leto LXXI štev. 173 a V Ljubljani, v nedeljo, I. avgusta 1943 8pe31doa» la tEVoaaveato postal* Puitnina plačana « gotovini Prezzo - Cena L 0.80 flerofintna me.eCno 18 Lir, ca inozem« »tvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ca Inozemstvo 63 Lir. Cek. ra&t Ljubljana 10.650 za naročnina In 10.349 ca iniarata, Podružnica! , Noto mesto. Izključna poo51a8?enFs M »glaSeratiJe ItaTTJansTcejfa hi fctfega Izvora i Unione Pubbliciti Italiana S. A, Milana ► VENEC Izhaja vsak 8aa cjntraj rm ponedeljka ta tae-ra po praznik«. g Credalitvo la apravai Kopitarjeva 6, LJubljana. g i Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva K Lubiana. = i Telefon «001-401», g Abboaamratlt M.m 18 Lira. Estero, mete 31.50 Lir«. Edi-cione domenica, an-no 34 Lir«. Estero 65 Lir*. CC Pj Lnblaoa 10 650 pet lili ibbooamentl, 10.349 per I« in-■•rzionL Filial«! Novo mesto. Con ees slon ari a eselnslva por la pnbbTTelfl 31 prorenlenza (talian« ed estera: Unione Pnbblicitt Italiana S. A, Milana Bollettino No 1162 L'azione offensiva nemica contenuta dalle truppe italiane e germaniche II nemico ha perdufo 22 velivoli Comando Supremo Bolletino di gucrra JSTr. 1162. Contro il nostro schieramento in Sicilia il liemico svilnppu con lTmpicgo di forze frcsclic e con il podcroso appoggio delPnrmn aeren, la stin a/.iono offensiva contenuta in aspru lotta (dalle truppe italiane e germaniche. Nci violenti combattimenti dei giorni pre-Cedenti si e segnnlato, per vnlore et tenneia, il raggruppamento motocorazzato ul comando del colonncllo Goffredo Ricci dn Casenn. Sono stati (listrutti dnlla caccia dellasse e dalle bnttcrie contraerce 16 velivoli nnglonmcricani dei quali 10 in Sardegna, 2 in Sicilia, 2 ncll'Egeo, e due in Grecia. Nel cielo del I.azio nostri cacciatori intcr-rettavnno ieri unn formazione avversaria ab-liattcndo senza proprie perdite, quattro ([uadri-lnotori e due bimotori. Generale A m b r o s i o. / Vojno poročilo št. 1162 Čete osi zadržujejo sovražno delovanje na Siciliji Sovražnik je izgubil 22 letal Najvišje poveljstvo, vojno poročilo št. 1162: Proti nnsi razvrstitvi na Siciliji razvija Sovražnik svoje ofenzivno delovanje s podporo svežih čet in z veliko oporo letalstvo, to ofenzivno delovanje pa italijanske in nemške čete zadržujejo v srditem boju. Med hudimi boji v prejšnjih dneh se je Ukrepi nove italijanske vlade Železniško in poštno osebje militarizirano - Zvišane družinske doklade Rim, 31. jul. AS: Uradni list prinaša naslednji ministrski ukrep, ki začenja veljati danes: l: Med sedanjim vojnim stanjem je osebje državnih železnic te, državno poštno, brzojavno in telefonsko osebje militarizirano po določilih čl. 2. kr. zakonskega ukrepa z dne 30. marca 1943 št. 123. Zn izenačenje službenih stopenj tega osebja z vojaškimi stopnjami je tfe-ba uporabiti tabele, priključene kr. ukrepu z dne 20. marca 1941 št. 401 ter razglasoma z dne 4. in 16. junija 1943, ki se nanašata na militn-rizacijo osebja, dodeljenega železniški, brzojavni in telefonski službi na Siciliji in Sardiniji. 2. Med sedanjim vojnim stanjem je militarizirano po istem ukrepu osebje podnajemnic državnih železnic, poštnih sprejcmalnic pri koneesioniranih družbah za poštne, železniške ter izvenmestne tramvajske prevoze, prepuščene zasebnim družbam, osebje telefonskih družb, ki jim je odstopila koncesije italijanska družba za radijske oddaje (E1AR), družbe ltalcable, italijanska družba za izvenmestno telefonsko omrežje (SIRTD in družba za spalne vozove. Izenačenje službenih stopenj z vojaškimi zn osebje teh ustanov se določa takole: ravnatelj = stotnik, uradnik in spremljevalec = podporočnik, delavec in težak = prostak. 3. Z nadaljnjim odlokom bodo določena znamenja, ki jih bo moralo nositi osebje, militarizirano po pričujočem ukrepu. 4. Osebju, militariziranera po tem ukrepu, ne pritičejo nobene posebne gospodarsko ugodnosti. , 5. Ta ukrep velja za osebje, militarizirano po kr. ukrepu z dne 14. oktobra 1937 št. 2707, po čl. 1 kr. ukrepa z dne 30. marca 1943 št. 123 ter po razglasih z dne 4. in 20. junija 1943. Rim, 30. julija AS: Z veljavnostjo za nazaj do 1. novembra 1942 je v korist delavcev, ki služijo domovini v orožju, razširjena podvojitev družinskih doklad. Pravico do podvojitve družinskih doklad je priznana vsem zaposlenim (uradnikom in delavcem) v industriji, trgovini, svobodnih in umetniških poklicih ter pri kreditnih in zavarovalnih ustanovah, ki uživajo normalne doklade med vojaško službo. Izključeni so poljedelski delavci glede nn posebno skrbstvo, ki je odrejeno nu tem področju. Večji zneski, ki bodo morali biti izplačani, na naslov podvojitve, ne bodo takoj iz-dnčani, temveč bodo zapisani v dobro oklepna skupina pod poveljstvom polkovnika I P!»