SDZPI IRSIP 29tečaj ev vsakogar Okusi Krasa dragocena priložnost za sodelovanje in promocijo Zakon 194: pogovor z ginekologinjo Irmengardo Schojer / SDZPI IRSIP ■ v^ÂrTâïprîrTî^iTj naložba ¿a t\o\Q 1G sa čp Liiojû prinodrTost Primorski ČETRTEK, 21. FEBRUARJA 2008 Št. 44(19.134) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Sloveniji se spriznanjem Kosova še ne mudi Rado Gruden Samostojno Kosovo je štiri dni po enostranski razglasitvi neodvisnosti že realnost, katero bo, kljub mnogim pomislekom in obvezni previdnosti, kmalu sprejela večina evropskih držav. To velja tudi za Slovenijo, ki je sklenila, da odločitev o priznanju nove balkanske države prepusti parlamentu. Slovenska vlada bo verjetno že danes izdelala konkreten predlog, kdaj pa bo o tem razpravljal državni zbor, še ni znano. Ali bo Slovenija priznala Kosovo ali ne, ni nobenega dvoma. Povsem razumljiva pa je tudi velika previdnost, s katero so se v Ljubljani lotili tega vprašanja. Stiki med Slovenijo in Srbijo so se v zadnjih letih močno okrepili. Še posebej tesni so na gospodarskem področju. Priznanje samostojnosti Kosova, ki je bilo stoletja z domovinskimi čustvi najbolj nabit del Srbije, lahko vsaj na začetku vse te stike močno zamaje. Zato je povsem normalno, da najglasnejša opozorila slovenski politiki prihajajo predvsem iz gospodarskih krogov, kot je tudi normalno, da se Sloveniji s priznanjem ne mudi preveč. Toda predolgo tudi ne bo mogla odlašati. Slovensko stališče v zvezi s kosovsko neodvisnostjo j e že dolgo znano, zato mora Ljubljana vzeti v zakup, da ta korak v Srbiji ne bo naletel na odobravanje. Kot trenutno predsedujoča država Evropski uniji pa lahko istočasno poskuša okrepiti prizadevanja za hitrejše približevanje Srbije Evropi. To bi morda lahko pomagalo, da se bodo v Beogradu čez določen čas sprijaznili z bolečim dejstvom, da Kosovo ni in ne bo nikoli več del Srbije. italija - Priprave na aprilske parlamentarne volitve Veltroni hoče mlade Program združene levice Težavna pogajanja med Demokratsko stranko in radikalci TRST - Odredba Občine zaradi prevelike onesnaženosti zraka Od danes popoldne prepovedan promet v Trstu TRST - Zaradi prekomerne onesnaženosti zraka je tržaški župan Roberto Dipiazza včeraj izdal odredbo o prepovedi prometa po mestnih ulicah, ki bo začela veljati od danes popoldne med 16. in 19. uro. Prepoved velja za vse avtomobile in motorje na bencinski in dizelski pogon, vožnja pa bo dovoljena za vozila na plinski pogon, javna prevozna sredstva, policijska, zdravniška in druga vozila s posebnimi dovoljenji. Na 8. strani RIM - Demokratska stranka je izdelala pravila za kandidature na aprilskih parlamentarnih volitvah, ki dajejo prednost mladim in ženskam. Walter Veltroni je iz kandidatne liste izključil 80-letnega Ciriaca De Mito, ki je zelo užaljen in je iz protesta takoj zapustil Demokratsko stranko. Iz politike se je vče raj umak nil Ar man do Cos -sut ta. Mavrična levica je medtem predstavila svoj volilni program. Njen premi er ski kan di dat Faus to Ber ti not ti je najavil, da bo ta program sedaj predmet demokratičnega soočenja med članstvo levičarskih strank. Na 7. strani Težave združene levice na deželni ravni Na 5. strani Slomak o programih RTV Slovenija v odnosu do zamejstev Na 6. strani Bruselj naklonjen namestitvi video kamer na goriški meji Na 16. strani Na goriškem robu nastaja ambiciozno konferenčno središče Na 16. strani V gradeški laguni utonil ribič iz Vidma Na 17. strani SUROVINE - V Rimu napovedali znižanje trošarin na bencin V New Yorku nafta sinoči do rekordne cene 101,32 dolarja NEW YORK - Po torkovem rekordu, ko se je cena za sod surove nafte povzpela čez 100 dolarjev in dosegla 100,10 dolarja, je sinočivNew Yorku dosegla nov zgodovinski rekord 101,32 dolarja. V zadnjih treh letih se je cena soda nafte podvojila, analitiki pa napovedujejo nadaljno dražitev, ki bi lahko do konca leta ceno nafte potisnila do 120 ali celo 150 dolarjev. Vzporedno s surovino se seveda dražijo tudi naftni derivati, kar se v Italiji dogaja z bliskovito naglico. Da bi preprečili nove verižne podražitve pogonskih goriv, je vlada za prihodnje dni napovedala znižanje trošarin. nabrežina Okrogla miza o usodi Krasa in obnovi KGS NABREŽINA - V dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini je bila včeraj popoldne okrogla miza, ki jo je priredila SKGZ na temo »KGS in razvoj teritorija: beseda javnim upraviteljem in stanovskim organizacijam«. Srečanja se je udeležilo mnogo ljudi in so se kar vrstili posegi. Skupna ugotovitev je bila, da je za upravljanje in razvoj Krasa kot celote vsekakor nujna ustanovitev institucionalnega telesa, pa naj bo to KGS ali kaj drugega. Bistvo je, da bo to povezovalni člen občin in sploh ljudi na kraškem območju. Na 9. strani Režiser: IVICABULJAN danes 21. februarja, ob 20.3(j predstava je odigrana v hrvaščini in ima italijanske in slovenske nadnapise predprodaja pri blagajni SSG od ponedeljka do petka z umikom 10-13 /17-20 brezplačna telefonska številka 800 214302 (samo Iz Italije) ali +39 040 362542 Vladimir Klanjšček SLIKE še do 27. februarja 2 Sreda, 20. februarja 2008 MNENJA, RUBRIKE / GLOSA Orwellov roman 1948 Jo2e Pirjevec Pravzaprav bi moral ta teden komentirati dogajanje na Kosovu in v Srbiji, saj je brez dvoma osamosvojitev bivše avtonomne pokrajine zgodovinsko dejanje. Toda, ker se še nista polegla moja jeza in ogorčenje zaradi tega, kako so v Italiji proslavljali »dan spomina«, dovolite, da se vrnem k tej tematiki. Ko sem prišel iz Prage, sem izvedel, da je bilo v državi kar 250 manifestacij in da so se tem pridružile še mnoge druge v tujini, kjer obstajajo istrske emigrantske skupnosti. Zvedel sem tudi o poskusu gospoda Lacote in njegovih somišljenikov, da istega dne obiščejo »fojbo« v kraju Roditti (Rodik) in tam organizirajo žalno slovesnost, kar pa je slovenska policija preprečila, ker njeni pobudniki niso imeli potrebnega dovoljenja. Tretji kanal italijanske vsedr-žavne televizije je poročal v poročilih o incidentu kot o pomembnem dogodku, kar še potrjuje moje prepričanje, da je šlo za premišljeno izzivanje, katerega cilj je bil netiti medetnično napetost v našem prosto ru. Ob tem ugotavljanju se mi je v vrnil v spomin pasus iz uvodnega poglavja znamenitega romana 1948, v katerem je angleški pisatelj Orwell takoj po vojni podal vizijo totalitarne družbe. Ena od njenih značilnosti je tudi ta, da sili svoje podanike k vsakodnevnima »Minutama Sovraštva«. Ob tem ugotavljanju se mi je vrnil v spomin pasus iz uvodnega poglavja znamenitega romana 1948, v katerem je angleški pisatelj Orwell takoj po vojni podal vizijo totalitarne družbe. Ena od njenih značilnosti je tudi ta, da sili svoje podanike k vsakodnevnima »Minutama Sovraštva«, ki jima mora prisostvovati na delovnem mestu celokupen kolektiv. Ljudje se zberejo v dvorani pred velikim televizijskim ekranom in ko posedejo, se Sovraštvo začne. Kot ponavadi se na ekranu pojavi obraz Emanuela Goldsteina, sovražnika ljudstva, ki je bil nekoč eden najpomembnejših voditeljev Partije, a jo je pred davnimi leti izdal in zbežal v sosednjo Evrazijo. Da bi ne bilo dvoma o režimu, ki ga Goldstein zastopa, ko- raka za njegovo glavo v neskončnih četah evrazij-ska vojska - vrsta za vrsto krepkih mož z neizrazitimi azijskimi obrazi. »Preden seje Sovraštvo trideset sekund nadaljevalo, je polovica ljudi v sobi nekontrolirano začela vpiti od besa. Samozadovoljni, ovci podobni obraz na ekranu in za njim grozeča moč evrazijske armade sta bila preveč, da bi ju bilo mogoče prenašati...V drugi minuti je Sovraštvo doseglo višek. Ljudje so poskakovali na mestu in vpili na vse grlo, zato da bi preglasili blazni meketajo-či glas, kije prihajal z ekrana...Najstrašnejše o »Dveh Trenutkih Sovraštva« ni bilo to, da si bil prisiljen odigrati določeno vlogo, temveč to, da se sodelovanju ni bilo mogoče izogniti...Ogabna ekstaza strahu in maščevalnosti, sla po ubijanju, mučenju, razbijanju obraza s kladivom - tako se je zdelo - je tekla kot električna struja skozi celo skupino ljudi in posameznika tudi proti njegovi volji spremenila v vpijočega norca. Poleg tega pa je bil bes, ki si ga čutil, abstraktna brezciljna emocija, ki jo je bilo mogoče preusmeriti z enega objekta na drugega kot pramen reflektorja...« Zveni znano? Zadnja leta doživljamo »dan sovraštva« vsakega 10. februarja, ki v imenu spomina na objektivno dramatične trenutke v slo-vensko-italijanskih odnosih teži k temu, da prepriča italijanski narod o ge-nocidnosti »slovanskih« sosedov. Gre za operacijo, v katero so vpleteni najvišji organi oblasti in najpomembnejša sredstva javnega obveščanja, slonečo na izkrivljeni interpretaciji zgodovine. Pred leti, ko je bilo objavljeno Poročilo o skupni preteklosti, ki so ga izdelali slovenski in italijanski intelektualci, je minister DAlema opravičil to, da ga Farnesina ni objavila, z navidez razsvetljeno ugotovitvijo: »Nočemo imeti uradne zgodovine.« Izkušnja zadnjih let je dokazala, da nočejo imeti zgodovine, ki bi bila kolikor toliko objektivna, temveč takšno, ki naj bo v skladu s stereotipom o »slovanski nevarnosti«, še več, o zločinskem spreminjanju meja na račun nemočne Italije. O dejanju, ki po mednarodnih pravnih standardih ne more zastarati. In kar je najbolj vznemirjujoče: na to provokacijo v Ljubljani nihče noče odgovoriti. VREME OB KONCU TEDNA V nižinah bo še naprej stagniral vlažen zrak Darko Bradassi Srednjevisoki sloji ozračja so se v zadnjih dneh segreli. Ozračje se je otoplilo v povprečju za kakih 5°C, temperature so se tako izpod dolgoletnega povprečja pomaknile v normalnost. Predvsem v nižinah in ob morju se je ob stanovitnem ozračju zaradi hladnega prizemnega zraka in ob pomanjkanju močnejših vetrov povečala vlaga, medtem ko je v gorah prevladovalo sončno vreme. Najhladnejši zrak je po predvidevanju dosegel naše kraje preteklo nedeljo. Obsežna masa polarnega zraka, ki je dosegla Balkanski polotok, je po pričakovanju vplivala tudi na vreme pri nas. Radiosonda iz Campoformida pri Vidmu je v nedeljo v prostem ozračju na višini 1613 m namerila najnižjo temperaturo -11,7°C, nič-ta izoterma pa se je spustila do morja. Temperaturne vrednosti so v primerjavi s preteklim tednom padle za dobrih 10°C. Zadnjič se je temperatura na tej višini spustila tako nizko ob koncu februarja 2005. Ohladitev je bila izrazita tudi v prizemnih slojih. Najnižje temperature smo beležili v nedeljo in v ponedeljek zjutraj, ko ni bilo več burje. Deželna meteorološka opazovalnica ARPA-OSMER je v Zgoniku namerila najnižjo vrednost -6,7°C, v Koprivnem -6,6°C, v Červinjanu -7,3°-C, v Čedadu -5,1°C, na Višarjah -15,1°C in na Trbižu -13°C. Zaradi brezvetrja so bile temperaturne razlike tudi v bližnjih krajih ponekod kar občutne. Po skoraj dveh letih je živosrebrni stolpec padel pod ničlo tudi ob morju, meteorološka postaja AR-PA-OSMER je v nedeljo zjutraj na pomolu Bandie-ra v Trstu namerila najnižjo vrednost -1,9°C. V prizemnih slojih se v teh dneh zadržuje še raz-me roma hla den zrak, ven -dar bo iz dneva v dan postopno topleje, ob koncu tedna pričakujemo čez dan občutno višje temperature. V noči na nedeljo in v nedeljo dopoldne smo beležili tudi izredno visok zračni pritisk, ki je ponekod presegel zgodovinske rekorde. Središče solidnega anticiklona se je pomikalo ravno v naši bližini, zračni tlak je tako, tudi zaradi zelo mrzlega in gostega zraka, ki se je zadrževal nad nami, povečini presegel 1045 hPa, ponekod se je približal kar 1047 hPa. To so zelo visoke vrednosti, dovolj da pomislimo, da je srednji zračni tlak 1013,2 hPa in da že pri 1030 hPa govorimo o solidnem anticiklonu. Mnogi analogni barometri niti ne predvidevajo vrednosti preko 1040 hPa. Zaradi zelo visokega zračnega pritiska je bila tudi gladina morja izredno nizka. Oseka je bila zelo izrazita, morje je bilo med oseko za približno 1 m nižje od povprečne gladine. Vremenska slika se v prihodnjih dneh ne bo bistveno spremenila. Nad osrednjo Evropo se bo zadrževal soliden anticiklon s postopno toplejšim zrakom, zato bo vreme stanovitno in razmeroma statično. V nižinah in ob morju bo še naprej povečini stagniral razmeroma vlažen zrak, le občasno bodo ponekod možne prehodne delne razjasnitve. Več sončnega vremena pa bo v gorah, kjer bo tudi razmeroma toplo. Po vsej verjetnosti se bo v prihodnjih dneh v nižinah povečala stopnja zračne onesnaženosti. Na sliki: v noči na nedeljo je zračni tlak v Boljuncu dosegel 1045,6 hPa SEZNAM DAROVALCEV ZA OBNOVO BOLNICE FRANJA Pred časom smo že objavili prve sezname z imeni darovalcev za obnovo partizanske bolnice Franja (na posnetku Kroma razdejanje po lanski jesenski ujmi). Danes objavljamo naslednji seznam darovalcev: Maria Žagar, Marco Hussu, Anica Daneu, odvetniška pisarna Primožič, Maria Pahor, Matija Cej, Vili Prinčič, Mitja Rupel, Teresa Valentinčič, Andrej Jarc - Leda Cumini, Luciano De-vetak, Antonio Volčič, Paolo Gregorič, Stojan Spetič in Bruna Zorzini, ZSŠDI, Jože Jarc, Bruno Gravnar, Društvo slovenskih lovcev - Doberdob, Carlo But-kovič, Miroslav Buzin, Ašd Sokol, Mirko Štoka, družina Peter Žerjal, Jana Martelanc - Peter Štoka, Modra Šte-fančič, Carlo Gregori, Damiano Žerjal, Indules S.R.L., Josip in Vesela Starc, At-tilio Frizzati, Aldo Ciak - Igor Ciak, Mario Kofol, Paolo Košuta, Mario Prašelj in Sonia Pieri, zbor Pod lipo iz Barnasa, Igor Petaros, Pavel Volk, Samo Fer-luga, Vesna Bizjak, D. Crisma, G. Krečič, Ramiro in Dragica Blaževič, Al-joša Žerjal, Alenka Colja, Tatjana Čač, Bruna Mahne, Miroslav Žigon, Sandro Pertot, Dario Cupin, Sergio Fornasaro - A. Kravanja A217, Martin Rustja -Jasna Simčič, Sonja Regent, Laura Silvin Santon, družini Švab in Pangerc, Katja Turk, Hektor in Neva Jogan, Milena Bolčič Rika in Magda Kuret, Majda Mahnič, Drago in Milena Bolčič, Denis Merlak in Katja Malalan, Silvano Ciuk in Majda Mihačič, Marino Pečenik, Vasilij Guštin, Dragomir Ko-vačevič. Kraus Edi, Aurora Viaggi SRL, Čuk Igor in Sancin Sergij z družinama ter Sancin Pavla, Škabar Irma in Kraus, Succi Stojan, Zadružna kraška banka Opčine, Pečar Jana in Florenin Igor, Su- seli Mario, Kocjančič D. in Kocjančič F., Pahor Federico, Milič Mario, SKD Ce-rovlje Mavhinje, Družina Gregori Renato, ANPI - VZPI Sekcija Kontovel ob 60.letnici spomenika, Milič Giovanna, Gergolet Peter, SKRD Tržič - Ronke, Guštin Stano, Grgič Roza, Prispevek openskih 70-letnikov, Kovačič Adriano SImoneta Zvonimir - Blažina Tamara, Ukmar Edoardo, Ukmar Loredana, Semec Marija, Seražin Maria in Guštin Egon, Marc Emil z družino, Ka-pič Kozina Serena, Vatovec Leopold, Caharija Mario, Caharija Silvano, Cia-ni Nedo, Danieli Mario, Pertot Giusto, Ban Ivan, Danev Elvia, Castellani Egi-dio, Blažina Angel, Germi Mirella, Starec Magda in Tavčar Vojimir, Kapun Miranda, Tovariši iz Bazovice, Furlani Liliana, Gerk Franc, Košenina Maria, Nada in Uča Gasperšič, Pertot Magda, Košuta Zmagoslav, Ladi in Joška, Družini Babiero in L. Jagodic, Vida in Dario, Bivši ranjenec Viljem, Družina Valentino, Lidia in Max Kralj, Janka in Družina, Družini Cante, Batti Mario, Družina Parovel Zoran, KD Slovan Pa-driče, Možina Savina vd. Malalan, San-cin Marta, Rossi Davide Milan, Pavlica Paolo, Prof. Gilberto Vlaic, SKD Bar-kovlje, Rozajanski Dum, Grgič Svetka in družina, Drnovšček Valentina, Kreševič Sergio in Sigulin Kreševič, Čok Ljubo, Pavlin Marta, Sancin Kristina, Budin Sergio, Valetič Federica, Križmančič Alojz, Tomšič Giovanni, Klanjšček Adriana in Lutman Milovan, Čotar Albino in Čotar Boris, Fiegl Vla-dislao, Klanjšček Adriana in Lutman Milovan, Ferletič Carlo, Armani M. Armani F. Azzolin F., Božič Floriana in Pregarc, Košuta Miroslav in Marta, Švab Igor, Puntar Adriano, P.D. Slovenec, Čebulec Milan, Kulturno društvo Rečan, Vuga dr. Andrea, Kozlovič Paolo, Meula Mario, Milič Maria, Širca Giuseppe, Sossi Ivo, Purič Emilio, Bir-sa Milena vd. Peric. Jutri popoldne (ob 14. uri) po La 7 filmski kolosal Bitka na Neretvi Jutri ob 14. uri bo TV La 7 predvajala koprodukcijski film Bitka na Neretvi, ki je posvečen eni največjih bitk na jugoslovanskih tleh med drugo svetovno vojno. V začetku leta 1943 so nemški okupatorji po Hitlerjevem nalogu pričeli z vojno operacijo Weiss, s katero so želeli uničiti partizanske enote. Partizane z vrhovnim štabom in 4500 ranjenci so Nemci obkolili v dolini reke Neretve. V na videz brezizhodnem položaju se je komandant jugoslovanskih partizanov Tito odločil, da poruši še edini obstoječi most in onemogoči prehod čez reko nasprotniku, ki je že prerazporedil svoje enote na drugo stran. V eni noči so partizani poleg porušenega mostu zgradili novega in tako omogočili rešitev vrhovnega štaba s Titom in ranjenci. Film, ki bi moral leta 1970 dobiti oskarja, je za mnoge še danes najboljši vojaški film na svetu. Igralska zasedba je izvrstna, v filmi pa so nastopali takrat najboljši jugoslovanski igralci in igralke, pomembne vloge pa so imele tudi velike filmske zvezde iz drugih držav. Dovolj je, da omenimo, da v filmu igrajo Ljubiša Samardžic, Boris Dvornik, Velimir Bata Živojinovic, Pavle Vujisic, Milena Dravic, Yul Brynner, Orson Welles, Franco Nero, Lojze Rozman, Sergei Bondarchuk, Anthony Dawson, Curd Jurgens, Sylva Ko-scina, Hardy Kruger, Oleg Vidov, Demeter Bitenc, Miha Baloh, Špela Rozin in Fabijan Šovagovic, pa je jasno, za kakšen filmski kolosal gre. Film je režiral Veljko Bulajic. PISMA UREDNIŠTVU Dogovor Jus Kontovel Občina Trst Peter Močnik pravi, da se globoko motim, kadar trdim, da je glasoval proti parkirišču na Kontovelu, kadar je glasoval proti dogovoru Jus Kon-tovel-Občina Trst. V letih pred dogovorom je Tržaška občina kot izredni upravitelj jusarskih zemljišč unovčila 435000 evrov. Ta denar je bil dejansko zamrznjen, zaradi inflacije je zgubljal na vrednosti in ne Jus Kontovel in niti občina nista imela od tega nobene koristi. Dogovor je ta denar odmrznil. Čedna vsota 175000 evrov se je zlilo v blagajne Jusa Kontovel in ne pomnimo, da bi tržaški občinski svet, kdaj prej odredil tako pomembno vsoto denarja neki slovenski privatni ustanovi za svoje delovanje. ( Tudi za morebitno tožbo proti občini, če bo vztrajala z nomadskim kampom ). Ostalo, 260000 evrov, smo iz zmrzovalnika prenesli na občinski proračun za parkirišče na Kontovelu. Postopek je v teku. Brez dogovora ne bi imeli ničesar, če se motim, pa bobo odločali volivci. Stefano Ukmar IÎEGIOHE AUTONOMA FKlJILl VÏNEZ1A CiIUL'A jttfúiMttA lmjV.M ruù J.W.'jJ LU hw dUjWJ tiimf ' n mw^Wii MiUv/tf-n-onippotafe .M-1- :iïiivn IB Hbjiinjnilbj m imhv.kt fMS OBIETTIVO F E l U l l V | N I î I A C I U L E A Konkurenčnost in Zaposlovanje PraQtùvn CrJj tJJusrctir/fn v ikoHanHka ht ïotiùlno pamai rtgl/am i ufukturnim! raJa Htmr m a Mnadvat teza peacm-ça QYiednotttyo ozemlja s pamaijo £vrapifaUnije-, program >Î {MifJ^Jv feNft JPOO - JOÎÎ- tedaj, ftii /nw rfd kM JOiJt hj™ p.rHM!,'.' h Jtanfcrerihrmu irtnjanju, t j je uuntfjrno v rasji. Jh™Hi>o drj'a*jtt»rr inOvaiija, psrnoï tehnologije m rvnarmi Hit keifRùr'^yT^'noir. ÙpBOthnt FiOQram ■■KCvlAlirvriir^yii m Zaposlovanji'}e teme^rnp/i^.û/ttsJteflodoprupivkovlzivropik\b S (n fit urnih ikladovza abdabir c*rf irttr lOQ? da kla 1013, Fotîîwi^ kfajska irajinfl tio tahko : priloMaitini kijih nudi' flflfl promoviialo isvajanje fEev-jrnnH prûjektav i'fraliûi lirclcikc ratvojne uimtiitv* i tlljent podpiranja detolneça lîoip^ont ki bodv itiaint-iTH > deli (n î™ t lVjH t iV>t oçaài i (rafifr^iniwîi nadilavni In mednarodni ravni- Piipritttnl pwegl RRP Fuitanijf /idij'iif VriJu.nf opredeljeni ir 6 Prednostnih nalagab. 7a programi' kù obdobje 1007-20 fi je b>\o dodeljenih 303.QQl.i23 tvrav, pO«\iàviff1>b rtltfJ: i'tiifnûsMjr nûiûijif I - IftOVaiijQ, JÛ1H-kavarne, prenos (eftn&Toptf fniNNÎifiniir™ l3S.Q00.0GQivrav. Qlirpnw Ji6*- prrfguNTiifi PHrifridjritfl tt - Qtotfsfcfr vidrJnosi etrov, orirftni.i ptogroma; Pred- nOifiNt naiotjo IN - DoUapnoir 4Ù.0ÙQ.ÙÙ0 evrov, otirvrna 13% jirftÇritrtU- PridfiOitftH rt[)r&Jit IV - TttilMlitlnl tûZVty -40.000.000 tviev, oiiromfl pffl^raffm.- ndtogci V - iiKigijp JS.OÎT.J^S mov. Miroma f£5ifr grarmi;Prednostna naloga Vi - lehminapodpora li.UÛ.Ù'iA (VWr oSirûmû J'fe pr&Qrann. ipluiii Ciifl Operativnega rt-^ikhlHjiVltflHl |ii r 0 r|- r 11-1 r i ù .Ki/lM/rer^^ritiST \f\ Zapjt* U> kitfUtev iwnfrif/iPiwîiriJCifiOîî^ i^nwfrioirjw natogo 4 pw-fTKKfJjVj ynisinmii tPitdnmtfw neresni ¡11 naiwi praajrlnvga tektor/a in t:\!o ■ p 111 vavditoriumu Deželne palačeFJK fLIlica Sabbadini, - Videm) Program: Ob 14.00 uri Registracija udeležencev. Pozdravni nagovor oblasti Ob 14.30 uri Pričete k del z uvodom mode r«i terja Ob 14.40 urj Priložri os ti financiranja, ki jih pon uja Cilj Konkuren Čnos t Ob 15.00 uri Izvajanje odstopanja iz čiena 37 3c v programskem obdobju 2007-2013 Ob 15.20 uri Priložnosti financiranja v s klopu Cilja Teritorialno sodelovanje: pro- grami medregionalnega in mednarodnega sodelovanja Ob 15.40 uri Priložnosti financiranja v sklopu afja T^ritoriofno sodelovanje: operativni program Italija-Avstrija Ob 16.00 uri Priložnosti financiranja v sklopu Cilja Teritorialno sodelovanje: opera tivni program Italija-Slovenija Ob 16,20 uri Priložnosti financiranja v skiopu teritorialnega sodelovanja: Program tezmejnega sodelovanja t PA CBCAdriatk O b 16.30 u ri Zaključek pos veta TRGOVINA TURIZEM lE.amf OBRT 4 Četrtek, 21. februarja 2008 GOSPODARSTVO evropski projekti - V ponedeljek v Trstu posvet o energetskem trgu Zadnje dejanje projekta LexALP je posvečeno energiji Srečanje v okviru Alpske konvencije prirejata Dežela FJK in tržaška univerza TRST-V okviru projekta LexALP ' " ^ ^V^lSc^^ii^riS^Vi ¿HPfSV (Legal Language Harmonisation System for Environment and Spatial Planning within the Multilingual Alps) prireja Dežela Furlanija-Julijska krajina s sodelovanjem tržaške univerze posvet o novih mejah energetskega trga in o energetski zakonodaji držav članic Alpske konvencije. Posvet bo v ponedeljek, 25. februarja ob 15. uri v zborni dvorani poslopja H3, Trg Europa 1. S tem posvetom se bodo končale aktivnosti projekta, ki je bil financiran po evropskem programu Interreg IIIB Alp ski pro stor in pri katerem sta kot italijanska partnerja poleg Dežele FJK sodelovala še ministrstvo za okolje in departma za deželne zadeve in lokalne avtonomije pri predsedstvu vlade. Namen posveta je obravnavati teme energije v okviru cilja, ki si ga je zastavila Alpska konvencija: priti do takih načinov proizvodnje, distribucije in uporabe energije, ki bodo prijazne do narave in krajine, in spodbujati ukrepe za energetsko varčevanje. V Ta okvir se vključuje desetletni proces liberalizacije trgov elektrike in plina, po zaslugi katerega so številni evropski državljani začeli uživati sadove povečane konkurence, ki so se pokazali v obliki boljše kakovosti storitev in večje varnosti. Proces razvoja resnično konkurenčnih trgov pa je kljub dobri volji še da leč od do kon čanja, saj pre več dr žav -ljanov in podjetij še nima prave možnosti za izbiro dobavitelja. Razlog za to je razdrobljenost trga zaradi državnih meja, svoje pa prispevata tudi znatna vertikalna integracija in močna tržna koncentracija. Konkurenčen in učinkovit trg na področju električne energije in plina je eden od pogojev za boj proti klimatskim spremembam. Samo na osnovi dob rega de lo vanja tr ga je na mreč mo -goče razviti učinkovit mehanizem izmenjave izpustov in industrijo obnovljivih energij, kar je pogoj za dosego cilja, ki ga je odobril Evropski svet, in sicer zagotoviti, da bo EU vsaj 20-odstot-ni delež svoje energetske porabe do leta 2020 pokrila iz obnovljivih virov energije. Na tr žaš kem posve tu bo sode lo -vala vrsta izvedencev in univerzitetnih docentov, ki bodo analizirali energetske teme v okviru Alpske konvencije, zakonske vidike liberalizacije trgov in jezikovno usklajevanje pravne terminologije, kije bilo izvedeno v okviru projekta LexALP. Alpski lok iz ptičje perspektive arhiv eu projekti Posvet kot zadnje dejanje projekta OTIS TRST - V dvorani Tessitori na sedežu deželnega sveta na Trgu Oberdan v Trstu bo danes posvet, s katerim se končuje projekt Čezmejnega italijansko-sloven-skega observatorija za pristaniška območja v Trstu, Tržiču in Kopru (OTIS). Projekt je bil zastavljen v okviru evropskega programa Interreg IIIA Italija-Slovenija v programskem obdobju 2000-2006, partnerja pa sta bila departma za zgodovino in umetnostno zgodovino na tržaški univerzi in Pomorski muzej Sergej Mašera iz Pirana. Koordinatorja projekta, ki je multidisciplinarno analiziral čez-mejnost z vidika pristaniških dejavnosti, sta bila docenta na tržaški univerzi Tullia Catalan in Sergio Zilli. Analiza se ne spušča v tehnično, politično in zgodovinsko razpravo o pristaniščih, ampak se vrača k virom, k dokumentaciji in izvirni razpravi. inovativnost V Vidmu še na ogled hiša prihodnosti VIDEM - Na videm skem sejmišču se do nedelje nadaljuje razstava stanovanja prihodnosti, Quality Life Hous, ki je bilo ena največjih privlačnosti letošnje izvedbe salona znanja in inovativ-nosti InnovAction 2008. V paviljonu 6 si ga je mogoče brezplačno ogledati od 9. do 18. ure, vhod pa je na zahodni strani sejmišča v Torreanu di Martignaccu. Stanovanje prihodnosti, opremljeno z najsodobnejšimi tehnološkimi napravami in sistemi, ne da bi pri tem zanemarjali udobnosti in estetike, je dosežek znanja in sposobnosti Furlanije-Julijske krajine, saj je nosilec projekta Do-motica F VG tržaški AREA Science park, sodelovali pa sta obe deželni univerzi, tehnološka parka v Vidmu in Pordenonu in okrog 40 podjetij s področja robotike, visoke tehnologije, gospodinjskih strojev in stanovanjske opreme. novi prostori - Na vogalu ulic S. Francesco in Palestrina Frizerski salon Rocco, pojem prijaznosti in kakovosti TRST - V ulici San Francesco, na vogalu z ulico Palestrina, je že decembra začel delovati nov, prostoren frizerski salon za ženske in moške, ki ga upravlja znana frizerka Maura Ro-manelli. Pravzaprav se je salon le preselil iz manjših prostorov zraven Tržaške knjigarne, kjer je deloval več desetletij (vse od leta 1966) in je bil za vso okolico prava institucija. Pred Mauro ga je vrsto let z veliko profesionalnostjo upravljal Rocco Roma-nelli, po katerem je salon tudi dobil ime. Rocco se j e leta 2000 upokoj il, vodenje kolektiva (na fotografiji Kroma) pa je prevzela hčerka Maura, ki nadaljuje solidno družinsko tradicijo. Salon Rocco je v novih prostorih znatno obogatil svojo ponudbo z nego nohtov na rokah in nogah, sicer pa slovi tudi po veliki prijaznosti kolektiva. Maura Romanelli je poleg tega aktivna v stanovskem obrtnem združenju Confartigianato, kjer je 13 let tudi deželna predsednica sektorja. AMERIŠKI DOLAR 1,4656 € -0,58 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 20. februarja 2008 Odlok o tokaju objavljen v uradnem listu RIM - V uradnem listu je bil včeraj objavljen ministrski odlok o dvojnem poimenovanju furlanskega to-kaja, in sicer Tocai Friulano za rabo na domačem trgu in Friulano za prodajo na tujih trgih. Ministrski odlok, ki je bil dolžnostna poteza vlade po razsodbi deželnega upravnega sodišča v Laciju, bo veljal prehodno do objave razsodbe sodišča EU. Javor Pivka lani z dobičkom PIVKA - Skupina Javor je lani ustvarila 51,45 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 880.520 evrov čistega dobička, matična družba Javor pa je dosegla 41,66 milijona evrov čistih prihodkov in 182.610 evrov čistega dobička. Obe sta presegli načrtovane in bistveno izboljšali poslovne rezultate, so navedli v družbi. Čisti prihodki od prodaje skupine so se lani v primerjavi z letom prej zvišali za 3,5 odstotka. Skupina je dosegla 880.520 evrov čistega dobička, medtem ko je leta 2006 poslovala z izgubo v višini 353.973 evrov. Družba Javor pa je lani zabeležila 182.610 evrov čistega dobička, medtem ko je predlani beležila izgubo v višini 647.145 evrov. Za Pivko perutninarstvo lani mešano leto PIVKA - V Pivki perutninarstvu so leto 2007 označili za turbulentno in dokaj ugodno leto; povečali so proizvodnjo piščančjega mesa, a beležili zgodovinski skok cen surovin za krmne mešanice. V družbi pričakujejo, da bodo čisti prihodki od prodaje znašali 26 milijonov evrov, kar je 13 odstotkov več kot predlani. Načrtovani dobiček so sicer presegli, vendar pa z lanskim finančnim rezultatom niso docela zadovoljni. Najbolj so zadovoljni s prodajo piščančjega mesa, na tujih trgih pa so rast prodaje zabeležili v segmentu svežega piščančjega mesa in konzerv. Za letošnje leto v družbi napovedujejo, da bo zahtevno, predvsem zaradi drastičnega dviga cene osnovnih surovin, energentov, večjih stroškov dela in ostalih stroškov. Kljub temu za letos načrtujejo 16-odstotno rast prihodkov, pri čemer želijo okrepiti rast na tujih trgih. S pomočjo investicije, ki bo znašala 1,35 milijona evrov, pa načrtujejo optimizacijo proizvodnje. valute evro (povprečni tečaj) 20.02. 19.02. ameriški dolar japonski jen 1,4656 158,32 10 4697 1,4742 158,64 10 5523 kitajski juan ruski rubel 36,0520 7,4536 36,1580 7,4555 Ual 1 jlVa M ICJ britanski funt O/^HCKS bfAna 0,75440 93196 0,75550 93164 JVCUJKCI MUlla norveška krona 7,8770 25,290 7,8605 25 319 LOM M UI Id švicarski frank estonska krona madžarski forint nAUCKI 7 At 1,6116 15,6466 265,87 3,5835 1,6123 15,6466 263,57 3,5682 UUIliM ¿.1UL kanadski dolar avctrakl^i nAlar 1,4899 1 6031 1,4836 1,5984 CIVJLI CIIJM UUICII bolgarski lev rArni in^Ki IA\/ 1,9558 3,6556 1,9558 3,6353 IUI 1 IU1 IJM ICV slovaška krona lif/*\\/<:Ki litac 33,177 3,4528 33,051 3,4528 IILUVJM I I LCli latvijski lats ICKI rpa 0,6964 2,5523 0,6967 2,5480 Ul Cl£.IIJjp.l Itrcll islandska krona ti lira 98,81 1,7780 98,42 1 7565 LUI jIVCI 11! O hrvaška kuna 7,2840 7,2815 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 20. februarja 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 3,1175 3,07813 3,01938 2,875 LIBOR (EUR) 4,18 4,36438 4,3725 4,37125 LIBOR (CHF) 2,63833 2,78 2,8075 2,83 EURIBOR (EUR) 4,18 4,366 4,371 4,372 ZLATO (999,99 %%) za kg 20.613,81 € +353,86 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 20. februarja 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 38,69 imtttdci iddda 3 /1 qo +2,11 -0 71 KRKA 1 1 IKA KOPER 106,70 +0,57 LUKA KOPER MERCATOR MERKUR 70,35 323,05 -1,19 +2,13 +0 13 MERKUR PETROL TELEKOM SLOVENIJE 400,00 400,00 696,93 307,59 +3,11 -1,50 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 AERODROM LJUBLJANA 124,25 DELO PRODAJA 29,00 ETOL -ISKRA AVTOELEKTRIKA 52,00 ISTRABENZ 92,40 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 37,80 MLINOTEST -KOMPAS MTS -NIKA -PIVOVARNA LAŠKO 87,11 PROBANKA -SALUS, LJUBLJANA -SAVA 571,54 tcdh/lc r atc7 -1,00 +1,66 +1,20 -0,40 -0,01 +3,57 ŽITO 269,50 +1,64 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 20. februarja 2008 -0,81 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,7325 8,415 -0,38 -0,50 -1 38 AILANIIA BANCA ITALEASE RAMICO POPOLARE 22,22 6,6 1245 -3,51 -1 67 BANCO POPOLARE BCA MPS BCA POP MNAMIO 3,045 -1,49 -1 49 BCA POP MILANO EDISON ENEL 7,955 1,855 +6,61 ENI FIAT 7,34 22,8 1483 -2,33 -1,47 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI 20,51 -0,38 -0,29 -1 68 FONDIARIA-SAI GENERALI IFIL 28,09 28,13 -0,67 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 5,375 4,525 -0,65 -0,22 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 23,76 17,96 -0,63 -1,70 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,965 13,01 -1,14 -1,10 PIRELLI SAIPEM SAIPEM 2,39 0,6755 26 1 -1,16 -0,88 -1 95 SNAM RETE GAS STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TENARIS TENARIS 4,3725 8,295 1,736 12 95 -0,17 -1,00 -2,69 TERNA UBI BANCA UBI BANCA 2,77 1649 +1,10 -0,72 UNICREDITO 4,93 -1,10 +0,63 ■ SOD NAFTE ■ 99,85 $ +0,15 IZBRANI BORZNI INDEKSI 20. februarja 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 9.799,54 2.162,10 +0,88 sbii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 6.234,88 116,87 +0,99 -0,64 +0,07 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS Ranjaluka 4.126,80 2.357,70 +2,31 -0 11 Dll\J, Dal llaiutva FIRS, Banjaluka Reley 15 Beograd 5.275,55 2.106,86 +0,02 -0,76 DCICA 1 J, L>0_iylaU SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje z.. 1 uu,ou 1.111,85 5.560,37 28.350,19 7.185,46 -0,96 +0,38 -1,02 +2,71 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.427,26 1.787,45 +0,73 +1 28 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FT^F mn I nnrlnn 1.360,03 1.453,42 6.899,68 +0,83 +0,52 -1,47 -1 23 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 5.893,60 4.812,81 3.945,83 -1,49 -0,64 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.569,8 3.758,47 -0,54 -1 23 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 13.310,37 3.026,83 23.590,58 4.567,03 17.617,60 -3,25 -2,30 -2,21 -2,09 -2,53 / ALPE-JADRAN Četrtek, 21. februarja 2008 5 dežela - Priprave na aprilske volitve Mavrična levica ima program, nima pa še simbola in list Med kandidati tudi tajnik CGIL Colussi? - Precej različna gledanja v SKP TRST - Združena levica bo Ric-cardu Illyju danes predstavila skupne programske točke za aprilske volitve, nima pa še simbola in posledično tudi ne kandidatnih list. Trenutno torej še ni gotovo, če bo na glasovnici sploh skupni simbol Mavrične levice, za katerega imajo dvome zlasti v Stranki komunistične prenove. Stojan Spetič (SIK), Giulio Lau-ri (SKP) in Gianni Pizzati (Zelena lista) so se vsekakor potrudili za skupna programska izhodišča, kar predstavlja že dober korak na poti enotnega volilnega nastopa. »Sedaj je potreben kvalitetni skok, to se pravi skupni simbol in enotne kandidatne liste,« meni deželni tajnik SIK Spetič. Podobno razmišljajo tudi v Demokratični levici, težave se pojavljajo pri zelenih in, kot rečeno, zlasti v Komunis tič ni pre -no vi. »Eno so državne volitve, na katerih bomo nas topi li s sim bolom Mav -rič ne le vice, dru go pa so de žel ne vo -litve, ki imajo svojo posebnost,« pra- Ruben Colussi kroma 0 éâ vi Igor Kocijančič, vodja deželnih svetnikov SKP, ki ga je tržaški pokrajinski odbor sinoči predlagal za ponovno kandidaturo. Po Kocijančičevem mnenju bi veljalo razmisliti o simbolu, ki bi vseboval simbole vseh štirih levičarskih komponent. O tem bo Komunistična prenova odločala na seji deželnega vodstva, ki bo v nedeljo ali pone de ljek. Notranje probleme imajo tudi zeleni, ki se soočajo z dvema stališčema. Deželni svetnik Alessandro Metz precej negativno ocenjuje delo Illyjeve Igor Kocijančič kroma uprave in meni, da bi morala Zelena lista izstopiti iz Demokratične zaveze ter ubrati druge poti. Drugače razmišlja tajnik Pizzati, ki sicer ni ravno be-nevolenten do Illyja, pravi pa, da je mes to ze le nih v le vi sre di ni, čeprav s kri tič ni mi pri pom bami. In že smo pri kandidaturah, ki predstavljajo velik problem ne samo za levico, temveč za vse stranke. Komponente, ki snujejo združeno levico, je v dosedanjem deželnem parlamentu zastopalo pet predstavnikov, in sicer Kocijančič, Kristian Franzil in Pio De An- gelis (SKP), Bruna Zorzini (SIK) in zeleni Metz. Z glasovi Demokratične levice bi se moralo to predstavništvo še okrepiti. Prav Demokratična levica naj bi v Pordenonu za nosilca kandidatne liste predlagala aktualnega deželnega tajnika CGIL Rubena Colussija. Gre za nepotrjeno novico, ki ni ravno ugodno odmevala v SKP in je povzročila nekaj napetosti med zavezniki. V Komunistični prenovi namreč pravijo, da je treba pri sestavi kandidatnih list upoštevati tudi razmerje sil med notranjimi kom ponen tami, med katerimi je stranka Franca Giordana najmočnejša. Prav v Komunis tič ni pre no vi ostaja odprto vprašanje morebitne kandidature deželnega odbornika za kulturo Roberta Antonaza. Nekateri ga že »vidijo« v senatu ali v poslanski zbornici, Antonaz pa bi, kot kaže, raje nadaljeval svoje delo v deželnem odboru. Pod pogojem, da bo Illy kandidiral in seve da zma gal. koroška - Deželna politika Nasprotovanje diskriminatornemu ■ I v • v v zakonu o džamijah in minaretih narašča CELOVEC - Nasprotovanje proti prepovedi gradnje džamij in minaretov na Koroškem (na arhivskem posnetku je džamija v Zagrebu) je vse večje. V odprtem pismu sedaj tudi sosvet za gradbeno kulturo poudarja, da je v zakonskem predlogu, ki naj bi preprečil gradnjo džamij, v ospredju "politična argumentacija". Proti prepovedi pa se izreka tudi Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju. Kot je znano, sta pretekli teden Hai-derjev BZÖ in ljudska stranka (ÖVP) z večinskim sklepom v kolegiju koroške deželne vlade sprejeli zakonski predlog, ki naj bi onemogočil gradnjo džamij in minaretov na Koroškem. Predlog mdr. predvideva posebno komisijo, ki bi v prihodnje obvezno preverjala, ali se kakšna zgradba zaradi svoje posebne arhitekture in velikosti razlikuje od lokalne tradicije. Arhitekti to sedaj zavračajo in zahtevajo preverjanje vseh načrtov za večje zgradbe, ne s posebno komisijo, ampak s pomočjo zunanjih neodvisnih strokovnjakov. Ob tem kritizirajo na primer "dominantna" počitniška naselja na Vrb skem jeze ru. Medtem ko je pristojni deželni svetnik Uwe Scheuch (BZÖ) zavrnil izjave arhitektov, se je socialdemokratska poslanka Melitta Trunk z njimi solidarizirala. Socialdemokratska stranka in tudi Zeleni so že takoj po sprejetju zakonskega predloga poudarili, da gre pri Haiderjevi najnovejši potezi za politični populizem in za stvar, ki je na Koroš kem sploh ni. Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju (KSŠŠD) pa se v izjavi za javnost zavzema za spoštovanje verske svobode na Koroškem. Zakon, s katerim hočejo na Koroškem preprečiti gradnjo džamij in minaretov, popolnoma nasprotuje načelu verske svobode, menijo slovenski študenti. Ob tem pri KSŠŠD še ugotavljajo, da zakon nedvoumno prispeva k ustvarjanju protimuslimanskega vzdušja med prebivalci. "Očitno so iskale in našle nekatere politične skupine in stranke v islamu nadomestilo za prastrah pred Slovenci", poudarjajo študenti in opozarjajo, da tudi koroški Heimatdienst (KHD), ki se je v zadnjem času javno proglašal za zagovornika dvojezičnih napisov, zdaj tem glasneje svari pred islamizacijo Evrope. S tem stališčem se pridružuje trendu, ki presega tradicionalne desničarske skupine. "Kot pripadniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem se zavzemamo za spoštovanje pravic verskih skupnost in odločno nasprotujemo zastrupljanju sožitja med prebivalci," poudarjajo slovenski študenti v sporočilu za javnost. Ivan Lukan politika Zbornica sprejela Illyjeve zahteve VIDEM - Riccardo Illy bo danes predložil strankam leve sredine osnutek volilnega programa, s katerim naj bi se 13. in 14. aprila znova potegoval za predsednika Furlanije-Julijske krajine. Illy, kije v prejšnjih dneh do bil predlo ge strank Demo -kratske zave ze, bo mor da ob tej priložnosti tudi povedal, če bo ali ne spet kandidiral. Že samo Riccardo Illy kroma dejstvo, da je pripravil predlog programa dokazuje, da ima Illy resne namene. Tudi zato, ker je poslanska zbornica sinoči odobrila t.i. večnamenski odlok, s katerim Illy pogojuje svojo kandi-da turo. Demokratska stranka, kot je povedal Mauro Travanut, je prvenstveno pozornost posvetila infrastrukturam, okolju in energiji. V programu je govor tudi o kulturi, znanju in gospodarstvu, nove socialne politike pa bi morale prispevati k demografski rasti FJK, je dodal Travanut. Ob čani za predsed ni ka so predstavili predlog programa v osmih točkah. Bruno Malattia, ki men da ne bo več kan di di ral, bo tudi predlagal zmanjšanje števila deželnih svetnikov (od sedanjih 60 na 40) ter radikalno reformo lokalnih uprav. Občanska lista je mnenja, da bi moral Illy v svojem programu posvetiti posebno pozornost gradnji hitre železnice petega koridorja, tretjemu pasu avtoces te Bene -tke-Trst in krepitvi pristaniških infrastruktur. Svoje programske smernice je Illyju poslala tudi Slovenska skup nost, ki jo bo na da naš njem videm skem sre čanju zasto pal deželni tajnik Damijan Terpin ali pa njegov namestnik. ljubljana - Predstavili načrt sanacije Slovenija bo poskrbela za ureditev kraja letalske nesreče na Korziki leta 1981 LJUBLJANA - Slovenski minister za obrambo Karl Erjavec je včeraj predstavil načrt sanacije letalske nesreče letala takratne Inex Adrie na Korziki. Nesreča se je zgodila 1. decembra 1981 in je največja letalska nesreča kakšnega slovenskega prevoznika. V njej je umrlo 180 ljudi. Kot je pojasnil Erjavec, se je v soboto s Korzike vrnila strokovna komisija, ki je preučila možnosti sanacije. Ker je operacija zelo zahtevna, jo lahko izvede le vojska, je še poudaril Erjavec. V njej bodo uporabili helikoptersko zmogljivost Slovenske vojske (SV), gorske reševalce in druge specialiste. V projektu pa bosta sodelovala tudi Adria Airways in Kompas. Vodja sektorja za organizacijske in operativne zadeve pri Upravi RS za zaščito in reševanje Bojan Kopač, ki je vodil komisijo za oceno sanacije, je pojasnil, da je na področju 1500 kvadratnih metrov raztresenih približno 15 ton razbitin letala. Večina so manj ši de li le tala, ne kaj pa je tudi ve -likih kosov, ki jih bo pred prevozom v dolino potrebno razrezati, je še pojasnil Kopač. Poleg tega je teren izredno zahteven, zato lahko to nalogo opravijo le vsestransko dobro usposobljeni ljudje, je dodal. Po prvi oceni bi delo lahko končali v 14 delovnih dneh, je še dejal Kopač. Kot je pojasnil poveljnik Civilne zaščite RS Miran Bogataj pa bi sanacijo morali končati do 15. junija, saj se na Korziki takrat začne turistična sezona. Erjavec je tudi dejal, da v tem trenutku še ne morejo oceniti točnih stroškov sanacije, da pa bo operacija stala "najmanj milijon evrov". Operacijo bo po njegovih besedah plačalo ministrstvo za obrambo. Pri tem je dodal, "da v tem primeru ne smemo gledati preveč na stroške, saj je dolžnost države da to uredi". Po sanaciji nameravajo na gori San Pietro postaviti tudi spominsko obeležje za žrtve nesreče, je še pojasnil minister. (STA) SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ Gospodarstvo v našem prostoru Seminar Kulturni center Lojze Bratuž - Gorica Petek, 22. februar 2008 15.00 - 19.00 GOSPODARSTVO V NAŠEM PROSTORU 15.00 Drago Štoka Pozdrav in uvod 15.15 Hadrijan Corsi Razvoj in perspektive zamejskega gospodarstva 15.40 Edi Kraus Zamejsko gospodarstvo in mešane naložbe v Sloveniji Razprava 16.30 - 16.45 Kratek odmor 16.45 Klavdij Brajnik Vloga finančnih zavodov 17.00 Boris Siega Odnos krovnih organizacij do gospodarstva. Vloga SDGZ Razprava 18.00- 18.15 Kratek odmor 18.15 Marko Pisani Čezmejne možnosti 18.30 Fabio Pahor Formacija mladih gospodarstvenikov Razprava 19.15 Povzetek in zaključek 19.30 Pogostitev 6 Četrtek, 21. februarja 2008 ALPE-JADRAN / ljubljana - Predsednik Slomaka Pavšič na seji Programskega sveta RTV Slovenija Skupni medijski prostor med Slovenijo in zamejstvom Marsikje še brez signala slovenske TV - Problematično tudi poročanje o manjšinski stvarnosti LJUBLJANA - V kolikšni meri se med Slovenijo in zamejskim prostorom ustvarja logika skupnega medijskega prostora in to še posebej potem, ko so bile administrativne meje odpravljene in novi čas ponuja nove, pomembnejše povezovalne izzive? Pri tem ne gre prezreti dejstva, da se je Slovenija opremila s posebnim zakonom za Slovence po svetu in v zamejstvu, v katerem je omenjena vloga medijev in njihova povezava z zamejstvom tudi z vidika promocije jezika. Ta izhodišča je predsednik Slovenske manjšinske koordinacije SLOMAK Rudi Pavšič izpostavil na zadnji seji Programskega sveta RTV Slovenija. V obeh primerih je predsednik Pavšič ugotovil, da niso zabeležili bistvenih sprememb, saj odprta vprašanja, ki jih je vodstvo Slomaka že večkrat predočilo vodilnim na državnem radiu in televiziji, ostajajo nerešena, piše v tiskovnem sporočilu, ki ga je po-sre do val Slo mak. Če je glede radia ocena gotovo boljša, gre beležiti nekaj kritičnih točk Rudi Pavšič v zvezi s televizijo, kar zadeva njeno (-ne)vidljivost v nekaterih predelih zamejskega prostora in poročanje o življenju in delu Slovencev z druge strani mej e. Kot še piše v sporočilu, je predsednik Slomaka opozoril na nevarnost, ki se ka že tu di v dru gih, za manj ši no življenjsko pomembnih segmentih, da se pušča zamejstva na robu dogajanj. Očitno še ni prodrlo v zavest dejstvo, da novi časi ponujajo (in zahtevajo) tudi v Sloveniji drugačen pristop do teh vprašanj, ki jih ne gre obravnavati z Stane Granda včerajšnjo miselnostjo. Medijsko, kulturno, šolsko, gospodarsko, jezikovno povezovanje postaja vse bolj nuja in zamejstvo ne more ostati na stranskem tiru te povezovalne dinamike, ampak mora predstavljati svojevrstno investicijo in priložnost za vse. Predsednik Slomaka Pavšič je s tem v zve zi pred la gal, naj iz de la vod -stvo RTV Slovenija v sodelovanju z manjšinami okvirno strategijo, ki bi manjšinsko problematiko vključila v celoten medijsko-informativni sistem. Zamenjati pa je treba še prisotni pris- Marjan Terpin top poročanja o Slovencih v štirih sosednjih državah, ki je omejeno na nekakšne »medijske kletke«, kot je na seji Pro gram ske ga sve ta RTV po uda ril Pavšič. Slo mak z za do volj stvom ugo tav -lja, da ima v pred sed ni ku Pro gram ske -ga sveta RTV Slovenija Stanetu Grandi podpornika takšnih tez in predlogov. Predstavnika manjšinske koordinacije je na seji sveta podprl tudi Marjan Terpin, ki v njem zastopa Svetovni slovenski kongres, še piše v tiskovnem sporo či lu Slo ma ka. tolmeč - Obtožnica nezakonitega delovanja na smučiščih je padla v vodo Članom SK Devin in SPDG ne bodo sodili Javni tožilec predlagal arhiviranje postopka, sodnik za predhodne preiskave pa je njegov predlog sprejel Neprijetnosti je bilo veliko: prijava, policijska legitimacija, zasliševanja staršev (in celo otrok) na kvesturi, sodni postopek, ne nazadnje tudi obešanje zadeve na veliki zvon v medijih. Na koncu se je za smučarske učitelje Slovenskega planinskega društva Gorica in Smučarskega kluba Devin Karo-lino Černic, Janjo Del Linz, Sanjo Ferlan, Bojana in Erika Kureta, Nastjo Milič, Flavia Mosettija, Claudia in Maurizia Perica ter Livia Rožiča vse končalo z arhiviranjem postopka. Obtožba, da so nezakonito vodili tečaje na trbiških smučiščih, je padla v vodo. Arhiviranje postopka je predlagal javni tožilec pri sodišču v Tolmeču Luca Olivotto, sodnik za predhodne preiskave Poillucci pa je njegov predlog sprejel. Iz sodnih aktov ni mogoče ugotoviti, da bi obtoženci za spremljanje otrok na smučišču dejansko prejemali plačilo, je zapisal javni tožilec in predlagal arhiviranje postopka, ker dogodek ni kazniv oziroma po zakonu ni obravnavan kot kaznivo dejanje. Zadeva je izbruhnila februarja leta 2006, ko je policija na pobudo trbiške smučarske šole legitimirala člane obeh slovenskih društev med vodenjem klubskega tečaja za otroke. V bistvu so jih obtoževali dela na črnem, obtoženci pa so se zagovarjali, daje bila njihova prisotnost povezana s prostovoljnim delovanjem v sklopu amaterskih športnih društev. Sodišče jim je zdaj dalo prav. V Ljubljani v začetku aprila evropske delavske demonstracije LJUBLJANA - Evropska konfederacija sindikatov bo skupaj z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) 5. aprila v Ljubljani pripravila evropske delavske demonstracije. Udeležilo naj bi se jih "na tisoče" ljudi, je dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič, ki bodo opozorili na problem plač delavcev v Evropi. Na demonstracijah pričakujejo delavce iz Italije, Avstrije, Madžarske, Nemčije, Luksem-burga in drugod. Vseevropske demonstracije Evropske konfederacije sindikatov, ki ima 60 milijonov članov iz 82 sindikalnih organizacij v 36 državah, bodo prvič organizirane v kakšni od novih članic EU. Z demonstracijami, ki naj bi se začele predvidoma ob 14. uri na Kongresnem trgu, želijo opozoriti, da so problemi, s katerimi se srečujejo v Sloveniji, problemi celotne EU. Po Semoličevih besedah je problem večine evropskih delavcev, tudi slovenskih, padec deleža plač v bruto domačem proizvodu (BDP). Črnigoj brez imunitete LJUBLJANA - Državni svet je včeraj sklenil, da se državnemu svetniku Dušanu Črnigoju, generalnemu direktorju Primorja in enemu izmed osmerice osumljenih gospodarskega kriminala, imuniteta svetnika ne vzpostavi. Od 31 prisotnih državnih svetnikov jih je za sklep, da se Črnigo-ju ne vzpostavi imuniteta, glasovalo 26, proti ni bil nihče, trije pa so se glasovanja vzdržali. Državni svet sicer o predlogu sklepa skladno s poslovnikom ni razpravljal. Črnigoju tožilstvo očita storitev kaznivega dejanja nedovoljenega dajanja daril. Zanimiv Primorski mozaik KOPER - V Primorskem mozaiku vam bodo po TV Koper - Capo-distria v sredo, 27. februarja, ob 18. uri predstavili zanimivo življenjsko pot vinarja, lastnika kleti Santomas. Gostili bodo tudi svetovnega prvaka v diato-nični harmoniki, ki ga pozna in ceni občinstvo na vseh koncih sveta in bovškega župana, ki bo razkril načrtovane naložbe v tej posoški občini. S kamero so se spustili tudi po zasneženih smučinah cerkljanskega zimskega športnega centra in se pogovarjali z velikimi poznavalci neprecenljive umetniške zapuščine Avgusta Černigoja. sežana - Veliko zanimanje za novo knjigo na torkovi predstavitvi v Kosovelovem domu Vino v starih slovenskih jedeh Knjigo je izdalo Združenje slovenskega reda vitezov vina, avtorji pa so Dino del Medico, Livio Jakomin in Zvest Apollonio nes najbolj poznane svetovne kuhinje (italijanska, francoska, španska) uporabljajo vino kot nepogrešljiv dodatek pri pripravi kulinaričnih mojstrovin. Slovenci smo tradicionalno povezani s trto in vinom, zato ni čudno, da so številne stare izvirne slovenske jedi pri- Udeleženci prijetnega večera so na koncu obvezno nazdravili s kozarcem izbranih vin o. knez pravljene z vinom. S knjigo Vino v starih slovenskih jedeh želimo ohraniti tradicijo naše stare slovenske kuhinje, ki s svojim bogastvom in pestrostjo ne zaostaja za drugimi, bolj znanimi slovenskimi kuhinjami, so poudarili v Kosovelovem domu v Sežani na torkovi predstavitvi knjige Vino v starih slovenskih jedeh, ki jo je izdalo Združenje slovenskega reda vitezov vin in je izšla pri založbi Kmečki glas. Predstavitev knjige Dina del Medica, Livia Jakomina in Zvesta Apollonia je poleg slovenskega združenja vitezov vina organizirala še sežanska občina ob pozdravnem nagovoru župana Davorina Terčona, s kulturnim programom pa so večer popestrili učenci sežanske glasbene šole. Za prijetno harmonijo vin in kraških jedi so poskrbeli kraški in istrski vinarji, Društvo kraških kuharjev Terra Carsus in pršutarna Kras iz Šepulj. O združenju in knjigi so spregovoril ambasador slovenskega združenja reda vitezov vina Milan Kne-ževic, konzul omizja omenjenega reda za Slovensko Istro in Kras Zvest Apollonio in Livij Jakomin. »Slovensko združenje reda vitezov vina, ki je bilo ustanovljeno pred petimi leti, šteje osem omizij. Omizje za Primorsko pa se je razcepilo na dve omizji. Poleg omizja za Goriška Brda in Vipavsko dolino je zelo dejavno omizje za Slovensko Istro in Kras, ki šteje 240 članov in izdalo že drugo knjigo,« je poudaril akad. sli- kar Apollonio, ki je tudi likovno opremil predstavljeno knjigo. Gre že za tretjo knjigo, ki jo je izdalo združenje in s katero nadaljujejo poslanstvo pri zbiranju in ohranjevanju kulturne dediščine na področju ku-linarike in vina. Knjiga obsega 160 receptov, ki so zbrani v 13 poglavjih in predstavlja zgodovinske recepte, predjedi, obare, juhe, morske in sladkovodne ribe, testenine, perutnino, meso, drobovino, divjačino, priloge, polivke in slaščice. »Prikazati želimo izvirnost, pestrost in bogato tradicijo stare slovenske kuhinje. Ker gre za stare recepte, dopuščamo možnost, da so s časom tudi delno spremenili ali prilagodili lokalnim razmeram. Zvest Apollonio je vsako poglavje ločil s svojo sliko in pogovori o vinu, ki popestrijo knjigo in jo naredijo še bolj privlačno. Vrednost knjige je tudi v temu, da predstavlja Slovenijo v svetu. Tako smo 13. aprila povabljeni v London, kjer bo knjiga dobila eno od priznanj na svetovnem tekmovanju kulinaričnih knjig,« je poudaril eden od avtorjev knjige Livij Jakomin. Da je združenje ponosno na svoje člane, je podčrtal tudi ambasador Milan Kneževic in se še posebej zahvalil članom, ki gojijo oseben odnos do slovenskega vina, kulture in vinogradništva, saj predstavljajo slovenska vina in Slovenijo kot državo in vinogradniško deželo. Olga Knez / ITALIJA Četrtek, 21. februarja 2008 7 politika - Priprave na aprilske parlamentarne volitve Veltroni hoče v parlamentu več mladih in žensk Levica predstavila program Mavrične liste - Užaljeni De Mita zapustil DS RIM - Več mladih in več žensk. Demokratska stranka je izdelala neke vrste pravilnik za kandidature na aprilskih volitvah, na katerih razen izjem ne bo prostora za poslance in senatorje, ki imajo za se boj že tri man dat ne do be. Po be -sedah tajnika Walterja Veltronija se bo stranka v vseh deželeh potrudila za večje število kandidatk in mladih ljudi, ki naj bi prišli zlasti iz civilne družbe. Prva eminentna »žrtev« tega pravilnika je 80-letni Ciriaco De Mita, ki ima za seboj 40 let v rimskem in še dodatnih pet let v evropskem parlamentu. »45 let v institucijah je čisto dovolj,« meni Veltroni, ki pa nikakor ni prepričal priletnega De Mito. Nekdanji predsednik vlade in voditelj Krščanske demokracije je namreč zelo užaljen in je takoj izstopil iz Demokratske stranke. Iz volilnega boja pa se je prostovoljno umaknil finančni podminister Vincenzo Visco, medtem ko je nekdanji predsednik poslanske zbornice Luciano Violante že pred časom napovedal, da ne bo več kandidiral. Parlamentarnemu mandatu sta se odpovedala tudi notranji minister Giuliano Amato in včeraj tudi Armando Cossuta, ki ima za seboj deset zakonodajnih dob. Voditelji Veltronijeve stranke so se včeraj ves dan pogajali z radikalci in jim znova ponudili vključitev v kandidatne liste. V primeru volilne zmage so Emmi Bonino obljubili ministrski stolček, stranki pa osem poslanskih mandatov. Na aprilskih volitvah 2006 je radikalna stranka skupaj s socialisti oblikovala listo Vrtnica v pesti, katere pobudniki so se kmalu po volitvah sprli in prekinili vo-lilno-politično sodelovanje. Voditelji Mavrične levice so včeraj predstavili volilni program. Premierski kandidat Fausto Bertinotti je napovedal, da bo program sedaj ocenilo članstvo levičarskih strank, medtem ko sta voditelja SIK in zelenih Oliviero Diliberto in Alfonso Pecoraro Scanio obtožila Veltronija, da dejansko že načrtuje zavezništvo s Silviom Berlusconijem. Tajnik SKP Franco Giordano je obžaloval, da Demokratska stranka ni dosegla volilnega dogovora z levico, kar po njegovem pelje vodo na mlin desnici. V nekdanjem Domu svoboščin je na obzorju volilni dogovor za predsedniško kandidaturo dežele Sicilije Raffa-eleja Lombarda iz vrst južnega avtono-mističnega gibanja. To, kar zastopnikom desne sredine ni uspelo v Rimu, bo najbrž uspelo na otoku, kjer bodo volitve prav tako 13. in 14. aprila. severna liga Padanija po sledeh Kosova RIM - »Padanija kot Kosovo!« Neodvisnost Kosova je kot kaže dala novega zagona Severni ligi in njenim protievropskim idejam. Njen evropski poslanec Mario Borghe-zio je namreč včeraj neodvisnost Kosova pozdravil kot »konkretno izvajanje ljudske samoodločbe kot jo predvideva listina Združenih narodov«. Vzoru Kosova bi po njegovem mnenju sedaj lahko sledile še Korzika, Sardinija, Baskija, Flandri-ja in seveda Padanija. Pri tem se je sicer nekoliko obregnil ob dejstvo, da pomeni neodvisnost Kosova »rojstvo prve islamske države v Evropi,« kar je po njegovem mnenju izredno vznemirljivo. Borghezio je napovedal t.i. efekt domino, ki povzroča skrbi mednarodni diplomaciji. Na noge so nemudoma planili predstavniki Mavrične levice Roberto Musac-chio, Pasqualina Napoletano in Monica Frassoni, ki so zahtevali takojšnje pojasnilo Severne lige. Walter Veltroni je iz kandidatne liste izključil 80-letnega Ciriaca De Mito, ki se je zelo užalil ansa volitve - Veltronijeva koalicija bi danes prejela 34,5% glasov Berlusconijeva prednost postopno pada, a se še vedno suče okrog 44,5% RIM - Do italijanskih volitev manjkata nekaj manj kot dva meseca in vse se lahko še spremeni, če bi pa volili predvčerajšnjim, 19. februarja, bi Berlusconijeva koalicija prejela 44,5 odstotka glasov, Veltronijev tabor pa 34,5 odstotka. Iz javnomnenjske raziskave, ki jo je družbi Ipr Marketing naročila spletna izdaja dnevnika La Repubblica, izhaja že znana podoba: desna sredina je trenutno v vodstvu, njena prednost pa se postopno manjša predvsem po zaslugi Pier Ferdinanda Casinija in njegove odločitve, da se na volitvah ne predstavi z nekdanjima zaveznikoma Berlusconijem in Fini-jem. Sredinska zveza UDC se je kot znano odločila za samostojen nastop, kar je sprožilo ostre polemike med nekdanjimi zavezniki. Casini bi na podlagi najnovejše raziskave (kije bila sicer opravljena na omejenem vzorcu tisoč vprašanih) prejel pet odstotkov glasov. Bruno Tabacci ansa Postopno se po drugi strani viša tudi število volivcev, ki bi svoj glas zaupali Veltronijevi Demokratski stranki. Iz javnomnenjske raziskave, ki jo je družba Ipr Marketing opravila 15. februarja, je namreč izhajalo, da bi Demokratska stranka prejela od 29 do 30 odstotkov glasov: danes bi se zanjo odločilo 31 odstotkov italijanskih volivcev. Če k temu dodamo še 3,5 odstotka glasov, ki bi jih prejela stranka Italija vrednot (Italia dei Valori), edi- na, ki bo imela svoj simbol ob simbolu Demokratske stranke, bi premierski kandidat Walter Veltroni prejel nekaj manj kot 35 odstotkov glasov. Kaj pa ostali premierski kandidati? Fausto Bertinotti in njegova Mavrična levica uživata zaupanje osmih odstotkov italijanskih volivcev, socialistični kandidat Boselli bi prejel poldrugi odstotek preferenc, Tabaccije-va Bela vrtnica 2,5 odstotka, Mastella in njegov UDEUR pa pol odstotka. Edina ženska kandidatka, Daniela Santacche, ki je »v igri« s skrajnim desničarskim gibanjem Francesca Sto-raceja (La destra), bi prejela tri odstotke glasov; opazovalci pa ocenjujejo, da bi se lahko ta odstotek dodatno okrepil z razočaranimi pristaši Nacionalnega zavezništva. Marsikdo med njimi namreč ne odobrava postopnega približevanja »sredini«, ki ga izvaja vodja Nacionalnega zavezništva Gian-franco Fini. Alitalia: pogajanja z Air France se nadaljujejo RIM - Deželno upravno sodišče La-cija je zavrnilo zahtevo italijanske zasebne letalske družbe AirOne, naj iz previdnosti zamrzne ekskluzivna pogajanja med Alitalio in Air France-KLM. Upravni sodniki so v utemeljitvi svoje odločitve zapisali, da »ne obstajajo pogoji za sprejem pri-ziva AirOne, in to tako zaradi pomanjkanja elementov o nepopra-vljivosti škode (ki jo je AirOne navedel kot razlog za svoj priziv), kot zaradi pomanjkanja pravnih pogojev. Upravno sodišče se bo moralo zdaj izreči še o vsebini priziva, medtem pa se lahko pogajanja med italijansko in francosko-nizozemsko letalsko družbo nadaljujejo v ek-skluzivni obliki. Kako omejiti stroške dnevne politike RIM - Če bi državna administracija priznala deželam, občinam in pokrajinam vse njihove ustavne pristojnosti, bi s tem močno omejila stroške za politiko. V to je prepričan predsednik združenja italijanskih pokrajin UPI Fabio Melilli, ki meni, da je v Italiji preveč javnih funkcij, ki ustvarjajo samo stroške in zmedo. Navedel je primer kar deset tisoč izrednih komisarjev v raznih javnih upravah in ustanovah, ki državne blagajne letno stanejo približno milijardo evrov. Melilli tudi meni, da je v Italiji preveč agencij, družb in ustanov, ki poslujejo zunaj kakršnega koli resnega demokratičnega nadzora. Dvanajstletna deklica žrtev spolne zlorabe PALERMO - Dvanajstletna deklica je šest mesecev v strahu molčala, ker so ji grozili s smrtjo, nato pa je svoje gorje izmučena razkrila stricem. Karabinjerji iz Palerma so včeraj aretirali starše in krstnega botra dekletca z obtožbo zlorabe mladoletnice. Sodišče za mladoletne je sicer deklico pred več leti izročilo v varstvo stricem, ker naj bi starši ne bili primerni za njeno vzgojo. Ti so pred časom ponovno vzpostavili stike s hčerko in ji konec septembra 2006 predstavili še krstnega botra. Ta jo je začel obiskovati vse pogosteje, tudi v prisotnosti staršev, in jo pri tem spolno nadlegovati. Da dekletce ne bi spregovorilo o okrutnem spolnem nadlegovanju, so ji nasilneži grozili s smrtjo in jo polnili z darili. Naposled pa se je deklica le odločila in vse povedala. 40-letni nepismeni in nasilni oče, njegova 44-letna bolna žena in 52-letni krstni boter so se tako znašli za zapahi. kriminal - 237 strani dolgo letno parlamentarno poročilo Rdeč alarm protimafijske komisije: 'ndrangheta je povsod, čeprav nevidna RIM - Parlamentarna protimafijska komisija ne dvomi o tem, daje 'ndrangheta danes najmočnejša in najbolj nevarna kriminalna organizacija na italijanskem ozemlju. V svojem 237 strani dolgem poročilu, ki je bilo odobreno soglasno, je tudi zapisala, da se 'ndrangheta razvija kot uspešna mednarodna veriga, podobno kot al Quaeda. Komisija je za njeno delovanje uporabila prispodobo, ki je zaslovela s sociologom Zygmuntom Baumanom: 'ndrangheta je »tekoča mafija«, povsod prisotna, a nevidna. Njeni največji centri so ob Kalabriji še v Milanu, Rimu, Emiliji, Ligu-riji in Piemontu, njeno neizmerno bogastvo pa izvira iz skoraj popolne kontrole nad svetovnim trgom kokaina, mamila, ki je bilo nekdaj razširjeno izključno med bogatejšimi sloji, danes pa tudi med srednjimi. V poročilu je tudi dokumentirano, kako kriminalna organizacija nadzira največje sredozemsko pristanišče (Gioia Tauro) in avtocesto Salerno-Reggio Calabria. Predsednik komisije Francesco Forgioneje zato opozoril politične stranke, naj pozorno izberejo kandidate za volitve, saj je Ka-labrija sicer obsojena na propad. Kljub temu, da je bilo že veliko aretacij, ostaja 'ndrangheta najbolj nevarna kriminalna organizacija na Apeninskem polotoku ansa 8 Četrtek, 21. februarja 2008 TRST / r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it zgonik - Zakon je »zahteval« ukinitev konzorcija in spremembo statusa Kraški vodovod odslej delniška družba Le s spremembo je bilo mogoče ohraniti dobavitelja vode v treh kraških občinah Mirko Sardoč Konzorcij Kraški vodovod, kije dolga desetletja dobavljal vodo trem kraškim občinam, devinsko-nabrežinski, zgoniš-ki in repentabrski, je postal delniška družba. Pravni korak je bil potreben, da je vodovod obstal in da bo še nadalje oskrboval kraško območje z vodo. Novico o prehodu iz konzorcija v delniško družbo je posredoval zgoniški župan Mirko Sardoč na torkovi občinski seji. Nova delniška družba je nastala 8. februarja. Upravni odbor sestavljajo Klavdij Brajnik (predsednik), Rita Contento in Lucijan Milič. Nadzorni odbor pa sestavljajo Martina Malalan, Marko Pieri in Paolo Taverna, medtem ko sta nadomestna člana Robert Gantar in Marco Giamporcaro. Sardoč je zaželel novemu vodstvu Kraškega vodovoda uspešno delo, zahvalil pa se je članoma prejšnjega odbora, Nadji Debenjak in Davidu Pizzigi, za vloženi trud v preteklem štiriletnem upravljanju. »V obdobju, ko se je že pisalo besedo "konec" našemu vodovodu, je bilo potrebno res trdo garati, da nam je uspelo pripeljati bilanco na zeleno vejo, iz-bolj šati storitve, zmanjšati izgube na vodovodnem omrežju, investirati v omrežje in ga s tem obogatiti ter izdelati v sodelovanju s tržaško pokrajino projekt za izboljšanje ponudbe vode za kmetijske namene,« je poudaril zgoniški župan. Tudi s tem je bilo mogoče ohraniti Kraški vodovod kot subjekt, ki bo v prihodnosti še upravljal vodne vire v okviru tržaškega optimalnega ozemeljskega okraja. Dan po občinski seji je Sardoč potegnil črto pod svojim štiriletnim predsedovanjem konzorcija Kraški vodovod. Ko je prejel vajeti konzorcija v svoje roke, je bil nje gov po lo žaj vse prej kot ro -žnat. Deloval je s finančno izgubo. Vodovodno omrežje je bilo zastarelo in zato zelo luknjičasto, da je bila izguba vode precejšnja. »Velik problem je predstavljala tako imenovana oddaljenost med strukturo in lastništvom, to je tremi kraškimi občinami. Skupščina županov je predstavljala politično telo, upravni odbor s predsednikom in tremi svetovalci pa je skrbel za upravljanje. Zaposleni so bili še direktor, dva funkcionarja in trije uslužbenci. Taka struktura je mnogo stala, zato jo je bilo treba racionalizirati,« je pojasnil Sardoč. Pod njegovim predsedovanjem je prišlo do spremembe. Predsednik je postal tudi vodja upravnega odbora, ta pa je imel namesto štirih le dva člana. Direktorja ni po upokojitvi nadomestil nihče: njegove naloge so bile porazdeljene med obema funkcionarjema. Vodovod je vzel v službo še enega uslužbenca, ki je deloval, po potrebi, tako v uradu kot na terenu. »Na ta način smo znatno znižali stroške strukture. Z večjo povezavo z ozemljem so se izboljšale storitve. Okrepil se je nadzor nad vodovodnim omrežjem, kar je omogočilo hitrejše posege, s čemer se je izguba vode na omrežju znižala in padla v zadnjem letu na 15 odstotkov. Za primerjavo znaša izguba na vodovodnem omrežju podjetja AcegasAps 45 odstotkov... Konzorcij je zadnja leta mnogo investiral v izboljšanje vodovodnega onesnaženost zraka - Odredba župana Dipiazze Prepoved prometa Odredba začne veljati danes popoldne med 16. in 19. uro - Od jutri naprej med 9.30 in 12.30 ter med 16. in 19. uro Zaradi prekoračitve dovoljene stopnje onesnaženosti zraka je tržaški župan Roberto Dipiazza izdal odredbo o prepovedi prometa po mestnih ulicah, ki bo začela veljati danes popoldne od 16. do 19. ure, nadaljevala pa se bo v prihodnjih dneh med 9.30 in 12.30 ter med 16. in 19. uro, preklicana pa bo dan po tistem, ko bodo ugotovili, da je onesnaženost zopet v mejah dovoljenega. Prepoved velja za vse avtomobile in motorna kolesa na bencinski in dizelski pogon, medtem ko je vožnja dovoljena med drugim za vozila na plinski pogon, javna prevozna sredstva, policijska, diplomatska, zdravniška in reševalna vozila, vozila invalidov, medijskih hiš idr. (med izjemami so tudi vozila z vsaj tremi potniki). Prepoved prometa velja znotraj območja, ki ga zamejujejo sledeče ulice in trgi: Rojanski trg, ulice S. Teresa, Stock (med ulicama S. Teresa in Saltuari), Sal-tuari, Barbariga (med ulicama Saltuari in Sara Davis), Sara Davis (med ulicama Barbariga in Cordaroli), Cordaroli, Commerciale (med Ul. Cordaroli in Konkonelsko rebrijo), Konkonelska reber, Nova cesta za Opčine (med Konkonelsko rebrijo in Ul. Valerio), ulice Valerio, Fabio Severo (med Trgom Europa in Ul. Cologna), Cologna, Trg Giar-dino, Ul. Giulia (med Trgom Giardino in Rotondo pri Bošketu), Rotonda, Drevored Cacciatore, ulice Marchesetti (med Drevoredom Cacciatore in Ul. S. Pasquale), S. Pasquale, Revoltella (med ulicama S. Pasquale in Rossetti), Rosset-ti (med Ul. Revoltella in Trgom De Gasperi), Trg De Gasperi, Katinarska cesta (med Trgom De Gasperi in priključkom med bivšo državno cesto 202 in Reško cesto), Reška cesta (med priključkom z bivšo državno cesto 202 in Ul. Molino a Vento), ulice Molino a Vento (med Reško cesto in Ul. Marenzi), Marenzi, Istrska ulica (med Ul. Marenzi in Trgom NOVA CESTA ZA OPČINE Valmaura), Trg Valmaura, Ul. Valmau-ra, hitra cesta (med priključkoma Valmaura in Campi Elisi), Ul. Fiamme Gi-alle, Sprehajališče sv. Andreja, Ul. Campo Marzio, Ul. Economo (med Ul. Campo Marzio in Nabrežjem Grumu-la), nabrežja Grumula, Tommaso Gul-li, Nazario Sauro, Mandracchio, Padlih za italijanstvo Trsta in Tre Novembre, Korzo Cavour, Trg Libertà in Miramar-ski drevored (med Trgom Libertà in Ro-janskim trgom). Promet po omenjenih ulicah bo prost, prav tako bo mogoče voziti po Ul. Commerciale med ulicama Cordaroli in Pauliana, Ul. Pauliana, Ul. Salata, predoru Montebello, Senenem trgu, Drevoredu Ippodromo, Ul. Udine (med Rebrijo za Greto in Ul. Barbariga) in Ul. Barbariga (med ulicama Udine in Saltuari). Možen bo tudi dostop do parkirišč pri Sv. Andreju, Frnedu, stari športni palači na Čarboli in na Trgu Foro Ulpiano. Za informacije se občani lahko obrnejo na urad za stike z javnostjo Občine Trst (telefon 040-6754850) od ponedeljka do petka med 9. uro in 12.30 (ob ponedeljkih in sredah tudi med 14.30 in 17. uro) oz. pišejo na elektronski naslov urp@comune.trieste.it. Na voljo sta tudi spletna stran www.comune.trieste.it in telefonska številka 040-6758382. zaščitene cone Včeraj razprava na DUS Na Deželnem upravnem sodišču Furlanije-Julijske krajine je včeraj dopoldne potekala razprava o prizivih (na predsednika republike in DUS) Kmečke zveze, Konfederacije kmetov Italije, Zveze neposrednih obdelovalcev, zveze Confagricoltu-ra, Agrarne skupnosti ter vrste srenj, Združenja zasebnih kraških lastnikov in nekaterih zasebnikov proti uvedbi evropsko zaščitenih območij na kraškem ozemlju, za katero se je odločila Dežela FJK v začetku lanskega leta. Gre za več kot 12.000 hektarov, na katerih je po mnenju omenjenih organizacij in posameznikov onemogočena vsakršna kmetijska dejavnost, kije najboljše poroštvo za ohranjanje okolja. Dežela je po mnenju nasprotnikov sprejela svojo odločitev brez posvetovanja s prizadetimi stranmi, zadevo je opravila tudi nestrokovno in v nasprotju z 21. členom zaščitnega zakona št. 38/2001, ki določa, da mora raba teritorija, na katerem živi slovenska manjšina in veljajo zaščitna določila, ter načrtovanje težiti k zaščiti zgo-dovinsko-kulturnih značilnosti. Stališče pritožnikov sta zagovarjala odvetnika Enrico Scoccini in Peter Močnik, ki sta opozorila na naglico, s katero je Dežela uvedla zaščitena območja, da bi se izognila globi, ki ji je pretila od Evropske unije. S tem je oškodovala kmetijstvo, pomanjkljivost pa je tudi v tem, da Dežela ni oblikovala še načrta o razvoju in upravljanju teritorija. Zato sta Scoccini in Močnik zahtevala razveljavitev deželnih odlokov in oblikovanje novega, bolj premišljenega odloka. Nasprotna stran pa se je sklicevala na dejstvo, da je bila deželna uprava vezana na določila EU. Dežela je tudi predlagala zmanjšanje zaščitenega območja, a je Evropska komisija to zavrnila sklicujoč se na mednarodno organizacijo za zaščito okolja Iban, na katero se morajo obrniti posamezne države, v tem primeru Italija, ki pa tega ni storila. Upravni sodniki včeraj niso sprejeli nobene odločitve, tako da bo na razsodbo potrebno počakati. omrežja. O tem pričajo posegi v Cero-vljah, Repnu, Zgoniku, pri Briščikih, v Medji vasi: dotrajane cevi so zamenjale nove, tudi s tem je bila omiljena vodna izguba. Nazadnje je bil Kraški vodovod aktivno soudeležen pri okrepitvi kmetijskega vodovoda: odločil se je za potenciranje obstoječega, ne