
Prav tako pa se tudi »"V ljujom članicam in vsem P jateljem, ki so nas obiska tako lepem številu.
Celia
Glavno mesto Island )s Jibj]
Reykjavik s 40,000 prebiV8|c' * * *
Milan je rojstno mesto1 janskega fašizma.
IZRESITE TA seznamni list sedaj. Obesite ga v svoji kuhinji in hranite maščobo iz vseh teh priporočanih virov. Prihranili boste dvakrat toliko in boste dobili dvakrat toliko prostih rdečih pointov! Rabljene maščobe so nujno potrebne za zdravila na bojiščih, municijo in za druge važne namene. Pomagajte sami sebi—in pomagajte tudi našim fantom onstran morja!
* * * .j n
Predsednik Finske Je Ryti.	.
Priče lahko pripeljem, f ^ soboto nekdo poklical iz.ne jjil ohijskega mesta in zavpi' v telefon: "Kdaj bo pa po^e {s. Pri telefonu je imel «« ^ krat naš France, ki je drž8'8 J čnik v roki in bil uradn0^ pravljen zapisati kako v8Z",y vico, ki mu bo podana po u j izročilu skozi telefon. „»;
"čigav pogreb?" se Fr^ vso moč začudi in pa tudi w hu, če je morda zopet k8ter^. govih društvenih sobratov ^ bil dihati in da bo treba i pogrebce.	, Jj
"Kaj ni Jaka umrl?" do'1^ zi telefon prijeten glas J dobrega prijatelja. . „ji)-"Eno figo je umrl," P0^'/. je asistent France. "I" da ni umrl, ampak se praV i le trenutku še posebno vese^ jega dobrega zdravja, ^jrf morda res ni povsem u f z vlogo, ki jo zdajle i£r8'. 3<oji tiska težak valjar po ti'8 1 jpl titularne farme gor na ™t!#| Kdo Vam je pa spet to | na ušesa, da bi naš boss11 41 "Nihče mi tega ni P M ampak sodil sem po tem, danes, na to Gospodovo jt
dobil Ameriško Domovi« včeraj, pa sem vso Preg ;e!#| preiskal, pa ne najdem ^<1*1 kolone nikjer. Pa sem s ^ .je napravil največjo in tudi zadnjo neumnost^ ^ svetu in ta je, da je nil roke in popolnoma P°z dihanje."	pf.
. "Veste," je pojasnjeval ^
ce, "temu pa ni kriv JaC na je bila pošteno >iastajlZ[itf pa se je nabralo toliko drugega, bolj pametnega » va, kot je Jackova ko' ^ smo jo lepo brcnili vstr8'1',, -brcne nepotrebno navlak,'.^ "No, če je pa tako . • ' o^ glas prijatelja iz centi"811 ^ nekoliko potolažen, ko £8 ce prekine:	te l<r
"Počakajte malo! ,/' krat za dvakrat potrPe' na tak način, kot so Pri ^ na Menišiji molili, ko j® d ^ milj na ur0 molila roži1' -/ hlapec pa, ki ni mogel sp jf govjirjati, je odgova«8 • fi krat za enkrat za nas -p si. Torej nekako tako W Vami, če Vam naravnost; i ^ p ovinkov zaupam, da tll( 1 1,1 našnji, to je sobotni ste tj treba iskati Jakatove tudi danes je morala v » radi pomanjkanja prosto ^f* "Pojdite se solit!" fcfjF telefonu zelo razločno, # absolutno nobenega	^
klciatelj natančno tako m . / govori. "Enkrat za V.S<Lpi*a povem, tam pri urednis^.... p bu, prvič, drugič in tl.'t rjl P!V se bo še enkrat kaj take^ p merilo, da ne bo kolone. ^ u* zbrišite iz svojega ob^ ^ ročnikov." Bumf — ' spoštovani naročnik te v p-pustil Franceta sameg'8 ^.j. mišljevanju in svetem j\ Kaj. bosta pa šele reW« janov France s Koži j e^' P gov sosed Škerl, p& 'ie se mi pa, da bosta zabil^t ^fl vse mile viže, ker dvak* F sti ne bosta dobila duš'16 ^ ^ jo daje ta-le kolona šil'"10 ] tu. Saj sta mi oni dan P J -James City, Pa.: "če bo*^ dolgo hodili iz kempe, 1<0nj# potem bo še luštno z bi'8
Moški in ženske
Mi vas bomo trenirali za
DELO PRI STROJIH
ASSEMBLING
in za vsa druge vrste dela
PODNEVI ALI PONOČI Dobra plača od ure in dosti overtime, dokler se učite
JVII POTREBUJEMO MEHANIČNE RISARJE DEKLETA ZA SPLOŠNA PISARNIŠKA DELA KI ZNAJO STROJEPISJE STENOGRAFKE
.Visoka plača od ure in dosti overtime Stalno delo in izvrstna prilika za po vojni v
LEMPCO PRODUCTS CO.