?an., temveč oooo zap.snn, v aohro vsem Goffredo Ricci* iz Cesene odlikoVala po | k) imnjo do njih. prav.co tn bodo v.nkulirant svojem junaštvu. Lovci osi in protiletalske baterije so uničile 16 nnglnnmeriških letal in sicer od tega 10 nad Sardinijo, 2 nnd Sicilijo, 2 nnd Egcj-skim morjem in 2 v Grčiji. Nad Lazijem so naši lovci prestregli so-.vražno skupino in brez lastnih izgub sestrelili ji štiriinotornike in 2 dvomotornika. j, iA| Podpis: general Ambrosio. do konca vojne. Na te zneske se bodo računale obresti po 2 in pol odstotkov, ki pn bodo tudi vinkulirane. Breme podvojitve pade na državo za delavce v industriji, trgovini ter svobodnih in umetniških poklicih, ki prejemajo družinske doklade na osnovi zakona z dne 26. okt. 1940, št. 495. Za zasebne uradnike pn to breme prehaja nn blagajno zu vojaške pozive (tri uradnikih. Za nameščence v kreditnih in zavarovalnih ustanovah in zn delavce, ki imajo pravico do nadaljnjega izposlovanja mezde, bodisi v Povečano bojno delovanje na vzhodu Več sovjetskih divizij uničenih pri Krimskaji — Sovjeti so izgubili 148 tankov — Pri napadu na Remscheid so Angleži izgubili 60 letal Tlitlcrjcv glavni stan, 31. julija. Vrhovno poveljstvo nemške vojsko je objavilo danes naslednje poročilo: Na glavnih bojnih odsekih vzhodnega bojišča se je včeraj bojno delovanje spet povečalo. Proti našim postojankam v loku pri Orlu izvedeni novi hudi napadi združenih pehotnih in oklepnih oddelkov, so sc izjalovili v mcnjajoiih se borbah z visokimi izgubami za sovražnika. Oh kubanskem p r e d m o s t j u in oh La-i o š k e m jezeru jc sovražnik spet napadel t močnejšimi silami. Zapadno od Krimska je sc je zrušil napad .več sovjetskih divizij pred našimi črtami. Južno od L a d o š k e g n jezera so bili Sovjeti, ki so napadali z močnimi oddelki podprtimi s topništvom in bojnimi letali odbiti, sovražnikove čete pa, ki so vdrle v fronto, uničene. Oba dni so uničile naše čete na .vzhodni fronti 148 oklopnih voz. Neka podmornica je potopila v Črnem morju 7000 tonsko petrolejsko ladjo. Na Siciliji so naše čete dosegle v hudih borbah na srednjem odseku fronte popoln obrambni uspeh. Vsi sovražnikovi poskusi za prodor, pri kuterih so sodelovale deloma tudj nove čete, so bili zavrnjeni z zelo visokimi izgubami. Nad Sredozemljem jc bilo sestreljenih 16 sovražnih letal. V borbi proti sovražnemu dovozu nn Sicilijo je letalstvo hudo poškodovalo veliko prevozno ladjo in dosegle bombne zadetke med čolni zn izkrcavnnje v skladiščih goriva ter na pristaniških napravah v Avoli na jugovzhodni obali otoka. Oddelki sovražnih bombnikov so napadli včeraj podnevi mesto K n s s e 1 in nekatere kraje v zasedenem zapndnem ozemlju, preteklo noč pa bombardirali mesto R e m c h e i d. Prebivalstvo napadenih mest je imelo izgube. Huda razdejanja in škode zaradi požarov so nastale predvsem v stanovanjskih okrajih v Remscheidu. Protiletalska obramba je po dosedanjih vesteh uničila vsega 60 letal, večinoma štirimotorne bombnike. Nemške podmornice so potopile v Atlantik« tri Indje s skupno 15.000 br. reg. tonami ter na Ledenem morju eno stražno ladjo. Pri obrambi sovražnih letalskih napadov so na Atlantiku sestrelili še en ameriški zrakoplov in eno letalo. Berlin, 31. julija, s. Po poročilih, ki so snoči dospela z vzhodega bojišča, so boji ob kubanskem mostišču, ob Miusu, srednjem Doncu in pri Bjelgorodu znova oživeli. Vendar pa ostane najvažnejše bojišče vzdolž vsega loka pri Orlu, kjer nasprotnik krepi izčrpane oklepne in pehotne oddelke z novimi ter hoče po vsej sili doseči kak odločilen uspeh. Pred trdno obrambo nemških čet pa se vsi ti boljševiški napori razblinijo s krvavimi izgubami za nasprotnika, ki inora vrh tega žrtvovati na stote oklepnikov. Včeraj so Sovjeti izgubil 100 oklepnikov, od katerih je bilo samo na odseku pri Orlu učničenih 99, tako da je šlevilo oklepnikov, ki so jih nemške obrambne čete od 5. julija pa do danes uničile, naraslo na več ko 7000. Pri Orlu so Sovjeti sprožili silen napad na omenjenem bojišču, kjer so nastopili s štirimi motoriziranimi brigadami ter 200 oklepniki. Navzlic hudim napadom, ki so se vrstili drug za drugim, so bili boljševiki z velfkimi izgubami zavrnjeni. Nekaterim sovražnim motoriziranim oddelkom se je posrečilo vdreti v nemške obrambne črte, pa so bili po takojšnjem nastopu nemških čet drug za drugim uničeni. Eksplozija v ameriškem dinamitnem skladišču Bneos Aires, 31. jul. AS: Poročajo iz San Francisca, da je v dinamitnem skladišču |>od-jetja za kopanje železne rtidc v Iron Moun-taim pri Redingu v Kaliforniji prišlo do eksplozije. Nesreča je povzročila silovite požare. celoti, bodisi delno, med vpoklicem na temelju čl. 9, št. 4 Kr. ukaza zakona z dne 17. junija 1937, št. 1048, pa delodajalci, ki morajo vplačati v skupno blagajno za družinske doklade tudi višje prispevke, določene po dodatnih družinskih dokladah. Od I. nov. 1

