gioielli - dragulji ¿ff mololon VñSfi DRñGUUfiRNñ z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.com Novi tržaški pokrajinski tajnik sindikata Cgil Adriano Sincovich napoveduje vroče pogajalsko obdobje /7 Z mednarodno javno dražbo bodo privatizirali ronško letališče Primorski SREDA, 11. JUNIJA 2008_ Št. 138 (19.228) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Martin Brecelj Čez šest mesecev bo Bela hiša dobila novega stanovalca. George W. Bush jo bo namreč za pus til po os mih le tih pred -sednikovanja. To bo pomemben do go dek za ZDA in svet, ta -ko rekoč retroaktivno pa je zaznamoval že včerajšnji evrop-sko-ameriški vrh na Brdu pri Kranju kot sicer marsikaj drugega, kar se ta čas dogaja na svetovnem prizorišču. Teh pičlih osem let se kar krepko pozna na obeh obalah Severnega Atlantika. ZDA so v tem času doživele 11. september 2001, enega najhujših napadov v svoji zgodovini. Predvsem pa je važno, kako so se na ta napad z Bushem na čelu odzvale. V imenu boja proti mednarodnemu terorizmu so z lažnimi pretvezami vojaško zasedle Irak, in to ob neodobravanju ali celo ob nasprotovanju večine držav na svetu, vključno tesnih zaveznic. S tem so zapravile precejšen del ogromnega mo-ralno-političnega kapitala, ki so ga nabrale najprej v vojni proti svetovnemu fašizmu in potem v zmagovitem soočenju s svetovnim komunizmom. Tej moralni izgubi so se v zadnjih časih pridružile gospodarske težave, tako da je danes že dokaj načeta podoba ZDA kot edine svetovne velesile. Skoraj diametralno nasproten proces je v tem času doživela Evropska unija. Krepko je razširila svoje članstvo, in to s pridobitvijo mnogih držav nekdanjega vzhodnega bloka. Gospodarsko se je utrdila, kot dokazuje že uspeh skupne evropske valute. Z reformno Lizbon-sko pogodbo si zdaj skuša izrisati jasnejši politični obraz. Na svetovnem političnem prizorišču pa je predvsem prevzela zastavo multilateralizma, ki so jo nekoč ponosno nosile ZDA. Zaradi vsega tega je Bush včeraj v Sloveniji in bo v teh dneh drugod po Evropi resda srečal bolj naklonjene sogovornike, kot jih je takoj po napadu Iraka, a tudi sebi bolj enakovredne. Lahko bi rekli, da se končno vzpostavljajo razmere za resničnejši in zato tudi plodnejši čezatlantski dialog. To sta si obe strani dokaj odkrito povedali tudi včeraj na Brdu pri Kranju. Sicer pa ta zadnja Busheva evropska turneja po sili razmer poteka bolj v znamenju pospravljanja nekega obdobja kot postavljanja temeljev za novo. Za to bo treba počakati na novega šefa Bele hiše, pa naj mu bo ime John McCain ali Barack Obama. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) eu-zda - Žgoča vprašanja sveta na včerajšnjem vrhunskem srečanju na Brdu pri Kranju Podnebne spremembe in Iran na vrhu v Sloveniji To je bila tudi prva postaja širše Busheve evropske turneje BRDO PRI KRANJU - Najbolj žgoča vprašanja na svetovnem prizorišču so bila v središču včerajšnjega vrha Evropska unija-Združene države Amerike na Brdu pri Kranju, še posebej pa je bil na njem govor o potrebi po skupnem boju proti podnebnim spre-mem bam in o skup ni med na rod ni ak - ciji za zaustavitev iranskega vojaškega jedrskega programa. Na vrhu sta evropsko delegacijo vodila slovenski premier in predsedujoči EU Janez Janša ter predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ZDA pa je zastopal predsednik George Bush (foto Bobo). Za Busha je bila to prva postaja širše evropske turneje, ki ga je že včeraj popeljala v Nemčijo, drevi pa ga pričakujejo v Rimu. Tu se bo jutri srečal z italijanskimi voditelji, v petek pa bo obiskal papeža. Ameriški predsednik bo potem potoval še v Francijo in Veliko Britanijo. Na 13. strani piran - Predstavitev zbornika projekta Sapeva Poudarek predvsem simboličnemu pomenu sodelovanja obeh manjšin PIRAN - Ob drugi predstavitvi zbornika projekta SAPEVA so se v ponedeljek zvečer v prostorih Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini zbrali voditelji štirih manjšinskih krovnih organizacij iz prostora ob slovensko-italijanski meji (Foto FPA). Bolj kot o sami vsebini knjige so govorili o simboličnem pomenu sodelovanja dveh manjšin. Projekt z naslovom "Študija, analiza in promocija kulturnega, zgodovinskega in jezikovnega bogastva slovenske in italijanske narodnostne skupnosti v obmejnem območju" seje zaključil decembra s posvetom "Manjšini po Schengnu", kjer je sedem delovnih skupin predstavilo svoja poročila. Ta so zdaj natisnjena v zborniku. Na 3. strani Tondo in predsednika SSO in SKGZ pri Ruplu Na 3. strani Napolitano za dialog 0 telefonskem prisluškovanju Na 5. strani Na Tržaškem objavili 1 V • V • • I končne izide na nižjih srednjih šolah Na 6. strani V Gorici predstavili knjigo o italijanskih taboriščih Na 15. strani Ropar tržaškega kina pri sosedi v Ronkah skrival arzenal Na 14. strani 2 Sreda, 11. junija 2008 MNENJA, RUBRIKE / OGLEDALO Opredeljevanje do NOB in kolaboracije Ace Mermolja_ Prebral sem kratek in oster članek, ki je za polovico namenjen meni, strup v njem namreč. Pisec ugotavlja, da nič ne razumem o politiki. Sem pač pesnik in je splošno znano, da literati o politiki ne vedo nič. Moja obremenilna okoliščina je, da pišem za Primorski dnevnik dolge članke o politiki, kjer javno oblikujem svoje neuke misli o predmetu, ki ga ne poznam. Mimo ostrine, ki sem je vajen, me je kritika vzpodbudila k novemu pisanju, ki nima kot cilja polemike. Premislil sem namreč vso zadevo in se zamislil. Morda pa je res, da ne razumem o politiki veliko, predvsem ne te politike, ki ji prisostvujem v domačih logih in širše. Tolaži me, da nisem sam, a vendar. Recimo, da mi je tuja politika kričanja, nepotrebnih ostrin, tuja mi je njena lakota po medijskih žarometih, tuje mi je nonšalantno prestopanje bregov, hipna zamenjava suknjiča, a taka je danes politika. Uvodoma omenjen članek pa je verjetno našel svojo ost v enem izmed mojih Ogledal. To je predmet, ki me zanima. V enem izmed zadnjih Ogledal sem namreč v daljšem razmisleku o politični stvarnosti med Slovenci v Italiji zastavil tudi nekaj vprašanj Slovenski skupnosti in njenemu vodstvu. Nisem se omejil le na to stranko, vendar sem vprašanja zastavil, ker so me izjave njenih voditeljev povabile v to. Mislil sem resno in nisem želel nikogar omalovaževati, ampak samo vedeti. Če se namreč SSk predstavlja javnosti kot zbirna stranka Slovencev, potem se mi zdi dolžnostno, da javno vprašamo, na katerih vrednotah sloni ta zbirna stranka, katere programe ima in katere cilje si zastavlja. Razumem, da SSk ne misli biti in ostati le zbirna stranka tistih, ki jo volijo. Njena hotenja so zbirati tudi tiste Slovence, kije doslej niso volili, a so nezadovoljni s tem, kar jim ponuja italijanska politična scena. Zato se mi zdi povsem naravno vprašanje, katere so nove osnove za širjenje kroga pripadnikov in volivcev. Moja generacija pozna namreč več razlogov, zaradi katerih velik del goriških in tržaških Slovencev ni volilo Slovenske skupnosti in se je po vojni opredelilo pretežno za levo usmerjene italijanske stranke. Ne gre tu le za nek Kardeljev »dekret«, ki na večino Slovencev, ki so se opredeljevali za KPI in deloma za PSI, ni imel bistvenega vpliva. Korenine opredeljevanja so bile starejše in globlje. Omejil se bom le na en aspekt, ki pa ima veliko težo: na odnos do slovenske polpretekle zgodovine. Ponavljam, to je le en argument, vendar je za vojne in povojne generacije pomemben. Danes lahko o stvareh pišem z lahkim srcem. Kot mnogi drugi sem npr. dovolj razčistil svoj odnos do komunizma in do lastne komunistične preteklosti. Nekateri Slovenci v manjšini so ostali komunisti in to svobodno in brez kakih krivd. Sam imam do vprašanja razčlenjen in manj ideološki odgovor, ki pa ni tema tega Ogledala, čeprav je povezan tudi z NOB. Enako sproščeno lahko pišem o slovenskem osvobodilnem boju, o njegovi veličini in o njegovih napakah. Zadeva je znova aktualna. Glede osvobodilnega boja bi ponovil svoje mnenje, saj ni prvič, ko ga podajam. Slovensko odporniško gibanje in partizanska vojska sta rešili slovenski narod pred asimilacijo in izginotjem. To je dejstvo. Fašizem in nacizem sta namreč imela v načrtu etnično čiščenje in ustvarjanje neke višje rase. Judje, Cigani in Slovenci smo bili nedvomno izrazite tarče načrta, oziroma tista najnižja, skoraj animalična prisotnost, ki jo je potrebno iztrebiti. Da si zadev o novi rasni podobi sveta ne izmišljujemo, dokazujejo taborišča in deportacije, a tudi biološki poskusi, ki so jih opravljali nemški zdravniki in znanstveniki. Marsikaj so resnično odkrili tako, da so na Nurnberškem procesu nekatere zločince namesto v zapore poslali na univerze. Svetovna javnost se ni hotela odpovedati znanju, ki so si ga nacistični biologi in zdravniki nabrali z vsemi možnimi sredstvi v taboriščih. Skratka, proglasi in parole proti Slovencem niso bile šala, ampak realen cilj, ki se ni uresničil, ker sta fašizem in nacizem izgubila vojno. Slovenci smo z oboroženim uporom bistveno pripomogli k tej zmagi. Res je, da so ob zaključku vojne storili partizani nemoralna dejanja, kot so bili neupravičeni poboji domobrancev in druga. Niso opravičljiva. Verjetno pa teh grozot ne bi bilo, ko bi bili Slovenci enotni proti okupatorju ter, ko bi se del vodilne slovenske politike ob zasedbi Ljubljane ne priklonil fašistom in nacistom ter pričel z aktivnim bojem proti bratskim - slovenskim upornikom. V drugačnem scenariju bi celo komunisti težje prišli na oblast, čeprav je bila v množici slovenskih ljudi dokazljiva želja po pravičnejši družbi, ki jo je razglaševal komunizem. Dvomim pa, da sije narod želel kakega režima, kot tudi an-tifašizem ni bil ekskluziva komunistov. Najrazličnejši argumenti pa nikakor ne zmanjšujejo odre- šilnega pomena slovenskega upora. Ni torej težavno razmišljati o OF in NOB ter postaviti na tehtnico dobre in slabe plati obeh gibanj. Brez upora nas ne bi bilo, čeprav iz vojne naši starši niso prišli »deviško« čisti, kar danes nekateri v Sloveniji odkrito zlorabljajo za negacijo celotnega NOB in v obrambo kolaboracije, česar v zahodnih evropskih državah ne slišiš več. Celo v Italiji so postfašisti kritični do Mussolinijevega početja. Ko si torej del Slovencev bistri zavest in spomin na protifašistični upor, del Slovencev pa preprosto pometa pod preprogo vprašanje kolaboracije, ali jo celo opravičuje, je aktualno, da stvar postavimo kot predmet skupnega razmisleka tudi med našo slovensko manjšino v Italiji. Ko sem spraševal vodstvo SSk glede vrednostne in vsebinske osnove stranke, sem mislil tudi na to vprašanje. Ne da se ga namreč obiti, čeprav je »občutljivo«. Ne moremo zanikati, da so bili nekateri povojni voditelji Slovenske skupnosti vključeni v domobrance in druge kolaboracionistične enote. To so sami izjavili, nekatere take izpovedi sem slišal na Dragi, kot sem poznal ljudi, ki so bili pomembni v ko-laboracionističnih vojnih enotah, česar niso skrivali. Slovenec iz Trsta je prišel k moji noni na dom in ji s pištolo v roki lagal, da so njene hčerke v partizanih bile ubite. Po vojni je bil spoštovana osebnost. V povojnem času je bila prav v tem srž ostre delitve. Ne zanikam, da so slovenske in že jugoslovanske oblasti nekatere kolaborante ali osumljene kolaboracije hudo kaznovale in da so morali mnogi pobegniti čez mejo ali oditi v Argentino in drugam. S tem v zvezi vemo tudi za skur-ne štorije. Zgodba je na človeški ravni vsekakor dolga in zapletena. Marsikateri slovenski kolaboraci-onist je potem kot pripadnik manjšine marsikaj koristnega storil. Tega ni mogoče zanikati. Je pa jasno, da niso mogli bivši primorski partizani vstopati v slovensko stranko, kjer so imeli pomembna mesta tudi njihovi včerajšnji vojni nasprotniki. Ta refleksija o delitvi mi s strani dela Slovencev v Italiji in tudi s strani Slovenske skupnosti še vedno manjka. Točneje: manjka mi opredelitev do problema. Ni več razlogov za ihto, ni več razlogov za barikade na Dragi. Ni več predpostavke komunizma, kako se opredeljuješ do osvobodilnega boja in do kolaboracije. Mislim, da gre za enostavno razčiščevanje narodnega spomina. Zbliževanje in enotnost pa ne moreta sloneti na nedorečenem. Pokojni Marjan Rožanc me je tik pred osamosvojitvijo Slovenije zelo direktno vprašal, če se kaj bojim. Odvrnil sem mu, »zakaj bi se bal?« On mi je kot sicer veren človek dejal, da je v Demosu močno klerikalno jedro, ki je strupeno proti komunistom in seveda zagovornikom NOB. Mene je Rožanc postavljal v to skupino. V resnici sem se imel česa bati, kar se je izkazalo pozneje. Potem se je v Sloveniji dogajalo marsikaj. Z Društva pisateljev sem celo dobil pisno vabilo z imenitnimi podpisniki, če se želim pridružiti akciji za tako imenovano »lu-stracijo«. Očitno so pisma poslali vsem članom Društva, saj so tudi mene nekako povabili, naj »lu-striram« samega sebe. Vsa ta vprašanja in vsi ti osamosvojitveni zapleti pa so koreninili in korenini-jo v času slovenskega upora in slovenske kolaboracije. Zato so potrebne jasne misli, saj imajo vprašanja še vedno očitno politično valenco. Na politiko se morda res ne razumem, menim pa, da gre etika dialoga preko politike: najprej si je treba v soočanju razjasniti nekatere osnovne stvari in se izogniti pretvarjanjem, ki lebdijo pod glasom razgovorov. Vprašanji odnosa do NOB in kolaboracionizma sodita med te podmene. V »zamejstvu« smo po slovenski osamosvojitvi pričeli sodelovati iz preživetvene nuje. Ker pa nekatera stališča do ključnih vprašanj niso jasna in izpovedana, ostaja tenka demarkacijska črta, siva cona, ki ob priložnostih bruhne v strupene polemike ter v opredelitev na »tu in tam«, na »mi in vi«. Menim da je v globini teh razlik še vedno premalo razčiščen odnos do NOB in do kolaboracije. Ko sem postavljal Slovenski skupnosti vprašanja, sem imel v mislih tudi to. Vem, da čas briše spomin in da mladi zanj niti dobro ne vedo. Starejše volivke in volivci pa se opredeljujejo in izbirajo tudi na osnovi omenjene dileme in sence. Brez jasnega odnosa do preteklosti je pač težko ustvarjati pogoje do jasne prihodnosti. Toliko bolj za tiste, ki so doživeli vojne posledice v novem in mirnejšem času, kot sem pisal v prejšnjem Ogledalu. Ne gre tu za edino merilo pri volilnih opredelitvah. Zadeve pa se ne uravnovesijo, če se ne dotaknemo tem, ki so tako ali drugače bile in ostajajo predmet različnih opredelitev. Ko se SSk predstavlja kot zbirna stranka Slovencev, me seveda zanima, kakšen je njen uradni odnos do teh vprašanj, ki se je »zgodovinsko« nedvomno tičejo. Slike, ki niso le spomin Pripravlja: Filip Fischer S soncem ni biznisa. Razglednica iz leta 1913 prikazuje dokaj primitiven naftni vrelec v Schodnici, kraju v ukrajinskem delu Galicije. Ta razglednica na »energetsko tematiko« nas spominja na drug kraj v Ukrajini, na Černobil. Prav je, da se spomnimo nesreče v černobilski jedrski elektrarni in se zamislimo ob njenih katastrofalnih posledicah na naše okolje. 26. aprila 1986 ob 1.23.00 se v centrali nekaj zatakne, jedrski reaktor se ob 1.23.44 razbeli ter eksplodira. V hipu izpari 50 ton uranovega goriva; v ozračje gre nadaljnjih 70 ton urana in okoli 900 ton radioaktivnega grafita. Nekaj ur po nesreči ponesejo zračni tokovi kilometer visok stolp radioaktivnega materiala na severovzhod, v Belorusijo, Rusijo in še dlje. Radioaktivnost skokovito naraste tudi v naših krajih, vendar si ne razlagamo, zakaj. Dva dni poteče, preden v Moskvi objavijo prvo vest o nesreči. Še danes je neznano število neposredno ali posredno umrlih zaradi žarčenja. Vemo, da je onesnaženih okoli 150.000 kvadratnih kilome- trov tal (sedemkratna površina Slovenije); da so razselili 135.000 ljudi, a na kraju velike kontaminacije živi še danes čez pet milijonov ljudi. Do sedaj so našteli 70.000 invalidov zaradi bolezni na dihalih, na krvnem obtoku, na živčnem sistemu in zaradi onkoloških bolezni. Kaj naj porečemo o izraženi nameri sedanje italijanske vladne garniture o gradnji jedrskih elektrarn? Vladni možje pravijo, da so danes jedrske elektrarne povsem varne in da bo z njimi manjša odvisnost Italije od tujih dobaviteljev energije. Znanec nam je pripovedoval, da imajo v Turčiji na še tako revnih kolibah panoje s foto-voltaičnimi celicami za proizvodnjo električne energije. Na naše vprašanje, zakaj ni tako tudi pri nas, je bila njegova razlaga kar se da preprosta: »Nekaj stane začetna naložba v panoje, a je potem sončna energija povsem zastonj. Drugače je z energijo, ki prihaja iz elektrarn, pa naj bodo na vodo, na plin, na mazut ali na uran. To energijo moramo kupovati, plačati vsak mesec skozi vse naše življenje. Skratka, s soncem ni biz-nisa... « PISMA UREDNIŠTVU Tondo in dvojezičnosti »Nočem vsiljevalnih stvari«, tako novi predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine, gospod Renzo Tondo razmišlja o dvojezičnosti v Primorskem dnevniku, objavljenem v soboto 31. maja. Lepo gospod Tondo, da ste nam Slovencem odkrito povedali, kaj naj pričakujejo naši rojaki glede jezikovne enakopravnosti v vaši deželi. Podoben avtohtoni dvojezični teritorij imamo tudi pri nas v republiki Sloveniji; morda ste bili kdaj tudi v Kopru. Na primer, da ste bili in recimo da ste se namenili na glavno pošto. Pot vas je vodila mimo kolodvora, na katerem se blešči velik dvojezični napis kraja Ko-per-Capodistria, še par korakov in se znajdete pred poštnim poslopjem. Usmerite pot proti vhodu in na steklenih vhodnih vratih vas zbode v oči dvojezični napis o delovnem času. Vstopite in se znajdete v lepi dolgi poštni dvorani z mnogimi okenci. Sprehodite se iščoč ustrezno okence brez vodiča-tolmača, zakaj napisi so vam razumljivi, so tudi v vašem jeziku, jeziku tu živeče avtohtone italijanske narodne skupnosti. Pri okencu vas pozdravi napisna tablica tudi v italijanščini: »oggi con voi« - z imenom uradne osebe. Oddati želite priporočeno pismo, zato sežete po ustreznem obrazcu, ga izpolnite brez težav, saj je dvojezičen. Ker ste v državi Sloveniji, upam si trditi, da niste začutili nobenega odpora, da ste se srečali z dosledno dvojezičnostjo, čeprav je po vaše »vsiljena« vsem upornikom poštnih storitev enako. Vaše tolmačenje dvojezičnosti v vašem prostoru pa se dobesedno glasi takole: »Pridem na občino in mi ni vseeno, če sem primoran sprejeti ali ne dvojezični dokument ali obrazec. Mislim, da mora biti to stvar svobodne izbire posameznika. To gre sicer na škodo drugih pravic.« In nato: »Če moram na dvojezični dokument čakati teden dni, se resnično sprašujem, kaj je zame bolj koristno. Ali čakati na dvojezično izkaznico ali pa dobiti takoj enojezično. Ne maram torej pravil, ki obvezujejo, in tudi ne ideoloških manir pri zaščiti jezikovnih manjšin.« Resnično, ni kaj reči kot, čudno razmišljanje. Naravna pravica na avtohtonem teritoriju je spoštovanje mojega jezika, in ni nikakršna »ideološka« manira; je pa vsiljevana enojezičnost bila (po letu 1927) v tem prostoru ideološka manira. Žal je vaš rezon »raison du plus fort« daleč od duha skupnosti EU! Zato ni čudno, da se vam sklep goriškega župana gospoda Ettora Romolija o neprisotnosti slo- Nlfi venščine v središču Gorice zdi pravilen. In naj se še poslužim primera Koper. Velik del poslovnega Kopra vključno z že omenjenim kolodvorom in pošto je zgrajen na nekoč morskem močvirju. V tej novonastali četrti niso v preteklosti nikoli poseljevali prebivalci ne slovenskega ne italijanskega porekla. Po Romolijevem zgledu, bi ta prostor ne bil upravičen do uporabe italijanske dvojezičnosti. Tu so se naselile mnoge tuje firme in zanimivo je, da so samoumevno sprejeli dvo-jezičnost. Kot najlepši primer vidne dvojezičnosti, naj omenim avstralsko firmo Harvey Norman, ki ob pogledu na njeno okusno pročelje velike stavbe izkazuje vidno italijansko-slovensko dvojezičnost. In kaj bi gospod Tondo porekli, če bi pri nas sledili vaši praksi na avtohtonem teritoriju ter začeli zamenjevati vse dvojezične ulične table z enoje-zičnimi; torej odstranjevati vso vidno dvojezičnost na recipročni nivo, ki velja pri vas? Nekoč je že nekaj podobnega zahteval nek naš politični veljak iz vašim podobne nacionalne stranke. Boris Rebernik, Ljubljana Zakaj SSk-DS? Vprašanje odgovornemu. Rad bi vedel, zakaj je v današnji številki (PD, 10. 6. 2008) našega dnevnika deželni svetnik Gabrovec označen kot SSk-DS. Ni mi znano, da bi Gabrovec kandidiral na kaki drugi listi razen na listi Slovenske skupnosti, sicer kot neodvisen. Če je lista LD dala SSk možnost samostojnega nastopa na deželnih volitvah, to še ne pomeni, da je SSk del DS (vsaj to je moje mnenje!).« V pričakovanju prepričljivega pojasnila vljudno pozdravljam r ' Antek Tercon V tiskovnem sporočilu je deželni svetnik Igor Gabrovec sam zapisal, da je deželni svetnik SSk-DS. Poleg tega je znano, da je stranka Slovenska skupnost lahko nastopila na deželnih volitvah šele na osnovi sporazuma z Demokratsko stranko. Deželni svetnik Igor Gabrovec je v deželnem svetu zato tudi član svetniške skupine Demokratske stranke. (Uredništvo) / ALPE-JADRAN Sreda, 11. junija 2008 3 piran - Predstavitev zbornika projekta Sapeva ljubljana Največ govora o pomenu "Toiido sodelovanja obeh manjšin R" . O tem so govorili najvišji predstavniki štirih krovnih organizacij Pavšič, Štoka, Tremul in Forlani im M ■ M PIRAN - Ob drugi predstavitvi zbornika projekta SAPEVA so se v ponedeljek zvečer v prostorih Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini zbrali voditelji štirih manjšinskih krovnih organizacij iz prostora ob slo-vensko-italijanski meji. Bolj kot o sami vsebini knjige so govorili o simboličnem pomenu sodelovanja dveh manjšin. Projekt s polnim naslovom "Študija, analiza in promocija kulturnega, zgodovinskega in jezikovnega bogastva slovenske in italijanske narodnostne skupnosti v obmejnem območju" se je zaključil decembra s posvetom "Manjšini po Schengnu", kjer je sedem delovnih skupin predstavilo svoja poročila. Ta so zdaj natisnjena v zborniku, ki so ga prvič predstavili 19. maja v Trstu, zdaj pa še pri partnerjih iz Slovenije. Nosilka projekta je bila Slovenska kul-turno-gospodarska zveza. Njen predsednik Rudi Pavšič je povedal: 'V zborniku skušamo izpostaviti skupne problematike in nakazati rešitve, to pa vedno v sozvočju obeh manjšin. Mislim, daje to neke vrste priročnik, kako lahko dve manjšini uspešno sodelujeta. V njem je - čeprav ne neposredno -zapisana zelo pomembna misel, in sicer, da morata obe manjšini stalno in redno sodelovati." Pavšič je spomnil tudi na to, da so še pred nekaj leti „nekatere višje instance" poskušale vnesti razdor med manjšini. "Naši skupnosti morata svoje dvome reševati sami in ne smeta pustiti, da bi te dvome interpretiral nekdo od zunaj. To je preizkušen inštrumentarij, s katerim lahko nekdo v obmejnem večjezičnem prostoru ohranja napetost. Mene moti, ko nekdo govori v mojem imenu. Sam želim povedati, kaj mislim in kakšne so moje vizije glede manjšin. Zato sem od nekdaj velik nasprotnik recipročnosti v negativnem smislu. Vedno se lahko zgodi kaj, zaradi česar bosta naši manjšini razlog za novo napetost. Biti moramo zelo pazljivi, da se to ne zgodi, in da branimo ta status, ki smo ga dosegli po lastni zaslugi" Predsednik izvršnega odbora Italijanske unije Maurizio Tremul je zatrdil, da projekta niso izpeljali toliko zaradi pridobitve evropskih sredstev, ampak ker sta manjšini resnično zainteresirani za sodelovanje ob meji. Poudaril je, da so manjšinske organizacije že uspešno izpeljale približno 30 evropskih projektov. SAPEVA je eden od teh, njegovo glavno sporočilo pa je, daje veliko prostora za sodelovanje, pa tudi za solidarnost. "To solidarnost ob napadih na pripadnike manjšin je treba poudariti, kot je treba poudariti tudi nasprotovanje recipročnosti," je še dejal Tremul. Tudi predsednik Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti Flavio Forlani ocenjuje, da je recipročnost še pre- Drago Štoka, Maurizo Tremul, Rudi Pavšič in Flavio Forlani (od leve) na predstavitvi zbornika projekta Sapeva fpa več prisotna v mislih nekaterih. Zato so poskušali po njegovih besedah s projektom SAPEVA vzpodbuditi pozornost bolj pri večinskih narodih, kot pri manjšinah, ki že sodelujeta. „Slovenska vlada ni zmeraj pozorna na potrebe italijanske manjšine. Obstajajo celo poskusi nespoštovanja sprejetih zakonov. Ne vprašajo nas za mnenje, ko bi nas po zakonu morali. Razmišljajo o zmanjšanju števila učnih ur italijanščine kot jezika okolja v slovenskih šolah. Tudi dvojezičnos-ti ne spoštujejo v celoti. Še vedno obstajajo situacije, zaradi katerih se bodo morale manjšine boriti" pravi Forlani, ki je navedel tudi en konkreten predlog projekta SAPEVA, in sicer ustanovitev tiskovne agencije, ki bi posredovala informacije o življenju manjšin osrednjim medijem. Predsednik SSO Drago Štoka je zaključek projekta označil za znak sprememb. Pojasnil je, da se je njegova organizacija šele lani jeseni prvič uradno srečala z Italijansko unijo, zdaj pa je zaključila skupni projekt in pripravlja že nove. „Zelo se zahvaljujem Pavšiču, da so nam omogočili sodelovanje pri tem evroprojektu. Vso odgovornost, vso težo dela, j e imela SKGZ in treba ji je priznati, daje to zelo dobro izpeljala. Za nas je to začetek novega razmišljanja. Smo v leju 2008 jn moramo gledat naprej, ne smemo se ozirat nazaj, ker to ne pelje nikamor. Ne na recipročnost, ne na podobne stvari. Moramo le gledati, da se bomo v Evropi čim bolje počutili," je zaključil Štoka. Bojan Kralj vinjete - Poseg poslancev Rosata in Marana Zakaj se Slovenija ne zgleduje po Avstriji? RIM - Bližnja uvedba vinjet na avtocestah v Sloveniji bo odmevala tudi v italijanskem parlamentu, in sicer po zaslugi poslancev Demokratske stranke Ettoreja Rosata in Alessandra Marana. O tem vprašanju sta parlamentarca iz naše dežele vložila vpraša nje zu na nje mu mi nis tru Fran cu Frattiniju. Kot piše v sporočilu za javnost poslanec Rosato, bo uvedba vinjet na slovenskih avtocestah precej prizadela ljudi, ki živijo na našem območju. Posebno avtomobiliste iz Furlanije-Ju-lijske krajine, ki se redno vozijo po čezmejnih avtocestnih odsekih. Da ne govorimo o negativnih poledicah za tuje turiste, ki se vozijo po Slovenji na poletne dopuste v Hrvaško. Rosato navaja tudi škodo, ki naj bi jo utrpela manjša avtoprevozna podjetja iz FJK, ki se morajo soočati že z visoko ceno dizelskega goriva in s konkurenco slovenskih avtoprevoznikov. Pred stav ni ka De mo krat ske stran ke iz Tr sta in Go ri ce pro si ta zu - nanjega ministra Frattinija, naj predlaga Sloveniji, da uvede časovno omejene t.i. turistične vinjete. Rosato pri tem navaja, da bi se lahko Ljubljana mirno zgledovala po Avstriji, ki je v začetku tudi razmišljala o izključno letnih in polletnih vinjetah, po posegu Evropske unije pa je potem na splošno zadovoljstvo uvedla časovno omejene avtocestne nalepke. Glede vprašanja avtoprevoznikov bi moralo italijansko zunanje ministrstvo aktivirati pristojne konzularne in diplomatske službe, da opozorijo Slovenijo na ob stoj te ga prob le ma. Is to čas no bi mo ra la Far ne si na o tem vprašanju po mnenju poslancev De mo krat ske stran ke ob ves ti li vsa italijansko-slovenske organe in komisije, ki se ukvarjajo z bilateralnimi zade va mi. Vsi ti ko ra ki bi mo ra li bi ti storjeni v prihodnjih dneh, saj vinjete na slovenskih avtocestah in avtocestnih odsekih, kot znano, stopijo v veljavo prvega julija, postopek uvedbe pa je že stekel. Dimitrij Rupel Renzo Tondo LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se bo danes popoldne v Ljubljani srečal s predsednikom Furla-nije-Julijske krajine Renzom Tondom. Gosta iz FJK bosta spremljala predsednik komisije deželnega sveta, ki je pristojna tudi za zunanje odnose, Alessandro Colautti, ter italijanski ambasador v Sloveniji Daniele Verga. Z njim se bo Tondo sestal pred srečanjem z vodjo slovenske diplomacije. Rupel bo dopoldne na ministrstvu sprejel predsednika manjšinskih krovnih organizacij SKGZ in SSO Rudija Pavšiča in Draga Štoko. Tiskovni urad deželne vlade FJK javlja, da bodo na srečanju med Ruplom in Tondom v sre diš ču po zor nos ti bi la te ralni odnosi med našo deželo in Slovenijo. Pri tem se izrecno omenja sodelovanje na področju energetike, prevozov in infrastruktur ter možnosti, ki se pojavljajo pri teritorialnem in ev-roregijskem povezovanju. Na sestanku bo tekla beseda tudi o položaju Slovencev v Italiji in Italijanov v Sloveniji. Današnji obisk v Ljubljani bo prvi Tondov obisk v Sloveniji, odkar je bil izvoljen za novega predsednika deželne vlade FJK. slovenija - Na avtocestah, avtocestnih odsekih in hitrih cestah Od prvega julija obvezne vinjete Z uvedbo novega cestninjenja bo letos v veljavi le polletna nalepka, ki stane 35 evrov - Kazni od 300 do 800 evrov LJUB LJANA - S prvim julijem bodo za vožnjo po slovenskih cestah, avtocestnih odsekih in hitrih cestah obvezne vinjete. Z uvedbo novega cestninjenja bodo letos veljavne le polletne vinjete (1.7.-31.12.), ki stanejo 35 evrov. Od začetka letošnjega decembra bo možno kupiti tudi celoletno vinjeto 2009, ki bo za avtomobile stala 55 evrov. Letna vinjeta za motorna kolesa bo stala 27,5 evrov, polletna pa 17,5 evrov. Vi nje te so ob vez ne za vo zi la z naj več -jo dovoljeno maso 3.500 kg, kar pomeni, da bodo tovornjaki še naprej plačevali normalno cestnino. Vinjeta velja ne glede na prevoženo razdaljo. V prodaji bodo na bencinskih servisih v Sloveniji in v sosednjih državah ter na izpostavah nacionalnih avtomobilskih klubov. Seznam prodajalcev vinjet bo objavljen na spletni strani slovenskega avtocestnega podjetja DARS na naslovu www.dars.si. Uporaba avtocest in hitrih cest brez veljavne in ustrezno nameščene vinjete na vozilu bo sankcionirana z glo- bo od 300 do 800 evrov. Zaradi tega DURS pro si voz ni ke, da na tanč no pre -berejo navodila za lepljenje, ki se nahajajo na hrbtni strani vinjete. Desno objavljamo zemljevid avtocest in avtocestnih odsekov, ki ga na cestninskih postajah v Sloveniji v teh dneh delijo avtomobilistom. Vinjeta bo obvezna, kot je razvidno iz zemljevida, na vseh sedanjih avtocestah, ki se začenjajo v Sežani (avtocesta do Ljubljane), Vrtojbi (celotna trasa do Ljubljane) in na Škofijah (avtocesta do Ljubljane). V našem prostoru bo vinjeta obvezna tudi na koprski obvoznici (trenutno ni treba plačati cestnine) od Škofij do Kopra (točneje do Žusterne). Vinjeta bo obvezna tudi na vseh avtocestnih ljubljanskih obvoznicah, kjer se danes ne plačuje cestnine. Vinjete, ki naj bi veljale do t.i. satelitskega pobiranja cestnin, so zlasti v tujini sprožile negodovanje. Posebno med avtomobilskimi klubi, ki pozivajo Slovenijo, da po zgledu Avstrije uvede tedenske in 14-dnevne vinjete. 4 Sreda, 11. junija 2008 ALPE-JADRAN / lipica - Dvodnevna konferenca o problemih konjereje Evropske državne kobilarne potrebujejo posebno zaščito Danes bodo ustanovili združenje kobilarn, ki se bo potegovalo za interese pri evropskih ustanovah LIPICA - V Kobilarni Lipica se danes nadaljuje dvodnevno zasedanje članic stalne konference evropskih državnih kobilarn. Srečanja se udeležujejo predstavniki 18 kobilarn iz Francije, Nemčije, Švice, Avstrije, Hrvaške, Poljske, Romunije, Madžarske, Slovaške, Češke, Bolgarije in Slovenije, največ pozornosti pa namenjajo izmenjavi izkušenj pri upravljanju, težavam pri financiranju in vprašanju zaščite državnih ko bi larn pred trž ni mi in te re si. Cilj dvodnevnega zasedanja v Lipici je tudi ustanovitev združenja evropskih državnih kobilarn, ki se bo za njihove interese potegoval pri ev rop skih usta no vah. Državne kobilarne niso namenjene zgolj proizvodnji konj, smo sli ša li v Li pi ci, nji hova na lo ga je, da redijo in ohranjajo avtohtone pasme ži va li, po memb ne za iden ti te to prostora, ljudi in države. »Reje ne predstavljata zgolj žrebec in kobila, re ja po me ni skrb za ple men ski material in njegovo bogatenje,« je povedala Gabrielle Boiselle iz Nemčije, »te pa so sposobni samo v državnih kobilarnah, kjer je ustrezno šte vi lo ži va li in do vo lj pro sto ra za njihovo nemoteno gibanje. Zato so na ci o nal ne ko bi lar ne po memb ne za ohranitev reje v celotni državi.« Evropske državne kobilarne pa se soočajo s težavami pri upravljanju in financiranju, saj oblasti ponekod nočejo prepoznati vloge teh ustanov pri ohranjanju dediščine. »V vseh evropskih državah velja enaka zakonodaja s področja zaščite ži va li in kul tur ne de di šči ne,« je po uda ril Ber na rad Mo u rel iz Fran -cije, »zato se vsi soočamo z istimi problemi. Tam, kjer pri obstoju pomaga javni denar, težav ni.