Vzemite Broadway karo do Warner Rd., od tam vas Turney Rd. bus pripelje do tovarne na Dunham Rd., Maple Heights
V BLAG SPOMIN
ŠESTE OBLETNICE, ODKAR JE PRERANO UMRLA NAŠA PRELJUBLJENA IN NIKDAR POZABLJENA HČT IN SESTRA
Agnes Zobec
ki je v cvetu življenja v Boru zaspala večno spanje dne 3. maja, 1938.
Draga hči in ljubljena sestra, vse prerano si nas zapustila, v srcih naših vlada-žalost, ko spomin na Te budimo.
Z ljubeznijo mislimo na Tebe, ker si tako rada imela nas vse. nad zvezdami se zdaj nahajaš in v božjem vrtu srečo vživaž.
Še vedno ohranjena v sladkem spominu pri svojih dragih žalujočih.
FRANK in AGNES ZOBEC, starši. PRANK, EDWARD in ALPHONSE, bratje. FRANCES, VIDA, EMILY in ESTHER, sestre. TETA in STRIC.
Cleveland, O., 3. maja, 1944.
OSKRBNICE
Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj Šest noči v tednu
V MESTU-
750 Huron Rd., ali 700 Prospect Plača $31.20 na teden.
Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite
Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo.
Zahteva se dokaz o državljanstvu.
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
700 Prospect Ave., Soba 901
(x)
C
G B
DOM
najboljših delavskih pogojev v
CLEVELAND!)
nujno potrebuje
moške
in
ženske
Plača od ure med najvišjimi
48 do 60 ur
Različna dela. Ako niste izučeni, vas bomo1 mi trenirali
Stalno delo
za
Sestavo ogrodja Težake Delo pri lesu Press operatorje Mehanike Učence Dobra plača in overtime
American Coach & Body Co.
9503 Woodland Ave. GA 3160
(104)
Slika nam predstav ja japonski) bojno la d jo v plamenih ob otoku Paluu, kjer. je ameriška armada ameriške mornarice napadala tri dni. V teh bojih je bilo potopljenih hO japonskih bojnih ladij in uničenih 21h japon skih bojnih letal. Tu je mornarica izvojeva-la največjo zmago od bojev pri Midway.
Za vašo udobnost imamo tri posredovalnice za delo, zglasite se v najbližji
PROSTOR	1
1368 West 3rd Street severno od Superior, blizu Square
880 East 72nd Street severno od St. Clair Ave.
17000 St. Clair Ave.
glavna tovarna
CLEVELAND GRAPHITE BRONZE CO
(May 1, 3, 5)
Naznanilo selitve
Okrog 15. maja bomo preselili svojo delavnico in urad iz 6521 St. Clair Ave. v svoje lastne prostore na 6721 St. Clair Ave. Rezidenco bomo pa preselili na 8912 Parmelee Ave. V novih prostorih bomo tudi naprej izvrševali točno vsa dela, ki spadajo v našo stroko. Joseph Mohar & Co.
Plumbing, Heating and Electric Sewer Cleaning HE 5188
(x)
Moderna hiša
Naprodaj je moderna hiša 10 sob, za 2 družini, blizu Superior in Addisofi Rd., 2 1'urneza, 2 porča; se proda hitremu kupcu za $7,000. Pokličite HE 6054.
(106)
DELO DOBIJO DELO DOBIJO
HALI OGLASI
Delo dobi
Delo dobi bartender, ki mora dati dobro spričevalo. Zglasite se na 3875 E. 93. St. po treh popoldne.	(May 3, 5)
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.
Moške in ženske splošna tovarniška dela
se potrebuje za
6 dni v tednu 48 ur dela na teden
Plača za ZAČETEK
Moški 77V2c na uro
2enske 621/20^8 uro
Morate imeti izkazilo držav lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo.
Zvflanito m* ni.
Employment Office
1256 W. 74 Si
National Carbon Co., Inc.