Timcsa«, ki je o njem znano, dn je zelo blizu vladi. »Times« hoče o|K)/oriti Moskvo, da bi se preprečila nevarnost novih nesporazumov med obema državama. Obsodba zaradi nedovoljenega zbiranja Bologna. 31. julija AS: Vojaško sodišče v Bolo-gni je predvčerajšnjim obsodilo delavca Antonia Gazzola iz Bologne na tri leta zapora zaradi prestopka proti čl. 2 uredbe od 26. julija 1943, izdane od poveljstva krajevne ozemeljske obrambe, ki prepoveduje, da bi se smeli več kot trije zbirati kjer koli ali pa prirejati manifestacije v javnih lokalih ali takšnih prostorih, ki so odprti za javnost. Novi vpoklici pod orožje Riin, 31. jul. AS: Agencija Štefani poroča: Z ukrepi, ki jih bodo izdula ministrstva za vojno, letalstvo in mornarico, so bivši zvezni tajniki, zvezni podtajniki, tovarniški zaupniki in skvadristi iz organizacij razpuščene fuši-stovske stranke poklicani pod orožje. 6000 letal sestreljenih Berlin, 31. jul. AS: Lovski roj Moelders, kateremu poveljuje podpolkovnik Nordmann, odlikovan s hrastovim listom k viteškemu križu železnega križen, je te dni na vzhodnem bojišču zbil 6000. letalo. V\ Birmanija bo vedno hvaležna Japonski Rangoon, 31. julija. AS. Vplivni dnevnik v Rangoonu »Burmakit« objavlja članek, v katerem pravi, da morajo Birinanci biti hvaležni plemenitosti Japoncev, da se je uresničila neodvisnost Birmanije. Prav tako pa je to zasluga birmanskih voditeljev in mladine, ki je vse svoje sile dala za razvoj nove Birmanije. List podčrtava, da so An- bila od Japonske. Birmanija je Japonski hvaležna tako, kakor je sin hvaležen materi. Japonci so se silovito vojskovali proti Angležem, ki se trudijo, da bi si Birmanijo zopet prisvojili. Dokler angleške sile v Birmaniji ne bodo razbite, in dokler ne bo uresničena neodvisnost Indije. Birmanija no bo varna pred nevarnostmi Vsi tisti Birmanei, ki gleži odgovorni za to, da se država ni razvijala j ljubijo svojo domovino, morajo takoj vstopiti v in da ljudstvo ni moglo napredovali. Birmanija I obrambno deželno vojsko ali pa v druge pomožne gleda z zaupanjem v bodočnost svoje neodvisnosti I vojaške službe in se z vsemi silami vojskovati za in ne more nikdar pozabiti pomoči, ki jo je do- 1 obnovo iu razvoj Birmanije. Nov ravnatelj za italijanski tisk Rim, 31. jul. AS: Minister za ljudsko kulturo je zn glavnega ravnatelja italijanskega tiska imenoval Gr. Uff. dr. prof. Amcdca To-stia, prej nadzornika za radiofonijo. Velike vojaške slovesnosti na Portugalskem Lisbona, 31. julija AS: Poročajo, da bo jutri v Lizboni velika vojaška parada, na kateri bo nastopilo nad 10.000 mož raznih delov portugalske vojske in pa še posebni oddelki, vsi v najmodernejši opremi in z najmodernejšim vojnim gradivom. Vojaška parada bo nn Ave-nida della Liberta in prisostvovali ji bodo predsednik republike, predsednik vlade in vse vojaške in civilne osebnosti. V imenu portugal-sk vojske bodo državnemu poglavarju generalu Carmonu izročili častno sabljo. Politična kriza v Perziji Ankara, 31. julija. AS. V Perziji je izbruhnila huda politična in vojaška kriza zaradi neredov v nekaterih pokrajinah. Tu kriza še prelresa vojsko in vlado. Vojaški poveljnik: na jugu države so . bili odstavljeni, prav lako pa ludi vodilno osebje pri tiskovnih in propagandnih ustanovah. Pričakujejo, da bo predsednik vlade Soehili v prav kratkem podal izjavo o položaju. Potopljen ameriški parnik Buenos Aires, 31. julija. AS. Mornariško ministrstvo Združenih držav objavlja, da je bil potopljen na Indijskem oceanu severnoameriški trgovski parnik. Potopila ga je s torpedom neka podmornica. Preživele člane posadke so izkrcali v Nevvvorku. Angleški parnik potopljen Buenos Aires, 31. julija AS: Argentinska netrolejska ladja >Taeilo< je sporočila radiote-legrafsko. da je vkrcala 53 članov posadke angleškega parnika, ki je bil torpediran sto milj od Bali i j a. I---... .... I.. ..... i...... . i'_;_—iii.. •, mM ferf&A Mms enn mama in slnra mnmn, gospa nas je danes za vedno zapustila Na zadnji poti jo bomo spremili v ponedeljek, dne 1943, ob pol treh popoldne z Žal, kapelice sv. Nikolaja pališče k Sv. Križu k zaslužnemu počitku. Žalujoče rodbine: Močnik, Požun, Iskra - in ostalo sorodstvo mh^mMmMšM hI Kino ima tudi poletno sezono Poletje je in z njim so združene mnoge neprijetnosti glede primerne zabave in oddihu. Je že res, da mnogi zaidejo na kopanje ali si kod drugod poiščejo prostor za ohladitev svoje razgrete krvi, u mnogim prav tako do kopanja ni ali pa se jiiu pot do vode zdi predolga in utrudljiva. Zato taki v zgodnjih popoldanskih urah ostajajo doma ter si privoščijo urico ali dve blagodejnega spanja, po četrti uri približno pa so prosti in ne vedo ne kod ne kuni. Edina rešitev jc kino: zato gredo v kino, če-jirav vedo, da morebiti film ne bo najboljši, u to je čisto vseeno, suma du se za dve uri spravijo v »senco«. V narekovaj smo dali besedo senca, ker res ne zasluži tega imena. Temno je sicer ko v rogu, a vročina taka in sopariea, da se človeku smilijo, ko jih vidi odhajajoče iz krnske dvorane. A človek je potrpežljiva stvar in mnogo prenese: dve uri parjenja v zatohli dvorani res nista omembe vredni, zato se na to pozabi, brž ko je predstave konec. Navsezadnje tudi film ni bil tako slab in zadovoljstvo je popolno. Samo da so se nasmejali, če je bil komičen film, ali malce krokodilovih solz pretočili, če je okolje tuko zahtevalo, in ljudstvo je nadvse zadovoljno in potešeno spel za nekaj časa. Saj človeški