« Da bodo lažje opozorili na težave in nenazadnje tudi uveljavili svoje interese, bodo stalno konferenco, ki se srečuje od leta 2003, preoblikovali v združenje. »Gre za to, da si v Bruslju pridobimo prijatelje, ki bodo zagovarjali naš interes po zaščiti kul tur ne de di šči ne, ki jo pred -stavljajo državne kobilarne. Formalna skupina pa ima večjo težo tako pri nastopih kot tudi pri oblikovanju zakonodaje.« Tako naj bi pre-pre či li trž ne ape ti te, ki po ne kod že ogrožajo obstoj državnih kobilarn. Irena Cunja Za zaščito državnih kobilarn naj bi skrbelo tudi posebno evropsko združenje koroška - Položaj slovenske manjšine Parlamentarci Sveta Evrope tudi o vprašanju dvojezičnih tabel CELOVEC - V ponedeljek in včeraj se je v Avstriji mudila delegacija predstavnikov parlamentarne skupščine Sveta Evrope (SE) pod vodstvom Latvijca Borisa Cilevicsa. V pogovorih s predstavniki manjšin kot tudi uradne deželne in zvezne politike je preverila položaj narodnostnih manjšin v Avstriji in bo o tem pripravila poročilo, ki bo hkrati osnova za priporočila za boljšo in učinkovitejšo zaščito manjšin v Evropi. Predstavniki Sveta Evrope, med njimi je bila tudi zvezna svetnica Ana Blatnik s Koroške, ki je tudi nadomestna članica odbora za človekove pravice v SE, so včeraj obiskali tudi Koroško, da bi preverjali položaj koroških Slovencev. Tema pogovora s pred stav ni ki or ga ni za cij ko roš kih Slovencev, ki so zastopane tudi v narodnostnem sosvetu pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju, je bilo tudi vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov oziroma neuresničitev razsodb Parlamentarce SE so se zanimali tudi za dvojezične krajevne napise avstrijskega ustavnega sodišča. V prvi vrsti pa je pri pogovoru šlo za vprašanje načelne manjšinske politike v Avstriji in na Koroškem, je po obisku poudaril predsednik narodnostnega sosveta za Slovence Marjan Sturm. Kot je dejal vodja delegacije Ci- levisca, bodo predstavniki parlamentarne skupščine SE na osnovi primerjav najboljših in najslabših primerov izvajanja manjšinskih pravic pripravili nova priporočila za manjšinsko zaščito v Evropi. Ivan Lukan Gazprom: Južni tok bo šel čez Slovenijo MOSKVA - Ruski energetski velikan Gazprom se je končno odločil za traso plinovoda Južni tok (South Stream), jevčeraj povedal predsednik Gazpromove uprave Alek-sej Miller. En krak plinovoda bo iz Rusije pod Črnim morjem prispel do Bolgarije, nato pa preko Grčije v Italijo, drugi pa iz Bolgarije preko Srbije, Madžarske, Slovenije in Avstrije v Italijo. Za sodelovanje Avstrije in Slovenije pri plinovodu dogovorili na mednarodnem gospodarskem forumu v Sankt Pe-terburgu, ki je potekal v soboto in nedeljo. Plinovod Južni tok, preko katerega naj bi letno šlo 30 milijard kubičnih metrov plina, je skupen projekt Gazproma in italijanskega Enija. Postavitev plinovoda, ki naj bi začel delovati v letu 2013, naj bi bila vredna med sedem in 10 milijard evrov, po nekaterih ocenah pa tudi dvakrat toliko. V jutrišnji oddaji Izostritev gost slovenski predsednik Danilo Türk KOPER - V jutrišnji oddaji Izostritev na TV Koper-Capodistria bo gost predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Z njim se bodo pogovarjali o odnosih s Hrvaško in Italijo, o predsedovanju Evropski uniji, o političnih in socialnih delitvah v Sloveniji, o prihodnjih pokrajinah, o dogajanju v nekaterih medijskih hišah, o odnosu do Pahorjevega SD-ja v luči prihodnjih parlamentarnih volitev, o predsednikovi veliki priljubljenosti in o prioritetah Slovenije po zaključku predsedovanja Uniji. Intervju z dr. Danilom Turkom se bo začel ob 18. uri. Ponovitev oddaje bo na sporedu na istem programu ob 22.40. Uroki Polne lune Marjana Tomšiča jutri v Sežani SEŽANA - V času daljših dni in krajših noči, ko se približujemo enakonočju, sežanska Kosovelova knjižnica prireja srečanje s pisateljem Marjanom Tomšičem. Jutri ob 19. uri bodo predstavili njegovo najnovejše del Uroki polne lune. Profesorica slovenskega jezika Marijanca Ajša Vižintin bo v pogovoru s književnikom predstavila delo, ki je pred kratkim izšlo v knjižni zbirki Beletrina pri ljubljanski študentski založbi. Besedila bo bral igralec in književnik Aleksij Pregarc, v kulturnem programu pa bo na flavto zaigrala Alenka Zupan. (O.K.) portorož - Konferenca o trajnostnem razvoju turizma Turizem je izredno pomemben gospodarski sektor v evropskem BDP PORTOROŽ - Turizem je veliko evropsko bogastvo, vendar pa Evropa tvega, da ga bo izgubila, če ga ne bo vodila na inteligenten oz. trajnosten način, je v okviru konference o agendi za trajnostni in konkurenčni evropski turizem ter centraliziranih finančnih instrumentih EU za podporo turizmu pojasnil Franco Ianniello vodja enote za turizem na generalnem direktoratu za podjetništvo in industrijo pri Evropski komisiji. Delež turizma v ožjem pomenu v bruto domačem proizvodu (BDP) EU znaša okrog štiri odstotke, pri čemer se z vidika posameznih držav giblje od dveh odstotkov v številnih novih državah članicah do 12 odstotkov na Malti. Posredni delež turizma v BDP je veliko večji, saj k evropskemu BDP prispeva več kot 10 odstotkov ter zagotavlja okoli 12 odstotkov vseh delovnih mest, je razvidno iz agende za trajnostni in konkurenčni evropski turizem, ki jo je sprejela komisija. Zato je potrebno na evropski ravni razmisliti, kako zagotoviti njegov nadaljnji razvoj. Vendar pa j e pri tem potreb- no, v luči podnebnih sprememb in njihovih posledic, poleg konkurenčnosti zagotoviti tudi njegovo trajnostno usmerjenost, so se strinjali govorniki na novinarski konferenci. Po eni strani namreč tudi turizem prispeva k večji onesnaženosti okolja, saj s svojim razvojem povečuje obseg prometa, po drugi strani pa bo lahko prav sam med prvimi žrtvami podnebnih sprememb, je povedal poslanec v Evropskem parlamentu in generalni sekretar med-poslanske delovne skupine za turizem Sepp Kusstatscher. Zato je poudaril pomen npr. iskanja in zagotavljanja bolj zelenih oziroma trajnostnih oblik prevoza do turističnih destinacij. Da se mora turizem soočiti z današnjimi izzivi in tako pri svojem razvoju poleg konkurenčnosti upoštevati tudi varovanje okolja, se je strinjal tudi direktor za turizem na francoskem ministrstvu za ekonomijo, industrijo in zaposlovanje Michel Champon. Francija bo, kot je znano, predsedovala EU za Slovenijo. Pri tem je sam izpostavil še en izziv, pred katerim stoji turizem - kako zagotoviti trajnostna delovna mesta v tem sektorju, torej da bo manj slabo plačanih in nestalnih delovnih mest. Trajnostni razvoj namreč zajema tri vidike - ekonomski, okoljski in socialni. EU sicer nima posebnega programa za financiranje turizma, vendar pa ima ta sektor veliko možnosti za pridobitev finančnih sredstev v okviru drugih evropskih finančnih instrumentov, s katerimi upravlja Evropska komisija - na področju raziskav (7. okvirni raziskovalni program), podjetništva in inteligentne energije, okolja (LIFE+) ter vseživljenjskega učenja in kulture, je pojasnil generalni direktor direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo Marjan Hribar. Hribar je ob vsem tem izrazil zadovoljstvo nad tem, da se je Evropska komisija odločila, da v sodelovanju s slovenskim predsedstvom v Sloveniji izvede prvo od dveh načrtovanih konferenc, namenjenih podrobni predstavitvi različnih finančnih instrumentov EU, ki so uporabni za področje turizma. (STA) ljubljana - V zaporu trije Kosovci Preko Slovenije tihotapili tujce v Italijo LJUBLJANA - Ljubljanska policijska uprava je na okrožno državno tožilstvo podala kazensko ovadbo zoper tri državljane Kosova zaradi organiziranega spravljanja tujcev čez državno mejo v Slovenijo in naprej v Italijo. PU Ljubljana je osumljence, gre za 33-let-nika, ki je v Sloveniji prebival ilegalno, 54-letnika s prebivališčem na območju Ljubljane in 22-letnika brez urejenega prebivališča v Sloveniji, spremljala že od lanskega decembra. Trojica naj bi bila del večje mednarodno organizirane kriminalne združbe, ki se je ukvarjala s tihotapstvom ilegalnih pre-bežnikov s Kosova v države zahodne Evrope, v sodelovanju s hrvaškimi in italijanskimi varnostnimi organi, pa so člane tolpe aretirali že januarja. PU Ljubljana pa je nadaljevala z zbiranjem obvestil in dokazov zoper preostalo kriminalno združbo. V kriminalistični preiskavi so dokaze zbirali tudi s pomočjo uporabe prikritih policijskih ukrepov, katerih iz- vajanje je bilo zelo oteženo, saj so osumljenci stalno menjavali številke mobilnih telefonov in bili pri organizaciji ilegalnih prehodov zelo previdni. V mednarodni kriminalni združbi je bila trojica osumljencev zadolžena za organizacijo prevoza ilegalnih pre-bežnikov z območja Zagreba preko Slovenije v Italijo. Za tak prevoz je kriminalna združba od ilegalnih prebežnikov do-bija okoji 700 evrov na osebo, vsega skupaj pa so kriminalisti zbrali dokaze in podali kazensko ovadbo za pet kaznivih dejanj, pri katerih so osumljenci organizirali in spravili čez mejo 20 tujcev, ilegalnih prebežnikov s Kosova. 33 in 54-letnika so privedli k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča, ki je po opravljenem zaslišanju zoper njiju odredil pripor. Postopek kriminalistov in policistov je usmerjala državna tožilka iz ljubljanskega okrožnega tožilstva. (STA) / ITALIJA Sreda, 11. junija 2008 5 politika - Stališče Giorgia Napolitana Predsednik pričakuje dogovor o prisluškovanjih »Treba bo dobiti uravnovešene rešitve med pravico do zasebnosti in boja proti kriminalu« RIM - »Mislim, da so dozoreli časi za politični dogovor o telefonskih prisluškovanjih.« Predsednik republike Giorgio Napolitano je iz Benetk, kjer j e bil na obisku, pozval desno in levo sredino, naj najdeta »uravnovešene« rešitve za ta kočljiv problem. Po eni stra ni je tre ba to rej za šči ti ti pra -vico državljanov do zasebnosti, po drugi pa omogočiti policiji in sodnikom, da odkrijejo kriminalce, meni predsednik. Na po li ta nu se zdi prav, da bi se -danja vlada upoštevala tudi zakonske predloge, ki so se o tem vprašanju pojavili v prejšnjih zakonodajah. Svoj predlog je izdelala tudi Prodijeva vlada, zaradi znanih političnih težav v levi sredini in predčasnih volitev pa je vsa stvar potem ostala na papirju. Pomirjevalne besede državnega poglavarja niso utišale političnih polemik. Pravosodni minister Angelino Alfano sicer pravi, da je desnosredin-ska večina pripravljena na soočenje z opozicijo, v isti sapi pa dodaja, da smo itak vsi državljani tako ali drugače žrtve pri sluš ko vanj in da je to rej tre ba nekaj nujno ukreniti. Še bolj jasen je vodja poslancev Berlusconijeve stranke Fabrizio Cicchitto, ki napoveduje, da bo ve či na v vsa kem pri me ru šla svojo pot. O dialogu z opozicijo niti be se di ce. V levi sredini razmišljajo drugače. Medtem ko Antonio Di Pietro že napoveduje ljudski referendum, v primeru, da bo parlament osvojil vladna stališča, so v Demokratski stranki prepričani, da tako močna omejitev telefonskih prisluškovanj ne bo koristna v boju proti kriminalu. Problem je treba res za kon sko ure di ti, a ne ta ko, da bi policisti in sodniki prisluškovali le ljudem, ki so osumljeni hudih kriminalnih dejanj. Oglasili so se tudi novinarji. V novinarskem sindikatu FNSI menijo, da vlada ne more pogojevati samostojne veje oblasti (v tem primeru sodstva). Novinarji se tudi bojijo, da bi »trda roka« na področju telefonskih prisluškovanj negativno vplivala na svobodo tiska. V tem primeru novinarjev, ki se dnevno ukvarjajo z organi zi ra nim kri mi na lom ter s sod no kroniko. Kot pravi Paolo Serventi Longhi bodo italijanski novinarji oceni li vlad ne na me re, ko bo na po ve da -ni za kon ski ukrep pri ro mal v par la -ment, kar naj bi se zgo di lo v pri hod -njih tednih. Predsednik Napolitano glede telefonskih prisluškovanj pričakuje dogovor med desno in levo sredino ansa šolstvo - Gelminijeva v poslanski zbornici Italijanskim šolnikom je treba zagotoviti višje plače Banka Italije: velike razlike pri učnih uspehih dijakov RIM - V tej zakonodajni dobi je treba italijanskim šolnikom zagotoviti višje plače, italijansko šolstvo pa mora sloneti na zaslugah, avtonomiji in preverjanju. O tem je prepričana nova ministrica za šolstvo, univerzo in raziskovanje Mariastella Gelmini, ki je včeraj orisala svoj program članom komisije za kulturo v poslanski zbornici. Po petnajstih letih poučevanja, je opozorila Gelminijeva, prejema višješolski profesor letno 27.500 evrov bruto vključno s trinajsto plačo. Srednja plača v državah, članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, znaša okoli 40.000 evrov letno in tej vsoti je treba prilagoditi tudi plače italijanskih šolnikov, da se to doseže pa se je treba spopasti s krivicami italijanskega sistema, ki ga zaznamuje povprečnost plač, rezultatov in pričakovanj. Šolam, meni dalje Gelminijeva, je treba nuditi potrebne pristojnosti in sredstva za avtonomijo, istočasno pa od njih zahtevati sposobnost upravljanja in načrtovanja, ki jo je treba ocenjevati na podlagi posebnega sistema preverjanja, nagraditi je treba tudi najzaslužnejše dijake in šolnike. Mi- nistričin program je usmerjen v ovrednotenje ponudbe zasebnih šol, saj je po njenih besedah izobraževanje javno tudi takrat, ko ga izvajajo zasebni zavodi, obenem pa je Gelminijeva napovedala boj proti huli-ganstvu in vdiranju politike v šolo, pri pouku pa se bo treba posvetiti ne le angleščini, internetu in podjetništvu, ampak tudi italijanščini in pri tem odpraviti jezikovne pregrade med domačimi in tujimi dijaki. Medtem pa Banka Italije v neki svoji študiji ugotavlja, da pri italijanskih dijakih obstajajo velike razlike pri učnem uspehu glede na to, ali dijaki prihajajo s severa ali juga države, ali obiskujejo liceje ali tehnične zavode, pa tudi glede na družbeni in ekonomski položaj njihovih družin. Pod udarom pa je predvsem ocenjevalni sistem, ki po ugotovitvah italijanske centralne banke ne opozarja na pomanjkljivosti in teži k uravnavanju ocen dijakov in učencev, pri tem pa ne prikazuje njihove resnične pripravljenosti. Vzrokov za to je več, piše v študiji, glavni pa so notranje narave, pri čemer gre za izkrivljanje kriterijev ocenjevanja pri šolnikih. V prvem tromesečju rast BNP 0,5 odstotna RIM - Rast bruto notranjega proizvoda (BNP) je bila v prvih treh mesecih letos 0,5 odstotka in naj bi bila rast italijanske ekonomije konec leta 2008 0,3 odstotka. To so zadnji podatki zavoda Istat, ki je torej popravil navzgor zadnjo oceno, po kateri naj bi bila rast BNP v prvem tromesečju 0,4% in konec leta 0,2%. Rast BNP je bila v primerjavi z zadnjim tromesečjem leta 2007 0,5% in v primerjavi z istim obdobjem leta 2007 0,3%. Rast italijanskega BNP je vsekakor pod povprečjem EU (0,8%) in se približuje rasti francoskega (0,6%), medtem ko je večja od rasti angleškega (0,4%) in ZDA (0,2%). Italijana ubila Romuna VERONA - V kraju Cavaion Veronese sta pod obtožbo umora končala za zapahi mož in žena, ki sta ubila svojega uslužbenca. Tan-credi Valerio Volpe in Cristina Nervo sta namreč usmrtila 28.let-nega romunskega državljana Adriana Joana Kosmina, da bi unovčila denar od zavarovalnice, pri kateri so sklenili ustrezno polico za milijon evrov. Skušala sta uprizoriti samomor, toda avtopsija je pokazala resnico. Onesposobili kamoristični klan NEAPELJ - Karabinjerji iz Nole so včeraj onesposobili klan Fabbroci-no, ki je bil specializiran v izsiljevanju gradbenih podjetnikov. Možje postave so aretirali šest oseb. Med njimi je bil vodja organizacije, 52-letni Mario Fabbrocino 'o Maruzzo. Rop na avtocesti BERGAMO - Deset zakrinkanih in dobro oboroženih mož je na avtocesti A4 ustavilo in oropalo kombi za prevoz denarja. Zapriseženi stražniki so se po strelih iz kalašni-kova vdali in lopovom izročili milijon evrov v gotovini. milanski škandal - Začela so se zaslišanja aretiranih zdravnikov Vedno sem skrbel za bolnike ••• Nekdanji primarij je zavrnil vse obtožbe - Preiskave finančnih stražnikov se nadaljujejo v desetih milanskih klinikah MILAN - Vedno sem skrbel za zdravje pacientov, je sodnikom, ki ga dolžijo povzročanja poškodb in celo namernega umora petih starejših bolnikov, zatrdil Pier Paolo Brega Massone, bivši primarij klinike Santa Rita, ki se je včeraj znašla sredi pravega škandala. Massone je tako kot sodelavec Pietro Fabio Presicci, ki pa včeraj ni želel odgovarjati na sodnikova vprašanja, zaprt v milanskem zaporu San Vittore: ostalim vpletenim v preiskavo, enajstim zdravnikom in lastniku zasebne klinike, je sodstvo prisodilo hišni pripor. Vse bremenijo grozljive obtožbe: izvajanje nepotrebnih kirurških posegov, ki so med drugim povzročili smrt petih oseb. Za več milijonov evrov naj bi ogoljufali državni zdravstveni sistem, saj so po nepotrebnem »zdravili« terminalne bolnike in druge paciente, v zameno pa prejemali javne prispevke. Nekateri dogodki naj bi bili res okrutni: kirurgi naj bi po nepotrebnem odstranili dojke mladim ženskam, ki so bolehale za rakom na prsih. Neko 83-letno terminalno bolnico so kar trikrat operirali v nekaj mesecih, vsaj pet pacientov pa je zaradi nepotrebnih kirurških posegov umrlo. Pier Paolo Brega Massone je zavrnil vse obtožbe, predsednik Lombardije Roberto Formigoni pa je medtem najavil, da je De že la za ne do lo čen čas pre ki ni la po god bo s kli -niko Santa Ritada. Preiskave finančnih stražnikov so se medtem razširile še na deset milanskih klinik, ki so od javnega zdravstvenega sistema prejemale najvišja povračila stroškov. ■ EVRO 1,SS26 $ -1,63 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 10. junija 2008 evro (povprečni tečaj) valute 10.6. 9.6. ameriški dolar 1,5526 1,5784 japonski jen 165,77 10 7525 166,76 109273 kitajski juan ruski rubel krona 36,7220 7,4597 37,1536 7,4599 UC1I IjIVCI M Ulici britanski funt O/^HCKS krona 0,79335 93145 0,79710 9,3480 JVCUJNO M UI1C1 norveška krona 7,9690 24,433 7,9370 24,653 LO KCI M U1 1C1 švicarski frank 1,6080 1,6103 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint rtoliski 7 At 247,66 3,3815 245,43 3,3848 UUMjM LlUL kanadski dolar avctralcU Holar 1,5979 1 6335 1,6136 1 6414 CIVJUaijM uuicii bolgarski lev romunski 1,9558 3,6712 1,9558 3,6795 IUI 1 IU1 DM ICV slovaška krona litovcki ifac 30,280 3,4528 30,338 3,4528 IILUVJM IILCIJ latvijski lats hr37i ICKI 0,7027 2,5328 0,7028 2 5 745 Ulcl£.IIJjpJ ICal islandska krona ti irika lira 119,45 1 9365 118,93 1 9640 luIjkci lila hrvaška kuna 7,2489 7,2488 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 1G. junija 2GG8 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,475 2,78625 3,17 3,54188 LIBOR (EUR) 4,47125 4,95938 5,12063 5,435 LIBOR (CHF) 2,4 2,85333 3,00083 3,275 EURIBOR (EUR) 4,475 4,96 5,124 5,432 ZLATO (999,99 %%) za kg i8.aai,S3 € -54G,G9 I TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 10. junija 2008 Finančni stražniki pred kliniko Santa Rita v Milanu ansa vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 34,73 imttidci iddda ")q oi1 -2,36 +0 61 KRKA 1 1 IKA KOPER 93,02 -0,21 LUKA KOPER MERCATOR MERKUR 60,26 246,43 -2,06 -4,16 MERKUR PETROL TELEKOM SLOVENIJE 638,48 249,07 -0,09 -0,66 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 AERODROM LJUBLJANA 99,72 DELO PRODAJA -ETOL -ISKRA AVTOELEKTRIKA 51,10 ISTRABENZ 84,13 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 28,20 MLINOTEST -KOMPAS MTS - mil/a -0,76 -0,97 -1,12 PIVOVARNA LAŠKO PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SAVA 77,19 699,50 -4,60 -0,78 TERME ČATEŽ ŽITO 397,26 231,42 -3,03 -2,96 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 1 G. junija 2GG8 -1,32 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,455 7,725 2169 -3,27 +0,26 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 11,39 1 824 -3,94 -1,38 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 6,52 -0,71 -0,17 -0 12 EDISON ENEL ENI 1,639 6,97 -2,01 FIAT FINMECCANICA 25,08 12,78 1846 -2,45 -0,15 -1 23 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 22,61 -0,62 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 26,02 4,895 -0,27 -0,67 LOTTOMATICA L UYOTT1CA 3,9 18,43 1665 luxo 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 4,775 1100 -0,76 -1,85 PARMALAT PIREMI e C 1,641 0514 -0,81 -3,07 -2 10 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 28,26 43125 -4,07 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 7,655 -0,75 -0,42 -1 44 TENARIS TERNA 1,367 20,49 -0,58 UBI BANCA UNICREDITO 2,895 15,77 -0,79 +0,96 UNICREDIIO UNIPOL 4,0825 1,667 -0,74 -0,54 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 131,57 $ -2,g7 IZBRANI BORZNI INDEKSI 10. junija 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 8.169,49 1.808,96 1.808,96 -1,61 -1 35 SBii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 5.662,86 116,56 -0,29 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Bamaluka 3.762,27 1.814,86 -2,26 -0,46 DII\J, DC1I 1IC11UKCl FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 3.744,33 1.866,46 -0,93 +0,40 DCICA 1 J, DCUUI C1*_l SRX, Beograd BIFX Sarajevo 1 lOUUpU 1.026,15 4.465,14 +0,15 -1 55 Dir a, scudjcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 20.063,64 5.431,98 -2,41 -1,61 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.287,97 1.972,54 +0,06 -0,36 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF mn I nnrlnn 1.358,43 1.489,01 6.771,10 -0,24 -0,50 -0,65 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 5.827,30 4.761,08 4.166,43 -0,86 -0,80 -1 84 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.593,9 3.574,70 -1,51 -0,63 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 14.021,17 3.033,05 23.375,52 3.072,33 14.889,25 -1,13 -1,65 -4,21 -7,73 -1,17 1 4 Sreda, 11. junija 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it šolstvo - Nižje srednje šole včeraj izobesile končne šolske uspehe Letošnji izidi so znani Tretješolce čaka še matura Zaključni izpit se bo začel jutri s prvo pisno nalogo iz slovenskega jezika Včeraj so na nižjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem izobesili zaključne učne uspehe ob koncu šolskega leta, jutri pa bodo tretješolci opravili svojo prvo pisno preizkušnjo v okviru zaključnega državnega izpita (male mature) s pisanjem naloge iz slovenščine. V nadaljevanju objavljamo končne uspehe na posameznih šolah. NSŠ Ivana Cankarja - Sv. Jakob 1. razred - izdelali so: Jessica Ar-genti, Margherita Cenzon, Ilijan Gruden, Gaja Guerrini, Kim Kralj, Milan Mijalčic, Jaro Milič, Jovana Miloradovic, Evelyn Oddo, Daniele Quassi, Manuel Sechi, Li-diya Veber, Pamela Venuti, Niko Visintin, Marta Zaccaria, Chantal Zeriali in Jasmine Shantara Zivich. 2. razred - izdelali so: Federico Ban, Fabio Benci, Valentina D'Aloia, Tvetco Dutcovici, Andela Jablanovic, Samuel Mesar, Alex Solinas in Matjaž Zobec. Ena dijakinja ni izdelala. 3. razred: k zaključnemu izpitu je bilo pripuščenih 12 dijakov. En dijak ni bil pripuščen. NSŠ Sv. Cirila in Metoda - Sv. Ivan 1. razred - izdelali so: Valentina Bi-siacchi, Miriam Victoria Codan, Ivana Cossutta, Martina Furlan, Florian Goiza, Yuliya Karpova, Ilija Kocijančič, Alonso Yosvani Leon in Katerina Sosic. 2. razred - izdelali so: Barbara Ban, Karen Bevilacqua, Federico Bole, Sebastiano Castriotta, Igor De Luisa, Martina Debernardi, Marta Jerjan, Martina Pincer, Martin Sternad, Tamara Suman, Sanja Valente in Gaia Voinich. 3.A razred: k zaključnemu izpitu je bilo pripuščenih vseh 13 dijakov. 3.B razred: k zaključnemu izpitu je bilo pripuščenih vseh 14 dijakov. NSŠ Sv. Cirila in Metoda - Katinara 1. razred - izdelali so: Eric Buzzan, Alessio Caselli, Luka Cubej, Nada De Walderstein, Jasmina Gruden, Elisa Ia-cobucci, Klara Kravos, Patrik Racman, Te-reza Stavar, Nicoletta Vatovec in Maša Vodopivec. 2. razred - izdelali so: Matija Ar-duini, Giulia Bagedda, Gaya Beltrame, Lu-ca Benes, Martina Dobetti, Emil Mikac in Marko Sgubin. 3. razred: k zaključnemu izpitu je bilo pripuščenih 13 dijakov. Ena dijakinja ni bila pripuščena. NSŠ Srečka Kosovela - Opčine 1.A razred - izdelali so: Maja Bole, Francesca Carli, Igor Carli, Irina Go-ruppi, Petra Grgic, Vedran Guštin, Sofia Kafol, Greta Kralj, Sara Malalan, Lorenzo Mazzoleni, Martina Osvaldini, Fran-cesca Renar, Sofia Russo in Petra Švara. Dva dijaka nista izdelala. 1.B razred - izdelali so: Aljoša Ber-don, Teresa Cernecca, Astrid Gregoret-ti, Astrid Inamo, Matej Jazbec, Karin Kralj, Ilja Krecic, Giulio Leo, Saša Lupinc, Demetra Malalan, Pietro Markežič, Ni-ka Prassel, Ivana Sarazin, Sebastiano Semen in Carol Terzoni. En dijak ni izdelal. 2.A razred - izdelali so: Danjel Antoni, Karin Čok, Tea Crismancich, Danjel Gustin, Karin Hrovatin, Samuel Kralj, Nina Malalan, Federico Morassutti Vitale, Sebastian Pelikan, Katerina Stransciak, Henrik Sturman in Borut Švara. 2.B razred - izdelali so: Jana Blasina, Neli Hajdinjak, Maria Margherita Markežič, Giacomo Morassutti Vitale, Andrej Pelikan, Stefano Perco, Andrea Riosa, Eva Scabar, Giorgia Slokar, Peter Sosič, Sanja Sossi, Eva Speranza, Tamara Travani, Jordan Trento, Sara Zerjal in Martina Zubalic. 3.A razred: k zaključnemu izpitu je bilo pripuščenih vseh 11 dijakov. 3.B razred: k zaključnemu izpitu je bilo pripuščenih vseh 17 dijakov. NSŠ Srečka Kosovela - Prosek 1.A razred - izdelali so: Breda Ban, Tudi na Nižji srednji šoli Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu so včeraj objavili končne uspehe dijakov kroma Katerina Brana, Martina Budin, Isabel Cassanelli, Ksenja Daneu, Denis Doljak, Filip Ferluga, Kerol Kravos, Niko Ma-vraidis, Jana Milic, Tomaž Milic, Joha-na Milic, Nicholas Miniussi, Valentina Paoletti, Tibor Racman, Simon Regent, Thomas Renar, Giada Sardo, Alexander Sardoč in Sandi Versa. En dijak ni izdelal. 2.A razred - izdelali so: Samantha Agosta, Alesandra Brankovic, Martina Bresciani, Aleksander Cernoli, Nausikaa Concina, Tjaša DellAnno, Greta Gareri, Dean Ghira, Daniel Gruden, Mirko Ju-retic, Rudi Kante, Albert Kerpan, Nika Klobas, Martin Milič, Matija Milkovic, Erik Rebula, Andrea Sedmach in Gregor Skupek. En dijak ni izdelal. 3.A razred: k zaključnemu izpitu je bilo pripuščenih 18 dijakov. En dijak ni bil pripuščen. NSŠ Iga Grudna - Nabrežina 1. razred - izdelali so: Jan Bogatec, Caterina Cossutta, Daša Daneluzzo, Francesca Ferfoglia, Rudi Fermo, Ester Gomisel, Jasmina Kante, Kevin Kocjančič, Henrik Leghissa, Martina Milic, Veronica Moro, Francesco Peric, Marija Pertot, Serena Picco, Giulia Rauber, Martin Ri-dolfi, Caterina Simeoni, Jan Starec, Belinda Trobec in Luisa Vescovi. 2.A razred - izdelali so: Christian Ciacchi, Marinka Devetak, Eleonora Doz, Tina Ivancich, Erika Legiša, Mara Micheli, Patrick Milic, Jurij Puric, Cristian Radivo, Stefano Simeoni, Ivana Skerk, Nataša Skerk, Janika Škerl, Urška Vidoni in Ajlin Visentin. 2.B razred - izdelali so: Tereza Budin, Isabel Castlunger, Natan Cettolo, Cristina Leghissa, Emiliano Leghissa, Milena Legiša, Nina Pahor, Marko Pernarcic, Srečanje z morskim biologom Affrontejem »V okviru mednarodnega tedna treh zalivov 2008« prirejata miljsko jadralno društvo in kulturno združenje Altama-rea srečanje s priznanim morskim biologom Marcom Affrontejem. Jutri bo ob 19.30 v miljskem »naselju treh zalivov« biolog Affronte z besedo in fotografijo publiko povabil v očarljive morske globine in ji predstavil njene prebivalce. Gillo Dorfles in njegovo delo Eden najuglednejših italijanskih teoretikov sodobnih likovnih tokov, profesor estetike, esejist in slikar, Tržačan Gillo Dorfles bo v petek ob 18. uri gost državne knjižnice na Trgu Papa Giovanni XXIII 6. Tu bosta Marco Menato in Marianna Acerboni predstavila njegovo najnovejšo publikacijo »Horror pleni. La (in)civilta del rumore«, sledilo bo še predvajanje dokumentarca »Attraverso il tempo attraversato dal tempo ... Un secolo con Gillo Dorfles« v režiji Fran-cesca Leprina. Poezija in delo V ljudskem domu Antonio Gramsci (Ul. Ponziana 14) bo v petek, 13. junija, ob 18.30 srečanje na temo poezija in delo danes, na katerem bo svojo pesniško publikacijo »Tra passato e presente« predstavil tudi Claudio Sibelia. Posegli bodo pesnica Marina Moretti, sindikalist Renato Kneipp, sociolog Augusto De-bernardi, kantavtor Paolo Privitera in igralka Liliana Saetti. Jezuitsko podzemlje Corina Maria Preda, Erika Sardoc, Nada Tavčar, Jakopo Tomasini, Alberto Varisco in Demetra Volari. En dijak ni izdelal. 3.A razred: k zaključnemu izpitu je bilo pripuščenih vseh 18 dijakov. NSŠ Simona Gregorčiča - Dolina 1.A razred - izdelali so: Giorgia Ba-rut, Matej Coretti, Mattia Coretti, Beatrice Curri, Erik Gregori, Thomas Grill, Ilaria Jez, Irene Kalin, Tina Klun, Lara Kraljič, Jan Loredan, William Matarrese, Nicole Novello, Katja Stefančič in Sophie Vinci. 2.A razred - izdelali so: Martin Bachi, Diego Berdon, Neja Martini, Patrik Mattiassich, Erik Mozan, Mara Mura, Martina Parovel, Sara Preprost, Patrick Sancin, Nika Smotlak, Sara Toldo, Gregor Vizintin, Matej Zonta in Erika Zuljan. 