Političen list za slovenski narod. t» poŠti prejemati velja: Za celo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 1 fld., za en mesec 1 fld. 10 kr T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta t fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Karočnino prejema upravništvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2. i I Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */,6. uri popoludne. mte>-v. 260. V Ljubljani, v ponedeljek 14. novembra 1892. Letnik XX. Državni zbor. Z Dunaja, 12. novembra. Sodstvo in šolstvo. 'I . i, i > „ ' j,; J ' ■ £!' - - "tUl : ' Najvažnejša dogodka včerajšuje in današnje državnozborske seje sta bila odgovora justičnega in učnega ministra na interpelaciji grofa Pininskega in grofa Hobenwarta. Justični minister grof Schou-born razposlal je namreč predsedništvom višjih deželnih sodišč neki ukaz gledl ravnanja pri kazenskih sodniiskih razpravah, zlasti glede vodstva glavnih obravnav. Grof Pininski ga je vsled tega v seji 8. t. m. vprašal, ali bi mar ne hotel objaviti tega ukaza, če ne v celoti, pa vsaj v bistvenih določbah. Grof Schonboru odgovarjal je včeraj na to interpelacijo s tem, da je prečital dotični ukaz od kraja do konca. Minister je prizuaval, da sodniki splošno prav tolmačijo in izvršujejo kazenski red, ob enem pa tudi našteval grde in obžalovanja vredne napake, ki so se vrinile v take obravnave in med prebivalstvom vzbujajo veliko nevoljo. Nekateri voditelji kazenskih obravnav kaj radi delajo opazke, ki ne spadajo k stvari, se brez potrebe spuščajo v oolitične razprave, ali se pa celo z neslanimi opazkami norčujejo. Minister nadalje graja, da se zato-ženci zaničujejo, da se ž njimi ravna, kakor da bi bili že za krive spoznani, in obžaluje, da se omeja pravica zagovornikov, ter priporoča, da naj se sodniki ozirajo na osebo zagovornikovo, ki naj se opominja, da se strogo drži postavno določenih mej, ki naj se pa ob enem spoštuje kot sodstven faktor. Minister nadalje obžaluje, da so se nekaterekrati vsled sodnikove neokretnosti, nepremišljenosti, hudomušnosti, breztaktnosti, ali tudi zlobnosti privatne ali družinske zadeve spravljale v sodnijsko dvorano in da se je za take reči na frivolni način zlorabil kraj pravičnosti. Zato priporoča predsedništvom, da naj se za voditelje sodnijskih obravnav izbirajo možje, od ka- terih je pričakovati, da so kos dotični pravdi, da imajo pa tudi dovolj potrebnega takta in da morejo varovati dostojnost sodnijstva. Ta odgovor je bil od poslancev vsprejet z živahnim odobravanjem, ker je gotovo vsak pošten človek želel, da se pri sodiščih odpravijo gori navedene napake, ki jih je mogel marsikje opazovati vsakdo, ki je imel pri sodnijah kaj opraviti. Sicer je pa ta odgovor tako pomenljiv, da bo čitateljem gotovo vstreženo, ako ga objavite v celoti in jim na ta način pokažete, kako se imajo po ministrovi volji pri kazenskih obravnavah vesti soduiki. Drug važen čin je današnji odgovor učnega ministra na interpelacijo grofa Hohenwarta glede odredbe okrajnega šolskega sveta dunajskega, s katero je bilo katoliškim otrokom prepovedano, pri znamenju sv. križa izgovarjati: „V imenu Boga Očeta in Sina in sv. Duha". Dotična interpelacija bila je stavljena 5. t. m. in je čitateljem znana iz „Slovenca". Minister v svojem govoru priznava istinitost dotičnih odredb in našteva dneve in uradne številke dotičnih pisem ter sklepa z zagotovilom, da se bode v daljšem razvitku te zadeve posluževal svoje vrhovne nadzor-niške pravice in ne pripuščal nobene odredbe, ki bi utegnila žaliti verski čut katoliškega prebivalstva. Tudi temu odgovoru, zlasti poslednjemu stavku, so z „dobro"-klici pritrjevali poslanci, ali katoliški konservativni stranki ta odgovor vendar ne zadostuje. Minister je našteval samo številke dotičnih aktov, v interpelaciji pa se je zahtevalo od njega, da naj dotična pisma sama predloži zbornici, da poslanci izvedo nagibe in razloge, ki so okrajni šolski svet pripravili k omenjeni odredbi. Dalje so vprašali, kako hoče minister skrbeti za redno poslovanje šolskih oblastev, pri katerih je skozi sedemnajst mesecev nerešena tičala ta reč; ali na to vprašanje minister ni nič odgovoril, ravno tako ni povedal, kaj se je zgodilo z uradniki, ki so zakrivili to reč. Okrajni šolski nadzornik Sonntag, ki je bil odpravil sv. križ iz šole, bil je sicer od šolstva prestavljen k pošti, in višji uradnik, ki je predsedoval seji, v kateri je bil storjen dotični sklep, dobil je menda ukor, ali zakaj gospod minister tega ni povedal v svojem odgovoru? Katoliški konservativni poslanci hočejo vsled tega v prihodnji seji predlagati, da naj se o ministrovem odgovoru prične javna razprava v državnem zboru, in se zaradi tega jutri opoldne snide Hohenwartov klub. Za ta predlog hočejo glasovati tudi mladočeški in krščansko-socijalni poslanci, vendar ni upanja, da prodere, ako poljski poslanci glasujejo z levičarji. Sicer pa z ministrovim odgovorom niso nezadovoljni samo katoliško-konservativni poslanci, ampak tudi levičarski li.sti delajo kisle obraze, ker se jim dozdeva, da je minister Gautsch s svojim odgovorom preveč krenil na katoliško stran. Vendar pa je skoraj gotovo, da levičarji ne bodo hoteli o tej reči javno govoriti v zbornici. Ta dogodek zopet kaže, da je težko dvema gospodoma služiti. Schneider in Lueger. Znano je, kako so levičarji o svojem času prijemali poslanca Schieiderja, ker je bil na nekaterih volilnih listkih