pa na zelo drago gradnjo novega omrežja. V štirih letih je bila bilanca konzorcija Kraški vodovod uravnovešena, pa čeprav se zadnjih pet cena vode ni zvišala (in ni bila niti prilagojena inflacijski stopnji). Dosedanji predsednik Sardoč se je z besedami hvaležnosti spomnil sodelavcev, tako delavcev na terenu kot osebja v uradu. Vsi so se nemudoma odzivali na klice s terena, kar je bilo bistvenega pomena za popravila okvar in s tem za zmanjšanje izgube vode. Konzorcij Kraški vodovod je bil - z novim zakonom o upravljanju vodnih virov - primoran v spremembo. To je bila edina možna rešitev, ki so mu jo dopuščali zakonski okviri, sicer bi tri kraške občine tvegale, da bi upravljanje vodne dobave na njihovem ozemlju prešlo v roke tržaške družbe AcegasAps. Kraške občine so dosegle velik uspeh, ko je skupščina optimalnega ozemeljskega okraja soglasno sklenila, naj vodna dobava na Krasu ostane v domeni Kraškega vodovoda, seveda s spremembo statusa, kar se je 8. februarja tudi formalno zgodilo. Marjan Kemperle železarna - Severstal Naložba 10 milijonov Vodstvo škedenjske železarne je po integriranem okoljskem dovoljenju (it. kratica AIA), ki gaje konec decembra izdala deželna uprava, opravilo od dovoljenja predvideno tehnično in ekonom sko ana li zo in od re di lo vse pred pi sa ne ukre -pe. Po se gi so tre nut no na raz lič nih po droč jih že v načrtovanju oz. v teku, zanje pa je predvidena naložba 10 milijonov evrov, je včeraj v tiskovni noti zapisala grupacija Severstal-Lucchini. V zvezi z onesnaženim območjem državnega interesa je vodstvo železarne januarja navezalo stike z deželno agencijo za okolje ARPA s ciljem skupnega načrtovanja podrobne analize območja, ki obsega okrog 350 tisoč kvadratnih metrov, je izjavil pooblaščeni upravitelj družbe Servola spa Francesco Rosato. Prve analize so stekle že februarja in je družba Servola temu namenila 600 tisoč evrov. Merilne naprave blizu železarne so medtem januarja glede zračnega onesnaževanja pokazale, daje bila koncentracija prašnih delcev PM10 pod od zakona predvideno mejo in do ka za le trend, po ka te rem zrač no ones na že va -nje od avgusta lani stalno upada. Znatno pod predvideno mejo pa so emisije dioksina, je še pove dal Ro sa to. Prometna policija ovadila šest oseb Prometna policija je na podlagi ugotovitev, do katerih je prišla med preiskavo v nekaterih delavnicah in garažah, ovadila šest oseb na prostosti zaradi lažnih izjav, a tudi zbiranja ukradenih motornih koles. V okviru operacije, poimenovane Safety car, so policisti legitimirali trideset oseb in preiskali 150 vozil, pri čemer so ugotovili deset administrativnih prestopkov in pet kaznivih dejanj, od katerih tri zadevajo kršitev okoljske zakonodaje. Doping: oprostili Paganinija Tržaško sodišče je včeraj Tržačana Massima Paganinija, lastnika telovadnice v Devinu, popolnoma oprostilo obtožbe trgovanja z anaboliki. Paganini je bil vpleten v preiskavo, katere protagonist je bil tržaški zdravnik Giorgio Sarcletti, preiskovalci pa so ga vzeli pod drobnogled zaradi nekaterih telefonskih pogovorov s Sarclettijevo tajnico, ki naj bi Paganinija bila zaprosila za dopinška sredstva. Na podlagi prisluškovanj je takrat stekla preiskava, ki je privedla do najdbe »prepovedanih« tablet. Zasegli tristo metrov ribiške mreže Agenti obalne straže so včeraj v Tržaškem zalivu zasegli preko tristo metrov ribiške mreže, ki je bila brez opozorilnih znamenj spuščena v vodo v morskem pasu med terminalom družbe Siot in pristanom sv. Roka, kjer je ribolov prepovedan. Mrežo so agenti odkrili v okviru rednega patruliranja v zalivu. / TRST Četrtek, 21. februarja 2008 9 nabrežina - Okrogla miza SKGZ o možnostih za obnovo KGS Za razvoj Krasa je nujna ustanovitev novega subjekta O Krasu in njegovi usodi morajo soodločati kraški prebivalci - Bistven enoten nastop Za okroglo mizo o KGS je vladalo veliko zanimanje kroma Vozniški izpit bo moral ponavljati Hitrostna omejitev je sicer 50 km/h, vendar je novopečeni voznik po cesti dirjal s hitrostjo kar 111 km/h in bo zato moral ponavljati vozniški izpit. Zgodilo se je v torek popoldne v Ul. Flavia v smeri proti Miljam, kjer so agenti tržaške občinske policije s pomočjo naprave za meritev hitrosti zasačili mladeniča, ki je vozil avtomobil s hitrostjo, ki je za kar 61 km/h presegala tamkajšnjo omejitev. Šlo je za osebo, ki je opravila vozniški izpit pred nedavnim in je zato razpolagala s svežim vozniškim dovoljenjem: navdušenje in ponos sta bila očitno močnejša od previdnosti in spoštovanja pravil, tako da je mladenič pognal svoj avtomobil znamke ford fiesta kar do hitrosti 111 km/h in s tem krepko prekoračil omejitev 50 km/h. Zaradi tega prekrška bo moral znova opravljati vozniški izpit: zakon namreč določa, da v primeru prekoračitve hitrostne omejitve za več kot 40 km/h mora kršitelj plačati denarno kazen v višini 500 evrov in utrpeti odvzem desetih od skupnih dvajsetih točk na vozniškem dovoljenju, v primeru, da je kršitelj lastnik novega vozniškega dovoljenja, pa mu odvzamejo vseh dvajset točk. Drugače so občinski policisti ugotovili še eno prekoračitev hitrostne omejitve za več kot 40 km/h, poleg tega pa so zasačili še štiri voznike, ki so omejitev prekoračili za manj kot 40 km/h: plačati bodo morali 148 evrov denarne kazni in bodo izgubili pet točk. Potrebna in nujna je ustanovitev institucionalnega telesa, ki bo prispevalo k upravljanju in razvoju Krasa kot celote, se pravi tako na Tržaškem kot na Goriškem. To bo lahko obnovljena Kraška gorska skupnost, to bo lahko tudi drug subjekt, morda tudi v okviru Kraškega parka. Temeljno je vsekakor, da bo to povezovalni člen občin in sploh ljudi na kraškem območju, ker mora biti cilj, da o Krasu in njegovi usodi soodločajo kraški prebivalci. Poglavitno pa je, da so volilni programi, ki jih v luči prihodnjih deželnih volitev pripravljajo stranke in koalicije, glede tega jasni. To je izšlo z okrogle mize, ki jo je priredila SKGZ včeraj popoldne v Nabrežini na temo »KGS in razvoj teritorija: beseda javnim upraviteljem in stanovskim organizacijam«. Cilj srečanja je bilo razpravljati o smotrnem in učinkovitem upravljanju kraškega območja po različnih odzivih, ki so spremljali vest o črtanju možnosti obnove KGS iz deželnega zakona o goratih območjih. Na srečanju, ki sta se ga udeležila tudi predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič ter Drago Što-ka in o katerem bomo obsežneje poročali, so posegli mnogi javni upravitelji in predstavniki stanovskih organizacij. Ugotovitev domala vseh govornikov je bila, daje za usklajevanje razvoja Krasa nujna nova institucija in da je treba v ta namen nastopiti enotno. A.G. ul. venezian - Silovita eksplozija v skladišču jeklenk Velik pok, a brez hudih posledic Eksplodirala je ena od jeklenk - Gmotna škoda, a brez ranjenih - Skladišče so izpraznili, ulico pa zaprli za promet Pok je bil močan in zastrašujoč, a k sreči razen gmotne škode ni bilo nobenih hujših posledic za ljudi: to je rezultat včerajšnje dopoldanske eksplozije v skladišču v Ul. Venezian 22, kjer se je nahajalo večje število plinskih jeklenk. Okoli 10. ure je namreč prišlo do eksplozije ene od jeklenk: kaj je bil vzrok eksplozije je še predmet preiskave, zaradi poka pa so šipe popokale, poškodovala so se tudi vrata in stene, eksplozija pa je oplazila kombi, ki je v tistem trenutku vozil po ulici. Stanovalci in mimoidoči so se razumljivo zelo prestrašili, a k sreči v eksploziji ni bil nihče ranjen. Na prizorišče so prišli policija in gasilci, ki so s ciljem, da preprečijo kako dodatno eksplozijo, izpraznili skladišče, medtem ko evakuacija stanovalcev ni bila potrebna. Iz varnostnih razlogov so Ul. Venezian za nekaj ur zaprli za promet, okoli 13. ure pa so jo zo pet od pr li. K sreči ostale jeklenke niso eksplodirale kroma požar na ladji - Turški trajekt Und Adriyatik od včeraj v tržaškem pristanišču Po ugotovitvi škode bodo določili usodo ladje Za začetek odstranjevanja uničenega tovora in delov ladje bo potreben vsaj teden dni - Izguba ladje naj ne bi preveč prizadela prometa med Trstom in Turčijo Ogenj je dobesedno zvil boke turškega trajekta kroma Turški trajekt Und Adriyatik, ki ga je v začetku meseca pred Rovinjem prizadel silovit požar, je od včeraj opoldne privezan k pomolu tržaškega arzenala družbe Fincantieri. Trajekt, last turške ladjarske družbe Un ro-ro iz Istanbula, ki je bil iz tega mesta namenjen ravno v Trst s tovorom tovornjakov, je izpred Savudrij-skega rta do tržaškega pristanišča privleklo več vlačilcev. Na krov ladje so takoj prišli izvedenci in predstavniki lastnika, tržaškega pristaniškega poveljstva in družbe Fincantieri, da bi ugotovili, v kakšnem stanju se nahaja trajekt. Najprej bodo morali ugotoviti, katere posege opraviti glede zgorelih tovornjakov (ogenj se je namreč razplamtel zlasti v hangarjih, kjer so bili le-ti parkirani), določiti pa bodo morali tudi usodo celotne ladje, se pravi ali jo razgraditi in ohraniti tiste dele, ki so jim plameni prizanesli, ali pa jo popraviti. Po besedah tržaškega terminalista in predstavnika družbe Samer Shipping En-rica Samerja, ki v Italiji zastopa družbo Un ro-ro, bo samo za začetek odstranjevanja 120 uničenih tovornjakov potreben vsaj teden dni. Vozila bodo morali namreč razrezati in odpeljati na odlagališče, prav tako bo treba razrezati palube, ki so se zrušile ena na drugo. Potem bo treba ugotoviti dejansko škodo, ki jo je povzročil požar, od tega pa bo odvisna nadaljna usoda ladje, saj bodo na podlagi te ugotovitve odločili, ali bodo trajekt popravili ali pa ga dali za staro železo. Škoda bi bila v tem primeru relativna, opozarja Samer, saj je ladja zavarovana. Izguba trajekta Und Adriyatik tudi ne bi smela v večji meri prizadeti trgovskega ladijskega prometa med Trstom in Turčijo. Iz tržaškega pristanišča namreč tedensko odpluje proti Turčiji kar trinajst trajektov, junija pa pričakujejo nov trajekt Und Akdeniz, ki bo v najslabšem primeru nadomestil zgorelo ladjo, septembra pa naj bi se mu pridružil še en trajekt. Na koncu je treba še omeniti, da se je s priplutjem trajekta Und Adriyatik v tržaško pristanišče zaključila tudi dejav-nosnt kriznega štaba, ki ga je ob požaru ladje ustanovilo italijansko ministrstvo za oko lje. 10 Četrtek, 21. februarja 2008 TRST zakon 194 - Pogovor z ginekologinjo Irmengardo Schojer Ženske pravice po prekinitvi nosečnosti ne postavljajmo v dvom Več kot tridesetletna izkušnja v družinskih posvetovalnicah v stiku z ženskami in njihovimi težavami Šola v društvu / »Kot ginekologinja sem začela delovati nekaj let pred odobritvijo zakona 194 o prostovoljni prekinitvi nosečnosti, se pravi nekaj pred letom 1978, tako da zakon spremljam vse od njegovega rojstva.« Sredi vrtinca moralnih vprašanj in brezkončnih polemik, ki jih je tako na državni kot na deželni ravni razvnela zahteva po spremembi oziroma posodobitvi zakona 194, smo za objektivno mnenje povprašali nekoga, ki se z ženskami in njihovimi najintimnejšimi težavami ukvarja vsak dan že več kot trideset let. Ginekologinja Irmengarda Schojer nas je prijazno sprejela v svoji ambulanti na sedežu družinske posvetovalnice v Ulici San Marco. »Ko je zakon 194, ki omogoča umetno prekinitev neželene nosečnosti do 12. tedna, stopil v veljavo, je bilo mogoče izvajati splav samo v Trstu, saj so mu v ostalih mestih v naši deželi oporekali. V Trst so se tako prve čase zatekale ženske iz vse dežele, stvar pa se je s časom počasi uredila in prekinitev nosečnosti ni bila vsaj do danes problem.« Kaj se je konkretno spremenilo od leta 1978? »V prvi vrsti število žensk, ki se odloča za tak postopek: z leti se je namreč bistveno zmanjšalo. Zadnji podatki segajo sicer v leto 2006, ko so v Italiji zabeležili 130 tisoč primerov prekinitve nosečnosti (njihovo število se je v primerjavi z letom 1982, ko je doseglo višek, razpolovilo). V zadnjih treh oziroma štirih letih pa se ta podatek ni spremenil predvsem zaradi vse večjega pretoka priseljencev, pravzaprav priseljenk, ki se zateka k italijanskim zdravstvenim strukturam po pomoč pri splavu.« Ginekologinja Irmengarda Schojer kroma Kaj pa na deželni ravni, imate morda kak podatek? »V pozornost vam ponujam podatek za Deželo FJK 25,7% žensk, ki se pri nas odloča za splav, je priseljenk. Gre za kar visoko število. Precej podobni podatki sicer veljajo tudi na državni ravni, samo v Rimu se za prekinitev nosečnosti odloča 30% priseljenk in to žal tudi večkrat. Kulturne posrednice, ki skrbijo zanje, si prizadevajo, da bi jih uvedle v primerno uporabo kontracepcijskih sredstev, vendar to ni lahko.« H komu oziroma kam se lahko zateče nosečnica, ki želi splaviti? »Pomoč lahko poišče najprej pri ginekologu oziroma v družinskih posvetovalnicah. V slednjih je iter nekoliko poseben: predviden je namreč pogovor s socialno delavko ali psihologinjo, temu sledi ginekološki pregled, po katerem zdravnik izda napotnico, s katero gre pacientka v tržaško bolnišnico Burlo, kjer pri nas največkrat opravljajo tovrstne posege (sicer tudi v nekaterih zasebnih strukturah, kot je na primer bolnišnica Sa-lus). Po zakonu mora od podpisa zdravniškega potrdila do splava miniti 7 dni, v resnici pa je čakalna doba precej daljša; sama operacija pa je kar hitra in še v istem popoldnevu lahko pacientka zapusti bolnišnico. Štirideset dni po splavu mora na ponoven pregled v družinsko posvetovalnico. Operaterjem je namreč njeno zdravje pri srcu, tako pred kot po posegu in tu mislim na pogovore o varnih spolnih odnosih.« Kaj pa v primeru mladoletnic? »Tu obstajata dve možnosti. Dekle pride v družinsko posvetovalnico v spremstvu obeh staršev: ko ginekologinja v potrdilu izjavi, da je dekle noseče in želi splaviti, ga morata starša podpisati. Najbolj pogosta pa je danes druga varianta, se pravi, ko si dekle ne želi, da bi starša izvedela za njeno nosečnost. V tem primeru mora na daljši pogovor s psihologinjo nato pa še k skrbniku - sodniku za mladoletne; ta mora potrditi, da lahko dekle samo presoja oziroma samo odloča o splavu. No, potem je na vrsti še Burlo, kjer že nekaj dni pred splavom opravijo potrebne kontrole in laboratorijske preiskave ter preverijo morebitne kontraindikacije, saj gre navsezadnje za kirurški poseg z anestezijo. V kratkem bomo tudi pri nas uvedli metodo abortivne tablete RU 486, ki sproži krvavitev in odpravi neželeno nosečnost. Za mladoletnice je preizkušnja res huda, tako da jim v posvetovalnicah skušamo vsaj nekoliko pomagati tako, da jih z babico pospremimo v bolnišnico na poseg. Odločitev je izredno težavna že za odraslo žensko, tako da si lahko predstavljate, kaj pomeni tak korak za petnajstletnico ali včasih celo mlajše dekle. Še vedno pa obstaja pravica do ugovora zaradi vesti ... »Tudi v tem primeru je po mojem mnenju potrebno ločevati. Obstajajo namreč tisti, ki zavračajo splav zaradi verskega ali kakega drugega moralnega prepričanja, in njihovo izbiro spoštujem; so pa tudi taki, ki mu oporekajo iz komodnosti in ovirajo svobodo žensk. Med njimi so tudi taki zdravniki ali anestezisti, ki so se po večletni izkušnji odločili, da s tem definitivno prenehajo. Mislim pa, da se je njihovo število danes zmanjšalo in mladi ginekologi se povečini odločajo za opravljanje splava.« V naši deželi so se sicer še pred kratkim oglasili svetniki desno-sredinske stranke UDC in predlagali, naj v družinskih posvetovalnicah deluje več t.i. »protisplavnih« prostovoljcev oziroma oporečnikov. »Taki si domišljajo, da bodo oporečniki prepričali ženske, da je prekinitev nosečnosti napaka, zmota in tako vplivali na nadaljevanje postopka za splav. Vendar verjemite mi, da preden se ženska odloči za tak korak, res pošteno razmisli o tem, kar dela. Se bomo torej igrali z njenim občutkom krivde? Nikakor ne! Če se ženska za to odloči, je to njena pravica, ne postavljajmo je v dvom.« No, zakon 194 so v današnji volilni kampanji pošteno instrumentalizirali in tudi nedopustni dogodki iz neapeljske bolnišnice opozarjajo na vse bolj naelektreno ozračje ... »Mislim, da je to golo izrabljanje v volilne namene, za pridobitev kakega glasu več. Zagovornik spremembe zakona Giuliano Ferrara je pravi oportunist, saj od vedno zasleduje le svojo korist in upam, da mu tokrat ne bo uspelo. Celo med samimi ministri za zdravstvo smo imeli katoličanko Rosy Bindi, ki je zakon pozitivno ocenila in opozorila, da ga moramo zaščititi. Nazaj se ne bomo vračali in to je dejstvo. Korak nazaj bi pomenil povratek v čase ilegalnih splavov in z njimi povezanih hudih zapletov, se pravi bolezni, sterilnosti in včasih celo smrtnih primerov. Splav pa ostaja za vsako žensko poraz; prav tako je poraz tudi za nas, saj pomeni, da nismo ženski utegnili pomagati prej. Preventiva je torej tudi pri tem bistvena!« Sara Sternad confcommercio - Dežela bo vanj vložila dvesto dvajset tisoč evrov Projekt za ovrednotenje miljskega in openskega središča ter Svetega Jakoba Dvesto dvajset tisoč evrov. Toliko jih je deželna uprava namenila ponovni oživitvi nekaterih urbanih predelov tržaške pokrajine. Cilj projekta, ki ga Dežela financira v sklopu zakona 266 in bi se moral zaključiti aprila prihodnje leto, je revitalizacija središčnih ulic v Miljah, na Opčinah in pri Svetem Jakobu. Njegove glavne smernice so včeraj predstavili na Pomorski postaji. Kot je pojasnil predsednik zveze Confcommercio Antonio Paolet-ti, želi projekt ustvariti mrežo med obrtniki, proizvajalci in trgovci, ki delujejo v omenjenih predelih. Ali drugače rečeno: organizirati mestne predele tako kot so organizirani trgovski nakupovalni centri, predvsem z integracijo tistih sektorjev, ki so pomanjkljivi. Zato bo inštitut MIB analiziral sedanje stanje, na podlagi njegovih ugotovitev pa bodo skušali poiskati take rešitve, ki bi ustrezale tako trgovcem kot potrošnikom. Na Opčinah bodo pod drobnogled postavili Dunajsko, Narodno in Proseš-ko ulico ter ulici Alpini in dei Salici, v Miljah njihovo zgodovinsko jedro, pri Svetem Jakobu pa osrednji trg, Istrsko ulico in nekatere bližnje ulice. Vsi, ki so spregovorili na včerajšnji predstavitvi (med drugimi tudi podpredsednik Pokrajine Trst Walter Godina), so podčrtali dejstvo, da spada projekt v skupno promocijo teritorija, ki naj bo cilj tako javnih uprav kot privatnikov. Pri openskem delu projekta bo tako sodelovalo tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki že več let zelo dobro sodeluje z zvezo Confcommercio. Sodelovanje openskih članov bo koordiniral Darko Malalan, openski trgovec in član predsedstva SDGZ. (pd) Po popravilih tudi nov trgovski razcvet openskega središča? kroma O lanskoletni uspešnici, ki so jo pripravili na nižji srednji šoli sv. Cirila in Metoda, je bilo veliko govora, manj pa priložnosti za ogled. Gre namreč za pravo šolsko produkcijo, za prikaz delovanja šole z glasbeno usmeritvijo. Zamisel je s kančkom prevrat-niškega naboja nastala med mentorji, ki se zavedajo potreb svojih učencev in morda celotnega šolskega sistema pri nas. Predstava nosi pomenljiv naslov Artakademija s pripisom, da gre za izvirni muzikal srednješolcev sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu, vsebinsko pa ponazarja potrebo po občasnih spremembah in prenovi še tako uspešnega šolskega ustroja. Šolsko produkcijo bi lahko opredelili kot himno uvajanju novega, svežega, mladini odgovarjajočega prijema, ki zna usposabljati za življenje, ne glede na težnje in poznejše izbire posameznikov. Dogajanje je uokvirjeno v šolski ambient, v katerem je glavni akter starejši malce zakrknjen profesor. Učenci se nejevoljno pokorijo njegovim avtoritarnim metodam, želja po drugačnem, časom primernemu izražanju pa tli v njih dokler ne pride do srečanja z mlajšim režiserjem in njegovo asistentko, ki imata podobne ambicije. Rezultat dobrega medsebojnega sodelovanja med učiteljema in učenci je sproščeno dojemanje, na podlagi katerega nastane muzikal. V njem pride do izraza ves potencial tiste šole: ples, petje, recitacije, rock glasba odražajo namreč nagnjenja posameznikov in skupinskega dela. Velik šolski projekt je nastal pod glasbenim mentorstvom profesorjev Maurizia Markesicha, Aljoše Starca in Paola Bembija, besedilno plat sta pripravili Lara Gulich in Lia Legiša, Štefan Turk je vodil snovanje scenskih elementov, grafična podoba je nastajala pod nadzorom Tereze Nep-pi in Mathiasa Butula, koreografijo pa si je zamislila Evelin Bertolino. Izziv je bil totalen in učenci lanskoletnega 1. in 2. razreda nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu so se izkazali za odlične interprete. Kdor je zamudil dosedanje nastope, si lahko ogleda nedeljskega, ko se bodo najprej predstavili plesalci hip-hopa, nato pa bo na vrsti muzi-kal Artakademija; prireditev bo v nedeljo, 24 .t.m. ob 18.30 v telovadnici Stadiona 1.maj. Fotografski natečaj Mladi brez meja Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje (SDZPI), Mladinski center Podlaga iz Sežane in Klub študentov Sežana razpisujejo, v okviru projekta Mejni dogodki Interreg IIIa Italija-Slovenija, fotografski natečaj na temo Mladi brez meja. Foto natečaj poteka od 21.1. do 21.2.2008. Poslana dela naj se nanašajo na nove možnosti povezovanja mladine s slo-vensko-italijanskega obmejnega pasu, ki se odpirajo po padcu Šengen-ske meje. Na foto natečaj se lahko prijavijo avtorji-ice od 15. do 30. leta starosti. Za nagrade foto natečaja je zagotovljen sklad v vrednosti 700 €. Fotografije lahko pošljete kar po elektronski pošti na naslov: foto@adin-formandum.eu. Pred prijavo si preberite pogoje natečaja, ki so dostopni na spletnih straneh www.adinfor-mandum.eu, www.mcpodlaga.com ali www.ks-sezana.net. Posvet o najstniških težavah Na pobudo pediatrične bolnišnice Burlo Garofolo so v preteklih dveh letih izvedli raziskavo med 1100 dijaki in študenti srednjih šol o psihičnem zdravju najstnikov. Podatki so zaskrbljujoči, saj kažejo, da si je marsikateri med njimi vsaj enkrat želel vzeti življenje, prvi alarmni zvonec pa naj bi bil slab šolski uspeh. Izsledke raziskave bodo predstavili v soboto, 23. februarja, ob 9. uri na tržaškem liceju Galilei (Ulica Ginna-stica 53). Kot uvod v sobotni posvet bo v petek zvečer ob 20.30 v gledališču Salezijancev zaživela brezplačna študentska gledališka predstava, zatem (ob 21.45) pa je predviden tudi nastop tržaške pop skupine Trabant. / TRST Četrtek, 21. februarja 2008 1 1 slovenski klub - Predstavili zgodovinsko knjigo Stefana Luse K demokratizaciji slovenske družbe so pripomogli številni faktorji, med njimi tudi pank K demokratizaciji slovenske družbe in posledičnem nastanku samostojne slovenske države je prispevala vrsta faktorjev, v prvi vrsti dejstvo, da sta opozicija in oblast »igrali isto igro« in iskali skupen jezik. V to je prepričan zgodovinar Stefano Lusa, avtor knjige La dissoluzio-ne del potere, ki je izšla pri videmski založbi Kappa Vu. Knjigo so ob prisotnosti avtorja in njegovega mentorja Jožeta Pirjevca v torek predstavili v Slovenskem klubu. Pirjevec in Lusa sta se spoznala na tržaški univerzi, kjer je takratni študent, predstavnik italijanske manjšine v Sloveniji, sledil Pirjevčevim predavanjem. Po diplomi je bil štipendist turinskega sklada Diego de Castro, eden njegovih somen-torjev pa je bil prav prof. Pirjevec. Na podlagi arhivske dokumentacije, ki jo je Lusa zbral v številnih ljubljanskih arhivih (ob bolj običajnih, na primer tudi v arhivu javne radio-televizije in slovenske komunistične partije), je tako nastala obsežna študija, ki jo je »zanimiva in pogumna« založba Kappa Vu tudi izdala. Lusa je v knjigi osvetlil proces demokratizacije, ki se je v Sloveniji začel v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, predvsem pa vlogo, ki jo je v tem procesu imela slovenska komunistična partija. Ekonomski krizi, srbski težnji po centralizaciji in verjetno tudi zavesti, da ne razpolagajo več z večino konsenza, so se partijski voditelji zoper-stavili tako, da so dosledno spoštovali zakone in pravila igre. Prepričani so bili, da je ustava največja garancija za slovensko samostojnost v sklopu jugoslovanske federacije, je pojasnil Lusa, Pirjevec pa dodal, da jim je Kardeljeva ustava res nudila širok manevrski prostor. Zato so tudi morali pristati na ustanovitev opozicijske Nove revije. »Ne zanikam, da je slednja odigrala pomembno vlogo, predvsem pri oblikovanju zamisli o samostojnosti, po mojem mnenju pa bi morali zrelativizi-rati njeno vlogo v procesu demokratizacije.« Lusa je prepričan, da sta odločilno vlogo odigrali tudi revija Mladina, ki se je prva spraševala o svobodi govora (in iro-nizirala na račun sistema, ga je dopolnil Pirjevec), ter tako imenovana alternativna scena s pankom na čelu. Glasbene pank skupine so znale biti kritične do sistema, člani skupine Laibach so se na primer obnašali kot nacisti, da bi opozorili na nesmisel totalitarnih režimov. Njihovega pomena zamejski Slovenci nismo razumeli, je prepričan Pirjevec, današnja slovenska oblast pa najbrž ne bi bila zadovoljna z Lusovo knjigo, saj je prepričana, daje osamosvojitev Slovenije izključno njena zasluga ... (pd) Zgodovinarja Stefano Lusa in Jože Pirjevec sta bila gosta tokratnega torkovega večera Slovenskega kluba kroma Proslava ob dnevu slovenske kulture jutri v Bazovici SKD Lipa iz Bazovice vabi na kulturni večer ob dnevu slovenske kulture v okviru pobude Prešerno skupaj, ki jo prirejajo kulturna društva vzhodnega Krasa. Kulturni delavci iz Bazovice bodo predstavili lepljenko besed in glasbe z romantičnim naslovom Pisani šopek ljubezni prešerno poklanjamo, ki je bila sestavljena in izvedena že avgusta v Repnu, kot darilo nevesti in ženinu ob priliki kraške ohceti. Govor o ljubezni, kot rdeča nit povezuje misli, pesmi in skladbe, ki jih bodo podali domači recitatorji, pevci mešanega pevskega zbora Lipa in moške vokalne skupine Lipa ter mlade glasbenice. Prireditev bo jutri, petek 22. t.m. v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici in se bo začela ob 20.30. Toplo vabljeni k polnoštevilni udeležbi. Mladi in kultura danes v Gropadi Mladi in kultura je geslo nocojšnjega kulturnega večera v gropajskem zadružnem domu Skala. Večer, ki ga prirejata kulturno društvo Skala iz Gro-pade in kulturno društvo Slovan s Padrič, spada v sklop pobude ob slovenskem kulturnem prazniku »Prešerno skupaj«, ki jo skupno prirejajo vzhodno-kraška kulturna društva, pod pokroviteljstvom ZSKD. Danes ob 20. uri bodo v Gropadi nastopili člani baletne skupine iz Divače, domači recitatorji, otroški pevski zbor Slomšek iz Bazovice (pod taktirko Zdenke Križmančič) in domači mešani pevski zbor Skala-Slovan, pod vodstvom Hermana Antoniča. devinščina - Življenjski jubilej Poldo Vatovec slavi 80 let Vseskozi je bil zaveden in borben Pri Poldotu Vatovcu v Devinšči-ni bo danes praznično. Leopold, ali Poldo, kot je znan daleč naokoli, stopa namreč v osemdeseto leto svojega življenja. Ob tem pomembnem jubileju mu prav prisrčno čestitamo in mu želimo, da bi bil še dolgo med nami, kajti ljudje, kot je Poldo, zavedni in borbeni, dosledni in pokončni, so za sleherno skupnost dragocen zgled, vreden vsega spoštovanja. Poldotovo življenje prav gotovo ni bilo, kot pravimo, samo z rožicami posuto. Usoda gaje postavila na ta svet 21. februarja 1928, v najbolj temačnem razdobju zgodovine preteklega stoletja, ko so se nad naš narod zgrnili mrki oblaki preganjanja in nasilja. Njegova družina iz Čežarjev pri Kopru, ki se temu nasilju ni hotela ukloniti, je še občutneje okušala grenkobe fašistične nadutosti. Oče Lazar je bil na Koprskem nekakšen simbol odpora. Kot politični preganjenec je spoznal grozote zaporov in konfinacij na otokih Ponza in Ventotenne, kjer se je, mimogrede povedano, družil s Sandrom Partinijem, Giancarlom Pajetto in drugimi protifašističnimi osebnostmi. Vse to ga je drago stalo. Kmetija v Če-žarjih, ki je za njegove prisilne odsotnosti ostala brez delovne sile, je prešla v druge roke. Poštene službe se zaradi slabe zapisanosti pri takratnih oblasteh ni dalo dobiti, za vsak prvi maj je moral preventivno v zapor, in Lazar je bil tako prisiljen zapustiti Čežarje in se podati z lačno družino s trebuhom za kruhom na Tržaško. Pomagal je na raznih barkovljanskih kmetijah in se nastanil na posestvu premožnega pristaniškega upravitelja Bernardija v Grljanu, ki se ni oziral na Lazarjevo politično preteklost in je cenil njegove delovne sposobnosti. Politično delo se je seveda nadaljevalo tudi v novem okolju, saj je postalo Bernardijevo posestvo nekakšno ilegalno zbirališče anti-fašističnih aktivistov. V tem vzdušju revščine in pomanjkanja, a tudi velike narodne in družbene osveščenosti, je torej potekala Poldotova mladost z osnovnim šolanjem najprej v Čežarjih, nato par let v Barkovljah in s poslušanjem odporniških debat. Najhujše pa je šele bilo na obzorju in ko je vojna in oborožen upor proti fašizmu in nacističnemu okupatorju z vso silo izbruhnil na dan, je takrat za komaj sedemnajstletnega fanta to pomenilo stopiti v par- tizanske vrste. Pridružil se je 18. Bazoviški brigadi in sodeloval v bojih pri Štanjelu. Toda zaradi hudega vnetja poprsnice se je vrnil domov, da bi se pozdravil in je preostali čas do osvoboditve služil narodnoosvobodilni borbi kot aktivist na terenu. Osvoboditev je prinesla nova upanja. Treba je bilo zgraditi novo družbo. V tem povojnem vrenju, ko je na vseh področjih primanjkovalo strokovnjakov, se je Poldo po štiridesetdnevni mobilizaciji v partizanski mornarici odločil za študij na Kmetijski šoli v Kopru. Obiskoval je tečaje sadjarstva, kletarstva, čebelarstva in drugih kmetijskih ter splošnih predmetov ter pridobil precejšnje znanje, ki pa ga žal ni mogel poglobiti na višji kmetijski šoli v Mariboru, kamor bi se rad podal, a se je moral tej želji odreči, ker sta njegova obolela starša potrebovala njegovo pomoč v Grljanu. Tako je prišlo v njegovem življenju do novega zasuka. Čeprav mu je bilo kmetijsko znanje koristno pri poznejšem delu na zgledni domačiji v Devinščini, ki jo je zgradil s svojo življenjsko družico Anico, je njegovo službeno mesto postalo tržaško pristanišče, kjer se je zaposlil tudi njegov brat Oskar, ki je postal pozneje zelo znan in cenjen sindikalist. Vsa nadaljnja Poldotova leta do današnjih dni je označevala poleg navezanosti za družino tudi skrb in navezanost na okolje, ki ga obdaja. Na Proseku je bil vsa ta leta eden od nosilnih stebrov vaškega življenja. Bil je prisoten v vodilnih organih vseh krajevnih organizacij, od partizanske zveze, kateri je predsedoval, do kulturnega društva. Bil je med pobudniki in glavnimi akterji postavitve spomenika padlim v NOB in med ustanovitelji Zadruge Kulturni dom. Pelje v zboru in se ukvarjal s kmetovanjem in lovom. Skratka, Poldo je bil povsod, kjer se je kaj dogajalo in njegova modra beseda in pošten pristop sta bila vselej koristna in dobrodošla. Danes se Poldo lahko s ponosom ozira na prehojeno pot. Upravičeno ga lahko uvrščamo med množico tistih ljudi, ki so s svojim delom in požrtvovalnostjo, s svojo ne-omajano narodnostno in družbeno zavestjo, pa tudi s svojim prijaznim značajem, globoko orali brazde naše skupnosti. Še dolgo bi ga radi imeli med nami. Vse najboljše, Poldo. D. Kalc ad informandum - V teku je serija izobraževalnih delavnic »Kako voditi mladinsko organizacijo?« Na to vprašanje je skušala najti odgovor trojica mladinskih trenerjev iz Ljubljane - Prihodnji vikend delavnica o komunikaciji in uspešnem delu v društvenem sektorju V petek in soboto je v prostorih čezmej-nega informativnega okenca za mlade Ad In-formandum na Fernetičih potekala druga izmed treh izobraževalnih delavnic na temo motivacije za participacijo v društvih in organizacijah. Izobraževalne delavnice, ki je nosila naslov »Kako voditi mladinsko organizacijo«, se je tokrat udeležilo 8 mladih predstavnikov društev in organizacij iz slovensko-italijanske-ga obmejnega pasu. Tečaj je vodila trojica mladinskih trenerjev programa Mladinska akademija pri Društvu mladinski ceh v Ljubljani, in sicer Jože Gornik, Peter Alešnik in Andrej Burja. Udeleženci so se v okviru delavnice seznanili z osnovami načrtovalne miselnosti, s fazami priprave, vodenja in preverjanja projektov, z osnovami timskega dela ter s koristnimi nasveti za delo v društvih in organizacijah. Preko konkretnih primerov dobrih praks so se nadalje naučili, kako uspešno voditi društvo ali mladinsko organizacijo. Domov so prav gotovo odšli s kopico novih idej za svoje delo. Sklop izobraževalnih delavnic je sad sodelovanja med Slovenskim deželnim zavodom za poklicno izobraževanje (SDZPI), Slovenskim raziskovalnim inštitutom (SLORI) in mla din skim cen trom Pod la ga iz Se ža ne, ki se je razvilo v okviru čezmejnega projekta Mejni dogodki Interreg IIIa Italija-Slovenija. Izobraževalni tečaji pa so sicer del širšega projekta, ki obravnava temo o motivacijah mladine za aktivno udejstvovanje v društvih in organizacijah. Prvi del je namreč predvideval izvedbo raziskave med mladimi, ki prebivajo v obmejnem pasu. Izsledki raziskave so trenutno v obdelavi in bodo objavljeni v zaključni publikaciji projekta Mejni dogodki konec mar ca. Naslednji vikend je na sporedu še zadnja izobraževalna delavnica z naslovom »Z dobro komunikacijo do boljših odnosov, skupin in participacije«. Udeleženci se bodo preko vaj us po so bi li in se nau či li, ka ko s sis temom pod -vpra šanj pri ti do jed ra spo ro či la ter us trez ne -ga reagiranja. Spoznali bodo različne komunikacijske oblike in kako njihovo poznavanje po ma ga pri grad nji sku pin ter us peš nem de -lu v društvenem sektorju. Delavnica je seveda brezplačna in odprta vsem, prijave pa so še ved no mož ne na elek tron skem na slo vu in -fo@adinformandum.eu oz. telefonsko na številko +39 040 566360 (SDZPI - Daša Bolčina). Delavnice so dobro obiskane 1 4 Četrtek, 21. februarja 2008 KULTURA / narodni dom - Razstava v galeriji Zafer Ismail Galibov in njegovi fotografski zapisi realnega sveta Obvestilo izletnikom Primoskega dnevnika Prijavljene potnike za potovanji v Uzbekistan vabimo, da se udeležijo informativnega sestanka, ki bo v torek, 26. februarja ob 18.30 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah Prijavljene potnike za potovanji v Grčijo in v Ameriko pa naprošamo, da poravnajo drugi obrok potovanja (isti znesek kot prvič) v četrtek, 28. februarja na našem sedežu, Ul. Montecchi 6 v jutranjih urah med 09. in 13. uro. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 21. februarja 2008 IRENA Sonce vzide ob 6.59 in zatone ob 17.39 - Dolžina dneva 10.40 - Luna vzide ob 18.15 in zatone ob 7.03. Jutri, PETEK, 22. februarja 2008 MARJETA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,8 stopinje C, zračni tlak 1027 mb ustaljen, veter 8 km na uro se-vero-zahodnik, nebo pooblačeno, vlaga 79-odstotna, morje mirno, temperatura morja 6,8 stopinje C. Od četrtka, 14. februarja je v galeriji Narodnega doma na ogled fotografska razstava Zafera Galibova. Predstavila ga je umetnostna kriti-čarka Jasna Merku, ki je med drugim poudarila, da »obvladanje tehnologije predstavlja le osno vo, na kateri graditi, potrebna je spretnost, a tudi kulturna širina. Fotograf je že po definiciji tesno povezan z družbeno prob le ma ti ko in poseb no pozo ren pri čevalec spre memb, ki jih čas na -rekuje. Zafer Ismail Galibov še posebej spremlja aktualno vlogo fotografije, o tem je veliko pisal in objavil tudi knjige o sodobni bolgarski grafiki in bolj splošno o fotografiji, pri srcu mu je spremljati razvoj pristopa pri fotografiranju.