razum toliko prenese. In strastni obiskovalci kina že sploh niso več izbirčni, ker jim je že popolnoma postranska stvar, kaj predstavlja film in kakšen je po kuT kovosti, samo du je. Zato se nikar ne čudite, če boste večkrat, če ne že ravno vedno srečavali v kinskili dvoranah ene in iste ljudi, če se bodo pri blagajnah drenjali vodno isti zaljubljenci, želee dobiti zase in za svojo spremljevalko mulo boljši prostor in če bodo vedno isti gentlomani stuli pri prodajnlnici in kupovali nekaj zemeljskih dobrot in osvežil za svojo boljšo polovico. Jasno ie, du morate v kino hoditi vedno ob istih urah, če hočete videti vedno se ponavljajoče osebnosti in zudevice. Morda ljudje za iiolieno drugo stvar niso tako natančni kakor prav za kino, da si že v naprej določijo, ob katerih urah bodo hodili k predstavam. V splošnem popoldanske predstave niso tako priljubljene kakor večerne. Popoldne hitijo v kino največji navdušenci in strastni obiskovalci, ki lovijo vse premiere, zvečer pa se nabere drugo občinstvo k tako imenovanim boljšim predstavam. Iz tega sicer nenaravno sledi, da je zvečer večja zbranost in poduhovljenost kakor pa popoldne, ko sicer maloštevilni pri-rede bolj živahno in zabavno okolje. Resni ljudje pravijo, du jih od popoldanskih predstav prav (a sproščenost in prevelika domačnost odbijata in jih silita, da en večer v tednu — in Razdeljevanje lirmil za prašiče Pokrajinski Prehranjevalni zavod obvoSča vso rejca prašičev na področju mestno občino Ljubljane, da bo v tekočem tednu razdelil močna krmila za prašiče. Hejci, ki folijo dobiti krmila, bodo prejeli nakaznico pri Prevodu, odelek za krmila, UoHposka 12, dvoriš,'-e levo in hicer: 4. t. m. rejoi z, začetnico A do J; 5. t. m. Tojei Z začetnico K do T; C. t. iu. rejci z začetnico R do 2. to lep večer — žrtvujejo za dve urici uživanja ob medlih podobuh na platnu. Posebno poglavje bi zaslužilo obravnavanje vprašanje, kakšni filmi zanimajo danes ljudi, \ splošnem bi dejali, ila komični vedno privabijo največ obiskovalcev, njim sledijo filmi, katerih dogajanje se suče v meščanskih krogih — kajti marsikdo se opaja ob misli, du bi enakovredno zastopal tega ali onega poliznnega meščanskega tipa ali izbranca — in kot zadnji nastopajo resni in karukterni filmi, ki imajo sicer svoj stalen krog obiskovalcev. Brez, dvoma so slednji vredni največjega spoštovanja, ker res hočejo od filmskih predstav tudi nekaj odnesti. Vsekakor drži, da imn kino vedno dovolj obiskovalcev, pa naj bo lepo vreme nli dež, mrzlo ali vroče. Svojčas so imeli tudi kinoma-togrufi svoje počitnice, navadno so jih imenovali generalno čiščenje; v poletni dobi so bile redno vstopnice znižane — glede na prispevek, ki ga je vsak gledalec moral dajati v ne maloštevilnih znojnih kapljah — je bilo to tudi upravičeno. Vsega tega lelos pač ni in gotovo kinopodjetniki zaradi tega niso preveč žalostni. Občinstvo pa je tudi zadovoljno — kaj hočete žo vcčl Maksimalni cenik St. 13 za zelenjavo ln tadjt, uvoieno v Liubljamko pokrajino, veljaven od 2. avuusta 1913. Visoki komisar zu Ljubljansko pokrajino določa na podlagi naredbe i dne 9. maja 1041. St. 17, nadloil- nje najvišjo prodajne ceno pri trgovcu na debelo iu nu drolino za zelenjavo in hudje, uvoženo v Ljubljansko pokrajino, z veljavnostjo od 10. julija 11)13. Te najvišjo cene določajo v kategorični obliki mejo, v kateri se morajo dejansko (ribati oeno pri uvozniku in trgovcih na debelo in na drobno. To dopušča, da je pač mogočo prodajati po nižji, nikakor pa ne po viSji nego odrejeni eeni. Cena w kilogram: prva .ie cena nn debelo, drugn pa nn drobno: Tesen 0.50, 8; Zelje gluvnato 2, "J.50; Kolernblee 2. 2.40- Kumar« 2.50, 3.10; Čebula 1.05, 2: Fižol strožji 5111, 0.3(1; Solata vseh vrst 2.75. 3.3(1; Jajčniki 3.45, 4.3(1; Orah 3.15, 3.8(1; Paprika zelena 2.90, 3.0(1; Paradižnik 2.1(1. 2.70; Zelena 2.8(1. 3.4(1; Špinačn 2.75, 3.30; llučke 3.10, 3.80; Marelice 3.1*0. 4.70; Jabolkn I. 4. 4.30: Jabolka II. S.Ni. 4.ro; l.lmone 4..'»0, 5.50 (komad 0.551: llruško 1. 3.55, 4.3(1: Hruške II. 3.15, 3.30; Breskve 3.110, 4 70; Slive in čeSpljo 2.110, 3.00. Opombe- 1. Cene se razumejo brez tare. 2. Pod blngom I. vrsto se razume samo zdrnvo, zn prevoz sposobno blago. Pridelki, ki ko Izobličeni, poškodovanci ii I i nagnili ter nezadostno sočnati. so izločeni. 3, Cenik velja za blago očiščeno zunanjih neužitnih listov. 4. Prodajalci na drobno imajo dolžnost postaviti na hlngo listek z napisom enotne ceno in kakovosti blaga. 5. Ta cenik mnrn hiti IzveScn na dobro vidnnm mestu tako v trgovinah na debelo, kakor tudi v prodalalnleah na drobno, 0. CSrosisti moraio izstaviti kupcem račun z oznafl>o blaga, knkovos',1 in enotno ceno. Tudi predprodn jaloi morajo izstaviti tak račun, ako bp zahteva. 7. 