(109)
^ Re izrazite bolj jas-ij L™' vas ne razumem, je
^ Ptemenitaš. je J'kokajcfija prebudila, I j'a križec in zopet sil-, a- Vse to je plemeni-1 ■ j°!n°ma zbegalo, da se j. Sele, ko mu je sopro-I j az°dela, kar je izvede-| Radije. Zdaj pa je $ i Vsem tem voljo božjo, :'.tazodela s tolikimi zna-»■ pokaži. Potolažil in ob-» .^kadijo ter poljubil I t',re *8ti dan pa so odpo-. ^'^Pel člgveka z naro-f j "'Haj pride takoj, ker ! fer ?rav*li za poroko z ne-l L ep0 in njegovemu sta-{ : '!1'n° nevesto. Tega še i J*0 hoteli, da bi se I sinčkom še kdaj vr-'1 svojih staršev, a ti r He'r 0ga> da se je z njivi vse tako srečno iz-
^ ifri
| |®0spel v Neapei, in Ru-j: ,,,Vzburjen, da ga čaka J fe.0 lePa nevesta, kakor I ^ ®Pisal njegov oče, se % ^ Ze dva dni po preje-' 'fir S SVo.iima tovariševi |0Se nista bila zapustila. | |80 imele štiri ladje na | 110 odpotovati v Spa-| ^]Vsled »godnega vetra »i ^ v dvanajstih dneh v I j]; '. °d tam pa s pošto i Vn!h 7 dneh v Toledo, l^opil v hišo svojega ig 2al in tako krasno K •>e bilo videti, kakor itrjj! n.iem strnile skrajne L °Jene lepote in izbra-
S-
P0 se iskreno razveseli ga zdravja in srečnega ina. Presene-I|e bila tudi Leokdakija, 1)0 navodilu in ukazu \ ,!*a'hje opazovala iz jj^ivališča. Rudolfova iti ^ se hotela takoj od-lA svojih staršev,' t« anQa ju z ozirom na
lii? pusti:la' Kojebil titr, ' se je že mračilo,
iu,° Pripravljali večer-^ sv • la Estefanija t0" !8val;!ega sina na stran.
a je, da morata biti nedvomno izmed onih Nii!Hterih ji je povedala so bili z Rudolfi jn°č> ko so jo dgrabili. I e Prosila, naj ji povelj J5 spominjata, da je tolikimi leti neko i ojj1 neko mlado žensko; jtL 8a, da izve resnico, d sreča in mir vsega |5j0r°dstva. In znala je Vfj ^ Prisrčnostjo in ji-h j; Vati s tako iskrenostmi^ od njune odkrito-^ 6 Preti nobena nevar fa t er nista naposled po-'kako sta bila ^ nii noči s še enim pri-% er z Rudolfom na iz-Hi^kako so potem rav-o kateri ona govo-!(liijeUi neko deklico; Ru-llato z njo ubežal, do-h zadržavali njene j, . jo hoteli braniti ^j^jem; naslednji dan Rudolf povedal, da jo Ke°ma pri sebi. Drugega Poročati. ed je bila ključ za vse \ .ltne njene dvome, in M da izvrši do konca, bila namenila; to je j^fjj ulo časa, predno so šli ' 'le stopila sama z Ru-
Honeko s°b°' mu dala v
in je rekla: S\ sem še, da te pri ^dini, ki sem jo pri-j s tv^ na čast, seznanim ,4'trij j0 nevesto. To je njen i!\p0,rtret; no, zdi se mi i^fi/, te opozorim, če bi ^ to dovolj lepa, poseb-to njeno bibo več | Hn6 najo druge njene last-
iNaic^110 imenitna r0(l11
■ razumna in pre-fc' Sicer pa ti mora biti jL'.W az' da je kakor nalašč J >l;,-bNfVa ti jo s tvojim oče-
ISra:
si je pozorno ogleda
sliko ter je potem izpregovoril:
—:Če so bili slikarji, ki so navadno zelo radodarni z lepoto na vseh svojih portretih, taki tudi tukaj, potem se mi zdi, da mora biti original grdoba sama. Res je sicer, mati in gospa moja, da morajo otroci svoje starše ubogati, karkoli, jim ukažejo; toda ravno tako je prav in še bolje, da starši, kadar morejo, ugode svojim otrokom. In glede na to, da je zakon vez, ki se ne razveže do smrti, bo le dobro in prav, če sta njena konca enaka in iz iste preje. Visoko rojstvo, krepost, razumnost in bogastvo so stvari, katere človek,*^ če 'jih najde pri svoji nevesti, lahko razvesele; da bi pa njena grdoba razveseljevala ženinove oči, se mi ne zdi mogoče. Sicer sem še samec, a toliko o teh rečeh le razumem, da sme biti z zakramentom svetega zakona zvezan tudi primeren in dovoljen užitek. Zakaj če manjka ta, zakon šepa in ne doseže svojega drugega namena. A da bi mogel človeka razveseljevati grd obraz, ki ga ima neprestano pred očmi, v sobi, pri mizi, v postelji—ponavljam: to se mi zdi skoraj nemogoče. Pri vašem življenju, mati moja, vas rotim: dajte mi družico, ki me bo mikala, ne pa odbijala — takšno, da se ne bova zapotekala na desno in levo, ampak po ravni poti nosila jarem, ki ga nama naloži nebo! če je ta dama plemenitega rodu, razumna in bogata, kakor pravite, ji ne bo manjkalo ženina, ki bo stvar presojal drugače od mene. So taki, ki gledajo na odlično rojstvo, drugi na nadarjenost, tretji na denar, četrti na lepoto — jaz sem te zadnje vrste! . . . Zakaj odlično rojstvo sem, hvala Bogu, po svojih prednikih in starših že podedoval; kar se tiče razumnosti, je dovolj, če se ženska, ki ni ravno nevedna, bedasta ali nora, ne odlikuje niti po preveliki pretkanosti, niti po posebni omejenosti; imetja pa me čaka po mojih starših toliko, da se mi ni treba bati uboštva. Samo lepote torej iščem, samo za ljubkost mi je — nobene dote razen poštenosti in neomade-ževanosti ne zahtevam, če bo imela moja žena le to, bom v veseljem služil Bogu in rad skrbel da bodo moji starši imeli srečne starost!