prečrtal nekatera imena in namesto njih napisal druga. Dr. Lueger porabil je včerajšnjo sejo, da je levičarjem vrnil njihove napade. Proti koncu seje imela se je namreč vršiti dopolnilna volitev v nekatere odseke. Poslancev je bilo komaj še 50 v dvorani, ali treba jih je bilo za pravilnost volitve vsaj 100. Poljski poslanec Szcze-panovvski pobral je torej vse listke, kar jih je bilo okoli njega po klopeh, in jih je vrgel v košček, s katerim so strežaji pobirali listke. Pri vsem tem našteli so samo 84 listkov, zato je zapisnikar grof Ivavnic strežajem rekel, naj gredo še enkrat pobirat, da dobe še 16 listkov. Vse to, rekel je Lueger, videl in slišal sem sam. To ravnanje je nepostavno in kaznjivo. Predsednik je dal dr. Luegerju prav in LISTEK Cikago in svetovna izložba leta 1893. i (Iz „č. osad v Americe".) (Konec.) Središče ozemlja Zjedinjenih držav nahaja se v severnem delu države Kansas, nekoliko zapadno od Čikaga. Dolgo je priznaval ameriški narod neve-doma srednje ozemlje in trgovinski pomen mesta Čikaga. Od leta 1860, ko je bil Abraham Lincoln imenovan kandidatom predsedništva, vršili so se skoro vsi narodni shodi in posvetovanja velikih po-litiških strank v Čikagu. Istotako se vrše vsi industrijski in delavski shodi v Čikafti, ako se ne preloži iz posebnih. razlogov zaradi mesta, čikago na-zivljejo po vseh Zjedinjenih državah „the convention city" — mesto shodov ali posvetovanj. Glavni razlogi, zbog kojih je bilo mesto Čikago izbrano za svetovno iziožbo, je prvič njega lega in izborna občilna sredstva. Reklo se je, da bo izložba primerno mnogoštevilnejša, če je mesto za izložbo za pokrajine ugodno iu od vseh stranij hitro pristopno. Pot preko vsega ozemlja naše Unije ostra-šila bi sto- in stotisoč obiskovalcev, ko bi se izložbeno mesto nahajalo na kakem koncu Zjedinjenih držav, a re v središču. Dalje je Čikago glavno središče železniške sestave na severo-ameriškem ozemlju. Ker je največje pristanišče ob velikih jezerih, da, drugo pristanišče vse dežele, podaje velikanske olajšave za prevažanje in dovažanje blaga ter potovalcev po vodi in tako omogočuje, kakor nijedno drugo mesto, po vsi deželi dovoz po mokrem in suhem. Vsi ti razlogi so istotako pomenljivi za razstavljalce in udeležnike inozemstva, kakor za Američane, kajti čim večja je udeležba izložbe, tem večji je i prospeh za izlož-benika. Vožnja iz Novega Jorka v Cikago traja nekaj nad 24 ur; a tudi draga ne bode, kar svedoči to, da čikaški izvoščeki brez truda in težave konkurirajo z novojorškimi i v državah, nahajajočih se med obema mestoma. Izložba, prirejeua v kakem primorskem mestu, ne imela bi takih vspehov zaradi tega, ker bi ude* ležniki ne imeli tu prilike, poznavati gostoljubne dežele in prave Amerike, v koji se v inostranstvu toliko malo vi zanesljivega. Mesto Cikago samo je za obiskovalca jako poučno ; vzraslo je kakor nobeno mesto na vsem*svetu. Tekom pol stoletja postalo je s sosednimi vasicami Čikago svetovno mesto, drugo mesto v Ameriki in sedmo — kar se tiče stanovništva — na svetu. Od te ddbe, ko so bila predmestja združena z mestom Čikago, zavzema to mesto večjo površino, nego katerokoli mesto na svetu. Zavzema, kakor se umeje samo po sebi s svojimi 176 angleškimi Štiri-jaškimi miljami tudi obširne, doslej prazne prostore, kar mu je omogočilo iu dalo prednost za tako podjetje, kakor je svetovna izložbo. Površine več nego 1000 akrov, da, še bi trebalo 1500 akrov, bi le težko moglo najti kako drugo mesto. Poleg tega je mesto na obalih jezera Michigan; in tem načinom more predočiti ne samo v istini pravcati obraz Severne Amerike, temveč ima i neizčrpni vir uajboljše vode v bližini, bodisi kakoršnemukoli namenu. O vseh teh okolščinah, kakor o podjetnosti či-kaškega občinstva, njega neumorni marljivosti, ne-upogneni eneržiji, noverojetnih napredkih v razvitku mesta, gostoljubnosti čikaškega stanovništva ter prostornosti, število in lagodnosti njih hotelov, o tem so imeli dosta prilike se uveriti členi po-stavodajnega zbora ua politiških shodih. Oni so poznali prednosti, kakeršne ima Čikago za svetovno izložbo. Vrh tega so čikaški meščanje še prej, nego se je sklenilo v kougresu, kje se ima prirediti svetovna izložba, z zasebnimi podpisi kot jamstvo nabrali svoto — pet milijonov dolarjev, in j so s tem sijajno dokazali kongresu, da premorejo nekoliko več, nego delati — same obljube." naznanil, da se ima dotična volitev še enkrat vršiti v današnji seji. V pričetko današnje seje se oglasi poslanec Szczep»uowski in pravi, da je res oddal glasovnice svojih sosedov, ali le takih, ki so bili sicer v zbornici, pa ne na svojih prostorih. Strogo se to sicer res ne strinja z opravilnim redom, ali že veliko let je to v navadi; odločno pa mora oporekati, da bi se njegovo ravnanje v eno vrstij stavljalo z ravnanjem Schneiderjevrm. To je pripravilo Lnegerja, da je še enkrat poprijel besedo in povdarjal, da je bil Schneider z vednostjo in privolitvijo v zbornici navzočih poslancev popravil glasovnice, katere so do-tični poslanci potem sami oddali. To ni bilo nič napačnega; ako pa kdo odda volilne listke nena-vzočih poslancev, je to po njegovem mnenju prelo-mitev opravilnega reda. Če so torej svoje dni tako hudo obsojali Schneiderja, morajo grajati tudi Szczepanovvskega; on zahteva enako pravico za vse; če se njegova stranka kritikuje, si on usoja «kritiko vati tudi druge stranke, kar bode v javnih shodih zaradi tega dohodka v zdatni meri