3.A razred: k zaključnemu izpitu je bilo pripuščenih vseh 9 dijakov. Po božičnem uspehu se vračajo zgodovinski sprehodi po jezuitskih pod-zemljih, ki jih prireja združenje Ac-quamarina v sodelovanju z župnijo sv. Marije Velike in podporo tržaške občine ter Zadružne kraške banke. Prvo srečanje bo v petek ob 18. uri v kavarni San Marco, kjer bodo odprli fotografsko razstavo o jezuitskem podzemlju, ki sta jo postavila Annamaria Castellan in Emilio Zangiacomi Pompanin; igralka Michela Vidali bo nastopila z monologom »Una storia triestina«, posegel pa bo tudi tržaški zgodovinar Dante Cannarella. Možnosti zaposlitve Pri pokrajinskem okencu za delo v Ul. Scala dei Capuccini 1 bodo v ponedeljek, 16. junija, od 9.15 do 12.45 in od 15. do 16.30 in v torek, 17. junija, od 9.15 do 12.45 zbirali prošnje za delovno mesto smetarja (kategorija B1) za določen čas - do največ treh mesecev. šempolaj - Zaključna prireditev OŠ Stanka Grudna ob koncu šolskega leta Gledališče in nove knjige Otroci so prikazali rezultate gledališke delavnice pod vodstvom Romea Grebenška - Podelitev slovenskih knjig, kupljenih s prispevkom ZKB Šolsko leto 2007/08 se je zaključilo tudi za Osnovno šolo Stanka Grudna v Šempolaju, ki je tudi sama, kot podobno številne druge šole na Tržaškem, ob koncu pouka organizirala zaključno prireditev, ki je potekala prejšnji četrtek v šempolajski Štalci. Glavna atrakcija sporeda prireditve je bila predstava, kije nastala v okviru projekta gledališke delavnice, ki je v teku šolskega leta potekal pod vodstvom igralca Slovenskega stalnega gledališča Romea Grebenška, tako da so otroci številnim staršem in sorodnikom, zbranim na četrtkovi prireditvi v Štalci, poklonili prisrčno odrsko dogajanje. S koncem predstave pa ni bilo tudi konec ostalega dogajanja v Štalci. Zadružna kraška banka je namreč pred časom Združenju staršev šempolajske osnovne šole in vrtca prispevala vsoto denarja, s katerim so starši kupili slovenske knjige za šolsko knjižnico, v četrtek pa je stekla tudi javna podelitev. Knjige so bile tako protagonistke zaključnega dela četrtkove prireditve, zdaj pa bogatijo knjižnico OŠ S. Grudna. Šempolajski otroci imajo na voljo nove slovenske knjige kroma / TRST Sreda, 11. junija 2008 sindikat - Pogovor z novim pokrajinskim tajnikom sindikata Cgil Adrianom Sincovichem gašper jemec 7 »Na obzorju vroče pogajalsko obdobje« Med prvimi koraki boj proti revščini - Cilj razvoj mesta - Srečanja tudi s SKGZ in SSO Trst je krasno mesto in bogato s kulturo, vendar je tudi v njem vse bolj razširjena revščina, ki pesti poleg priletnih še zlasti mlade družine in mnogo žensk s sinovi. Zato namerava pokrajinski sindikat Cgil predlagati sindikatoma Cisl in Uil skupne pobude na tem področju, ker »ne more vsega reševati Karitas«. Poleg tega bo Cgil še največjo pozornost namenil problematikam, ki zadevajo družbo, mlade in kulturo. Začenja se skratka obdobje, v katerem bo sindikat Cgil zahteval od javne uprave odprtje pogajalskih omizij na več področjih. Glede na dejstvo, daje Cgil daleč največji sindikat na Tržaškem (vanj je vpisanih skoraj 24 tisoč ljudi, se pravi en občan vsakih devet), bodo morale javne institucije in delodajalske organizacije njegova stališča tudi upoštevati. To je poudaril novi pokrajinski tajnik sindikata Cgil Adriano Sincovich, s katerim smo se včeraj pogovorili o na Tržaškem najbolj žgočih problemih, o morebitnih rešitvah in o prihodnjih pobudah, ki jih bo sprožilo novo tajništvo. Sincovich je nasledil dosedanjega tajnika Franca Belci-ja, ki je pred kratkim prevzel deželno vodstvo sindikata. Novega tajnika so izvolili prejšnji teden na seji pokrajinskega vod- stva Cgil, na kateri je Sincovich prejel 71 odstotkov glasov. Rodil se je leta 1958 v Trstu in prve korake v sindikatu Cgil je napravil že leta 1979. Leta 1987 je postal pokrajinski tajnik področnega sindikata Fp-Cgil za javne uslužbence, leta 1992 pa j e postal član deželnega tajništva Fp-Cgil. Leta 1999 je začel slediti obrtnikom ter malim in srednjim industrijskim podjetjem. Leta 2003 je postal pokrajinski tajnik sindikata gradbenikov Fillea-Cgil, od leta 2006 pa je bil tudi član pokrajinskega tajništva Cgil. Sincovich je v daljšem pogovoru za naš dnevnik naglasil, da se bo sindikat lotil v prvi vrsti treh problematik, in sicer socialnega vprašanja (še zlasti v zvezi z vse dražjim življenjem in torej vse bolj razširjeno revščino), potreb in zahtev mladih (»nove generacije so prihodnost, njihovih problemov pa res ni mogoče rešiti s 4 koncerti«) ter kulturnega področja, ki gaje treba v okviru prizadevanj za splošen razvoj mesta ovrednotiti ter spodbujati stike z intelektualci in umetniki (od univerze do kulturnih krožkov). Vse to, zagotavlja Sincovich, je za Trst izrednega pomena. Toda odprta so seveda še mnoga vprašanja, med katerimi je prvenstveno za- Sincovih v svojem uradu kroma poslovanje. Po eni strani je bila lani stopnja brezposelnosti najnižja v zadnjih 15 letih, je naglasil Sincovich. Na Tržaškem je bilo okrog 98 tisoč zaposlenih, od katerih približno 74 tisoč odvisnih, in 4 tisoč brezposelnih. Toda od na novo zaposlenih je 66 odstotkov prekernih oz. s pogodbami za določen čas. Nujni so v tem smislu ukrepi v zvezi s ponudbo in povpraševanjem delovnih mest, posebno pozornost pa je treba nameniti poklicnemu izobraževanju. Na gospodarskem področju bo sindikat podpiral razvoj vseh sektorjev, ki proizvajajo bogastvo. Dobrodošel je turizem, toda tudi trgovina in storitve so pomembni, meni Sincovich. Pomembna je za Cgil tudi industrija. V tem sektorju bo sindikat še posebno podpiral nastanek proizvodnih verig, od kovinarske do živilske in kemične. Pozorno bo kot vselej spremljal tudi dogajanje v škedenjski železarni, v pristanišču in v zvezi z uplinjevalniki. Sploh se bo sindikat Cgil zavzemal za gospodarsko-družbeni razvoj ozemlja. Če pričakuje na urbanističnem področju soočanje s tržaško občinsko upravo, se bo Sincovich v okviru odnosov in srečanj z institucijami sestal tudi s predstavniki slovenske narodne skupnosti. V luči že tradicionalnih stikov bo sindikat zaprosil za srečanje s krovnima organizacijama SKGZ in SSO, nenazadnje pa bo splošna in specifična vprašanja poglobil tudi z župani okoliških občin. Aljoša Gašperlin Jutri odprtje razstave Po današnji predstavitvi knjige Okrvavljena roža - spomini partizanskega zdravnika (ob 18. uri) bodo v galeriji Narodni dom jutri odprli tudi razstavo mladega slovenskega umetnika Gašperja Jem-ca. Kulturni dogodek, ki se bo pričel ob 19.30, prirejata Društvo za umetnost Kons in Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu; ob umetniku ga bo izoblikovala tudi glasbena dvojica Andrejka Mo-žina - Gianluca Sturiale. Gašper Jemec je triintride-setletni umetnik iz Kranja, ki je dokončal študij slikarstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Študijsko se je izpopolnjeval tudi v Združenih državah Amerike in na Dunaju, za sabo pa ima že številne samostojne in skupinske razstave. Njegova dela so bila na ogled v Benetkah, Hamburgu, New Yorku, na Dunaju in številnih drugih mestih. Za svoje umetnine, razpete »med slikarstvom, vizualnimi objekti in multimedijskimi deli« je prejel številna priznanja. pokrajinska uprava - V okviru triletnega zaposlitvenega načrta »Ustvarili smo pogoje za stalna delovna mesta« Pokrajinska odbornica za osebje Mariella Magistri De Francesco (desno) in generalna direktorica ustanove Angela Ancona (levo) sta novinarjem orisali zaposlitveno sliko na tržaški pokrajini kroma švab - Dipiazza v Ljubljani »Lepo, da se je župan poklonil Trubarju« »Pripisujem velik pomen ponedeljkovemu obisku tržaškega župana Roberta Dipiazze v Ljubljani v okviru slovesnosti ob 500.obletnici rojstva Primoža Trubarja, kot je po svoje tudi pomljivo, da je župana spremljal podpisani občinski svetnik slovenske narodnosti, tudi v zastopstvu ostalih dveh kolegov Iztoka Furlaniča in Ste-fana Ukmarja.« piše v sporočilu Igor Švab. Tako se je tudi Trst s svojim najvišjim institucionalim predstavnikom poklonil spominu na tega velikega Slovenca, utemeljitelja slovenske tiskane besede, verskega človeka in kulturnika, skratka na človeka širokih in odprtih vizij, ki se je trajno vpisal v zgodovino slovenskega naroda. »Upati je treba samo, da bodo lahko končno tudi tisti krogi, ki so vedno s sovražnim nelagodjem in za- trtostjo gledali na slovenski del prebivalstva in na Slovence nasploh, končno le spoznali kakšno pomembno vlogo lahko odigra naše mesto zahvaljujoč na svojo večjezičnost in kulturnost ne samo v svojem najbljižjem zaledju, ampak v tem delu srednje Evrope,-kot je že preroško napovedoval pred petstotimi leti takratni tržaški škof Bo-nomo,« piše Švab. Leta 2006je tržaška pokrajina v okviru triletnega zaposlitvenega načrta v svoje vrste sprejela 50 uslužbencev oziroma sodelavcev s terminsko pogodbo. Kako je danes urejen njihov položaj oziroma koliko jih je danes ostalo na svojem mestu, je novinarjem včeraj pojasnila pokrajinska odbornica za osebje Mariella Magistri De Francesco. Uvodoma je izpostavila namene sedanje pokrajinske uprave, »ki si je od vsega začetka prizadevala, da bi uredila delovno razmerje teh in njihovo začasno zaposlitev spremenila s pogodbo za nedoločen čas seveda.« Pri tem je opozorila, daje bilo treba upoštevali več omejevalnih norm, ukrepati seveda v skladu s finančnimi zakoni, ki proračunsko urejujejo poslovanje lokalnih uprav in ne prezirali precej omejenih fondov pokrajinske uprave za zaposlovanje. De Francescova je tako napovedala, da je Pokrajina Trst bila doslej precej uspešna, saj je ustvarila pogoje za stalna delovna mesta: do konca leta bo tako zaposlila za nedoločen čas 26 uslužbencev (na podlagi javnih natečajev) in število zaposlenih v ustanovi bo naraslo z 231 na 300 enot. Pri tem bo deželo zaprosila za nekoliko bolj elastične norme, tako da bo pokrajinska uprava svobodnejša pri snovanju projektov. Ravno v preteklih dneh se je uprava srečala s sindikalnimi organizacijami, s katerimi želi priti do čimprejšnjega kompromisa za prihodnji triletni zaposlitveni načrt, s posebno pozornostjo do prekernih delav-cev.(sas) pokrajina - Od jutri do nedelje v prostorih bivše umobolnice pri Sv. Ivanu Festival različnosti v duhu spodbujanja dialoga, solidarnosti in prostovoljstva V prostorih bivše umobolnice pri Sv. Ivanu bo od jutri do nedelje 6. Festival različnosti, ki ga vsako leto prireja pokrajinska uprava. Pri prireditvi sodelujejo kot vselej Center za kulturo, Humanistični center Moebius in neprofitno združenje I Cammini Aperti. Festival je stičišče vseh »različnih«, ki sobivajo v Trstu, je na včerajšnji predstavitvi povedal pokrajinski odbornik Dennis Visioli. Po petih uspešnih izvedbah bo prireditev letos prvič pri Sv. Ivanu. Na sporedu so srečanja, predstave in ludične pobude, katerih namen je medsebojno spoznavanje in poglabljanje tematike različnosti oz. bogastva, ki ga različnost predstavlja. Festival, ki od leta 2003 privablja vedno več združenj, skupin in umetnikov, spodbuja od samega nastanka solidarnost in prostovoljstvo. Na njem bo nastopilo več kot 300 umetnikov in je sodelovanje že zagotovilo več kot 40 združenj s Tržaškega. Festival različnosti Velika novost je letos pobuda Divercity je predstavil včeraj (različno mesto), v okviru katere bo 6 omi-pokrajinski zij o različnih tematikah, ki bodo v luči di- odbornik Dennis aloga in izmenjave mnenj in na podlagi ka-Visioli terih bodo tudi ponatisnili publikacijo. 8 Sreda, 11. junija 2008 TRST / dsi - Ponedeljkov večer tokrat posvečen cerkveni tematiki O uvajanju ljudskega jezika v bogoslužje V Peterlinovi dvorani sta predavala Tomaž Simčič in Dušan Jakomin V Društvu slovenskih izobražencev sta se pretekli ponedeljek za predavateljsko mizo usedla Tomaž Simčič in Dušan Jakomin, ki sta spregovorila o uporabi ljudskega jezika v bogoslužju. Do drugega vatikanskega cerkvenega zbora, ki se je odvil v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, je bila namreč v katoliški Cerkvi pri liturgičnih obredih v uporabi latinščina, nemalo poskusov uvedbe ljudskih jezikov pa je bilo narejenih že ob prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje. Ponedeljkovo predavanje je prof. Simčič povzel po razpravi, ki jo je pred časom objavil v reviji Tretji dan. Kot je povedal sam predavatelj, je pri pisanju članka uporabil že znane, a marsikje tudi pozabljene vire. Da bolje razumemo zahteve nekaterih cerkvenih mož pred sto in več leti, moramo seveda vedeti, kaj pomenita besedni zvezi slovansko in gla-golsko bogoslužje. Stara cerkvena slovan-ščina je danes že mrtev jezik, ki so ga na prehodu iz pozne Antike v zgodnji Srednji vek uporabljali misijonarji, ki so prihajali med Slovane. Vzhodni in zahodni mašni obred nista vezana na jezik, ki ga mašnik uporablja pri darovanju evha-ristije. Uniati, ki poseljujejo vzhodne predele katoliškega sveta, imajo namreč obred po vzhodnih zakonitostih, priznavajo pa rimskega papeža. Glagolsko bogoslužje pa je spet nekaj drugega, saj poteka mašni obred po zahodnem bogoslužju, le mašni jezik je slovanski. Glagolica velja za najstarejšo slovansko pisavo, razširila se je predvsem po Dalmaciji, Istri, segla pa je tudi v naše kraje. Slovenski primer je tudi v tem pogledu poseben. Slovenci smo bili namreč dolga stoletja v stiku z nemško kulturo, k nam so kmalu prišle tudi ideje protestantizma, kije bil med drugim gibanje za uvedbo ljudskih jezikov v bogoslužje. Ideja je dobila novega zagona v prvi polovici devetnajstega stoletja, in sicer v času pomladi narodov, ko se je začela razvijati tudi slavistika. Med možmi tistega časa je bil zagotovo vodilni slavist Jernej Kopitar, ki pa je ostro nasprotoval temu, da bi Slovenci prevzeli slovansko bogoslužje. Kulturno je namreč Slovence umeščal v zahodno poloblo evropske celine. Istočasno je namreč potekala debata med ilirci in tistimi, ki so podpirali slovensko narodno samobitnost. Tu naj omenimo konfrontacijo med Stankom Vrazom, ki je podpiral postopno zlitje Slovencev v južnoslovansko narodno tvorbo, in Francetom Prešernom, kije zagovarjal samobitnost slovenskega jezika. Že omenjeni Kopitar pa je podpiral t.i. avstroslavizem, in sicer močno slovansko katoliško skupnost v habsburški monarhiji, ki naj se postavi po robu pravoslavni Rusiji. V času na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje je bilo vzdušje v Rimu naklonjeno slovanskim zahtevam. Rim naj bi Slovanom v Avstriji priznal bogoslužje v slovanskem jeziku. Do pre- obrata pa je prišlo ob smrti Leona XIII., ko je cesar na Dunaju dal svoj veto na izvolitev kardinala Rampolle za papeža, saj se je bal, da bi bil ta preveč popustljiv do slovanskih zahtev. Kako se je problematika razvijala na Slovenskem? V tistem času so se katoličani delili na nespravljive in liberalne. Prvi so se postavljali po robu modernizmu in vsem spremembam, ki jih je prinašala francoska revolucija, drugi so bili za dialog s svetom. Na Slovenskem lahko v posebno strujo uvrščamo t.i. narodne katoličane. Najbolj znan primer v naših krajih je bil ricmanjski cerkveni upor, ki je trajal nekaj let, kljub temu pa ni prišlo do uvedbe slovanskega bogoslužja. Nadaljevanje tega gibanja sega tudi v dvajseto stoletje. Po priključitvi Primorske Italiji je namreč v Rim k papežu šla delegacija slovenskih duhovnikov (med njimi je bil tudi Virgil Šček) in ljubljanskega škofa Jegliča, kije na papeža naslovila prošnjo, da slovenskim vernikom omogoči uporabo slovanskega jezika pri bogoslužju. Predavatelja Tomaž Simčič (levo) in Dušan Jakomin (desno) kroma Tudi v času po koncu fašizma in druge svetovne vojne so se slovenski duhovniki obrnili na cerkveno oblast s podobno prošnjo. Med podpisniki, ki so 29. novembra 1945 poslali poseben dopis tedanjemu tržaškemu škofu, je bil tudi se-meniščnik, sedanji župnik v Škednju Dušan Jakomin. Škof je tedaj prošnjo zavrnil. Cerkev je bila namreč avtoritarna, njena struktura je bila piramidalne oblike. Latinski jezik je bil za cerkev svet, postopno odpiranje pa se je začelo po drugem vatikanskem cerkvenem zboru, ki ga je sprožil tedanji papež Janez XXIII. Poudariti gre seveda, da je bilo na območju Istre zelo razširjeno glagolsko bogoslužje. Glagolice pa niso uporabljali samo v cerkvi, veliko je namreč na tem območju tudi posvetnih napisov. Zahodna meja glagolice je bila nekje pri Kon-tovelu, veliko napisov je v Starih Miljah, še danes pa ta del zgodovine ni dovolj dobro obdelan oz. ni prisoten v splošni zavesti. Primož Sturman boljunski pust - Srečna vrnitev Lovre spet v Boljuncu Pustni odbor ga je pripeljal iz Osijeka V času, ko se bližajo počitnice in obdobje sproščenega kopanja, je res nenavadno pomisliti na pustni čas. Pa vendar se tudi to lah ko zgo di, saj je prejš nji ko nec tedna skupina Boljunčanov odpotovala na Hrvaško, točneje v okolico Osijeka, kjer je po dolgem poletu pristal priljubljeni domači Lovre. Lovre, tako ga imenujejo v Boljuncu, je ime lutki, ki jo na pe-pelnično sredo z Boljunikom izstrelijo v vesolje. Nekoliko podrobneje: Lovre se iz Boljunika odpravi v vesolje v spremstvu ogromne količine balončkov, ki mu pomagajo, da poleti v neznano. Na njegovih prsih je prilepljeno pismo v več jezikih, v katerem se najditelja naproša, naj se javi oziroma naj telefonira boljunskemu pustnemu odboru. Dolga leta ni bilo o Lov-re tu ne du ha ne slu ha, le tos pa se je po desetih letih oglasila Mirna Potkoč iz Osijeka in povedala, da je Lovre obležal na nekem polju v bližini hrvaškega mesta, kjer ga je našel njen brat Vedran. Lovre je bil še poln na pih nje nih ba lo nov, ta ko da jih je moral Vedran počiti, da ga je lahko sploh spravil v avto in odpeljal domov. Prejš njo so bo to se je sku pi na predstavnikov boljunskega pustnega odbora mudila v Osijeku, kjer jim je Mir na iz ro či la Lov re ta, spravljenega v torbici. V znak hvaležnosti pa je od Boljunčanov dobila pergament s sliko Boljunika ter koš vina, olja in slaščic iz Brega. Še isti dan so si ogledali Osijek in zvečer preživeli z Mirno, Vedranom in Mihaelom ter se zabavali od tipični osiješki glasbi. Od slovesu so Boljunčani povabili Lovretove najditelje, naj se naslednje leto pridružijo njihovemu pustnemu veselja-če nju, med ka te rim jih bo do le te -la čast, da bodo sprožili »aparature«, ki bodo Lovreta ponovno pognale v vesolje. Predstavniki boljunskega pusta Tako je Lovre odletel v nebo pred skoraj štirimi meseci kroma skd tabor - V Prosvetnem domu predavanje prof. Tatjane Rojc Petstoletnici Trubarjevega rojstva posvetili predavanje ...a tudi torto in prisrčno zdravico Pri Skd Ta bor so po ne delj kov ve -čer posvetili 500-letnici rojstva Primoža Trubarja. Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši je v goste povabila prof. Tatjano Rojc, ki je velikemu številu poslušalcev predstavila lik in genialnost utemeljitelja slovenskega jezika in začetnika slovenske književnosti. Naj taka formulacija zveni še tako retorično, je po vsem, kar je prof. Rojčeva povedala v Prosvetnem domu, popolnoma utemeljena in postavlja Trubarja na tisto mesto, ki mu v zgodovini slovenskega slovstva in slovenske književnosti res pripada, čeprav nekateri to še s težavo priznavajo. Openski večer je želel biti poklon, ki se je začel s Trubarjevimi besedami v interpretaciji Gregorja Žni-darčiča in Armanda Škerlavaja. Nato so bili izpostavljeni predvsem tisti mejniki in tiste izbire, ki so zaznamovale Trubarjevo življenjsko pot kot tudi pot slovenskega jezika: od otroštva in študijskih let, prihoda v Trst in srečanja s škofom Bonomom ter posvetitve v duhovnika, do opustitve katoliške vere, prestopa v protestantsko (na Bavarskem), razočaranju ob »neuspehu« Catechis-musa in ekonomskih težavah, iz katerih mu je pomagal koprski škof Peter Pavel Vergerij. A tudi izbire, da za svoje spise in prevode izbere dolenjščino s primesmi ljubljanskega dialekta (pa tu di pri mor šči ne) ter la ti ni co - ta ko -rak predstavlja tudi začetek izvrstne O pomembnih mejnikih v Trubarjevem življenju in slovenski literarni zgodovini je spregovorila Tatjana Rojc (prva z leve) kroma prevajalske tradicije na Slovenskem in je odprl pot celotnemu prevodu Svetega pisma Jurija Dalmatina - in to šele petindvajset let po Luthrovem. Zaključni del posega je prof. Rojc posvetila Cerkovni ordningi, v kateri si Trubar prizadeva za zbliževanje vseh slovenskih pokrajin (enotni slovenski kultur- ni prostor?) ter postavil načrt za razvoj slovenskega šolstva (!), iz katerega ženske ne bi smele izostati. Orisan je bil torej lik Slovenca, vpetega v takratno evropsko dogajanja, človeka širokega duha, ki v domovini ni imel lahkega življenja, prav nasprotno, in večji del svojega življenja preživel na Nemškem ... Rojstva in dela tega velikega Sloven ca so se na Op či nah res nič no ve se -lili, zato so mu vsi skupaj nazdravili (tudi ženi Barbari Sitar!) in se, kot se za praznik tudi spodobi, posladkali z odlično torto, na kateri je kraljevala Trubarjeva podoba, a ni bilo 500 svečk, pač pa tri - kot so vse lepe reči ...(VP) / TRST Torek, 10. junija 2008 9 v priredbi spdt - Uspelo 37. srečanje obmejnih planinskih društev Množica planincev po Vertikali na Grmado Nagajivo junijsko vreme je le podarilo sončno nedeljo odbornikom tržaškega Slovenskega planinskega društva, da so uspešno in v zadovoljstvo številnih udeležencev izpeljali letošnje, 37. srečanje obmejnih planinskih društev. Za cilj pohoda so izbrali Grmado, 323 met rov vi so ko vzpe ti no na se ve ro -zahodu tržaškega ozemlja, ki je zaradi svojih prvinskih kraških danosti in prizorišč zgodovinskega dogajanja iz časa prve svetovne vojne iz-re do za ni mi va. Nad 250 razigranih planincev s Koroškega in Benečije - odkoder so nekateri celo prikolesarili -, z Goriškega in z onstran sedaj odprte meje od Jesenic vse do Kopra, se je prejšnjo nedeljo zbralo v Mavhinjah. Tam jih je uvodoma pozdravil župan občine Devin - Nabrežina Giorgio Ret, na kar so se pla nin ci na po ti li po po -teh društvene »Vertikale« na Grmado ter spotoma spoznavali in občudovali lepote kraške narave, ki nudi v teh krajih veliko užitkov in zadoščenja v vseh letnih časih. Na vrhu hri ba so si ogle da li os tan ke praz go -do vin skih gra dišč, po leg njih pa še strelskih jarkov in zaklonišč iz prve svetovne vojne. Prav tam je potekala frontna črta, do koder so ob koncu vojne prišle italijanske enote, vrha Grmade pa Italijanom kljub neskončnemu naskakovanju nikoli ni uspelo zavzeti. Večina udeležencev pohoda na Grmado si je potem ogledala in občudovala še znamenito Grofovo jamo, nekoč last devinske grofije. Še razgled po tržaškem zalivu in povratek v Mavhinje. Planinski gostje so se potem zbrali na prireditvenem prostoru v Praprotu, kjer jim je vesele poskoč-nice in koračnice igrala na vseh srečanjih obmejnih praninskih društev prisotna jeseniška godba. Po potrebnem okrep či lu je bil na vrs ti kul tur -ni pro gram, ki sta ga ob li ko va la sa -ma je se niška god ba z vrs to pri ljub -ljenih motivov in nabrežinski dekliški pevski zbor »Kraški slavček«, ki je prisotne planince navdušil z nizom slovenskih narodnih pesmi. Sledili so pozdravi. Predsednica SPDT Marinka Pertot je nagovorila udeležence 37. srečanja obmejnih pla nin skih druš tev, os mo po vrsti v organizaciji tržaškega SPD, se zahvalila za udeležbo in spomnila, da je posrečena zamisel Janeza Košnika izpred skoraj štirideset let o vsakoletnem druženju zamejskih obmejnih planincev, postala pojem medsebojnega spoznavanja, poglabljanja stikov, izmenjave mnenj in izkušenj ter krepitve planinskih vrednot na obeh stra neh, te daj še sko raj ne pro -pustne, danes pa izginule meje. Podobne misli o pomenu tradicionalnih ob mej nih sre čanj, ki so pos to po ma postala vedno bolj množična z ude-lež bo še dru gih pla nin skih druš tev, so v svojih pozdravih prisotnim planin cem iz re kli pod pred sed nik Pla -ninske zveze Slovenije Marko Gor-šič in predstavniki udeleženih društev iz za mej stva in ma tič ne do mo vine od Jesenic do Kopra. Predstavnik celovškega planinskega društva Jožko Igrc pa je izrekel še vabilo na prihodnje, 38. srečanje na Koroškem. Zamisel jeseniškega predsednka Janeza Koštnika, ki so jo leta 1972 osvojili tedanji predsednici tržaškega in go riš ke ga pla nin ske ga druš tva dr. Sonja Mašera in Jožica Smet ter predsednik Planinske zveze dr. Miha Potočnik, je imela daljnovidne razsežnosti. V izmenični organizaciji po sa mez nih sre čanj so šti ri za mej -ska in je se niš ko pla nin sko druš tvo v tesnem sodelovanju dosegla, da so vsakoletna, sedaj tradicionalna srečanja, postala priljubljena stalnica množičnih planinskih druženj. Lojze Abram 37. srečanja obmejnih planinskih društev se je vnedeljo udeležila množica planincev narodni dom Knjiga o spominih partizanskega zdravnika Narodna in študijska knjižnica in Tržaška knjigarna vabita danes ob 18. uri v konferenčno in razstavno dvorano v Narodnem domu na predstavitev knjige dr.Francija Derganca »Okrvavljena roža - spomini partizanskega zdravnika«. Sodelovala bosta predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Janez Stanovnik in avtorjev sin Primož Derganc. Poletni tečaji slovenščine Italijanska ustanova za poznavanje slovenskega jezika in kulture prireja poletne tečaje slovenščine. Namenjeni so začetnikom, potekali pa bodo v popoldanskih in večernih urah. Za informacije in vpis lahko pokličete na telefonski številki 040/761470 ali 040/366557: tajništvo italijansko-slovenskega središča v Ul. Valdiri-vo 30 je odprto od ponedeljka do petka, od 17. do 19.30. corecom - Na pobudo deželnega odbora za komunikacije Meja se bo spremenila v umetnost Vrsta umetniških inštalacij v nekdanjih mejnih stražnicah - Zamislili so si jih Roberta Ciancione in Massimo Premuda Inspiracija ob meji, ali kako travma postane umetnost. Kdo bi si mislil, da bo nekoč ravno meja, življenje ob njej in z njo, lahko navdahnila umetniški dogodek. Dogodek ali bolje niz umetniških inštalacij, ki bodo kratkočasile prehod vseh tistih, ki se bodo do septembra peljali mimo nekdanjih stražnic, kjer so do pred nekaj meseci kontrolirali dokumente. Deželni Corecom si je namreč v sodelovanju s tržaško prefekturo, italijanskim konzulatom v Kopru, tržaškim, goriškim in novogoriškim županom ter pokrajinama Trst in Gorica zamislil pobudo, poimenovano »Mic-rostorie affollano il confine« (Zgodbice se kopičijo na meji), s katero naj bi v po let nih me se cih pri sluh ni li ži - vljenjskim zgodbam tistih, ki so živeli v neposredni bližini meje. Pobudo so zaupali Roberti Ciancione in Massimu Premudi, ki bosta ovekovečila vrsto »videointervjujev« in slik ter na tak način iztrgala pozabi zgodbe, anekdote, misli in trenutke, ki so tako ali drugače povezani z mejo. »To predvsem zato, da bi osorno in neizprosno območje, kakršno je bilo tisto na meji, ne prepustili pozabi -kot je na včerajšnjem predstavitveni tiskovni konferenci obrazložil predsednik Corecoma Franco del Campo - ali ga iz kraja, ki so ga zaznamovali najrazličnejši politični in etnični pomeni, spremenili v brezizrazni prostor«. Pozabi bo mejo iztrgalo trinajst vprašanj: o življenju ob njej, vsakdanu kroma z njo, doživljanju slovenskega oziroma italijanskega soseda, a tudi vprašanja, ali se je po njenem padcu življenje bistveno spremenilo, in napovedi o bodočnosti brez te za marsikoga tudi travmatične pregrade. Eno od vprašanj bodo posvetili tudi pomenu čezmejne televi- zije, ki ob sodelovanju deželnega sedeža Rai in Tv Koper že oddaja, a bi jo v bodoče lahko bistveno okrepili. Kot je včeraj povedal Danilo Slo-kar, odbornik Corecoma, gre pri tem za »izredno iniciativo, predvsem zato, ker predstavlja po padcu meje edino tovrstno pobudo, saj se do danes ni še nihče potrudil, da bi "a posteriori" razmislil o njenem pomenu, se pravi nekaj mesecev po njeni odpravi. V trenutku, ko stvarno ne obstaja več«. Nekdanja železna zavesa bo tako navdahnila video inštalacijo, katere protagonisti bodo ravno tisti ljudje, ki so vsiljeno razmejitveno črto doživeli v prvi osebi in najbrž še zdaleč niso pričakovali, da se bo nekoč spremenila tudi v umetnost... (Iga) godbeništvo - Lep uspeh trebenskih glasbenikov na mednarodnem tekmovanju Godba Viktor Parma tretja v Bertiolu Letos praznuje godba 95. obletnico delovanja - V soboto, 28. junija, bo na vrtu Ljudskega doma priložnostni koncert Oder občinskega Avditorija v Bertiolu (UD) že od leta 1992 gosti tekmovanje, na katerem se preizkušajo pihalni orkestri in godbe. Prireditev, ki jo pod pokroviteljstvom Furlanije -Julijske krajine, videmske pokrajine in ANBIME pripravljajo razne kulturne ustanove in občina Bertiolo, je postala leta 1998 državnega značaja. Odmevnost prireditve je organizatorje spodbudila, da so letošnjo izdajo razširili čez nacionalne meje in tekmovanje priredili na mednarodni ravni. Tako so se med šestnajstimi godbami predstavile tudi štiri slovenske: Pihalni orkester občine Šentilj - Paloma, KD Pihalni orkester Izola, Pihalni orkester Divača ter KD Pihalni orkester Ma-rezige. Med zamejskimi godbami se je tekmovanja udeležilo le Godbeno društvo »Viktor Parma« iz Trebč. Trebenska godba se je na tekmovanju nazadnje preizkusila pred dobrimi desetimi leti, tako da je letošnji nastop bil pravi izziv tako za godce kot tudi za njenega novega dirigenta Luko Carlija, ki je pred dvema letoma prevzel taktirko Leandra Pegana. Godba »Viktor Parma« se je pomerila v tretji težavnosti kategoriji in petčlanska mednarodna žirija ji je podelila oceno 81,25, s katero se je uvrstila na 3. mesto. 1 0 Sreda, 11. junija 2008 TRST / Včeraj danes Danes, SREDA, 11. junija 2008 SREČKO Sonce vzide ob 4.15 in zatone ob 20.54 - Dolžina dneva 15.39 - Luna vzide ob 13.58 in zatone ob 2.19. Jutri, ČETRTEK, 12. junija 2008 IVAN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 24,3 stopinje C, zračni tlak 1018 mb ustaljen, veter 14 km na uro vzhodnik, vlaga 55-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,7 stopinje C. CI3 Lekarne Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. junija 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (040 635264), Ul. Bel-poggio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253).Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (040 638454). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. m Kino ALCIONE - 17.30, 19.15, 21.00 »II treno per il Darjeeling«. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«. ARISTON - 18.00 (ob 21.30 v poletni areni) »L'altra donna del re«. CINECITY - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Chiamata senza risposta«; 16.15, 18.15, 19.15, 21.20, 22.00 »Sex and the city«; 16.00, 17.00, 18.30, 19.30, 21.30, 22.00 »Indiana Jones e il re- gno del teschio di cristallo«; 19.40 »The Hitcher«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Il divo«; 16.15 »Superhero -Il piu dotato fra i supereroi«; 16.30, 21.30 »Gomorra«. EXCELSIOR - 16.15, 18.20, 21.15 »Il divo«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.20, 18.30, 21.00 »L'anno in cui i miei genitori andarono in vacanza«. FELLINI - 17.00, 18.40, 20.20, 22.20 »Il resto della notte«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.30, 19.45, 22.00 »Gomorra«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.40, 19.55, 22.15 »Sex and the city«. KOPER - KOLOSEJ - 15.00, 18.00, 21.00 »Sex v mestu«; 17.00, 19.30, 22.00 »Indiana Jones in kraljestvo kristalne lobanje«; 16.20, 19.00, 21.40 »Iron Man«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.50, 21.10 »Sex and the city«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Quando tutto cambia«; Dvorana 3: 16.30, »Superhero: il piu' dotato fra i supereroi«; 22.15 »The Hitcher; 18.40, 20.30 »L'anno 1000«; Dvorana 4: 16.30 »Bratz«; 18.20, 20.15, 22.15 »Chiamata senza risposta«. SUPER - Prepovedano mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.10 »Indiana Jones e il re-gno del teschio di cristallo«; Dvorana 2: 18.00, 21.15 »Sex and the city«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.10 »Il divo«; Dvorana 4: 17.40, 20.10, 22.10 »Bratz«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.00 »Quando tutto cam-bia«. 9 Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: biološki »Morska zvezda« v Piranu, od 16. do 21. junija (od 4. razreda dalje); krasoslovni »Netopir« v Postojni, od 22. do 27. junija (od 10. do 14. leta); jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem, od 29. junija do 5. julija (od 10. do 15. leta) slovenščina in jahanje; Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani, od 6. do 11. julija (od 2. razreda dalje); angleški »Jezikajte!« v Postojni, od 24. do 29. avgusta (od 8. do 15. leta); računalniško in šahovsko delavnico »Mišk@« v Trstu, od 1. do 5. septembra (od 3. razreda dalje). Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751, ali mobi: 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: franmilcinski@gmail.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da mora učno osebje, ki je pogojno vključeno v pokrajinske lestvice (bivše permanentne) za šole s slovenskim učnim jezikom tržaške pokrajine, najkasneje do 30. junija, Uradu za slovenske šole v ulici S. Anastasio, 12, predstaviti osebno izjavo o pridobitvi usposobljenosti za poučevanje na osnovni šoli ali habilitacije, ki je predvidena za otroški GLAVNA DIREKCIJAZA KMETIJSKE, NARAVNE, GOZDNE VIRE IN GORSKE PREDELE Služba za splošne, upravne zadeve in evropsko politiko Program razvoja podeželja 2007-2013 Odprtje rokov za predstavitev "prošenj za pomoč" za individualni pristop za ukrepe 311/aktivnost 3,132 in 112 Od 16. junija 2008 so odprti roki za predstavitev "prošenj za pomoč" za individualni pristop, ki se nanašajo na sledeče ukrepe/aktivnosti Programa razvoja podeželja 2007-2013 Avtonomne Dežele FJK, po predpisih predvidenih v zadevnih razpisih: - "ukrep 311 - Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti/aktivnost 3 - Naprave za pridobivanje energije iz alternativnih virov"- odlok št. 975 z dne 23. maja 2008; - "ukrep 132 - Podpora kmetijskim proizvajalcem, ki sodelujejo pri shemah kakovosti hrane" - odlok št. 1041 z dne 30. maja 2008 Od 16. junija 2008 so odprti postopki v zvezi s: predpisi za predstavitev "prošenj za pomoč" za individualni pristop, ki se nanašajo na "ukrep 112 - Pomoč mladim prevzemnikom kmetij" Programa razvoja podeželja 2007-2013 Avtonomne Dežele FJK- odlok št. 1040 z dne 30. maja 2008 "Prošnje za pomoč", izpolnjene in izdane v informatski obliki izključno z uporabo portala sistema SIAN (Sistema Informativo Agricolo Nazionale) po predvidenih predpisih, opremljene s po Pravilniku zahtevano dokumentacijo, sprejemajo v papirnati obliki sledeči uradi: - Nadzorništva za kmetijstvo za območja vključena v ukrep 311 /aktivnost 3, do vključno 30. septembra 2008; - Deželna agencija za kmetijski razvoj - ERSA, Služba za širjenje, strokovno pomoč in promocijo, za ukrep 132, do vključno 31. julija 2008; - Nadzorništva za kmetijstvo za območja vključena v ukrep 112. Razpisi so na voljo na spletni strani http://www.reglone.fvg.it pod sekcijo "economla e impresa", področje "agricoltura" in na spletni strani ministrstva http://www.politlcheagricole.it pod sekcijo "svlluppo rurale", področje "programml 20072013". „ ,. . Organ upravljanja dr. Marina Bortotto vrtec ali za posamezne natečajne razrede. Do istega dne lahko tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v zgoraj omenjene lestvice, predstavijo istemu uradu morebitne nove naslove za poučevanje podpornega pouka. Pridobljeno specializacijo za podporni pouk lahko do 1. julija Uradu za slovenske šole predstavijo tudi kandidati, ki so v lestvicah rednih natečajev, da se tako vključijo v posebne sezname za poučevanje podpornega pouka, ki so priloženi še veljavnim lestvicam rednih natečajev. Obrazce za predstavitev prošnje lahko Interesenti dobijo na tajništvih posameznih šol ali na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila. Prišla je NEŽA. S kolegico predsednico Sabino, Markom in Veroniko se veselimo in vse najlepše želimo. Prešernovci od Repna do Gročane. Nas presenetila je VIKA, mala punčka kot se šika. Življenje jo takoj zamika in hops - na svetu že vzklika: Kristina, Robert, Mija -sem že z vami! Sule iz srca želimo, da boš luštna kakor mami! 9. junija je slavila častitljiva okrogla leta naša dolgoletna članica, pristana Ščedenka in dobra prijateljica FELICIANA ZOBEC, po domače IČE. da bi še dolgo uživala v sredi svojih dragih, ji želita KD in ŽPS Ivan Grbec. Danes praznujeta 25-letnico poroke ANI in DIEGO. Iskreno jima čestitajo in želijo še mnogo lepih in srečnih let, vsi najdražji. TINA jih danes 18 ima in z njo se veseli družina vsa. S Izleti SPDT obvešča člane, da iz tehničnih razlogov je prenešen izlet na Clap Forat (1562), ki je na programu za nedeljo, 15. junija 2008. Nov datum izleta bomo pravočasno javili. NA ROMANJE V STIČNO vabijo šolske sestre de Notre Dame v sredo, 18. junija, ko bo v samostanu kip Fa-timske Matere Božje. Cena romanja (prevoz in kosilo) znaša 30,00 evrov. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 7. uri, s Sesljana ob 7.15, Sv. Križa 7.20, S Proseka 7.25, z Opčin ob 7.35. Za vpis in podrobnejše informacije pokličite čimprej na tel. št. 040 - 220693 ali 347 - 9322123. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 22. junija, izlet v Benečijo - Čedad in okolica. Odhod iz Boljunca, ob 8. uri. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040-228050. SINDIKAT UPOKOJENCEV ITALIJE SPI - CGIL za Kraško območje organizira ob 10. obletnici pobratenja s Sindikatom Upokojencev Hrvaške - Suh iz Roča, izlet v Roč v nedeljo, 22. junija, za potrditev prijateljstva in solidarnosti med sindikalnima organizacijama. Za prijave in informacije tel. ob uradnih urah na sledeče številke: Nabrežina 040- 2024053, Opčine 040-214222, Rojan 040-420622. SREČANJE SPDT S P.D. INTEGRAL- V nedeljo, 22. junija, se bodo tržaški planinci srečali s pobratenim P.D. Integral iz Ljubljane v Sloveniji na Koroškem. Na srečanje se bomo podali z avtobusom. SPDT vabi člane in planince, da se čimprej prijavijo na tel. št.: 040-220155 (Livio) ali tel. št.: 040-2176855 (Vojka). 0 Prireditve GODBENO DRUŠTVO PROSEK v sodelovanju z zahodno kraškim rajonskim svetom, z jusarskim odborom Prosek in z ZSKD, pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst vabi na glasbene večere »Zaigrajmo skupaj na Proseku«. V soboto, 14. junija, ob 20.30, nastop pihalnega orkestra Lesce. Vsi koncerti bodo na sedežu zahodno kraškega rajonskega sveta, v primeru slabega vremena pa v dvorani Gospodarskega društva na Kon-tovelu. Večere sta omogočili Zadružna kraška banka in semenarna Agrososič iz Opčin. ZALOŽBA MLADIKA vabi danes, 11. junija, k Fabčevim v Mavhinje, na predstavitev knjižnega prvenca Jasne Jurečič »Prerokuj mi še enkrat«. Ob avtoričini prisotnosti bo delo predstavila prof. Alenka Rebula. Nastopil bo harmonikar Erik Kuret. Začetek ob 20.30. DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS IN GENERALI KONZULAT RS v Trstu vabita v četrtek, 12. junija, ob 19.30 na odprtje razstave mladega slovenskega umetnika Gašperja Jemca »Turbolence« v galeriji Narodni dom v Trstu, Ul. Filzi 14. Glasbena točka: Andrejka Možina (čelo, glas), Gian-luca Sturiale (kitara). GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja koncerte koračnic po vaseh. V četrtek, 12. junija, ob 20.30 bo godba nastopila v Šempolaju. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM prireja v petek, 13.junija, ob 20.30, v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Ro-janu, koncert mešanega pevskega zbora »Lojze Bratuž« iz Gorice, ki ga vodi Bogdan Kralj. Vabljeni k udeležbi! KD IVAN GRBEC - Škedenjska ulica 124, vabi v petek, 13. junija, ob 20.30, v društvene prostore na koncert ob zaključku sezone. Nastopil bo Mešani mladinski pevski zbori Trst, ki ga vodi Aleksandra Pertot. SKD VALENTIN VODNIK iz Doline vabi v petek, 13. junija, ob 21. uri na drugi Junijski večer. Na dvorišču domačina Zorka Jurjeviča bo pod vodstvom Anastazije Purič nastopil MoPZ Valentin Vodnik. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja letni koncert Mešanega pevskega zbora Mačkolje pod vodstvom Andreje Štucin. Poleg domačega zbora bo pevski večer sooblikoval še oktet Škofije. Koncert bo v petek, 13. junija, ob 20.30 na prireditvenem prostoru »na Metežici« v Mačkoljah. Prisrčno vabljeni! GLASBENA MATICA ŠOLA M. KOGOJ v sodelovanju s SKD Barkovlje vabi na koncert »S flavto v poletno noč«, v nedeljo 15. junija, ob 20. uri, v dvorani SKD Barkovlje, ul. Bona-fata 6. Večer bodo oblikovali učenci GM Tjaša Bajc, Sara Bembi, Jagoda Castellani, Petra Marega in Carlo Venier iz razreda prof. Erike Slama ob klavirski spremljavi prof. Claudie Sedmach in Alenke Cergol. Vljudno vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bo letos nastopil na Taboru slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični Moški pevski zbor Matajur (dir. David Clodig) v soboto, 21. junija, ob 20. uri, v osnovni šoli Ferda Vesela v Šentvidu, na koncertu slovenskih pevskih zborov iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. V nedeljo, 22. junija, pa bo v jutranjih urah promenandni koncert. S Mali oglasi IZGUBILA sem uro znamke Rado, kdor jo je našel naj pokliče na tel. št. 349-7281807. IŠČEM v najem malo opremljeno stanovanje na Opčinah, na Proseku ali v Bazovici. Tel. 328-9518304. NA OPČINAH v mirnem in zelenem okolju, dajemo v najem lepo, moderno opremljeno (vključno z gospodinjskimi aparati) trosobno stanovanje, veliko 75 kv. m., z balko-nom-verando, parkiriščem in skupnim vrtom. Tel. na št.: 328-9486440 od 9. do do 18. ure. ODDAM opremljeno stanovanje v novi samostojni hiši - velikost 115 kv. metrov (2 spalnici, 2 kopalnici, velika dnevna soba, kuhinja, 2 terasi) in 90 kv. metrov podstrešja in del vrta z lastnim vhodom, za 500,00 evrov mesečno + stroški z možnostjo odkupa. Stanovanje se nahaja v Divači! Prosto od 20. junija. Tel.: 00386 51875966 ali 346 0441133. PRODAM hladilnik-zmrzovalnik daewoo, side by side, srebrne barve, skupna prostornina 656 litrov, elektronsko upravljanje, ledomat, vodomat, mini bar, energijski razred A+, letnik 2006, 700,00 evrov. Tel. na št.: 340-9329903. PRODAM nove odprte moške sandale teva, št. 40 in pol, črno-sive barve, 50,00 evrov. Tel. št.: 3409329903. PRODAM prikolico adria, 400t, za 4 osebe, letnik '86, z novim pred šotorom, za 2.000,00 evrov. Tel. na št.: 040-211997 ob uri kosila. PRODAM KOZO z mladičem (Saa-nen), tel. 335-6121077. PRODAM TRI MESECE STARA MEŠANČKA, mati pasme volčjak, tel. 040 - 226452. PRODAM 200-litrske plastične sode. Tel. 040-228530. PRODAM čoln elan, 4 m, z vso opremo, v dobrem stanju. Cena 700,00 evrov. Tel. 340-8640721. PRODAM kamnite stopnice. Tel. 3498524631. PRODAM šotor racle, francoski, 3x4, dve sobi, kuhinja, dnevna soba, v dobrem stanju. Cena 150,00 evrov. Tel. 340-8640721. SIMPATIČNE MUCKE podarim ljubitelju živali. Tel.: 040-225068 ali 334-1384216. Id Osmice OSMICO smo odprli pri Terčonovih v Mavhinjah 42. Tel. 040-299450. Toplo vabljeni! DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Briščiki 18. IVO IN ANDREJ sta v Slivnem odprla osmico. Tel.: 040-200415. NA OPČINAH je odprl osmico Stanko Kvrtičev. OSMICO je odprl Ivan Colja, Sama-torca 53. Tel. št.: 040-229586. OSMICO je odprla družina Briščak v Praprotu 19. PRI ŽUPANOVIH je osmica, Medja Vas 1 . Tel. 040-208367. STEVO ZAHAR je v Borštu št. 58 odprl osmico, tel. št.: 040-228451. Toplo vabljeni! V REPNU na orešju, ima družina Škabar odprto osmico. Tel. 040327044. Toplo vabljeni! V SALEŽU n'Puljh je Just Fabjan odprl osmico. V ZGONIKU je odprl osmico Lojze Furlan. Tel. št.: 040-229293. VSAKOLETNA OSMICA NA KATI-NARI PRI NADLIŠKOVIH odpira svoje duri, v četrtek, 12. junija do 26. junija. Margaret in Boris Miha-lič skupaj z družino bomo veseli vsakega obiska. S Poslovni oglasi AGRITURIZEM NA KRASU išče vestno/ega natakarico/ja. 333-5342832 AGRITURIZEM NA KRASU išče kuhinjsko pomočnico/ka kuhari-co/ja. 338-3767892 GOSTILNA Z RIBAMI na Kon-tovelu išče osebo za delo v kuhinji. Tel. 347-8878193 / TRST Sreda, 11. junija 2008 1 1 POKRAJINSKA SEKCIJA SDGZ Gorica prireja za gospodarstvenike in tudi za kolege s Tržaškega in Benečije družabnost, ki bo v Kulturnem centru Danica na Vrhu (v občini Sovodnje ob Soči) v soboto, 21. junija, od 17. ure dalje. Goriški člani se lahko prijavijo v gostilni Devetak na Vrhu (tel. 0481-882488), tržaški in ostali pa lahko kličejo na tajništvo SDGZ v Trstu (tel. 040-6724824). SI MATURIRAL NA PREŠERNU LETA '98? Pridruži se nam na večerji in zabavi v soboto, 14. junija! Kontakt: ster-nad_t@yahoo.com ali 339-5787561. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Drugi tečaj od 23. junija do 4. julija; tretji tečaj od 7. do 18. julija in četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Se-sljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. PEVSKI ZBOR I. GRUDEN praznuje letos 40-letnico delovanja. Obletnico bomo proslavili s koncertom 14. junija v Nabrežini in vabimo bivše pevke in pevce, da skupaj zapojemo dve pesmi. Vaje za to priliko bodo v petek, 13. junija ob 20.30 v društvenih prostorih. Toplo vabljeni! MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od 7. do 12. julija Planinsko šolo na Planini pri jezeru za osnovnošolsko mladino. Informativni sestanek bo danes, 11. junija ob 19. uri na Stadionu 1. maja (Vrdelska cesta 7). Za informacije pišite na mladinski@spdt.org, ali pokličite na tel. 338 5953515 (Katja). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA IN TRŽAŠKA KNJIGARNA vabita danes, 11. junija, ob 18.uri v Konferenčni in razstavni dvorani Narodni dom (Ul.Filzi, 14-Trst) na predstavitev knji- Loterija 10. junija 2008 Bari 4 34 37 53 74 Cagliari 28 89 57 8 43 Firence 70 79 27 76 89 Genova 7 43 83 69 42 Milan 62 52 59 7 2 Neapelj 67 20 69 90 75 Palermo 67 84 17 56 7 Rim 69 84 23 57 77 Turin 26 20 16 10 23 Benetke 23 25 76 72 34 Nazionale 31 13 6 60 46 Super Enalotto Št. 70 4 62 67 69 70 84 jolly23 Nagradni sklad 2.725.813,94€ Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 21.500.089,00 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 726.883,72 € Brez dobitnika s 5 točkami --€ 903 dobitnikov s 4 točkami 804,97 € 39.985 dobitnikov s 3 točkami 18,17 € Superstar 31 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 1 dobitnik s 4 točkami 80.497,00 € 160 dobitnikov s 3 točkami 1.817,00 € 2.388 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 15.649 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 34.128 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € ge dr. Franci Derganc »Okrvavljena roža - spomini partizanskega zdravnika«. Sodelujeta Janez Stanovnik, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in avtorjev sin Primož Derganc. SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA vabi na redni občni zbor, ki bo danes, 11. junija, ob 20. uri v prvem sklicu in ob 21. uri v drugem sklicu, v prostorih srenjske hiše v Gročani. STANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Korožek Kras vabi člane in simpatizer-je danes, 11. junija, ob 20. uri v dvorano društvene gostilne na Kontovelu na predkongresno skupščino. DRUŠTVO PREŠEREN obvešča, da se bo v četrtek, 12. junija, ob 20.30 odvijala otvoritev razstave domačih slikarjev v fo-jerju občinskega gledališča Prešeren v Boljuncu. NA PRAZNIKU SV. ANTONA PADO-VANSKEGA v petek, 13. junija, bo ob 16. uri, v cerkvi Novega sv. Antona vsakoletno slovesno evharistično bogoslužje, h kateremu ste vabljeni vsi slovenski verniki. Maševal in govoril bo vrhniški dekan gospod Blaž Gregorc. Po maši bo še družabnost v prostorih Slovenske Skupnosti v Ul. Gallina, 5. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja vaško »Šagro na Jami« od petka, 13. junija, do nedelje, 15. junija. Spored: petek, 13. junija, ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20.30 ples s skupino »Ro-bles«. Sobota, 14. junija, ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20.30 ples z ansamblom »Ideja«. Nedelja, 15. junija, ob 16. uri odprtje kioskov, ob 18. uri kulturni program ter nagrajevanje otroškega extempore, ob 20.30 sledi ples z ansamblom »Ne me jugat«. V primeru slabega vremena se bo zabava nadaljevala tudi v ponedeljek, 16. junija. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v petek, 13. junija, ob 16.30 v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali (Ul. Trento 8) predavanje na temo »Važna vloga bolničark v diabeto-loških centrih ter pristop zdravljenja sladkorne bolezni pri nas«. Predavali bosta poklicni bolničarki Nevia Daris in Elisabetta Tommasi. Vabljeni so vsi. BAR TPK SIRENA organizira v soboto, 14. junija, ob 20. uri, večerjo ob glasbi Doriane in Walterja. Rezervacije še danes, 11. junija, na tel. št.: 040-422731 ali 349-5234722. NA PSIHOLOŠKI FAKULTETI V TRSTU (Ul. S. Anastasio 12) bo v soboto, 14. junija, od 9.30 do 13. ure, srečanje za otroke in odrasle. Medtem, ko bodo starši sledili predavanjem, se bodo otroci lahko zabavali v otroškem kotičku, ki ga bodo vodili prostovoljci ŠC Melanie Klein. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA v priredbi Študijskega centra Melanie Klein in Slovenske prosvete slavi letos desetletnico. Potekal bo od 30. junija do 29. avgusta v otroškem vrtcu U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanja so odprta do 14. junija. Na razpolago so še zadnja mesta. Podrobne informacije na www.me-lanieklein.org ali tel. 328-4559414. TABORNIKI RODU MODREGA VALA obveščamo člane, da bo dvodnevno taborjenje 14. in 15. junija v Zgoniku. Zbirališče (v kroju!) bo ob 9. uri, pri špor-tno-kulturnem centru. Zaključek akcije pa bo v nedeljo, 15. junija ob 16. uri. Sledil bo sestanek za dvotedensko taborjenje, ki bo v Gozdu Martuljku od 20. do 31. julija. Prvi dan naj imajo udeleženci kosilo v nahrbtniku. Vse informacije in prijave na www.taborni-kirmv.it. TABORNIKI RODU MODREGA VALA organizirajo 14. in 15. junija v Zgoniku akcijo »Odprta vrata v naravo«. Letošnje geslo akcije bo »Kdor išče, najde, tabornik se znajde!«, v povezavi s katerim bodo potekale tudi aktivnosti. Taborjenje je namenjeno vsem otrokom, predvsem osnovnošolcem in srednješolcem. Začetek aktivnosti ob 10. uri pri športno-kulturnem centru. Predhodnih prijav ne potrebujemo. Otrok se lahko pridruži dejavnostim kadarkoli, za odhod pa se starši odločijo sami. Akcija je brezplačna, poskrbljeno bo za vse obroke. Kdor bo želel prespati pod šotorom, mu bodo organizatorji nudili spalno vrečo, blazino in lučko. Dodatne informacije na www.tabornikirmv.it ali 340-1635884 (Majna) in 3355316286 (Veronika). VAŠKA SKUPNOST PRAPROT organizira 14. in 15. ter 21. in 22. junija »34 šagro v Praprotu«. V soboto 14. junija, ob 15. uri odprte kioskov in tekma v briškoli; ob 16. uri ex-tempore za mla- dino od 14. leta; ob 20. uri nagrajevanje ex-tempore; od 20.30 ure ples z ansamblom »Happy Day«. V nedeljo 15. junija, ob 10.30 tekma v skrlah za 11. memorial »Doljak Radovan«; ob 14. uri odprte kioskov; ob 19. uri Tekma v košnji; od 20. ure ples z ansamblom »Tri prašički«. ŠD PRIMOREC prireja športni praznik na nogometnem igrišču na Griži v Trebčah v soboto, 14. in v nedeljo, 15. junija ter v soboto, 21. in v nedeljo, 22. junija. Ples z ansambli Suvenir in Oasi. Delovali bodo dobro založeni kioski. Vabljeni! SKD PRIMOREC obvešča, da se bo od 7. do 11. julija odvijal v Ljudskem domu v Trebčah Likovni teden za otroke, ki obiskujejo četrti in peti razred osnovne šole (letniki 1998-1997) ter prvi razred srednje šole (letniki 1996). Za informacije in vpis pokličite na tel. 3478386109 (Biserka). Vpisovanja se zaključijo 15. junija, informativni sestanek pa bo v torek, 17. junija, ob 18. uri, v Ljudskem domu v Trebčah. SKD PRIMOREC obvešča, da se bodo od 14. julija do 8. avgusta (v tedenskih izmenah) odvijale v Ljudskem domu v Trebčah Poletne delavnice za otroke, ki obiskujejo vrtec (letniki 2004-2002) in prve tri razrede osnovne šole (letniki 2001-1999). Za informacije in vpis pokličite na tel. št.:347-8386109 (Biserka). Vpisovanja se zaključijo 15. junija, informativni sestanek pa bo v torek, 17. junija ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE V TRSTU obvešča, da bo v nedeljo, 15. junija, ob 17. uri, v tržaški Rižarni, vsakoletna sv. maša za vse tamkajšnje žrtve nasilja in za vse žrtve druge svetovne vojne. Maševal in govoril bo gospod Alojzij Kržišnik, župnik v Biljani. Pri maši bo sodeloval združeni zbor ZCPZ v Trstu, ki ga vodi Edi Race. Vabljeni! OBČINSKA KNJIŽNICA v Nabrežini obvešča cenjene bralce, da bo od 16. junija dalje delovala s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do četrtka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut razpisuje nagrade za zaključena diplomska in podiplomska dela. Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki so v akademskih letih 2005/2006 in 2006/2007 diplomirali/magistrirali/dok-torirali iz družboslovnih in humanističnih ved na univerzah v Italiji, Sloveniji in drugih državah. Rok oddaje je 16. junij. Razpisne pogoje in prijavnico dobite na www.slori.org. SKD IGO GRUDEN sklicuje občni zbor v sredo, 18. junija, ob 20.30 v društveni dvorani. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN vabi člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 18. junija. Prvo sklicanje bo ob 16.30, drugo pa ob 17. uri, v Ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 23. do 27 junija od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 21. do 25 julija, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1) 20., 21., 22., 28. in 29. junija; 2) 4., 5., 6., 12. in 13. julija; 3) 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. V juliju so možne individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. SKLAD SERGIJ TONČIČ vabi na slovesno podelitev nagrade »Zlato zrno« za umetniške dosežke. Na njej bodo s svojimi stvaritvami predstavljeni letošnji nominiranci: Riccardo Baldassarri, Ni-kla Petruška Panizon, Patrick Quag-giato, Martin Turk in imenovan nagrajenec leta 2008. Vabljeni v Narodni dom, Ul.Filzi 14 - v petek, 20 junija, ob 18. uri. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: Poletne centre za otroke od 1. do 12. leta starosti. Kolonijo v Domu Planinka (Pohorje) za otroke/mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke/mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe razpoložljivih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72 (Tel.: 040573141). GLASBENA MATICA vabi na glasbeno delavnico »Easy guitar«, ki bo potekala od 30. junija do 6. julija v Ljudskem domu v Trebčah v sklopu 10. festivala kitare »Kras«. Delavnica je namenjena začetnikom od 7. leta dalje, ki bodo spoznali hkrati kitaro in angleški jezik z igranjem, petjem, recitiranjem in likovnim ustvarjanjem. Delavnico vodi Dario Viviani s sodelavkami in anima-torkami. Prijavnice zbirajo na Glasbeni matici do 22. junija. ŽUPNIJA SV. KRIŽ pri Trsu namerava v sodelovanju z mladimi animatorji iz Slovenije in s šolskimi sestrami De Notre Dame organizirati »Oratorij« za osnovnošolske otroke in dijake nižje srednje šole, od ponedeljka, 14. julij do petka 18. julija, v Slomškovem domu v Sv. Križu. Vsi, ki se zanimate za ta oratorij se priglasite čimprej na tel. št.: 040-220693 ali 347-9322123, kjer boste dobili vse ostale informacije. Lahko si Slomškov dom pridete tudi ogledat. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni prevoz Opčine-LJ-Opčine za ogled nastopov na Evropskem pokalu Cheerleadinga, ki bo 5. in 6. julija v hali Tivoli. Vabimo člane, prijatelje in simpatizerje naj se čimprej javijo na tel.št. 349-7597763 (Nastja) ali na info@cheerdancemillenium.com. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »Poletni intenzivni plesni tedeN« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004 v telovadnici pri Banih v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpis in info na tel. št. 04 -226332 ali na info@cheerdancemille-nium.com. OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 7. do 14. septembra letovanje v Riminiju za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Vpisovanje bo potekalo v Anagraf-skem Uradu od 16. do 30. junija s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.15, ponedeljek in sreda popoldne od 14.30 do 16.45. Stroški letovanja v breme udeležencev se določajo na podlagi dohodkov. Prošnji je treba priložiti sledečo dokumentacijo: Kopijo davčnih dohodkov za leto 2007 (730/2008 ali UNICO/2008 ali CUD/2008); kopijo zdravstvene izkaznice; izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na ustreznem obrazcu, ki ga pripravi Občina. Vpis bo veljaven samo, ko bo predložena vsa zgoraj navedena dokumentacija. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR sporoča, da bo v prostorih otroškega vrtca na Colu v obdobju od 30. junija do 11. julija, poletni center namenjen otrokom od 3. do 10. leta starosti. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Info: 040-327335. VINOTEKA V ZGONIKU vabi na ogled fotografske razstave »Schengenska meja - zgodovinski december 2007«. Razstavljata: Boris Prinčič in Bogdan Ma-carol. Razstava bo odprta do 30. junija, od 18. do 21.ure, razen v ponedeljkih. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Kosir vabi člane in prijatelje na redno sejo v petek, 4. julija, v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco 20. Obveščamo vas, da se bomo kasneje podali na zasluženi dopust. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure. 1. tečaj - od 16. junija do 27. junija; 2. tečaj - od 30. junija do 11. julija; 3. tečaj - od 14. julija do 25. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Mira-marski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ali na tel. 040-422696. Prispevki V spomin na drago ženo in mamo Vla-sto Batagelj Legiša daruje družina 50,00 evrov za šolo Jurčič iz Devina. V spomin na Jožefa Radetiča daruje Liliana Peric 50,00 evrov za SŠKD Timava. V počastitev spomina Stojana Pertota darujejo Poljšakovi 20,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na dragega Mateja Lachija da- rujeta Desanka in Vojmir 50,00 evrov za SKD Vesna in 50,00 evrov za AŠD Mladina iz Križa. V spomin na Ivanko Guštin por. Simoneta daruje Zmaga Lorenzi 20,00 evrov za AŠK Kras. Ob zaključku sezone darujejo članice starejše rekreacijske skupine 50,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Stojana Pertota daruje Miranda 30,00 evrov za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Stojana Pertota darujeta Mira in Nika 10,00 evrov za SKD Barkovlje. t Prezgodaj nas je zapustil naš dragi Aldo Oberdank Žalostno vest naznanjajo žena Mirella, otroci Erica z Alessandrom, Alessandro s Cristino in Elisabeth z Andrejem Pogreb bo v petek, 13. junija ob 12.10 iz mrtvašnice v ulici Costalunga v cerkev v Nabrežino. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, 11. junija 2008 Tvoje oči bodo občudovale tvoje vrtnice preko naših; tvoje roke bodo še vedno delale preko naših; tvoja moč bo živela v naših srcih. Za vedno. Ciao Papi Eke, Alex in Betty Nono Nežnost tvojega nasmeha je v naših srcih. Lara, Veronika, Karen, Kerol in tvoja mala Kelly Aldo Ljubi brat, tvoj spomin bo vedno živel v mojem srcu. Nino Ob prerani izgubi dragega Alda izrekamo svojcem iskreno sožalje. Družina Ukmar ZAHVALA Vinko Ražem v (Cotov) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega. Posebna zahvala gospodu župniku Žarku, doktorju Žerjalu, pevskemu zboru Lipa, nosilcem cvetja in sveč ter Mirotu Križmančiču za občuten govor. Svojci Bazovica, 11. junija 2008 Pogrebno podjetje Alabarda Opčine 11.6.2002 11.6.2008 Zofija Guštin Križman Spomin nate je vedno živ. Milko z družino Repen, 11. junija 2008 12 To rek, 10. junija 2008 KULTURA / domžale - Veliki koncert ob 20-letnici glasbene dejavnosti tržaškega harmonikarja Tisočglava publika za našega Denisa Novata Ob Novatu je nastopilo več prijateljev -glasbenikov - Septembra bo RTV Slovenija predvajala koncert Heterogena, tisoč glava publika je v soboto v poletnem gledališču Studenec pri Domžalah prisluhnila mega-koncer-tu ob dvajsetletnici glasbene dejavnosti tržaškega harmonikarja Denisa Novata. Koncertni dogodek, ki so ga ob svetovnem prvaku oblikovali še številni gostje, je nastal kot televizijska produkcija RTV Slovenije, ki bo posnetek koncerta predvajala septembra, ko bo izdala tudi dvd. Novato je z glasbenega vidika ustvaril raznoliko, zanimivo revijo med seboj zelo različnih utrinkov, kije bila prijetna in tekoča s profesionalnim povezovanjem priljubljenih napovedovalcev Bernarde Žarn in Petra Polesa. Sredi idilične pokrajine je Denis po besedah napovedovalca »nategnil meh in raztegnil nasmehe poslušalcev« v različnih glasbenih preoblekah. V njegovem stilu je bila prireditev slovesna in obenem prisrčna, pravi kalejdoskop izrazov v družbi prijateljev-glasbenikov, ki so imeli pomembno vlogo pri razvoju njegove kariere. Med temi je bil tudi njegov prvi producent, lider ansambla Igor in zlati zvoki, ki je izvedel razposajeni venček z mislijo na združeno Evropo in na ameriške stereotipe. Igor je po nastopu izrazil svoje veselje, da je prisostvoval prvim »korakom« Denisovih hitrih prstov in spoznal njegovo neusahljivo radovednost, ki ga od vedno spodbuja k iskanju lastne glasbene poti. Med predstavniki narodnozabavne glasbe so bili tudi člani že legendarnega Alpskega kvinteta, med njimi tudi eden od Denisovih vzornikov, Jože Burnik. Lepemu trenutku skupnega muziciranja je sledil nastop orkestra harmonik Nova-tovih učencev z ritmično razgibano priredbo istrske ljudske »Dajte, dajte«. Dvajset let kariere je namreč vzporedno spremljalo šestnajst let poučevanja, katerega uspešni dosežki so na nastopu prišli na dan v profesionalnem odrskem nastopu mladih harmonikarjev. Glavna zamisel in posebnost tega koncerta so bile neobičajne zvočne kombinacije, ki so spodbujale k odpravljanju stereotipov. Izrazit temperament je zaznamoval duo s kitaro - z Novatovim agentom za ameriško sceno, Kanadčanom Johnom Ferfoljo, ki je publiko popeljal v Ameriko. Zamišljena kitarska virtuoznost pa je bila zaupana aranžerju Marku Mozetiču, ki skrbi za njegov cross-over v zabavno smer. Z njim je harmonika sla-vljenca doživela najbolj presenetljivo preobrazbo, ko je z iskanjem rokovskih prvin in odrskih pristopov sodelovala pri izvedbi Claptonove »Cocaine«. Prav gotovo je marsikdo prvič slišal tudi skladbo za godalni kvartet in harmoniko, Novatovo avtorsko skladbo s francoskim pridihom »Spomin na Nico«, ki jo je izvedel s kvartetom Rožmarinke. Njegovo poigravanje s stili se je nato dotaknilo celo kankana, tako da je harmonika stopila še v kipeče atmosfere najbolj znanega pariškega nočnega kluba. Med gosti, ki so počastili Novato-vo obletnico delovanja, je bil tudi orkester Slovenske vojske, ki je pod vodstvom kapelnice Andreje Šolar prireditvi dal posebno slovesno oznako. Tesno povezavo glasbila z ljudskim izročilom pa je simboliziralo sodelovanje z moško pevsko skupino Hrušiški fantje. Tudi slovenska popevka je našla svoj prostor, najprej s pevko Ivo Stanič, nato v duu z Darjo Švaj-ger pri sporočilni izvedbi zimzelene »Med iskrenimi ljudmi«. Kot pričakovano je publiko posebno vžgal nastop karizmatične legende hrvaške pop glasbe, saj je na oder stopil tudi Oliver Dragojevic, ki je s kančkom humorja priznal, da se je prvič približal harmoniki s pesmijo »Nadalina« in da je od takrat uspel splesti komunikacijske vezi s Slovenijo. Z njim je publika zapela najprej »Moj lipi andele«, nato pa sodelovala pri zelo občutenem trenutku, ko je uspešnica »Cesarica« dobila novo čustveno razsežnost ob spremljavi diatonične harmonike Denisa Novata. Ob duhovitem povezovanju so spored razgibale komične točke Borisa Ko- Novato je »nategnil meh in raztegnil nasmehe poslušalcev« bala, ki je prinesel na domžalski oder svojega »Marjetota s Trsta«, oz. Denisovega zavistnega antagonista. Po dvournem zasledovanju je Marjeto ujel slavljenca in mu zapel hudomušno pesmico »Prijateljstvo in fovšija«. Spektakel so z raznimi plesnimi točkami še dodatno obogatila dekleta domžalske podružnice plesne šole Urška. Glasbo so zaradi snemanja spremljali tudi ognjemeti z odra in drugi podobni efekti. Zaradi televizijskih tehničnih razlogov so bili tudi vsi nastopi izvedeni na playbacku, kar je seveda preprečilo katerokoli improvizacijo. Denis pa je ob koncu pozdravil svojo publiko z živahnim dodatkom v živo, pri katerem se je duhovito poigral z mikrofonom. Medijski pokrovitelj Dnevnik je ob koncu obdaril vse navzoče s promo cd-jem skladb Denisa Novata, ki je bil tistega dne priložen časopisu. Več mesecev dela, kontaktov, snemanj (jeseni bo izšel jubilejni, dvojni cd), napetosti in odgovornosti za uspešno izvedbo tega dogodka ter sodelovanje z mediji predstavljajo velik organizacijski napor, ki ga je Denis prenesel s podporo ekipe sodelavcev, da bi tudi tokrat na čim lepši način razveselil svoje občinstvo: »Koncert je nastal kot tv šov, kar pomeni, da je bilo treba upoštevati določene tehnične in vizualne zahteve. O uspešnosti in učinkovitosti večera pa lahko trenutno presodi samo publika, saj sem spremljal vse le iz zakulisja. Kar zadeva vsebino pa mislim, da je z različnimi ponujenimi glasbenimi zvrstmi vsak prišel na svoj račun. To so mi potrdili tudi ljudje, ki jim diatonična harmonika ne leži, a so jo tokrat odkrili v drugačni luči; vsak od gostov je s svojim nastopom tudi podprl to zamisel, kar je zame priznanje. Žal je odpadla točka s kitaristom Markom Fe-rijem, a le zato, ker se mu je v teh urah rodila druga hčerka, za kar mu iskreno čestitam z upanjem, da bova sodelovala ob kaki drugi priložnosti. Običajna omejitev tega glasbila le na narodnozabavno področje me namreč ne zanima; s tovrstnimi projekti nočem promovirati sebe, temveč harmoniko. Veselim se prijaznega sodelovanja in spoštovanja vseh teh gostov, obenem sem tudi ob tej priložnosti žal ugotovil, da je sodelovanje s skupinami iz mojega domačega prostora veliko bolj težavno in da se je treba soočati z več zaprtimi vrati. Čutim veliko hvaležnost do vseh, ki so se udeležili tega koncerta in me s svojo podporo spodbujajo, da vztrajam.