če vse vesela je poslušal« mati Rudolf o ve besede, ker je spoznala iz njih, da obetajo nje. ni nameri dober uspeh. Odgovo. rila mu je, da bo poskušala ože niti ga po njegovi želji, naj bc le brez skrbi; tudi da ne bo tež ko razdreti dogovorov, ki so s< vršili radi njegove poroke z on damo.
(Dalje prihodnjič)
-u-
Kupujmo obrambne obveznica in znamke!
. MALI OGLASI
Pohištvo naprodaj
Proda se dva kosa pohištva za parlor. Malo rabljena. Zgla-site se na 1210 E. 61. St. (106)
Truk naprodaj
Proda se' %-ton truk, 1940 Chevrolet, je prevozil samo 22,000 milj, v finem stanju; pripraven za farmarja' ali domačo porabo. — Proda se tudi dva električna motorja s 5 konjskimi silami.
Bliss Coal Co.
22290 Lakeland Blvd.
(106)
NAPELJAVA in poprava elektrike, v industriji, v trgovini ali stanovanju. Licenziran strokovnjak. Pokličite MU 1188.
(127)
Hiša naprodaj
1 Na Edna Ave. prazna hiša, 5 sob spodaj, 4 zgorej, 2 zidani garaži, furnez. Se mora prodat zaradi bolezni. Se lahko tako. vselite. Cena je j&ko zmerna. Joseph Globokar 986 E. 74. St. Tel. HE 6607
Častniki admirala Nelsona
(Konec.)
Pravkar so na admiralski ladji dali znak, Z vseh prečnikov in jarbol je zdrknilo belo blago; zaplapolalo je ko pokanje z bičem v vetru, se napelo in stalo nabuhnjeno in okroglasto v soncu.
Cez uro nato je tudi "Zefir" zdrknil iz luke Fort de France.
Odplul je v San Domingo. *
,Šest tednov je ostal "Zefir" v Vzhodni Indiji. Službe je bilo malo, zato pa mnogo plesa in izletov. Saj ni bila taka reč, ta kazen! Le škoda, da ni bilo ne besedice čut! o Nelsonovem bro-dovju.
Čez teden dni je "Zefir" spet odplul. Nekega žarkega jutra je pristala fregata v Kapstad-tu. Popoldne je poročnik Phi-lipps prosil, ali sme na suho. Kapitan Wood ga. .je pogledal, rekel "no!" — in godrnjaje izginil pod krov. Philipps je sko-mizgnil z rameni. Ko kruh je ~ bil dober ta starec, toda časih S je bil preteto čudaški!
Tudi drugi dan in tretji dan B je zabrundal kapitan: "no!"— I Le kaj je bilo kapitanu? Saj | mu vendar ni ničesar storil! 1 Philipps se je hotel potopiti v I branje, da bi pozabil svojo je- | zo. Toda na krovu ni bilo nobe- | nega čtiva. Čudovito! Saj je bil | opoldne prišel zavoj časopisov? | S prvo pošto, ko jo je fregata || dobila, odkar je bila odplula s g Forta de Francea!