tudi storil. Vodne zadeve. Še-le v današnji seji so bile rešene točke, ki so stale že na dnevnem redu prve seje in so nespremenjeno obveljali resolucijski nasveti gospodarskega odseka. Vse točke zadevajo obširne vodne stavbe, namreč zvezo Donave in Odre, zvezo Donave, Vltave iu Labe in vravnavo Labe. Zaradi obilnih že zadnjič omenjenih stroškov steče pa gotovo še veliko vode v Črno, Severno pa Vzhodno morje, predno se prično dotična dela. Prihodnja seja bo v sredo dn6 15. t. m.; na dnevnem redu so poročila zaradi sodnijskih preiskav proti nekaterim poslancem, glavna razprava o državnem proračunu in poročilo o ponarejanju živil. Politični pregled. V Ljubljani, 14. novembra. STotranje dežele. Gaučev odgovor na Hohenwartovo interpelacijo ne ugaja levičarjem. Njih listi mislijo, da je Gauč le zaradi tega tako odgovarjal, ker se je bal, da Hohenwartov klub pojde sicer v opozicijo. Posebno židovski „N. Fr. Pr." ni po godu, da je učni minister obljubil, da ne bode trpel nobene naredbe, ki bi žalila verska čuvstva katoliškega prebivalstva, boji se že za sedanje šolske zakone, o katerih trdijo celo škofje, da ne ugajajo čuvstvom katoličanov. Ta Židinja je celo iztaknila, da so vsled Gaučevega odgovora ustavne pravice in svobodščine v nevarnosti. Po modrovanju „N. Fr. Pr." se učni minister pri svojih naredbah nema ozirati na verska čuvstva, temveč se mora ravnati le po zakonih. Tudi se boji „N. Fr. Presse", da se bodo žalila verska čuvstva prebivalcev drugih veroizpovedanj, če se bode tako oziralo na katoličane, kakor žele interpelantje. — Vidi se, da levičarjem nikakor ni prav, da se vlada neče odreči popolnoma podpori Hohenvvartovega kluba. Po zabavljanju nemških glasil bi kdo sodil, da bodo kar odpovedali nemški liberalci prijateljstvo ministru Gauču, kar se pa seveda ne bode zgodilo. Eatoličanje se pa odgovora Gaučeve interpelacije Konečno še nekoliko številnih podatkov o izložbi, ker so glavne svote že itak znane. Prejemki so proračunjeni na 115,775.000 frankov. Glavne številke teh prejemkov so nastopne: V delnicah, koje je vpisalo izložbeno finančno društvo, 28 milijonov in 140.000 frankov; 25 milijonov frankov v obligacijah, za-nje jamči mbsto; 50 milijonov frankov vstopnine, 5 milijonov frankov za prodani materija! itd. Temu nasproti so proračunjeni izdatki na 77 milijonov 440.000 frankov. Veščaki smatrajo ta proračun za jako optimietišk, ter prorokujejo, da bo izložba imela primanjkljaj. Osobito vstopnina je pro-računjena previsoko; na 50 milijonov vstopnine treba 180 dnij po 280.000 frankov, koje svote dosegla še nobena izložba. Nekaj posebnega je to, da se vsakeršne upravne izvršitve in posli, koji so drugje brezplačni, v Ameriki bogato plačujejo. Tako stane n. pr. vsaka seja upravnega odbora 150.000 frankov; najemnina ali stanovnina za prostore odborovih sej stane 25.000 frankov, ta pregledovanje računov je proračuojeno 50.000 frankov itd. Toda, kaj to, Amerika je bogata; Zjedinjene države nimajo samo nobenega dolga, one gospodarijo, kakor znano, leto za letom i velikim prebitkom in zbog tega se izložbeno podjetje ne straši možnega deficit». A. S. pač ne smemo preveč veseliti, kajti od tega odgovora pa do premembe šolskih zakonov v katoliškem zmiglu je pač še precej daleč. Najbrž pojde vse v starem tiru dalje. Državni »bor. V sredo se začne bodgetna debata. Če tudi se bode vršila na okrajšan način, vendar ni misliti, da bi budget bil reSen do Božiča. Budgetna debata bode trajala torej Še v januvariju. Letos tudi stranke pri generalni debati ne bodo tako zdržljive, kakor so bile lani, ko so govorili jedino zastopniki skrajnih strank. Lani ni bilo pri budgetni debati toliko povedati, ko je bilo minolo komaj tri mesece, Lo se je bila dovršila prejšnja budgetna debata. Letos bodo v generalni debati govorili zastopniki vseh strank. Čehi so že odločili govornike za generalno debaro. Govorili bodo dr. Dyk, dr. Slavik in dr. Zucker. Gregr bode pa menda govoril še le pri finančnem zakonu. Izseljevanje iz Galicije. Poljski klub je sklenil, da ne interpeluje vlade zaradi izseljevanja kmetov iz Galicije. Gospodje so stvar dobro premislili in se prepričali, da je bolje, če stvari ne obešajo na veliki zvon, ker je slabih gospodarskih razmer kriva slaba deželna uprava. Poljaki so preveč tirali visoko politiko in so pri tem preveč zanemarili narodnogospodarske zadeve. Sedaj priznavajo poljski listi, da se ne izseljujejo le Rusiilt, temveč tudi Poljaki, ter da izseljevanju neso krive le kake agitacije. Vnanje države. Avstrija in Rusija. V soboto zvečer pripeljal se je ruski carjevič na Dunaj in bil seveda jako prijazno vsprejet. Ta obisk je v prvi vrsti seveda le dejanje uljudnosti in nema toliko političnega pomena. Odnošaji mej Rusijo in Avstrijo so pa taki, da je že jako pomenljivo, če se ruski carjevič sploh ustavi na Dunaju. V delegacijah je grof Kalnoky označil odnošaje mej avstriiskim in ruskim dvorom za izvrstne, odnošaje mej Rusijo in Avstrijo pa samo za korektne. Javno mnenje v Rusiji Avstriji nikakor ni prijazno. Proti nobeni državi ruski listi toliko ne pišejo kakor proti Avstriji, niti proti Angliji ne. „Novosti" so nedavno priobčile članek, v katerem naši državi naravnost odrekajo pravico do obstanka in jej prorokujejo razpad v manjše samostojne države. Prihod carjevičev na Dunaj pa kaže, da v višjih krogih nekaj drugače sodijo o Avstriji, nego časopisje. Ta obisk bode še bolj utrdil dobre odnošaje