« Večer je povezovala Mairim [1] Lekarne Od ponedeljka, 17., do sobote, 23. februarja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 (040 421125), Škedenjska ulica 44 (040 816296). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Liberta 6, Škedenjska ulica 44, Istrska ulica 18. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Cheber, ki je pred mikrofon povabila tudi predsednico tržaškega foto-krožka Fotovideo Trst 80 Mirno Vio la in pro tago nis ta ve čera Zafera Ga-libova, ki se je organizatorjem in vsem pri sot nim pris rčno zahva lil. Viola se je za sodelovanje iskreno zahvalila DU Kons, Narodni in študijski knjižnici, Zvezi slovenskih kulturnih društev, potovalni agenciji Adriatica.net, družini Kodrič, ki gosti bolgarskega fotografa, Zinajdi Kod rič za než ne glas bene utrin ke, ki so oplemenitile pobudo ter prevajalcu Petru Senici. Razstava bo na ogled do 7. marca. Urnik galerije: ponedeljek, torek in četrtek od 10. do 12. ure in od 17. do 19.ure. V sredah in petkih pa od 17. do 19.ure. (beto) NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (040 7606477). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino ALCIONE - 17.30, 19.15, 21.00 »Caramel«. AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Parlami d'amore«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Parlami d'amore«; 15.45, 18.45, 21.45 »Il Petroliere«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Asterix alle Olimpiadi«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.15 »Caos calmo«; 18.05, 20.00, 22.00 »La guerra di Charlie Wilson«; 16.00 »Cloverfield«; 17.45, 19.55 »Sogni e delitti«; 15.50, 18.45, 21.40 »American Gangster«; 16.10 »Alvin superstar«; 22.10 »Sweeney Todd - Il diabolico barbiere di Fleet street«. EXCELSIOR - 15.45, 18.20, 21.00 »Cous Cous«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.35, 21.15 »Into the Wild - Nelle terre sel-vagge«. FELLINI - 17.00, 19.45 »Scusa se ti chia-mo amore«; 21.45 »American Gangster«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.45 »Alvin superstar«; 18.30, 20.25, 22.15 »Sogni e delitti«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Caos calmo«. KOPER - KOLOSEJ - 17.30 »Alvin in ve-verički«; 18.50 »L kot ljubezen«; 21.00 »Daleč od nje«; 16.30, 17.40 »Divji safari 3D«; 19.40, 21.50 »John Rambo«; 19.10, 21.40 »Pokora«; 16.50 »Asterix na olimpijskih igrah«; 17.20 »Divji safari«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 19.00, 21.30 »Il Petroliere«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Asterix alle Olimpiadi«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »30 giorni di buio«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La guerra di Charlie Wilson«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Parlami d'amore«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.10 »Caos cal-mo«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.10 »Asterix alle Olimpiadi«; Dvorana 4: 17.50, 20.10, 22.15 »30 giorni di buio«; Dvorana 5: 17.45, 20.30 »Into the wild«. Čestitke Danes moja nona GIANNA okrogla leta slavi. Iskrene čestitke, vse najboljše in mnogo zdravih, srečnih in veselih dni, ji Marco želi. Dragi POLDO!Leta minejo, a srce se ne postara, kadar polno je miru in ljubezni žara. Kdor drugim ga odpira, ostaja večno mlad in zaradi njega bolj ima življenje rad. Iskrene čestitke za Vaš 80. rojstni dan, Erik in Simon. Dragi ZINZO, vemo vsi, kaj se ti je pripetilo včeraj ob polnoči... hodil si s hrama v hram in namesto opice, te je tokrat srečal Abraham! Vse najboljše ti želijo T.D.K. POLDO na Devinščini praznuje danes svojih plodnih 80 let. Obilo zdravja in sreče mu iz srca želijo Vesna, Žarko, Vijoleta in Edi. S Poslovni oglasi DIJAŠKI DOM IZ TRSTA IŠČE sodelavca za delo na socialnem in vzgojnem področju. Zainteresirani naj pošljejo svoj curriculum na naslov info@sddsk.org NA TRGU V BOLJUNCU dajemo v najem prostor open space in manjši prostor, primeren tudi za ambulanto. Tel. 040-228669 od 8. do 13. in od 14. do 17. 0 Mali oglasi PRODAM štirikolesnik quad polaris, 330 cc, letnik 2005, za dve osebi, v odličnem stanju. Okvirna cena 4.200 evrov z možnostjo dogovora. Tel. 333-2631685. ČRNORJAVA NEMŠKA OVČARKA, stara 11 mesecev, se je izgubila v soboto, 16. februarja, v Gornjem koncu pri Boljuncu. Ima mikročip in sliši na ime Gaby. Če jo je kdo videl, prosimo, naj se oglasi na tel. št. 040-228967 ali 348-7100652. Nagrada za najditelja. -/ DIJAKINJA nižje srednje šole rabi pomoč pri pisanju domačih nalog in učenju dvakrat - trikrat tedensko. Tel. št. 349-4949365. IZGUBILA SEM ČRNI VOLNENI KLOBUČEK na pustnem sprevodu na Opčinah. Prosim poštenega najditelja, naj pokliče na tel. št. 340-6116866. IŠČEM hišo v občini Dolina, tudi potrebno popravil. Tel. 040-231399. IŠČEM sodelavca za obdelavo vinograda z delitvijo pridelka. Klicati na tel. št. 328-9077215. KMEČKI TURIZEM GRUDEN-ŽBO-GAR v Samatorci je spet odprt od četrtka do nedelje. Tel. št. 040-229191. KMEČKI TURIZEM HRMADA v Ce-rovljah je spet odprt ob sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-299501. MLADIČE KRAŠKEGA OVČARJA z rodovnikom prodamo. Pes je primeren za družino z otroki in vrtom. Tel. na 040-226207 ob uri obedov. OPEKE porotan 25x20x20 (9,5 m2) 190 kosov, cementne zidake 40x20x20 (7,2 m2) 90 kosov, strešnike 240 kosov prodam. Kličite v večernih urah na tel. št. 040-212145. PEDIKERKA iz Doline ureja noge oz. nohte. Tel. št. 339-6013695. PONUJAM priložnostno varstvo, tudi ob večernih urah. Tel.: 040-394611. PRODAM dvoetažno sončno stanovanje v Miljah, 120 kv. m: kuhinja, dnevna soba, 3 spalnice, 2 kopalnici, 3 terase, shramba, pokrit parkirni prostor. Tel. št. 040-274449. PRODAM kopačico znamke »Ma-schio«, 130 cm široko in žago (disk s premerom cm 45) za traktor. Skupna cena 950,00 evrov. Tel. št. 040-229488. PRODAM Lancia Y 1200, Eleph. blue, letnik 2000, v dobrem stanju. Tel. št. 040-281396 ali 388-4713880. PRODAM AVTODOM Motorhorm znamke Hymermobil na oplovem dizel motorju, letnik 1981, prevoženih 86.000 km, štiri ležišča, zmeraj v garaži, v odličnem stanju, taksa plačana za leto 2008, tehnični pregled zapade septembra 2008, ugodna cena. Tel. št. 339-4040583. PRODAM HIŠO v Briščikih (Girandola). Tel. št. 040-327296. PRODAM ford transit van 280M, letnik 2003, v dobrem stanju, prevoženih 68.000 km. Tel. na: 338-2578724. PRODAM stanovanje v Ronkah, 1. nadstropje, približno 90 kv. m., zgradba iz leta '95: dve kopalnici, dve spalni sobi, kuhinja, dnevna soba, dva balkona, garaža, klet in zunanje parkirišče; informacije na tel. 339-6980287. PRODAM staro kraško skrinjo z oreha. Tel.: 339-7396098. STANOVANJE NA PROSEKU popolnoma opremljeno, dajemo v najem: dve sobi, dnevna soba, kopalnica in parkirišče. Informacije na tel. št. 3485289452. UPOKOJENEC opravlja razna popravila na centralnem ogrevanju in vodnih inštalacijah. Tel. št. 333-4863968. V BORŠTU dajem v najem udobno, opremljeno stanovanje, veliko približno 80 kv. metrov, s samostojnim ogrevanjem, parkiriščem in avtobusno postajo pred hišo. Tel. na 3394484840 v jutranjih ali večernih urah. V CENTRU NABREŽINE oddam trgovino čevljev in oblačil. Tel. št. 040201209. V NABREŽINI prodajam vrstno tro-nadstropno hišo z vrtom, zgrajeno leta 1997, z dvema kopalnicama in tremi spalnicami. Klicati v večernih urah na tel. št. 040-208326 ali 335304758. V OBRTNI CONI ZGONIK dajem v najem ali prodajam prostor, primeren za urade, 125 kv. m. v prvem nadstropju. Tel. št. 338-4719734. H1 Osmice OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Vljudno vabljeni. Tel.: 040-299442 BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. OSMICA je odprta pri Davidu v Samatorci št. 5. Vabljeni! Tel.: 040-229270. OSMICO sta odprla Igor in Roberta v Gabrovcu št. 27. OSMICO je odprl Srečko Štolfa, Salež 46. Tel. 040-229439. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico. Vabljeni na obisk! / TRST Četrtek, 21. februarja 2008 13 Devinski pevski zbori vabijo na praznovanje dneva slovenske kulture O Srečku Kosovelu in knjigi Dragi Srečko... bo spregovorila prof. Tatjana Roje Na večeru bo sodelovala skupina BK-Evolution iz Benečije na sedežu zborov v Devinu v petek. 22. februarja 2008 ob 20.00 Ü3 Obvestila ALABARDA Prisotni smo na Opčinah, v Nabrežini, Miljah in Trstu. V kratkem otvoritev novih prostorov tudi v Boljuncu. Tel. 040 2158 318 ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s SLOVENSKIM KULTURNIM DRUŠTVOM 1 BARK0VUE 1 vabi na ogled kabaretne predstave KD SKALA IN KD SLOVAN vabita ob praznovanju Dneva kulture na večer »Mladi in kultura«, ki bo danes, 21. februarja, ob 20. uri, v domu Skala v Gropadi. Sodelujejo: OPZ Slomšek in združeni MePZ Skala-Slovan. KD ZA UMETNOST KONS sklicuje redni občni zbor danes, 21. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregoričevi dvorani (ul. S. Frančiška 20) v Trstu. KK ADRIA IN ZSŠDI vabita na predstavitev mednarodne kolesarske dirke za 32. trofejo ZSŠDI, ki bo danes, 21. februarja, ob 18.30 v prostorih Kulturno športnega centra v Lonjer-ju. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 21. februarja, ob 20. uri na svojem sedežu (Prosek št. 159). SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD za poklicno izobraževanje, MC Podlaga in Klub študentov Sežana razpisujejo, v okviru projekta Mejni dogodki Inter-reg IIIa Italija-Slovenija, fotografski natečaj na temo Mladi brez meja. Poslana dela naj se nanašajo na nove možnosti povezovanja mladine s slo-vensko-italijanskega obmejnega pasu, ki se odpirajo po padcu Šengenske meje. Na foto natečaj se lahko prijavijo avtorji-ice od 15. do 30. leta starosti. Za nagrade foto natečaja je zagotovljen sklad v vrednosti 700 evrov. Fotografije lahko pošljete še danes, 21. februarja, na elektronski naslov fo-to@adinformandum.eu. Pred prijavo si preberite pogoje natečaja, ki so dostopni na spletnih straneh www.adin-formandum.eu, www.mcpodlaga.com ali www.ks-sezana.net. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV obvešča, da je v Peter-linovi dvorani v ulici Donizetti 3, do 22. februarja na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju Slovencev v povojnih begunskih taboriščih na Danes, 21.2., ob 20.! Ul. Bonafato,_6_ Koroškem, ki jo je pripravila Rafaelova družba. Ogled je možen od ponedeljka od petka od 9. do 17. ure. FOTOVIDEO TRST 80 v sodelovanju z deželnim sedežem Rai in pod pokroviteljstvom ZSKD vabi v v petek, 22. februarja, na predvajanje in nagrajevanje 8. video natečaja Ota-Hrovatin. Predvajanje in nagrajevanje za šole bo ob 10. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, za ostale pa ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma v ul. Fil-zi 14 v Trstu. VZPI - ANPI iz Trsta, v sodelovanju s filmskim krožkom »Bratje Marx«, prireja v petek, 22. februarja, ob 18. uri v prostorih društvene gostilne na Kontovelu predstavitev video posnetka o liku Arriga Boldrinija, komaj preminulega legendarnega partizanskega komandanta Bulow. Spregovoril bo Roberto Birsa, član pokrajinskega tajništva VZPI-ANPI. S PRAVLJICO NA ...MAVRICO vabi na »Čarobno predstavo« s čarodejem Jole Cole, v soboto, 23. februarja, ob 16. uri na Kontovelu (v telovadnici pri Društveni gostilni). Toplo vabljeni! DOM JAKOB UKMAR, PD KOLON-KOVEC IN KD IVAN GRBEC vabijo v nedeljo, 24. februarja, ob 16. uri na Dan slovenske kulture, v prostore KD Ivan Grbec, Škedenjska ulica 124. Program oblikujejo otroci iz vrtca in osnovne šole, domači zbori in recita-torji. Slavnostni govornik bo zgodovinar Franc Fabec, povezovala bo Sara Trampuž. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM, KŠD ROJANSKI KRPAN in Glasbena matica vabijo na »Prešernovo proslavo«, ki bo v nedeljo, 24. februarja, ob 17.30 v Marijinem domu v Roja-nu. Nastopili bodo gojenci GM, reci-tatorji in Mešani mladinski pevski zbor Trst pod vodstvom Aleksandre Pertot. Govornica bo prof. Marija Pir-jevec. JUS SRENJA TREBČE organizira v nedeljo, 24. februarja, šesti (zadnji) sprehod po katastrski občini Trebče v okviru projekta »Ohranimo živa tre-benska ledinska imena«. Tokrat se bomo sprehodili po delu KO Trebče, ki leži v Sloveniji. Zbirališče ob 8.30 »Pred cjerkvo« oz. »P'd lipo«. Vabljeni člani in vaščani! KRUT vabi vse, ki bi radi šli na individualna zdravljenja v zdravilišča Strun-jan, Šmarješke in Dolenjske toplice ali ostale termalne centre v Sloveniji, da se pravočasno prijavijo. Podrobnejše informacije na sedežu krožka v ul. Cicerone 8/b ali na tel. št. 040-360072. SEKCIJA SSK za Škedenj, Kolonkovec in Sv. Sergij vabi na srečanje o prihodnjih deželnih volitvah 13. in 14. aprila, ki bo v nedeljo, 24. februarja, ob 11.30 v domu Jakoba Ukmarja (ulica Soncini 112). Na srečanju bodo prisotni strankini predstavniki. Toplo vabljeni. OTROŠKE URICE V NŠK - naslednja pravljica Liska na preži, ki jo bo pripovedovala Nika Furlani, bo na sporedu v torek, 26. februarja, ob 16.30 v otroškem kotičku knjižnice. SKD IGO GRUDEN vabi na otroško predstavo »Velika repa« v torek, 26. februarja, ob 9., 10. in 11. uri v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. Igrajo člani mladinske gledališke skupine Igo Gruden, režija Vesna Tomšič. TEČAJ V BAZENU v priredbi Š.c. Melanie Klein in državne zbornice kliničnih pedagogov, namenjen dojenčkom do 12. meseca starosti, se bo začel 27. februarja. Prijave in informacije na tel. št. 328-4559414, in-fo@melanieklein.org. SKD FRANCE PREŠEREN - SKUPINA 35-55 iz Boljunca prireja v četrtek, 28. februarja, ob 20. uri v društveni dvorani v občinskem gledališču predavanje Branka Bratoša - Ježka »Po poteh gradov med Klinšco in Hrasto-vljami«. Vabljeni! TAI CHI CHUAN - tedenski tečaji za zdravje, sproščenost, notranjo moč, in dolgoživo harmoničnost v življenju. Informacije in prijave Sklad Mitja Čuk, tel. št. 040-212289. KRUT obvešča, da se 12. marca začnejo tradicionalne skupinske vaje v termalnem bazenu v Strunjanu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone, 8/B, tel. 040-360072. SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER v Narodnem domu v Trstu (ul. Filzi, 14) je odprt s sledečim urnikom: ponedeljek, torek in četrtek od 10. do 12. ure, sreda in petek od 16. do 18. ure (tel. št. 040-3481248, ali elektronski naslov: info@narodnidom.eu). BARVE IN ČOPIČI ZA DOBRO POČUTJE - šest srečanj v sklopu Krut-ovih delavnic. Predstavitvena konferenca bo v ponedeljek, 3. marca, ob 18. uri na sedežu krožka, ul. Cicerone 8. Dodatne informacije na tel št. 040-3720062. TEČAJ ZA DOJENČKE v priredbi Š.c. Melanie Klein in državne zbornice kliničnih pedagogov se bo začel 10. marca. Tečaj predvideva masažo dojenčka in dejavnosti v bazenu. Prijave in informacije na tel. št. 328-4559414, in-fo@melanieklein.org. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca - šivanje noš obvešča, da se bo tečaj šivanja noš odslej vršil v prostorih občinske knjižnice, ki se nahaja za gledališčem (vhod nasproti vrtca, tik pred mostom na Jami). ZSKD v sodelovanju s kulturnimi društvi vabi na ogled kabaretne predstave »Radio-aktivni live!« po sledečem razporedu: danes, 21. februarja, ob 20.30, društveni prostori SKD Barkovlje (ul. Bonafata, 6), v soboto, 1. marca, ob 20.30 uri, Dom Anton Ukmar Miro (Domjo 227, v organizaciji KD Fran Venturini, SKD France Prešeren, SKD Valentin Vodnik), v soboto, 8. marca, ob 20. uri, Kulturni dom na Colu (Col 18, v organizaciji KD Kraški dom), v nedeljo, 9. marca, ob 17. uri, Srenjska hiša v Gorčani (Gročana 56, v organizaciji SKD Krasno Polje), v sredo, 26. marca, ob 20. uri, Štalca v Šempolaju (v organizaciji SKD Vigred). 0 Prireditve SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) v sodelovanju z ZSKD vabi danes, 21. februarja, ob 20.30 na kabaretno predstavo gledališča Komigo »Radioaktivni live«. Nastopajo: Tjaša Ruzzier, Marko Sancin, Boris Devetak, Franko Korošec. DEVINSKI PEVSKI ZBORI vabijo na praznovanje Dneva slovenske kulture o Srečku Kosovelu in knjigi Dragi Srečko, v petek, 22. februarja, ob 20. uri na sedežu zborov v Devinu. Na večeru bo spregovorila prof. Tatjana Rojc; sodelovala bo skupina BK-EVO-LUTION iz Benečije. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE, Državni otroški vrtec »Mavrica«, COŠ »A.Bubnič« v sodelovanju z občino Milje in z ZSKD vabijo na ogled razstave »Na poti svojega srca... « v galeriji G.Negrisin v Miljah, trg Republike 4. Razstavljajo otroci DOV Mavrica, učenci COŠ »A.Bub-nič« ter priznani umetnik Štefan Turk. Razstava bo odprta do petka, 22. februarja, s sledečim urnikom: 10.- 12. in 17. - 19. ure. SKD GRAD od Banov v sklopu pobude »Prešerno skupaj« vabi ob praznovanju Dneva slovenske kulture, na večer z naslovom »Beseda, pesem in glasba«, ki bo v petek, 22. februarja, ob 20.30 v društvenih prostorih. SKD LIPA iz Bazovice, v sklopu pobude »Prešerno skupaj« ob slovenskem kulturnem prazniku, vabi na kulturni večer »Pisani šopek ljubezni prešerno poklanjamo«, v izvedbi članov in pevcev SKD Lipa. Toplo vabljeni v petek, 22. februarja, ob 20.30, v dvorano Gospodarske zadruge v Bazovici. KULTURNA DRUŠTVA VZHODNEGA KRASA v sodelovanju in s pokroviteljstvom ZSKD prirejajo ob Dnevu slovenske kulture »Prešerno skupaj«: danes, 21. februarja, ob 20. uri v zadružnem domu Skala v Gropadi »Mladi in kultura«; v petek, 22. februarja, ob 20.30 v Gospodarski zadrugi v Bazovici »Pisani šopek ljubezni prešerno poklanjamo«; ob 20.30 v Ovčarjevi hiši pri Banih »Beseda, petje in glasba«; v nedeljo, 24. februarja, v Prosvetnem domu na Opčinah osrednja Prešernova proslava »Prešerno skupaj...s koroškimi Slovenci«: ob 16. uri okrogla miza »Koroška danes: sožitje, šola, kultura«, sodelujejo: Marjan Šturm, Božo Hartmann, Janko Malle, moderator Duško Udovič; ob 17.30 kulturni program z nastopom MoPZ »Valentin Polanšek« iz Obirske, tamburaši iz Hodiš, J rg Errenst (harmonika). NSŠ IGO GRUDEN, OŠ ŠIBELJA -STJENKA IZ KOMNA IN SKD IGO GRUDEN prirejajo Dan slovenske kulture ob 60. letnici smrti Iga Grudna z naslovom »Setev sončnih dni« v nedeljo, 24. februarja, ob 17. uri v občinski telovadnici v Nabrežini. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na prireditev »Šola v društvu« v nedeljo, 24. februarja, ob 18.30 v telovadnici Stadiona 1. maj. Vpogled v kulturno snovanje mladih bodo uvedli plesalci hip-hopa, sledila pa bo Arta-kademija, izvirni muzikal srednješolcev sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu. SPD MAČKOLJE vabi v nedeljo, 24. februarja, ob 17. uri v dvorano Srenjske hiše na prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Program bosta sooblikovala OPZ Slomšek iz Bazovice in MePZ Mačkolje, priložnostno misel bo podala pesnica Majda Artač Stur-man. ZSKD IN JSKD vabita na 14. Revijo kraških pihalnih godb v nedeljo, 24. februarja, ob 17. uri, v Milje - gledališče Verdi, nastopajo Pihalni orkester Ric-manje (dir. Marino Marsič), Pihalni orkester Divača (dir. Teo Kovačevič), Godbeno društvo Nabrežina (dir. Sergio Gratton). SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempo-laju na teden slovenske kulture: v petek, 22. februarja, ob 19. uri »Kulturni večer« organiziran v sodelovanju z društvom Kraška harmonika (Sežana); sodelujejo: glasbena skupina Vigred, harmonikaši društva Kraška harmonika in Dušan Drobnič s predavanjem »Harmonike od znotraj«; v ponedeljek, 25. februarja, ob 19. uri v sodelovanju s COŠ S. Gruden večer »Kultura je tudi fotografija«; sodelujejo učenci COŠ S. Gruden, fotograf Miloš Zidarič in član fotografskega krožka Foto Trst 80 Robi Jakomin. @ Izleti SK DEVIN prireja študentske izlete z avtobusom v kraj Forni di Sopra po sledečih datumih: 24. februarja ter 2., 9., 16. marca. Odhod: ob 6.45 s trga v Nabrežini; ob 7. uri iz Štivana; prihod v Štivan ob 17.45; v Nabrežino ob 18. uri. Informacije in vpis po elektronski pošti na naslovu info@skdevin.it ali na tel. št. 348-1334086 (Erika). NOVI GLAS prireja od 15. do 22. maja letos potovanje v Uzbekistan. Vpisovanje do 28. februarja na upravi Novega glasa v Gorici, Travnik 25, tel. 0481/533177 ali v Trstu, ul. Donizetti 3, tel. 040/365473, kjer dobite vse potrebne informacije in program potovanja. POTOVALNA AGENCIJA AURORA vabi prijavljene potnike za potovanji v Uzbekistan, da se udeležijo informativnega sestanka, ki bo v torek, 26. februarja ob 18.30, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Obenem naproša prijavljene potnike za poto- vanji v Grčijo in Ameriko, da poravnajo drugi obrok potovanja (isti znesek kot prvič), v četrtek, 28. februarja, v naši upravi (ul. Montecchi 6), v jutranjih urah med 9. in 13. uro. PD V ROJANU, KD LONJER KATINA-RA IN KRUT vabijo v nedeljo, 20. aprila, na enodnevni izlet na največji jadranski otok Krk in na otok Košljun. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072, tel. 040826661 (g. Darko Kobal) ali tel. 040417025 (g. Anton Bole). SPDT organizira v nedeljo, 2. marca, avtobusni izlet na goro Sisol (835 m), ki se nahaja v hriboviti verigi Učke. Odhod avtobusa ob 8. uri iz Trsta, s trga Oberdan, in ob 8.15 iz Bazovice (avtobusna postaja »na vagi«). Prijave sprejemata: Slavko (tel. 040228118) in Vojka (tel. 040-2176855). Vabljeni! SPDT organizira konec marca tridnevni zimski vzpon na Monte Grappa. Program: v petek, 28. marca, odhod z osebnimi avtomobili do kraja San Liberale in vzpon do koče Cam-paronetta, kjer bomo prenočili; sobota, 29. marca, pohod po lepi razgledni poti »sentiero panoramico delle Meatte«, vzpon na vrh Monte Grappa, ter preko grebena »cresta dei Solaroli« vrnitev v kočo; v nedeljo, 30. marca, povratek (po drugi poti) v San Liberale. Izlet vodi Franc Starec, kateri Vam nudi vsa potrebna navodila na tel. št. 338-4913458. Število udeležencev je omejeno, zato je nujna takojšnja prijava. Priporočamo zimsko opremo, žepno svetilko in spalno 9 Šolske vesti UPRAVA OBČINE DOLINA-URAD ZA ŠOLSTVO, sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli za šolsko leto 2008/2009. Rok za vpis zapade v petek, 29. februarja. Za informacije in vpise, se lahko obrnete na občinski urad za šolstvo od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 (tel.: 0408329280/282). DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI obvešča, da poteka vpisovanje v prvi razred osnovne šole, za otroke, ki dopolnijo 6. leto starosti do 30. aprila 2009, na ravnateljstvu v Na-brežini. Urnik tajništva: vsak dan od 7.30 do 13.30, ob ponedeljkih tudi od 15.30 do 18.30. Prispevki Namesto cvetja na grob pokojnega Sergija Klabjana daruje Sonja Lovri-ha 30,00 evrov za dolinsko cerkev. Ob rojstnem dnevu pokojne mame Zore daruje hči Norma 20,00 evrov za Slomškov Dom v Bazovici. V spomin na Luciana Malalana darujeta Svetko in Silvana 30,00 evrov za Sklad Ota-Luchetta-D'Angelo-Hrovatin. V spomin na umrle svojce daruje Maria Skabar 20,00 evrov za KRUT. 21.2.2007 21.2.2008 Franc Trampuž Z žalostjo vedno v mojem srcu. Žena Vinka Šempolaj, 21. februarja 2008 Pogrebno podjetje Sant'Anna Nabrežina Ob izgubi drage mame Gabrielle sočustvujemo s kolegico Ani Tretjak ravnatelj, učno in neučno osebje šole S.Kosovela z Opčin in s Proseka 1 4 Četrtek, 21. februarja 2008 KULTURA / opčine - V sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije Tokratno glasbeno srečanje namenjeno mladim Nastopili so harfistka Anja Gaberc in hornist Andrej Žust ter trio učencev ljubljanske glasbene šole V nedeljo je društvo Tabor v Prosvetnem domu na Opčinah priredilo februarsko srečanje s komorno glasbo, peto po vrsti v sklopu letošnjega niza Open-skih glasbenih srečanj. Kot vsako leto se je obnovilo sodelovanje z Glasbeno mladino Slovenije, ki podpira mlade slovenske glasbenike in je s svojimi kakovostnimi ponudbami postalo jamstvo za zanimiva koncertna doživetja. Cikel Gm Oder in poletna akademija Glasbeni julij na obali-Tekmovanje Primož Ramovš sta tokrat postavila pod reflektorje dve komorni skupini: duo, ki ga sestavljata koprska harfistka Anja Gaberc in prvi hornist orkestra Slovenske filharmonije Andrej Žust ter trio (violina, kitara, harmonika), ki je novembra osvojil prvo nagrado na tekmovanju Ramovš. Po-seb nost za sedb se je zrca li la tu di v pro gra mu, na ka -terem je bilo več zanimivih skladb, ki jih redkeje za-sle di mo na kon cert nih li stih. Duo, ki je odprl koncertni večer, je kazal zrel, sproščen pristop k nastopu, saj sta Gaberčeva in Žust glasbenika z določeno izkušnjo: prva je dobitnica študentske Prešernove nagrade in se izpopolnjuje v Pragi pri Jani Bouskovi, drugi pa je dobitnik Škerjančeve nagrade, univerzitetne študentske Prešernove nagrade in je član raz nih komor nih sku pin, med ka te ri mi sta tu di kvintet Ariart in kvartet Hororn, s katerima je že gostoval v Trstu. Po solistični točki za harfo z dopadljivo Cigličevo skladbo Adagio amoroso, je rog prevzel vodilno vlogo pri kompoziciji istega avtorja Sublimaci-ja, ki se predstavlja kot umirjeno, a intenzivno iskanje različnih zvočnih izrazov v večglasni meditaciji. Energična harfistka in suvereni hornist sta se vživela v fragmentarno spevnost skladbe Srebrna pesem Črta Soj ar -ja-Voglarja, nakar sta iz sodobnih prijemov naredila korak nazaj v čas za konec v klasičnem duhu kompozicije Solo francoskega skladatelja Boieldieua. Drugi del koncerta je oblikoval trio mladih slovenskih glasbenikov, učencev ljubljanske Srednje glasbene in baletne šole, ki si še utirajo pot v svet koncer-tiranja in se izvežbajo v komornem igranju, kar v tej fa zi zah te va od njih pre cej tru da pri med se boj ni ko -ordinaciji za doseganje primerne stopnje uigranosti. Muzikalična violinistka Petra Kovačič, kitarist Timotej Kosovinc Zupančič in koprski harmonikar Dean Delgiusto (bivši učenec tržaške Glasbene matice) so orali ledino s priredbo obče znanega Boccherinijeve-ga Menueta, osrednja točka njihovega nastopa pa je bila izvedba suite Čeha Vaclava Trojana Cesarjev slavec. Izbira opisne skladbe, ki sledi zapletu vzhodne pravljice, je bila posebno posrečena, saj je vrednotila vsakega od izvajalcev z vrsto glasbenih situacij, od eksotičnih prizvokov do antične fuge, s kančkom virtuoz-nosti in humorja. Trio, v katerem osemnajstletna violinistka izstopa z milino ekspresivnega zvoka, je solidno izpeljal svoj program in ga zaključil z občuteno izvedbo priredbe prekmurske narodne pesmi Travica ze le na. Njihovemu nastopu sta prisluhnila tudi umetniški vodja Glasbenega julija Tomaž Lorenz in umetniški vodja niza openskih srečanj Luca Ferrini, ki je izrazil zadovoljstvo ob že 12. zaporednem sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije, ki tako prizadevno skrbi za odkrivanje mladih glasbenih talentov. (ROP) Koprska harfistka Anja Gaberc med nedeljskim nastopom kroma Škofjeloški pasijon bo ponovno zaživel šele spomladi 2009 Loški občinski svetniki so prejšnji teden imenovali strokovni odbor, ki bo skrbel za izvedbo Škofjeloškega pa-sijona. Tega bodo po številnih zapletih v zadnjih letih ponovno uprizorili spomladi 2009, vendar bo potrebno prej še izbrati režiserja in vodjo projekta ter oblikovati finančno konstrukcijo za igro, ki bo stala prek pol milijona evrov. Devetčlanski strokovni odbor za Škofjeloški pasi-jon sestavljajo profesor na teološki fakulteti Metod Benedik, upokojeni profesor gledališke zgodovine na AGRFT Marko Marin, gledališki in filmski lektor Jože Faganel, oblikovalka oblačil Vanja Krmelj, orglavec, zborovodja in pedagog Tone Potočnik, komunikologinja Tina Oblak, soavtor celostne podobe Škofjeloškega pasijona Jure Miklavc, ekonomist Miha Ješe ter etnologinja in zgodovinarka Mojca Šifrer Bulovec. Ti morajo sedaj izbrati tako vodjo projekta kot režiserja. Glede slednjega je znano le, da to ne bo režiser zadnje uprizoritve Marjan Kokalj, ki pa je pripravljen pomagati pri režiji. Priprave na pasijon so se medtem že začele. Škofjeloški podžupan Klemen Štibelj, ki je med drugim zadolžen za pripravo in izpeljavo pa-sijona, se je namreč že sestal z večino vodij igralskih skupin. Ti so pojasnili, da bo večina igralcev iz zadnjih uprizoritev leta 1999 in 2000 sodelovala tudi tokrat. Tako naj bi tri četrtine od približno 700-članske igralske zasedbe že potrdile sodelovanje, vodje skupin pa bodo poskušali najti še preostale igralce. Tudi finančna slika še ni jasna. Stroški verjetno ne bodo nižji, kot pri zadnjih uprizoritvah in bodo, glede na izračune izpred treh let, ko so uprizoritev že načrtovali, a je potem zaradi političnih nesoglasij niso izvedli, predvidoma znašali najmanj 550.000 evrov. Pri tem občina Škofja Loka del sredstev pričakuje tudi z razpisov ministrstva za kulturo. Kot je znano, je bila odločitev tedanjega strokovnega odbora za Škofjeloški pasijon, da se že leta 2006 izvede ponovna uprizoritev najstarejšega v celoti ohranjenega dramskega besedila v slovenskem jeziku, ki je izjemna priča srednjeveško-ba-ročne dramatizacije in tedanjega govorjenega jezika. Vendar so občinski svetniki uprizoritev prestavili na leto 2007, ko so prireditev, ki je leta 1999 in 2000 v Škofjo Loko privabila 53.000 ljudi, zaradi velikega organizacijskega zalogaja ponovno prestavili. Škofjeloški pasijon kapucina patra Romualda Marušiča iz leta 1721 naj bi tako ponovno zaživel šele spomladi prihodnje leto. (STA) trst - Abonmajska predstava gledališča La Contrada Goldonijeva komedija - manifest V njej je namreč Goldoni zapisal načela svoje gledališke reforme - Zanimiva in zelo prijetna predstava v postavitvi bocenskega Stalnega gledališča V okviru abonmajske sezone gledališča La Contrada nastopa ta teden v dvorani Orazia Bob-bia v Trstu Stalno gledališče iz Bocna z malokrat uprizorjeno komedijo Carla Goldonija Il teatro comico (Komično gledališče). Delo je po svoje manifest gledališke reforme velikega beneškega komediografa, kot je sicer tudi sam poudaril v svojih Memoirs; referenčni režiser bocenske gledališke hiše Marco Bernardi jo je verjetno tudi iz tega razloga izbral, da obeleži tristoletnico avtorjevega rojstva. Zanimiva in zelo prijetna predstava, ki so jo uprizorili tudi na Bienalu v Benetkah, je doslej požela zelo dobre kritike; všeč je tudi občinstvu, ki toplo odobrava harmonično in učinkovito spojitev avtorjevih izjav o lastni gledališki reformi z duhovitim prikazom nastopajočih likov, kar dopolnjujejo lahkotno nakazani zaznamki o gledališču v Goldonijevih časih. Komedijo Il teatro comico je Carlo Goldoni spisal leta 1750, za katero je občinstvu obljubil kar šestnajst novih gledaliških del - in obljubo tudi držal, kot poudarja v komediji sami, saj glavna igralka v enem svojih posegov natančno navaja vse naslove. Komedija Il Teatro comico je presenetljivo moderen prikaz gledališča v gledališču in pravzaprav pripoveduje o sami sebi: vodja gledališke skupine Orazio je sklical vajo za novo predstavo in še kar potrpežljivo čaka, da se igralci eden za drugim prikažejo v gledališču. Med pozdravljanjem, raznimi medsebojnih opazkami, dogovarjanjem o stvareh, ki jih je treba postoriti, in seveda med vajo nove burke Orazio, a tudi ostali člani skupine izrazijo navdušenje nad novo gledališko obliko »commedie di ca-rattere«, ki nadomešča tradicijo okostenele »commedie delTarte« in na oder postavlja resnične ljudi, čeprav tradicionalne makse Arlec-china, Brighelle, Pantalona še vedno nastopajo, vendar z večjo omikanostjo in brez prostaške-ga burkaštva. Za režiserja Marca Bernardija je komedija prava mojstrovina, ki nam omogoča pogled na zakulisje beneške gledališke skupine 18. stoletja sredi ustvarjalnega vrveža: poleg velikih teoretičnih vprašanj gledališkega ustvarjanja se skupina ukvarja z vsakdanjimi težavami, plete medsebojne odnose prijateljstva in drobnega ri-valstva ter razmišlja o svoji bodočnosti. Bernardi se je s postavitvijo komedijo o komičnem gledališču že šestič lotil Goldonijevega opusa in tudi tokrat je okoli sebe je zbral skupino igralcev, s katerimi je doslej uresničil več us- pešnih goldonijevskih predstav. Orazia igra Carlo Simoni, ki vodjo gledališke skupino prikazuje kot osebnost z nedvomno avtoriteto, a polno dobrodušnega razumevanja in skrbi za umetniško rast svojih igralcev, tako da se v njegovem liku nevsiljivo izraža osebnost samega Goldonija. Patrizia Milani je primadona gledališke skupine, ambiciozna, a vse prej kot muhasta; Giovanna Rossi je druga igralka Beatrice, ki se močno postavlja v ospredje; Alvise Battain je igralstvu predan Tonino, ki se je posvetil maski Pantalona; Roberto Tesconi je sestradani pesnik Lelio, ki se odreče pisanju papirnatih gledaliških del in se raje odloči za igralstvo, enako kot pevka Eleonora, ki jo s poudarjeno komičnostjo igra Gianna Coletti. Alberto Fasoli in Luigi Ot-toni sta Brighella in Arlecchino, Alessandra Ar-lotti je Colombina, Libero Sansavini igra doktorja, Riccardo Zini tradicionalni lik drugega zaljubljenca Florinda, Maurizio Ranieri pa šepe-talca, s katerim kljub njegovi uslužnosti in prizadevanju nihče ni zadovoljen. Sceno, ki prikazuje oder tradicionalnega gledališča, je ustvaril Gisbert Jaekel, kostume, ki se realistično nanašajo na modo 18. stoletja, pa Roberto Banci. (-bov) Carlo Simoni in Patrizia Milani v Goldonijevi komediji / KULTURA Četrtek, 21. februarja 2008 15 koper - Razstava v galeriji Severia Obsežen prikaz Černigojeve ustvarjalnosti Pripravili so jo ob 110-letnici rojstva tržaškega umetnika Ob 110. obletnici rojstva Avgusta Černigoja je koprska prodajna galerija Severia priredila razstavo, s katero se namerava pokloniti ustvarjalnosti tržaškega umetnika. Približno sedemdeset eksponatov, ki prihajajo iz Černigojeve galerije v Lipici in zasebnih zbirk tako iz Slovenije kot iz zamejstva, zaobjema časovni pas, ki gre od dvajsetih do sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Razstavljeni izdelki, med katerimi izstopajo olja na platnu in na kartonu, dela na papirju, lepljenke in grafike, nudijo priložnost, da boljše spoznamo obširen umetnikov opus in tako omogočijo ustreznejše soočanje z njegovim ustvarjalnim opusom. Pravi adut razstave so predvsem dela iz zasebnih zbirk, ki razkrijejo še nepoznano plat zamejskega umetnika. Pri tem velja opozoriti, da je prav v minulem letu ljubljanska galerija Isis, z razstavo del iz zasebnih zbirk, pripravila presenečenje, ko je dala na ogled nepoznana Černigojeva dela ob presenetljivih in zanimivih slikah Eduarda Stepančiča, Thee Černigoj, Ferda Delaka, Iva Spin-čiča, Ivana Čarga in Marija Kogoja Iz zgodnjega ustvarjalnega obdobja tržaškega umetnika, in sicer iz leta 1921, nam olje na kartonu prikazuje hišo z vrtom. Slika je nastala, ko seje umet- Na ogled je širok izbor Černigojevih del nik, odpuščen iz vojske, vrnil domov v Trst in se zaposlil kot učitelj na postojnski gimnaziji. Delo izraža še preprost realističen pristop in priča o slikarskem delovanju pred odhodom, leta 1922, v Nemčijo, kjer je Černigoj spoznal kon-struktivistične težnje Bauhausa. Weimarska izkušnja je neizbežno zaznamovala njegov nadaljnji ustvarjalni razvoj. V prenovljenem duhu avantgardističnega vzdušja je nastalo pet razstavljenih črno-belih linorezov iz let 1926 in 1927. Izdelki, ki spadajo v skupino rekonstrukcij, jasno zastopajo dojemanje in uporabo likovnih prvin v geometričnih oblikah. Dva linoreza