7.n (lom n če pridelke v prodali na drobno veljajo m.nksimnlno eo ne. ki jih objavlja mestni tržni urd v tedenskem ccuiku. i SSoIeSerca papirnic® v Vevčah Letos je poteklo sto let, odkar so začele Vevče izdelovati papir. Vovško papirnico so so razvilo v veliko industrijsko podjetje, ki jo bilo svolečusno v Dravski banovini tretjo nnjvoSje industrijsko podjetju. V času prd slo luli jo uvstrijska monarhi la komaj dobro prebolela posledico napoleonskih voj. kn. V naših krajih jo bila industrijska delavnost kaj majhna. Nnjvn/.noJSn Industrijska panoga seveda z, ozirom na obrate mujhnega obsegu je bila železarstvo. Da posežemo nekoliko v prcdzgodovlno Vevške papirnice, jo koristno, da pogledamo tudi Se zn noknj let nazaj pred ustanovitvijo podjetja. Lela lKli io Valentin Velfi, po katerem imajo mogočo Vovco svojo ime, prodal 10. decembra svoj- mlin nn levem bregu Ljubljanico Simonu Podboršku. I>ne 11. septembra 1840 jo industrijalec in graščak Fideiis Ter-pine iz Fužin kupil od Janoza Pogačnika mlin na Sumu v Vovčnh na desnem bregu Ljubljanice, kjer stoji dandanes papirnica Vevče in ga predelal v stiskalnico z.a olje, ki jo obratovala tlo lela 18115. Fideiis Torpinc, ki so je v veliki mori zanimal za kmetijstvo in Industrijo, jo osnoval tik nad oljarno tvomico za pinUr. do katero jo vodil Um nad oljarno poseben dotok. Za zgradbo tvornioo in za | obratovanje oljarno ter tvornice barvnega losa (slednja jo bila prva tor Flnflova last tnr jo stala na desnem bregu Ljubljanico na Fužinah) je bila lela ls42 ustanovljeuu trgovskn družba z. nazivom: »C. kr. prlvlllglruna mehanična tvornlca olja, papirja in btrvnegu lesa«. Prvi ustanovitelj in glavnt ude-le/.nik je bil sam Fidrlls Terpluo, drugI ustanovitelj z veliko udeležbo Fidolisov prijatelj, bogati trgovec ln posestnik Franc (inllo, uudal.io so bili v družbi Se Tcrplnčov svak Valentin Zobehko ln Josip Blscbof. 14. junija jo stokol izpod pnplrnegn stroja papirnice v Vevčah prvi list papirja. I'o novejših ugotovitvah pn io trebn smatrali, dn jo prvi list papirja stekel Selo 21. junija in imamo torej letos žo nad sto let proizvodnjo papirja v Vevčnh, ki tkoro nikoli ni bila prekinjena za daljšo dobo. O sami papirnici v Vevčnh imamo zelo zanimivo podatke že za leto 1814 in siccr v poročilu o obrtni iu industrijski razstavi v Ljubljani. Nn tej nssstavi jo namreč podjotjo dobilo za svojo razstavljeno izdelke zlato kolajno 7. diplomo. Iz. poročila jo nadalje razvidno, da podjetje izvaža dvo tretjini svojih proizvodov v Trleste in Ponctke, ostalo pn proda domu. Duevno jo bilo tedaj v papirnici "zaposlenih 70 ljudi. Delavci da prihajajo iz 10 raznih sosednih krajev in da znaša njihov zaslužek 1U.00U goldinarjev tedanjo veljave. Vevško podjetju jo dobro uspovnlo ln kmalu s« jo pokazala potreba podjetjo povečati. Družila jo kupila II. marca 1850 takozvant »fiimnov mlin« na-sproti papirnice na levem bregu Ljubljanice o katerem smo žo napisali, da ga jo kupil leta 1836 Si-moii Podboršok od Valentinu Vivea. Ta mlin jo podjetje preuredilo v papirno tovarno iu leta 1852 jo bila nova tvornlca popolnoma dogr«inna. Izpod papirnega »troja v tej tvorniei le menda dne 18. dcc. ls',1 stekel prvi list papirja. Novo tvoruico so imenovali Janezijo. Ihto 1. julija 1852 jo je namreč obiskal nadvojvoda Janez, pokrovitelj Kmetijsko družbe zn Kranjsko, v spremstvu Številnih fliunov to družbe. l'o podjetju ga jo vodil Torpinc in undvoj-voda mu jo dovolil, dn sino imenovati novo papirnico po njem v slovenskem jeziku »Janezljn«. Tako sta lorej v 00 lotih preteklega stoletja obstojali dvo papirnici Vovčo in Janezija. Statistično poročilo trgovsko in obrtniško zbornico z.a Kranjsko za leto 185,1 in 1854 navaja, da jo Imelo podjetjo poleg oljarno in tvornioo barvnega lesn dre papirnici, v katerih jo bilo postavljeno B (urhin. 3 parni kotli. 22 holnndccv. 2 velika papirna Biroja itd. Pod- , ,'etje jo tedaj izdelovalo 30 dunajskih stolov papirja \ I I dan: izvažalo tli četrtine na HrvaŠko,' Slavonijo ia Ogrsko, eno tretjino pn čez Triesto v Prokmor-: i.e dežele, fitevilo delavstva jo znašalo okoli 200, od tega 80 moških in 120 žensk. Omenili je trebn, da .ie že tedni obstojala za vse le tri tvornieo posebna di lavska hranilnica in holniSka blagajna. — Let« lsili jo izstopil iz družbo ninn družabnik Josio Ili-sebof, na novo pa jo vstopil Karel Ciulle. Dne 2(i. septembra je bila družba protokolirnnn pod tvrdko: C. Kr. Prlvll. VovSkn tvornicn papirja in barvil. To jo bil razvoj prvih dvajset lot. SP0RT Francssko allefsko prvenstvo V Lyoni) so so zbrali najboljši atleli Francije, kjer so priredili državno lahkoatletsko prvenstvo. Rezultati so bili šibkejši kakor prejšnja leta. V naslednjem podajamo imena zmagovalcev: 100 m Valmy 10.9 sek.; 200 m Valmy 22 sek.: 400 m Ksprangle 49.4 sek.; 800 m llansenno 1:50.2 min.; 1500 m llansenne 3:58.5 min.; 10.000 m Lasiume 31:23.4 min.; krogla Bourron 14.23 m; kopje Pabro 52.82m; kladivo Brannconnet 43.85 m; disk VVilte-vvonghel 46.02 m; daljina Jornblanc 0.84 m; višina Lapointe 1.80 m; višina s palico Breitmann 3.80 m; štafeta 4X100 m Banlscrris 43.0 sek. Odpovedana Je mednarodna nogometna tekma, ki bi se morala vršili 1. avgusta med Bolgari in Slovaki v Bratislavi. Priprave so bile do zadnjegn v teku, 