mej obema dvoroma. Ker zlasti v Rusiji car jako vpliva na vnanjo državno politiko, tudi dobri odnošaji mej dvoroma, ne morejo ostati brez blagodejnega vpliva na odnošaje mej obema državama. In s tega stališča z veseljem pozdravljamo carjevičev prihod na Dunaj. Srbija V Srbiji traje dalje huda borba mej liberalno vlado in radikalno stranko. Liberalci skušajo sedaj izviti radikalcem občinsko oblast iz rok v raznih občinah. Podpisujejo se nezaupnice radikalnim občinskim zastopom. Po srbskih postavah mora odstopiti občinski odbor, če se proti njemu dobi od volilcev gotovo število podpisov. V Belemgradu se na ta način liberalcem ni posrečilo, da bi izsilili nove volitve, več sreče pa imajo v nekaterih drugih občinah. Minister notranjih stvarij je pa prefektom naročil, da naj kar sami razpišejo nove volitve, kjer se je proti občinskemu odbora dobilo dovolj podpisov, ko bi se županstvo obotavljalo. V Semendriji se pa skušajo na tak način znebiti radikalnega županstva, kakor so že bili poskusili v Belemgradu. Zaprli so župana in tri občinske svetovalce zaradi zlorabe uradne oblasti. Na ta način bi seveda lahko izvili radikalcem še marsikje oblast iz rok, da neso pri najvišjem sodišču skoro sami radikalci, kateri vladi prekrižajo marsikak načrt. V tej borbi mej radikalci in liberalci ne odločnje pravica, temveč velikrat le sila, razni uradi, celo sod-nijski, se več strogo ne drže postav, temveč odlo-čujuje po svojem strankarskem stališču. Ker ima pa vlada več sredstev, se radikalci začenjajo bati, da propadejo pri volitvah. Te dni so se že posvetovali o tem, da bi v tem slučaju s protestom ostBVili zbornico. Francija. Miuisterski predsednik pripravlja zakon, po katerem se bodo preskrbele vdove in sirote osob, usmrtenih in poškodovanih po anarhističnih atentatih. — V zbornici je v soboto bil na dnevnem redu razgovor o panamski družbi. Bolan-g ist Pontois je pa vso debato napeljal le na pred-pravice dostojanstvenikov častne legije. Predlagal je, da se ti dostojanstveniki Bmejo poklicati pred navadno sodišče, kakor drugi državljani. Dosedftj jih je smelo soditi le vzklieno sodišče. Njegov predlog je bil naperjen proti Lesepsu. Pravosodni minister se je izrekel proti nujnosti tega predloga, ali zbornica je vendar sklenila, takoj lazpravljati o njem. Pontois ga je utemeljeval s tem, da v demokratični državi ne sme biti nobenih predpravie, temveč mora veljati jednaka pravica za vse. Zbornica je skoro jednoglasno vsprejela ta predlog. Zanj so glasovali tudi mnogi monarhisti, ki sicer radi zagovarjajo razne predpravice. — Vsi delavci, ki so bili obsojeni zaradi izgredov v Carmauxu in potem pomilo-ščeni, «o zopet dobili delo. Nekatere je vzela car-mauška družba v delo, drage pa albijska. Stvar bi bila sedaj popolnoma poravnana, da se v Parizu oi pripetil anarhistični atentat, ki je nekako v sveti z dogodki v Carmauxu. Grška. Kakor se sedaj govori, ne hujska direktno Rusija Grkov proti Bolgarom In Bumunom, temveč Francija. Rusija v Atenah nema posebnega vpliva, stato je pa najela Francijo, da dela za njene fcamene. Francoski vpliv je pa v Atenah že dolgo jako velik. Grki pričakujejo, d» jim bodo kdaj Francozi pomagali vresničiti njih velikogrške težnje. Belgija. Položaj postaja malo resen. Delavci so vedno predrinejši. Jedino vojaška sila z bajoneti in topovi še vzdržuje red. Že v Bruselju ni vse v redo, ali hujše je še drugod. Nemiri v Gentu so bili večji, nego se je sprva priznavalo. Bila je že prava vstaja. Delavci so že trgali mestni tlak, da napadejo žapdamerijo in naredi barikade. Javna poslopja po vseh večjih mestih stražijo močni oddelki vojakov. Socijalistiški agitatorji pa neprestano hujskajo delavce. Izvirni dopisi. Iz Hrvatske, 12. novembra. „Kako je bilo takrat, ko se je rabila tezalnica, ko so z najgrozovitejšimi mukami iskali krivovercev in čarovnic" . . . tako piše naprednjaški Narod, in s tem člankom se razodeva slovenski inteligenciji, da mu je popolno neznano katoliško življenje srednjega veka; s tem kaže „Narod", da še zdaj, ko so zgodovinarji vže toliko pisali, razpravljali in dokazali, ne ve, ali se pa pred učenim svetom nevednega dela, da je bila dvojna inkvizicija cerkvena in državna, da je bil razloček mej eno in drugo kakor mej nočjo in dnevom. Cerkvena inkvizicija še obstoji in nihče, še „Slov. Narod" se ne pritožuje zoper njo. Državne inkvizicije ni več na papirji, obstoji pa še dejansko. Kdo je pa sežgal na gromadi zadnjo čarovnico? Povej „Narod !" Tvoj vzor je protestanstvo, glej, v slobodni Švici, v republiki, ne v katoliškem kraju, temveč v reformiranem kantonu Glarusu, ne v srednjem veku, nego 1. 