Tedaj ga je poklical kapitan: 1 "Pojdite z menoj, Philipps!" 1 Brez dvoma ni mislil zakiicati | teh besed tako osorno, kakor j ih | je bilo .slišati! V svoji kajuti | je kapitan Wood sunkovito ob- H stal pred poročnikom:
"Ste se čudili, gospod, kajne, i mojemu večnemu "no"? Pa ne I morem drugače. Saj ste sami I rekli, da nočete o Angliji niče- I sar več slišati. Ali morem kaj 1 za to, da ste bili vi norec in da I je Hardy satan?"
Zdaj je Philipps vedel, zakaj I so tovariši molčali, kadar je I začel govoriti o Angliji.
Za izhod na kopno ni prosil | več. Saj bi mu tudi ne bilo ko- I ristilo! Kapitan in tovariši so I bili prijazni in uslužni, le o I Angliji niso govorili. Nobenih I pisem in časopisov ni dobival. Celo ladijski brivec, ki mu je migal jeziček ko njegove škarje, mu je govoril o Bogu in svetu, a ničesar o kraljestvu.
* i Čez dve leti je plul "Zefir" iz Bombaya v domovino. Le , Phillipps je' ostal. Kot tretji poročnik je prišel na drugo ladjo. Sicer se ni ničesar spremenilo. Nikoli pa v njegovi navzočnosti ni padla ne besedica o Angliji. Nikoli ni dobil pri mizi ne časopisa ne lista. Nikoli ni prejel nobenega pisma.
Ladja za ladjo so se čez dve čez tri leta vračale v Anglijo. Tudi novi tovariši so bili prijazni, a kadarkoli je kakega kapitana zaprosil za izhod na kopno, je dobil za odgovor kak osorni ali nežni ali sramežljivi
"no!"	*
T^io je preteklo petnajst let. Tedaj se je z neko večjo ladjo pripeljal kapitan Wood. Ladja je imela nalogo, da preišče obalo in iztrebi morske roparje. Kapitan Wood je že upal na rešitev poročnika Philippsa. Če se bo hrabro izkazal, mu bo admiralsko poveljstvo vendar spregledalo prestopek . . .
Nekega popoldneva se je pred Santo Izabelo na Fernando Po razvila prva bitka. Neki ameriški pirat, čigar čuvaj je pač v pijanosti zaspal, je plul naravnost proti angleški ladji. Angleški topovi so zagrmeli, piratska ladja se je nagnila in poročnik Philipps je na čelu svojih ljudi planil na krov razbojniške ladje. Strel iz pištole ga je pahnil nazaj.
Zvečer je ležal ves bled in komaj sopeč v svoji kajuti. "Dve uri, mogoče," je dejal ladijski zdravnik kapitanu.
Počasi je stopal kapitan Wood v kajuto težko ranjenega Philippsa. Položil je svojo šapo na voščenorumene roke po-
ročnika in je prijazno vprašal:!
"Philipps, kaj morem storiti za vas?"
"Saj ne smete, kapitan," je tiho odvrnil poročnik in se za-1 gledal v strop.
"Česa pa ne smem, Philipps?"
"Govoriti z menoj o Angliji." Solze so mu spolzele po belih licih.
Tedaj je kapitan Wood komaj še požrl kletvico. Ali sme, tega ni vedel, se tudi ni brigal za to! Potegnil je stol,k postelji, se usedel, vzel spet ledeno mrzle poročnikove roke v svoje in je začel pripovedovati. Tiho je govoril, kakor govori mati svojemu otroku, ki že zapira oči v dremavici. Pripovedoval mu je o Trafalgar ju, o Nelso-novi stavi in smrti: o Wellingtons Blucherju in Waterlooju; o Napoleonovem padcu, in kon-' cu in o tem, kako vihrajo angleške zastave po vseh delih morja.
Nato je dvignil pogled. Pred njim je smehljaje se ležal mrtvi poročnik. (A. Czibulka.)
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena ^St O flIg in stane samo:	i«.«UU
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St. Clair Ave. Cleveland, O.
in meni se zdi, Kanu* bil zdoma. Celo tlak dvoru je prav tako s poprej in nosač je ®, posegel po svoji čepicl knil: 'Že vem kam • • burg 76 . . Puck . • ■ pridem k tebi? Nek' imam zate v ročni tor gi prispo šele v
navalil tok strastno razburjenih besed v uho: "Puck ... ali si res ti? Saj komaj verjamem, tvoj glas je ves drugačen . . . ta hip sem se vrnil . . . peljal sem se preko Genove . . . saj vendar veš, s kom govoriš, Puck, s Hanom . . . Henry van Doeveren! Pet dolgih let . . .