sta bila objavljena v reviji Tank, medtem ko ostali trije, med katerimi zasledimo Černi-gojev in Kosovelov portret, pa v reviji Naš rod. Iz kasnejših let so slike in grafike z mestnimi vedutami, krajinami, portreti in tihožitji. Razstavljena dela, ki prikazujejo Škedenj, zidarje, sveti Jernej pri Portorožu, ribiške ladje v tržaškem pristanu, v tako imenovani sacchetti, se oddaljujejo od drznih eksperimentalnih teženj. Nerazumevanje in odklon takratne slovenske kritike ter družbe, ob skrbi za vzdrževanje družine, ki si jo je umetnik ustvaril, so najbrž prispevali k nihanju med različnimi slikarskimi oprijemi. Černigojevo likovno izražanje se je tako spustilo v zmernejše vode postim-presionizma, dokler se mu niso - po koncu druge svetovne vojne, ko se je zaposlil kot profesor na tržaških slovenskih šolah -, odprla nova obzorja. V eksponatih, kot so na primer predstavljena tihožitja iz petdesetih let, kjer je realistični vidik še prisoten, lahko zasledimo bistvene spremembe v slikarskem pristopu. Iz post-impresionističnih značilnosti je umetnik začel raziskovati novo-kubistič-ne oprijeme, in od tod se nato usmeril k informelni abstrakciji. Vedno bolj poenostavljene oblike in vedno večji poudarek na barve ter na izraznost potez je prispeval k nastanku pravih kromatičnih kompozicij, ki večkrat nimajo naslova. V ponovno prebujenem zagonu se je Černigoj posvetil ustvarjanju lepljenk in tri- dimenzionalnih objektov v sami sliki. V delih iz druge polovice šestdesetih in v zgodnjih sedemdesetih letih so se ponovno pojavile konstruktivistične prvine. Nastala so tako razstavljena dela, kot na primer lepljenke, ki obravnavajo predvsem takratna socialna vprašanja, intar-zija z naslovom »pastir«, kip »čuk« in dva reliefa. Galerija Severia se nahaja v Kopru na Pristaniški ulici 3. Slednja je pripravila tudi katalog, kije pod vodstvom Dr. Petra Krečiča, strokovnjaka za Černigojeva dela, izšel v 3000 izvodih. Med razstavljenimi deli so nekatera tudi na prodaj. Razstavo si je mogoče ogledati do 29. februarja, in sicer od ponedeljka do sobote, od 10. do 12. in od 14. do 18. ure. Štefan Turk trst Dollirio: drama o ženski v mafiji V mali Bartolijevi dvorani tržaškega Rossettijevega gledališča je ta teden na sporedu drama sodobnega italijanskega dramatika Nina Romea Dollirio, ki se loteva družinske dinamike znotraj mafijske družbe. Glavna junakinja drame v sedmih prizorih je Mara, ki so ji umorili očeta in mater. Zateče se k mafijskemu šefu, Donu Liriu, na katerega se nanaša naslov, in se v petindvajsetih letih od nemočne hišne pomočnice z majhnimi, sprva neopaznimi koraki povzpne na najvišji vodilni položaj. Njen značaj postaja vse trši in vse bolj neusmiljen, njenemu cinizmu, a tudi njeni podjetnosti ni konca: še tako krut in gnusen zločin je ne ustavi, če tako terjajo njeni načrti; gospodarjevo na lastno četrt omejeno dejavnost z velikopoteznimi pobudami neznansko razširi in jo privede v sklop zakonitega gospodarstva, obenem polagoma izničuje šefovo življenje. Drama se loteva številnih in zelo raznolikih tem: vsepovsod prisotne oblasti mafije, ki vse prežema in požira, prilagajanje mafijskih poslov sodobnemu globaliziranemu gospodarstvu, a tudi bolni medsebojni odnosi znotraj nasilne družbe, spopad med novim in starim, med moško in žensko oblastjo, ki prevzema prevlado, na koncu tudi namig na maščevanje za začetni zagonetni umor. Skratka zelo širok razpon tem, ki nekoliko hromi sporočilnost drame, ki ji sicer skrbno obdelana, a poudarjena slangovska in narečna obarvanost nikakor ni v pomoč. Zahtevno Marino vlogo igra Graziana Maniscalco, ki je lani zanjo prejela nagrado italijanskega združenja gledaliških kritikov. V dve uri in deset minut dolgi predstavi igralka prepričljivo prikaže spremembe v Marinem značaju od začetne popolne zlomljenosti do trde neizprosnosti, ko se povzpenja po lestvici oblasti, do končne izpraznjenosti po smrti Dona Liria. Poleg nje nastopa avtor v nemi vlogi skoraj negibnega mafijskega šefa. Nino Romeo je predstavo tudi režiral, sodelovala sta še scenograf in kostumograf Umberto Naso in avtor glasbene kulise Franco Lazzaro. Predstava, ki je nastala v produkciji skupine Iarba iz Catanie, bo na sporedu do sobote, 23. februarja. (bov) tržaško koncertno društvo - Nastopil je 35-letni Paul Lewis Zrel in samozavesten nastop mladega pianista Predstavil je raznolik program, ki ga je izvedel z tehnično dovršeno in interpretacijsko domiselno Mladi pianist Paul Lewis Liverpool je v glasbenem svetu znano predvsem kot rojstno mesto Be-atlesov in na klasičnem področju zaenkrat ne beleži posebnih dosežkov; zanimivo, da biografski podatki petintri-desetletnega pianista Paula Lewisa poudarjajo dejstvo, da se fant ni rodil v glas be no iz obra že ni dru ži ni, kaj ti oče je bil pristaniški delavec, mati pa uradnica. Glasbenik, ki je v Trstu nastopil v sezoni Koncertnega društva, priznava, da kot otrok sploh ni po slu šal kla -sič ne glas be, to da ta lent se je kljub te -mu razvil in ga pripeljal do imenitnih dosežkov, h katerim so pripomogli tudi odlični mentorji - med vsemi Alfred Brendel. V gledališču Rossetti se je Lewis predstavil v preprosti črni srajci, z mladostniško razkuštrano pričesko, njegov pristop do glasbenih umetnin pa je pokazal resnost priprave in poglobljen odnos do partitur. Začetek z Mozartovo Fantazijo v c-molu KV 475 je sicer v marsičem presenetil: pianist je želel podčrtati predvsem njeno originalnost, privoščil sije zelo prosto ago- giko in ekstremne dinamične odklone, interpretacija pa je bila vseskozi smiselna, čeprav daleč od klasične strogosti. Zrelost in samozavest mladega interpreta sta lepo izstopali v skladbi Gyorgyja Ligetija Musica ricercata, seriji enajstih glasbenih skic, ki jih je madžarski mojster spisal med leti 1951-53. Iznajdljivost, pa tudi duhovitost se prepletata v različnih oblikah: na eni sami noti, v vseh možnih oktavah in ritmičnih kombinacijah, sloni prva skladba, druga je ravno tako minimalistična obdelava preprostega intervala, nato pa se Ligeti razživi v madžarsko obarvanih ritmih in melodijah, s katerimi se pokloni svojemu vzorniku Beli Bartoku, v zadnjem komadu pa si privošči mirno fugo kot poklon Girolamu Frescobaldi-ju. Lewis je Ligetija podal z veliko po-ustvarjalno fantazijo, občudovanja vredna pa je bila tudi tehnika, s katero je v sedmi skladbici izpeljal za levo roko zelo zahtevno spremljavo, ki je ritmično popolnoma neodvisna od melodije. Lewis se je nato vrnil k Mozartu in z lepim občutkom poustvaril melanholični Rondo' v a-molu KV 511, drugi del programa pa je v celoti zavzela Schubertova Sonata v G-duru D 894. V zadnjih treh letih svojega prekratkega življenja je dunajski mojster obogatil klavirsko literaturo s sedmerico sonat, ki so vsakemu interpretu zelo težak izziv: nekateri iščejo njihovo klasično prosojnost, drugi izpostavljajo romantični naboj, morda pa so v najglobljem sozvočju s skladateljem tisti, ki znajo doseči idealno ravnovesje med dvema skrajnostma; Lewis je v nekaterih trenutkih našel blaženo spokojnost, ki omogoča glasbi naraven, neprisiljen tok: Trio je v Menuetu zazvenel kot pravi biserček, lepih trenutkov pa je bilo kar nekaj, čeprav se je pianist občasno predajal svoji temperamentni žilici in dajal vtis, da bere Schuberta skoraj v poznoromantični luči. Umetnina je vsekakor požela obilo aplavzov in Schuberta je Lewis izbral tudi za dodatek. Katja Kralj 1 4 Četrtek, 21. februarja 2008 KULTURA / APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Gradnja dvorane v ulici Alviano se nadaljuje po predvidenem ritmu Konferenčni center bo nared do konca maja Namenjen bo mednarodnim srečanjem -»Na razpolago tudi novogoriškim sosedom« zagraj - Zagotovila županje Občinski svet bo potrdil izbiro vidne dvojezičnosti Občinski svet v Zagraju bo na svojem zasedanju 26. februarja razpravljal in glasoval o predlogu resolucije, ki potrjuje izbiro občinske uprave, da uveljavi vidno dvojezičnost v treh zaselkih občine, in sicer v Petovljah, Zdravščini in Ušju. Kot je pojasnila županja Elisabet-ta Pian, je občina sprožila tudi vrsto pobud za vsestransko ovrednotenje manjšinskih jezikov, ki so navzoči na območju Zagraja. V ta namen so v letošnjem letu priredili tečaj slovenskega jezika za petošolce krajevne osnovne šole. »V dokumentu, ki bo na dnevnem redu seje občinskega sveta, se sklicujemo na zaščitna zakona 482/1999 in 38/2001 ter še predvsem na deseti člen slednjega, ki predvideva namestitev dvojezičnih cestnih tabel,« pravi županja in dodaja: »Hkrati poudarjamo, da želi naša občina ovrednotiti vse krajevne jezike, narečja in lokalne govorice, poleg slovenščine in furlanščine tudi bezjaščino in narečje iz Veneta, ki se ohranja v Martinščini. Kar zadeva slo- venščino, ne bomo izdajali dvojezičnih izkaznic ali dokumentov, niti ne bo uporaba jezika mogoča na uradnih zasedanjih, bo pa navzoča na cestnih tablah v treh zaselkih. Ob vidnih znamenjih pa želimo promovirati tudi znanje jezika, zato smo v sodelovanju s krajevno Pro Loco organizirali tečaj slovenščine za petošolce naše osnovne šole.« Županja Eli-sabetta Pian napoveduje, da naj bi predlog resolucije večina složno podprla, pričakovati pa je odklonilno držo opozicije. Ko bo izglasovana, bodo naslovili na deželo prošnjo za financiranje cestnih tabel, »za to pa bomo morali vsekakor počakati na novo deželno vlado,« je pripomnila županja. Kot znano je paritetni odbor za slovensko manjšino vključil Zagraj v seznam občin, krajev in zaselkov, kjer se bo izvajala vidna dvojezičnost z nameščanjem dvojezičnih cestnih tabel, smerokazov in javnih napisov, decembra lani, za kar se je bila posebej zavzela slovenska konzulta pri goriški pokrajini. Dela za izgradnjo konferenčnega centra ob goriškem sedežu Tržaške univerze v ulici Alviano se nadaljujejo po načrtovanem ritmu. Obsežna in sodobno opremljena stavba krožne oblike bo po besedah generalnega tajnika goriške Trgovinske zbornice Pierluigia Medeota nared spomladi. »Do konca meseca maja bo center že opremljen in uporaben,« zagotavlja Me-deot in poudarja, da sta potek gradbenih del in njihov zaključek podvržena evropskim predpisom. Osemdeset odstotkov denarja za izgradnjo konferenčnega središča ob univerzitetnem sedežu, kjer že veliko let deluje smer diplomatskih ved, je namreč prispevala Evropska unija. Preostali delež 4 milijonov 100 tisoč evrov - toliko bo v celoti stala uresničitev centra - pa je zagotovila Trgovinska zbornica iz Goriškega sklada. Center bo upravljal Konzorcij za razvoj goriškega univerzitetnega pola, služil pa bo potrebam različnih ustanov, ne samo krajevnih, opozarjajo njegovi pobudniki. »Konferenčno središče bo namenjeno prirejanju mednarodnih in diplomatskih zasedanj. V njem bodo uredili kar 27 prevajalskih kabin, kar pomeni, da bomo lahko gostili po 27 delegacij iz različnih držav,« je povedal predsednik Konzorcija za razvoj goriškega univerzitetnega pola Ni-colo Fornasir. Kompleks bo meril 362 kvadratnih metrov in bo lahko v njem zasedalo preko sto delegatov. Ob potrebi se bo lahko dvorana spremenila tudi v veli- Nastajajoči konferenčni kompleks ob nekdanjem Malem semenišču bumbaca ko predavalnico z 240 mesti. »Spodbujanje delovanja tega centra je eden izmed ciljev Centra za pogajalstvo, ki smo ga ustanovili lani poleti,« razlaga Fornasir in pristavlja: »Konferenčna dvorana bo služila tudi Tržaški univerzi in drugim ustanovam, ki bodo potrebovale tovrstne prostore. Na razpolago pa bo seveda tudi novogoriškim sosedom. Tako smo razmišljali že od vsega začetka, saj v bližini ni drugih dvoran s takšnimi značilnostmi.« Tako Fornasir odgovarja na izjavo novogoriškega župana Mirka Brulca, ki je dejal, da se bodo radi posluževali centra, če bodo seveda v njem dobrodošli. Fornasir je še navedel, da je deželni odbor FJK pred kratkim dodelil goriškemu sedežu Tržaške univerze dodaten milijon evrov, s katerim bodo lahko obnovili tudi drugo krilo bivšega Malega semenišča. Del deželnega prispevka bodo uporabili še za razvoj tehnološkega pola, ki nastaja v vili Ritter. Ob Tržaški univerzi se v mestu razvija tudi Videmska, ki načrtuje uresničitev univerzitetnega kampusa v okolici palače Alvarez. »Leta 2009 se bodo začela dela za obnovo središča Stella matutina in bivše šole Locchi. Dela naj bi bila dokončana v treh ali štirih letih,« je napovedal Fornasir. Prvega marca naj bi Videmska univerza tudi ustanovila univerzitetni oddelek z dvema sekcijama, ki bosta imeli sedež v palači Lenassi - univerzi jo je odstopila goriška občina - in v Hiši filma na Travniku. (Ale) gorica - Bellavitejeva pobuda za okrepitev opozicije v občinskem svetu Leva sredina z enotno skupino Predstavniki Foruma za Gorico in Progetto Gorizia potegnili obračun delovanja in kritično ocenili Romolijevo upravo »V goriškem občinskem svetu bi morali ustanoviti novo svetniško skupino Forum. Vanjo bi povabili tudi predstavnike SKP, skupino Progetto Gorizia in ostale predstavnike opozicije. Za tiste, ki verjamejo v Mavrično levico, bi ta poteza pomenila znamenje, da je mogoče načrtovati skupen subjekt, ne da bi se pri tem odrekali svojim političnim idealom. Za tiste, ki verjamejo v Demokratsko stranko (DS), pa bi to bila priložnost za ohranitev povezave med planetoma, ki se ne smeta preveč oddaljiti.« Tako je na včerajšnjem javnem srečanju v priredbi Foruma za Gorico povedal načelnik opozicijske svetniške skupine Andrea Bel-lavite. Dobro obiskano zasedanje, ki je potekalo v dvorani pokrajinskega sveta, je bilo priložnost za obračun dosedanjega dela Foruma, obenem pa so na njem predstavili smernice nadaljnjega delovanja glede na nastanek DS in na bližajoče se deželne volitve. »Koalicija, ki se je lani predstavila na goriških občinskih volitvah, zaenkrat ne namerava določiti svojega kandidata v deželne volilne liste DS ali Mavrične levice. So- mišljeniki Foruma bodo lahko prosto izbirali. Obenem ne izključujemo prisotnosti predstavnikov Foruma v listah in zahteve po strateški podpori goriškim kandidatom za izvolitev v deželni svet,« je povedal Bellavi-te. Za njim sta o uspehih in pomanjkljivostih opozicije spregovorila svetnik skupine Progetto Gorizia Bernardo De Santis in svetnica Foruma Anna Di Gianantonio. Svetnik Foruma Marko Marinčič se je osredotočil na delovanje desnosredinske uprave. »Največji problem Romolijeve uprave so predsodki, ki ji onemogočajo, da bi izkoristila ta pomembni zgodovinski trenutek in plodno sodelovala z Novo Gorico. Mentalne pregrade, vezane na prihodnost, so se pokazale ob številnih priložnostih, kot sta bila proslava na Trnovem in praznik ob padcu schengen-ske meje. Predlog o postavitvi kamer na meji je le zadnji podvig,« meni Marinčič. Med drugimi so se včerajšnjega srečanja udeležili predsednik občinskega sveta Rinaldo Roldo, občinski tajnik DS Giuseppe Cingolani, občinska svetnika Livio Bi-anchini (SKP) in Federico Portelli (DS) ter Giorgio Brandolin in Nicolo Fornasir. Številni prisotni na včerajšnjem zasedanju Foruma bumbaca frattini Bruselj naklonjen kameram Pobuda, ki jo je dal goriški župan Et-tore Romoli, da bi državno mejo na Goriškem varovali z video kamerami, »ni v nasprotju s schengenskim pravnim redom,« so včeraj pojasnili v Bruslju. Če gre za boj proti kriminalu in če je pobuda uresničena v dobrem sodelovanju obeh strani, je schengenska pravila ne prepovedujejo, so razložili. Če je lahko to vprašanje »rešeno z razumevanjem obeh vlad in skupnosti in če ga postavimo v kontekst boja proti kriminalu, potem ni ničesar, kar bi schengenska pravila prepovedovala,« je pojasnil tiskovni predstavnik komisarja za pravosodje, svobodo in varnost Franca Frattinija, Friso Roscam Abbing. Najljubši scenarij, sploh v kraju, fizično razdeljenem na dve državi, bi bil, da se »lokalne oblasti dogovorijo o tem pristopu«, ki sicer »ni v na-sprot'u s schengenskim pravnim redom«, je še enkrat poudaril Roscam Abbing in prista- Franco Frattini vil, da »pa nikakor to ne sme pomeniti ponovne vzpostavitve mejnih kontrol«. Frattini je že v ponedeljek v Ljubljani povedal, da je seznanjen s pobudo italijanske strani, je dejal njegov tiskovni predstavnik. Takrat je komisar tudi poudaril, da »je to treba narediti v popolnem sodelovanju z županom Nove Gorice«. Na vprašanje, ali je Frattini podprl pobudo italijanske strani, s katero se slovenska stran ne strinja, so v Bruslju pojasnili, da komisar »podpira boj proti kriminalu in popolno spoštovanje schengen-skega pravnega reda«. Odprava nadzora na notranjih mejah schengenskega prostora, ki se je na kopenskih in morskih mejah zgodila 21. decembra, ne pomeni, da ni več mejnih kontrol, temveč pomeni, da ni več »strukturnih ali avtomatičnih kontrol«, policija na obeh straneh pa je upravičena do »naključnih kontrol«, so še pojasnili v Bruslju. Komisija za mednarodne odnose novogoriškega mestnega sveta je v torek potrdila stališče, da se ne strinja s pobudo župana Romolija, da bi državno mejo na Goriškem, od koder so se pred dvema mesecema umaknili policisti, odslej varovali z video kamerami. »Tega nikakor ne moremo podpreti. Če pristanemo na to, potem so, vsaj simbolno, na meji spet policisti. Nikjer v Evropi ne poznajo česa takega, predlog pa je verjetno tudi v nasprcrtju s schengenskim redom. Kamere so le izgovor, da bi nadzirali, kdo potuje čez mejo, sploh pa državna meja ni v pristojnosti obeh občin,« je povedal novogo-riški župan Mirko Brulc po torkovi seji komisije za mednarodne odnose novogoriškega mestnega sveta. Po njegovih besedah o Romolijevem predlogu, da bi na nekdanje mejne objekte namestili mejne kamere, s katerimi bi posebne policijske enote poostreno nadzirale migracijske tokove in morebiten promet z mamili, na novogoriški občini sploh še niso bili uradno obveščeni. »O pobudi smo izvedeli iz medijev. V začetku prihodnjega tedna se bom sestal z Romolijem in mu predstavil naše stališče,« je pojasnil Brulc, ki ne izključuje niti posredovanja v Bruslju, kjer pa naj bi Romoli med nedavnim obiskom že pridobil Frattinijevo naklonjenost. »Če Nova Gorica noče video kamer, jih pa ne bomo namestili,« je včeraj zadevo komentiral Romolijev tiskovni predstavnik Stefano Cosma in napovedal, da se bosta župana sestala v ponedeljek ali torek. Na to temo se namerava aktivirati tudi goriška pre-fektura, ki bo na predlog kvestorja Claudia Gattija sklicala sejo pokrajinskega odbora za varnost in javni red. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 21. februarja 2008 17 vrh - Gostinci in trgovci z Goriškega in Tržaškega ocenili Okuse Krasa Dragocena priložnost isonzo-soča Proti stagnaciji za promocijo in sodelovanje s paktom r * * za Gorico Pri SDGZ-ju si obetajo, da bi bila goriška udeležba v prihodnje bolj številna in prodorna Vrhovsko zasedanje goriških in tržaških gostincev in trgovcev V gostilni Devetak na Vrhu so se pred dnevi sestali predstavniki gostinskih in trgovskih obratov, ki sodelujejo pri Okusih Krasa in so oblikovali njihovo zadnjo izvedbo. Ta je bila še posebno bogata, saj je sodelovalo kar 38 obratov: osemnajst gostiln, šest pekarn in štirinajst trgovin jestvin. Lani so prvič sodelovale pri promociji krajevnih proizvodov trgovine jestvin, sadja in zelenjave in dva bara. Po uvodu predsednika gostincev Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) Nika Tenzeja in trgovcev Ervina Mezgeca se je razvila plodna razprava z izmenjavo mnenj o izteku pobude, ki po šesti izvedbi postaja zmeraj bolj pomembna in dragocena priložnost za gostinsko in trgovsko promocijo, a tudi za sodelovanje med raznimi operaterji. Doslej je sodelovalo le nekaj goriških gostiln, pekarna in trgovina. Pri SDGZ-ju pa si obetajo, da bi v prihodnje bila bolj številna in prodorna prav soudeležba obratov z goriškega Krasa in tudi iz mesta. Kot je povedal podpredsednik goriškega SDGZ-ja in gostilničar Avguštin Devetak, prav zato je bil sklican sestanek na Vrhu, da bi se ga udeležile ravno goriške gostilne, pekarne in trgovine. Te so tako dobile sveže informacije in občutke ostalih sodelujočih kolegov v zvezi z organizacijo in uspešnostjo pobude. Poleg pozitivnih odmevov so se prisotni dotaknili tudi bolj vprašljivih plati. Tako številna udeležba različnih dejavnosti - k temu dodajmo še sodelovanje s proizvajalci (konzorciji in posamezniki) - prinaša tudi vedno bolj zahtevne prijeme glede režije in pridobivanja sredstev. Govorilo se je reklami in distribuciji informativnega gradiva: poleg dežele FJK, raznih sejemskih pobud in interneta so predlagali predstavitve v Sloveniji in Avstriji. Te dni bo SDGZ v sodelovanju z občino Devin Nabrežina prisotno na milanskem BIT-u z informacijo o Okusih Krasa in tudi o čez-mejnem projektu Interreg TEMPO. Poseben poudarek so posvetili promociji tipičnih proizvodov: temu namenjeni »kotički« v nekaterih trgovskih obratih so še dejavni, tudi po jesenskem višku Okusov Krasa v gostilnah. Prisotni gostinci in trgovci so bili mnenja, da je treba to še bolj okrepiti na teritoriju. V sodelovanju s šolami, društvi, pa tudi občinskimi ali pokrajinskimi upravami, bi lahko priredili srečanja za mladino, obiske v kmetijah, ki bi spodbudili zavest o zdravi prehrani na osnovi avtohtonih pridelkov in proizvodov. Pokrajinski predsednik goriškega SDGZ-ja Karlo Devetak je pozdravil to naravnanost in potrdil, da se takšne oblike izobraževanja čedalje bolj uveljavljajo po svetu, na primer v Franciji. Tenze je omenil sodelovanje z gostinci čez mejo, s katerimi je bil izveden projekt Utrinki in okusi Krasa brez meja. Tudi o tem so se kresala mnenja, če in kako boljše sodelovati za skupno promocijo kraškega turizma. Načeta razprava se je seveda nadaljevala na skupni družabni večerji, ki jo je kolegom pripravila družina Devetak. Avguštin, žena Gabriella in sestrična Nerina so s ponosom pokazali nove sobe Lokande Devetak, ki je zrasla na prelepi lokaciji zraven gostilne. Povsem sodobno in udobno urejeni prostori, opremljeni z avtentično starinsko opremo, so na razpolago vsem ljubiteljem in uživalcem »počasnega« turizma. Na večerji, poleg izbranih jedi, so lahko gostje spoznali tudi Vitovsko (Bianco della Bora) in Teranon bližnje kmetije Rubijski grad v družbi lastnice in domačinke Nataše Černic. Kot znano je pred leti njen oče, znani vrhov-ski podjetnik Venko Černic, odkupil podrtijo Rubijskega gradu in začel ambiciozno obnovo. Zmagovita podjetniška intuicija je bila, da je ob elegantni bivalni funkciji »re-sorta« pomislil na komplementarno dopolnitev prave kmetije: leta 2000 vsajene trte so začele obroditi kakovostno proizvodnjo. Davorin Devetak bumbaca goriški lok - Klepetalnica Spraševali se bodo, če bo Mavrična levica zasijala V klepetalnici Goriškega loka bo jutri tekla beseda na temo »Mavrična levica: ali bo zasijala?«. Na to vprašanje bodo odgovarjali Stojan Spetič, Mario Lavren-čič, Igor Kocijančič in Marko Marinčič, ki so v prvi osebi angažirani pri povezovanju levičarskih političnih sil in okoljevarstvenikov pod skupnim znamenjem. Javni pogovor z gosti jutrišnjega večera bo obenem priložnost, da se ocenijo današnji politični trenutek, nastajanje novih političnih subjektov v levici in zgodovinska prelomnica, ki jo le-ta doživlja po nastanku Demokratske stranke. Predmet razprave pa bodo predvsem novi izzivi, ki jih Mavrična levica ponuja, dalje začasna ali dokončna izguba simbolov, ki so zaznamovali dvajseto stoletje, in rešitve, kijih poenotena levica ponuja kot odgovor na potrebe današnje družbe. Večer bo seveda tudi priložnost, da se predstavi rojevanje Mavrične levice znotraj slovenske narodne skupnosti, njena drža do manjšinskih vprašanj ter do deželnih in državnih volitev; s tem sta povezana tudi analiza opravljenega dela v petletnem mandatu deželnega sveta in oblikovanje smernic volilnega programa. V klepetalnici Goriškega loka - z začetkom ob 18.30 v čitalnici Feiglove knjižnice v goriškem KB Centru - bodo lahko tudi tokrat navzoči prosto postavljali vprašanja gostom in se poglobili v politične teme, ki jih najbolj občutijo. gradež - Pogrešanca iz Vidma so iskali vso noč V laguni ribičevo truplo 64-letni Renato Zuliani se je odpravil na iskanje školjk - Obdukcija bo pojasnila, če je umrl zaradi zamrznitve ali utopitve sovodnje Nepoškodovana pristala na strehi Na državni cesti v bližini Rupe je včeraj prišlo do prometne nesreče, v kateri se je avtomobil mlade Tr-žačanke prevrnil na streho. Klub temu se voznica ni poškodovala. Po poročanju prometne policije se je nezgoda pripetila okrog 14. ure, ko se je 33-letna Simona Di Napoli vozila iz Gorice proti Trstu. Iz še nepojasnjenega razloga je na ravni cesti naenkrat izgubila nadzor nad avtom ter zavozila na levi vozni pas in nato čez rob, pri čemer je zrušila pred kratkim posajeno cipreso in pristala na strehi. Pomoč so ji nudili na licu mesta, a k sreči ni bila poškodovana. Včeraj so v laguni pri Primeru, med Fos-salonom in Gradežem, našli truplo Renata Zulianija, 64-letnega ribiča iz Vidma. Alarm zaradi njegovega izginot'a so sprožili v torek zvečer svojci. Zuliani, ki je bil strasten ribil, je namreč šel od doma v torek zjutraj in se odpravil na iskanje školjk, ki se nahajajo v pesku, ne da bi uporabil čolna ali gumenjaka. Okrog 10. ure je zapustil avtomobil v bližini plaže v Fossalonu in se s primerno opremo podal na »lov«. Kaj se je nato zgodilo, bo pojasnila obdukcija. Morebiti je možakarja obšla slabost ali ga je presenetila megla in mu preprečila, da bi se vrnil na breg. Ker ga ni bilo na spregled, so se svojci obrnili na sile javnega reda, ki so se že v torkovi noči lotili iskanja pogrešanca tako na morju kot vzdolž brega. Aktiviralo se je osebje luške kapetani-je iz Tržiča in Gradeža, ki so se mu pridružili civilna zaščita, karabinjerji in gasilci. Na pomoč jim je priskočil še helikopter, kije včeraj okrog poldne opazil ribičevo truplo v bližini kanala Bocche di Primero. Prepeljali so ga v kamp Primero, kjer so svojci potrdili njegovo identiteto. Obdukcija bo pojasnila, če je umrl zaradi zamrznitve ali utopitve. »Ob odpravi mejnih pregrad se mora Gorica zamisliti in izoblikovati zase novo vlogo. Da se to uresniči, sta nujno potrebna dialog in odprto soočenje med vsemi političnimi silami in kulturnimi ustanovami mesta.« Tako je odgovorni urednik revije Isonzo-Soča Dario Stasi podal bistvo političnega predloga z naslovom Pakt za mesto Gorica, ki je nastal v soočanju med sodelavci uredništva dvojezičnega časopisa, med katerimi so tudi nekateri občinski svetniki opozicije. Potreba po Paktu za mesto Gorica je tudi temeljno sporočilo in naslov nove številke revije Isonzo-Soča, ki je pravkar izšla in je tokrat še posebno bogata in privlačna. »Priznati si moramo, da je Gorica v zatonu. Edina pomembna novost zadnjih let je prisotnost univerze. Desnosre-dinske in levosredinske uprave, ki so vodile mesto, niso znale jasno začrtati poti za uspešno združitev vseh energij, s ka- Med včerajšnjim iskanjem pogrešanca altran Platnica zadnje ŠTEVILKE REVIJE terimi razpolaga Gorica. Zato da mesto ponovno dvigne glavo, morajo občani in politične sile sesti za isto mizo in se lotiti konstruktivne razpravo o resničnih problemih mesta,« je še povedal Stasi in svoje razmišljanje tako nadaljeval: »Med glavnimi problemi so odnosi z Novo Gorico. Težave nima le sedanja uprava, imela jih je tudi Brancatijeva. Vprašati se moramo, zakaj v vseh teh letih nismo storili korakov naprej. Meja je bil podcenjen problem, živeli smo, kot da je ne bi bilo, kot da bi bila Gorica navadno mesto, kar pa v resnici ni.« Po Stasijevih besedah je Pakt za Gorico - o katerem v zadnji številki revije pišejo Aldo Rupel, Anna Di Gianantonio, Andrea Bellavite in Carlo Michelutti - predlog nove metode reševanja problemov mesta, ki temelji na izmenjavi idej. »Naredimo korak nazaj in se začnimo vsi skupaj resno pogovarjati o Travniku, Kornu, gradu itd. Analizirati moramo probleme in jih nato s skupnimi močmi reševati,« je poudaril Stasi in zaključil: »Za prihodnost Gorice je potreben tudi dogovor vseh levosredinskih sil bivše Unije, ki morajo določiti goriškega kandidata za deželni svet Furlanije-Julijske krajine.« Ob predlogih za preporod Gorice vsebuje zadnja številka revije Isonzo-So-ča tudi številne druge zanimive prispevke. V njih najdemo aktualne teme, pa tudi utrinke iz goriške preteklosti. Zanimiva je raziskava Daria Ledrija, ki primerja, kako sta dnevnika Il Piccolo in Mes-saggero Veneto obravnavala prvih sto dni Brancatijeve in Romolijeve uprave. Na podlagi zbranih podatkov je razvidno, da je bil desnosredinski župan deležen večje medijske pozornosti. V ospredju je seveda tudi odprava mejnih pregrad z vstopom Slovenije v schengensko območje. Na to temo je v reviji Isonzo-Soča zbranih mnogo pričevanj in razmišljanj različnih avtorjev. Posebne omembe je vreden prispevek mladega sodelavca revije Vannija Feresina, kije podal pregled goriškega tiska med 18. in 20. stoletjem. »Raziskavo bomo v prihodnjih številkah nadgradili,« je zagotovil Dario Stasi. V reviji najdemo tudi prispevka o bolnici Franji ter povezavi med Gorico in Sig-mundom Freudom, zapisa Diega Kuzmi-na in Vilija Prinčiča se ozirata po sledeh izginule Gorice. Bralci bodo odkrili zgodbo treh plošč, ki krasijo park Attems v Podgori, marsikaj novega in še nepojasnjenega pa bodo izvedeli tudi o tolminskih puntarjih. Revijo kot običajno bogatijo lepe fotografije in stripi Miriam Blasich. (Ale) 1 8 Četrtek, 21. februarja 2008 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Na obzorju še ni videti rešitve Mestno upravo »žulijo« železne zapornice na Erjavčevi »Prometna preureditev območja je izvedljiva le v soglasnem načrtovanju z Gorico in državo« Na zadnji seji novogoriškega mestnega sveta se je pojavila pobuda o izdelavi rešitve za nemoten potek prometa med Erjavčevo na novogoriški in Škabrijelovo ulico na goriški strani, ki ga sedaj ovirajo železniške zapornice. Druga pobuda pa se nanaša na razobešanje slovenskih zastav na nekdanjih mejnih prehodih, ki bi tujcem nakazovale, da vstopajo v Slovenijo. Na zadnji seji novogoriškega mestnega sveta je svetnik Marjan Pintar podal pisni predlog, v katerem navaja: »Po vstopu v schengensko območje in odstranitvi zapornic med Slovenijo in Italijo so na Erjavčevi ulici ostale še ene zapornice, ki so zelo pogosto zaprte. Gre za zapornice na prehodu čez železniško progo, ki močno ovirajo promet med mestoma po Erjavčevi in Škabrijelovi ulici, ki sta postali glavni povezovalni ulici med Goricama.« Zato Pintar predlaga, da se nemudoma pristopi k izdelavi in sprejemu ustreznih prostorskih aktov, ki bodo omogočili izven ni-vojsko križanje Erjavčeve ulice z železniško progo ter da se v občinskem proračunu za letošnje leto zagotovijo sredstva za začetek te pomembne investicije. Obenem Pintar predlaga še, naj prostorski akt obravnava tudi območje bivšega mejnega prehoda in kotalkališča, ki po njegovem mnenju potrebuje nove programske vsebine. Občinski oddelek za okolje in prostor je predlog svetnika označil kot »nedvomno tehten in utemeljen«. »Križanje železniš- ke proge z Erjavčevo ulico je že dolgo bila nevralgična točka cestnega omrežja mesta, po odpravi mejnih zapor pa je postala šibka točka prometnega sistema somest-ja,« ugotavljajo na občini. Zato - menijo -so tehnični ukrepi na tistem mestu lahko različni, »izven nivojsko križanje je le ena izmed rešitev, ki se ponuja kot prometno najbolj učinkovita, prinaša pa zagotovo vsaj toliko novih vprašanj, kot daje odgovorov«. Preureditev križanja železnice in Erjavčeve ulice namreč zadeva tudi problem nujnega preurejanja doslej marginalne poteze Kolodvorske poti v eno nosilnih mestnih prometnic, oboje skupaj pa vitalno zadeva preureditev poteze Škabrijelove ulice v Gorici. »Prometna preureditev območja je zato izvedljiva le v soglasnem načrtovanju s sosednjim mestom in državo,« so prepričani na oddelku za okolje in prostor. V nadaljevanju odgovora svetniku iz občinskega oddelka sporočajo še, da bo v sistemskem pogledu predlog o najbolj primerni ureditvi podal urbanistični načrt mesta. V izvedbeno tehničnem pogledu pa je potrebno načrtovalsko preveriti različne možnosti preureditve in jih uskladiti z načrtovalci v Gorici, ki naj bi več idejnih rešitev že pripravili. »Šele ko bomo prišli do skupnega dogovora o tehnično najbolj primerni varianti za obe mesti, bo takšno tehnično rešitev smiselno s prostorskim izvedbenim aktom vpeti v prostor. Tak prostorski izvedbeni akt bo obravnaval celotno vplivno območje prometnega vozlišča, Železniška proga prečka Erjavčevo v neposredni bližini meje fotok.m. zagotovo bo smiselno vanj vključevati tudi območje kotalkališča,« pravijo na občini in nadaljujejo, da se je ob razmišljanju o novih programskih vsebinah potrebno zavedati, da bo najprej potrebno poiskati ustrezno rešitev za obstanek in razvoj enega ključnih sedanjih programov na tistem mestu, kotalkarskega športa, ki ima tam dolgoletno tradicijo. Na to, da so mejni prehodi med Italijo in Slovenijo ukinjeni, ne pa tudi državna meja, pa je opozorila svetnica Iva De-vetak. »Zato predlagamo, da na bivših mejnih prehodih, tako kot v Rožni Dolini, ponovno razobesimo zastave kot enega naših državnih simbolov Republike Slovenije,« se glasi svetničin predlog. Kabinet župana Mirka Brulca je pobudo svetnice sprejel, »jo je pa po našem mnenju potrebno razširiti s celostno podobo vstopa v našo državo, saj so zastave le del njene prepoznavnosti«. V ta namen so iz županovega kabineta vladnemu uradu za komuniciranje že poslali predlog, da zadevo obravnava skozi projekt celostne podobe Slovenije. V odgovoru svetnici še navajajo, da je policija obesila zastave na mednarodnih mejnih prehodih, za maloobmejne pa ugotavljajo, daje zadeva še nejasna, »saj je očitno, da se o tem dogovarjata tudi državi - na Tržaško-koprskem so izobešene, pri nas pa še ni navodil oziroma stališča, pri čemer ni zanemarljivo tudi vprašanje varovanja. Zadevo spremljamo, saj jo želimo rešiti usklajeno«. (km) borci »Italijansko tolmačenje enostransko« V začetku tedna je bil v Novi Gorici predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Janez Sta-novnik. Spregovoril je tudi o govoru ob italijanskega predsednika Giorgia Napolitana ob italijanskem prazniku spominov na eksodus in žrtve fojb ter o pomenu odprave nadzora na mejah. Namen Stanovnikovega obiska je bil razgovor o zadnjih dogodkih v Sloveniji, Italiji in svetu ter seznanitev s programom posameznih združenj. Uvodoma je poudaril pomen odprave formalnih policijskih in carinskih postopkov na prehodih s sosednjimi državami. »Napačno je tolmačenje, da so padle meje. Meje ostajajo, saj le-te določajo celovitosti delov, ki oblikujejo združeno Evropo,« meni Stanovnik, ki je ocenil tudi ravnanje italijanskih politikov, zlasti govor predsednika Giorgia Napolitana, ob 10. februarju. »Zveza združenj borcev za vrednote NOB je že nekajkrat izrazila svoje stališče, da se zgodovina ne more in ne sme prikazovati enostransko. Italijanski fašizem je na Primorskem in tudi v t.i. Ljubljanski pokrajini storil zločine, ki jih ne smemo in ne bomo pozabili,« piše v sporočilu za javnost Rino Velikonja, koordinator ZB NOB, in dodaja, da bo borčevska organizacija izdelala strategijo ravnanja v prihodnosti, »saj je realno pričakovati, da bodo italijanske oblasti v naslednjih letih ravnale enako oz. še bolj enostransko«. Stanovnik je ocenil tudi zadnje politične dogodke v Sloveniji, pri čemer je poudaril pomen socialne varnosti državljanov, in to take varnosti, ki je bila že zapisana v programu Osvobodilne fronte. Srečanja se je udeležil tudi župan občine Miren-Kostanjevica Zlat-ko-Martin Marušič. Prisotne je seznanil s potekom gradnje spomenika na Cerju. Zveza združenj borcev je namreč ena izmed veteranskih organizacij, ki zbira in prispeva sredstva za spomenik. (km) Prosta cona odpisana V t.i. »večnamenskem odloku«, ki ga je sinoči odobrila poslanska zbornica v Rimu, ni amandmaja, ki bi omogočil začasno preživetje proste cone z neobdavčenim gorivom. To je sporočil poslanec Alessandro Maran, ki je pojasnil, da so v odloku ohranili le amandmaje, ki jih je sprejela parlamentarna komisija za proračun, ostale so črtali, zato da bi se postopek na zapletel. Rimsko zasedanje je spremljal tudi goriški župan Ettore Ro-moli. Kirurgija dobila primarija Po petnajstih mesecih je kirurški oddelek tržiške bolnišnice nazadnje le dobil primarija. S 25. marcem bo to vlogo prevzel Cristiano Finco, ki bo na tem mestu nadomestil prejšnjega primarija Giusta Pignata. To je včeraj sporočila generalna direktorica goriškega zdravstvenega podjetja Manuela Baccarin. Že spet onesnažen zrak Iz goriške občine so včeraj sporočili, da je bila v torek presežena dovoljena koncentracija prašnih delcev PM10 v zraku. Če bodo vrednosti presežene tri zaporedne dni, bo občina uvedla omejitve prometa; javnost bo o tem pravočasno ob- Zabojnikov ne bodo prali Družba IRIS sporoča, da zaradi nizkih temperatur zadnjih dni v tržiški občni ne bodo prali zabojnikov za organske odpadke, zato da preprečijo poledenitev zabojnikov in okolice. Za njihovo čiščenje bodo poskrbeli predvidoma prihodnji teden, če bodo vremenske razmere to dopustile. O pravicah potrošnikov Demokratska stranka prireja danes ob 18. uri v dvorani Bergamas v Gradišču javno srečanje na temo pravic potrošnikov in nadzorovanja cen. Uvedel bo deželni svetnik Mirio Bolzan, posegla bosta državni predsednik zveze Federconsu-matori Rosario Trefiletti in podpredsednik družbe Coop Consumatori Nord Est Roberto Sgavetta; zaključke bo potegnil poslanec Alessandro Maran. Sodelovala bodo krajevna združenja potrošnikov. Karaghorgis še do jutri Razstava najnovejših del grškega likovnika Andreasa Karaghorgisa v galeriji Kulturnega doma v Gorici bo na ogled še danes in jutri; postavili so jo v okviru petnajstletnice delovanja kulturne zadruge Maja. Po slikovitem Zanzibarju V novogoriškem mladinskem centru bo danes ob 14.30 predavanje o Afriki. Po slikovitem Zanzibarju bo obiskovalce popeljala prostovoljka, ki gostuje v mladinskem centru, Anne Mnich. (km) gorica kinema - Danes Delavska melodrama brez cenenih efektov Vrteli bodo film »Signorinaeffe« Wilme Labate Kaj pa delavci? V zadnjih letih je v medijih govor o njih samo, ko se zgodi nesreča na delu. Tudi film jih zanemarja, razen redkih izjem. Med temi je »Signorinaeffe« Wilme Labate, film, ki obuja izredno pomemben dogodek v družbeni zgodovini Italije po drugi svetovni vojni. Vrteli ga bodo danes v okviru niza Gorica Kinema v goriškem Kinemaxu, kot po navadi ob 17.45 in ob 20.45. Turin, 1980: Emma, ki prihaja iz revne družine, se želi pov-zpeti v družbi. V kratkem bo diplomirala na matematiki in se bo poročila s Silviom, funkcionarjem FIAT-a. Na stavki delavcev spozna Sergia, mladega aktivista, in med njima se vname močna privlačnost. Kaj jima bo prinesla usoda ob tako dramatičnem zgodovinskem preobratu? Odlika filma Labatejeve je predvsem ta, da opisuje končno fazo delavskega gibanja. Režiserka obravnava napeto obdobje, ki se je končalo s »pohodom štiridesettisočih«, in prikaže javne dogodke skozi privatno sfero, v delavski melodrami, ki se izogiba cenenih efektov. V filmu ni terorizma in pištol, je pa tovarna kot »srednjeveško mestece fordizma«, in predvsem so osebe, značaji, duševnost Emme in telesnost Sergia. Avtorica pravi: »Danes se govori predvsem o življenju izven tovarn in protagonisti filmov so bolj pogosto brezposelni kot pa delavci. Vendar človek, ki dela v tovarni, je telo filma, delavnica kulture in jezika.