1782. so čarovnico sežgali na gromadi, ne katoliški duhovniki temveč slobodni, razsvetljeni, reformirani ljudje protestantje. — Kje so najzadnje odpravili tezalnico? Na blaženem Nemškem, ktero je Martin Luter reformiral, v knježe-vini Reuss-Greiz in sicer ne davno. Zakaj ne pripoveduješ rajši o ruski vladi, ktera preganja našo sv. vero in Poljake krvoločno, grozovito, ne v „temnem" srednjem veku, nego v „razsvetljenem", slobodnem, liberalnem XIX. veku. To pripoveduj svojim bralcem, ali o tem molčiš. Res lepe reči ponuja „Narod" svojim omikanim bralcem; lep napredek v zgodovini in to v XIX. stoletju I Udanostne izjave. Občina Erzelj pri Vipavi je poslala t o-le izjavo: Podpisana občina Erzelj pri Vipavi, akoravno najmanjša na Vipavskem, vendar je nobena, če tudi večja, ne presega v spoštovanju do Vas prevzvišeni naš škof! Vkljub temu, da nima naša občina že 15 let svojega dušnega pastirja, vendar je ne omaje nobena sila v katoliških načelih in v sinovski udanosti do Vas posvečenega namestnika apostolov. Tudi iz naše male občine so bili štirje možje na I. slov. katol. shodu, kjer so jih navdušili krasni govori, vzlasti pa še Vaša govora v stolni cerkvi in na shodu. Pričala sta slovesno o Vaših iskrenih željah privesti nas katoliške Slovence k jedino pravi katoliški in narodni omiki in k večni sreči. Zato pa podpisani z vsem ognjem in z vso odločnostjo svojega prepričanja obsojamo osorne napade liberalnih časopisov, katere obsoja Četrta božja zapoved sama na sebi ter izjavljamo s tem svojo iskreno udanost in sinovsko zvestobo do Vas. Vse to nečastno in nespoštljivo ravnanje nasprotnikov katoliških načel pa nas tem bolj prepričuje, kako potreben je bil I. slov. katol. shod in koliko blagoslova bi on rosil na naš zatirani slovenski narod po vseh sloveoskih pokrajinah, ako bi vsi slovenski narodnjaki pomagali izvrševati njegove blagonosne sklepe. V to pomozi Bog! Občina Erzelj pri Vipavi. Franc 8tegovec, župan, Fr. Bukovič, Anton Koder, svetovalca, Janez Pegan, Fr. Vidrih, Al. Sorta, Janez Kobal, Franc Bizjak, Jož. Volk, Jožef Ferjančič, Jožef Bizjak, odborniki. Županstvo v Kovorjupri Tržiču je poslalo to-Ie izjavo: V občinski seji dne 6. t. m. polno zbrani zastopniki tukajšnje občine so soglasno, navdušenjem in brez vsakega vnanjega vpliva sklenili, Vam, premilostoi višji pastir, s temi Bkromnimi vrsticami izraziti svojo otroško udanost, neomejeno zaupanj« in vso pokorščino. Naj se piše o Vas, kar J se hoče, naj s* hujska zoper našo vse časti vredno ' duhovščino, kolikor se more — mi vemo, koma imamo Verovati! — Vera vsajena po verni mattoi v naša srca, ostaja nam bo najdražja svetinja "do zadnjega dihal Vera v Boga, zaupanje v Vašo prevsvišeno ostobo in v našo vzoruo dahovščino — vse to ufcim je trdno,' kakor je trden nebotičen Trglav v zuadajni Gorenjski! — 2upanstvo v Ko-vorju pri Tržiču. — Lor. Alijančič, župan; Jurij KlenieOČiS, Jan Pogačniki občinska svetovalca; Al. Valjavec, Jož. Zupan, Jan., Ribnikar, Jož. Langus, Jan Golmajer. Ant. Pogačnik, Jož. Ribnikar, Janez Brejc, Jan. Pretnar. — Živeli! Dnevne novice. V Ljubljani, 14. novembra. (Novi višji državni pravdnik.) Na mesto g. pl. Schreya je imenovan višjim državnim pravdnikom pri graškem nadsodišču g. dr. Moric pl. Pfltlgl. Bojen je bil 1. 1834 v Gorici, služboval je kot av-skultant v Gradcu, kot pristav v Mariboru in Celju, kjer je bil imenovan drž. pravdnika namestnikom, pozneje zopet v Gradcu, kjer je bil 1. 1887 imenovan nadsodišča svetovalcem. Zmožen je todi slovenskega in italijanskega jezika. (Konservativno obrtno društvo) je imelo včeraj v rokodelskem domu svoj društveni shod. Poleg druzega je sklenilo, izročiti deželnemu odboru peticijo, da čim preje razpiše dela za novo ljubljansko bolnišnico. Ako je namreč časa dovolj za razna dela; udeležč se jih lahko tudi mali obrtniki. — Soglasno je konservativno obrtno društvo sklenilo, izročiti deželni vladi protest proti obstanku zloglasne prostitucijskehiše v Ljubljani s prošnjo, da slavna deželna vlada odstrani to zlo, ki napravlja ljubljanskemu mestu neizmerno sramoto ter je prebivalcem ljubljanskega mesta v najhujšo spodtiko. — Sprožila se je tudi misel, naj se osnuje v Ljubljani odbor, ki bo nabiral podpise za skupni protest vseh ljubljanskih prebivalcev proti tej neznosni sramoti. — Vrlim možem konservativnega obrtnega društva za ta odločen korak v varstvo javnega poštenja v ljubljanskem mestu izrekamo toplo zahvalo ter vzlasti z veseljem pozdravljamo nameravano osnovanje odbora, ki imej namen, v skupnem protestu proti temu naj-silnejšemu „narodnemu škandalu" zbrati podpise vsega poštenega prebivalstva ljubljanskega. — Morda bi kazalo, ta odbor razdeliti na pododbore posameznih ljubljanskih farsi? — Želimo le, da se ta misel vresniči hitro, čim preje, tem bolje. (Umrl) je tukaj v soboto zvečer v 18 letu svoje dobe Ivan K o m p, dijak VIII. gimnazijskega razreda. Bil je izredno priden in bogoljuben mladenič ; vsak teden je hodil k spovedi in sv. obhajilu ter rad obiskaval cerkvene govore in pobož-nosti. Pripravljal se je za vstop k beuronskim be-H^diktinom in še na zadnjo uro ga je skrbelo, ali ga bodo hoteli vsprejeti. Tolažil se je še v bolezni, da bode vsprejet, če ne drugače, za cerkvenika. Prepričani smemo biti, da že gleda Jezusa, katerega je tako prisrčno ljubil in mu tako vzgledno služil. (Izpite učiteljske usposobljenosti) so delali mi-noli teden na tukajšnjem učiteljišču, in sicer dva kandidata še za ljudske šole z nemškim učnim jezikom, sedem kandidatov za ljudske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom, dva kandidata za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom, jeden kandidat za ljudske šole z nemškim učnim jezikom. Izpita ni prestal jeden kandidat. Od kandidatinj so štiri naredile izpite za ljudske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom, tri samo z nemškim učnim jezikom, jedna kandidatinja ni prestala izpita za meščanske šole, drnga ne za francoščino. Pri izpitih je bil navzoč gosp. dež. šol. nadzornik Jos. Š u m a n. Štiri č. gospe nršulinke delajo izpite za meščanska šole. (Občinski svet ljubljanski) ima v torek, 15. dan novembra t. 1., ob 6. uri zvečer v mestni dvorani sejo. — Dnevni red: 1. Oznanila predsedstva. 