Naznanilo in zahvala
Globoko užaloščeni naznanjamo vsem> je umrl naš ljubljeni soprog in oče
Frank Roberts]
Zatisnil je svoje blage oči dne 7. »P^tt 1944. Pogreb se je vršil 11. aprila iz ^Jli F. Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkey » Marije na Holmes Ave. ter od tam na pokopališče, kjer smo ga položili v n»r H materi zemlji k večnemu počitku.
Blagopokojnik je bil rojen 1. avgusta leta v Ljubljani.
hv"' K
V dolžnost si štejemo, da se najlepše za B limo vsem za krasne vence cvetja, ki so J»h ložili k njegovi krsti. Ta dokaz vaše lju|'eZ JI napram njemu nam je bil v veliko tolaz dneh žalosti.
II
Hvala vsem onim, ki so darovali za sv. n m ki se bodo brale za mir duši pokojnika. * hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile , 1 plačno v poslugo pri pogrebu. Najlepša »> JI vsem prijateljem, ki so ga prišli kropit, ležal na mrtvaškem odru in onim, sprejmili na njegovi zadnji poti na pok<>P J šče.
bf®' II
Hvala pogrebcem, ki so nosili krsto, so ■ je društva Kras št. 8 S. D. Z., društva J«n® Krstnika št. 71 A. B. Z. in podr. št. 3 Slo* p j ške zveze, katerih član je bil pokojni.	j
Hvala August F. Svetek pogrebnemu z8j^<J za vzorno urejen pogreb in najboljšo poS -jJ Našo zahvalo naj sprejme čst. g. J. F. ^ za opravljene cerkvene obrede v cerkvi sv.
J
'fll
Ti, ljubljeni soprog in oče, počivaj V P11 J svobodni ameriški zemlji. Odšel si k Bogu' J sprejmeš iz Njegovih rok plačilo za vse, dobrega storil v življenju. Mi se Te bom0 ^ no spominjali z ljubeznijo v molitvi, dok* ne snidemo enkrat, na kraju večnega m,fU blaženstva — nad zvezdami!
Žalujoči ostali:
LOUISE, soproga;	J
FRANK, MARTIN, MARGARET, EVE^V
otroci.
Cleveland, Ohio, 2. maja, 1944.
za državnega; poslanca
demokratska glasovnica
Jo Van Ammers-Knlleri;
UPORNICE
ROMAN
■ i	U "	' '	,
Moj praded, ki je natanko vedel, da bo stvar 'dosmrtna,' ko se je ženil, in ki se je kvečjemu čisto na tihem privoščil kakšen skok v stran, je bil vendarle na boljšem, kakor p'a moj ubogi papa, ki bi tako rad vsaj malo še igral mladega moža, in katerega hoče toliko mladih deklet speljati v izkušnjavo. Njemu je bilo res težko voliti; ali samega sebe žrtvovati staro-verskemu pojmu o zvestobi, ali pa ženo novemu pohlepu po svobodi."
"Ti jemlješ to stvar zares malo preveč lahko!" je nehote ostro vzkliknila zdravnica. "Zdi se mi . . . zmeraj me boli, govoriti s kom izmed vas o razmerju med tvojimi starši . . . Mislila sem, da boš kot globoka presoj evalka duš zahtevala od duševno visoko stoječega moža, ki ima že; odrasle otroke, malo večjega čuta odgovornosti!"
Zopet je najstarejša Coorn-veltova hči zmignila z rameni. "Moje raziskovanje duš mi pravi zlasti to, da se človeška narava v bistvu ni izpremenila in da ni, če prodremo malo bolj v globino, razlika med zunanje dostojnim in očitno slabim- nikakor tako velika. Koliko gospodov v papanovih letih ogleduje skozi kukala mične noge baletk ali se pa plazi v temi skozi sumljive mestne četrti in ima, seveda ne sme nihče vedeti, izven zakona še kakšna nežna znanja! Ali je to nravnejše od onega, kar se moj oče upa javno početi? Če mižimo pred dejstvi ali ne, moški pač niso ustvarjeni za en sam zakon. In zakon je stvar, ki ne more ne živeti ne umreti, ker zahteva od dveh ljudi, da sta si vse življenje zvesta, ko pa je vendar v naravi, da začutita po nekaj
letih neodoljivo potrebo po iz-premembi."
Stara zdravnica je v dno duše žaljena molčla. Gotovo, namenila se je, da bo brez predsodkov poslušala vse te novo-moclne nazore svojih ne'Čakov in nečakinj, toda naposled so le neke meje . . . Kako naj bo zakon sploh še mogoč, če ga mlade deklice sklepajo s takimi nazori! Kakšen pomen ima še beseda 'zvestoba,' če oba prizadeta že naprej izjavljata, da bo ravno nasprotno neizogibno? Sklonila se je zopet nad svoje pletenje in z rezko grenkim glasom, katerega ni sicer nihče izmed Coornveltovih otrok kdaj čul od nje, je izvajala: "Ce tako misliš o zakonu, potem obžalujem moža, ki bi nekoč utegnil misliti, da ne more živeti brez tebe."