« Rossana Paliaga kulturne vezi Začenja se festival »Dnevi umetnosti« V četrtek, 12. junija, se začenja 5. izvedba festivala »Dnevi umetnosti«, ki ga prireja kulturno združenje Alpe s podporo deželnega odborništva za kulturo, tržaške ljudske univerze in Zveze Italijanov z Reke. Letošnji festival bo razdeljen na dva dela: prvi (od 12. do 23. junija) bo potekal v Sloveniji in na Hrvaškem, medtem ko bo drugi, septembrski del potekal v deželi Furlaniji-Julijski krajini in v Avstriji. Festival »Dnevi umetnosti« ponuja tudi letos več glasbenih, gledaliških, plesnih, pesniških in video srečanj res za vse okuse. Tako bo 12. junija v Kopru, 16. pa v Bujah, na sporedu znanstveni monolog »Automi e Uma-ni«, 13. junija bo v Kopru nastopil orkester šole Suzuki, 14. junija bo v Zagrebu, 17. pa na Cresu, nastopil Alfredo Lacose-gliaz, predstava »La pesca e i di-scorsi dei pescatori« bo na sporedu 16. junija na Cresu, 19. v Bujah in 22. v Labinu; medtem ko bo filmski program potekal 15. in 17. junija v Zagrebu oziroma na Cresu. V Kopru bodo medtem odprli razstavo Circus Meme Fabiole Faidiga. mladinska revija galeb - Bogata majska številka O škratih, vilah, palčkih, šojah, muci Brini, lepotah Bleda in še marsičem Tudi majska številka mladinske revije Galeb spodbuja otroke k spoznavanju različnih področij, saj jim ponuja raznolike teme iz njihovega vsakdanjega življenja. V tokratni številki, ki je likovno zelo barvita in privlačna, prevladujejo spomladanske in predvsem naravoslovne pravljice in pesmice, iz katerih se lahko mladi bralci marsikaj naučijo. Na prvi strani se nahaja prisrčna pesmica Zvezdane Majhen z naslovom V maju, med pesmi ca mi pa gre ome ni ti tu di pes mi -co Vlak, ki jo je napisal Žiga Gom-bač. Zbrane pravljice opisujejo dogodivščine številnih in različnih junakov, ki s svojimi življenji v marsičem predstavljajo vzor tudi našim bral cem. Mi lan Pe tek je v maj skem Galebu prispeval pravljico z naslovom Mavrična pravljica, ki jo je zelo slikovito upodobila Jasna Sepin, Patricija Peršolja pa je tokrat napisala pravljico Moja mama, ki govori o spremembah v življenju noseče mamice. Prava stalnica Galebo-vih strani so dogodivščine malega Kaija, ki si ga je omislila Berta Golob, ter prigode Gaje in njenega dedka. Tatjana Kokalj je v tej številki opisala Gajin in dedkov izlet v trgovino, kjer jima je ponagajal pra vi prav ca ti tr go vin ski škrat. Pravljico o cesarju in njegovi po-pol ni di še či ro ži je pri spe va la Bi na Štampe Žmavc. Zanimiva zgodba nosi naslov Cesar in roža, ilustrirala pa jo je Mojca Cerjak. V svet živali nas v tej številki popelje zgodba Jožeta Sevljaka z naslovom O šoji, ki je napovedovala vreme, Gombačeva Pravljica o harfi pa opozarja na vlogo odraslih pri pri-vzgajanju ustreznega ravnanja v različnih situacijah. Daje revija Galeb ze lo pes tra in raz no li ka, do ka -zuje tudi pravljica, v kateri so opisa ne pri go de mu ce Bri ne, Pal čki in škrati Štefke Kac Marn pa so v tokratni številki zaljubljeni. V okviru potopisnih pripove- di lahko mladi bralci spoznajo zgo-do vi no in zna me ni to sti Ble da. Ka -ko se je mogoče spoprijeti z ustvarja njem v raz lič nih sli kar skih in oblikovalskih tehnikah, nas pouči prispevek Jasne Merku, ki se je v tej številki lotila izdelkov iz valovite lepenke. Zainteresirani umetniki lahko svoje umetniške izdelke iz lepenke pošljejo Galebu, ki jih bo nato tudi objavil. V rubriki za starše in šolnike je psihologinja Suzana Pertot postregla z nasveti, kako naj se ločeni starši obnašajo v odnosu do svojih otrok. Za pestrost revije skrbijo še številne igrice, dopolnje-vanke ter risbe in spisi učencev različnih šol. V tej številki mladi opisujejo koledovanje po Lonjerju, Prešernovo proslavo, izlet s pisateljico Evelino Umek po Trstu in srečanje z ilustratorko Živo Pahor, pa tu di ze le ni te den ter praz nik že na. Vsebino so obogatile še lične risbe, ki so jih pri spe va li učen ci raz lič nih šol, za novo naslovnico majskega Ga le ba pa so ured ni ki iz bra li de lo Matije Čubeja, ki obiskuje 3. razred bazoviške osnovne šole Karel Des-tovnik Kajuh - Primož Trubar. (sč) / SVET Torek, 10. junija 2008 13 vrh eu-zda - Najvišji predstavniki Bruslja in Washingtona so se včeraj srečali v Sloveniji Omejitev podnebnih sprememb in grožnja z novimi sankcijami Iranu Na vrhu je bil govor tudi o transatlantskem gospodarskem sodelovanju in o drugih žgočih vprašanjih BRDO PRI KRANJU - EU in ZDA sta na včerajšnjem vrhu na Brdu pri Kranju potrdili transatlantsko partnerstvo, se zavzeli za sklenitev globalnega dogovora v boju proti podnebnim spremembam in opozorili, da je nujno ustaviti Iran v prizadevanjih za izdelavo jedrskega orožja. Na vrhu, ki je bil zadnji za odhajajočega ameriškega predsednika Georgea Busha, sta strani precej pozornosti namenili ukrepom v boju proti podnebnim spremembam, o čemer unija in ZDA sicer nimata povsem enotnih stališč. Predsednik Bush je na skupni novinarski konferenci s predsednikom Evropskega sveta Janezom Janšo in predsednikom Evropske komisije Josejem Manue-lom Barrosom izrazil prepričanje, da je mogoče globalni dogovor v boju proti podnebnim spremembam doseči še v času njegovega mandata. Poudaril je, da imajo ZDA v boju proti globalnemu segrevanju strategijo, za katero verjamejo, da bo učinkovita. S tem je mislil na pogajanja v okviru t. i. srečanj največjih gospodarstev (MEM). Gre za proces, ki so ga sprožile ZDA in združuje največje onesnaževalce s toplogrednimi plini. Dejal je, da se morajo vsa glavna gospodarstva na svetu zavezati k trdnim ciljem zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in k strategiji za doseganje teh ciljev. Če »za mizo« ne bo hitro rastočih gospodarstev, kot sta Indija in Kitajska, učinkovitega mednarodnega sporazuma ne bo mogoče doseči, je prepričan Bush. Premier Janša je glede boja proti podnebnim spremembam izpostavil tri ključne elemente. Dosežen mora biti globalni dogovor, ki bo vključeval vse ključne globalne akterje, tudi države v razvoju. Zaveza najbolj razvitih držav po besedah Janše ne zadošča, saj se nekatere države v razvoju zelo hitro razvijajo, zato bi bil dogovor brez njih "zelo kratkega daha". Pri doseganju tega dogovora pa morajo vodilno vlogo odigrati tisti, ki so najbolj razviti, je prepričan Janša in dodal, da je prav zato zbliževanje stališč med EU in ZDA tako pomembno. Poleg tega je ključno, da dogovor vsebuje konkretne zaveze najbolj razvitih glede zmanjšanja emisij CO2. Ameriški predsednik George Bush na pogovoru s slovenskim premierom Janezom Janšo. Ob Bushu je na levi ameriški veleposlanik v Ljubljani Yousif Ghafari, ob Janši na desni pa slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel ansa Pomen doseganja globalnega dogovora do konca leta 2009, ki bo nasledil Kjotski protokol, potem ko se bo ta leta 2012 iztekel, je izpostavil tudi predsednik Evropske komisije Barroso. Da si bosta unija in ZDA prizadevali za dogovor, pa je zapisano tudi v sklepni izjavi vrha, v kateri sta strani še posebej pozvali Kitajsko, naj prevzame večjo vlogo pri soočanju z globalnimi izzivi, kot so podnebne spremembe. V izjavi sta strani izpostavili tudi pomen večje konkurenčnosti na energetskih trgih ter spodbujanja tržnih rešitev za diverzifikacijo energetskih virov na globalnem trgu ter napovedali krepitev regionalnega sodelovanja z nafto in plinom bogatimi državami čr-nomorske regije, Kaspijskega bazena, Srednje Azije in z Irakom. Ameriški predsednik je novinarski konferenci po vrhu precej pozornosti namenil Iranu, saj svet po njegovih besedah ne sme dopustiti, da bi ta razvil jedrsko orožje. »Zdaj je čas, da jih ustavimo,« je dejal in poudaril, da bi bil Iran z jedrskim orožjem neverjetna grožnja svetovnemu miru. Bush je podprl misijo visokega zunanjepolitičnega predstavnika unije Javi-erja Solane v Iranu, ki naj bi skušal doseči, da bi se Teheran odpovedal bogatenju urana. Ni je boljše rešitve, kot da se Iranu pove, da obstajajo še druge možnosti kot te, ki so doslej vodile v izolacijo, je dejal. Iran je omenjen tudi v skupni izjavi po vrhu, v kateri sta EU in ZDA zagrozili s sprejemom dodatnih sankcij v okviru obstoječih resolucij ZN proti Teheranu, če ne bo izpolnil vseh mednarodnih obveznosti v zvezi s svojim jedrskim programom. Kot dodatne sankcije so omenjeni ukrepi proti iranskim bankam, ki jim bodo preprečili izkoriščanje mednarodnega bančnega sistema za podporo razširjanju jedrskega orožja in terorizmu. Sicer pa sta unija in ZDA na vrhunskem srečanju potrdili pomen transat-lantskega sodelovanja. Tako Bush kot Janša sta priznala, da obstajajo določene razlike v pogledih, vendar strani ostajata zavezani tesnemu partnerstvu. Barroso je posebej izpostavil delovanje lani ustanovljenega Transatlantskega ekonomskega sveta (TEC), v okviru katerega je bil po njegovih besedah dosežen velik napredek v sodelovanju med stranema na različnih področjih, hkrati pa je poslovanje za podjetja na obeh straneh Atlantika danes lažje in cenejše. Vsi trije pa so se zavzeli za čimprejšnjo sklenitev pogajanj iz Dohe v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO). »Potruditi se moramo za pravičen in uravnotežen dogovor,« je dejal Barroso in izrazil prepričanje, da bo dogovor o liberalizaciji svetovne trgovine, kije po njegovih besedah na dosegu roke, dober tudi za manj razvite države, saj jim bo dal nove priložnosti. Bush pa je ocenil, da je »skrajni čas, da utišamo glasove protekcionizma«. Ameriški predsednik je na novinarski konferenci tudi ponovil, da ZDA ostajajo zavezane čimprejšnji razširitvi programa visa waiver, ki omogoča krajša potovanja v ZDA brez vizumov, na vse članice EU, in napovedal rešitev, ki bo ustrezala tako posameznim članicam unije kot povezavi kot celoti. vrh eu-zda G. W. Bush: Slovenija je zajeten kos nebes BRDO - Smisel za organizacijo spada med slovenske nacionalne vrline. To prihaja do izraza tu di ob se da njem slo ven skem predsedovanju Evropski uniji. Politični voditelji in funkcionarji, ki skrbijo za organizacijsko plat slovenskega šestmesečja, so poželi že nič koliko pohval. »Slovenija je majhna, a urejena,« se glasi refren. Tu di vče rajš nji vrh EU-ZDA na Brdu pri Kranju se je z organizacijskega vidika odvijal brezhibno. Po številu delegacij to sicer ni bil najbolj množičen dogodek tega polletja, saj so se ga udeležili le vodilni predstavniki Washingtona in Bruslja. Kot nam je povedala vodja novinarskega središča na Brdu Mateja Malnar Štembal, pa je vrh privabil rekordnih 500 novinarjev, skoraj polovica katerih je prišla iz tujine, v glavnem iz Evrope in ZDA. »Naš novinarski center kot sicer celoten kongresni kompleks Brdo sta nastala prav z namenom, da bi služila predsedovanju Evropski uniji. Nedvomno je šlo za pametno potezo slovenske vlade, saj smo se na tak način izognili utrudljivim, pa tudi potratnim selitvam po vsej Sloveniji. Povrh je naš novinarski center opremljen z najsodobnejšo tehnologijo, tako da delo res teče,« je dodala Štembalova. Kongresni center je postavljen v prijetnem in sugestivnem oko lju, sre di par ka 500 hek ta rov obsežnega posestva Brdo pri Kranju, tik ob pet sto le tij sta rem gra -du. Srečevati se in delati v zgodovinskih spomenikih sredi zelenega razkošja pod Kamniškimi Alpami je seveda vse nekaj drugega kot v mestni sivini. Saj, Slovenija ni le urejena, je tudi »nice«, soglasno ugotavljajo obiskovalci. Še več. Je » a gre at pi e ce of he a -ven«, kot je na vče rajš nji tis kov -ni konferenci dejal ameriški pred-sed nik Ge or ge Bush. ( mb) vrh eu-zda - Ob robu vrhunskega srečanja na Brdu pri Kranju vrsta dogodkov in spremljevalnih pobud Bush se je srečal tudi s slovenskim predsednikom Turkom, njegova žena Laura pa je preživela dopoldne v Ljubljani BRDO PRI KRANJU - Tudi ob robu vrhunskega srečanja med EU in ZDA je bilo včeraj na Brdu pri Kranju in v slovenski prestolnici zelo živahno. Medtem ko se je ameriški predsednik George Bush na dvostranskih srečanjih sestal s slovenskim premierom Janezom Janšo in predsednikom republike Danilom Türkom, je njegova soproga Laura dopoldne preživela v Ljubljani. Busha je na Brdu pri Kranju najprej sprejel predsednik republike Danilo Türk. Kot je pojasnil po srečanju, sta z Bushem govorila o nizu aktualnih mednarodnih tem, predvsem o skupnih transatlantskih vrednotah in krepitvi človekovih pravic. Glede vprašanja ameriškega zapora Gu-antanamo na Kubi sta bila po Türkovih besedah tudi precej konkretna in sicer, »da je treba to zapreti«. Sicer sta po Türkovih besedah odnose med državama ocenila kot zelo dobre, a ugotovila, da je na področju gospodarskega sodelovanja še precej prostora za nadaljnjo krepitev. Gospodarstvo je bilo tudi v ospredju dvostranskega srečanja z Janšo. Bush je pohvalil izjemen napredek, ki ga je Slovenija naredila od njegovega zadnjega obiska pred sedmimi leti, sogovornika pa sta poudarila krepitev gospodarskega sodelovanja med državama. Ameriški predsednik je pohvalil tudi politični napredek Slovenije od njegovega obiska junija 2001: Slovenija je postala članica zveze Nato in Evropske unije, ki ji zdaj že pred- seduje. Ameriški predsednik je izpostavil še pomen »transformacijske moči demokracije in svobode« ter dejstvo, da je bil Janša pred 20 leti politični zapornik, danes pa vodi državo in EU. Janša je ameriškemu predsedniku predstavil Lizbon-sko pogodbo, govorila pa sta še o Zahodnem Balkanu, predvsem o razmerah v Srbiji in Makedoniji, pri čemer sta se dotaknila tudi položaja na Kosovu. Medtem ko se je njen soprog na Brdu pri Kranju ubadal z resnimi političnimi vprašanji, se je ameriška prva dama Laura Bush v spremstvu soproge predsednika republike Barbare Miklič Türk in zaročenke Janeza Janše Urške Bačovnik mudila v Ljubljani. V Narodni galeriji ogledala razstavo Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920. Z Miklič Tür-kovo je prva dama ZDA nato v Narodnem muzeju Slovenije prisluhnila debati mladih o tem, ali bi moralo biti prostovoljno delo pogoj za zaključek srednje šole. V nagovoru je čestitala udeležencem debate, ki je bila po njenih besedah zanimiva, enako kot tema, ki so jo mladi obdelali. Navdušena je bila tudi nad njihovim znanjem angleščine. Soproga predsednika Türka in zaročenka premiera sta za Lauro Bush in soprogo predsednika Evropske komisije priredili še kosilo v Vili Podrožnik, popoldne pa so se dame pridružile svojim soprogom na Brdu pri Kranju, kjer so si ogledali nastop jahalne šole Kobilarne Lipica. Slovenski predsednik Danilo Türk v neformalnem pogovoru z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem bobo Po zaključenem dnevnem programu so se ameriški predsednik in njegova soproga ter Janša in Bačovnikova skupaj odpravili na ljubljansko letališče. Tam sta Bush in Janša pozdravila slovenske vojake, ki so sodelovali v mednarodnih mirovnih operacijah, nato pa sta ame riš ka gos ta od po to va la v Nem - čijo na naslednjo postajo Busheve zadnje evropske turneje. Visoki gostje pa iz Slovenije niso odšli praznih rok. Ameriški predsednik je v spomin na današnji vrh EU-ZDA prejel več daril. Premier Janša mu je podaril kristalno skledo z evropskimi zvezdicami, ki so jo izdelali v Steklarni Ro- gaška, ter tekmovalno gorsko kolo vrhunske domače blagovne znamke Cult v vrednosti preko 4.000 evrov. Od predsednika republike je Bush prejel faksimile prevoda biblije Jurija Dalmatina. Ameriška prva dama je medtem od pre-mierove zaročenke prejela set šestih porcelanastih skodelic s podstavkom in vrček za mleko oblikovalcev Katje Jurgec-Bricman in Jureta Bricmana. Darila, ki naj bi odražala tako sloven sko pre te klost kot nje no so dob no ustvarjalnost, so prejeli tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in njegova soproga, visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, člani uradne delegacije ZDA, člani uradnega spremstva predsednika Evropske komisije in komisarjev ter člani uradnega spremstva Solane. Tok podeljevanja daril pa ni šel le v eni smeri. Darila so delili tudi ameriški gostje. Predsednik Türk je tako od ameriškega predsednika prejel zbirko del ustanovnih očetov Združenih držav, premier Janša pa snowboard. Bush pa je danes delil tudi komplimente. "Slovenija je velik košček nebes," je po koncu vrha EU-ZDA ocenil ameriški predsednik Bush. "Počaščen sem, da sem spet v tej čudoviti deželi. Nekega dne se bom vrnil kot turist. Kot veste, sem že zelo blizu upokojitve," se je še pošalil Bush in se zahvalil za gostoljubje. 1 4 Sreda, 11. junija 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Uprava potrdila krčenje števila kuharjev v občinskih vrtcih »V prihodnjem šolskem letu gotovo racionalizacija kuhinj« Romanova: Uvajamo jo za enoletno poskusno obdobje - Starši zbirajo pospise »Racionalizacijo števila kuhinj, ki oskrbujejo občinske vrtce, moramo nujno uvesti že s septembrom, saj nimamo druge izbire. Gre vsekakor za poskusno obdobje. Po enoletnem eksperimentiranju bomo lahko uvajali spremembe in ugotovili, ali je mogoče uresničiti predlog, da bi povsod upravljalo kuhinjo združenje staršev po zgledu vrtcev v ulici Brolo in v Štandrežu.« Tako je povedala goriška odbornica Silvana Romano, ki se je včeraj zjutraj z županom Ettorejem Romolijem in ostalimi člani odbora pogovorila o vprašanju krčenja števila kuhinj občinskih vrtcev. Na to temo je v ponedeljek potekalo dokaj napeto srečanje s straši v centru Lenassi, kjer so družine izrazile odločno nasprotovanje sklepu občinske uprave, češ da se bo s tem poslabšala kakovost hrane, ki jo uživajo njihovi otroci. »Bojazni in predloge, ki so nam jih v ponedeljek izrazili starši v centru Lenassi, bomo gotovo upoštevali. Županje tudi pripravljen na dogovarjanje in na srečanje, uvedba racionalizacije pa je v prihodnjem letu neizogibna. Dejstvo je, da moramo na podlagi pakta stabilnosti racionalizirati storitve. Ker ne moremo zaposliti dodatnega osebja za nedoločen čas in niti s trimesečnimi pogodbami, moramo krčiti število kuhinj,« je povedala Romanova in nadaljevala: »Odločno smo zavrnili možnost, da bi dobavo in pripravo hrane zaupali zunanjemu podjetju, ohraniti smo hoteli nadzor nad kakovostjo obrokov za naše otroke, zato bo v sicer nižjem številu kuhinj še naprej delalo 27 občinskih kuharjev.« Romanova je še dodala, da bodo malice tudi v prihodnosti pripravljali v kuhinjah posameznih vrtcev, za kar bo skrbelo že zaposleno pomožno osebje ali osebje zunanjega podjetja, ki mu bodo zaupali prevoz hrane z dveh večjih centrov za kuhanje Lenassi in Gramsci v vrtce. Starši pa nimajo nikakršnega namena popustiti. Ustanovili so odbor »Qualita e vita« in že zbirajo podpise za peticijo, v kateri zahtevajo, da župan prekliče sklep uprave in organizira omizje med upravo, starši in pristojno komisijo v občinskem svetu. Kritično sta se v zvezi z odločitvijo uprave izrekli tudi občinski svetnici opozicije Donatella Gironcoli in Anna Di Gianantonio. Pomisleke imajo tudi na pokrajinskem tajništvu sindikata CGIL, ki se bo danes na to temo srečalo z ostalimi sindikalnimi združenji in upravo. (Ale) gorica Več prostih parkirnih prostorov Z včerajšnjim dnem se je uresničil sklep goriške občinske uprave, ki je predvideval ukinitev modrih con na trgu Sv. Antona ter v ulicah Colombini, Margotti, Ran dac cio, Tominz in Bel li ni. Skupno je v teh ulicah približno 150 parkirnih mest, kijih bo mogoče z uvedbo novega sklepa odslej uporabljati brezplačno, vendar za določen čas z uporabo par-kir ne ure. Na trgu Sv. Antona, kjer je 47 parkirnih mest, bo na dvajsetih par kir nih mes tih tre ba upo -rabljati parkirno uro, na preostalih pa bo parkiranje popolnoma pro sto. Spremem bo so uved li tudi v ulici De Gasperi, kjer bo odslej parkiranje v popoldanskih urah brezplačno. V mestu se je število parkirnih mest proti plačilu znižalo s 1427 na 1277, parkira nje za do lo čen čas pa bo mo -goče na 1661 mestih. gorica - Dipiazza srečal predstavnike vseh štrih pokrajin Letališče bodo privatizirali Gherghetta, Poropatova, Ciriani in Fontanini si prizadevajo za zmanjšanje stroškov zveze pokrajin UPI S srečanja med predsedniki štirih pokrajin in predsednikom družbe za upravo ronškega letališča Dipiazzo bumbaca Privatizacija ronškega letališča je bila glavna tema včerajšnjega srečanja med Robertom Dipiazzo, predsednikom družbe za upravljanje letališča in tržaškim županom, ter predsedniki zveze štirih pokrajin Furlanije-Julijske krajine, kije potekalo v Gorici. Dipiazza je predsedniku goriške pokrajine Enricu Gherghetti, predsedniku pokrajine Videm Pietru Fontaniniju, predsednici tržaške pokrajine Mari-i Bassa Poropat in podpredsedniku pokrajine Pordenon Alessandru Ciri-aniju predstavil načrt, ki predvideva ustanovitev nove družbe za upravljanje le tali šča, pri kateri bo 51 odstot -kov delnic obdržal Konzorcij z deželo, preostalih 49 odstotkov pa delniška družba Friulia. »Pri postopku za privatizacijo družbe nimamo dvomov. Izogibali se bomo pogajanju in sklicali mednarod- no javno dražbo, saj nimamo nikakršnega namena ponoviti zgodbe Alita-lie. Izbrali bomo najboljšo ponudbo,« je pove dal Gher ghetta in do dal: »V teku srečanja z Dipiazzo smo tudi potrdili veljavnost sporazuma med štirimi pokrajinami in občino Trst v zvezi s postopkom za privatizacijo.« Gher ghetta je pouda ril, da bo v pos -topek vklju čil tudi žu pane ob čin go -riške pokrajine. »Pravilno je, da so vključene tudi krajevne uprave, ki jih zanima razvoj ronškega letališča,« je pre pri čan Gher ghetta. Pred srečanjem z Dipiazzo je na goriški pokrajini potekal sestanek vrha UPI, v teku katerega so Gher -ghetta, Fontanini, Poropatova in Ciriani poudarili potrebo po racionalizaciji stroškov zveze pokrajin. Gherghetta, ki je po načelu rotacije trenutno predsednik zveze UPI, se je odre- kel honorarju, istemu zgledu pa nameravajo slediti tudi ostali predsedniki pokrajin. V ta namen bodo upravnemu svetu zveze UPI predstavili pisni predlog o ukinitvi honorarjev predsednikom. Predstavniki pokrajin so sprego-vo rili tudi o pre no su zvez AATO pod okrilje pokrajinskih uprav, pri čemer bi bilo potrebno spremeniti deželni zakon, med temami pogovora pa so bile tudi zveze ASTER in gorske skupnosti. Vsi štiri sogovorniki so mnenja, da so te ustanove v zadnjih letih dosegle skromne rezultate in da je upravičenost njihovega obstoja dokaj vprašljiva. Ne nazadnje so udeleženci sestanka ugotavljali, da bi bilo ob vedno večjem prenosu kompe-tenc z dežele na pokrajine potrebno, da bi FJK zagotovila pokrajinam tudi do vo lj osebja. škocjan Po hudi nesreči se zdravi na Katinari S pridr žano pro gno zo se v oddelku za intenzivno nego kati-narske bolnišnice zdravi 31-letna Antonella Cassano, ki je včeraj doživela hudo prometno nesrečo na križišču med pokrajinskima cestama št. 19 in 20 v kraju Villa Luisa v občini Škocjan. Ženska po rodu iz Barija in z bivališčem v Fi-umicellu je zadobila močan pretres možganov, po zbranih podatkih pa zgleda, da je treba vzrok nesreče iskati v izsiljevanju pred-nos ti na kri žišču. Ženska se je s svojim avtomobilom tipa fiat punto nekaj pred 8. uro zjutraj vozila iz Škoc-ja na v sme ri pro ti Tržiču, ko je zavila proti levi pa naj bi izsilila prednost na spro ti vo ze čemu tovor ne mu vo zilu znam ke ive co. Tovornjak je upravljal 27-letni Tržičan G.F., ki je bil iz Tržiča na -me njen pro ti Gra de žu. Trk je bil tako silovit, da je avtomobil fiat punto odbilo proti vozilu tipa volkswagen golf, kije bil ustavljen na križišču. V tem vozilu je sedel 29-letni Gradežan C.B., ki je bil na me njen pro ti Pi e risu. Po tr ku so takoj klicali prvo pomoč in na kraj so ne mudo ma pri hi teli zdravniško osebje, rešilno vozilo in gasilci. Cassanova je bila vkle-nje na v skrotovičeno vo zilo, ki je bilo po trku primerno edino za odpad. Gasilci so jo iz razbitin povlekli z uporabo pnevmatičnih klešč, medtem časom pa j e na kraj pri le tel he li kop ter službe 118. Reševalci so se namreč že med posegom gasilcem zavedali, da je bilo zdravstveno stanje žen ske ze lo hudo, zato pa je bil nujen čim prejš nji pre voz v bol -nišnico. Zara di ne sre če je bil pro met na pokrajinskih cestah št. 19 in 20 oviran več časa; gasilci so morali namreč odstraniti tri poškodovana vo zila, zatem pa še očis ti ti motorno olje, ki se je izlilo na cesti šče. Po zako nu predvide ne me -ritve so opravili agenti prometne policije iz Tržiča. tržič - Roparja iz kina Giotto v Trstu prijavili zaradi nezakonite posesti orožja Sosedi je zaupal arzenal Ženska je tri lesene zaboje odprla, ko je izvedela za aretacijo Piccolija - V njih so našli naboje pušk in pištol Medtem ko je zaprt v goriški kaznilnici z obtožbo, da je 11. januarja oropal kino Giotto v Trstu, je bil 45-letni Silvio Piccoli prijavljen še zaradi nezakonite posesti orožja in nabojev v obtežilnih okoliščinah. Ob robu preiskave, ki jo vodi policija, so namreč karabinjerji iz Tržiča zasegli 11 tulcev nabojev za puško, 20 nabojev kalibra 9x212, tri tulce nabojev za pištolo kalibra 7,65, 18 nabojev za puško, 10 nabojev za vojaško puško, 5 nabojev za mitraljez MG in 21 nabojev GFL auto 380. »Zaseg orožja je vključen v obširno preiskavo, s katero skušamo razvozlati, s čim se je Piccoli pravzaprav ukvarjal. Preverjamo namreč, ali je bilo orožje pretihotapljeno,« je včeraj povedal kapetan tržiških karabinjer-jev Helios Scarpa. Po njegovih besedah je orožje izročila ka-rabinjerjem Piccolijeva soseda iz Ronk, ki ji je moški svoj-čas zau pal tri le sene zaboje. Ko je izve de la za nje go vo are -tacijo zaradi ropa v Trstu, je zaboje odprla; v njih je našla naboje in orožje, ki jih je takoj zatem izročila karabinjerjem ronške postaje. Po aretaciji, do katere je prišlo 6. junija, so v Piccoli-jevem stanovanju našli pištolo. Z njo je moški, delno zamaskiran, januarja grozil blagajničarki kina Giotto v Trstu. Medtem ko je ženska zbirala denar, da bi mu ga izročila, je moški us tre lil v strop. Kro gla se je zarila v ste no, na boj pa je padel na tla; oba so policisti analizirali in nato izsledili moškega, ki je sicer poročen, zaposlen pa naj bi bil kot finančni posrednik v uradu v ulici Roma v Ronkah. Tržiški karabinjerji z zaseženimi naboji bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 11. junija 2008 15 gorica - Sekciji VZPI-ANPI iz Podgore in Štandreža predstavili knjigo Alessandre Kersevan Spregovorili so o bolečem poglavju polpretekle zgodovine V italijanskih taboriščih je bilo zaprtih več tisoč Slovencev, Hrvatov, Srbov in Črnogorcev Alessandra Kersevan in del udeležencev predstavitve knjige bumbaca V ponedeljek so v polnozasedeni sejni dvorani goriške pokrajine predstavili knjigo o italijanskih taboriščih za jugoslovanske civiliste z naslovom »Lager italiani-Pulizia etnica e campi di concentramento fascisti per civili ju-goslavi 1941-1943«. Skoraj tristo strani obsegajoča publikacija je izšla pri rimski založbi Nu-trimenti, kar je zagotovo spodbudno, saj bo o tej preveč časa zamolčani tragediji nekaj izvedela tudi širša italijanska javnost. Srečanje z avtorico, zgodovinarko Alessandro Kersevan sta priredili sekciji VZPI-ANPI iz Podgore in Štandreža. V imenu obeh sekcij borčevske organizacije je pozdravil Luciano Pelizzo in o razlogih, ki so botrovali ponedeljkovi predstavitvi knjige, povedal: »Prav gotovo med nami prednjači odločna volja, da bi spodbudili oster odpor in izrazili vse naše nasprotovanje re-vizionizmu in potvarjanju zgodovine. Samo tako bomo pripomogli k ohranjanju zgodovinske resnice in vseh temeljnih pridobitev narodnoosvobodilne borbe začenši z ideali pravičnosti, enakosti in svobode«. Pelizzo je še na-glasil: »Prav je, da se o tako bolečih resnicah polpretekle zgodovine, ki bi jih nekateri krogi najraje zamolčali, javno spregovori«. O vsebini knjige in njenem zgodovinskem kontekstu, ki obravnava internacijo slovenskih civilistov, a tudi internirancev drugih jugoslovanskih narodov ob trenutku zasedbe Jugoslovanske kraljevine s strani fašistične Italije in ostalih okupatorjev 6. aprila 1941, je uvodoma spregovorila zgodovinarka Anna Di Gi-annantonio; po njenih besedah je Italija izvajala silovito represijo z množičnimi aretacijami med civilisti, da bi kljubovala širjenju uporniškega gibanja. Sicer so to metodo Italijani že uporabljala v Libiji in v drugih kolonialnih zasedbah v Afriki. Kersevanova študija o italijanskih taboriščih sloni na zgodovinskih virih. Med temi so tako pričevanja bivših internirancev kot tudi vojakov, ki so takrat taborišča stra-žili. Avtorica je dobršen del obdelanih dokumentov našla v državnem arhivu in v vojaških arhivih. Nekaj dokumentov hranijo tudi v arhivih v Ljubljani. V knjigi je ob vseh italijanskih taboriščih (Rab, Padova, Monigo pri Trevisu, Frosi-none, itd.), katerih delovanje je bilo pod neposrednim nadzorom ministrstva za notranje zadeve ali ministrstva za obrambo, velika pozornost namenjena tudi taborišču v Gonarsu, o katerem je avtorica pred leti že izdala zajetno publikacijo, ki je izšla pri založbi Kappa Vu. Taborišče v bližini Palmanove je prvotno nastalo kot taborišče za ruske ujetnike. Leta 1942 je bilo v tem taborišču zaprtih več tisoč Slovencev, Hrvatov, Srbov in Črnogorcev. V Gonarsu je umrlo preko 400 internirancev, v vseh taboriščih skupaj pa je izgubilo življenje preko štiri tisoč ljudi. (VaS) doberdob «VI« I •• V II Na nižji srednji soli ■ • III V • • I objavili učne izide Na nižji srednji šoli v Doberdobu so objavili letošnje izide. Sledi seznam učencev, ki so izdelali. 1.A: Katerina Abrami, Roberta Abrami, Sebastiano Ambrosi, Eva Battistel, Lucrezia Bonora, Anja Cer-nic, Omar Cusma, Oshbej Gergolet, Patrik Kojanec, Anna Lorenzut, Valerio Piasentier, Sofia Sandrin, Teresa Zio; en dijak ni izdelal. 1.B: Andrea Brumat, Ivana Cotič, Tarin Ferletic, Sara Gergolet, Kristina Gerin, Alice Gon, Gabriele Graber, Sofia Kobal, Marko Lapanja, Michele Mainardis, Irene Malaroda, Elija Marušič, Arianna Stroili, Erica Za-go, Stefano Zio; en dijak ni izdelal. 2.A: Leo Černic, Natasha Cian, Martina Furlan, Kevin Heric, Caterina Lamesta, Petra Lapanja, Fran-cesca Minetto, Petra Mosetti, Albert Paoli, Alessia Pinna, Gabriele Porcedda, Leonardo Vuch. 2.B: Erika Bidini, Lorenzo Bisiach, Alberto Bogaro, Veronica Comar, Christopher Debianchi, Lara De-vetak, Mihaela Devetak, Jessica Frandolic, Marta Pie-ri, Veronika Terpin. 3. razred: od 20 dijakov eden ni bil pripuščen k državnemu izpitu. Učenci tretjega razreda imajo pred sabo še zaključni izpit, »malo maturo«, po kateri se bodo tudi zanje začele počitnice. gorica - Danes Lidia Menapace o združevanju levičarskih sil Simbol italijanskega mirovnega gibanja in bivša senatorka Lidia Menapace bo danes popoldne v Kulturnem domu v Gorici. Na sporedu bo namreč javno srečanje, ki ga prireja pokrajinsko tajništvo Stranke komunistične prenove v pripravah na bližajoči se vsedržavni stran-kar ski kon gres. Senatorka Lidia Menapace bo namreč skupno s članom vsedržavnega vodstva Stranke komunistične prenove Ramo-nom Mantovanjem predstavila pred kon gres ni do ku ment gi ba -nja za združitev vseh levičarskih sil. Javno srečanje Stranke komunistične prenove se bo pričelo ob 17.30, potekalo pa bo v mali dvorani Kulturnega doma; na njem bodo dobrodošli tako člani stranke kot vsi, ki jim je pri srcu oživitev in združitev levičar skih sil. nova gorica - HIT ne bo organiziral prireditve Poletne plaže ne bo Stroškov za plažo je bilo za milijon evrov, prihodka od gostinske ponudbe pa le 300.000 evrov Novogoričani letos ne bodo mogli uživati na poletni plaži, ki je zadnji dve poletji na travniku pred občinsko stavbo združevala staro in mlado. Na HITu namreč pravijo, daje letos sami ne bodo organizirali, uprava pa, da se je za tak korak odločila na podlagi poslovanja družbe HIT. »Čakamo, ali bomo prejeli kakšno ponudbo, da v projekt, ki ga bo organiziral kdo drug, vstopimo kot sponzorji,« pojasnjuje vodja korporativnega komuniciranja na HIT-u Tilen Majnardi in med možnimi organizatorji omenja novogoriško občino. Župan Mirko Bru-lc po drugi strani pravi, da organizacija zabavnih prireditev ni prioritetna naloga občine. Poletna plaža, ki jo je HIT zadnji dve poletji organiziral na travniku pred mestno občino, je novogoriško javnost razdelila na dva dela: večina ji je bila, vsaj po javnomnenjskih raziskavah sodeč, naklonjena. Poletnega živžava, ki se je zavlekel v večerne ure, pa se niso razveselili nekateri stanovalci bližnjega nebotičnika. Daje zadeva estetsko neokusna in da je popolnoma skazila podobo osrednjega mestnega travnika pred občino, so opozarjali nekateri urbanisti. Nekaj časa so se vlekle tudi polemike o ustreznosti mivke, ki so jo uporabili za otroški peskovnik na plaži in na igrišču za odbojko. Ka- korkoli že, na Poletni plaži so se zbirali otroci, mladi, njihovi starši in celo dedki in babice. Program je ponudil za vsakogar nekaj in v mestu se je »nekaj dogajalo«, starši so si oddahnili, da se mladina zvečer ne vozi v oddaljene diskoteke, pa še sami so lahko prišli in se zabavali na istem mestu. Majnardi pojasnjuje, da HIT-a niso odvrnile pritožbe nekaj stanovalcev bližnjega nebotičnika, temveč poslovanje družbe, ki ji je lani uveden pro-tikadilski zakon oklestil dohodek, poleg tega pa organizacija poletne plaže prinaša izgubo. Po Majnar-dijevih besedah je bilo stroškov za plažo in program okrog milijon evrov, prihodka iz gostinske ponudbe pa le za 300 tisoč evrov. »Občina ne bo organizirala zabavnih prireditev, to ni naša prioritetna naloga,« pravi župan Bru-lc in dodaja, da bo občina sodelovala pri pripravi nekaterih dogodkov, ki so vezani na občinski praznik, na praznovanje 60-letnice mesta v jeseni, ter praznik breskev v Prvačini in praznik košnje na Trnov-sko-Banjški planoti. Brulc obenem priznava, da poletne ponudbe v mestu praktično ni, kar »ni dobro«. Dodaja še, da naj bi v kratkem zaživel lokal na prostem med gledališčem in knjižnico, kjer bi se tudi odvijali manjši, nehrupni koncerti. (km) Sodili bodo trem osebam Antoninu Fotiju iz Kalabrije, Massimu Peressinu iz Štarancana in Marcu Lugliju iz Ronk bodo sodili zaradi prikrivanja trupla in ščitenja osebe, vpletene v sodno preiskavo. Tako so včeraj določili na goriškem sodišču v zvezi s preiskavo okrog umora 44-letnega Tržičana Paola Grubisse, za katerega je bil na zaporno kazen obsojen Sal-vatore Allia. Grubisso so ubili s strelom v glavo, njegovo truplo pa so pokopali v gradbišču v Zagraju. Proces proti Fotiju, Peressinu in Lugliju se bo pričel 23. septembra. Še brez odbornika Tržiški župan Giangranco Pizzolitto še ni imenoval odbornika, ki bo nasledil odstopajočemu Bou Konateju. Občinski svetnik Bele vrtnice Antonello Murgia, ki mu je župan predlagal vstop v odbor, je namreč vabilo odklonil. Za vstop v odbor bi se Murgia moral odreči svetniškemu mestu, tega pa zgleda, da ni hotel storiti. Odstop Mur-gie bi omogočil vstop v občinski svet Giuseppeju Sabatu iz vrst Demokratske stranke, to pa občinskemu svetniku Bele vrtnice naj ne bi bilo po godu. Da Murgia hoče nadaljevati mandat, ki so mu ga zaupali volivci, potrjuje bivši občinski svetnik in predstavnik odbora »Rosa bianca per l'Italia« Giu-liano Antonaci. Po njegovih besedah Murgia bo še naprej sledil politični liniji Bele vrtnice, ki se zavzema za reševanje konkretnih težav občanov in za združitev vse sredinskih političnih sil. Kazen za posest heroina Novogoriški policisti so v ponedeljek popoldan pri 40-letni italijanski državljanki iz Krmina našli 0,2 grama kokaina. Ženska je drogo kupila v Novi Gorici, kjer so jo tudi prijeli. Policiste pa je toliko bolj zanimalo, kdo ji je drogo prodal. Z zbiranjem podatkov so sledi pripeljale do 28-letnega moškega iz okolice Nove Gorice. Pridržali so ga in opravili osebno preiskavo. Nato so ga še zaslišali, kasneje pa izpustili. Očitno so možje pregona našli dovolj dokazov proti njemu, saj ga bodo kazensko ovadili zaradi neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Po istem členu kazenskega zakonika so policisti proti italijanski državljanki uvedli hitri postopek zaradi posesti droge, zato bo ženska za prekršek plačala slabih 42 evrov kazni. Če jo bo poravnala v osmih dneh, pa bo plačala le polovični znesek. (km) Cosma oškoduje društva Goriški občinski svetnik Oljke-De-mokratske stranke Federico Portelli se vrača k zadevi okrog fašistične pesmi Faccetta nera, ki so jo predvajali med tridnevno športno prireditvijo v dolini Korna. Po besedah Portellija so prireditelji dogodka že zavrnili odgovornost za sporno pesem in poudarili, da so njihova društva apolitična. Portel-li pravi, da so športna združenja Athletismo, Dinamo, NPG in Gorizia Nuoto s pobudo, ki je poživila mesto, skušala financirati svojo dejavnost, zato pa jim gre pohvala. Po drugi strani Portelli opozarja, da občinski odbornik za šport Sergio Cosma načrtno oškoduje zgodovinska goriška športna društva, in navaja tri primere. »Cosma je bil edini od štiridesetih občinskih svetnikov, ki je volil proti resoluciji leve sredine, s katero smo preprečili oškodovanje društva UGG zaradi parkirnin proti plačilu,« pravi Portelli in poudarja, da je Cosma prekinil dogovarjanje z nogometnim društvom Pro Gorizia, zaradi česar je podjetnik Manganelli že vrnil občini ključe nogometnega igrišča. Nazadnje Cosma po Portellijevih besedah noče nikakor pomagati košarkarskemu društvu NPG. »Povsem drugače ravna tržaški župan Roberto Dipiazza; tudi tržaška ekipa je v težkem položaju, vendar vsaj ima načrt za prebroditev krize,« zaključuje Portelli. Umetnost po vojni V državni knjižnici v Gorici bo danes ob 17.30 predavanje o umetnosti po drugi svetovni vojni. Srečanje, ki ga prireja kulturni center Tullio Crali, bo vodil Claudio Martinelli. 