27. t. m. pa so Bolgari odpovedali gostovanje. V olimpijskem stadionu v Amsterdamu se je vršilo nizozemsko lahkoatletsko prvenstvo. Ob tej priliki se je zgodilo, da je Osendarp, prvak v teku lia 100 m, prezgodaj starta!, kar pa je sodnik spregledal. Čeprav je Osendarp zmagal s časom 10.5 sek., je kot šporlni poštenjak zaprosil, da bi tek razveljavili. Sodniški zbor mu je ustregel in odredil ponovni tek. Zdaj je Osendarp spet prvi, in sicer s časom 10.4 sek. Tako sta zdaj v Evropi dva tekača — prvi je bil Šved Strandberg —, ki sta letos pretekla 100 m v 10.4 sek. V Zagrebu sO postavili na dosedanjih laliko-atletskih prireditvah naslednje rezultate: 100 m jo pretekel Medved v 11.1 sek., 200 m Gal v 22.7 sek., 110 m z zaprekami pa dr. Ruratovlč v 15.0 eek. V skakanju v višino je postavil Abramovič z 1.83 m nov državni rekord, omembe vredni pa so še naslednji izidi: 400 m Despot 51.7 sek., 800 m Djurič 1:59.4 min., krogla Ivekovič 12.92 m, kopjo Marcelja 50.00 m, skok v daljino Urbič 0.81 m. V nedeljo bodo priredili v Zagrebu državno atletsko prvenstvo poedincev. Brali bomo spet o istih atletih, to ali ono znamko pa bodo gotovo še zboljšali. Vremenska napoved. 1. avgusta, (nedelja): pretežno jasno in vroče. 2. avgusta, (ponedeljek) isto. Beseda o božji besedi (Ob rekolekciji za prve petke in sobote) Trdna vera je poroštvo naše zmage nad pokvarjenostjo in hudobijo sveta. »To je zma- ?a, ki premaga svet, naša vera,« piše apostol anez. Trdne vere pa nt brez božje besede. Sveti Pavel piše: »Vera je iz poslušanja, iz oznanila, oznanilo pa je po besedi Kristusovi. Kako naj ljudje verujejo v tistega, o komur niso slišali?«: Prvi del vsake duhovne obnove tvori zato pridiga, to je oznanilo božje besede, ki nam je od Boga razodeta, na katero se mora naša vera graditi in se po njej vedno znovfl obnavljati in poglabljati. . Da je to pravdno, o tem nas potrjuje zgled Jezusa, apostolov in Cerkve. Kako neutrudno je vršil Gospod Jezus prl-digarsko službo v svojem javnem delovanju. Hodil je od kraja do kraja po svoji domovini, učil in razlagal, ouominjul, svaril in tolažil, ličil je v shodnicah, učil po hišah, učil pod milini nebom. Pridiga mu je bila sveta strast, v njej je gledal svojo veliko življenjsko nalogo. Vedel jc: Ljudi je treba najprej poučiti, šele potem pride drugo. V nepopisno sladko zadoščenje mu je bilo, ko so ga množice hrepeneče poslušale in več dni vztrajale ob njem, srkajoč v svoje duše besede njegovega evangelija. Dvakrat jih je za njih ljubečo pozornost poplačal s tem, da jih je s čudežnim po-množenjem kruha tudi telesno nasitil. Bilo pa mu je tudi v najgrenkejše razočaranje, ko so ga množice učencev zapuščale in govorile: »Trda je ta beseda, kdo bi jo mogel poslušati.« Srce mu je krvavelo, ker je videl, da brez besede božje gredo v pogubo. Kakor je delal sam, tako je naučil svoje učence. V triletni šoli jih je izobrazil predvsem v pridigarje. Pridigarska služba je prva, ki jo našteva v svojem naročilu: »Pojdite in učite!« Potem šele pravi: »In krščujte in vladajte dušam.« Apostoli so se te dolžnosti živo zavedali. Pridige niso upali nikoli zanemarjati. Ko so jih druga opravila preobremenila, opravila ljubezni in skrbi z.a uboge, so postavili z.a ta dela sedem dijukonov, rekoč: »Ne gre, da bi mi zaradi revežev zanemarjali svojo bistveno službo: molitev in oznanjevanje božje besede.« Apostol Pavel kliče v sveti resnobi: »Gorje mi, ako evangelija nc bi oznanjal.« Kristusov in apostolski duh živi v božji Cerkvi. Sveta Cerkev neutrudno oznanjn Kristusov nauk skozi vso stoletja; ga oznanja z vso stanovitnostjo tudi v naših dneh. Poglejmo in povejmo: Ali nas Cerkev tudi v enem samem vprašanju življenja pusti brez jasne orientacije? Pn prav v nobenem. Vprašanje vzgoje, vprašanje krščanskega zakona, vprašanje novegn socialnega reda, vprnšnnje brezbožnega komunizmu in vsa druga usodna vprašanja, ki rn/.burjnjo sodobni svet, vse je po Cerkvi pravočasno in temeljito razloženo. Vse se objavlja svetu v papeškib in škofovskih okrožnicah, razlaga in oznanja se v pridigah, v snovednici, tiska sc v verskih listih in knjigah, da morejo vsi, ki so dobre volje, spoznati, kaj jc prav, videti svojo pot in svoj dolžnost. Ali v tem jc žalostno trngično dejstvo naših dni: Ljudje imajo oči, pn ne vidijo; ušesa imajo, pu ne poslušajo; srcc imujo, pa nc občutijo. Božja beseda, ki polaga temelje veri in krščanskemu življenju, je postala ljudem odveč. Mi c c a 5. Oče, bil je postaren očanec, je zavzdihnil, dvignil culico s postelje v zibel, ki se jo je še pajčevina s podstrešja držala. >Zdaj sva sama,«, je dejal in odšel pognali kolesa. >Da bo kruha, Mičcak Druga skrb je začela vstajati v caričini nemirni duši, namreč bodočnost hčerk. Princese niso bile več otroci. Najstarejša, velika kneginja Olga je imela že sedemnajst let, najmlajša Anastazija dvanajst. Obe starejši hčerki sla prvič prišli v družbo ob jubilejnih slovesnostih. Obe sta bili ljubki in sveži, kakor pomladno jutro, toda vsakdo je lahko opazil, da sla bili