'Sledil je dolg molk. Eliza Wijsman ni odvrnila oči od svojega dela. Prav dobro si je lahko predstavljala dekličin obraz. Ta strogo izaprti, do oholosti samozavestni obraz z rahlo, naprej pomaknjeno dolnjo ustnico, ki je večala podobnost s tolikerimi Coornvelti moškega spola. Elizabeta ji je bila v tem trenotku najmanj simpatična izmed vseh otrok; kako rada je imela poprej to malo rdečkasto plavolaso deklico, ki je imela tako strastno voljo in se je ves svet čudil ostrini njenega razuma!
Nejasen šum jo je premotil, da je dvignila oči. Videla je svojo nečakinjo, kako je stala pri drugem oknu, pritiskala glavo s kratko ostriženimi, rdečkastimi lasmi na malo, rožnato se svetlikajočo šipo in povešala oči — težko ,zlato se lesketajoče trepalnice so drhtele na belih licih, preko katerih sta, kakor je stara zdravnica v nemočnem strahu opazila, polzeli dve debeli solzi.
"Zopet ena s svojim nerešenim življenjskim vprašanjem," je obupana pomislila. Torej tudi ona, katera je na videz tako mirno in samozavestno ubirala svoja pota. Zopet vprašanje, kjer je s svojimi zastarelimi nazori obstala pred razninii, nerazumljivimi nasledki . . . Kjer jo je njeno lastno življenjsko spoznanje tako brezupno puščalo na cedilu in se je ona, stara žena, spričo modrosti teh otrok zdela sama sebi neveden otrok . . .
Jecljaje je iskala besed. "Ljubo dete . . . morda je bolje, če zdaj ne govorim še dalje s teboj o pojmu zakona. Stara žena sem in polagoma sama uvi-devam, da imam popolnoma zastarele nazore. Od vseh teh vaših življenjskih vprašanj sem tako trudna, tako strašno trudna . . . Rajši bi zdaj ostala malo sama . . ."
Počasi je šla po obeh stopnicah navzdol skozi tiho, zapuščeno hišo. Pofastil se jo je občutek mehke, tope brezupnosti, mračna zavest, kako malo je navsezadnje vredno vse razlaganje in znanje. Kako nesmiselno je življenje ,ki niza neplodne dneve drugega za drugim! Zakaj je teta doktor prekinila razgovor z njo, ko pa je imela vendar s Kitty, z Lodyjem in z Elly toliko potrpljenja? Iz dna srca si je želela nekoga, ki bi mu ne bila nadarjena in bistroumna in ki bi z vsemi njenimi drznimi nauki opravil z lahkotnim posmehom; strastno si je želela, da bi ji ne bilo več treba vrtati po vsem mogočem s svojim toliko proslavljanim razumom, da bi ne vohala več za skritimi nagibi vsega človeškega hreroenenia. da bi ne vi-
Jela za vsakim trenotkom za-1 irzetja in zanosa pepelnato sive nasprotne strani razočaranj. Če bi se lahko kot preprosta deklica vrgla v življenje in 'mislila' s vsem srcem! Šla je mimo svoje sobe, vendar je ni mikalo, da bi stopila v to svetišče, katerega je pred nekaj meseci iz ustvarjalne kaprice izpremenila v nekak muzej, zaradi česar je cele tedne potrpežljivo posedala po raznih dražbah ... Če je zdaj mislila na to sobo z malimi, s svincem zaokvirjenimi barvastimi šipami, ki so odtegovale očeni grdoto nasproti ležeče razpostvaljene okraske iz medi, na modre delftske krožnike, na razmajano starinsko pohištvo, na perzijsko preprogo, ki je pridušila korak, na neštete figure in blazine, jo je obšlo skoraj telesno neugodje. Kaj šele knjige na njeni pisalni mizi, romani izpod francoskih, holandskih in angleških peres, s svojim brezsrčnim razkladanjem ljubezni in nezvestobe, strasti in sovraštva, potem knjige o svetovnem nazoru in o psihoanalizi, ti jarki žarometi nad človeškimi zablodami in človeškimi sanjami! Občutek notranjega brezmočja ji je dejal, da mora proč iz tega kraljestva, da ne more niti dihati več v zraku tako presiljene duhovnosti, k čemer se je bila sama vzgojila. In kako ponosna je bila na vse to, ona, ki si je toliko tega, kar je nudilo življenje, osvojila in ki je zdaj s tri in dvasetimi leti opravila z vsem in spoznala, da je brez cene. Hočem in moram proč odtod, je mislila, dočim je za hip obstala v predvežju pri oknu, odkoder je bilo videti na malo
Volite za
X MatelOK
Jaz sem hrvaški trgovec in v podjetju že mnogo let. Ako bom izvoljen in nominiran, bom deloval v državni postavodaji za postave, ki bodo v korist ljudskim masam. To je prodajni davek, postava za prisilno prodajo praznih zemljišč, delo za vrnivše vojake, cenena zdravniška postrežba, nevaren problem mladinskih zločincev, to je, da se spravi mladino s cestnih vogalov ter se ji da pošteno razvedrilo. Posvetil bom svojo pažnjo tudi številnim drugim problemom, ki jih bo morala država rešiti, ko se bodo vrnili normalni časi.