« Vstop je rezerviran članom Kinoateljeja; izkaznica je brezplačna in na razpolago pred vhodom v dvorano. grgar - Banjška in Trnovska planota turistično še premalo prepoznavna Gledajo modro, vidijo plavo Zeliščni center kmalu odprt tudi za obiskovalce - Pohodniška transverzala vse bolje obiskana V zeliščnem centru Grgarske Ravne so predstavili zloženko o dogodkih na planoti v letu 2008, ki jo je izdala Lokalna razvojna fundacija Banjške in Trnovske planote v sodelovanju z lokalnimi društvi. V njej so zbrani pohodi po transverzali Banjške in Trnovske planote, koncerti in druge prireditve v letošnjem letu. Predstavljeno je bilo tudi delovanje zeliščnega centra, ki so ga odprli lani decembra, s ponudbo za obiskovalce pa naj bi v centru začeli čez dva meseca. Kot je povedal predsednik društva Planota Boris Kante, je bila zloženka, ki so jo izdali v nakladi 10.000 izvodov, prvič predstavljena na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani. »Devetdeset odstotkov obiskovalcev ni vedelo, kje natančno se Banjška in Trnovska planota nahaja, kar je za nas jasen znak oz. spodbuda, daje treba v bodoče še več energije vložiti v seznanjanje in informiranje o dogajanju na planoti,« je še dodal. O vsebini zgibanke, ki nosi poetičen naslov Gledam modro, vidim plavo, je pojasnil, daje mogoče v njej dobiti informacije o enajstih pohodih, ki bodo na območju planote organizirani od konca marca do sredine oktobra. Gre za poti v okviru pohodniške transverzale, ki so jo oblikovali pred tremi leti in je vse bolje obiskana. Predstavljenih je tudi devet različnih, večinoma et- Predsednik društva Boris Kante foto n.n. noloških prireditev, ki se bodo zvrstile od konca aprila do septembra, in pet koncertov, od katerih bo prvi z naslovom Planota poje že v soboto, 23. februarja, v Čepovanu. V zloženki, ki jo je oblikoval Miroslav Šuligoj Bremec, je predstavljena tudi ponudba organiziranih skupinskih enodnevnih izletov, ki vključujejo obisk zeliščnega centra, kovaškega muzeja v Lokov-cu in ene od sirarn ter izlet v naravo oz. ogled katere od naravnih znamenitosti. Zgibanka bo kmalu na voljo v vseh bližnji Turistično informacijskih centrih, tudi z njeno pomočjo pa naj bi postala planota bolj prepoznavna. V zvezi z zeliščnim centrom je Kante povedal, da gre v bistvu za center za predelavo surovin rastlinskega izvora, ki rastejo na tem območju. Dodal je tudi, da je treba pred dejanskim odprtjem centra urediti še določene formalnosti glede upravitelja. Predvideno je, da bi center v najem oz. upravljanje prevzel novogoriški tehniški šolski center. Center ne bo odprtega tipa, kar pomeni, da se bo treba pred ogledom najaviti, namenjen pa bo predvsem izobraževanju domačinov na področju priprave hrane. Ker se okusi in navade spreminjajo, hrane ne bodo pripravljali na tradicionalen, pač pa na moderen način, pri tem pa bodo uporabljali sestavine, ki so jim na voljo v naravi. V okviru predstavitve si je bilo mogoče zeliščni center tudi ogledati in se prepričati, da so kuhinjski prostori opremljeni z najsodobnejšo tehnologijo za sušenje, predelavo in shranjevanje zelišč in sadja. Tudi prostor za manjšo trgovino, v kateri bo mogoče kupiti izdelke domačih pridelovalcev, je že skoraj v celoti urejen. Večnamenski prostor že živi, saj ga uporabljajo za razne sestanke in predstavitve, v prvem nadstropju pa nameravajo urediti še pisarne in muzej zelišč, ki naj bi po napovedih zaživel v dveh letih. Nace Novak / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 21. februarja 2008 19 Kulturni center Lojze Bratuž Koncertna Sezona 2007/2008 C?C¿CUJlí^sÁí/ . teeUai/ Timur Gasratov Ukrajina nagrajenec na 7. mednarodnem tekmovanju v klavirski interpretaciji Giuliano Pečar 2007 na Sporedu Brahms, Schumann, Prokofiev, Liszt-Horowitz četrtek, 21. februarja, ob 18. uri Kulturni center Lojze Bratuž [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, trg sv. Frančiška 4, tel. 0481530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, trg Venezia 15, tel. 048176039. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Parlami d'amore«. Dvorana 2: 17.45 - 20.45 »Gorica Ki-nema« »SignorinaEffe (GospodičnaEffe)«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.10 »30 giorni di buio«. CORSO: zaprto. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Parlami d'amore«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Ca-os calmo«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Asterix alle Olimpiadi«. Dvorana 4: 17.50 - 20.10 - 22.15 »30 giorni di buio«. Dvorana 5: 17.45 - 20.30 »Into the Wild«. Razstave GORIŠKI MUZEJ vabi na odprtje razstave zgodovinarke Tanje Gomiršek z naslovom Brestje in Kojsko: upravni in kulturni center Brd do 1945 v nedeljo, 24. februarja, ob 18. uri na gradu Dobrovo. NA GORIŠKEM GRADU bo do 24. februarja na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«; od torka do nedelje med 9.30 in 17.30, informacije na tel. 0481-535146. V državni knjižnici v ulici Mameli v Gorici pa bo do 23. februarja na ogled razstava dragocenih knjig in rokopisov na temo dediščine Cirila in Metoda; ogled je možen od ponedeljka do petka 10.-18.30, ob sobotah 10.-13.30. NA MIRENSKEM GRADU, v dvorani Gnidovčevega doma je na ogled razstava keramik z naslovom Zemlja; razstavlja Michele Petruz, mladi umetnik iz Doberdoba; do 15. aprila vsak dan od 16. do 18. ure; informacije na tel. 003865-3984300. OBČINA KANAL OB SOČI vabi na odkritje doprsnega kipa slikarja Rika De-benjaka, kiparja Mirsada Begica ob stoletnici slikarjevega rojstva in dvajseti obletnici njegove smrti in ogled spominske razstave Tatjane Pregl Kobe. Na odprtju razstave, v petek, 22. februarja, ob 17.30 na Kontradi v Kanalu, bosta spomine na slikarja obudila njegova prijatelja in sodobnika Ciril Zlobec in Zoran Kržišnik, udeležence bo nagovoril kanalski župan Andrej Maffi, slavnostni govornik pa bo minister za kulturo Vasko Simo-niti. SLIKARSKA RAZSTAVA TERPICTURA (Avstrija - Italija - Slovenija) v organizaciji kulturnega centra Tullio Cra-li bo odprta v sredo, 27. februarja, ob 18. uri v razstavnih prostorih Državne knjižnice v ul. Mameli v Gorici. Razstavljali bodo Birgit Bachmann, Antonio Crivellari, Jaun Arias Gona-no, Arjan Pregl, Claudia Raza, Larissa Tomassetti, Etko Tutta, Klavdij Tut-ta in Gloria Zoitl; na ogled bo do 15. marca od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici bo do 22. februarja na ogled samostojna razstava grškega slikarja Andreasa Karaghorgisa z naslovom »Poklon mojemu otoku: Santorini«; od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V CENTRU GRADINA v Doberdobu bo v petek, 22. februarja, ob 17. uri odprtje fotografske razstave z naslovom »Staranzano. Le donne - I lavori nel Novecento«; na ogled bo do 2. marca ob petkih med 17. in 20. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro. V GALERIJI LA BOTTEGA v ul. Nizza v Gorici je na ogled razstava Diega Valentinuzzija z naslovom »Ricordi di Viaggio«; do 28. februarja, od torka do sobote med 10.30 in 12. uro ter med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12. uro. V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA bo v petek, 22. februarja, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom Vsem Slovencem. O Trubarju bo spregovoril Andrej Perhaj, razstavo in njeno pot bo predstavila Metka Sta-rič iz zavoda Parnas. V kulturnem programu bo sodeloval instrumentalni trio Vrabec; razstava v organizaciji UNESCO, zavoda Parnas, Javnega zavoda Trubarjevi kraji v sodelovanju z Goriško knjižnico Franceta Bevka bo na ogled do 12. marca. V GORIŠKI SINAGOGI v ul. Ascoli je na ogled razstava z naslovom »19381945 Preganjanje Judov v Italiji«. Razstava v organizaciji združenja Prijatelji Izraela in občine Gorica bo odprta ob torkih in četrtkih med 17. in 19. uro ter vsako drugo nedeljo v mesecu med 10. in 13. uro; informacije na tel. 0481-532115. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled mednarodna razstava z naslovom Vojna in mir - Spomini in spomeniki; do 2. marca med prireditvami in po domeni. V OBČINSKI GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI v Tržiču bo v petek, 22. februarja, ob 19. uri odprtje razstave z naslovom »Design navale e ricerca in Friuli Venezia Giulia«; na ogled bo do 2. marca. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici bo do 24. marca na ogled razstava »Abitare il Settecento«; od torka do nedelje med 9. in 19. uro, informacije na tel. 0481-547541. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava arhitekta Svetozar-ja Križaja, rojenega v Ajdovščini. Prirejajo jo ob 30-obletnici postavitve stalne zbirke v Pilonovi galeriji, ki jo je Križaj uredil in oblikoval ter zanjo bil leta 1976 nagrajen s Plečnikovo nagrado; do 7. marca od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih, informacije na tel. 003865-368917. ~M Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo za koncertno sezono 2007/08 koncert kvarteta Čajkovski iz Rusije v ponedeljek, 25. februarja, ob 20.15. VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: v petek, 29. februarja, ob 20.45 bo v deželnem avditoriju v Gorici glasbena predstava z naslovom »Come ballava mio nonno americano«, nastopa Joplin Ragtime Orchestra; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191). ZA KONCERTNO SEZONO 20072008 v organizaciji SCGV Emil Ko-mel, Združenja cerkvenih pevskih zborov in Kulturnega centra Lojze Bratuž bo danes, 21. februarja, ob 18. uri v KC Lojze Bratuž v Gorici klavirski recital nagrajenca na 7. med- narodnem tekmovanju v klavirski interpretaciji Giuliano Pecar 2007 Ti-mura Gasratova iz Ukrajine. Izvajal bo skladbe Brahmsa, Schumanna, Prokofieva, Liszt-Horowitza. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica«: v soboto, 1. marca, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici bodo glasbenice Alma Tria imele koncert z naslovom »Musica creati-ce donna«; vstop prost. ZSKD IN JSKD vabita na 14. Revijo kraških pihalnih godb v nedeljo, 24. februarja, ob 17. uri v gledališču Verdi v Miljah: nastopajo pihalni orkester Ricmanje, pihalni orkester Divača, godbeno društvo Nabrežina. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v soboto, 8. marca, odpeljal na Trubarjevo domačijo na Dolenjskem prvi avtobus ob 6. uri izpred cerkve v Doberdobu, nato s postanki na Poljanah, v Sovodnjah in Štandrežu. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 6. uri s Ška-brijelove ulice v Gorici, nato s postanki pri Pevmskem mostu - pri vagi, v Podgori pri športni palači in v Štandrežu pri cerkvi. IZLET V BRDA v organizaciji Krminske enoteke bo v torek, 4. marca, z odhodom avtobusa ob 9.30, z obiskom kleti Movia, Klinec Medana, gradu Dobrovo, kleti Dobrovo in Bjana, utrdbe na Šmartnem in večerje pri Bužine-lu; informacije na tel. 0481-630371. KRVODAJALCI IZ SOVODENJ organizirajo od 1. do 4. maja izlet v Marke (Ancona, Macerata, Recanati, Lo-reto, Ascoli Piceno, Offida in Urbino); vpisovanje do konca februarja ob sredah od 16.30 do 17.30 v Gabrjah na sedežu društva; informacije na tel. 0481-882071 ali 329-4006925. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v nedeljo, 24. februarja, na tradicionalen zimski pohod na Pol-daniovec. Zborno mesto ob 8.30 uri na Lokvah (restavracija Paradiso). Težavnost in oprema odvisna od vremenskih razmer. Vodi Jože Sedevčič, ki daje tudi podrobnejše informacije (tel. 0038641-345411). POTOVANJE V UZBEKISTHAN: Novi glas prireja od 15. do 22. maja letos potovanje v Uzbekisthan; vpisovanje do 28. t.m. na upravi Novega glasa v Gorici, Travnik 25, tel. 0481-533177 ali v Trstu, ul. Donizetti 3, tel. 040365473, kjer bodo zainteresirani dobili vse potrebne informacije in program potovanja. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA prireja informativni sestanek za vzpon na Kredarico (Triglav) danes, 21. februarja, ob 19. uri na sedežu društva v KB centru v Gorici (tel. 0481-532358). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO Gorica sporoča, da se bodo v nedeljo, 24. februarja, zaključili smučarski tečaji na Zlebeh; urnik tečajev: 9.30 -12.00 in 12.45 - 15.15. Avtobus bo odpotoval ob 7. uri s parkirišča pri Espo-megu, na voljo je še nekaj prostih mest; informacije na tel. 0481-22164 (Marta). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO vabi v nedeljo, 2. marca, na 30. spominski pohod na Arihovo peč na Koroškem; informacije in prijave ob uri kosila na tel. 882079 (Vlado). 23 Obvestila DRUŠTVO TRŽIČ razpisuje likovni in literarni natečaj na temo Moj Kras, namenjenega otrokom osnovnih šol s Tržiškega in Krasa. Posamezniki ali skupine se lahko udeležijo natečaja z risbami ali spisi na temo Krasa. Najboljši izdelki bodo nagrajeni in izdani v knjigi. Dela je treba oddati na šolah do 31. marca. MLADINSKI PEVSKI ZBOR IN PROSVETNO DRUŠTVO VRH SV. MIHAELA razpisujeta 8. Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Zlata grla 2008. Revijalni del srečanja bo v soboto, 5. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah, tekmovalni del pa v Kulturnem Centru Lojze Bratuž v Gorici v nedeljo, 6. aprila, ob 17. uri. Zbori se lahko vpišejo najkasneje do 5. marca. Pisna prijava mora vsebovati uradno ime pevskega zbora, vrsto zasedbe, poštni naslov, predvideno število sodelujočih, program nastopa in opredelitev, v katero kategorijo se zbor prijavlja (A ali B). Prijave je treba poslati na faks 0481-882488; informacije na tel. 3333461368 (Mirko Ferlan ) in na pdvrhsvmihaela@yahoo.it. SLOVENSKI URAD na goriški prefek-turi (v pritličju, zadnja vrata na levi) na Travniku je odprt javnosti ob torkih in četrtkih med 9.30 in 12.30; informacije na tel. 0481-595469. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo knjižnica v ponedeljek, 25. februarja, zaprta zaradi izpopolnjevalnega tečaja osebja. TEHNIČNI URAD OBČINE DOBERDOB obvešča, da se je pričelo pobiranje kosovnih odpadkov od vrat do vrat na ozemlju doberdobske občine: odvažanje je razdeljeno na kosovne odpadke (blazine, vzmetnice, leseno ali železno pohištvo, kuhinjski štedilniki, vrata in/ali okna - vsakič po en kos -, bojlerji) in kosovne odpadke RAEE (veliki gospodinjski stroji, kot so televizorji in TV video, domači fotokopirni stroji, pralni stroji, pomivalni stroji, elektronske naprave, kot so računalniki in vsi priključki). Ob ponedeljkih in četrtih bodo pobirali kosovne odpadke, ob sredah kosovne odpadke RAEE (odpadki ne smejo presegati zgornje meje 2 m3 za vsako napoved). Služba za odvažanje kosovnih odpadkov od vrat do vrat ne predvideva plačila, temveč samo predhodno telefonsko napoved na zeleno številko 800.844.344 od ponedeljka do petka od 8 do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Občani, ki se bodo poslužili te službe, bodo morali namestiti kosovne odpadke na javnem mestu v bližini svoje hišne številke zvečer pred dnevom, ki je predviden za odvoz. USTANOVLJENI ČEZMEJNI GORIŠKI MEŠANI MLADINSKI ZBOR z zborovodjo Gregorjem Klančičem vabi fante med 15. in 18. letom, ki jih zanima petje v zboru na preizkus v Točko ZKD na ul. Gradnikovih brigad 25 v Novi Gorici pred vajami zbora v petek, 22. februarja, ob 16.20 ter vse petke v marcu ob isti uri; informacije na tel. 003865-3330311. V MLADINSKEM CENTRU na drevoredu San Marco 70 v Tržiču bodo danes, 21. februarja, ob 21. uri iz niza contrAZIONImovie predvajali film »La febbre«; vstop prost. ŠTANDREŠKE ŽENSKE se bodo kot vsako leto ob prazniku žena dobile pri Turriju v petek, 29. februarja; informacije in vpisovane pri Marti ob uri kosila (tel. 0481-21407). 0 Prireditve PD ŠTANDREŽ prireja v petek, 22. februarja, ob 20. uri ob praznovanju slovenske kulture v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu večer z naslovom Nekoč v starih časih - An bot u starih cajtih. Na besedilih v okviru evropskega projekta Ljudska izročila v besedi in glasbi, ki ga je izvedel Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici bodo nastopili mladinski župnijski zbor Štandrež, mešani pevski zbor Štandrež, štandreška dramska skupina in domačini. KD DANICA vabi na proslavo ob Dnevu slovenske kulture posvečeno ljudskemu izročilu v petek, 22. februarja, ob 20. uri v ŠKC Danica na Vrhu. Na programu bo nastop vokalne skupine Bodeča neža Vrh, predstavitev knjige Kruh in ribe Nade Ravbar Morato in veseloigra Vrhovske... KD SOVODNJE vabi na Prešernovo proslavo v nedeljo, 2. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah ob 25. izvedbi Sovodenjske poje. PREŠERNOVA PROSLAVA v organizaciji SKRD Jadro, društva Tržič in Združenja staršev bo v Občinskem gledališču v Tržiču v soboto, 1. marca, ob 20. uri. DAN SLOVENSKE KULTURE v Štever-janu v priredbi kulturnega društva Briški grič v sodelovanju s Fotoklu-bom Skupina 75 in pod pokroviteljstvom ZSKD bo v soboto, 23. februarja, ob 20.30 v domu na Bukovju. Na programu predstavitev dokumentarca, ki ja nastal v okviru programa Prepletanja - Intrecci Poti Cilje Bliske, publikacije Brincelj - Sprehod po kulturni, zgodovinski in etnografski dediščini Goriških Brd in publikacije Drobci preteklosti in sedanjosti v temeljih prihodnosti. Ob priložnosti bo na ogled muzej kmečke kulture Brincelj. FUNDACIJA PALAČE CORONINI CRONBERG prireja v petek, 22. februarja, ob 17.30 v konferenčni dvorani bivše konjušnice na drevoredu 20. septembra 14 v Gorici predstavitev publikacije z naslovom »Monete«; informacije na tel. 0481-533485. GORIŠKI MUZEJ IN OBČINA KANAL OB SOČI vabita na predstavitev kratkega dokumentarnega filma Zgodbe s kanalskega avtorice Darje Skrt v soboto, 23. februarja, ob 19. uri v Kulturnem domu v Desklah. INSTITUT ZA SREDNJEEVROPSKA KULTURNA SREČANJA (ICM) prireja v petek, 22. februarja, ob 18. uri v avditoriju Fogar na korzu Verdi 4 v Gorici srečanje o Luigiju Faiduttiju. Gian-paolo Romanato bo predstavil publikacijo Paola Cauciga »Luigi Faidutti (1861-1931) - Un testimone della fede e della giustizia sociale«, Ivan Portelli bo govoril o Faiduttijevi osebnosti. SERT, center za zdravljenje odvisnosti pri goriškem zdravstvenem podjetju, prireja informativna srečanja s strokovnjaki za seznanjanje družin z vzgojnimi pristopi za preprečevanje depresij in uporabe mamil v mladostniškem obdobju. Srečanja potekajo na območju goriške pokrajine, vsakič med 18. in 19.30, po naslednjem programu: 21. februarja v občinski knjižnici v Foljanu, 13. marca v šolski menzi v Pierisu, 17. aprila v dvorani občinskega sveta v Turjaku, 6. in 27. marca ter 8. maja na sedežu večstopenjske šole v Gradežu, 7. in 28. februarja ter 30. aprila v občinski palači v Romansu, 20. februarja, 12. marca in 9. aprila na sedežu večstopenjske šole v Krminu, 19. marca, 2. in 23. aprila na občini v Gradišču; informacije nudijo na oddelkih za zdravljenje odvisnosti v Gorici (tel. 0481592747) in Tržiču (tel. 0481-487698). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA vabi člane in prijatelje v četrtek, 28. februarja, ob 20.30 v Kulturni dom v Gorici na večer z Rokom Stubljem in Jernejem Arčonom. No-vogoriška alpinista bost prikazala utrinke iz lanske odpravePlaninskega društva Nova Gorica v Yosemite (ZDA). SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ prireja v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v petek, 22. februarja, ob 15. uri seminar z naslovom Gospodarstvo v našem prostoru. V MLADINSKEM CENTRU NOVA GORICA na Bazoviški ulici 4 v Novi Gorici (tel. 003865-3334020) bo v četrtek, 21. februarja, ob 14.30 doživeta predstavitev čudovitega Zanzibar-ja v besedi in podobi Anne Mnich, EVS prostovoljke na Mladinskem centru Nova Gorica. ZDRUŽENJE »FEMMINILMENTE« IN ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabita na pripoved o čarovnem izročilu s premisleki o bližajočem se Zenskem prazniku z naslovom Vile, čarovnice ali zgolj ženske Krivapete v Nadiških dolinah. Srečanje, ki bo v petek, 22. februarja, ob 17. uri v KB centru v Gorici, bo razen pozdravov potekalo v italijanščini, materinem jeziku avtorice knjige Al-dine De Stefano. . Mali oglasi PLANINSKI VESTNIK - kupim letnike od 1895 do vključno 1901, tudi posamezne letnike in številke. Tel.: 040396013 ob večernih urah (Vojko). PRODAM po zelo ugodni ceni močno pločevinasto streho 325 cm dolžine in 150 cm širine ter valovito plastično streho široko 250 cm; tel. 0481882395. PRODAM suha gozdna drva z dostavo na dom in ekstradeviško oljčno olje; tel. 0481-390238 (ob uri obedov). Pogrebi DANES V SOVODNJAH: 14.00 Milena Nanut vd. Marusic (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ZAGRAJU: 10.30, Romano Zilli pri občini in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.50, Luigia Za-marian vd. Vivaldi s pokopališča v cerkev Device Marcelliane in na pokopališče. 1 4 Četrtek, 21. februarja 2008 KULTURA / zda - Demokratski kandidat je dobil strankarska zborovanja na rodnih Havajih Obama niza nove zmage, Hillary Clinton v očitni krizi Pri republikancih vodi McCain, vendar Huckabee ne popušča - 4. marca Teksas in Ohio Levo zmagoviti Barack Obama, desno Hillary Clinton, ki ne popušča, a se nahaja v vse večjih težavah ansa NEW YORK - Demokratski senator Barack Obama je v torek zmagal tudi na strankarskih zborovanjih na Havajih, s tem dosegel 10. zmago po vrsti proti senatorki Hillary Clinton in je poleg utrditve vodstva v delegatskih glasovih za osvojitev predsedniške nominacije sedaj prevzel krepko vodstvo tudi v nacionalni anketi Zogby. Obama je v torek zmagal na strankarskih zborovanjih v Wisconsinu z 58 odstotki glasov proti 41 za Clintonovo, ki je prvič izgubila doslej zanesljivo veliko prednost v glasovih belih žensk, saj so se njihovi glasovi razdelili približno na polovico. Na strankarskih zborovanjih na svojih rodnih Havajih pa je Obama prejel 76 odstotkov glasov proti 24 odstotkom Clintonove. Obama ima sedaj po štetju ameriške tiskovne agencije AP skupaj 1303 delegatske glasove za konvencijo stranke v Denverju, Clintonova pa 1233. Za zmago in osvojitev nominacije jih je potrebno zbrati 2025. Po 10 zaporednih zmagah proti Clintonovi od 5. februarja naprej je Obama sedaj prvič doslej prevzel bistveno prednost v eni od nacionalnih anket. Anketa Zogby, ki je bila objavljena v sredo, kaže, da ima senator iz Illinoisa 52 odstotkov podpore, Clintonova pa 38 odstotkov. Januarja sta bila kandidata v isti anketi še izenačena. Anketa je slaba novica za Clintonovo, ki je vse upe postavila v Teksas in Ohio, ki sta naslednja na vrsti 4. marca. Zgobyjeva anketa kaže, da bi v teoretičnem dvoboju z republikancem Johnom McCai-nom Obama zmagal s 47 odstotki proti 40. McCain pa bi premagal Clintonovo s 50 odstotki proti 38. Na republikanski strani je tekma že nekaj časa praktično končana, vendar pa nekdanji guverner Arkansasa Mike Huckabee in kongresnik iz Teksasa Ron Paul vseeno vztrajata v boju za nominacijo, čeprav je senator iz Arizone John McCain sedaj tudi po zmagah v Wisconsinu in državi Washington že zelo blizu magični številki 1191 delegatskih glasov, ki so potrebni za osvojitev republikanske nominacije. Ima jih že skoraj 1000. Demokratski senator Barack Obama in republikanski senator John McCain sta zanesljivo osvojila strankarske volitve in zborovanja za izbiro predsedniškega kandidata v državah, ki so bile na vrsti v torek - Wisconsin, Washington in Havaji. Obama je premagal Hillary Clinton na strankarskih volitvah v Wisconsinu z 58 proti 41 odstotkov glasov, napovedi pa kažejo, da bo zmagal tudi na Havajih. McCain je v Wisconsinu ugnal nekdanjega guvernerja Arkansasa Mikea Huckabeeja s 55 proti 37 odstotkom glasov, tretji pa je bil s petimi odstotki kongresnik iz Teksasa Ron Paul. V državi Washington ima McCain po polovici preštetih glasov 49 odstotkov proti 21 odstotkom Huckabeeja. (STA) erevan - Ob množičnih protestih podpornikov opozicije Na predsedniških volitvah zmagal dosedanji premier Sarkisjan Najstarejši volilec jezno komentira volilni rezultat skupaj z množico protestnikov v armenski prestolnici ansa washington ZDA do Kube tako kot doslej WASHINGTON - Uradni Washington še ne bo spreminjal svoje politike do Kube, ne glede na sestop z oblasti 81-letnega voditelja Fidela Castra, ki ga bo v kratkem zamenjal njegov 76-letni brat Raul Castro. Washington zahteva najprej prave demokratične reforme in šele potem bo govor o omilitvi ali ukinitvi embarga. Od bolj znanih ameriških politikov je le demokratski predsedniški kandidat Barack Obama menil, da bi se moral Washington pripraviti na odziv na postopne reforme na Kubi in ustrezno odgovoriti, če bo novi režim pokazal pripravljenost na spremembe. Obama je že prej kritiziral ameriški embargo proti Kubi, ki traja od leta 1960. V torek je skupaj z drugimi predsedniškimi kandidati zahteval izpustitev vseh političnih zapornikov na Kubi. Njegova demokratska nasprotnica Hillary Clinton je glede možnosti za spremembo ameriške politike podala zapleteno izjavo, ki lahko pomeni oboje, večina medijev pa jo je razložila kot podporo spremembam uradne politike Washingtona, če novi režim pokaže pripravljenost na demokratične reforme. Republikanski predsedniški kandidat John McCain pa je dejal, da ni govora o popuščanju, dokler na Kubi ne bo tranzicije v svobodno in demokratično družbo. Njegov nasprotnik Mike Huckabee pa je dejal, da je Raul Castro prav tak tiran in diktator kot Fidel Castro in ne pričakuje bistvenih reform. Predstavniki administracije so izražali dvom v resničnost skorajšnjih reform. Predsednik ZDA George Bush je v Ruandi povedal, da gre morda za začetek demokratične tranzicije, ki mora voditi do svobodnih in poštenih volitev, če želi Kuba drugačen odnos ZDA. Namestnik državne sekretarke Condoleezze Rice John Negroponte je dejal, da ne pričakuje skorajšnje odprave embarga, namestnik tiskovnega predstavnika State Departmenta Tom Casey pa je dejal, da »menjava straže« sama po sebi ne pomeni nič bistvenega. Casey je o Raulu Castru govoril kot o malce blaži obliki diktatorja, kot je bil Fidel Castro. Močna kubanska skupnost v Miamiju je novico o odstopu Fidela Castra sprejela večinoma z razočaranjem, saj so desetletja pričakovali, da bo diktator izgubil oblast na smrtni postelji. (STA) EREVAN - Po razglasitvi rezultatov predsedniških volitev v Armeniji, na katerih je zmagal dosedanji Premier Serž Sarkisjan, se je na protestih v središču Erevana zbralo kakih 15.000 podpornikov opozicije, ki se ne strinjajo z izidom volitev. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, je ar men ska re pub liš ka vo lil na komisija že zaključila s preštevanjem glasovnic. Z 52,86 odstotka glasov je zmagal dosedanji premier Sarkisjan, njegov najbližji zasledovalec Levon Ter-Petrosjan pa je na drugem mestu zbral 21,43 odstotka glasov. Ter-Petrosjan se je na izid že odzval z besedami, da bi bil »zločin državo prepustiti v roke kriminalcev«. Opozicija tudi sicer vztrajno ponavlja, da so glasovi poneverjeni in da je pravi zmagovalec Ter-Petrosjan. Ob tem so že na dan volitev pozivali svoje podpornike, naj se v primeru nepoštenih rezultatov udeležijo množičnih protestov in tako izrazijo ne-strinjanje z rezultatom. Tako se je včeraj v središču armenske prestolnice zbrala množica 15.000 protestni-kov. Ameriška tiskovna agencija AP po ro ča, da se je mno ži ca iz sre diš ča Erevana odpravila proti stavbi republiške volilne komisije, kjer pa so bile že nameščene barikade, stavbo pa je varovala tudi policija v polni bojni opravi. Medtem je svoja opažanja v poročilu objavila tudi skupina opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Kot so zapisali, so volitve večinoma potekale v skladu z mednarodnimi standardi, čeprav bi bilo po njihovem mnenju v prihodnje potrebno zagotoviti še nekaj izboljšav. »V primerjavi z zadnjimi predsedniškimi volitvami smo zaznali velik napredek, tako pri pripravi kot tudi pri izvedbi volitev,« je dejala Marie Anne Isler Beguin, vodja delegacije opazovalcev Evropskega parlamenta. Vodja delegacije parlamentarne skupščine Sveta Evrope John Pres-cott pa je pripomnil, da je bil sicer dosežen velik napredek, da pa mora Armenija poskrbeti predvsem za nepravilnosti pri preštevanju glasov, ki v nekaterih primerih »spodkopavajo zaupanje armenskega naroda v volilni pro ces, kar pa je ključ ne ga po me -na za krepitev demokracije v državi«. Že pred volitvami sta za glavna favorita veljala prav Sarkisjan in Ter-Petrosjan, ki je bil prvi armenski pred sed nik po raz pa du nek da nje Sovjetske Zveze. Ta južnokavkaška republika ima sicer 3,2 milijona prebivalcev, od katerih jih kljub gospodarskemu napredku v zadnjih letih dobra četrtina živi v revščini in pomanjkanju. (STA) džakarta - Po prvih podatkih trije mrtvi Indonezijo včeraj stresel silovit potres DŽAKARTA - Indonezijo je včeraj stresel silovit potres z močjo 7,6 stopnje po Richterjevi lestvici. Žarišče potresa je bilo ob zahodni obali otoka Sumatra. V potresu so po poročanju ameriške tiskovne agencije AP umrli trije ljudje, ranjenih pa je bilo najmanj 25. Oblasti so sprožile tudi alarm pred cunamijem, a ga po dveh urah preklicale.Po besedah kriznega centra indonezijskega ministrstva za zdravstvo je potres na otoku Simeu-lue, kjer je bil epicenter potresa, povzročil precejšnjo gmotno škodo. Potres naj bi čutili v velikem de lu za hod ne in se ver ne Su ma tre, ljudje pa so v paniki bežali iz svojih domov in drugih stavb. Na obalnih območjih pa so se otočani zaradi strahu pred uničujočimi popotresni-mi valovi zatekli na višje ležeče kraje. Na otoku Simeulue živi okoli 75.000 ljudi, večina pa jih živi v preprostih bivališčih, tako da v prime- ru njihovega zrušenja običajno ni veliko žrtev. Veliko poslopij na otoku je bi lo si cer po ru še nih v po tre sih le -ta 2004 i n 2005 i n od tedaj niso v upo ra bi. V Indijskem oceanu je namreč 26. decembra 2004 prišlo do katastrofalnega potresa z močjo okoli 9. stopnje po Richterjevi lestvici, ki je sprožil uničujoče cunamije. Ti so največje razdejanje povzročili ravno na indonezijski Sumatri, natančneje v provinci Aceh, ogromna škoda pa je bila povzročena tudi na Tajskem, Šrilanki, v Indiji, Maleziji, Mjanmaru in Bangladešu. Po podatkih vlad in humanitarnih organizacij je v cunamijih umrlo najmanj 216.858 ljudi, brez strehe nad glavo pa je ostalo več kot 1,5 milijona ljudi. 