nekam nerodni zaradi nenavadne boječnosti, ki sta jo podedovali po materi in zaradi preveč omejene vzgoje, ki sla jo dobili v najožjem družinskem krogu. Kakor smo že povedali, je družinski krog postajal vedno ožji in carjevi otroci so raslli v popolni nevednosti z ozirom na zunanji svet. Bila je to zelo slaba priprava na življenje in nekdo sfi jc dovolil lo omeniti carici. Ta pa je odgovorila: Hočem, da bi njihova otroška leta bila popolnoma brezskrbna. Princese morajo vedno bili nesrečne; Želim, da bi moje hčerke ohranile vsaj snomin nn srečna otroška leta. Nekoč ji je neka dama omenila nevarnost lega, da so veliko kneginje brez tovarišic njihove slarosli in imajo kot tovariše v igri samo častnike, ki so v službi na dvoru. Lahko bi so v razvijajočih se dekletih vzbudilo čustvo, ki bi ga bilo treba pozneje iztrgali iz njihovega srca. Carica pa je odgovorila: »Tudi, če bi moje hčerke gojile kakršno koli tako čustvo, bi v tem ne bilo nič nevarnega. Oslal bi le sončen, romantičen spomin, nekoliko modrino v njihovem bodočem temnem življenju.« Omenjamo le caričine besedo, da pokažemo, kako je njen odpor do življenja bil grenak. Za svojo hčerko ni predvidevala drugega, kot trpljenje, in jih je žo iz nežnih olroških let navajala k skritemu življenju, brez vsakršnega koli drugega zanimanji, razen družine. Trudila eo je, da bi v hčerkah vzbudila mistično vernost, od katere jo živela. S tega vidika ji je res uspelo, da si je v njih vzgojila male tova-rišice, ki so bile z njo odine po čustvih in mišljenju. Toda, v trenutku, ko sta obe starejši hčerki stopili v družbo, je tudi v caričinih očeh poslalo jasno, da so prvi sliki s to družbo nenavadno težki za preprosta dekleta, ki bo popolnoma brez vsake izkušnje in brez obrambe pred spletkami, ki so jih neizogibno čakale. Treba jo bilo tudi začeli mislili na njiliovd poroko in to ni j bila mala skrb. Ne samo, da je bilo težko liajli primerne zakonske 'druge za hčerko ruskega carja, treba so jc bilo tudi ozirati na 'dejstvo, da je miselnost, ki jim je bila vcepljena, polna verskega nacionalizma, stavljala skoraj nepremostljive ovire, da bi se mogle oddaljiti iz Rusijo in od pravoslavne vere. Bilo j(**Horej silno težko, da bi so mogle poročiti v inozemstvu, tisti pn, ki bi mogli priti t v poštev med carjevim sorodstvom v Rusiji, pa carici niso bili bogve kako pogodu, Njeno materinsko srce je začelo silno trpeli j zaradi te skrbi za bodočnost hčerk. Kljub temu, da je bila malo ; zaupljiva do drugih ljudi, je o tem vočkrat govorila z osebami iz svojega spremstva. V pismih, ki jih je pisala soprogu, ie pogo-stokrat omenjala poroko velike kneginjo Olge, kar jasno priča, da je med drugimi tudi ta skrb zavzemala važno mesto v mislili obeh vladarjev. Sicer pa je tudi v družinskem krogu ozračje začelo postajati preveč težko. Carica so je nenadoma zavedla, da je pustila preveč uveljavili se gospej Virubovi. Ana je vzola preveč resno svoj položaj kot caričina prijateljica. Od časa do časa so nastali no-izbežni nesporazumi med njo in tistimi, ki so obdajali carico, posebno pa zdaj s caričinimi hčerkami, ki so odrastle in so jo izpodrinile pri materi. Virubova je uprizarjala prave prizore ljubosumnosti. Največji odpor je do nje čutila velika kneginja Olga. Toda to, kar je skoraj dovcdlo do popolnega preloma, je bilo vedenje gospe Virubove nasproti carju. Carica je nenadoma opazila, da jo hočo njena takozvana prijateljica izpodriniti pri carju ali pa jo vsaj skušala vzbudili pri carju pozornost, ki je segala preko mej navadnega prijateljstva. Bilo je to pravo odkritje počutnosti v tej ženski, ki jo je uboga carica do tedaj smatrala kot nenavadno čisto in nedolžno dušo. Spomladi 1914, medlem ko je carska družina prebivala nn Krimu, je prišlo do mučnih nastopov nied oarica in njeno »prijateljico«, ki ji je zdaj zbujala samo še stud. Prišlo je tako daleč, da jo je bolela zapoditi za vedno. Toda Rasputin je budno slal na straži. Prevelikega pomena je bilo zanj, da ohrani gospo Virubovo na izrednem položaju, ki ga je zavzemala na dvoru. Posredoval je torej z vsem svojim vplivom in carica 6e ja vklonila njegovi volji kot pred odredbo božje previdnosti. Obdržala Je torej Ano poleg sebe kot bitje, ki ga je »božji človek« izbral kot svojo -poslanko in ki naj bi posredovala skrivnostno vplive, ki so zagotavljnll carjevičevo zdravje ter varnost rarja in vse družine... Med obema ženskama ni bilo nikake ljubezni več, pač pa s caričine strani nekak praznoveren slrali, da bi pretrgala čar. Zdelo se ji jo, da pokaže svoio odločnost s lom. da premaga odpor, s katerim jo je navdajala njena prejšnja zaupnica. V resnici pa jo njena volja bila zlomljena, zasužnjena. Poznejši dogodki so še bolj golrjevali zločnsti vpliv gospo Virubove. mmmmmm Današnji številki »Slovenca« so priložene položnice. Ceni. naročnike prosimo, da se jih blagovolijo čimprej poslužiti. ikitr niti i»niia inmiimiii 11.............................................. Začasna omejitev efcssga dnevnikov Po odredbi ministrstva zn ljudsko knlturo izhnjajo vsi dnevniki v Kraljevini do nadaljnjega štirikrat na teden na dveh in dvakrat nn teden na štirih straneh. Jutranjiki izhajajo na štirih straneh s četrtkovo in nedeljsko številko, opoldnevniki pn s četrtkovo in sobotno. Koledar Nedella. 