V BLAG SPOMIN
•
SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA PRE-LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA BRATA
John Komočar
ki ga je Bog poklical k sebi dne 3. maja, 1937.
Naš priljubljeni in dragi brat, sedem let že počiva v grobu, loda leta mnoga nam spomina na Tebe dragi niso zbrisala.
Dragi brat, le sladko spavaj, na Tvoj grob spomini hite, v miru božjem sladko počivaj in prosi tam Boga za nas.
Žalujoči ostali:
ANNA GRDANC, sestra. MARTIN KOMOČAR, bral.
Cleveland, O., 3. maja, 1944.
ČE STE BOLNI
Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi> visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše mtetoda bolnišnic pri zdravljenju.
Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način.
DR. PAUL W.WELSH
HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih)
Uradne ure: 10 zj. do 4:30 pop., razen v sredo 423 Citizens Bldg.
850 Euclid Ave. i Telefon: MAin 6016.
(Wed. — x)
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čaa, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 E. 61st St.
HE 2730.
stransko ulico . . . Odpravim se na potovanje . . . ta hiš^ to mesto o poletnem večeru . . . neznosno. Za trenotek se je z rahlim veseljem oklenila misli, da bo cele mesece drvela v svojem hitrem malem avtu skozi svet, da bo vsako jutro, ko se prebudi, zanesljivo vedela, da ta dan ne bo brezupna ponovitev sivega včeraj . . .
"Prav za prav bi lahko vzela mater s seboj," je preudarjala; "dobro bi ji delo, da bi svoje misli odvrnila od razmišljanja o očetu." Kadar bo tam zunaj, pod menjaj očim se čarom novih vtisov, se ji ločitev ne bo zdela nekaj tako strašnega, pač pa naravna rešitev. Toda njena razvajena sebičnost je takoj zavrgla ta domislek. Mati -se ne bo mogla sprostiti misli 'na dom,v zmeraj bo hotela govoriti le o domačih zadevah in o svoji usodi . . . Ne, hotela
je biti svobodna, v polnih po-žirkih vsrkavati življenje in lepote sveta ,nevezana na nič in na nikogar . . .
Spodaj v pritličju je pozvonil telefon; kratek premolk in zvonec je zvona opozarjal. Ali •zopet ni bilo nikogar od vse družine doma, ali so dekle že stotič pozabile, priključiti zvonec v kuhinjo? Nejevoljna nad tem motenjem je hitela po stopnicah navzdol in v pravilnih presledkih se ogJašajoči ostri klic je prebudil v, njej občutek otroškega veselja. Počasi je snela slušalo. "Tu Coorn-ivelt! . . ." "Prosim, vprašajte, j če je gospodična Elizabeta do-'ma? . . ."
Počakala je trenotek, preden je odgovorila; čutila je, kako ji je srce zaradi vesele, silne osuplosti jelo hitreje 'utripati. "Elizabeta Coornvelt I je pri telefonu." Mahoma ji je
FRANK J. LAUSCHE
je naš in vaš
KANDIDAT ZA GUVERNERJA!
Zelo važno je, da se udeležite v torek 9. maja primarnih volitev ter oddast6
glas za
FRANK J. LAUSCHETA
Zdaj je glavno, da mu pomagamo do nominacije pri primarnih volitvah-Vsak, kdor glasuje demokratsko, naj gleda na to, da bo šel V torek, 9. maja, na volišče.
Glavno je, da pomagamo našemu kandidatu do nominacije, njegova izvolitev jeseni ne bo težka.
Rojaki, ako vam je kaj na tem, da bo Slovenec guverner države OhM mora iti vsak državljan in vsaka državljanka 9. maja na volišče.
Lausche je vaš in naš kandidat!