1 6 Sreda, 11. junija 2008 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Direktor Komunale o zamisli goriški pokrajine štandrež - Niz gledaliških predstav Uvažanje odpadkov zeUj° si zaenkrat prepovedano «vmdiMrtfo Prednost bodo dali ločenemu zbiranju in predelavi ICIIIIII v« noci Odlagališče v Stari Gori bi ob visokem odstotku recikliranih odpadkov lahko uporabljali do leta 2050 foto k.m. Predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta in pokrajinska od-bornica Mara Černic sta se pred enim tednom na ministrstvu za okolje in prostor v Ljubljani pogovarjala o možnosti izvoza dela odpadkov v Slovenijo v nujnih primerih, šlo pa naj bi za manjšo količino, okrog 4.000 ton na leto. S sogovornikom na ministrstvu, državnim sekretarjem Mitjem Bricljem, sta pretresala možnosti o sklenitvi pogodbe s Centrom za ravnanje z odpadki v Stari Gori, ki ga ima v upravljanju no-vogoriška Komunala. Bricelj je tedaj povedal, da morajo na ministrstvu njuno prošnjo podrobneje preučiti. O zadevi smo povprašali tudi direktorja novogo-riške Komunale Andreja Miško, ki pravi, da o obisku v Ljubljani še ni bil uradno obveščen, pobudo Gherghette in Černiceve pa komentira: »Stvar se mi zdi čudna. Slovenska vlada je marca letos sprejela operativni program odstranjevanja odpadkov, v katerem prepoveduje uvažanje odpadkov v Slovenijo, v omenjenem programu pa nikjer nisem zasledil kakšnih nujnih situacij, zaradi katerih bi lahko odpadke uvažali iz sosednje države.« Miška še dodaja, da ima tudi vodstvo novogoriške Komunale v kratkem napovedan sestanek na slovenskem ministrstvu za okolje in prostor, zato pričakuje, da ga bodo z vsebino pogovorov v Ljubljani seznanili takrat. Z omenjenim operativnim programom odstranjevanja odpadkov si je slovenska vlada zadala cilj zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov za obdobje med letoma 20092013 z glavno usmeritvijo ločenega zbiranja odpadkov na izvoru in učinkovito obdelavo preostanka odpadkov po ločenem zbiranju, bodisi mehansko, bio lo ško ali ter mič no. »Gle de na dej -stvo, da se v Sloveniji odpadki (tudi komunalni) še vedno predvsem odlagajo, je potrebno storiti vse, da se tako ravnanje ustavi in odpadke preusmeri z od la ga lišč v dru ge pos top ke, pred -nostno v recikliranje kot postopek predelave,« je zapisano v vladnem operativnem programu. Ločeno zbiranje odpadkov poteka na območju šestih Goriških občin že skoraj 10 let. Prebivalci odpadke do kontejnerjev prinesejo že sortirane in jih takšne odvržejo v ustrezne zabojnike za plastiko, steklo in papir, ostale pa v zabojnike za komunalne odpadke. Takšnih ekoloških otokov mora biti po uredbi eden na petsto prebivalcev, direktor Komunale Andrej Miška pa zatrjuje, da jih je več, v bodoče jih nameravajo še nadgraditi in dopolniti. V mestu se še ne posebej zbira organskih odpadkov: nekaj kant je nameščenih le poskusno. Direktor Komunale dodaja, da se v zabojnikih za ločeno zbiranje odpadkov žal pojavljajo tudi stvari, ki vanje ne sodijo. Zato pravi, da je prebivalce treba še naprej osveščati o pravilnem ločevanju. »Če bomo pametno ravnali, lahko v Stari Gori odpadke odlagamo še več kot 50 let, če pa količine odpadkov z ločevanjem in recikliranjem ne bo mo zmanj še va li, se ta do ba lahko precej zmanjša. Najbolj smiselno je torej ločevanje na izvoru, pri potrošnikih,« je prepričan direktor Miška. Na Centru za ravnanje z odpadki v Stari Gori zberejo okrog 25 tisoč ton komunalnih odpadkov letno, vseh zbranih odpadkov pa je okrog 40 tisoč ton letno, od tega okrog 9 tisoč ton pripravijo za predelavo. Ločeno zbranih odpadkov od komunalnih je okrog 20 do 30 odstotkov. »Nevarnih odpadkov je nekaj odstotkov, zelo malo,« pojasnjuje Dario Rolih, vodja poslovne enote za ravnanje z odpadki na novogoriški Komunali. Med nevarne odpadke sodijo tudi zdravila, baterijski vložki, barve in podobno. Ti ne sodijo v zabojnike za komunalne odpadke, ampak v posebej prilagojene zbirne centre zanje. Med ljudmi pa se vse pogosteje postavljajo vprašanja, kam varno odložiti zelo majhne količine nevarnih odpadkov: izpraznjen baterijski vložek, škatlico zdravil s pretečenim rokom... za tako majhne količine se jim seveda ne izplača od iti v Sta ro Go ro, da bi jih tam var -no odložili. Rolih svetuje, da izpraznjene baterijske vložke kupci vrnejo v prodajalnah, kjer so jih kupili, tam morajo poskrbeti za njihovo varno odlaganje. Enako je z odsluženimi gospodinjskimi aparati. Za druge nevarne snovi pa novogoriška Komunala sicer dvakrat letno organizira posebno zbiranje takih odpadkov, kar pa je premalo. Zato, dodaja direktor Miška, v vseh občinah pospešeno gradijo zbirne centre za nevar ne od pad ke. Zbir ni cen ter za vse Goriške občine je v Stari Gori, sicer pa nevarne odpadke ljudje odložijo v zbirnem centru v Kanalu, Goriških Brdih, Mirnu in v Novi Gorici, kmalu pa bo urejen tudi v Šempetru. Katja Munih Niz predstav se je začel prejšnji petek s komedijo Vse za oblast bumbaca Toplih, suhih in z zvezdami posutih že skoraj poletnih noči si želijo organizatorji srečanja amaterskih gledaliških skupin z naslovom Gledališče pod zvezdami, ki v teh dneh poteka v Štandrežu V ta namen že stoji oder pod milim nebom, ki so ga organizatorji postavil na igrišču ob župnijski dvorani. Pobudo prireja prosvetno društvo Štandrež pod pokroviteljstvom ZSKP in goriške občine. »Z letošnjo tretjo izvedbo tega dramskega dogodka želimo razširiti krog medsebojnih spoznavanj med amaterskimi gledališkimi skupini iz celotnega slovenskega in tudi italijanskega prostora,« je povedal predsednik prosvetnega društva Marko Brajnik in povabil vse, ki jim je gledališka dejavnost pri srcu in se radi nasmejejo, naj si predstave ogledajo. Sicer so le-te na štandreškem odru pričele že prejšnji petek z igro Vse za oblast. Komedijo so odigrali gorenjski gle- dališčniki kulturnega društva iz Pirnič. Dan kasneje je sledila predstava gledališkega društva Kontrada iz Kanala ob Soči z naslovom Jeppe s hriba. Žal je organizatorjem prejšnji teden vreme zagodilo tako, da sta predstavi morali potekati v župnijski dvorani. Jutri se bo s pričetkom ob 21. uri na štandreškem odru predstavila skupina Trigeminus iz Manzana s kabaretno predstavo Ridi a.. .Ratis (Smejmo se na obroke). V petek, 13. junija, bodo ponovno zaživele Primorske zdrahe v režiji Jožeta Hrovata in v izvedbi uigranega gledališkega ansambla prosvetnega društva Štandrež. Sklepni večer pobude Gledališče pod zvezdami bo v soboto, 14. junija, ko bodo v Štandrežu gostili kulturno umetniško društvo Zarja iz Trnovelj pri Celju, ki se bo predstavilo s komedijo Gospod lovec. (VaS) izlet - Dijaki zadnjih letnikov liceja Trubar-Gregorčič Po Štajerski in Koroški Ogledali so si Slovenj Gradec, rudnik svinca v Mežici, Povhov mlin, mariborsko univerzo in kartuzijo Žiče V zaključnem obdobju šolskega leta so se dijaki zadnjih letnikov liceja Trubar-Gregorčič iz Gorice udeležili dvodnevne strokovne ekskurzije po Sloveniji, ki jo je omogočilo ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Letos jih je pot popeljala po Štajerskem in Koroškem. Dijaki in profesorji ter vodič so se na pot odpravili 23. aprila. Vožnja mimo Postojne in Ljubljane jih je popeljala najprej v Trojane, kjer so se posladkali s trojanskimi krofi. Nato so se odpravili naprej skozi Velenje do Legna pri Slovenj Gradcu, kjer so postali, da bi si ogledali posebno cerkev Svetega Jurija. Sprejel jih je vodič, ki jim je odklenil cerkev in nato vsem izročil obvezne copate, kajti ena od zanimivosti te cerkve je steklen pod, ki bi ga z navadnimi čevlji umazali in pokvarili. Po ogledu cerkvice je pot licejce vodila v Kotlje, kjer so si ogledali Prežihovo domačijo. Po kosilu so se odpravili v Mežico, kjer so si ogledali nekdanji rudnik svinca. Preden so se odpravili v rudnik, so se morali primerno obleči. Na razpolago so imeli nepremočljive halje, čelade in luči. Ko so bili vsi pripravljeni, so se z vagoni, s katerimi so se nekoč tudi rudarji vsak dan vozili na delo, odpravili v rudnik. Kar nekaj časa so pešačili po rudniku in si ogledali tudi razne naprave, s katerimi so rudarji delali. Zadnji ogled je bil namenjen Povhovemu mlinu v koroški vasi Šentanel. Tukaj sta oskrbnika prijazno pokazala, kako deluje mlin, nato pa so si izletniki ogledali še tipične kmečke izbe in se posladkali s ponujeno slaščico. Po tem prijetnem ogledu so nadaljevali vožnjo po dolini Drave v Maribor, kjer so se namestili v hotelu in povečerjali. Večina dijakov se je odločila še za nočni ogled Maribora, drugi pa so ostali v hotelu. Naslednji dan, 24. aprila, so po zajtrku namenili dopol- Udeleženci strokovne ekskurzije dan obisku mariborske univerze. Tu so jih toplo sprejeli in jim obrazložili najprej na splošno potek univerzitetnega študija v Slovenij, nato pa še značilnosti mariborske univerze. Pred kosilom so si še ogledali štajersko metropolo: stolno cerkev sv. Janeza Krstnika, glavni trg z Rotovžem in kužnim znamenjem, staro pristanišče Lent, kjer se v poletnih mesecih odvija Lentfestival in kjer raste tudi najstarejša trta na svetu. Po kosilu so imeli na razpolago nekaj prostega časa, da so si lahko sami ogledali mesto, nato pa so se poslovili od Maribora in krenili do Slovenskih Konjic in dalje do kartuzije Žiče, kjer so si ogledali ostanke nekdanje močne kartuzije oziroma sa- mostana. Spoznali so, da so se tukaj menihi posvečali poleg molitve še drugim dejavnostim, kot so gospodarstvo, ribolov, poljedeljstvo, zbiranje zdravilnih zelišč in pisanje knjig. S tem posebnim doživetjem so dijaki in profesorji zaključili ekskurzijo, na kateri so se zanimivi in poučni ogledi prepletali s trenutki razvedrila in prijetnega druženja. Maturanti goriških licejev so za prijetno doživetje hvaležni ministrstvu za šolstvo in šport Republike Slovenije ter pedagoški svetovalki za slovenske šole v Italiji, profesorici Andreji Duhovnik Antoni, ki je poskrbela, da so ponujeno priložnost plodno izkoristili. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 11. junija 2008 17 CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 93, tel. 0481-40497. Gledališče GLEDALIŠČE POD ZVEZDAMI prireja prosvetno društvo Štandrež na igrišču ob župnijski dvorani v Štandrežu (ob slabem vremenu v župnijski dvorani Anton Gregorčič): v četrtek, 12. junija, ob 21. uri bo gledališka skupina Trigeminus iz Manzana nastopilo s predstavo »Ridi a... ratis«. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE v Novi Gorici obvešča, da napovedana predstava Kako smo ljubili tovariša Tita, ki bi morala gostovati v nedeljo, 15. junija, v Šmartnem v Goriških Brdih, odpade. SSG prireja za goriški abonma ogled komedije »Duohtar pod mus!« v četrtek, 19. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (z italijanskimi nadnapi-si). ut Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Indiana Jones e il regno del te-schio di cristallo«. Dvorana 2: 18.00 - 21.10 »Sex and the City«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Il resto della notte«. CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 20.00 -22.15 »Il divo«. Modra dvorana: zaprta. Rumena dvorana: zaprta. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Indiana Jones e il regno del te-schio di cristallo«. Dvorana 2: 18.00 - 21.15 »Sex and the City«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Il di-vo«. Dvorana 4: 17.40 - 20.10 - 22.10 »Bratz«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Quando tutto cambia«. fî Razstave OBČINA KANAL OB SOČI vabi na ogled stalne razstave etnološko-rez-barske zbirke Franca Jerončiča v Me-linkih št. 5 pri Kanalu. RAZSTAVA FOTOGRAFIJ PRIMOŽA BRECLJA z naslovom Sledi spominov bo na ogled do 29. junija v kavarni Caffe Trieste na trgu Oberdan 1 v Ronkah. RAZSTAVA »I COSULICH. UNA STO-RIA PER IMMAGINI« je na ogled v ul. S. Ambrogio (Palazzetto Veneto) v Tržiču; do 15. junija od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro. RAZSTAVO »TRA IL MURO E IL MA-RE« je na ogled v ul. S. Ambrogio (Pa-lazzetto Veneto) v Tržiču; do 15. junija od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro; informacije na tel. 0481-774844. V GOSTILNI SHERLOCK na Oslavju (pri Tildi) razstavlja svoje fotografije v različnih tehnikah in formatih Marko Vogrič, član fotokluba Skupina 75. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom Negovan Nemec 20 let pozneje; po domeni ali ob prireditvah do 30. junija; informacije na tel. 0481531445. V KULTURNEM DOMU v Gorici je na ogled razstava likovnih del članic društva Silve Stantič in Emilije Mask; do 16. junija med 9. in 13. uro, med 15. in 18. uro ter v večernih urah med prireditvami. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici je v priredbi Pokrajinskih muzejev iz Gorice na ogled razstava z naslovom »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Secesionist na robu cesarstva«; na ogled do 30. septembra vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro; ob sobotah in nedeljah bodo ob 16.30 brezplačni vodeni ogledi razstave, vsako prvo nedeljo v mesecu bo vstop prost (informacije na tel. 0481547541 ali musei@provincia.gori-zia.it). M Koncerti IZBOR IZ ZBIRKE DEL PILONOVIH PRIJATELJEV bo do 15. junija na ogled v Pilonovi galeriji v Ajdovščini ob 30. obletnici nastanka zbirke. Izbor je pripravila kustosinja galerije Irene Mislej. MESTNA GALERIJA NOVA GORICA vabi ob 10. obletnici delovanja do 30. junija na ogled razstave izbranih del iz galerijske zbirke z naslovom Poetike novega tisočletjana. MUZEJSKE ZBIRKE GORIŠKEGA MUZEJA so odprte po poletnem urniku: Muzejska zbirka Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13. do 19. ure; Muzejska zbirka Sv. gora sobota, nedelja, prazniki od 10. do 18. ure; Muzejska zbirka Grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, sobota, nedelja, prazniki od 13. do 17. ure; Muzejska zbirka Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, sobota od 12. do 19. ure, nedelja od 10. do 19. ure. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika; informacije in najave na tel. 003865-3359811. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. DOBERDOBSKI DNEVI PETJA 2008: SKD Hrast prireja v petek, 13. junija, ob 21. uri v novem občinskem parku v Doberdobu zanimiv zborovski večer, na katerem bo s celovečernim koncertom gostoval priznani in mednarodno uveljavljeni PAZ Vinko Vodo-pivec pod vodstvom Primoža Mala-vašiča; nastopil bo tudi MePZ Hrast ob zaključku sezone in prazovanju 40-letnice ustanovitve. V nedeljo, 15. junija, bo ob 19.30 koncert Slovenskega okteta v bivšem kamnolomu »Kava« pri Gradini v Doberdobu. Na večeru bo nastopil tudi moški pevski zbor Jezero z jubilejnim koncertom ob praznovanju 50-letnice ustanovitve zbora. GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: v torek, 17. junija, ob 20. uri bo v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici koncert tria Klavilina. Gost večera bo vio-lončelist Jošt Kosmač; vstop prost. GORIŠKI KONCERT NA MEJI bo letos v ponedeljek, 23. junija, ob 20.30 na trgu Evrope - Transalpini. Nastopili bosta popularni skupini Avtomobili in I Nomadi. KONCERT SKUPINE I COBRA bo v petek, 13. junija, ob 21. uri na trgu pred športno dvorano v ul. Atleti Azzurri d'Italia v Romansu s prostim vstopom (ob slabem vremenu bo koncert preložen na september); na voljo bodo tudi založeni kioski. SNOVANJA 2008 V ORGANIZACIJI SCGV EMIL KOMEL: v četrtek, 12. junija, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž koncert z naslovom »Glasbeni mozaik« (solisti in orkester SCGV Emil Komel ter Čezmejni goriški mešani mladinski zbor Primož Trubar); informacije na tel. 0481532163, scgvkomel@tin.it; vstop prost. ZAKLJUČNA PRIREDITEV GLASBENA ŠOLE RODOLFO LIPIZER bo v četrtek, 12. junija, ob 20.30 Deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici. ZBOROVSKO ZDRUŽENJE AUDITE NOVA prireja koncert otroških zborov v nedeljo, 15. junija, ob 20.30 v cerkvi v Štarancanu. Nastopili bodo zbor združenja, zbor Piccola Harmonia iz Marghere in zbor Glasbene matice iz Ljubljane. H Šolske vesti POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega liceja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki - Kmečki banki (št. 003571002089). Predaja kamnitega obeležja bo potekala ob proslavi, ki jo bo šola priredila v letošnjem oktobru. Morebitni presežek stroška za namestitev kipa bo namenjen potrebam šole. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da mora učno osebje, ki je pogojno vključeno v pokrajinske lestvice (bivše permanentne) za šole s slovenskim učnim jezikom, najkasneje do 30. junija Uradu za slovenske šole pri pokrajinskem šolskem uradu v ulici Ri-smondo, 6 v Gorici predstaviti osebno izjavo o pridobitvi usposobljenosti za poučevanje na osnovni šoli ali habilitacije, ki je predvidena za otroški vrtec ali za posamezne natečajne razrede. Do istega dne lahko tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v zgoraj omenjene lestvice, predstavijo istemu uradu morebitne nove naslove za poučevanje podpornega pouka in se tako vključijo v sezname za podporni pouk. Isti naslov lahko kandidati, ki so v lestvicah rednih natečajev za nižje in višje srednje šole (lestvice rednih natečajev za otroški vrtec in osnovno šolo so namreč v goriški pokrajini izčrpane), do 1. julija predstavijo Uradu za slovenske šole pri deželnem šolskem uradu za Fur-lanijo Julijsko krajino v Trstu, ul. Sant. Anastasio, 12, da se tako vključijo v posebne sezname za poučevanje podpornega pouka, ki so priloženi še veljavnim lestvicam rednih natečajev. Obrazci so na razpolago na tajništvih posameznih šol ali na Uradu za slovenske šole, ki nudi tudi pojasnila. S Izleti PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na izlet na planino Pungart (1450 m), Škrbino (1869 m) in Košut-nikov turn (2133 m) v soboto, 14. junija; gre za grebensko prečenje vzhodnega dela Košute, mestoma je področje izpostavljeno (ni za vrtoglave), kondicijsko je tura zahtevna (9 do 10 ur hoje), možen bo organiziran prevoz, izlet bo vodil David Kravina. Sestanek z udeleženci bo v četrtek, 12. junija, ob 18. uri na sedežu društva, Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030. SPDG prireja od 12. do 13. julija planinski izlet na Sauleck (3085 m), gora spada v koroški del Visokih Tur. Potrebna je predhodna prijava zaradi prenocišč v koči Arthur v. Schmid Haus (2281 m) najkasneje do 15. junija. Prijave na sedežu društva ob četrkih od 19. do 20. ure tel. (0481532358) ali natel. 0481-81965, 3397047196 (Boris M.). SPDG vabi na drugi društveni sezonski izlet z gorskimi kolesi v nedeljo, 15. junija. Cilj ture je Slavnik po dolini Glinščice. Zbirališče ob 8. uri na parkirišču pri Rdeči hiši. Približno 45 km razdalje za 1000 m višinske razlike; informacije od sobote 14. junija na tel. 328-8292397 (Robert). □ Obvestila SKATEBOARD ŠOLA AŠZ Olympia s trenerjem Miho Vogrinčičem bo potekala od 16. do 27. junija na plošči pred telovadnico Olympia na drevoredu 20. septembra 85 v Gorici; vpisovanje in informacije na tel. 3355952551 (Damijana). GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: ul. Brigata Re ali ul. Brigata Cuneo - četrtek, 12. junija, 9.30-11.30; ul. Faiti - sobota, 14. junija, 15.00-18.00; ul. Giustiniani - ponedeljek, 16. junija, 9.30-11.30; ul. Trieste - sreda, 18. junija, 15.00-18.00; ul. Terza Armata - petek, 20. junija, 9.30-11.30; ul. Don Bosco - torek, 24. junija, 15.00-18.00; Svetogorska ul. -četrtek, 26. junija, 9.30-11.30; ul. Lungo Isonzo Argentina - sobota, 28. junija, 15.00-18.00. ZDRAVILA NA DOM lahko brezplačno prejemajo prizadete in nesamostojne osebe, ki v jutranjih urah od ponedeljka do sobote med 8.30 in 12.30 pokličejo občinsko lekarno v Štan-drežu (tel. 0481-21074) ali občinsko lekarno v ul. Garzarolli pri Sv. Ani (tel. 0481-522032). Prostovoljec združenja invalidov bo istega dne v popoldanskih urah od ponedeljka do sobote med 15.30 in 19.30 izročil naročena zdravila. Pobudo je v sodelovanju z združenjem civilnih invalidov organiziralo goriško podjetje za upravljanje občinskih lekarn. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče Kratkočasnik 2008 v otroškem vrtcu v Doberdobu od 30. junija do 1. avgusta od 8. do 13. ure; informacije in vpisovanje do 13. junija na tel. 040-212289 v jutranjih urah in 335-5952551 (Damiana) v popoldanskih urah. POLETNA ŠPORTNA ŠOLA za dijake od 11. do 14. leta bo delovala v Dijaškem domu od 16. do 27. junija in od 7. do 18. julija; vpisovanje do zasedbe mest na tel. 0481-533495. POLETNO SREDIŠČE IZZIVI 2008 za mlade od 12. do 14. leta prireja Mladinski dom iz Gorice od 16. do 27. junija v dopoldanskem času. Od 30. junija do 4. julija pa zeleni teden v Žab-nicah. Število mest je omejeno; vpisi in informacije na sedežu Mladinskega doma, ul. Don Bosco 60 (ponedeljek - četrtek od 15. do 17.30); informacije na tel. 0481-546549, 0481536455, 328-3155040. AKŠD VIPAVA organizira kotalkarski kamp za otroke vrtca in osnovne šole in bo potekal od ponedeljka, 16. junija, do petka, 20. junija od 8. do 13. ure v prostorih društva Vipava na Peči. Poleg kotalkanja bodo na programu še druge zabavne dejavnosti; informacije in prijave na tel. 0481882260 (Monica) ali na sedežu društva v popoldanskih urah. KD SKALA iz Gabrij že zbira prijave ekip, ki bodo sodelovale pri 22. izvedbi priljubljenega turnirja v malem nogometu. Na turnir, ki bo glede na število vpisanih moštev potekal med 10. oz. 14. julijem in 27. julijem, se lahko zainteresirane amaterske ekipe vpišejo do 20. junija (tel. 3387754821). Društvo prireja turnir za šestčlanske moške in sedemčlanske ženske ekipe. KMEČKA ZVEZA obvešča, da bo goriški urad v petek, 13. junija, zaprt. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce bo potekala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta; informacije na ZSKD (tel. 040-635626, 0481531495). MLADINSKI FILHARMONIČNI ORKESTER ALPE JADRAN IZ GORICE obvešča, da so odložili rok za prijavo na razpisu, na podlagi katerega bodo omogočili udeležbo na glasbenih delavnicah; po novem bo rok zapadel 15. julija, medtem ko se bodo delavnice začele 28. novembra; informacije na info@cimalpeadria ali na tel. 0481240159, na razpolago je tudi nova spletna stran centra za glasbena srečanja Alpe Jadran, www.cimal-peadria.it/nuovo. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU obvešča, da bo od 18. do 25. junija zaprta. PALAČA CORONINI CRONBERG na drevoredu 20. septembra v Gorici bo do oktobra odprta od torka do sobote med 10. in 13. uro in med 14. in 19. uro, ob nedeljah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 20. uro; informacije na tel. 0481-533485. POKRAJINSKA SEKCIJA SDGZ Gorica prireja za gospodarstvenike in tudi za kolege s Tržaškega in Benečije družabnost, ki bo v Kulturnem centru Danica na Vrhu v soboto, 21. junija, od 17. ure dalje. Goriški člani se lahko prijavijo v gostilni Devetak na Vrhu (tel. 0481-882488), tržaški in ostali pa lahko kličejo na tajništvo SDGZ v Trstu (tel. 040-6724824). REDNI POKRAJINSKI KONGRES SSK za goriško pokrajino bo potekal v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v soboto, 14. junija, v prvem sklicu ob 16.30 in v drugem sklicu ob 17. uri. SLOVENSKA SKUPNOST, na povabilo koroške Enotne liste, vabi v soboto, 28. junija, na družabno srečanje in pohod na Kočo pod Skuto. V prime- ru, da bo število udeležencev zadovoljivo bo organiziran prevoz z avtobusom, v drugačnem primeru pa bo prevoz z osebnimi avtomobili; informacije in prijave na tel. 335-8011948, gorica@slovenskaskupnost.org. ZDRUŽENA LEVICA - Sovodnje ob Soči vabi somišljenike in prijatelje na sejo, ki bo danes, 11. junija, ob 20.30 na sedežu društva Skala v Gabrjah. TABORNIKI RODU MODREGA VALA organizirajo 14. in 15. junija v Zgo-niku akcijo »Odprta vrata v naravo«. Letošnje geslo akcije bo »Kdor išče, najde, tabornik se znajde!«. Taborjenje je namenjeno vsem otrokom, predvsem osnovnošolcem in srednješolcem. Začetek aktivnosti ob 10. uri pri športno-kulturnem centru. Predhodnih prijav ne potrebujejo. Otrok se lahko pridruži dejavnostim kadar koli, za odhod pa se starši odločijo sami. Akcija je brezplačna, poskrbljeno bo za vse obroke. Kdor bo želel prespati pod šotorom, mu bodo organizatorji nudili spalno vrečo, blazino in lučko; informacije na www.tabornikirmv.it, na tel. 3401635884 (Majna), 335-5316286 (Veronika). TABORNIKI RODU MODREGA VALA obveščajo člane, da bo dvodnevno taborjenje 14. in 15. junija v Zgoniku. Zbirališče (v kroju) bo ob 9. uri pri športno-kulturnem centru, zaključek akcije bo v nedeljo, 15. junija, ob 16. uri. Sledil bo sestanek za dvotedensko taborjenje, ki bo v Gozdu Martuljku od 20. do 31. julija. Prvi dan kosilo iz nahrbtnika; informacije in prijave na www.tabornikirmv.it. 0 Prireditve KNJIGARNA EDITRICE GORIZIANA, korzo Verdi 67 v Gorici, prireja v petek, 13. junija, ob 18. uri predstavitev publikacije Anne Paole Capitini z naslovom Uomini a Nassiriya. Z avtorico se bosta pogovarjala Luigi Fede-rici in Georg Meyr. SCONFINANDO je naslov niza prireditev v organizaciji dežele FJK in občin Dobrovo, Krmin in Medea: danes, 11. junija, ob mraku na trgu XXIV Maggio v Krminu astronomski večer z opazovanjem neba s teleskopa na ekran z naslovom »Star Party -Sconfinando tra le stelle«. TRADICIONALNO SREČANJE OB DNEVU SLOVENSKE SAMOSTOJNOSTI, ki že vrsto let poteka pod lipo v Števerjanu, bo v petek, 20. junija, ob 20. uri; sodelovali bodo veterani vojne za Slovenijo in krožek Anton Gregorčič. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici bo v okviru razstave risb, slik, lepakov in predmetov dunajskega secesionista Josefa Marie Auchentallerja danes, 11. junija, ob 18. uri predavanje Eugenia Manzata z naslovom Au-chentaller in reklamni plakati; sledila bo degustacija vin, ki jo muzejska ustanova prireja v sodelovanju z združenjem ONAV iz Gorice; informacije na tel. 0481-547541, mu-sei@provincia.gorizia.it. V SPREJEMNEM CENTRU GRADINA V DOBERDOBU bo v četrtek, 12. junija, ob 20.30 predavanje Maurizia Munarina z naslovom Energija... bodočnost?. 0 Mali oglasi PRODAM AVTOMOBIL CHRYSLER VOYAGER 2.8 CRD LX, oktober 2006, še v garanciji, avtomatski menjalnik, usnjeno oblazinjenje, kovinsko sive barve, 50.000 km, v odličnem stanju. Cena 18.000 evrov; tel. 3298314299. Pogrebi DANES V FOLJANU: 11.30, Marcella Visintin vd. Franti (iz tržiške bolnišnice ob 11. uri) v cerkvi in v Spi-neo za upepelitev. DANES V GORICI: 9.50, Onorina Co-ciancig vd. Comelli iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in v Spineo za upepelitev. DANES V TURJAKU: 15.00, Alice Tomasella vd. Zampar v cerkvi in v Spi-neo za upepelitev. DANES V VILEŠU: 10.00, Agata Fonzar vd. Spangher (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. / V soboto, 14. junija, bo ob 21.30 v Rimskem gledališču v Trstu nastopil italijanski kantavtor Sergio Cammariere. Sreda, 11. junija 2008 FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA GORICA Kulturni dom Gorica V četrtek, 19. junija ob 20.30 / Vito Taufer / »Duohtar pod mus«. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica V soboto, 14. junija ob 20.30 / Brata Presnjakov / V vlogi žrtve. KANAL Na Kontradi Marin Držic: »Dundo Maroje« / gostovanje Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v režiji Borisa Ko-bala. V sredo, 25., v četrtek, 26., v soboto, 28., in v ponedeljek, 30. junija, ob 21.00 ter v sredo, 2., v četrtek, 3. in v petek, 4. julija ob 21.00. LJUBLJANA SNG Drama Danes, 11. in jutri, 12. junija, ob 19.30 / Andrej Hieng: »Osvajalec«. V soboto, 14. junija, ob 19.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetohlincev, Moliere«. V ponedeljek, 16. junija, ob 19.30 / Ivan Cankar: »Romantične duše«. V torek, 17. junija, ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. Mala drama Danes, 11. junija, ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«. Jutri, 12. junija, ob 20.00 / Conor Mc Pherson: »Jez«. V petek, 13. junija, ob 20.00 / Yasmi-na Reza: »Bog masakra«. V soboto, 14. junija, ob 20.00 / Dušan Jovanovijc: »Življenje podeželskih plej-bojev po drugi svetovni vojni«. V ponedeljek, 16. junija, ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Art«. V torek, 17. junija. ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. Mestno gledališče ljubljansko Danes, 11. junija, ob 20.00 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. Jutri, 12. junija, ob 20.00 / Anton Pa-vlovič Čehov: »Tri sestre«. V petek, 13., in v soboto, 14. junija, ob 20.00 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. Mala scena MGL Danes, 11. junija, ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«. Jutri, 12. junija, ob 20.00 / Jose SAn-chis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. V petek, 13. junija, ob 20.00 / Miro Ga-vran: »Vse o ženskah«. Slovensko mladinsko gledališče Mark Ravenhill: »Kok ti men zdej dol visiš« / v petek, 20. junija, ob 20.00. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Giacomo Puccini: »La rondine« / danes, 11. junija, ob 20.30. DOBERDOB Novi Občinski park V petek, 13. junija, ob 21. uri / zborovski večer, na katerem bo s celovečernim koncertom gostoval priznani in mednarodno uveljavljeni PAZ Vinko Vodopivec pod vodstvom Primoža Malavašiča. Sprejemni center Gradina V nedeljo, 15. junija ob 19.30 / Koncert / »Slovenski oktet«. GORICA KONCERT NA (nekdanji) MEJI 2008 V ponedeljek, 23. junija ob 20.30 / koncert / Skupni trg Gorica - Nova Gorica / nastopata skupini Nomadi in Avtomobili. _SLOVENIJA_ PIRAN Gledališče Tartini V soboto, 14. junija ob 20.30 / Srečanje pevskih zborov / »Se passi per di qua«. Nastopajo: zbor Giuseppe Tarti-ni (SLO), zbor italijanske skupnosti iz Albone (HR) in zbor Stupor Mundi Chorus iz Barija (IT). KOSTANJEVICA Frančiškanski samostan V torek, 17. junija, ob 20.00 / koncert Tria Klavilina (Sara Rustja - klavir, Mojca Gal - violina, Sandi Vrabec - klarinet). Gost večera bo Jošt Kosmač - violončelo. Vstop prost. V torek, 24. junija, ob 20. uri / koncert komornih skladb Saše Santla. Nastopajo študenti Akademije za glasbo v Ljubljani. POSTOJNA ■ Postojna Blues Festival Jamski dvorec Jutri, 12. junija, ob 20.00 / Mojo Hand (Slovenija), Tino Gonzales (ZDA) in Jim Kahr (ZDA). V petek, 13. junija, ob 20.00 / Colinda (Nemčija), Sugar Blue Band (ZDA) in Matt Schofiled Trio (VB). LJUBLJANA Cankarjev dom V četrtek, 19. junija, ob 20.00 / koncert Kraljevega filharmoničnega orkestra iz Londona. V soboto, 21. junija, ob 21.00 / Linhartova dvorana / Egipt v Ljubljani -folklorni nastop skupine Al-Arish iz Si-naja. V torek, 24. junija, ob 20.00 / Linhartova dvorana / koncert: Cynthia Hopkins in Accinosco (New York, ZDA). Križanke Jutri, 11. junija, ob 20.30 / koncert irske pevke Roisin Murphy. V petek, 13. junija, ob 20.00 / koncert skupine Crvena jabuka. V torek, 17. junija, ob 20.30 / koncert hrvaškega pop pevca Miša Kovača. V nedeljo, 22. junija, ob 20.00 / nastopa Rade Serbedžija. Hala Tivoli V soboto, 14. junija, ob 20.00 / koc-ncert Johna Fogertyja, nekdanjega pevca skupine Ceedance Clearwater Revival. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST V TK Galeriji v Tržaški knjigarni (Ul. sv. Frančiška 20) bo še danes, 11. junija, na ogled razstava Ani Tretjak »Venerina os« posvečena ženskemu arhe-tipu. Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), na ogled je likovna razstava Emme Malina Marinelli. Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), do konca avgusta so na ogled fotografije Robija Jakomina. Na tržaški fakulteti za ekonomijo bo do 31. julija razstavljal svoje slike Adriano Valuzzi. V Državni knjižnici (Largo Papa Giovanni XXIII, 6) je do 25. junija na ogled fotografska razstava »1958 - 2008. Ospedale Santorio, 50 anni di storia«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, ob sobotah pa od 10. do 13. ure. Vstop prost. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE V Bambičevi galeriji (Proseška ulica 131) bo do 13. junija na ogled razstava slik Brune Daus »Onstran barve: eksperimentiranje poteka vzdolž niti«. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Do 22. junija je na ogled fotografska razstava Egona Krausa »...vsak dan je prinesel nekaj novega«. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. ZGONIK Vinoteka v Zgoniku: do 30. junija od 18.00 do 21.00 je na ogled fotografska razstava »Schengenska meja - Zgodovinski december 2007«. Razstavljata: Boris Prinčič in Bogdan Macarol. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: / do 30. junija bo ob prireditvah ali po domeni na ogled razstava z naslovom »Negovan Nemec, 20 let pozneje«. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un se-cessionista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. PRI REDITVE V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. TRŽIČ Palazzetto Veneto / do 15. junija bo na ogled razstava »I Cosulich. Una storia per immagini«. Urnik: 16. do 19. ure. V ladjedelnici Fincantieri bo do 30. junija na ogled razstava »100 let ladij v Tržiču«. RONKE Razstava fotografij Primoža Breclja z naslovom »Sledi spominov« je na ogled do 29. junija v lokalu Caffe Trieste na Trgu Oberdan 1 v Ronkah. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Na sedežu Banke Koper: do oktobra bo na ogled razstava likovnih del »Geografija spomina« akademske slikarke Klementine Golija. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. SEŽANA V Mali galeriji Mira Kranjca v Kosovelovem domu danes, 11. junija, ob 19.00 odprtje razstave »Pogine naj pes« Mednarodnega združenja za Lipico. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Mestna galerija Nova Gorica vabi ob 10. obletnici delovanja na ogled razstave izbranih del iz galerijske zbirke z naslovom Poetike novega tisočletja. Razstava bo na ogled do 30. junija. V paviljonu poslovnega centra HIT, Delpinova 7a v Novi Gorici bo do 27. junija na ogled razstava Bogdana Vrčona. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Galerija Cankarjevega doma / do 20. julija bo na ogled razstava »Faraonska renesansa - Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu«. Na ogled 140 del iz desetih evropskih muzejev. Urnik: ob ponedeljkih od 10. do 15. ure, od torka do sobote od 10. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 19. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. V Gradu Tivoli (Pod turnom 3) na ogled je razstava Sodobna slovenska arhitektura. Razstava, katero je pripravil Mednarodni grafični likovni center v sodelovanju z galerijo Dessa, bo na ogled do 22. junija z urnikom: vsak dan razen ponedeljka in torka od 11. do 18. ure. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (10.6. 2008) Vodoravno: maratonec, alegorija, rin, rimar, Fabio, seka, Tati, T. P., S. U., Amor, boom, L. D., kamnolom, Alan, Armenija, Deco, tat, kantoni, misijon, unija, Ani, efa, ranar; na sliki: Fabio Tommasi. GLEDALIŠČE / RADIO IN TV SPORED Torek, 10. junija 2008 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Risanka Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: La nuova famiglia Addams 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualna: Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato) 9.35 Aktualno: Linea verde - Meteo verde 9.40 Aktualno: Dieci minuti di... 9.55 Film: Tutti i mercoledi' (kom., ZDA, '66, i. J. Fonda) 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik - Gospodartsvo 14.10 Nad.: Julia 14.55 Nan.: Incantesimo 15.50 Nan.: L'ispettore Derrick 16.50 Aktualno: Parlament 17.15 Šport: Evropsko prvenstvo v nogometu 2008 - Tekma v živo 20.00 Dnevnik 20.30 Šport: Evropsko prvenstvo v nogometu 2008 20.45 Šport: nogometna tekma: Švica - Turčija, evropsko prvenstvo 23.00 0.20 Dnevnik 23.05 Šport: Notti Europee 0.00 Glasba: Uto Ughi racconta la musica ^ Rai Due 7.00 Variete: Random 9.40 Nan.: 8 semplici regole 10.00 In Italia 10.15 Dnevnik in rubrike 11.15 Aktualno: Ricomincio da qui 13.00 Dnevnik - Običaji in družba ter Dnevnik - Zdravje 14.00 Šport: Dribbling Europei 14.40 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino 15.30 Nan.: The District 16.20 Nan.: A proposito di Brian 17.00 Nan.: Kevin Hill 17.45 Nan.: Tutti odiano Chris 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 19.50 Nan.: Friends 20.20 Risanke 20.30 Dnevnik 21.05 Film: Calendar girls (kom., VB, '03, r. N. Cole, i. J. Walters, H. Mirren) 22.55 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.10 Dok.: La storia siamo noi 0.10 Nan.: Law & Order V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caf-fé di Corradino Mineo in Italia, istruzioni per l'uso 8.05 0.45 Aktualno: La Storia siamo noi 9.05 Film: ...e Napoli canta (glasb., It, '53, i. G. Rondinella, V. Lisi) 10.25 14.50 Aktualno: Cominciamo bene estate 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved, sledi Agritre 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nan.: Wind at My Back 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 15.05 Variete: Trebisonda 16.00 Aktualno: Tg Gt Ragazzi 16.35 Melevisione 17.00 Nan.: Squadra Speciale Vienna 17.45 Aktualno: Geo magazine 2008 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Šport: Evropsko prvenstvo v nogometu - Euro sera 20.30 Variete: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dok.: Ombre sul giallo 23.20 Dnevnik - Deželne vesti in Primo piano 23.55 Nan.: 3 Libbre 0.35 Nočni dnevnik in vremenska napoved ► Rete 4 Nan.: Kojak Aktualno: Appuntamento con la storia Nad.: I Robinson Nan.: Charlie's Angels Nan.: Miami Vice Nad.: Bianca Dnevnik in prometne informacije Nad.: Febbre d'amore Nad.. Vivere Nad.: Distretto di polizia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Il fuggitivo Nad.: Sentieri Film: Il medico della mutua (kom., It., '68, r. L. Zampa, i. A. Sordi, B. Valori) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Ieri e oggi in tv special Nan.: Tempesta d'amore Nan.: Renegade Aktualno: Attenti al lupo Film: Occhiopinocchio (fant., It, '94, r.-i. F. Nuti, i. C. Caselli) 8.00 8.30 9.30 10.30 11.30 11.40 11.50 12.20 13.30 14.00 15.00 16.00 16.40 18.55 19.35 19.50 20.20 21.10 23.45 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik: Mattina 8.50 Nan.: Tutti amano Raymond 9.20 Film: Cupido e Cate (dram., ZDA, '00, r. B. Shields, i. P. Gallagher) 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Nad.. My life 15.45 Film: Dream Hotel: Thailandia (kom., Nem., '04, r. O. Retzer, i. C. Kohlund) 17.50 Nan.: Men in trees - Segnali d'amo-re 18.50 Kviz: Jackpot - Fate il vostro gioco 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Veline 21.10 Nan.: Carabinieri 7 23.30 Aktualno: Matrix (vodi E. Menta-na) 1.20 Nočni dnevnik O Italia 1 6.05 Nan.: Otto sotto un tetto 6.55 13.40, 17.15 Risanke 9.55 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.00 Nan.. Dharma & Greg 10.25 Nan.: Buffy 11.20 Nan.: Smalville 12.15 Aktualno: Secondo Voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Falcon Beach 15.55 Nan.: H2O 16.25 Nan.: Zoey 101 16.50 Nan.: Lizzie McGuire 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Friends 19.35 Nan.: Belli dentro 20.05 Nan.: Love Bugs 20.30 Aktualno: RTV - La Tv della realta 21.10 Nan.: Vanished 23.05 Nan.: The Closer ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 7.20 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 10.35 Nan.: Menucci 12.40 Debatna odd.: Dialog z... 13.30 ... Aktualno 14.00 Aktualno: La Tv delle liberta 15.40 Sport 2000 - Speciale Europei 19.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 20.05 Aktualno: Rotocalco and Kronos 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Il mio vicino di casa (komedija '98 ) 22.50 Proza: L'inferno 23.35 Aktualno: Stoa' estate LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.15 23.50 La 7 Aktualno: Omnibus Aktualno: Due minuti un libro Aktualno: Le vite degli altri Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Matlock Dnevnik, športne vesti Nan.: Alla conquista del West Film: Lassiter lo scassinatore (kom., ZDA, '83, r. R. Young, i. T. Selleck, J. Seymour) Nan.: Mac Gyver Dok.: Atlantide - Storie di uomini e mondi Nan.: Murder Call Dnevnik 1.15 Aktualno: Otto e mezzo Film: La casa Russia (voh., ZDA, '86, r. F. Schepisi, i. S. Connery, M. Pfeiffer) Nan.: Sex and the City Nan.: The L Word (t Slovenija 1 6.15 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 9.30, 10.10, 15.45 Risana nanizanka 9.45 Otroška nan.: Moj prijatelj Piki Jakob (pon.) 10.35 Knjiga mene briga - Henri Michaux: Zorenje v ledu (pon.) 10.55 Poučno zabavna oddaja: Pepi vse ve o stripu (pon.) 11.15 Glasbena šala (pon.) 11.30 Dok. odd.: Podobe Slovenije: Solčavsko (pon.) 12.10 Ob 90-letnici ljubljanskega baleta (pon.) 12.40 Figarova svatba (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Ars 360 (pon.) 13.30 Pisave (pon.) 14.00 Vrh ZDA - EU (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 16.10 Pod klobukom 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.35 0.50 Dok. odd.: Makalu - 30 let pozneje 18.30 Žrebanje lota 18.40 Risanka 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Film: Krogle nad Brodwayem 21.35 Prvi in drugi 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.10 Sveto in svet: P. Trubar (t Slovenija 2 6.30 9.30, 12.30, 2.50 Zabavni Infokanal 7.00 Infokanal 11.00 Otroški Infokanal 14.05 Hri-Bar (pon.) 15.05 16.30 50 let televizije (pon.) 17.25 Mostovi-Hidak (pon.) 18.00 Slovenija danes 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 50 let televizije: Prijatelji, ostanimo prijatelji 20.00 21.30 21.55 22.25 0.30 1.15 13.45 14.00 14.20 14.40 15.00 16.30 17.25 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 20.40 21.10 22.15 23.45 23.15 10.30 11.00 17.00 18.00 18.45 19.45 19.55 20.30 21.00 22.00 Tarča Dok.: Slikar Oeljten - Leta potovanj Kolesarska dirka po Sloveniji Predstava makedonskega gledališča: Černodrinski se vrača domov Slov. jazz scena Nad.: Blackjack Koper Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Globus Glasbeni film: Aprilska ljubezen 26. mednarodni pokal v plesih: Mesto Palmanova Nautilus Primorski mozaik (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Odmev Pogovorimo se o... Dok. oddaja: City Folk Glasbena oddaja Srečanje z... Artevisione - kulturni magazin Iz arhiva po vaših željah i Tv Primorka 20.00, 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved 23.30 Videostrani Športni ponedeljek (pon.) Čas za nas Goriška in Vipavska Slovenska vojska (pon.) EPP Objektiv Odprta tema Primorski poslanci RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Tema tedna; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga - Kajetan Kovič - Pot v Trento (19. nad.); 10.40 Yugonostalgija; 11.00 Studio D; sledi Napovednik; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z Bazovico v srcu; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Ženski portreti; 18.40 Jezik naš vsakdanji; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00-14.30 Na rešetu; 14.45 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Pojemo, pojemo; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Medenina; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.20 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.45 Glasbena uganka; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 17.40 Šport; 18.00 Express; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Glasba. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove Spominčice; 13.05 Ars futura; 13.30 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.15 Intermezzo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sreda' H- jun'ja 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it skupina d - Toča golov na tekmi med Španijo in Rusijo David Villa je zrežiral špansko maščevanje nad Guusom Hiddinkom Napadalec Valencie je kar trikrat zatresel rusko mrežo - Španci nezadržni v napadu, v težavah v obrambi po 1. krogu Prepričali le Španci in Nizozemci S včerajšnjima tekmama se je zaključil prvi krog. Nogometni sladokusci s(m)o, vsaj doslej, ostali razočarani. Najlepšo igro so prikazali Nizozemci, ki so popolnoma nadigrali Italijo. Prav Italija je bila v 1. krogu negativno presenečenje. Tudi Francozi se proti Romuniji niso bog ve kako izkazali. Ali je to le čisti slučaj? Ali na slab začetek vpliva visoka srednja starost obeh repre-zentanc?Italija in Francija sta namreč najstarejši ekipi na EP. Igralci so bili utrujeni in neučinkoviti. V skladu s pričakovanji so Euro 2008 začeli Španci, Portugalci in Nemci. Z igro sta razočarali tudi Hrvaška in Češka, pa čeprav sta tesno in nezasluženo premagali domačina Avstrijo in Švico. V današnjem 2. krogu bodo najbrž padle že prve odločitve. (jng) V ruskem kazenskem prostoru je bilo večkrat napeto. Tako sta španska napadalca Fernando Torres in Carles Puyol skušala preusmeriti žogo v mrežo ansa i DAVID VILLA 26-letni napadalec Valencie David Villa je trikrat hladnokrvno premagal ruskega vrratarja Afinfeeva in se tako povzpel na vrh lestvice strelcev. 4 ZLATAN IBRAHIMOVIČ Tekmo bi lahko odločila ali napaka branilca ali podvig kakega posameznika. In Ibrahimovič je dokazal, da je bil včeraj edini, ki sodi v kategorijo izvrstnih igralcev. DENIS KOLODIN Ruski branilec Denis Kolodin je bil slabo postavljen pri prvem golu Špancev, pri drugem golu pa je zakasnil s postavitvijo »ofsajd« zanke. OTTO REHHAGEL Evropski prvaki izpred štirih let, ki jih trenira nemški strateg Otto Rehhagel, so pokazali najbolj starokopitno igro, kar smo jih videli na tem prvenstvu. Španija - Rusija 4:1 (2:0) STRELCI: Villa v 20., Villa v 44. in v 75., Pavljučenko v 86., Fabregas v 90. ŠPANIJA: Casillas, Ramos, Mar-chena, Puyol, Capdevila, Senna, Iniesta (od 63. Cazorla), Xavi, Silva (od 77. Alonso), Villa, Torres (od 54. Fabregas). Trener: Aragones. RUSIJA: Akinfejev, Kolodin, Širo-kov, Anjukov, Biljaledinov, Semšov (od 58. Torbinski), Semak, Zirjanov, Širkov, Sičev (od 46. Bistrov, od 70. Adamov), Pavljučenko. SODNIK: Plautz (vsi Avstrija); GLEDALCEV: 31.400; INNSBRUCK - Španci so od svetovnega prvenstva v Južni Koreji čakali priložnost, da bi se maščevali takratnemu trenerju Korejcev Guusu Hid-dinku, ki je ob odločilni pomoči sodnikov izločil Špance v četrtfinalu SP-ja. Tokrat pa je bil tudi Nizozemski strateg popolnoma brez moči proti Ara-gonesovim varovancem, ki so nasprotnika dobesedno povozili. Sicer Španci morajo odpraviti določene napake v obrambi, ki bi jih lahko proti boljšemu nasprotniku drago stale. Heroj včerajšnje tekme za rdeče »furije« pa je bil nogometaš Valencie David Villa, ki je lahko odnesel domov žogo. Kar trikrat je namreč premagal ruskega vratarja, po častnem golu Rusije pa je končni rezultat postavil v sodnikovem podaljšku Cesc Fabregas. Vsekakor je razlika treh golov med ekipama pretirana. Enostavno Rusi niso izkoristili vseh priložnosti, ki so jih imeli na razpolago. Verjetno bi se srečanje drugače izteklo, če bi Zirjanov dve minuti po prvem Villovem golu namesto proti vratnici žogo poslal v gol. Ob tem je treba dodati, da so Španci izvrstno odigrali prvo polovico srečanja, potem pa je prišlo do fizičnega padca Aragonesovih fantov in v zadnjih 25 minutah igre je Rusija navalila na Casillasova vrata. Vendar Hiddinkovo moštvo nima v napadu nikogar, ki bi bil vsaj približno tako hladnokrven kot David Villa. »Erasmus Trieste« Na stadionu v Innsbrucku smo včeraj opazili tudi transparent »Erasmus Trieste«. Očitno so to bili španski navijači, ki študirajo v Trstu in so se odpravili na tekmo v Avstrijo. skupina a Češka in Portugalska za četrtfinale Drevi bo morda že znana prva reprezentanca, ki se bo uvrstila v četrtfinale. Če bo prišlo do prave kombinacije rezultatov bo lahko ena izmed Češke in Portugalske že med najboljšimi osmimi evropskimi ekipami. Prav ti dve ekipi bosta kot prvi stopili na igrišče ob 18. uri v mestnem štadionu v Ženevi. V primeru zmage ene od dveh ekip in kasnejšemu neodločenemu izidu med Švico in Turčijo bo zmagovalec prvega srečanja že v četrtfina-lu. Portugalci so v uvodnem nastopu premagali Turčijo, a pokazali že običajne in kronične probleme z napadalci. Proti Češki bodo torej pred kar trdo nalogo, saj je Bruck-nerjevo moštvo manj kakovostno kot pred leti, vendar je pokazal dobro obrambno organizacijo. Seveda bosta posebno pod reflektorji Deco in Ronaldo, saj je Scolarijevo moš tvo odvis no od igre teh dveh zvezdnikov, medtem ko Čehi več pričakujejo od dvojice Baroš-Kol-ler, kije na prvi tekmi razočarala. Zvečer (v Baslu ob 20.45) se bosta pomerila poraženca iz prvega kroga. Tako Turčija kot Švica morata naskakovati zmago, če želita še upati na uvrstitev v četrtfinale. Prav zato se obeta dokaj zanimivo srečanje brez pretirano obrambne taktike. Obe ekipi sta pokazali dokaj velike hibe v fazi napada in Švicarji so tudi ostali brez najboljšega napadalca ter kapetana ekipe Freia. Turčija je na uvodnem srečanju proti Portugalcem ibrala zelo obrambno taktiko, tokrat pa bo moral nekdanji trener Fiorentine in Interja Fatih Terim ubrati različno pot. Vsekakor bo moral pokazati precej več najboljši turški napadalec Nihat, ki je na prvem srečanju popolnoma odpovedal. skupina d - Branilci naslova začeli s porazom s Švedsko Grško mrežo podaj je v hipu raztrgal Zlatan Ibrahimovič Grčija - Švedska 0:2 (0:0) STRELCA: Ibrahimovič v 67., Han-sson v 72. GRČIJA: Nikopolidis, Antzas, Deilas (70. Amanatidis), Kyrgiakos, Seitari-di, Karagounis, Basinas, Katsouranis, Torosidis, Charisteas, Gekas (46. Samaras). Trener: Rehhagel. ŠVEDSKA: Isaksson, Alexander-sson (75. Stoor), Meliberg, Hansson, Nilsson, Svensson, Wilhelmsson (78. Rosenberg), Andersson, Ljungberg, Larsson, Ibrahimovič (71. Elmander). Trener: Lagerback. SODNIK: Busacca (Švi); GLEDALCEV: 30.000; OPOMINI: Charisteas, Seitaridis, Torosidis. Zmagala je ekipa, ki si je vsaj malo prizadevala, da bi osvojila celotni izkupiček. Grki so obratno preveč očitno ciljali na 0:0 in na uspavanje nasprotnika. Prvi polčas je bil med najgršimi, kar jih pomnimo v zgodovini nogometa. Res Vassilis Torosidis in Zlatan Ibrahimovič je, da si nobena od dveh ekip ni mogla privoščiti poraza, vendar tudi ta podatek ne opravičuje res prepočasno igro Grkov, ki je mejila na zavlačevanje. Švedi so bili za odtenek bolj aktivni, zlasti v uvodnih mi- nutah srečanja, nato so se prilagodili tempu igre Grkov. Medtem ko so si grški branilci neštetokrat podajali žogo, so jih Švedi čakali. Tekma je tako postajala iz minute v minuto bolj dolgočasna, kar so navijači na tribunah podčrtali z vse glasnejšimi žvižgi. Bolj na račun Grkov, a tudi Švedi niso bili brez krivde. Če sta ekipi tvegali malo ali nič v prvem polčasu, ni nikogar čudilo, da je bil v drugem polčasu refren isti. Ibrahi-moviča ni nihče videl, a bosansko-šved-ski napadalec sploh ni imel priložnosti, da bi se izkazal...Vse do 67. minute, ko je Ibra od Ljungberga zahteval povratno podajo in nato z zunanjim delom stopala s kakih 18 metrov silovito streljal; žogo je poslal v zgornji desni kot in Nikopolidis je bil popolnoma brez moči. Grški vratar pa je pet minut kasneje moral ponovno v svoj gol po žogo, potem ko ga je premagal še Hansson in tako postavil končni izid srečanja. skupina A DOSEDANJA IZIDA Švica - Češka 0:1, Portugalska - Turčija 0:2 LESTVICA skupina B Portugalska Češka Švica Turčija 0 0 2:0 0 0 1:0 0 1 0:1 0 1 0:1 PREOSTALI SPORED Danes Češka - Portugalska (18.00), Švica -Turčija (20.45), 15.6. Švica - Portugalska (20.45), Turčija - Češka (20.45) skupina C DOSEDANJA IZIDA Romunija - Francija 0:0, Nizozemska - Italija 3:0 LESTVICA Nizozemska Francija Romunija 1 Italija 1 PREOSTALI SPORED 13.6. Italija - Romunija (18.00), Nizozemska -Francija (20.45), 17.6. Nizozemska - Romunija (20.45), Francija - Italija (20.45) 1 1 0 0 3:0 1 0 1 0 0:0 010 001 0:0 0:3 DOSEDANJA IZIDA Avstrija - Hrvaška 0:1, Nemčija - Poljska 2:0 LESTVICA Nemčija 1 1 0 0 2:0 3 Hrvaška 1 1 0 0 1:0 3 Avstrija 1 0 0 1 0:1 0 Poljska 1 0 0 1 0:2 0 PREOSTALI SPORED Jutri Hrvaška - Nemčija (18.00), Avstrija -Poljska (20.45), 16.6. Poljska - Hrvaška (20.45), Avstrija - Nemčija (20.45) skupina D VČERAJ Španija - Rusija 4:1, Grčija - Švedska 0:2 LESTVICA Španija 1 1 0 0 4:1 3 Švedska 1 1 0 0 2:0 3 Grčija 1 0 0 1 0:2 0 Rusija 1 0 0 1 1:4 0 PREOSTALI SPORED 14.6. Švedska - Španija (18.00), Grčija - Rusija (20.45), 18.6. Grčija - Španija (20.45), Rusija -Švedska (20.45) Četrtfinale - Četrtek, 19. junija: ob 20.45 v Baslu (25): zmagovalec A - drugo uvrščeni B. Petek, 20. junija: 20.45 na Dunaju (26): zmagovalec B - drugo uvrščeni A. Sobota, 21. junija: 20.45 v Baslu (27): zmagovalec C - drugo uvrščeni D. Nedelja,22. junija (28): zmagovalec D - drugo uvrščeni C. Polfinale - Sreda, 25. junija: ob 20.45 v Baslu: zmagovalec 25 - zmagovalec 26. Četrtek, 26. junija: zmagovalec 27 - zmagovalec 28. Finale - 20.45 na Dunaju. EP V NOGOMETU Sreda, 11. junija 2008 21 italija - Selektor Donadoni se brani pred napadi HALO EP! »Nizozemci nas niso nadigrali, začetna postava je bila prava!« Včeraj pred treningom dolg pogovor z igralci - Pobiralci stav še zaupajo Italiji Včeraj se je trening italijanske reprezentance začel s petdesetminutno zamudo, saj je približno toliko časa trajal pogovor med selektorjem Donadonijem in igralci. Kaj so si »azzurri« v tem skoraj eno uro trajajočem (vročem?) pogovoru povedali, pa bo ostala državna tajnost. Daje bil ponedeljkov poraz hud udarec za Italijo, kaže tudi dejstvo, da je včerajšnjemu treningu sledil tudi predsednik italijanske nogometne zveze FIGC Giancarlo Abete. Popoln trening so opravili le tisti, ki proti Nizozemski niso igrali ali igrali le del srečanja (Cassano, Del Piero in Grosso), medtem ko so Buffon, Panucci in Mate-razzi mirovali. Selektor Donadoni se ne strinja, da je Nizozemska nadigrala Italijo, prav tako pa trdi, da začetna postava Italije ni bila zgrešena: »Nikoli ne bomo vedeli, ali bi s kako drugo postavo iztržili boljši rezultat. Če mislite, daje bila postava zgrešena, ker smo tekmo izgubili, potem pa je to druga stvar. A s takim načinom mišljenja preveč poenostavljate zadevo. Jaz sem prepričan, da nisem zgrešil postave. Res je, da je to najhujši poraz Italije v zadnjih dvajsetih letih, ampak tudi po tem porazu slepo zaupam tej skupini igralcev. Gotovo bom moral poraz dobro analizirati in nato oceniti, kako naprej.« Morda Roberto Donadoni tudi verjame v lastne izjave, vendar od selektorja ni nihče pričakoval, da se bo izkašljal pred mediji in začel napadati zdaj enega zdaj drugega igralca. V vsakem primeru pa je v ponedeljek preveč igralcev zatajilo. Od dveh obrambnih, mimo celotne vezne vrste (Donadoni je zaupal Milanovi trojici Ambrosini-Gattuso-Pirlo, ki se je letos uspela uvrstiti zgolj v pokal Uefa...) vse do Tonija in Di Nataleja. V italijanskem taboru pa nimajo več niti izgovora o neregularnosti prvega gola Nizozemcev. Sodniška komisija Uefa je namreč potrdila, da je bila sodniška interpretacija dogodka pravilna. Panuccija, ki je poškodovan ležal izven igrišča, gre tolmačiti kot zadnjega branilca italijanske obrambe in torej Van Nistelrooy ni bil v nedovoljenem položaju. Interpretacija Uefe bo lahko pravilna, vendar je skregana z logiko. Kako lahko za aktivno soudeleženega v akciji ocenimo izven igrišča na tleh ležečega poškodovanega igralca, je res zahtevno vprašanje. Ob tem se je v zadnjih letih pravilo o nedovoljenem položaju precej spremenilo in vse več je pri- NOGOMET MATTEO PIPAN Italija bo premagala Romunijo 1:0 »Veliko igralcev je zapustilo ekipo, tisti, ki so jih nadomestili, pa niso bili dovolj kakovostni,« je navedel enega izmed glavnih razlogov za izpad Primorja Matteo Pipan, vezni igralec proseške ekipe. Tudi številni porazi so potrli ekipo, ki je popustila tudi iz psihološkega vidika. »Zdi se mi pravilno, da bo društvo tudi naslednjo sezono sestavilo ekipo. Kako bo izgledala, pa bo moralo določiti društvo,« je zaključil Matteo, ki nam je še razkril, da proseški klub snuje nekaj pozitivnega. Si sledil tekmi italijanske reprezentance? Da. Igrali so porazno. Mislim, da se po svetovnem naslovu preveč šopirijo, češ da so najboljši. Pristop je bil napačen. Vedel pa sem, da so Nizozemci konkurenčni. Do kam se bo dokopala Italija? V nadaljevanju bodo gotovo pokazali kaj več. Mislim, da bo rezultat naslednje tekme proti Romuniji 1:0 za Italijo. Kako pa ocenjuješ tekme prvega kroga? Tekma med Italijo in Nizozemsko je bila dopadljiva, ostale pa so me razočarale. Mislim, da so ekipe na prvih tekmah šele spoznavale lastno moč. Trener Donadoni bo verjetno nekoliko premešal karte na tekmi proti Romuniji. Na sliki sta Antonio Cassano in Alessandro Del Piero: bo na tej tekmi v začetni postavi vsaj eden od dveh? merov, ko mora sodnik v stotinki sekunde analizirati dogodek, se spomniti interpretacij pravil mednarodne nogometne zveze. In mnenja ne sme nikakor spremeniti, medtem ko gledalci in igralci le sekundo potem gledajo upočasnjene posnetke na velikih ekranih na štadionu. Res nerazumljivo, zakaj se tako trdovratno onemogoča uporabo upočasnjenih posnetkov... Pobiralci stav pa še niso popolnoma odpisali Italije. Po zelo hudem porazu (tudi zelo slaba gol razlika bi lahko zapečatila usodo Donadonijevih varovancev) seveda pripisujejo manj možnosti Italiji, a s predprvenstvene kotacije 6:1 je padla le na 8,50 oziroma v najslabšem primeru 10. Nizozemska pa je napredovala in jo sedaj kotirajo 6,50 (pred tekmo proti Italiji 12,00!). Še manj pa je pobiralce stav prepričala Francija, ki jo zdaj vrednotijo 13:1, medtem ko je bila pred neodločenim izidom proti Romuniji vredna 8:1. ODBOJKA ISABEL MANIA' Rada bi več odbojkarskih tekem po TV »V ponedeljek sem bila s svakinjo in malim Danielom v Milanu, ker se je iz Tokia vrnil Loris,« nam je povedala Isabel Mania, sestra reprezentanta Lorisa, ki se je pravkar vrnil iz kvalifikacijskega turnirja za nastop na OI. »Daniela (Loriso-vega sina op. a.) smo oblekli v majico italijanske reprezentance, ki je nosila tudi Lorisovo ime,« je še dodala Isabel, ki bo v primeru, da bo Loris izbran tudi za nastop na olimpijskih igrah, najbrž šla v Peking: »Upam, da ga bo selektor izbral. S svakinjo bova nato odločili, ali greva zraven.« Ali boste Lorisu ob povratku pripravili »fešto« (Loris se bo domov vrnil šele naslednji teden op. a.)? Seveda! Kaj pa nogomet? Nisem nogometna navdušenka. Vseeno sem si v ponedeljek ogledala drugi polčas tekme med Italijo in Nizozemsko. Sicer pa bi lahko italijanska televizija pokazala kako odbojkarsko tekmo več ... Kdo pa je najlepši nogometaš? Všeč sta mi Juventusova igralca Del Piero in Cannavaro. off-side ali ne? - Pravilo številka 11 UEFA in Gussoni potrdila: »Prvi gol je bil regularen« BASEL - Prvi gol nizozemske nogometne reprezentance na dvoboju evropskega prvenstva proti Italiji bo še dolgo buril duhove, toda Evropska nogometna zveza (UEFA) ga je razglasila za povsem regularnega. »Sodniki so spoštovali pravila igre. Zelo malo ljudi, tudi tistih, ki se profesionalno ukvarjajo z nogometom, pozna tolmačenje pravila številka 11, ki se nanaša na nedovoljeni položaj, a polemike so nepotrebne. Gol Ruuda van Nistelrooya je regularen, saj se igralec, ki leži izven terena, v tem primeru Christian Panucci, šteje kot aktiven, zadnji igralec obrambe,« je dejal sekretar UEFA David Taylor. V italijanskem taboru pa se je oglasil predsednik sodnikov in podpredsednik državne nogometne zveze FIGC Cesare Gussoni, ki je potrdil Uefino tezo. »Prvi gol Nizozemske je bil regularen. Panucci se ni poškodoval in zaradi tega je aktivno držal v igri Van Nistelrooya. Pravila so pač taka in jih je treba upoštevati.« Z njim se ni strinjal nekdanji sodnik Luigi Agnolin. j» k. - . KOŠARKA BORIS SALVI Italija lahko zmaga, če bo ponižna Boris Salvi, odgovorni pri košarkarski sekciji ŠD Breg, rad sledi vsem športom: »Od kolesarstva do balinanja. Med temi pa je tudi nogomet, predvsem na višjem nivoju,« je pojasnil Salvi, ki se sedaj veliko ukvarja z načrtovanjem naslednje košarkarske sezone pri dolinskem društvu. Ste si ogledali tekmo Italija - Nizozemska? Da. Šlo je za dopadljivo tekmo. Težava je bila v tem, da so italijanski nogometaši podcenjevali Nizozemce. Pokopal jih je prvi gol. Mogoče bi moral Donadoni prej zamenjati nekatere igralce. Vas je igra Nizozemske presenetila? Da. Igrali so kot igra ekipa, ki ni favorit za zmago. Obenem so bili v obrambi večkrat precej grobi. Katere igralce bi izpostavil? Toni je razočaral. Lahko bi vsaj enkrat zadel gol. Pri Nizozemcih pa sta mi bila všeč Van Nistelrooy in Sneijder. Vsi napovedujejo, da je Italija favorit za naslov. Ali ji bo uspelo? Favoriti bodo, če bodo ponižni. Italijanski nogometaši morajo pozabiti na denar in pokazati zobe. OSTALI ERIK TENCE Italijanska vezna vrsta ni bila učinkovita Rolkar Erik Tence se je iz vloge tekmovalca prelevil v odgovornega za rolkarsko sekcijo pri ŠD Mladini, odbornika in še trenerja. »Sedaj treniram z Romanom Rupnikom in Ano Košuta vse rolkarje kriškega društva. Kot tekmovalec pa sem bil konkurenčen v ravnini, kjer sem osvojil tretje mesto na evropskem prvenstvu, bil sem italijanski prvak in zmagovalec italijanskega pokala,« je povzel najboljše športne uspehe Erik, ki ob službi tudi študira arhitekturo. Kaj ni šlo v italijanski izbrani vrsti? Zamenjati bi bilo treba nekatere igralce. Vezna vrsta Pirlo - Ambrosini - Gattuso je že v letošnjem prvenstvu A-lige pri Milanu pokazala, da potrebuje del igrišča, da se razigra, ni pa učinkovita proti ekipam, ki »tečejo«. Nizozemci so namreč pretekli veliko več kot »azzurri« ... Za katero ekipo pa navijaš? Za Portugalsko, ki igra zelo dinamično.Ta-ko igro je prikazala tudi Nizozemska, ampak menim, da takega ritma Nizozemci ne bodo obdržali do konca. Kdo pa so favoriti za končno zmago? Portugalci in Nemci. Nekateri pravijo, da so tudi Nizozemci. Bomo videli ... Ronaldo najlepši Portugalec Cristiano Ronaldo je trenutno najbolj vroč nogometaš v Evropi. Ne samo pri poznavalcih nogometa, ki cenijo njegove odlične predstave v dresu reprezentance in evropskega prvaka Man-chestra Uniteda, ampak tudi pri predstavnicah nežnejšega spola. V elektronski anketi so ga dekleta razglasila za najlepšega nogometaša evropskega prvenstva. Drugo mesto je zasedel Francoz Thierry Henry, tretje pa sta si razdelila Italijan Fabio Cannavaro, ki zaradi poškodbe za reprezentanco ne igra, in Šved Freddie Ljungberg. V anketi je sodelovalo 12.000 žensk, Ronaldo pa je največ glasov dobil od Italijank, Nemk in Švedinj. 