28. marca 2005 pa j e zahodno obalo Sumatre znova stresel potres z močjo 8,7 stopnje po Richterjevi lestvici ter terjal okoli 1300 žrtev na otokih Nias in Simeulue. (STA) / SVET Četrtek, 21. februarja 2008 21 strasbourg - Medtem ko osamosvojena balkanska država doživlja vsak dan nova prizanja Okrnjeni odnosi Srbije z državami, ki so priznale Kosovo Protestne demonstracije Srbov - Minister Jeremič »Srbi se počutijo prizadete in izdane« STRASBOURG / BEOGRAD / PRIŠTINA - Srbski zunanji minister Vuk Jeremic je v sredo v Evropskem parlamentu in na Svetu Evrope v Strasbourgu predstavil srbska stališča glede razglasitve neodvisnosti Kosova. Med drugim je dejal, da so odnosi Srbije z državami, ki so priznale neodvisno Kosovo, okrnjeni. Srbi so nadaljevali proteste, Kosovo pa je bilo deležno novih priznanj.Jeremic je v nastopu na zasedanju odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve v Strasbourgu zagotovil, da so odnosi Srbije z državami, ki so že priznale neodvisno Kosovo, okrnjeni. »Odnosi s temi državami ne morejo biti takšni kot doslej. To pa bo imelo vpliv tudi na našo evropsko prihodnost,« je dejal. Kljub temu pa bo Srbija nadaljevala poganja z EU kot celoto, saj »EU ni priznala Kosova,« je do dal. Dejal je, da je Srbija že odpoklicala veleposlanika iz Nemčije in Avstrije, s tem ukrepom pa bo nadaljevala tudi v primeru drugih držav, ki bodo priznale kosovsko neodvisnost. Srbski minister je sicer v nastopu pred odborom večkrat ponovil znano srbsko stališče, da je razglasitev neodvisnosti Kosova kršenje ozemljske integritete Srbije ter mednarodnega prava. Ob tem je zagotovil, da srbska vlada ne podpira in ne bo nikoli podpirala nobene oblike nasilja na območju.. .Večina poslancev Evropskega parlamenta se je medtem na plenarnem zasedanju v Strasbourgu v razpravi o Kosovu strinjala, da je bila nedeljska razglasitev neodvisnosti Kosova neizogibna. Zunanji minister Dimitrij Rupel pa je v imenu Sveta EU poudaril, da so vrata in okna priložnosti za Zahodni Balkan, tudi Kosovo odprta. »EU je v solunski agendi napovedala, da bodo države Zahodnega Balkana prej ali slej članice EU. Zdaj je čas, da se spomnimo svojih zavez,« je menil Rupel. Poudaril je, daje »Kosovo zares poseben primer - sui generis - zato ne postavlja pod vprašaj veljavnosti načela suverenosti in teritorialne celovitosti držav«. Prepričanje, da mora odgovornost za Kosovo prevzeti EU, je po Ruplovih besedah potrdilo ponedeljkovo zasedanje zunanjih ministrov EU. »Potem, ko so nam vsi prerokovali neenotnost, smo vendarle pokazali enotnost. Sklepi so bili, po dolgih pogajanjih in usklajevanjih, sprejeti soglasno,« je pojasnil Rupel, pri čemer je bil za uspešno vodenje zasedanja deležen tudi nekaterih čestitk iz poslanskih vrst. Predstavnik za stike z javnostjo ruskega zunanjega ministrstva Mihai-l Kaminin je medtem izjavil, da namestitev civilne misije Evropske unije na Kosovu ni- V več krajih Srbije, zlasti pa v Kosovski Mitrovici so včeraj demonstrirali Srbi, protestnih shodov pa se je udeležilo tudi veliko mladih ansa ma nobene pravne osnove in je v posmeh resoluciji Varnostnega sveta št. 1244. Poleg tega je EU obtožil, da s svojim pristopom na Kosovu ogroža stabilnost in podpira separatistične težnje. »Odločitev o namestitvi misije EU na Kosovu nima nikakršne pravne osnove. Kot je znano, so priprave na njeno namestitev potekale in še vedno potekajo mimo Varnostnega sveta ZN,« je dejal Kaminin. Kosovo je bilo sicer v sredo deležno novih priznanj neodvisnosti. Sklep o tem je na sredini seja sprejela nemška vlada. Nemčija je tako po Franciji in Veliki Britaniji postala tretja članica EU, ki je priznala Kosovo. Odločitev o priznanju kosovske neodvisnosti je sprejela še avstrijska vlada. Formalno priznanje s strani Avstrije naj bi Kosovo sicer dobilo naslednji teden, ko se avstrijski predsednik Heinz Fischer vrača z obiska v Afriki. Kosovo je priznala tudi la-tvijska vlada, priznanje pa sta napovedali tudi latvijski baltski sosedi, Estonija in Litva. Napoved priznanja je prišla še iz Italije in Norveške. Sile zveze Nato so v sredo popoldne znova odprle nadzorni točki Misije ZN na Kosovu (Unmik) na administrativni meji med Kosovom in Srbijo, ki so ju kosovski Srbi v torek med protesti zažgali. Natove sile so v torek za 24 ur zaprle omenjeni Un-mikovi nadzorni točki. Ti bodo zdaj nadzorovale sile Nata in ZN, ne pa tudi kosovska policija, ki je poprej sicer bila tam, so sporočili predstavniki lokalne policije. Jeremic je torkove incidente na omenjenih nadzornih točkah obsodil. Dogodke je označil za obžalovanja vredne. »Vlada ne podpira nikakršnega nasilja in čustvenih izbruhov,« je zatrdil Jeremic, a obenem pojasnil, da so razmere zelo napete, saj se Srbi počutijo »prizadete in izdane«. Srbskega zunanjega ministra so tudi vprašali, ali s takšnim stališčem ni v protislovju s srbskim ministrom za Kosovo Slo-bodanom Samardžicem, ki je v torek de- jal, daje bilo dejanje legitimno in daje bilo v skladu s politiko vlade Srbije o prevzemanju carinske politike na severu Kosova. Jeremic je odvrnil, da je to, kar je rekel sam, uradno stališče Srbije. Več tisoč Srbov je tudi včeraj nadaljevalo proteste proti kosovski razglasitvi neodvisnosti. Kosovski Srbi že tri dni izražajo svojo jezo nad nedeljsko razglasitvijo neodvisnosti Kosova, in sicer z uničevanjem objektov ZN in Nata, sprožanjem manjših bomb in glasnimi protesti. V Kosovski Mitrovici je tako včeraj okoli 3000 protestni-kov vzklikalo gesla, kot je »Ne bomo se odpovedali Kosovu«. Razmere so nadzirale sile Nata in ZN. Protestniki so jezni tudi nad priznanjem kosovske neodvisnosti s strani nekaterih največjih svetovnih sil, kot so ZDA, Francija, Velika Britanija in Nemčija. Med protesti pa je bilo po drugi strani opaziti vihrajoče zastave Španije, ki je proti priznanju neodvisnosti Kosova. (STA) Moskva: civilna misija na Kosovu brez pravne osnove MOSKVA - Namestitev civilne misije Evropske unije na Kosovu nima nobene pravne osnove in je v posmeh resoluciji Varnostnega sveta št. 1244, je včeraj poudaril predstavnik za stike z javnostjo ruskega zunanjega ministrstva Mihail Kaminin. Poleg tega je EU obtožil, da s svojim pristopom na Kosovu ogroža stabilnost in podpira separatistične težnje.»Odločitev o namestitvi misije EU na Kosovu nima nikakršne pravne osnove. Kot je znano, so priprave na njeno namestitev potekale in še vedno potekajo mimo Varnostnega sveta ZN,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Kaminin. Kaminin je kot absurdno označil omembo resolucije št. 1244 v izjavi, ki so jo zunanji ministri EU sprejeli v ponedeljek. »Svet EU je s tem, ko je predlagal, da vsaka članica sama oblikuje svoje stališče do Kosova, dejansko sprožila verižno reakcijo protipravnih priznanj Kosova kot neodvisne države,« je zatrdil. »EU, ki nadaljuje z enostranskim pristopom do reševanja kosovskega vprašanja, deluje v škodo stabilnosti na Balkanu ter v Evropi in obenem podpihuje separatistične težnje po svetu,« je dodal Kaminin in obenem znova izpostavil rusko stališče, da bi vprašanje statusa Kosova »moralo biti in bi tudi lahko bilo rešeno na zanesljiv in dolgoročen način skozi kompromisno rešitev z osrednjo vlogo Varnostnega sveta«. Mandat za sestavo črnogorske vlade Milu Dukanovicu CETINJE - Črnogorski predsednik Filip Vujanovic je mandat za sestavo nove vlade zaupal voditelju Demokratske stranke socialistov Milu Dukanovicu, poroča črnogorska tiskovna agencija Mina. Vujanovic je za 28. februar napovedal tudi izredno zasedanje skupščine, na katerem naj bi potrdili novo vlado.Po črnogorski ustavi mandatar za sestavo vlade parlamentu predloži svoj program in predloge za sestavo ministrskega kabineta, parlament pa o programu in novi vladi odloča še na isti seji. V kolikor bo parlament potrdil vlado in njen program, bo to že četrti mandat Dukonovica na mestu predsednika črnogorske vlade. Dukanovic je mandat za sestavo vlade dobil, potem ko je dosedanji premier Željko Šturanovic nedavno iz zdravstvenih razlogov odstopil. (STA) bruselj Pobuda EU za donatorsko konferenco BRUSELJ - Evropska unija želi organizirati donatorsko konferenco na visoki ravni za Kosovo. Do nje naj bi prišlo pozno spomladi oz. zgodaj poleti, v vsakem primeru pa še pred poletnimi počitnicami, je v torek v Bruslju napovedal evropski komisar za širitev Olli Rehn. EU naj bi v naslednjih letih tako za Kosovo namenila okoli milijarde ev-rov. Samo stroški civilne misije EU Eu-lex so v prvih 16 mesecih ocenjeni na 205 milijonov evrov. Rehn je pojasnil, da naj bi bilo do konference tudi bolj jasno, kakšne so dejansko potrebe na Kosovu. Po Rehnovem prepričanju je predvsem ključno, da vsi mednarodni partnerji nekaj prispevajo. Glavni cilj unije ni več obnova infrastrukture, ampak vzpostavitev delujočih institucij. »Kosovu želimo pomagati, da si bo pomagal sam,« je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA poudaril Rehn. Komisar tudi ne pričakuje, da bo nasprotovanje nekaterih članic kosovski neodvisnosti vodilo k blokadi finančne pomoči. (STA) strasbourg - Srbski zunanji minister Vuk Jeremic po zasedanju odbora za zunanje zadeve Morebitno slovensko priznanje neodvisnosti Kosova bo poslabšalo gospodarske odnose s Slovenijo STRASBOURG - Srbski zunanji minister Vuk Jeremic je včeraj po nastopu na zasedanju odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve v Strasbourgu zatrdil, da bo morebitno slovensko priznanje neodvisnosti Kosova poslabšalo odnose med Slovenijo in Srbijo. »Prepričan sem, da se bo to čutilo na gospodarskem področju,« je bil jasen Jeremic.Vsi vemo, daje slovenski gospodarski interes v Srbiji ogromen, vendar menim, da je slovenska vlada naredila svojo računico, in da imajo večji interes na Kosovu ali v drugih delih Evrope, vendar bo to zagotovo služilo poslabšanju gospodarskih odnosov, je ponovil minister. Glede varnosti in zaščite ljudi in lastnine v Srbiji pa je Jeremic zagotovil, da so »državljani katerekoli države v Srbiji varni in zaščiteni« ter da »je zasebna lastnina, ne glede komu pripada, brez razlik zaščitena v skladu z ustavo in zakonodajo«. Jeremic je tudi dejal, da se v četrtek na ulicah Srbije pričakuje veliko ljudi, vendar je ponovil, da bodo naredili vse za zaščito reda in miru. Jeremic je po poročanju avstrijske tiskovne agencije tudi obsodil torkove incidente na administrativnih mejnih prehodih Jarinje in Brnjak na severu Kosova, ko so kosovski Srbi požgali nadzorni točki misije ZN na Kosovu (Unmik) ter nekatere druge objekte. Srbski minister za trgovino Predrag Bubalo je medtem danes v pogovoru za srbsko nacionalno televizijo napovedal, da bo Srbija pred Meddržavnim sodiščem v Haagu vložila tožbe proti državam, ki bodo priznale Kosovo. Tako naj bi zaščitila premoženje srbske države in njenih državljanov, srbske pravoslavne cerkve in srbskih zasebnih podjetij na Kosovu, še poroča APA. ( STA) 1 4 Četrtek, 21. februarja 2008 KULTURA / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Osmina finala Lige prvakov Milan je odnesel celo kožo iz Londona Arsenal boljši a nenatančen - Adebayor je v 94. minuti zadel prečko Vratar Arsenala Lehmann resnici na ljubo proti Milanu sinoči ni imel veliko dela ansa LONDON - Milanu sinoči proti Arsenalu ni uspelo bistveno izboljšati ne ravno navdušujočega obračuna italijanskih moštev v prvih tekmah osmine finala Lige prvakov. V Londonu je bil "mladi" Arsenal boljši od evropskega prvaka. Topničarji so bili večino tekme bolj pri žogi, imeli so kar nekaj priložnosti, ki pa so ostale neizkoriščene, precej časa je bilo njihovo napadanje tudi jalovo. Le 20 sekund pred koncem sodnikovega podaljška (v 94. min.) je Emmanuel Adebayor pred praznimi vrati celo zatresel prečko. Zadeti je bilo zanj lažje kot zgrešiti, pa vendar. Milan je vsekakor z dobro taktiko in us trez nim za pi ra njem pro sto ra iztržil več kot dobro izhodišče pred povratnim obračunom v Milanu, še posebej, če pomislimo, da je Arsenal - vodilni v angleški ligi - na domačih tleh po me tel do slej sko raj z vse mi na - sprotniki. In res, v prvih 20 minutah igre je bil ri tem An gle žev ze lo vi sok, toda Milan se je zelo dobro branil, čeprav je imel z odličnim Adebayorjem (193 cm višine) kar precej dela. Izkušenost Maldinija (1001. tekma) in os-ta lih pač ne kaj po me ni. Ancelotti je poskrbel za presenečenje, s tem, da je poslal na igrišče mladega Pata, za katerega je kazalo, da bo moral po poškodbi gležnja dalj časa počivati. Tudi vratar Kalac s poškodo-va nim pr stom ni imel te žav. Na sprot -no, bra nil je od lič no, res pa je tu di, da streli gostiteljev niso bili vedno dovolj ostri oziroma natančni in hladnokrvni, sicer bi se Milan težko izognil pora zu. Mllan je v drugem polčasu (razen prav na koncu) manj tvegal, v protinapadu pa je bil neučinkovit. Vsega je v vrata usmeril dva strela, drugega je izvedel Gilardino, ki je proti koncu za- menjal Pata. Posebno nerazpoložen se je zdel Kaka, ki pa je bil v napadu osam ljen, saj Mi lan ni ko li ni mno žič -no napadel, ker se je bal hitre in globoke igre Angležev. Večina Milanovih igralcev se je tako bolj posvetila obrambnim nalogam. Med njimi je Clarence Seedorf odigral že 130. tekmo v evropskih pokalih, kar mu je uspelo kot prvemu Nizozemcu. NI čudno, da so bili najboljši igralci Milana Maldini, Kaladze, Oddo in Gattuso, ne pa ofenzivni igralci. Ka kor ko li že, mor da je Mi la nov 0:0 po specifični teži celo ugodnejši od Romine zmage proti Realu, če vemo, da so Španci na Olimpicu - porazu navkljub - Tottiju in tovarišem pokazali, kaj jih čaka na povratni tekmi na znamenitem stadionu Bernabeu v Madridu. Da o Interju ne govorimo. Njegova naloga proti Liverpoolu bo med vsemi najtežja. tekme Fenerbache premagal Sevillo Za presenečenje drugega dne prvih tekem osmine finala je poskrbel turški Fenerbache z zmago proti Sevilli. Barcelona se ima za uspeh v Glasgowu zahvaliti svojima napadalcema Henryju in Messiju ter nerodnosti gostiteljev, Machester U. pa je v Lyonu iztržil zelo ugoden neodločeni izid z doseženim golom. Arsenal - Milan C:C ARSENAL (4-3-2-1): Lehmann; Sagna, Touré (od 7. min. Senderos), Gallas, Clichy; Ebouè (od 89. Walcott), Fabregas, Flamini; Hleb, Eduardo (od 74. min. Ben-dtner); Adebayor. TRENER:. Wenger. MILAN (4-3-2-1): Kalac; Oddo, Nesta (od 50. Jankulovski), Ka-ladze, Maldini; Gattuso, Pirlo, Am-brosini; Seedorf (od 86. Emerson), Kakà; Pato (od 77. Gilardino). TRENER: Ancelotti. SODNIK: Larsen (Dan). GLEDALCEV: 60.082. RUMENI KARTONI: Pato (M), Senderos (A) in Eboué (A) Celtic Glasgow - Barcelona 2:3 (2:1) STRELCI: Vennegoor (C) v 15., Messi (B) v 17., Robson (C) v 38., Henry (B) v 52. in Messi v 80. min. Olympique Lyon - Manchester United 1:1 (0:0) STRELCI: Benzema (O) v 54. in Tevez v 86. min. Fenerbache Istanbul - Sevilla 3:2 (1:1) STRELCI: Kežman (F) v 18., Edu (S) v 23.,m Lugano (F) v 58., Escude' (S) v 67. in Senturk (F) v 88. min. POKAL UEFA - Danes (20.45): Fiorentina - Rosenborg (1:0 na prvi tekmi) odbojka Černičev Dinamo izločen! MOSKVA - Dinamo Moskva Mateja Černica in italijanskega trenerja Danieleja Bagnolija je v odbojkarski Ligi prvakov izpadel že v drugem krogu. Dinamo je sinoči na povratni tekmi proti nemškemu prvaku Friedrichshafen sicer zmagal s 3:1, vendar je bil zanj moštvo usoden že poraz v prvem setu (18:25), saj so Nemci na prvi tekmi zmagali s 3:0. V francoskem derbiju je Cannes izločil Paris Volley. Zmagal je na obeh tekmah: sinoči s 3:2, na prvi tke-mi pa s 3:1. Danes tudi: Mallorca -Sisley Treviso (prva tekma 0:3) in Pi-acenza - Cuneo (3:2). EVROLIGA - Efes Pilsen - Siena 76:79, Panathinaikos - Partizan 67:65 (Sani Bečirovič 20 minut, 8 točk za Panathinaikos), Rytas - Aris Solun 89:74, Tau Ceramica - Ulker 103:84, CSKA Moskva - Barcelona 72:55 (Jaka Lakovič 30 minut, 11 točk, 3 skoke, 2 podaji za Barcelono). Danes tudi: Lottomatica Rim - Uni-caja Malaga. VOGTS ODHAJA - Nemški nogometni trener Berti Vogts ni več selektor reprezentance Nigerije. Zaradi neuspeha na afriškem pokalu, na katerem so Nigerijci izpadli v četrtfi-nalu proti Gani, je sporazumno prekinil pogodbo, ki jo je imel do leta 2010. BOONEN PRED CIPOLLINI- JEM - Belgijec Tom Boonen je zmagovalec 2. etape dirke po Kaliforniji. Tekmovalec moštva Quick Step je v ciljnem sprintu 187,2 km dolge preizkušnje od Santa Rose do Sacramenta ugnal Nemca Hausslerja, tretji pa je bil povratnik na veliko kolesarsko sceno Italijan Mario Cipol-lini.Janez Brajkovič je etapo končal v času zmagovalca na 61. mestu. V skupni razvrstitvi je vodstvo prevzel Američan Tyler Farrar (Slipstream Chipotle Presented by H30), dru-gouvrščeni Švicar Fabian Cancellara pa zaostaja sekundo. PETACCHI PRED BOŽIČEM -Slovenski kolesarski specialist za sprinte Borut Božič je v četrti etapi dirke po Andaluziji v sprintu zasedel drugo mesto za Italijanom Alessandrom Petacchijem (Milram), ki je dosegel tretjo letošnjo zmago. ŽENSKI NOGOMET - Ženska italijanska selekcija do 19. leta starosti je na včerajšnji prijateljski tekmi v Tavagnaccu premagala Švico s 3:2. Olimpijske manekenke Med» manekenkami« je tudi Tržačanka Valentina Turisini, osvajalka medaljev streljanju na OI v Atenah 2004. Rada nosi srajce, vendar jih s sabo na tekmovanje na vzame, ker se ji v kovčku zmečkajo Petindvajset italijanskih olimpijskih junakinj je za tednik Donna moderna sprejelo vlogo manekenke in razkrilo svoje okuse. Sabljačica Valentina Vezzali v Versacijevi kreaciji ima rade oprijemljive obleke z odkritim hrbtom, odbojkarico Francesco Piccinini - v reviji z rdečo obleko Dol-ce&Gabbana, mučijo čevlji, saj ima številko 41, doma pa ima 300 parov čevljev, skakalko v vodo Tanio Cagnotto pa kavbojke »stiskajo« v stegnih... avtomobilizem - Nina Jerančič na dirkah Ferrari Challenge Po lanski letos na prvi zmagi računa boljše rezultate V osrčju Ferrarijevega domovanja v Maranellu so s slavnostno večerjo potegnili črto pod sezono 2007 v tekmovanju Ferrari Challenge. Med gostije bila tudi Ljubljančanka Nina Jerančič, ki je v sezoni 2007 zbrala 238 točk, s čimer si je zagotovila 2. mesto v skupnem seštevku tekmovanja Ferrari Challenge za pokal Shell. Prvič je v lanski sezoni stopila tudi na najvišjo stopničko in sicer prav na zadnji dirki sezone 2007, v Mu-gellu. »Lanska sezona mi bo zagotovo ostala v najlepšem spominu. Pričakovali smo, da bom za spoznavanje dirkalnika potrebovala več časa, vendar se je izkazalo, da mi je F430 pisan na kožo. Prav tako kot 2. mesto v skupnem seštevku je zame pomembno dejstvo, da sem v lanski sezoni prvič zmagala,« je povedala Je-rančičeva. Dovolj zgovoren je podatek, da Nina v lanski sezoni ni niti enkrat odstopila. Zbrala pa je kar šest tretjih mest in jim dodala še prvo zmago. »Tako kot vedno so se tudi tokrat pri Ferrariju odločili za nekaj posebne- ga. Vse goste so povabili na ogled Fer-rarijeve tovarne, kjer so nam pokazali, kako nastajajo eni izmed najbolj prepoznavnih športnih avtomobilov na svetu. Tudi večerjo so pripravili v delu tovarne, kije namenjen tovrstnim dogodkom. Tako smo lahko ob jedi uživali ob pogle- du na številne ferrarije. To je res nekaj, česar ne doživiš vsak dan,« je dodala Nina. Prvenstvo Ferrari Challenge se bo letos pričelo konec marca v Monzi, Je-rančičeva pa bo v njej nastopila s še večjimi ambicijami. / ŠPORT Četrtek, 21. februarja 2008 23 smučanje - Državna faza Trofeje Topolino L. Purič v zgornji polovici lestvice Deček A. Kerpan je bil kljub napaki 50. V smučarskem centru Valsugana-Lagora- i se je včeraj zaključila državna faza Trofeje Topolino, kjer je nastopilo več kot 300 mladih smučarjev iz cele Italije. Pravico do nastopa na prestižnem tekmovanju so imeli le najboljši tekmovalci vsake dežele dveh mladinskih kategorij (dečki/deklice in naraščajniki/naraščajnice). Letošnje 47. izvedbe Trofeje Topolino sta se udeležila tudi smučarja kriškega društva Mladina, deček Albert Kerpan in naraščaj-nica Lara Purič. Naraščajniki in naraščajnice pa so včeraj tekmovali v veleslalomu. Naša smučarka Lara Purič je odsmučala zelo dobro in bila med 73 tekmovalkami na koncu 25. (57,91). Prvo mesto je pripadlo Valentini Cillari Rossi (54,25), najhitrj-ša iz naše dežele pa je bila tudi včeraj Gi-ulia Fior (Cimenti), ki je bila 11. Mlajši tekmovalci pa so tekmovali v zvrsti »combi race«, ki je vključevala kombinacijo slalomskih in veleslalom-skih zavojev. Smučarji so morali presmučati progo, kjer so se izmenjevali veliki in mali količki: predvsem pri prehodih iz ene zvrsti v drugo so imeli tekmovalci velike težave, saj so iz veleslalomskih zavojev v veliki hitrosti prešli na male sla-lomske količke. Prav zaradi tega je bilo veliko odstopov: pri dečkih je od 96 tekmovalcev tekmo zaključilo le 64. Albert Kerpan je kljub napaki pri prvem prehodu (vzpeti se je moral bočno spet do količka) presmučal do cilja v času 56.03 in je bil 50.; za zmagovalcem Tiberiom Gui-dolinom (Marmolada) je zaostal osem sekund. Trener Sebastian Pertič je bil z nastopom svojega varovanca zadovoljen in dodal: »Dobro bi bilo, da bi tudi v deželi prirejali take tekme, saj bi se lahko smučarji na to privadili. Tako pa so bili vsi oškodovani.« Lara Purič v Škofji Loki 18. V nedeljo se je mladinina smučarka Lara Purič, ki obiskuje trbiško gimnazijo Bachmann, udeležila mednarodnega tekmovanja v Škofji Loki za 33. Pokal Loka. Na prestižnem mladinskem tekmovanju je sodelovalo 210 smučarjev iz 25 držav. Tokrat so se od prekomorskih dežel sodelovale Avstralija, Argentina in Čile. Lara Purič je tekmovala v slalomu, kjer je odstopila že v prvem spustu, v veleslalomu pa je bila med 64 tekmovalkami 18., druga med italijanskimi smučarkami. Od Lara Purič Albert Kerpan slovenske zmagovalke Ule Hafner je zaostala 4 sekunde. Blaž Klinec drugi na Zoncolanu Devinov najmlajši tekmovalec Blaž Klinec (letnik 1999), ki se letos stalno udeležuje deželnih tekem po koledarju FISI je preteklo nedeljo zabeležil svoj najboljši tekmovalni rezultat. Na tekmi Baby/Miški, ki je potekala na progi na Zoncolanu in jo je priredil klub Cimenti Sci Carnia in je veljala tudi za Pokal Friuladria, je odlično opravil svoj spust in se uvrsitl na drugo mesto v kategoriji najmlajših tekmovalcev, ki vključuje letnike 1999-2000. Blaž Kli-nec je s časom 48.41 pristal na drugem mestu z minimalno razliko, saj je zabeležil zmagovalec Larsen Škerk čas 47.79. Po vseh opravljenih tekmah v tej sezoni, kjer se je uvrstil v prvo desetino, je ta rezultat zelo spodbuden in gotovo lahko pričakujemo, da bo tudi na naslednjih tekmah dokazal svoje tehnično pripravljenost. košarka - Promocijska liga na Goriškem Domovci boljši od vodilnega Gradeža Z zmago so hkrati obdržali nepremaganost lastnega igrišča Dom - Grado 79:69 (20:11, 40:35, 61:52) DOM: Voncina 6, Gravner 5, Cej 14, Belli 9, Franco 18, Kristancic 11, Campa-nello 10, Faganel 2, Pahor, Ambrosi 4, Čotar nv, Zavadlav nv. TRENER: Brumen. SON: 16; PON: nihče. 3T: Campanello 3, Cej, Gravner in Franco 1. Domovci ostajajo na domačih tleh nepremagani. Tokrat je v trdnjavi Kulturnega doma krajši konec potegnil prvouvrščeni Gradež. Že na začetku srečanja je bilo opaziti, da gre za zelo pomembno tekmo, saj sta obe ekipi igrali odločno in agresivno. Samo odlična obramba je domačim zagotovila prednost devetih točk ob koncu prve četrtine. V drugi četrtini je kazalo, da bodo domov-ci zlahka ušli nasprotnikom, a so se ti s serijo zaporednih trojk približali v petnajsti minuti tekme na eno samo točko razlike pri izidu 30:29. Tedaj sta se razigrala odlična Belli in Cej, ki sta poskrbela za ponovno rahlo vodstvo Doma. V tretji četrtini je večji pritisk gostov nekoliko spravil v težave domače, ki so v tem delu izgubili precej žog. Pri Gradežu pa se je razigral ostrostrelec Braida (skupno 26 točk), ki je svojo ekipo ponovno popeljal do same točke zaostanka. Sledile so minute velike živčnosti na igrišču med ekipama, predvsem zaradi sodnikov, ki sta z nekaterimi spornimi odločitvami razburila obe ekipi. Domovci pa so dobro reagirali in s Campanellom ter Kristancicem na čelu zbežali na devet točk prednosti. V zadnji četrtini so nasprotniki skušali pre-sentiti gostitelje s consko postavitvijo obrambe, a sta vseeno neustavljiva Franco in Cej mirno zadevala ter popeljala domače do prestižne zmage. Poleg že omenjenih igralcev si pohvalo zaslužijo tokrat prav vsi zaradi dobre skupinske igre. (Albert Voncina) DRŽAVNO PRVENSTVO U17 Jadran ZKB - Acli Fanin 74:91 (20:33, 36:42, 54:72) JADRAN: Semolič 0, Delissanti 14, Sacher 7, Regent 8, Žužek 9, Ban 15, Hro-vatin 13, Bernetič 8. TRENER: Gerjevic. 3T: Regent 1, Ban 1, Hrovatin 1. SON: 20. PON: nihče. Kljub porazu so jadranovci tokrat pokazali več borbenosti in želje kot v prejšnjih krogih. V prvi in tretji četrtini so sicer zaigrali dokaj slabo. Veliko je bilo napak pri podajanju, zunanji igralci pa so izgubili veliko število žog. To so seveda s pridom izkoristili nasprotniki, ki so prvo četrtino zaključili z delnim izidom 20:33, tretjo pa z 18:30. V drugi in zadnji četrtini pa so Ban in soigralci uredili svoje vrste in zaigrali bolj prepričljivo. V končnici visokega zaostanka pa nikakor niso uspeli omiliti. Pohvalo zasluži tokrat Martin Žužek, ki sicer igra v deželnem prvenstvu, zaradi številnih odsotnosti pa ga je Ger-jevic vpoklical med državne mladince. Zaigral je z veliko borbenostjo in prizadevnostjo. UNDER 14 MOŠKI Ronchi - Jadran ZKB 48:73 (7:19, 23:44, 34:57) JADRAN: Ugrin 3, Gregori 13, Pertot 18, Valentinuz 2, Kraus 4, Daneu 21, Valič 6, Zhok 2, Sbogar 0, Žerjal 2. TRENER: Šušteršič. SON 15. 3T: Petrtot 1. Jadranovci so tokrat igrali proti šibkejšemu nasprotniku, ki zaseda na skupni razvrstitvi zadnje mesto. Začetek je bil nadvse spodbuden, saj so Šušteršičevi varovanci zaigrali učinkovito v napadu, nekaj težav so imeli edinole v obrambi. Po minuti odmora pa so povsem prevladali na igrišču. V drugi polovici srečanja je trener opravil nekaj menjav in omogočil vsem igralcem, da so se preizkusili. V tretji četrtini so jadranovci nekoliko popustili, v končnici pa so ponovno prevzeli vajeti v svoje roke in zaključili srečanje s 25 točkami prednosti. UNDER 13 MOŠKI Združena ekipa Brega in Bora je proti peterki Poggija, ki je bila v dometu naših košarkarjev, doživela pekoč poraz. Varovanci trenerja Briščika so delovali bolj zaspano, veliko je bilo napak, tako da je bil poraz neizbežen. Proti San Vitu pa so prišli do pričakovane zmage, čeprav tudi tokrat niso zadovoljili z igro, saj je bilo še vedno preveč napak. Poggi 2000 - Breg 52:30 (10:6, 22:10, 32:16) BREG: Bole 8, Milič 2, Zonta 2, Bachi 4, Viduli, Matarrese 2, Sternad 8, Bordon 2, Matiassich 2, Deluisa. TRENER:jan Briščik. SON: 11; PON: Bole. San Vito - Breg 32:53 (8:18, 19:31, 28:43) BREG: Zonta, Bachi 10, Viduli, Deluisa, Bole 15, Matarrese 2, Sternad 12, Berdon 2, Mattiassich 8, Visintin 4. ZAČETNIKI Bor - Arcobaleno 33:74 (6:16, 12:43, 20:56) BOR: Kocijančič 13, Gruden 4, Mi-lič 4, Golubovič 6, Coretti , Bole 4, Man-dič 2, Ferluga. TRENER: Corbatti. Trener Corbatti je imel tokrat zaradi epidemije gripe in šolskih obveznosti kar nekaj težav s sestavo ekipe. Peterka Ar-cobalana je znana po svojem košarkarskem znanju in borbenosti, tako da so imeli mladi člani združene ekipe Bora in Brega kar nekaj težav. Pohvalo za borbenost zasluži Iljan Gruden, zelo solidno pa sta se odrezala tudi mlajša Bole in Mandič. Začetniki združene ekipe Bora in Brega so nastopili okrnjeni kroma namizni tenis - Državni turnir 3. kategorije v La Spezii Irena Rustja osvojila bronasto medaljo Michele Rotella premagal dva nosilca skupin Na pomembnem namiznoteniškem turnirju 3. kategorije v La Spezii so člani ŠK Kras svojo vlogo opravili nadvse častno: Irena Rustja je prinesla domov bronasto kolajno, mladinec Michele Rotella pa se je povsem nepričakovano a upravičeno povzpel med osmerico najboljših. Pri ženskah je v tretji kategoriji nastopilo preko 60 tekmovalk in tu je Irena Rustja prodrla do polfinala, ko je premagala kar pet nasprotnic. Levoroka krasov-ka je agresivno napadala in precizno ser-virala, le v boju za finale se ji je zataknilo, ko je v petem setu zapravila vodstvo z 10:8. V isti kategoriji je nastopila še mlada Elisa Rotella, ki pa se ni prebila iz kvalifikacij. Za gotovo je zaigral nad pričakovanji Michele Rotella. Pravico do nastopa na tem turnirju tretjekategornikov (sam spada v četrto kategorijo) si je priboril med nastopom na zadnjem turnirju v Trevisu, kjer je tudi blestel z drugim mestom v nižji kategoriji. Nihče ni pričakoval, da bo zunaj kvalifikacijske skupine premagal nosilca turnirja število 12 in 5. Mogoče sta ga Turinčan in Milančan nekoliko podcenje- vala, a kmalu sta se zavedala, kakšno hitro igro jima predstavlja Michele. Takrat pa je bila vsaka reakcija prepozna. Michele je začel bolj samozavestno in tako se povzpel do petega nadvse pomembnega mesta. Brat Irena Rustja (desno) se je uveljavila v konkurenci 60 tekmovalk Stefano Rotella, ki je tudi tekmoval v tej konkurenci, se ni prebil iz kvalifikacij. Za enkrat je njegova igra še premalo učinkovita, njegovi udarci pa preblagi in premalo močni. (M.M.) Deželne kvalifikacije: Tjaša Doliak presenetila Na drugem deželnem turnirju v Vidmu so se krasovci predstavili z nekaterimi novimi imeni in z igralci, ki so potrebni novih izkušenj in izzivov. Vse prisotne gre pohvaliti za resen pristop in za pravilno prikazano tehniko za mizo, nekateri izmed teh so prijetno presenetili tudi z zelo dobrimi uvrstitvami, še posebej pa lahko pohvalimo mlado Tjašo Doliak, ki je v mešani konkurenci (tekmovala je tudi z moškimi) presenetila vse po vrsti in zmagala kategorijo Under 21. Pri članih pa je prvič v karieri zmagal oče rodbine Rotella Gianni, ki se je svoje zmage izjemno veselil. Izidi: Najmlajše - 1. Talian ( Rangers Ud), 3. Katarina Milič, 6. Dana Milič (obe Kras). Dečki -1. Toscano (Cus Ud), 5. Tomaž Milič (Kras). U18 moški: 1. He (Latisana); 4. Mihael Piapan (Kras). Mladinci in U21- 1. Tjaša Kralj (Kras). Seniorji: 1. Gianni Rotella, 5. Vinicio Divo (oba Kras). (M.M.) MOŠKA C2 LIGA Rangers Udine Fiorino - Kras 0:5 De Falco - Vittorio Lubrano 0:3 (8,6,3); Gaudenzi - Stefano Rotella 1:3 (7,4,9,6); Peri - Tom Fabiani 0:3 (9,8,4); De Falco - Stefano Rotella 0:3 (3,5,5); Peri - Vit-torio Lubrano 2:3 (-15,-10,9,6,7). Po novi zmagi deli Kras začasno prvo mesto skupaj s Pordenonom in Rangersi Buildings iz Vidma. Uspeh zgoniške ekipe je bil sicer pričakovan, vendar ne s tako gladkim izidom. Fantje so začeli v najboljšem slogu, nasprotni ekipi niso pustili niti točke (čeprav je v zadnji tekmi Vitto-rio Lubrano resno tvegal poraz) in bili skrajno koncentrirani. Stefano Rotella je kot običajno prikazal slikovite napade z izjemno rotiranimi žogicami. Tom se je opomogel po zadnjih neuspehih na tekmah in končno pokazal to kar zna. Nasprotniku je nepričakovano izmenjeval obrambne in napadalne udarce. Tudi najstarejši zgoniške ekipe Vittorio Lubrano se je izkazal, čeprav je bil v določenih trenutkih v težavah. Za naše se je vse dobro končalo in tako smo spet v boju za napredovanje. (M.M.) 1 4 Četrtek, 21. februarja 2008 KULTURA / plavanje - Lepa skupina pri PK Bor, ki jo vodi trenerka Andreina Menegatti Borovci se trudijo in konstantno napredujejo Niki Hrovatin izpolnil normo za deželno prvenstvo - Nastopali so na več frontah Na sliki levo Borove deklice in dečki, na sliki spodaj pa najmlajši skupine propaganda s trenerko Andreino Menegatti (sede na skrajni desni) in pomočnico Alejandro Glavino (sede na skrajni levi) Mladi tekmovalci Plavalnega kluba Bor v vseh teh mesecih, od začetka sezone pa vse do današnjih dni, nikoli niso mirovali. Pod taktirko trenerjev Andreine Menegatti, Tatjane Grgič in Vedrana Žagarja so borovci, ki trenirajo v tržaškem bazenu na Alturi, nastopili na številnih pokrajinskih, medpokrajinskih in tudi mednarodnih tekmah. V kategoriji deklic in dečkov (letniki 1994 in 95) so bile na sporedu tri kvalifikacijske preizkušnje za nastop na deželnem prvenstvu. Borovo ekipo so sestavljale Ema Kravos (letnik 94), Helena Vidali (94), Barbara Ban (95) in Erika Žuljan (95) ter od fantov Niki Hrovatin (94), ki se je dvakrat izkazal in plaval odlično. Na prvi novembrski preizkušnji je Ema Kravos 100 metrsko razdaljo v prosti disciplini preplavala s časom 1:17,4, Helena Vidali 1:20,9, Barbara Ban 1:25,5, Niki Hrovatin pa 1:04,1. Zanimivo je, da so vsi Borovi plavalci že na januarski preizkušnji napredovali in izboljšali rezultate tudi za celih pet sekund. »To je dokaz, da smo dobro trenirali in da so bili treningi dobro obiskani,« je svoje varovance pohvalila Menegattijeva. Zelo dober rezultat je na decembrski tekmi v disciplini 50 m prosto dosegel Niki Hrovatin, ki je razdaljo preplaval s časom 27,9. Niki je solidni čas potrdil tudi na tekmi na začetku tega meseca v San Vi-tu al Tagliamento pri Pordenonu. Z dobrima časoma je Hrovatin izpolnil normo za nastop na deželnem prvenstvu, kjer pa ni izpolnil vseh pričakovanj. »Očitno je bil pod velikim psihološkim pritiskom. Vsekakor že sama uvrstitev na deželno prvenstvo je bilo za naše društvo pravi uspeh. Na deželni ravni smo bili odsotni kar nekaj let. Od časov, ko so z nami še plavali Matteo Ferruglio in Miloš Kalc,« se spominja trenerka Bora. Borovi plavalci so tekmovali na tudi na Trofeji »Velocita« (hitrost) v Tržiču in na mednarodnem plavalnem mitingu Miklavž 2007 v Ljubljani. Na pokrajinski ravni, na tekmi na začetku februarja v tržaškem bazenu Bruno Bianchi, so nastopali tudi Borovi člani starostne kategorije propaganda. V disciplini 25 m prosto je pri letnikih 2001 in mlajši Peter Furlan zasedel 7. mesto (čas 28,0). Pri letnikih 2000 sta se Mattia Blasina in Elia Pelizon z enakim časom (26,8) uvrstila na 8. mesto, Aleks Čuk pa je bil 15. (27,7). V kategoriji letnikov 1999 in 2000 se je Jana Germani uvrstila na 12. mesto (48,0), Micol Bergamaschi pa je bila 35. (1.02,0). Pri letnikih 97 in 98 Sile-na Bergamaschi ni za las stopila na zmagovalni oder. Zasedla je 4. mesto (čas 42,8). V moški konkurenci letnikov 97-98 so nastopali štirje Borovi plavalci: Arthur Danieli je bil 5. (40,6), Ivan Pelizon 6. (42,4), Ivan Roici 8. (44,2) in Jernej Vidali 16. (53,1). V ženski kategoriji letnikov 1999-2000 je v disciplini delfin nastopila Jana Germani, ki je zasedla 8. mesto (26,4). Borovi plavalci (tekmovalo naj bi jih kar dvaindvajset) starostne skupine propaganda bodo znova v bazenu že prihodnjo nedeljo. V tržaškem bazenu Bianchi bo druga preizkušnja medpokrajinskega prvenstva. Tekmovali bodo v disciplinah 25 in 50 m prosto ter hrbtno. V kategoriji začetnikov je tekmoval William Ma-tarrese (letnik96), kije 100-metrsko progo v prostem slogu preplaval s časom 1:22,4, 200 metrov pa s časom 3:01,8. V hrbtnem slogu pa je 100 metrov plaval s časom 1,36,9, 200 m pa 3:16,4. Trenerka Andreina Menegatti je pozitivno ocenila prvi del sezone in dodala: »Želim si, da bi v drugem delu še napredovali in izboljšali svoje rezultate.