2. Poročilo o reorganizaciji občinskih aradov. 3. Pravnega in personalnega odseka poročilo a) o naloženju glavnice Jernej Sal-locherjeve dijaške ustanove; b) o c. kr. iiuančnega ministerstva odloku gledš obrokov za plačevanje do-mariue v Ljubljani. 4. Policijskega odseka poročilo a) o prostovoljnega gasilnega društva ljubljanskega predlogu, da se prepusti stara brizgaluica barjanom; b) o prošnji aa premestitev žitnega trga s Poljan na KriževniŠki trg; c) o deželnega odbora kranjskega dopisu glede izpoalovanja jednega mesta Nje c. in kr. visočanstva cesaričinje Štefanije za škrofu-lozno otroke v morski kopelji Gradiški; d) o nekaterih policijskih stražnikov prošujah za denarne ' podpore. 5. Šolskega odseka poročilo a) o računih I vodstev mestnih ljudskih šol gled6 porabe dotaoij v šolskem letu 1891/92; b) o prošnji vodstva tri-razredne dekliške ljudske šole v Lichtenthuriiovem sirotišČu za podporo v nakup primernih knjig na šolsko knjižnico. (Nesreče.) V soboto popoldne so našli mrtvo 87 let staro Fraačiško 2 u m e r iz Kamnika v potoku poleg smodniške tovarne v Kamniku. — Dne 10. t. m. pa so našli mrtvo 42 let staro Marijo Brezec v gozdu pri Studencu. — Dnč 9. novembra čistil je v Hrastoveu pri Polčanah posestnik Juri Turin skažen sod. Zažgal je v njem špirit, a sod se je razpočil in dno je zadelo nesrečnega posestnika s tako silo, da je bil nesrečnež v malo urah mrtev. — Iz Celja se poroča, da je šestdesetletni posestnik Štefan Mastnak iz Zavrha pri obiranju jabolk padel z drevesa ter mrtev obležal. — 7.'t. m. je hlapec Anton Ažnik pri Slov. Gradcu v gozdu pri obsekavanju padel s smreke ter takoj vsled pretresenja umrl. (Družbi sv. Cirila in Metoda) prvo XX-krono ste darovali domorodkinji danes z besedami, ki naj je doslovno ponatisnemo v naslednjem : „Prečastiti gospod prvomestnik! Prvo XX-krono, katero sve si prislužili, darujevi prekoristni in prepotrebni družbi sv. Cirila in Metoda. Naj ljubi Bog blagoslovi Vaše delovanje! Na Dunaju dn4 11. novembra 18 92. Antonija Rebek-ova in Rozalija Rebek-ova." — To je ob enem prvi kronin dar naši družbi; ni došel iz bogataševih rok — ampak bil je „prislužen". In uprav v tem znamenju; v znamenju „moli in delaj" je našega naroda in naše družbe prihodnost. Čast tem delavnim rokam! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Čudna smrt.) V soboto zvečer so na tukajšnjem kolodvoru v železničnem vozu našli mrtvega Jos. Cusicha (Kusiča), ki je bil zidar v Radečah in se je vračal domov v Videm na Laškem. Med vožnjo je še sprevodniku hotel izročiti listnico s 47 gld., češ, da bode umrl in denar naj se pošlje njegovim ljudem. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. (Za tamburaške zbore) namera izdati g. učitelj J. Bartl nove skladbe ter nas prosi, da priobčimo sledeče naznanilo: Ker so se jeli tamburaški zbori v nas širiti ter je upati, da bode ta jugoslovanska godba se udomačila pri naših narod, društvih, a nam primanjkuje potrebnih slovenskih muzikalij, sklenil je podpisanec, ako se dovelj naročnikov oglasi, izdati sledeče skladbe za popolni tamburaški zbor: 1. Venec slovenskih pesmij obsezajoč „Hej Slovani", „Mila lunica", „Otok bleški", „Po jezeru", „Bratci veseli vsi". 2. Venec narod, vojaških pesnij. 3. Venec slov. pesnij obsezajoč „Sem slov. deklica", „Venček na glavi se", „Sarafan", „Mati lepa". 4. „Pri zibeli", „Mrak". 5. „Pridi Goreuc", „Danici" zbor za brač-solo. 6 „Žežulinka". Vse skladbe pisane so v naj-ložjem slogu ter namenjene početnikom. Oglasila sprejema J. Bartl učitelj v Šmartinu. (Duhovniške spremembe v lavantinski vladi-kovini.) Prestavljena sta čč. gg. Fr. Crnenšek z Vidma k sv. Vidu pri Ponikvi in Fr. Brglez od sv. Štefana na Videm. — Razpisana je župnija sv. Andreja v Leskovcu do 19. dec. t. I. (Zvest hlapec.) Pri nekem kmetu na Gospo-svetskem polju na Koroškem služi hlapec KI. Kainz že sedemdeset let istemu gospodarju, h kateremu je prišel 12 leten deček za pastirja. Zvestega hlapca odlikoval je svetli cesar, podarivši mu srebrni križec za zasluge. S posebno svečanostjo ob navzočnosti precej odlične gospode in mnogega ljudstva pripel se je Kainzu dn6 30. okt. križec. Ob isti priliki odlikovana sta bila drugi hlapec in dekla v priznanje dolgoletnega službovanja pri istem gospodarju. (Letošnjih davkov) od 1. januvarija do 30. septembra nabralo se je v državnih blagajnicah avstrijskih 249,542.689 gld., samo na Dunaju so v tem času dobili v blagajnico čez 36 milijonov. (Blagoslovljenje vojašniee v Gorici.) Pretečeni četrtek blagoslovil je msgr. F. A. Košuta novo vo-ašnieo ta brambovce v Gorici v navzočnosti raznih dostojanstvenikov. Vel častno poslopje stoii na Tržaški eesti, poleg slovenskega oddelka kmetijske šole, nasproti staremu pokopališču. Poslopje je 68 metrov dolgo, 28 metrov široko in 20 metrov visoko; ima tri nadstropja z raznimi drugimi prostori. Vojašnico j je sezidal goriški mestni svetovalec Ant. Polli. Vojašnica bode imela ime po nadvojvodi Rainerju. (Z Dunaja) se nam piše: Tukajšnjim Slovencem znani kavarnar g. Karol Schwarz se je preselil v nove lepe prostore I., Woilzeile 36 (Bauernfeld-Hof). (Sadjerejstvo.) Potovalni učitelj za sadjerejo v Mariboru bode prihodnje dni predaval v šoštaujskem okraju, in sicer dn^ 13. t. m. predpoldnem v St. Ilju, popoldne v Št. Andražu, dn6 14. popoldne v St. Janiü, 15. v Skalah, 16. v Šoštanju in 17.. pri Sv. Martinu na Paki. (Sežiganje mrličev.) Piše se nam: Poročalo se je nedavno, da so žopani zbrani v Pliberku na Koroškem sklenili na predlog župana Fr. Mayer-ja iz Prevalj naprositi vis. vlado, naj dovoli, da smejo ob siučaju kolere mrliče sežigati. Dodatno omenjamo, da se je ravno isto, na predlog istega župana, sklenilo v Velikovcu. Naprosili so c. kr. okr. glavarstvo, naj poskrbi, da bo c. kr. dež. vlada dovolila sežiganje mrličev. Ko bi še prej, predno se to dovoli, j kdo umrl za kolero, naj pa dovoli to c. kr. okr. ! glavarstvo! K j e hočejo sežigati mrliče je g. Mayer pozabil povedati! Morda mislijo naši novi pagani kar plavže v Prevaljah porabiti v ta namen?? („Südmark") se giblje. Kmetom hoče seči pod pazduho z ustanovitvijo hranilnic in ¡posojilnic po sistemu Raiffeisen. V to izdalo je vodstvo društva gostobeseden poziv, v katerem naglaša veliki pomen takih posojilnic ter v svet pošilja „epohalno" vest, da hoče tudi „Südmark" vpeljati te zavode! Zato poživlja vse „liebe Landsleute", naj se obračajo v tej zadevi do vodstva, ki jim bo vselej ustreglo, kolikor more, s podporami in pojasnili, ker društvo hoče prevzeti vse troške prve vravuave takih posojilnic. — Da je dosedaj še nameravana ustanovitev posojilnic po „Siidmarki" le nova zvita nakana zoper Slovence, za to pač ni treba posebnih dokazov! Po teh denarnih zavodih hočejo nasprotniki našega kmeta dobiti v svoje pesti, a ga potem prav s pomočjo njegovega denarja potujčiti. Vloviti kmeta po kapitalu v zvito nastavljene mreže ter ga potem izkoriščati ob volitvah in stoterih drugih prilikah v svoje namene, je pač vredno nemškega — liberalizma! Hvala Bogu, da smo Slovenci z narodnimi denarnimi zavodi že precej dobro oskrbljeni. Hvala tudi našim zavednim in delavnim domoljubom, ki so nam ustanovili ter nam še ustanavljajo domače posojilnice, ki tudi ob naših mejah že res sijajno proapevajo! S pomočjo slovenskih posojilnic stopimo v bran nasproti nakanam „Siid-marke, ki preži na naše najdražje: vero ter narodnost ! Liga -f- 7. („Naglica škoduje!") mislijo bojda c. kr. šolske oblastnije koroške pri reševanju raznih vlog, pritožb in prizivov v zadevi slovensko-verske šole. Niso redki slučaji, da se na kak odlok čaka nad 10 mesecev, da do 2 0 mesecev — če se dotična vloga sploh ni izgubila na potu v Celovec ali se položila v kakšni pisarni do večnega počitka! „Gut' Ding braucht Weile", veli sicer nemški pregovor — ko-jega so pa naši gospodje v šolski uradih že davno ob veljavo spravili; kajti vsi odloki, ki se izdajo o našem perečem šolskem vprašanju in ki se „kuhajo" toliko časa, so pač vse prej, nego „gut' Ding!!" — 2e koncem lanskega leta zagnali so liberalni nemški listi vrišč, da je občina Tolsti Vrh dobila slovensko šolo, — o kateri pa v istini do danes ni ne duha ne sluha! C. kr. naučno ministerstvo je sicer zaukazalo naj dež. šolski svet k o-roški reši vso zadevo, a le-ta do danes obč. odboru v Tolstem Vrhu ni dostavil nobenega odloka. Menda iščejo novih vzrokov, da bi mogli vso zadevo rešiti v Slovencem nasprotnem smislu ali jo vsaj zavleči ! — Slovenski občinski zastop v Kot-m ari vasi nad Celovcem pritožil seje pri c. kr. naučnem ministerstvu zoper odlok e. kr. deželnega šolskega svčta koroškega, po katerem se ima tamošnja dvorazredna šola razdeliti v dve — jedno slovensko, drugo nemško šolo! Dobro! _—rj— Telegrami. Dunaj,, 12. novembra. Danes ob 8. uri 45 minut" zvečer pripeljal se je carjevič. Na kolodvoru so ga vsprejeli z vojaškimi Častmi cesar, nadvojvode, knez Lobanov, grof Wolkenstein, osobstvo ruskega veleposlaništva in dostojanstveniki. Cesar in carjevič sta se trikrat poljubila, potem je carjevič nadvoj-Vodam podal roko. S kolodvora se je carjevič peljal na strani cesarja v cesarski dvorec. Cesar in nadvojvode imeli so rusko uniformo in ruske rede, carjevič pa avstrijsko uniformo. Pri prihodu v cesarjev dvorec pozdravili so carjeviča grof Kalnoky in višji dvorniki. Dunaj, 12. novembra. Cesar je potrdil izvolitev kanonika Kohna knezonadškofom olomuškim. Dunaj, 13. novembra. Danes je carjevič položil venec na rakvo cesarjeviča Kudolfa in bil pri božji službi v kapeli ruskega veleposlaništva. Cesar je osebno peljal carjeviča k cesarici. Mnogobrojno občinstvo je carjeviča jako simpatično pozdravljalo. Po obisku pri cesarici je carjevič zajutrkoval pri nadvojvodi Karolu Ludoviku v ožjem rodbinskem krogu. Ob 3. uri popoludne je ruski carjevič vsprejel grofa Kalrioky-ja v avdi-jenci, ki je trajala skoro jedno uro. Velicega shoda v cesarskem dvoru so so udeležili: cesar, cesarica, carjevič, nadvojvode in nad-vojvodinje, knez Lobanov z osobstvom ruskega veleposlaništva, skupni ministri, grof Taaffe, Fejervary, baron Sterneck, veleposlanik grof Wolkenstein itd. Po obedu je carjevič s cesarjem obiskal operno gledališče. Iz gledališča se je odpeljal s cesarjem na kolodvor severne železnice, kamor je prišel tudi knez Lobanov z veleposlaniškim osob-jem. Slovo je bilo presrčno. Veliki knez prestolonaslednik se je cesarju zahvalil za srčni vsprejem. Dunaj, 14. novembra. Gospodski zbornici predstavljen novi podpredsednik. Novo-imenovani člani, mej njimi Pražak, storili so obljubo. Predsednik se spominja umrlih članov. Gospodska zbornica je vsprejela v vseh branjih v zmislu komisije gospodske zbornice zakon o odločitvi zemljišč v javne namene, izpustivši od poslaniške zbornice vsprejeti § 13. Pravosodni minister je zagovarjal zakon, kakor ga je sklenila zbornica poslancev. Dunaj, 14. novembra. Shod delavskega društva „Zukunft", radikalno krilo dunajskih ' delavcev, izrekel se je jednoglasno proti po- ! slednjemu bombnemu atentatu v Parizu in ! proti vsem takim hudodelstvom poslednjega časa. j Budimpešta, 14. novembra. Ker učni minister Csaky neče sprejeti ponudenega mu ' portfelja notranjih stvarij, sestava minister-stva še ni dovršena in bode treba še kaka : dva ali tri dnij. ; Rim, 14. novembra. Pri včerajšnjih | ožjih volitvah je voljenih 39 vladnih pristašev. 