13.500 evrov za štiri vstopnice Trenutni rekorder po višini plačila za vstopnice za finale prvenstva je nek nemški navijač, ki je za štiri dragocene koščke papirja plačal kar 13.500 evrov. Do vstopnic se je prebil prek spletne strani Ebay. Avstrijski mediji sicer poročajo, da je zanimanje za vstopnice velikansko, zaradi tega so cene kar 18-krat višje, kot so bile na prejšnjem prvenstvu na Portugalskem. Po podatkih UEFA so prodali milijon vstopnic, zanimanje pa je bilo 16-krat večje. »Ne želimo, da nekdo, kot je v tem primeru nemški navijač, plača sedemkratno ceno. Delujemo proti tržišču na črno, toda popolnoma ga ne moremo izkoreniniti,« je dejal predstavnik UEFA Wolgang Eichler in dodal: »Poskušamo nadzorovati prodajo. Če nekdo kupi preveč vstopnic, lahko te razglasimo za neveljavne. Doslej smo jih že 20.000. Prav tako imamo nekaj težav s ponarejenimi vstopnicami.« Spletna stran Ebay ne prepoveduje preprodaje, do vstopnic pa se lahko dokopljejo le preverjeni in odgovorni uporabniki strani. »Trap« svetuje klasično glasbo Trener Giovanni Trapattoni na prvenstvu letos ne sodeluje (prevzel je vodenje irske reprezentance, ki se ni uvrstila nanj), kar pa ne pomeni, da ga ne spremlja. Nogometašem v Avstriji in Švici je sporočil tudi recept, kako izboljšati svojo igro. »Poslušajte Mozarta in druge klasike, od njih se boste naučili svari, ki vam bodo koristile tako na igrišču kot izven njega. Naučili se boste brzdati napetost, izvedeli boste mnogo o ritmu, tekmo boste začeli brati. To je bil vedno moj recept, ki sem se ga držal že kot igralec,« je dejal Trapattoni, ki meni, da današnji nogometaši nimajo predstave o življenju izven stadionov in da ne kažejo zanimanja za nič, kar ni povezano z njihovim športom: »Nogometaši so javne osebnosti, srečujejo se s politiki, umetniki, novinarji. Ne smejo se pogovarjati le o športu. Morajo imeti svoje mnenje o aktualnih svetovnih dogodkih. Morajo poznati tudi umetnost in glasbo, kar pa je redek pri- alpenJ&T® Ostali Današnja napoved Češka - Portugalska 0:1 Švica - Turčija 1:2 Včerajšnja napoved J. Brecelj Španija - Rusija 2:0 Grčija - Švedska 0:1 DNEVNI IZID 2 SKUPNÍ 11 3 Nogomet Današnja napoved Češka - Portugalska 1:3 Švica - Turčija 2:1 Včerajšnja napoved Z Kuštrin Španija - Rusija 2:0 Grčija - Švedska 1:1 DNEVNI IZID 1 SKUPN 10 3 ) Košarka Današnja napoved Češka - Portugalska 0:2 Švica - Turčija 1:1 Včerajšnja napoved M. Nadlišek Španija - Rusija 2:0 Grčija - Švedska 1:1 DNEVNI IZID 1 SKUPN 10 3 ) Odbojka Današnja napoved Češka - Portugalska 1:3 Švica - Turčija 0:0 Včerajšnja napoved M. Lisjak Španija - Rusija 2:0 Grčija - Švedska 1:1 DNEVNI IZID 1 SKUPN 9 3 LEGENDA: Vsak pravilno napovedan izid velja tri točke, eno točko pa velja pravilna napoved zmagovalca oziroma neodločenega izida mer.« 22 Sreda, 11. junija 2008 EP V NOGOMETU poraz italije - Odmevi pri nas Regularen zadetek, slaba obramba in tudi Buffon ni povsem brez krivde Naš sodnik Gorazd Husu je pohvalil švedsko sodniško trojko - Andrea Massai kritičen do Donadonija Nastop in poraz Italije je precej razočaral tudi naše nogometaše in trenerje. Malokdo je namreč pričakoval tako slab začetek Donadonijevih varovancev. Gorazd Husu: »Donadoni bo moral precej spremeniti začetno postavo« Sodnik in stranski sodnik Gorazd Husu, ki je letos delil pravico v D-ligi, je bil nad nastopom »azzur-rov« zelo razočaran. »Slabšega začetka Italijani res niso mogli pričakovati. Selektor Roberto Donadoni je naredil celo vrsto napak. Kritike nanj so torej upravičene. Če ne bodo zmagali proti Romuniji, bo pod še večjim udarom medijev. Slabo je interpretiral in vodil tekmo. Nekateri nogometaši ne bi smeli začeti tekme. Materazzi ni v dobri formi in je slabo fizično pripravljen. Tudi Gattuso ni tisti pravi »Ringhio«, ki je nastopal na svetovnem prvenstvu v Nemčiji. V drugem polčasu so se stvari obrnile nekoliko na bolje. Grosso je igral dobro in je na levem krilu prinesel nekaj svežine. Barzagli je igral katastrofalno. Proti Romuniji bi ga jaz zamenjal s Chiel-linijem. Obrambna vrsta je na udaru, ker je zmanjkal Cannavaro. Donado-ni in ostali ga bodo še kako pogrešali. Na sredini igrišča bi poskusil De Ros-sija oziroma tudi Aquilanija. Italijanski selektor bo moral nekaj ukrepati, saj res tvega, da se 'azzurri' ne uvrstijo v četrtfinale.« kroma Kako pa bi pri prvem golu Nizozemcev ukrepal Husu kot sodnik? »Gol je bil regularen. Švedska sodniška trojka je ravnala po pravilih. Stranski sodnik je zelo dobro ukrepal, četudi ni bilo lahko.« Andrea Massai: »Barzagli ni za reprezentanco« Tudi nekdanji trener Vesne in Primorja Andrea Massai je od Italije pričakoval nekaj več. »Na tekmi proti Nizozemski je prišla na dan Donadonijeva neiz- Selektor Roberto Donadoni je bil na Apeninskem polotoku tarča hudih kritik. Na včerajšnjem treningu je igral tekmico in pokrival Alessandra Del Piera. Ali ga bo v petek poslal od začetka na igrišče? ansa kušenost. Bil je popolnoma nepripravljen. Očitno je zelo slabo pripravil tekmo. Nizozemska ga je presenetila. Selektor tulipanov Marco Van Basten je popolnoma nadigral svojega nekdanjega soigralca pri Milanu. Pred evropskim prvenstvom so vsi kritizirali Van Bastna, češ da ni sposoben za selektorski stolček. Očitno pa ni tako. Sprašujem se, če je naš Donadoni sposoben za selektorsko vlogo. Pri prvem golu je bil kriv Buffon, saj je žogo odbil znova v kazenski prostor. Medtem ko bi moral usnje odbiti v kot ali v 'out. Nedovoljenega položaja ni bilo. Slabo sta igrala tudi Materazzi in Toni. 'Matrix' HALO EP! je bil v obrambi nezbran in nekon-centriran. Toniju pa ni uspelo niti enkrat nevarno streljati proti vratom. Izredno slab je bil tudi nastop Bar-zaglija. Ta igralec si sploh ne zasluži nastopa v reprezentanci.« Kaj pa bi zamenjal Massai? »V obrambi bi dal priložnost Chielliniju. Z njim bi na sredini igral Panucci, četudi Materazzija še ne bi odpisal. V napadu bi od začetka poslal na igrišče Del Piera in Tonija. Na sredini pa De Rossija. Tudi Camora-nesi me ni prepričal. Porazi in kritike bi lahko razdelile italijanski tabor. Donadoni se bo moral soočati še s to težavo.« (jng) Nujno vprašanje tudi v parlamentu Poraz Italije je odmeval tudi v parlamentu. Poslanec Demokratske stranke Roberto Giachetti je predsedniku vlade Sil-viu Berlusconi postavil vprašanje, ali je sam Berlusconi predlagal začetno postavo Robertu Donadoniju. Giachetti namreč ni bil zadovoljen z nastopom vseh treh zveznih igralcev Ambrosinija, Gattusa in Pirla. Vsi trije so Milanovi nogometaši. Romun v bolnišnici Romunski napadalec Ciprian Marica je na treningu svoje ekipe z glavo trčil ob soigralca Mariusa Niculaea, prav tako napadalca, in so ga morali odpeljati v bolnišnico. Čeprav se je Marica po nekaj minutah pobral, pa medicinsko osebje reprezentance ni želelo tvegati in so ga odpeljali na preventivni pregled. Do nesreče je prišlo dan po uvodni tekmi Romunov na EP in remiju s svetovnimi podprvaki Francozi. Dvaindvajsetletni Marica je podpisal pogodbo za osem milijonov z nemško epiko VfB Stuttgart, kar je bil najdražji nakup v zgodovini kluba. Previdnež Nemški selektor Joachim Low, kot kaže, ni zagovornik adrenalinskih športov. Ko so ga novinarji povprašali, ali namerava skočiti z elastično vrvjo, je takšno početje odločno zavrnil: »Odpade, pa tudi svojim igralcem tega ne priporočam. Saj obstajajo še kakšni drugi načini za sprostitev.« Skok z elastično vrvjo (bungee jumping) je udeležencem Eura v kantonu Ticino kot promocijsko darilo ponudilo lokalno turistično združenje, kar so nekateri z veseljem izkoristili, vendar med njimi najbrž Nemcev ne bo. Nizozemci dali preveč golov Verjetno so bili nad zmago svojih »oranžnih« zadovoljni tudi v nekem podjetju, le da so si želeli kakšnega zadetka manj. V reklamni akciji so za računalniške zaslone, vredne 400 evrov, ponudili 100 evrov popusta za vsak nizozemski gol na EP. Že med polčasom tekme z Italijo so se utapljali v naročilih, njihova spletna stran se je sesula, trgovina pa je morala akcijo hitro končati, saj so vse zaloge pošle. kolesarstvo - Danes v Ljubljani začetek 15. dirke Po Sloveniji Glavna zvezda bo Furlan Pellizotti Start jutrišnje druge etape bo v Piranu, cilj v Kopru, vmes pa bo proga potekala tudi po Krasu - Priložnost tudi za Simona Špilaka LJUBLJANA - Ljubitelji kolesarstva v Sloveniji bodo od danes do sobote prišli na svoj račun. Danes se na Prešernovem trgu v Ljubljani začenja višek sezone na slovenskih cestah, 15. dirka Po Sloveniji. Konkurenca na slovenski pentlji bo vrhunska, vsaj tako močna kot lani, zvezdniki pa prihajajo predvsem iz vrst ProTour ekipe Liquigas. Lani je za zvezdniško ime na dirki poskrbel Stefano Gar-zelli, letos pa ga bo nadomestil kolesar Li-quigasa, rojak Franco Pellizotti, ki se tako kot Garzelli sicer še ne more pohvaliti z zmago na eni izmed največjih dirk, toda na letošnjem Giru je pustil globok pečat. V skupnem seštevku je zasedel četrto mesto, odličen pa je bil v gorskih etapah, posebej na kronometru na Kronplatz, kjer je pokoril vso konkurenco. Če bo v Slovenijo prišel v taki formi, kot je bil v domovini, bo gotovo prvi favorit dirke, ki se bo najbrž odločala v tretji etapi z vzponom na Krvavec. Prav ta vzpon, ki bo zamenjal Vršič, je ena od novosti letošnje štiridnevne preizkušnje. Če bo Pellizoti še čutil posledice napornega tritedenskega obračuna, pa imajo pri Liquigasu še nekaj adutov. V prvi vrsti Italijana Andreo Noeja ter Leonarda Berognollija in Hrvata Vladimirja Miholjevica, ki bi lahko svoje izkušnje s prejšnjih slovenskih krogov prenesel na letošnjo dirko, ker je odlični gorski voznik, bi bil na Krvavcu lahko povsem v ospredju. Ne smemo pozabiti tudi na Gorazda Štanglja, ki bo imel velik motiv, da se dokaže novim delodajalcem, vprašanje pa je, ali bo dobil proste roke. Šprinterski as Li-quigasa bo Francesco Chicchi. Ekipa Lampreja prihaja v nekoliko manj zvezdniški zasedbi, zato bi lahko svojo priložnost dočakal Simon Špilak, očitno pa je, da bodo bolj nevarne vsaj na papirju slabše italijanske ekipe. V moštvu LPR Brakes sicer ne bo Danila Di Luca, Paola Savoldellija in še nekaterih drugih, 30-letni Furlan Franco Pellizotti živi v Latisani. V kolesarskem svetu je znan tudi z vzdevkom »delfin« ansa zato pa bodo stavili na Jureta Golčerja in Ukrajinca Ruslana Podgornija, moštvo Acqua&Sapone bosta vodila Gabriele Bal-ducci in Luca Paolini, moštvo Serramen-ti PVC pa zmagovalec dirke od Tirenske-ga do Jadranskega morja Šved Niklas Axelsson ter nemški šprinter Danilo Hondo. Med 15 ekipami bodo nastopile tudi štiri slovenske, ki bodo poskušale razmerje zmag v primerjavi s tujimi kolesarji povečati na 9:6. V moštvu novomeške Adrie Mobila ne bo lanskega zmagoval- ca Tomaža Noseta, ki se je vsaj začasno umaknil iz profesionalnega kolesarstva, manjkala bosta tudi Gašper Švab in Blaž Jarc, zato največ pričakujejo od Hrvata Roberta Kišerlovskega. »Robert bi lahko končal med najboljšimi petimi v skupnem seštevku, lahko pa osvoji tudi majico za najboljšega mladega kolesarja. Bolj kot na skupni seštevek pa računamo na posamezne etape, v katerih bo naš adut Gregor Bole,« je dejal trener Adrie Mobila Milan Eržen. Perutnina Ptuj ima tudi letos močno ekipo, toda vprašanje je, ali lah- ko kdo od njih pride povsem na vrh. Mitja Mahorič je v nekoliko slabši konkurenci je slovensko pentljo dvakrat že dobil, zato v širši krog favoritov vsekakor sodi, podobno velja tudi za odlična gorska voznika, Hrvata Matijo Kvasino in Radosla-va Rogino. Tudi Ptujčani bi radi dobili eno izmed etap, poleg omenjenih pa bodo za to konkurirali Jure Kocjan, Matej Stare in Kristjan Fajt. Pri Radenski KD Finančni točki naj bi imel glavno besedo Robert Vrečer. Cilj kolesarja, ki se odlično znajde na težkih vzponih, bo uvrstitev med deseterico, podobne cilje imajo tudi pri kranjski Savi, kjer računajo predvsem na Hrvata Massima Demarina, Vladimirja Kerkeza ter mladega Blaža Furdija, v šprintih pa na Ina Alda Ilešiča. Dirka Po Sloveniji letos ne bo prestopila meje domovine (lani je obiskala Italijo, Avstrijo in Hrvaško), prvič pa bo obiskala Obalo. Start druge etape bo v Piranu, cilj v Kopru, vmes pa bo proga potekala tudi po Krasu. Dan prej bodo kolesarji vozili etapo od Ljubljane (Prešernov trg) prek Ribnice v Postojno, kraljevska etapa bo potekala od Škofje Loke do Krvavca, v zadnji, četrti etapi pa bodo ljubitelji tega športa kolesarje pozdravili med Celjem in Novim mestom. Skupno bodo morali kolesarji prevoziti 633 kilometrov. Boonen užival kokain BRUSELJ - Tom Boonen, belgijski kolesar, leta 2005 svetovni prvak, se je znašel v težavah. Kolesar Quick Stepa je bil pozitiven na kokain, in sicer na do-pinškem testu 25. maja, tri dni pred dirko po Belgiji. Policija je že preiskava domova Boonenovih staršev in dekleta, a ni našla ničesar, kar bi letošnjega zmagovalca dirke Pariz-Roubaix povezovalo z afero. Na dirki Po Švici, ki se bo začela v soboto, ga torej ne bo. košarka Lottomatica izsilila peto tekmo RIM - Lottomatica Roma je na četrti tekmi za naslov italijanskega košarkarskega prvaka ugnala Montepaschi Sieno s 84:70 in tako izsilila peto tekmo. Igrajo na štiri zmage, trenutni izid je 3:1 za Montepaschi Sieno. Peta tekma bo jutri v Sieni. RIJKAARD - Nizozemski nogometni strokovnjak Frank Rij-kaard, ki ga je Barcelona zaradi slabih rezultatov po koncu sezone odpustila, je izjavil, da eno leto ne bo treniral nobenega kluba, čeprav ima v žepu nekaj ponudb. ODBOJKA NA OI - V Pekingu bodo italijanske odbojkarice igrale v skupini B z Brazilijo, Rusijo, Srbijo, Kazahstanom in Alžirijo. V skupini A pa bodo nastopale: Kitajska, Kuba, ZDA, Japonska, Poljska in Venezuela. VIZZONI - Nicola Vizzoni je na tekmovanju v metu kladiva v Leccu izpolnil olimpijsko normo (vrgel je 78,79 m). HIT GORICA - Primož Gliha je novi trener nogometašev Hit Gorice. Na goriški klopi bo nasledil Darka Milaniča, ki se je preselil v Maribor. GATLIN - Ameriški sprinter Justin Gatlin v boju za nastop na OI v Pekingu ne popušča. Olimpijski prvak iz Aten v teku na 100 metrov je napovedal, da bo, potem ko mu je Mednarodno športno arbitražno sodišče potrdilo štiriletno prepoved nastopanja, vložil pritožbo še na ameriško civilno sodišče. Od njega pričakuje, da mu bo kazen zmanjšal na dve leti in mu omogočil nastop na olimpijskih kvalifikacijah, ki bodo čez slabe tri tedne. / ŠPORT Sreda, 11. junija 2008 23 košarka - Danes druga finalna tekma za napredovanje v C1 -ligo gm ■ v • v • »Ce bomo preveč prepričani vase, se lahko opečemo« jadranje - EP Jaš in Simon v srebrni skupini tudi i i*___ • • • Dean Oberdan je previden - Pierpaolo Palombita: »Igrati moramo umirjeno« - VŽavljah ob 20.30 z olimpijci Jadranovci bodo danes ob 20.30 v Žavljah igrali drugo finalno tekmo proti miljski Venezii Giulii. Na sobotni prvi tekmi so Popovičevi varovanci premagali Miljčane, tako da bi v primeru druge zmage slavili napredovanje v državno C1-ligo že danes. Če bo Vene-zia Giulia pred domačo publiko boljša, pa bodo tretjo odločilno tekmo igrali v Briščikih v soboto ob 20.30. HALO JADRAN - »Vsi igralci želimo zaključiti nastop že jutri (danes op. a.),« je priznal kapetan Jadrana Mark Dean Oberdan. »Finalne tekme so zelo nepredvidljive. Motivacija je seveda na višku, ampak so to nasploh nervozne in nedopadljive tekme. Računam, da bo dvoboj v Žavljah podoben drugi polfinalni tekmi proti Arditi,« je napovedal Dean Oberdan in nadaljeval: »Če bomo zadevali tudi z zunanjih položajev, lahko zmagamo.« Steber ekipe Oberdan je sicer zelo previden: »Upam, da ne bomo ponovili predstave izpred trinajstih let (v sezoni 1994/95), ko smo proti Servolani v končnici za napredovanje po prvi zmagi na domačih tleh v drugi finalni tekmi izgubili. Če bomo preveč prepričani vase, se lahko opečemo,« je pojasnil z metaforo morebiten današnji razplet. Po mnenju kapetana bo sobotno predstavo težko ponoviti, predvsem v napadu: »Ne verjamem, da bomo v go-steh dosegli tako visok rezultat. V obrambi in v skoku pa smo lahko še boljši,« je pojasnil Oberdan, ki bo z ostalimi igralci še vedno v obrambi največ moči namenil nevarni trojici - Pa-lombiti, Haskicu in Kosu: »V soboto smo usmerili pozornost predvsem tem trem igralce, izkazalo se je, da so presenetili tudi ostali, predvsem Germani. Mislim pa, da moramo tudi v Miljah biti pozorni predvsem na trojico, ki edina lahko Venezio Giulio pripeljejo do zmage.« HALO VENEZIA GIULIA - Za Miljčane je že nastop v finalu končnice za napredovanje velik uspeh. Tako nam je včeraj potrdil tudi steber ekipe in kapetan Pierpaolo Palombita in dodal: »To jemljemo kot zanimivo avanturo.« V soboto je bil za poraz Miljčanov odločilen slab nastop v prvem delu tekme: »Proti takim nasprotnikom moraš biti vseh 40 minut stoodstoten. Mi pa smo koncentrirano igrali samo v drugem polčasu, ko smo omejili protinapade,« je nastop Venezie Giulie ocenil kapetan Palombita, ki je v soboto Kapetan Jadrana Mark Dean Oberdan in kapetan Venezie Giulie Pierpaolo Palombita igrata v vlogi organizatorja igre kroma odlično vodil ekipo in bil tudi najboljši strelec (20 točk). Glavno vodilo današnjega nastopa Miljčanov pa bo umirjenost, meni Palombita: »Igrati moramo umirjeno, saj nimamo kaj izgubiti. V soboto je Haskica izdala nervoza, Kos pa je bil neučinkovit. Žoga mora hitreje krožiti, obenem pa moramo omejiti protinapade.« Tudi kapetan Palombita je opomnil, da Jadranova prednost je predvsem daljša klop: »Mi smo v sedmih, jadra-novci pa v desetih. Upam, da bo Zani-ni igral tako kot zna (v soboto je zaradi slabosti igral manj op. a.), saj je on naš najboljši obrambni igralec in edini lahko zaustavi Sašo Ferfoglia.« STANJE - Obe ekipi bosta nastopili v popolni postavi. Franca še muči poškodba gležnja, tako da ni treniral maksimalno, a bo danes igral. Ostali so v formi, čeprav je utrujenosti kar nekaj: »Kot ponavadi pa bomo ob vstopu na igrišče vse pozabili,« je povedal Oberdan. Palombita pa nam je potrdil, da so vsi dobro pripravljeni. Obe ekipi sta trenirali v ponedeljek in včeraj. (V.S.) košarka Tomo Kraševec novi trener Brega v D-ligi Košarkarska članska ekipa Brega ima novega trenerja. Trenerja Davida Pregarca je zamenjal Tomo Kraševec, ki bo v naslednji sezoni vodil ekipo v D-ligi. Tako nam je potrdil odgovorni pri košarkarski sekciji ŠD Breg Boris Salvi. Tomo Kraševec je v naših košarkarskih krogih dobro poznan: pred sedmimi leti je svojo trenersko pot začel prav pri Bregu, nadaljeval pri Jadranu in se nato preizkusil tudi v italijanski sredini. Letos je sezono začel pri Krašem zidarju v prvi slovenski ligi, nato je odstopil. Nato je bil med kandidati za novega trenerja pri NPG v B2-ligi. Pri Bregu je sodeloval v prijateljski vlogi s športnim direktorjem Sal-vijem že pred koncem sezone. Loris naj bo za zgled našim športnikom Prejeli smo in rade volje objavljamo: Kot bivši Lorisov predsednik pri ŠZ Olympia, sem že ob prvem vpoklicu v reprezentanco čutil, da bi bilo prav, da mu javno čestitam. Odločil sem se, da počakam in to naredim ob prvem reprezentančnem uspehu.Ta je pravi trenutek! Dosegel je prvi cilj, saj zmaga na predolimpijskem turnirju so lepe sanje, ki jih je Loris imel že kot mladi odbojkarski talent. Lepo je nekoč povedal, kako si je nekaj takega želel, ko ga je društvo za nagrado peljalo v Treviso na ogled prvoligaške tekme. Pa še nekaj! Na spletni strani prvoligaškega društva, ko je postal član Al-ligaša, me je pozitivno presenetil intervju, ko je izjavil, da mu je najljubši »hobby« pomagati bratu v vinogradu. Tudi to je Loris! Preprosta oseba, požrtvovalen in vljuden. Te pa so odlike, ki tudi v športu lahko pripeljejo zelo daleč. Ob čestitki tudi voščilo še novih uspehov v čast društvu, v katerem je zrastel in v zgled našim mlajšim športnikom. Franko Bagon Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti bosta nastope na evropskem članskem prvenstvu v razredu 470 nadaljevala v srebrni skupini. Včeraj sta bila v močnejšem vetru 11., 13. in 28., absolutno pa sta po šestih regatah na 40. mestu, ki vodi v srebrno skupino (od 30. do 60. mesta). »S prvimi nastopi v članski konkurenci sem zadovoljen,« je nastop predtekmovanja ocenil trener Antonaz, »V močnejšem vetru so danes (včeraj op. a.) v ospredje seveda prišli jadralci, ki so fizično močnejši. Kljub temu sta se uvrstila v zgornjo polovico lestvice, kar je za prvi nastop v članski konkurenci zelo dobro. Jaš in Simon bosta še štiri leta mladinca. Sezona je še dolga, cilji pa so usmerjeni predvsem v mladinska prvenstva,« je povedal Antonaz. Z nastopom v predtekmovanju sta bila zadovoljna tudi Jaš in Simon: »Nastopala sva v ostri konkurenci. Med posadkami je veliko takih, ki bo nastopilo tudi v Pekingu,« je pojasnil Jaš. Čupina jadralca sta po predtekmovanju tretja najboljša italijanska posadka. Boljši sta jadralca Zeni/Pitani in brata Dubbini, ki so se uvrstili v zlato skupino. Slovenska olimpijca Karlo Hmeljak in Mitja Nevečny sta po kvalifikacijah na 46., mladinska ekipa Mitja Mikulin/Sebastjan Prinčič pa je trenutno 44. Obe posadki iz Slovenije bosta do sobote merili moči v srebrni skupini z našo posadko. V ženski konkurenci sta po šestih kvalifikacijskih regatah Vesna Dekleva Pa-oli in Klara Maučec na skupnem šestem mestu in tretji med Evropejkami. NAMIZNI TENIS Doljak bronasta Na državnem prvenstvu vseh članskih kategoriji v Traminu pri Bocnu je Sonja Doljak (Kras) s Sabrino Moretti (T.T. Coccaglio) med ženskimi dvojicami nad 40. letom osvojila bronasto kolajno. V polfinalu sta po napeti in izenačeni tekmi izgubili šele v petem setu (11:9) proti dvojici Mauriel-lo (Mugnano Napoli) / Condorelli (T.T.Ter-ni). občni zbori - Pri štandreškem Valu Corva novi predsednik Zamenjal je Ivana Plesničarja - Pri Valu bodo svoje delovanje še bolj usmerili v mladinski sektor Brdina: oživitev Zaključni turnir cicibanov v Sovodnjah V Sovodnjah so konec tedna organizirali zaključni turnir cicibanov, na katerem so poleg domače ekipe nastopili še cicibani Juventine, Mladosti in Brd. Domače društvo je vse nastopajoče nagradilo z brošuro in zastavico So-vodenj. IZIDI: Brda - Sovodnje 4:1, Juventina - Mladost 3:0, Juventina - So-vodnje 6:0, Mladost - Brda 4:4, Mladost - Sovodnje 4:1, Juventina - Brda 7:0. Na sliki ekipa Sovodenj, stoje od leve: Nini Bastiani (spremljevalec), Simone Glessi, Nikolaj Pavletič, Jury Devetak, David Vasič, Francesco Pahor, Kevin Zotti, Simon Feri (trener); čepe od leve: Peter Soban, Dimitri Pavletič, Elia Lakovič, Dimitri Petejan, Dejan Bacicchi, Filip Mosetti, Emrah Redzic. Igralcev je zmeraj manj in na našem majhnem območju so kar tri društva, ki se ukvarjajo z moško odbojko. Ekipe lahko torej sestavljaš le na dva načina: da z velikimi finančnimi sredstvi sestaviš kvalitetno moštvo z igralci od zunaj ali pa, da z dobrim delom na mladinski ravni pridobiš lasten igralski kader. Napočil je čas, da svoje delovanje še bolj usmerimo v mladinski sektor, je povedal Robert Makuc v poročilu na občnem zboru Odbojkarskega kluba Val v Štandrežu, kar pa ne pomeni, da v prihodnji sezoni ne bodo imeli članske ekipe v C-ligi. Naše cilje smo v zadnji sezoni že delno premaknili na mladino (otroška telovadba in miniodbojka v do-berdobski telovadnici), za naprej pa nameravamo vedno več moči posvetiti mladinskemu področju, saj le na tak način lahko zagotovimo obstoj in identiteto društva. Tako smo pred velikim preobratom, ki nam postavlja veliko izzivov, novih motivacij, ki nam dajejo novih moči, da Val spet popeljemo tja, kjer je nekoč bil, je povedal Makuc. Pri Valu so izvolili novega predsednika. Ivana Plesničarja je zamenjal Alessan-dro Corva. Podpredsednika sta Igor Flo-renin in Roberto Paoletti, tajnica Nataša Soban, blagajnik Peter Povšič, gospodar Gregor Brisco, tehnični vodja Robert Makuc ter nadzorni odbor David in Tomaž Mucci ter Tjaša Corva. Ostali odborniki so: Ivan Plesničar, Andrej Brisco, Petra Miklus, Danjel Radetič, Vanja Ambrosi, Danjel Na-nut, Maša Braini, David Corva, Simon Plesničar, Katja Zavadlav, David Sanzin, Ingrid in Nataša Frandolič, Sloga: novost je upravljanje telovadnice v Repnu Upravljanje prenovljene občinske telovadnice v Repnu je novost, ki bo zaznamovala delovanje društva v naslednjih letih, je bila glavna ugotovitev z nevolilnega občnega zbora ŠZ Sloga, ki je tudi letos spravilo pod streho izjemno pestro sezono. Gre za zahtevno odgovornost, ki bo od društva zahtevalo ljudi, ki bodo za objekt skrbeli in finančna sredstva za vzdrževalna dela in izpopolnitev objekta. Na Slogini skupščini so tudi pozdravili oživitev sodelovanja na moškem odbojkarskem mladinskem področju. Po nekajletnem zastoju bo Projekt Rast ponovno zaživel in ponovno bomo lahko razpolagali z mladinskimi ekipami na deželni ravni, ki bodo izraz skupnih hotenj in iskanja skupnih poti k čimboljši uveljavitvi naše slovenske moške odbojke v Furlaniju Julijski krajini, je zapisal prof. Ivan Peterlin v svojem tajniškem poročilu. Ocenili so tudi, da je bila tekmovalna sezona pozitivna, za še večjo kakovostno rast pa bi potrebovali več finančnih sredstev, saj ocenjujejo,m da bi po tehnični in kadrovski zasnovi že sedaj lahko tekmovali na višjem nivoju. Na občnem zboru so tudi nagradili dijake srednje šole Kosovel z Opčin za prvo mesto v pokrajini in 3. v deželi ter ekipo under 16, ki je osvojila 3. mesto v deželnem prvenstvu. tekmovalnega sektorja Novost letošnje sezone Smučarskega kluba Brdina je bila oživitev tekmovalnega sektorja, so ugotovili na nevolilnem občnem zboru openskega društva. Na tekmovanjih FISI je v različnih kategorijah pod vodstvom trenerjev Dejana Kavsa in Aljoše Gorjana nastopilo letos 22 smučarjev. Po večletni odsotnosti so nastopili tudi na Tržaškem prvenstvu in zasedli odlično 5. mesto. Sezono so ocenili kot pozitivno, saj so dosegli vse začrtane cilje, udeležili so se in bili organizatorji številnih tekmovanj in cele vrste drugih pobud, ki jih je v svojem posegu obnovil predsednik Rado Suber. Opozoril je tudi, da praznuje društvo 20. obletnico. Oktobra bodo skušali organizirati slovesnost v Prosvetnem domu na Opčinah. Do konca leta naj bi tudi opravili vsa dela na sedežu v Merčedolu, ki so zastala zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Podrobno poročilo o smučarskih tečajih je podal Andrej Don. Memorial bratov Špacapan V Slovenskem športnem centru so sinoči odigrali še tri tekme 1. memo-riala bratov Špacapan. Izidi drugega dne: Fincantieri -Olympia B 1:2 (25:19, 13: 25, 10:25), Olympia B - Sloga 0:2 (11:25, 17:25) in Sloga - Fincantieri n.p. Danes nastopajo (od 19.30): Val - Mossa, Mossa -Soča in Soča - Val. Sreda, 11. junija 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI Luna vzide ob 13.58 in zatone ob 2.19 PLIMOVANJE Danes: ob 1.06 najnižje -18 cm, ob 6.04 najvišje -3 cm, ob 11.04 najnižje -21 cm, ob 18.29 najvišje 41 cm. Jutri: ob 1.48 najnižje -28 cm, ob 7.30 najvišje 1 cm, ob 12.08 najnižje -16 cm, ob 19.05 najvišje 43 cm. UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 9 in pol, po nižinah 8. Ob oblačnem vremenu bo opazno nižji. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER new york - Poročilo Afriškega razvojnega foruma Afrika izgublja vojno z aidsom Črnogledo poročilo o svetovnem boju proti aidsu napoveduje hude posledice za gospodarski in splošni razvoj Črne celine NEW YORK - Na sedežu Združenih narodov (ZN) v New Yorku je Afriški razvojni forum predstavil črnogledo poročilo o svetovnem boju proti aidsu, ki napoveduje hude posledice za gospodarski in splošni razvoj celine. Poročilo so predstavili pred visokim zasedanjem ZN o aidsu in drugih nalezljivih boleznih, ki se je začelo včeraj in bo potekalo še danes. Slovensko delegacijo na zasedanju, ki je namenjeno doslej doseženemu na področju boja proti aidsu in pogledu v prihodnost, vodi državni sekretar na ministrstvu za zdravje Darko Žiberna. Generalna skupščina ZN je leta 2001 sprejela Deklaracijo zavez glede virusa HIV in bolezni aids, leta 2006 pa politično deklaracijo na isto temo ter določila leti 2008 in 2011 za pripravo preglednih konferenc. Poleg predstavnikov držav sodelujejo tudi nevladne organizacije, delo pa poteka na plenarnih sejah ter številnih tematskih okroglih mizah. Udeleženci skušajo najti načine za zagotavljanje splošnega dostopa do zdravil, velika pozornost je namenjena pogovorom o vplivu bolezni na ženske in dekleta, izzivih za države, kjer je bolezen posebej močno prisotna in iskanju načinov, kako izboljšati položaj. ZN želijo do leta 2015 prepoloviti število okuženih z virusom HIV, vendar za zdaj ne ka že, da jim bo us pe lo. Poročilo Afriškega razvojnega foruma pravi, da j e aids od leta 2000 terj al življenje 14 milijonov Afričanov, od tega leta pa se je doslej okužilo še 17 milijonov Afričanov. Leta 2000 je bilo v Afriki zaradi aidsa 8,5 milijona sirot, leta 2006 pa že 14 milijonov. Z aidsom sicer po vsem svetu živi 32,2 milijona ljudi, prizadevanja pa niso zadostna. V Afriki so na primer ZN leta 2007 prispevali zdravila za milijon ljudi, na novo pa se jih je z virusom HIV okužilo 2,5 milijona. Najhuje je v Bocva-ni, Zimbabveju, Južni Afriki, Zambiji, Le-sotu, Tanzaniji, Srednjeafriški republiki, Malaviju, Keniji in Ugandi. Vendar pa aids nikakor ni le problem Afrike, ampak tudi drugih delov sveta, med njimi vzhodne Evrope. (STA) Za lajšanje posledic bolezni so nujno potrebna zdravila, toda količina zdravil, ki jih pošiljajo na najbolj ogrožena območja, je v primerjavi s številom obolelih veliko premajhna ansa srbija - Socialisti prekinili pogajanja z narodnjaki in radikalci Verjetno bo Dačicev SPS podprl Tadicevo proevropsko koalicijo BEOGRAD - Predsednik Nove Srbije Velimir Ilic je za časnik Danas povedal, da so se pogajanja narodne koalicije in Srbske radikalne stranka (SRS) s koalicijo okoli Srbske socialistične stranke (-SPS) o morebitni vladni koaliciji končala, čeprav uradnega sporočila o prekinitvi pogajanj ni bilo. "Očitno je, da so se pogajanja končala in da se Ivica Dačic (predsednik SPS) tajno pogaja z Demokratsko stranko (DS)," dejal Ilic. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bosta Nova Srbija in Demokratska stranka Srbije (DSS) odšli v opozicijo. Ocenil je še, da bo nova srbska vlada, v kateri bodo lista Za evropsko Srbijo in koalicija okoli SPS konglomerat različnih ideologij in mednarodna "mineš-tra", saj so pri njeni sestavi sodelovale Turčija, EU in ZDA. Koalicija Za evropsko Srbijo, ki jo vodi DS srbskega predsednika Borisa Ta-dica, je na predčasnih parlamentarnih volitvah 11. maja zmagala in prejela 102 mandata v parlamentu. SRS je dobila 78 poslanskih mandatov, koalicija DSS in Nove Srbije (NS) 30 mandatov, koalicija SPS, Stranke združenih upokojencev Srbije in Enotne Srbije pa 20 mandatov. Liberalna demokratska stranka (LDP) Čed-omirja Jovanovica je prejela 13 poslanskih mandatov, Madžarska koalicija - Ištvan Pastorje dobila štiri mandate, Bošnjaška lista za evropski Sandžak dva, Koalicija Albancev Preševske doline pa enega. Novi srbski parlament se mora na ustanovni seji sestati najkasneje do 19. junija, nato pa bo začel teči 90-dnevni rok, v katerem morajo stranke oblikovati vlado. Če vlade do sredine septembra ne bo, bodo morali znova razpisati volitve. (STA) Srbski predsednik Boris Tadič dunaj Hči »avstrijske pošasti« ni več v komi DUNAJ - Devetnajstletna hči Josefa Fritzla, Kerstin se je zbudila iz kome in zapustila bolnišnico. Prav njen prihod v bol-niš ni co ko nec apri la je raz kril grozljivo skrivnost "avstrijske po šas ti", ki je svo jo hčer Eli sa -beth 24 let prisilno zadrževal in jo spolno zlorabljal, v incestnem razmerju pa se je rodilo sedem otrok, med njimi Kerstin. Dekle, ki je vse svoje življenje preživela zaprta v kleti s svojo materjo in bratoma, "se je zbudila iz umetne kome" in je bolnišnico zapustila "pred nekaj dne vi", ven dar še na prej po tre -buje zdravniško in terapevtsko skrb, je sporočil tiskovni predstavnik bolnišnice v Amstettnu Klaus Schwetner. Novinarska konferenca o njenem zdravju je predvidena za danes. Ker stin so v bol niš ni co sprejeli 19. aprila. Bila je v nezavestnem stanju. Zdravniki so jo kasneje premestili na intenzivni oddelek in jo priključili na aparate, saj so ocenili, daje njeno zdravstveno stanje kritično. Iz bolnišnice so konec maja sporočili, da so jo začeli zbujati iz ko me. Ker stin je naj sta rej -ša od sedmih otrok, ki jih je danes 42-let na Eli sa beth ro di la v 24 le tih ujet niš tva v kle ti dru -žinske hiše Josefa Fritzla v Amstettnu. Dekle in njena brata, stara 18 in pet let, so vse svoj e življenje živeli v kleti in niso videli dnevne svetlobe. Trije otroci, ki so se rodili v incestu, so žive li pri Fritz lu in nje go vi že ni, sedmi otrok pa je umrl kmalu po rojstvu. Elisabeth in njena sinova so trenutno v psihiatrični bolnišnici v Amstettnu, neuradno pa se go vo ri, da so tja pre me sti -li tu di Ker stin. So diš če je pred dne vi Fritz lu po dalj ša lo pri por še za dva me se ca. ( STA)