« (lng) kolesarstvo Danes v Lonjerju predstavitev 32. Trofeje ZSŠDI V Kulturno športnem centru v Lonjerju bo danes ob 18.30 predstavitev kolesarske dirke za 32. Trofejo ZSŠDI, ki jo bo Kolesarki klub Ad-ria organiziral v nedeljo, 2. marca. Obelodanili bodo končni seznam nastopajočih moštev, saj so prijave tudi letos presegle možnosti. Progo, ki bo v bistvu nespremenjena, bodo predstavili na izviren način. Ker je zadnja leta dirki včasih ponagajalo vreme so se obrnili tudi do vreme-noslovca Darka Bradassija, ki bo podal okvirno sliko o tem, kakšno vreme se obeta na dan dirke. Šah: odličen nastop mojstra Lakoviča v Dresdnu Goriški mojster Pino Lakovič se je od 11. do 19. februarja mudil v Dresdnu (Nemčija), kjer je z italijansko reprezentanco nastopal na desetem ekipnem evropskem prvenstvu veteranov. Lakovič je na tretji šahovnici zbral tri točke in pol v devetih tekmah in tako pripomogel k odličnemu 17. mestu, ki ga je na koncu dosegla italijanska ekipa. Po ra-tingu igralcev (poleg Lakoviča so igrali še državni prvak veteranov Antonio Rosino, Carlo Barlocco in Mario Guaglianone) je bila ekipa namreč 33. v konkurenci ose-minšestdesetih ekip, z dobro igro pa je presenetila tudi na papirju močnejše nasprotnike. (Mitja Oblak) Hokej na rolerjih: trije poletovci med kandidati za reprezentanco V širši seznam kandidatov za sestavo državne reprezentance v hokeju na rolerjih so tudi Poletovi igralci Davide Battisti, Stefano Ca-valieri in Doriano De Jaco. Dvain-trideset hokejistov je sečektor Angelo Roffo vključil v seznam, iz katerega bodo črpali kandidate za nastop na Mednarodnem turnirju mesta Trst, ki bo od 19. do 22. marca. Reprezentanca se sicer pripravlja za nastop na svetovnem prvenstvu. Poleg poletovcev so v seznamu tudi igralci tržaške Edere Battista Dal-l'Oglio, Micael Corradin, Paolo Tri-netti in Franco Vellar, ostali kandidati pa pripadajo klubom Asiago Vipers, Vicenza, Empoli in Milano 24. nogomet Ljubitelji Sovodnje Sovodnje - Turriaco 1:0 STRELEC: Sartori v 32 min. SOVODNJE: Grimaz, Peteani Marco, Antoni, Tomsič, Figelj Erik, Peteani Vasja, Pahor (Figelj Peter), Sartori, Visintin, Ferfoglia, Sambo (Florenin). Trener: Cescutti. IZKLJUČEN: Antoni v 85. min. Sovodenjski ljubitelji so dosegli dragoceno zmago proti močni ekipi iz Turriaca, ki se še poteguje za prvo mesto. Prvi polčas je bil v znamenju domačinov, ki so toktrat nastopili, kljub zelo okrnjeni postavi, zelo odločno. Dobre priložnosti sta zapravila Vi-sintin in Sambo. Proti koncu prvega polčasa si je Antoni prebrisano prislužil prosti strel ob robu kazenskega prostora. Sartori je z lepim strelom nad živim zidom neusmiljeno premagal vratarja gostov. V drugem polčasu smo bili prica reakciji Turriaca, a so Sovodenjci vzdržali pritisku. V soboto bo na sporedu gostovanje proti vodilnemu Moraru. Vrstni red: Moraro 41, Mossa 37, Fin-cantieri. Manzano in Turriaco 36, Chiopris 26, Sovodnje 25, Staranzano 21, Porpetto in Leon Bianco 18, Villesse 17, Survival 14, Fossa-lon 10, Cervignano 9. PLANINSKI SVET Izlet SPDT na Sisol (835m) Nadaljuje se vpisovanje na avtobusni, planinski izlet, ki ga organizira SPDT v nedeljo, 02.03.2008. Iz Trsta, s trga Oberdan bomo odpotovali ob 8.00 uri in ob 8.15 iz Bazovice (avtobusna postaja »na va-gi«). V Istro se bomo podali preko Kozine, nadaljevali do Buzeta in naprej do srednjeveškega mesteca Brseč, ki stoji na vrhu 150m visokih prepadnih sten, nad morjem. Tu se bo začel vzpon na lep, razgleden vrh SISOL, ki se nahaja v hriboviti verigi Učke in s katerega se nam odpre enkraten razgled na Kvarnerski zaliv, otoke, na Velebit in na vse okoliško gorovje. Izlet vodi Slavko Slavec. Predvideva se pet ur zmerne hoje. Za tiste planince, ki ne bi zmogli vzpona na vrh, bo možna druga, krajša varianta: ogled zanimivega mesteca Bršeč in nekoč važnega pristaniškega mesteca Plo-min, pohod ob morju in povratek v mesto Plomin, kjer se bomo srečali z ostalimi planinci. Prijave sprejemata: Slavko (tel. 040/228118) in Vojka (tel. 40/2176855). Vabljeni! (S.S.) Zimski vzpon v gorovje Monte Grappa SPDT organizira konec marca tridnevni, zimski vzpon na Monte Grappa. Pri vodenju nam bo pomagalo planinsko društvo GEM iz Crespano del Grappa, s katerimi smo lanskega oktobra navezali prijateljske stike. Program izleta: Petek, 28. marca 2008: odhod, z osebnimi avtomobili do kraja San Liberale in vzpon do koče Campa-ronetta, kjer bomo prenočili; Sobota, 29.marca 2008: pohod po lepi razgledni poti »sentiero panoramico delle Meatte«, vzpon na vrh Monte Grappa, ter preko grebena »cresta dei Solaroli« vrnitev v kočo; Nedelja, 30.marca 2008: po-vratek (po drugi poti) v San Liberale. Izlet vodi Franc Starec, ki Vam nudi vsa potrebna navodila: tel. 338.4913458. Število udeležencev je omejeno, zato je nujna takojšnja prijava. Priporočamo zimsko opremo, žepno svetilko in spalno vrečo. (F.S.) Spominski pohod Arihova Peč SPDT vabi člane, da se udeležijo 30. jubilejnega pohoda »ARIHOVA PEČ«, katerega organizirajo Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo ROŽ v Šentjakobu. Zimski pohod, v spomin na padle borce pod Ari-hovo pečjo, bo v nedeljo, 2. marca 2008 s pričetkom ob 9.00 uri ( do 12. ure) pri Polancu na čemernici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu. Potrebna je zimska in planinska oprema. Za dodatne informacije tel. 040/2176855(V.K.). / PRIREDITVE Četrtek, 21. februarja 2008 25 trst - Drevi v Kulturnem domu Veliki Gatsby na obisku Gostuje Zagrebško gledališče mladih - Začetek predstave ob 20.30 - Slovenski in italijanski napisi Ameriška visoka družba dvajsetih let, zlate dobe jazza, ko je po Fitz-geraldovih besedah »deset procentov ljudi živelo razkošno kot princi in svobodno kot barske plesalke« bo drevi zaživela na odru Slovenskega stalnega gledališča z enkratnim gostovanjem Zagrebškega gledališča mladih in njegovo predstavo »Veliki Gatsby« po romanu F. Scotta Fitzgeralda. Predstava v prevodu Šimeta Ba-lena in v režiji Ivice Buljana (ki je v SSG-ju uprizoril Pasolinijev »Svinjak« v lanski sezoni) je doživela pre-miero lani; ob velikem igralskem ansamblu oblikujeta ameriško fresko petčlanski bend in znana hrvaška pop pevka Gabi Novak. Izvirno glasbo je napisal priznani kantavtor Arsen Dedič, scenografija je delo studia dizaj-nerjev Numen, kostume je podpisala Ana Savič-Gecan, koreografije Nicolas Quesnoit, oblikovanje luči pa Aleksandar Čavlek. KOROŠKA GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti »Miserabili. Io e Margaret Thatcher« / Produkcija: Jolefilm. Urnik: v petek, 29. februarja in v soboto, 1. marca ob 20.30 ter v nedeljo, 2. marca ob 16.00. Dvorana Bartoli Nino Romeo: »Dollirio« / Režija: Nino Romeo. Urnik: danes, 21. in jutri, 22. februarja ob 21.00 ter v soboto, 23. februarja ob 17.00 in 21.00. La Contrada Carlo Goldoni: »Il teatro comico« / režija: Marco Bernardi; nastopajo: Pa-trizia Milani in Carlo Simoni. Danes, 21., jutri, 22. in v soboto 23. februarja, ob 20.30 ter v nedeljo, 24. februarja ob 16.30. GORICA Kulturni dom Jutri, 22. februarja ob 20.45 / gledališka festival TEATRANDO predstava / »Otto pericolose simpatiche donnette«. Kulturni center Lojze Bratuž V soboto, 23. februarja ob 16.30 / v okviru niza Zimski popoldnevi, Teatro del Buratto (Milan) »Giocagiocattolo«. V ponedeljek, 25. februarja ob 9.30 in 10.45 / gledališka predstava v abonmaju Veliki polžek, nastopa Mestno gledališče Ptuj s predstavo »Kokoro-lek«. V torek, 26. februarja ob 9.30 in 10.45 / gledališka predstava v abonmaju Mali polžek, nastopa Lutkovno gledališče Jože Pengov, Ljubljana s predstavo »Mali ribič«. TRŽIČ Občinsko gledališče Georges Perec: »L'arte e la maniera di abbordare il proprio capoufficio per chiedergli un aumento«. Nastopa Teatro Stabile di Innovazione iz FJK. Režija: Alessandro Marinuzzi. Predstave od 26. februarja do 1. marca vedno ob 20.45. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Od danes, 21. do 24. februarja ob 20.45 / Dino Buzzati: »7 piani«. Režija: Paolo Valerio. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper Danes, 21. februarja ob 20.00 / »Duoh- tar pod mus«. Jutri, 22. februarja ob 20.00 / Ivan M. Lalic: »Heroj naroda«. Gostuje Narodno gledališče Toša Jovanovič, Zrenjanin, Srbija. Predstava v srbskem jeziku. V ponedeljek, 25. februarja ob 20.00, mala gledališka dvorana / Večer z Iztokom Mlakarjem. PORTOROŽ Avditorij V soboto, 23. februarja ob 20.00 / Boris Kobal: »Evrofilija«, nastopa Slovensko ljudsko gledališče Celje. SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 25. februarja ob 20.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V četrtek, 28. in v petek, 29. februarja ob 20.00 / Quentin Tarantino: »Stekli psi«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 21. februarja - 19.30-21.10 / Dane Zajc: »Jagababa«. Jutri, 22. februarja - 11.00-12.25 in 19.30-20.55 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«. V ponedeljek, 25., v četrtek, 28. in v petek, 29. februarja - 19.30-21.30 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«. V torek, 26. februarja - 18.00-22.10 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Heil-bronna ali Preizkus z ognjem«. V sredo, 27. februarja ob 18.00 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. Mala drama Danes, 21. februarja - 20.00-21.30 / Žarko Petan: »Fatalna komedija«. V soboto, 23. februarja ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov««. V torek, 26. februarja - 20.00-21.30 / Yasmina Reza: »Bog masakra«. V četrtek, 28. februarja - 20.00-21.45 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V petek, 29. februarja - 20.00-21.30 / Yasmina Reza: »Art«. MGL Veliki oder Danes, 21. februarja ob 19.30 / Petr Ze-lenka: »Zgodbe vsakdanje norosti«. Jutri, 22. februarja ob 19.30 / Vladimir Nabokov: »Lolita«. V soboto, 23. februarja ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabaret«. V torek, 26. in v sredo, 27. ob 19.30 ter v četrtek, 28. februarja ob 20.00 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. V petek, 29. februarja ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. Mala scena MGL Jutri, 22. ob 21.00 in v soboto, 23.fe-bruarja ob 20.00 / Jana Pavlič: »To-sca«. V ponedeljek, 25. in v torek, 26. februarja ob 20.00 / Jana Pavlič: »To-sca«. V sredo, 27. februarja ob 20.00 / José Sanchis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. V četrtek, 28. februarja ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«. V petek, 29. februarja ob 20.00 / Avtorski projekt Gregorja Čušina: »Ha- GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Danes, 21. februarja ob 20.30 / Tretje srečanje v okviru koncertne sezone januar - maj 2008: »Memorial Luciano Pavarotti« z Raino Kabaivansko. Mala dvorana V petek, 29. februarja ob 17.30 / »Buon compleanno, Rossini!«, nastopa Camerata Strumentale Italiana pod vodstvom Fabrizia Ficiurja. Gledališče Rossetti Tato Russo: »Masaniello«, muzikal / Urnik: danes, 21. in jutri, 22. februarja ob 20.30, v soboto, 23. ob 16.00 in 20.30 ter v nedeljo, 24. februarja ob 16.00. »La fin des terres«. Odrska postavitev: Philippe Genty in Mary Underwood«. Nastopa: Ater - Associazione Teatrale Emilia Romagna. Urnik: v torek, 26., v sredo, 27. in v četrtek, 28. februarja ob 20.30. TRŽIČ Občinsko gledališče Jutri, 22. februarja ob 20.45 / Igor Bo-bovich - violončelo in Elena Kolesnit-schenko - klavir. GORICA Kulturni dom V soboto, 23. februarja ob 20.30 / koncert v sklopu Across the border / »Koncert albanske glasbe«. Kulturni center Lojze Bratuž Danes, 21. februarja ob 18.00 / V okviru koncertne sezone 2007/08 - klavirski recital nagrajenca na 7. mednarodnem tekmovanju v klavirski interpretaciji Giuliano Pečar 2007 - Timur Gasratov, Ukrajina. Avditorij V petek, 29. februarja ob 20.45 / Jo-plin Ragtime Orchestra. Dirigent: Li-vio Laurenti. »Kako je plesal moj ameriški dedek«. Plesalca Stefano Vi-doni in Giulia Settomini ter pevka Martina Feri. _SLOVENIJA_ POSTOJNA Jamski dvorec Danes, 21. februarja / Nastopila bo ameriška kitaristka Gail Muldrow (ZDA). NOVA GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 25. februarja ob 20.15, velika dvorana / Godalni kvartet Čajkovski, Rusija. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 21. februarja ob 20.00, Gallusova dvorana / »Šeherezada«.Simfo-nični orkester RTV Slovenija. Dirigent: En Shao. V soboto, 23. februarja ob 20.30, Gallusova dvorana / Japonski bobnarji tai-ko »Za Ondekoza«. Glasbeno-scenski spektakel: ritem, ples in energijia! »Yin & Yang«, Linhartova dvorana, baletni večer. Nastopa Balet SNG Opera in balet Ljubljana. Urnik: v ponedeljek, 25. in v torek, 26. februarja ter v torek, 11. in v sredo, 12. marca ob 19.30. V sredo, 27. februarja ob 20.00, Gallusova dvorana / Simfonični orkester severnonemškega radia (NDR) iz Hamburga. Dirigent: Alain Gilbert. V četrtek, 28. in v petek, 29. februarja ob 19.30, Gallusova dvorana. / Orkester slovenske filharmonije. Dirigent: Marko Letonja. Gospodarsko razstavišče Sergej S. Prokofjev: »Romeo in Julija« / Urnik: danes, 21. in jutri, 22. februarja ob 19.30. CELOVEC Dom glasbe V nedeljo, 2. marca ob 14.30 / Koroška poje, ob 100-letnici rojstva dr. Franceta Cigana. Vstopnice v predprodaji v pisarni Krščanske kulturne zveze, 10.-Oktoberstrasse 25/3, Celovec, tel. 0463516243, e-mail: office@kkz.at, v Mohorjevi knjigarni, v knjigarni Haček ter eno uro pred koncertom. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Bivša ribarnica: Ettore Sottsass: »Vor-rei sapere perche«. Na ogled do 2. marca od 10.00 do 19.00, zaprto ob torkih. Občinski pomorski muzej: do 2. marca 2008 je na ogled razstava »Drče in ladjedelnice v sedmem in osmem stoletju«. Možnost ogleda od torka do nedelje od 8.30 do 13.30, zaprto ob ponedeljkih in praznikih. V Narodni in študijski knjižnici je odprta razstava Tadeje Druscovich. V Palači Gopcevich bo do 2. marca na ogled razstava »Strehler privato - ca-rattere affetti passioni«. Urnik: od 9. do 19. ure. V Palači Gopcevich bo do 15. marca na ogled razstava »Da Vienna all'Eurpoa, Arthur Schnitzler e il suo tempo«. Urnik: od 9. do 19. ure. V Državni knjižnici bo do 29. februarja na ogled razstava »Da Vienna al-l'Europa, Arthur Schnitzler e il suo tempo«. V Državni knjižnici bo do 11. aprila na ogled razstava Adalberta Stifterja z naslovom »Stifter x 3«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 18.30, ob sobotah od 9.00 do 13.00. Muzej židovske skupnosti / do 31. marca bo na ogled razstava del Annamarie Ducaton Wolinsli z naslovom: »La Porta dellAnima - Omaggio ad Anna Frank«. Urnik: ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10. do 13. ure, ob torkih od 16. do 19. ure. Razstavni prostor Sanmichele 11: do 14. marca bo na ogled razstava »a+u« Dimitrija Waltritscha. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. V galeriji Narodnega doma razstavlja bolgarski fotograf Zafer Galibov. Razstava bo na ogled do 7. marca s sledečim urnikom: ponedeljek, torek in četrtek od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, sreda in petek od 17. do 19. ure. MILJE Galeriija G. Negrisin (Trg Republike 4): do petka, 22. februarja razstavljajo otroci OV Mavrica in učenci COŠ A. Bubniča. Svoja dela razstavlja tudi Štefan Turk. Razstava je na ogled od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. OPČINE Bambičeva galerija, (Proseška ul. 131): do 29. februarja bo na ogled likovna razstava Matjaža Hmeljaka z naslovom: »Po-mejski iz-rezki«. Urnik razstave». od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com. GORICA V Galeriji Kulturnega doma je do 22. februarja na ogled samostojna razstava grškega slikarja Andreasa Kara-ghorgisa z naslovom »Poklon mojemu otoku: Santorini«; urnik: v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V Kulturnem centru Lojzeta Bratuža je na ogled mednarodna razstava v sodelovanju z Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči »Vojna in mir - Spomini in spomeniki«. Razstava bo na ogled do 29. februarja ob prireditvah in po dogovoru. V Državni knjižnici v Ul. Mameli bo do 23. februarja na ogled razstava z naslovom »Leredita di Cirillo e Metodio attraverso testi e manoscritti« od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.30, ob sobotah med 10.00 in 13.30, za vodene obiske je razstava na ogled tudi ob nedeljah med 16. in 19. uro; informacije na tel. 0481-580210. Na goriškem gradu bo še danes, 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. V palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled bo do 24. marca od torka do nedelje med 9. in 19. uro. Knjigarna Equilibri (Ul. Seminario in v E.QU. v Ul. Oberdan): do 27. februarja je na ogled razstava »Unodi-due«. Razstavljata slikarja Manuel Grosso in Nicola La Rovere. Državna knjižnica (Ul. Mameli): slikarska razstava Terpictura (Avstrija -Italija - Slovenija) v organizaciji kulturnega centra Tullio Crali bo odprta v sredo, 27. februarja, ob 18. uri. Razstavljali bodo Birgit Bachmann, Antonio Crivellari, Jaun Arias Gonano, Arjan Pregl, Claudia Raza, Larissa To-massetti, Etko Tutta, Klavdij Tutta in Gloria Zoitl; na ogled bo do 15. marca od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. Galerija La Bottega (Ul. Nizza): na ogled je razstava Diega Valentinuzzija z naslovom »Ricordi di Viaggio«; odprta bo do 28. februarja, od torka do sobote med 10.30 in 12. uro ter med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12. uro. DOBERDOB Center Gradina: jutri, 22. februarja, ob 17. uri odprtje fotografske razstave z naslovom »Staranzano. Le donne - I la-vori nel Novecento«; na ogled bo do 2. marca ob petkih med 17. in 20. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro. _SLOVENIJA_ KOPER Galerija Severia (pristaniška ul. 3): razstava ob 110-letnici rojstva Avgusta Černigoja. Razstavljeno je preko 70 del, večina le-teh je prvič na ogled. Odprto do konca februarja. Urnik: od ponedeljka do sobote od 10. do 12. in od 14. do 18. ure. Informacije: 0038656278822 ali galerija@severia.si Nekatera dela so tudi naprodaj. Sedež Banke Koper: do konca februarja bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpo-tic. Sedež Banke Koper: do konca maja bo razstavljal slike Zvest Apollonio. Galerija Meduza: od petka, 29. februarja do konca marca bo razstavljal grafike Zvest Apollonio. SEŽANA Kosovelov dom: v Mali galeriji Mira Kranjca razstavlja slike Ida Rebula. AJDOVŠČINA V Pilonovi Galeriji je na ogled razstava arhitekta Svetozarja Križaja, rojenega v Ajdovščini. Prirejajo jo ob 30-oblet-nici postavitve stalne zbirke v Pilono- vi galeriji, ki jo je Križaj uredil in oblikoval ter zanjo bil leta 1976 nagrajen s Plečnikovo nagrado; do 7. marca od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih, informacije na tel. 003865-3689177. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna galerija (Trg Edvarda Kardelja 5): do 7. marca, je na ogled razstava z naslovom Potovanje po delu Bojana Štoklja; odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Cankarjev dom / v Prvem preddverju bo do 12. marca na ogled Prva dama -najstarejša človeška upodobitev na Slovenskem. Cankarjev dom / v Veliki sprejemni dvorani bo do 28. februarja na ogled razstava Petra Gabrijelčiča »Mostovi«. Mednarodni grafični likovni center: do 24. februarja bo na ogled razstava Hermana Gvardjančiča »Zapisi«. Četrtek, 21. februarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI dolžina dneva Sonce vzide ob 6.59 in zatone ob 17.39 Dolžina dneva 10.40 bioprognoza Danes bo na vzhodu države vremenski vpliv ugoden in večinoma vzpodbuden. Drugod, predvsem pa na zahodu, se bodo sprva pri najbolj občutljivih še pojavljale manjše vremensko pogojene težave, ki bodo sredi dneva postopoma slabele in ponehale. plimovanje Danes: ob 4.09 najnižje -29 cm, ob 9.47 najvišje 46 cm, ob 16.12 najnižje -64, ob 22.48 najvišje 49 cm. Jutri: ob 4.42 najnižje -31 cm, ob 10.16 najvišje 39 cm, ob 16.34 najnižje -57, ob 23.12 najvišje 49 cm. ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 18.15 in zatone ob 7.03. uv indeks Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 7,5; po nižinah 6,5; ob oblačnem vremenu ne bo presegel 3. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER dopis iz mehike - Gospodarska kriza v Združenih državah Amerike vpliva tudi na gospodarstvo južne sosede Vlada mirna, opozicija zaskrbljena Finančna kriza, ki je zajela Združene države Amerike sredi leta 2007, in zaradi katere se sedaj vedno bolj uresničuje možnost splošne recesije v ZDA, je imela (in bo še imela) posledice povsod po svetu... Toliko bolj lahko pričakujemo, da bo ta kriza imela posledice tudi v ekonomsko šibki sosedi, to se pravi v Mehiki. Zgleda, da je recesija v ZDA neizbežna; ekonomski analitiki menijo, da plan, ki ga je Bush predstavil v drugi polovici januarja in s katerim skuša dati nov zagon gospodarstvu, še zdaleč ni dovolj, da bi preprečil recesijo. To bo tudi močno vplivalo na gospodarstvo Mehike, ki je z ZDA tesno povezano. Mehika je skupaj z ZDA in Kanado podpisala sporazum o prostem trgu (NAFTA - North American Free Trade Agreement). V okviru tega prostega trga pa predstavlja, kakor lah ko ze lo eno -stavno sklepamo, njegov gospodarsko šibki člen. Ekonomija Mehike ni primerljivo z ekonomijo ZDA ali Kanade, saj sta obe držav i veliko bolj razviti. Zato ta sporazum gotovo ne gre v prid bolj šibke ekonomije. Na fotografiji levo napis državne družbe naftnih derivatov Pemex, desno reklamni letak za nizke cene vozovnic za podzemeljski železnici Na splošno so ZDA glavni trgovski partner Mehike, tako da ta država pozorno opazuje ekonomsko dogajanje (a ne samo) severnega soseda. Zgleda, da bi v primeru recesije v ZDA, Kriza najprej prizadela tiste panoge v Mehiki, ki so najbolj vezane na trg ZDA, to se pravi manufaktura in poljedelstvo. Med pozitivne ukrepe, kijih Calderonova vlada najavlja v primeru krize, sodijo javne investicije v infrastrukturah in gradnji stanovanj. S tem bi se želelo oživiti ekonomijo, ko bo vstopila v obdobje zastaja-nja. In to so tudi edini pozitivni ukrepi, ki jih je vlada do sedaj predstavila. Vladni uradni viri pravijo namreč, da recesija v ZDA ne bo imela hudih posledic v državi: Mehika naj bi z lahkoto premostila krizo, kajti njena ekonomija je bolj zrela, kot je bila v devetdesetih letih, ko je Mehika bila priča pravemu ekonomskemu polomu. Vladni viri pravijo, da je sedaj veliko več konkurence. To je verjetno tudi res, a žal kake velike konkurence na splošno res ni mogoče zaznati, toliko manj je ta prisotna v bolj občutljivih trgih, kot so telekomunikacije in energija. Kar zadeva telekomunikacije, je osupliva premoč podjetja Telmex, v lasti najbogatejšega človeka v Mehiki, Carlosa Slima, ki je tudi med najbogatejšimi na svetu. Ta ne povsem čisti monopol je gotovo razviden v cenah telefonskih klicev, a tudi v togih pravilih, ki jih mora stranka upoštevati pri uporabi telefonskih storitev. Drugi primer je energetski trg, kjer so šele zdaj začeli govoriti o liberalizaciji vstopa privatnega kapitala v Pemex, ki je edini akter mehiškega energetskega trga (ukvarja se s pridobivanjem in distribucijo električne energije, nafte in zemeljskega plina). Zaradi močnega nasprotovanja tovrstnim ukrepom, bodisi s strani javnega mnenja kot opozicije, je vlada za zdaj odnesla domov le delno zmago: možnost privatnega investiranja v nekatere obrobne sektorje te ogromne industrije, kot je na primer skladiščenje energetskih virov. A za gospodarstvenike je to jasen znak, da bo liberalizacija te industrije počasi le napredovala. To istočasno vznemirja mehiške državljane, saj se bojijo dviga cene bencina (kije se- daj zelo nizka, če pomislimo na ceno nafte na svetovnih trgih). Drugi obraz ekonomske krize je dvig cen in padec vrednosti državne valute. Vlada trdi, daje mehiški peso za zdaj stabilen. To je tudi res. A kaj, ko je praktično edina primerjalna enota ameriški dolar, ki na splošno vedno bolj izgublja na vrednosti. Mehiški peso res vedno velja od 10 do 11 ameriških dolarjev (po-novljam res vedno: dovolj je primerjati krivulji menjav valut peso-evro in dolar-evro, ki se praktično pokrivata). V minulem le tu pa je peso moč no izgubil na vrednosti v primerjavi z evrom: če smo v začetku leta 2007 za en evro odšteli 14 pesosov, moramo zdaj za isti evro odšteti kar 16 pesosov. Izguba vrednosti denarja je ponavadi (čeprav ne povsem direktno) povezana z dvigom cen v državi. Tudi v tem primeru imamo opravka z nasprotujočimi si mnenji. Vlada trdi, da še ni mogoče govoriti o nenavadnem dvigu cen, saj je le možno zaznati take dvige v cenah, ki so povezani z zdravo in nizko inflacijo (take brez katere gospodarstvo sploh ne bi imelo možnosti, da se preživlja). Opozicija pa govori o nekontroliranem dvigu cen, o hiperinflaciji. Tako glavna programska gesla vlade DF, ki jo vodi socialistična stranka PRD, javno mnenje seznanjajo z ukrepi, ki jih je vlada sprejela za povečanje kupne moči državljanov v kontekstu dviga cen. Tako vlada vnaša med rezlultate svojega mandata ohranitev cene metroja na 2 peso-sih (kar je izredno malo: približno 0,10 evra za prevozno sredstvo, ki je vsekakor hitro in čisto). V resnici vsi indikatorji kažejo, da ni mogoče govoriti o hiperinflaciji: v glavnem strokovnjaki govorijo o 4-odstotni inflaciji. Niti sama nisem opazila velikih razlik v cenah v primerjavi z lanskim letom. Vsekakor pa je veliko govora o tor-tillazo in gasolinazo (dvig cen hrane in bencina) na politični sceni, a na splošno tudi v družbi, kar dokazuje po eni strani, da zna opozicija spretno uporabljati te slogane, po drugi strani pa, da so državljani res zaskrbljeni nad gospodarskim položajem. Petra Šegina / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 21. februarja 2008 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Števerjan 2007: ans. Veseli svatje 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Film: Kje domovina si? (pon.) 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Baldini e Simoni 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita E. Daniele in L. Giurato) 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (vodi A. Clerici) 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana storie (vodi C. Balivo) 14.45 Nad.: Incantesimo 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta (vodi Michele Cucuzza) 18.50 Kviz: L' eredita' (vodi Paolo Conti) 20.00 23.15, 0.55 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti (vodi F. Frizzi) 21.10 Nan.: Don Matteo 6 (i. T. Hill, S. Montedoro) 23.20 Aktulno: Porta a porta (v. B. Vespa) V^ Rai Due 6.45 Dnevnik - Motorji 7.00 Variete: Random, sledi L'albero az-zurro 9.45 Aktualno: Un mondo a colori 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik - Običaji in družba ter Dnevnik - Zdravje 14.00 Aktualno: L'Italia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 17.20 Glasb. oddaja: Scalo 76 Remix 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 (i. E. Atalay) 19.50 Risanke 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Aktualno: Annozero (vodi M. San-toro) 23.05 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.20 Variete: Artu (vodi G. Gnocchi) V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caf- fe in Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Chiediscena 12.45 Aktualno: Le storie 13.15 Nan.: Saranno famosi a Los Angeles 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Dnevnik - Leonardo, sledi Dnevnik - Neapolis 15.15 Variete: Trebisonda 16.15 Dnevnik - GT Ragazzi 16.35 Melevisione 17.00 Dok.: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole (P. Rispo, M. G. Cavalli)) 21.05 Film: Al vertice della tensione (krim., ZDA, '02, i. B. Affleck, M. Freeman) 23.10 Dnevnik - deželne vesti in Primo piano 23.45 Dok.: Lucciole della ferrovia u Rete 4 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 6.20 Aktualno: Peste e corna e gocce di storia 6.25 Nan.: Ellery Queen 7.30 Nan.: Magnum P.I. 8.30 Nan.: Nash Bridges 9.30 Nan.: Hunter 10.30 Nad.: Saint Tropez 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: Febbre d'amore 12.00 Nad.: Vivere 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Popoldanski Forum 15.00 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino 16.00 Nad.: Sentieri 16.25 Film: Dietro lo specchio (dram., ZDA '56, r. N. Ray, i. J. Mason) 17.50 Kratke vesti in prometne informacije 18.50 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Miami Supercops - I poliziotti dell'8. strada (kom., ZDA, '85, i. T. Hill, B. Spencer) Film: Top Gun (pust., ZDA, '86, i. T. Cruise, K. McGillis) Dnevnik, pregled tiska Canale 5 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.50 Aktualno: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful (i. M. Mauzy, K. Lowder, C. Maroulis) 14.05 16.50, 17.05, 18.15 Resničnostni show: Grande Fratello 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Variete: Uomini e donne (vodi M. De Filippi) 16.15 Resničnostni show: Amici 17.20 Nan.: Settimo cielo (i. S. Collins, C. Hicks) 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (vodi G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza 21.10 Nan.: R.I.S. 4 - Delitti imperfetti (i. L. Flaherty, F. Troiano) 23.30 Variete: Maurizio Costanzo Show O Italia 1 6.05 Nan.: Otto sotto un tetto 6.40 Risanke 9.05 Nan.: Happy Days 10.00 Nan.: Dharma & Greg 10.30 Nan.: Hope & Faith 11.00 Nan.: Prima o poi divorzio! 11.25 Nan.: Still standing 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 17.15 Risanke 15.00 Nan.: The O.C. 15.55 Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel 16.50 Nan.: Ned - Scuola di sopravvi-venza 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.10 Nan.: E alla fine arriva mamma! 19.40 Risanke: Simpsonovi 20.05 Risanke: Futurama 20.30 Kviz: La ruota della fortuna (vodi E. Papi) 21.10 Variete: Colorado (vodita R. Brescia in B. Braida) 23.55 Variete: Mai dire Grande fratello 0.45 Realistični show: Talent 1 ^ Tele 4 dneva, horoskop, pregovor 8.10 Dnevnik - pregled tiska 8.50 Aktualno: A tu per tu - Lettere a Don Mazzi 9.00 Domani si vedra 9.30 Udinesismi, il blog in tv 9.55 Dok. o naravi 10.35 Nan.: The flying doctors 11.05 Koncert klasične glasbe 12.05 Salus TV 12.15 Musa TV 12.25 Aktualno: Rotocalco ADN Kronos 12.50 Pogovor s predsednikom 13.30 Oddaja v živo 14.00 Aktualno: La TV delle liberta 15.00 Politična oddaja: Occhio azzurro 16.05 Nan.: Zanna Bianca 18.35 Obiettivo lavoro 19.00 Informat. oddaja: La Provincia ti informa 19.55 Športna oddaja 20.05 Aktuano: Lavoro Donna 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: Qui Cortina 21.05 Film TV: Dead or alive (akc., ZDA, '87, i. R. Hauer) 22.45 Gledališka sezona FJK - Rossetti 23.30 Aktualno: In contatto con la Trieste Trasporti 2007/2008 23.45 Aktualno: Ospiti di gente unica 23.55 Film Tv: Guai in vista (kom., ZDA, '88, i. M. Mairon) La 7 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 7.20 17.00 Risanke 8.00 8.30, 10.30 Aktualno: Buongiorno con Telequattro 2008 - Svetnik 7.00 Aktualno: Omnibus 9.15 Aktualno: 2 minuti un libro 9.30 Nan.: In tribunale con Lynn 10.30 Nan.: Il tocco di un angelo 11.30 Nan.: Cuore e batticuore 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Il commissario Scali 14.00 Film: L'avventuriero (pust., It., '67, i. A. Quinn, R. Schiaffino) 16.00 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 18.00 Nan.: Star Trek Enterprise 19.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.30 Nan.: Crossing Jordan (i. J. Hen-nessy, J. O'Connell) 0.10 Variete: Markette - Tutto fa brodo in tv 1.05 Nočni dnevnik Jr Slovenija 1 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.05 15.45 Risana nanizanka 9.30 Pod klobukom (pon.) 10.05 Dok. nan.: Koža, dlaka, perje (pon.) 10.10 Nad.: Novi jutri 10.35 Dok. oddaja 10.25 Dok. film 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Tv serija: Začnimo znova 13.50 Kviz: Piramida 15.10 Mostovi - hidak 16.10 Kratki igr. film: Mejšjangina obljuba 16.25 Enajsta šola 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved 17.30 Štafeta mladosti 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Risanka 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Dok. serija: Hitler in Mussolini - surovo prijateljstvo 20.50 Tednik 22.00 Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.00 Odd. o kulturi: Osmi dan 23.35 Film: Tri sestre {p Slovenija 2 6.30 9.30, 12.00 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 11.00 Otroški infokanal 14.00 Koncert Ansambla Spev (pon.) 16.15 Globus (pon.) 16.35 Mostovi - hidak 17.05 Prvi in drugi (pon.) 17.25 Mostovi - h dak 18.00 Poročila 18.05 Pomagajmo si 18.35 Evropski magazin 19.05 Zapojte z nami: P. I. Čajkovski 19.20 Vokalna skupina Bit 19.40 Vancouver: SP v alpskem smučanju, super veleslalom (M) 21.00 Nad.: 4400 Povratniov 21.40 Film: Ne gani se 23.40 Film: Če... 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Iz arhiva 15.15 Dok. oddaja: City Folk 15.45 21.15 Dok. oddaja 16.40 Odmev 17.10 Pogovorimo se o... 18.00 22.50 Izostritev (program v slovenskem jeziku) 18.35 0.00 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 19.55 Vancouver: SP v alpskem smučanju, super veleslalom (M) 21.00 Avtomobilizem 22.30 Primorska kronika (program v slovenskem jeziku) 22.50 Osebnost Primorske 23.25 Primorski mozaik 0.05 Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 10.30 23.00 Dnevnik Tv Primorka in vremenska napoved 11.00 23.30 Videostrani 17.00 Odprta tema (pon.) 18.00 Mojca in medvedek Jaka 18.40 Video spot meseca 18.45 Rally magazin 19.15 Mladi @ -a+e (pon.) 19.55 EPP 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Kmetijska oddaja 21.30 Naj viža 22.45 Kulturni utrinek (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga: Desa Muck: Pasti življenja - drugič! (12. nad.); 10.40 Kantavtorji; 11.00 Studio D; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 7.30 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 12.30 Opoldnevnik; 13.45 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije Primorske 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Mladi primorski talenti; 20.30 Glasbeni abonma; 22.30 Rock roko umije. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Ca-podistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 So-gni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.20 Pregled slovenskega tiska; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualna tema; 13.00 danes do 13-ih; 13.40 Malčki o...; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30; 17.00 Country glasba; 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.45 Črna kronika;19.30 Ne zamudite; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - spet ta dež SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda in medigra; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Prenos koncerta Simfonikov RTV Slovenja; 22.05 Radijska igra; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |Fj Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. S Mercator v Slovenji Ponudba najbolj{ega soseda Bocnik brez kosti cena za kg 6,49 eur Stegno mlade govedi cena za kg %39eur ercator jI t', ■" ^■^r '¡.T "I Trgovska znamka _ Kruh s semeni pakiran, 500 g cena za kos Kmečki pršut vak. pak. cena za kg v kosu Kras, Sežana F 1,69 eur 14j49eur Jogurt LCA Vita 0,1% m.m., dva okusa: jagoda ali breskev, 500 g Mlekarna Celeia, Petrovče 0,80eur Juha Knorr zelenjavni zaklad, 58,5 g, poletna, 58,7 g .s ali spomladanska, 67,5 g H Unilever v. v. -S« 0,69 eur Njoki s sirovim nadevom, hlajeni, 500 g Mlinotest, Ajdovščina 1,89 eur Kruh Malnar postrežno, nepakiran cena za kg ali pakirano, 1000 g cena za kos Pekarna Grosuplje 2,08 eur Kašica Frutek breskev - riž, 190 g Fructal, Ajdovščina 0,89 eur Sok Frutek dva okusa: breskev ali višnja, 125 ml Fructal, Ajdovščina 0,46 eur Ponudba velja od 21.2. do 3.3.2008, oz. do prodaje zalog. Vabljeni v: Mercator Center Koper Dolinska cesta 1 a, 6GQG Koper Tel.: +386 5 66 36 830 Odpiralni čas: od ponedeljka do petka: od 9.00 do 21.00 ure sobota: od 8.00 do 21.00 ure nedelja: od 9.00 do 15.00 ure Mercator Center Nova Gorica industrijska cesta 6, 5000 Nova Gorica Tel.: +386 5 33 43 300 Odpiralni čas: od ponedeljka do sobote: od 9.00 do 21.00 ure nedelja: od 9.00 do 15.00 ure Mercator Center Koper II Ljubljanska cesta 5, 6000 Koper Tel.: +386 5 66 26 906 Odpiralni čas: od ponedeljka do sobote: od 8.00 do 20.00 ure nedelja: od 8.00 do 13.00 ure Dobrodošli!