13 opozieijonalcev; iz osmih krajev izid še ni znan. Borglii je trikrat propal. Pariz, 13. novembra. Preiskava o poslednjem bombnem atentatu še nima nobenega vspeba V steklenicah, ki so jih našli pri Raabeju, ni bilo razstrelilnih snovij. iT ms r 31 ko: 10. novembra. Vincene Boucon, stolarjev sin, 4 meseee, Dunajski cesta 7, hripa. 11. novembra. Marija Godeše, brzojavnega paznika vdova, 73 let, Turjaški trg 6. plučniaa. — Lucija Anžič, delavčeva žena, 30 let,. Hradeckega vas 16, jetika. — Alojzija Homberrt, stotnikova žen*. 26 let. Špitalske ulice 9, jetika V bolnišnioi: 9. novembra. Marija Remškar, gostija, 58 let dysenterie. 10. novembra. Lorepc KoSok, dostač, 70 let, marasmus. I l | j i 8 5 i T ~~~ '" «e -¿m I ^zovan,, prrr ££ _ I g 7. u. ïjut. 740 5 6-0 i;rlbKr== 12 2. u. pop. 739 3 7 0 si svzh. „ 0'00 » u. zve'' 739 6 5 2 si. vzh. 7. u zjuc. 738 8 44 brëzv" obiaèno 13 2. a. pop. 738-7 6 0 si. vzh. „ 9. u zveti. 739 9 5-0 brezv. „ dex orednja temperatura obeh dni 6-0° in 51°, oziroma za 1*6 in l'O" uad normalom. Velika 50krajcarska loterija. Žrebanje Glavni dobitek j 4 O.000 goldinarjeT 467 5 Srečke a SO kr. priporoča: J. C. M A YER V Ljubljani. Cesar Fran Josipove jubilejne ustanove za uboge. V 2. dan decembra meseca je oddati mestne cesar Fran Josipove t jnbilejne nstanove namenjene mestnim revežem, ki ne dobivajo j redne podpore iz mestne ubožne zaklade. Teh ustanov je dvanajst: dve po 25 g Id. in deset po 20 gld. Prošnje za njih podelitev je 28. dnč t. m. vložiti pri mestnem magistratu. Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane, dne 12. novembra 1892. 544 1 Mlad trgovski pomočnik, kateri je skozi let služboval v mestu, a sedaj na deželi, vešč sloveunkega in nemškega jetika. izurjen m spreten prodajalec raeianega in maoufaktur-nega hlaga želi svoje mesto premeniti, bodisi v mestu ali ua deželi. — Ponudbe nai ne pošljejo na uredništvo „Slovenca". 530 7—4 Anton Upi v Ljubljani, v semeniškem poslopju za vodo priporoma se prečast. duhovščini in slav. občinstvu iz mesta in z dežele v 542 6—1 izdelovanje v saltov v sinili V in drugih enakih stvarij po najnižji oeni. Stanuje v StreliSkih ulicah 3. 10. novembra. Pri Maliču: Katz, Teni-pes, Kaiser, Bock, Stern, Mayer, trgovci; Sehmotzin-ger, potovalec, z Dunaja. — Hallina, Brias, trgovca, iz Prage. — Panier in Tiirei, trgovca, iz Trsta. — Smolej, tajnik; Eber, vojaški inten-dant, in Jank, iz Gradca. — Obreza in Komatar, notar, z Vrhnike. — Sehink iz Zagorja, — Gruntar iz Logatca. — Dusehak, trgovec, iz Budimpešte. — Ogorevc iz Celja. Pri Slonu: Kunvady , Mossman , Hofraan , Kulka, Rosenthal, Steiner, Berger, Fernbach, trgovci; Fling, potovalec, z Dunaj ■ - Seidl in lloffer, trgovca, iz Trsta. — Cuhn, trgovec, iz Strass-burga. — Punzman, z Go-renjeavstrijskega. — Berger z Reke. Izvrstna naložba kapitala. 114 zastavna pis gališkega zemljiško-kreditnega društva, ustanovljenega 1842.1. s cesarskim patentom z dne I. novembra 1841, pupilarno varna, davka in pristojbin prosta, torej prosta fatiranja. Vsprejenta jih avstro-ogerska banka. Ta zastavna pisma izdajajo se na prve hipoteko veleposestva z jamstvom vseh članov. Mestno in kmetsko posestvo je pri tem izključeno. Zastavnih pisem kro/.i za gld. 77.333.715, katera so vknjižena na posestvih v vrednosti 197.136.899 gld., to je 2516% vrednosti krožujočih zastavnih pisem, tako, da pride na 100 gld. v zastavnih pismih gld. 25160 pokritja. Ta zaitaVha pisma prodaja po dnevnem kurzu menjalnica delniške družbe Wollzeite1t?0, ,MERCUR£ 466 8-7 DUNAJ, Mariahilfers;r. 74 B. FRAN REISNER v Ljubljani, Poljanska cesta štev. 3 (na voglu), priporoča se prečast. duhovščini in si občinstvu v mestu in na deželi v po poljubnem kroju in najnižji ceni. — V zalogi ima tudi vže vsakovrstne narejene obleke. 541 6—1 I > ii it a, j « It a Jb o r z a,. Dne 14. novembra. Papirna renta 5%, 16% davka .... 97 gld. 40 kr. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 97 , 20 „ Zlata renta 4davka prosta.....114 „ 90 „ Papirna renta o%, davka prosta .... 100 „ 40 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 990 „ — „ Kred tne akcije, 160 gld........314 „ — , London, 10 funtov stri........119 „ 80 . Napoleondor (20 fr.)................9 „ 54 _ Cesarski cekini....................5 n 70 „ Nemških mark 100 ........ . 58 „ 90 Dné 12. novembra. Ogerska zlata renta ..... Ogerska papirna renta 5% ... . if, državne srečke 1. 1854., 250 gld. 5% državne srečke 1. 1860.. 100 srld. Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . Zastavna pismaavsfr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ 4»/,% Kreditne srečke, 100 gld. ... St. Genois srečke. 40 gld....... 112 gld. 95 kr. 100 140 152 186 96 100 191 63 4u 25 20 35 75 80 Ljubljanske srečke, 20 gld. . . i . . . — gld. — ftt. Avstr. rudočega križa srečke, 10 gld. , . 17 „ 25 Rudolfove srečka, 10 gld.......23 „ 35 „ Salmove srečke, 40 gld........63 „ 50 Windlschgraezove srečke, 20 gld.....