1. velikega srpana: Vazi Potra, apostol; Makabejci, mučonc.i. Lunina sprememba: 1. velikega srpana: mlaj ob 5.011. Hcrscliel nnpovedujo deževno vreme. , .... Dne 1. velikega srpana bo obro*a«ti sončni mrk, ki bo v Srednji Evropi novl-den. _ Ponedeljek, 1 velikega ^srpana: Porol-Junkula; Alfonz Lijtvorski, škof, ustanovitelj reda in cerkveni učenik. Torek, 3. velikega srpana: Lidija, vdova; Najdba sv. Štefana; 1'otcr Emar. spoznavalec in ustanovitelj reda. Zgodovinski paberkl 1. veliki srpan: 1. 1806. Je Karadžordže popolnoma porazil na MUacu turško vojsko, ki jo prodira a v Srbijo iz Ilosue. Kot smo že Culi, lurkt niso marali ustreči zahtevi upornikov jio samoupravi, ki jo naj lil jamčila Avstrija, lioteli so upor s silo zatreti. 1'rva turška voiska, ki jo skušalo prodreti v Srbijo oil jugu žo lota 1805 jo bila razbita pri lvau-kovcu. Pod vtisom Napoleonovih imac nad Avstrijci in Itusl, zaščitniki srbskih upornikov, so Turki naslednjega leta napadli od dveh strani. Knkor bosanska n« Miatu, tako jo doživela neuspeh južna pri Dcligra-du Po teh uspehih so zavzeli uporniki se Beograd in šnbne ter postali popolui gospodarji v pašaluku. ♦ — Več misijonarjev! Dečki od 10.—12 leta in dijaki vseli razredov klasično gimnazije so sprejemajo v Knobleharjev zavod v Ljubljani, ako imajo veselja do rm-si jonskega poklica, Glcdo pojasnil za sprejemni izpit, oskrbnino in drugih pogojna za sprejem se jo obrnili na vodstvo Knob dintonično, kromatično) pri »Evorost«, Pre fiornova 44. Prodaja po nizki coni in proti garanciji. Toča. Iz St. Lovrenca na Dol.. 28. Jul. Včeruj popoldno jo zadola večino uuše župnijo silna nesreča, kor jo jo pobila huda toča. I'o prav soparnem dnevu jo začelo okoli 6 popoldno grmeti, so bliskali in treskati ln kmalu nato so je vsula prav de-ki jc klestila blizu pol Ljubljana, Dravlje, za sprejem se jo lolin rjevega zavoda, Knobleharjeva 12. ..... „ , — Duhovne vale za nžltolllce. Zveza ka toliških učiteljic obvešča cenjeno gospodično učiteljice, da bodo posebno stanovske duhovno vajo od II. avgusta ob 6. zvečer, do 7. avgusta ob 0. uro zjutraj v Lichtontur-novom zavodu v Ljubljani. — Družba iv. Mohorja sporoča, da Ima nrfvo telefonsko številko, in sicer 3Š-80. Isto številko ima tudi Mohorlsva knjigarna. Obenem sporoča, naj so čimprej priglase še zadnji zamudniki za Mohorjovke. Udnine lo 20 lir, za kar bodo udje dobili Stlrl lepe knjigo v lanskem obsogu. Poznoje bodo knjige dražje. Naročila sprejoma Mohorjeva knjigarna v Llublfani. na Miklošičevi cesti 19. — Vse knjige Mladinske založbe v Ljubljani, dobite v knjigarni Ilnvclka, Kočevje — Cudovltn bogastvo vrtnega Veselja nam odkriva Jeglievva knjiga »O vrtovih in vrtni umetnosti«. Ljudje jo prebirajo z nenavadnim užitkom — taka knjiga jo bila res žo zelo potrebna. — Obiščite razstavo F.vcen Sn.tovtco, Sn Ion A.Kos (v prehodu nebotičnika). — Premog, drva Vnm dostavi na dom tvrdka Rudolf .lereb, fnrnpova R. — Velike povečano fotografije po vsskl sliki Izdeluje lično In solidno KOTO 11E M Ljubljana, VVolfova 16. — Premog In drva pri tvrdkl »Gorivo«, Knrlovška 8. Tel. 3157. Lastnik I.ojzo Joran 616 mlnjšl — I'rcd naknpom harmonik oglejte si ve Uko izbiro prvovrstnih harmonik (klavirske, bilo videti, kakor bi Ml sneg zapadel. Trl- šlu jo nekako od St. Vida sem iu jo pobila, kakor pripovedujejo, pusclnio v /uhni, pn ludi donijo Prupreče, Mi kolo in Medved .tek. od ta iu pa našo Martlnjo vas, Vrhovo, Marčji dol, Dolgo njivo, Praprcčo In Sen! Lovrcnoo, pn tudi Kukonberk. malo manj lin Veliki Videm in šo manj Mali \ idem in Krtino. Skoral nič pa ul pobila na Žabjo-ku In Mali Loki, prav nič pa v Mačkovcu. Trnju ln na Veliki Loki. Tudi na Koreullki so no pozna toča. pač pa jo bil tudi tam hud vihar in naliv. Ravno tako jc ni bilo nič v Stolian.il vasi. Toča jo unlčllu, koder jo pobila, koruzo, proso, ajdo, fižol ln tudi drugo pridelke, tudi sadje je uničeno in drevje okleščeno. Veliko škode pa 'jo naredil tudi naliv, ki jo odnašal zemljo z njiv. Toča je pobila tudi nekaj šip po oknih. Tako to"-e s takiin viharjem in nalivom bela in gosta toča,__... — - uro med hudim viharjem in silnim nali vnm. Bila jo debela kakor orehi in neka- ne pomni pr! naj nlkdo, tudi nc uajstureišl tera šo debelejša, ki jo pokrila tla, da jo ljudjo. Drobna ljubljanska kronika Spored poreljunkulalkh slovesnosti v frančiškanski cerkvi Marijinega Ozuanje nju. V nedeljo 1. avgusta ob 11: uvodni govor g. župnika Janku Kljuna, nakar sledi orglana mata. pri kateri pojo akademski zbor. — Ob 12: otvoritev poreijunkulskcgn odpustka s predpisanim obrednim petjem in procesijo po cerkvi. Pred oltarjem svetega Frančiška bomo molili šestkrat očo-naš, zdravamarija in častbodl po namenu svetega očeta, da zadobimo prvi porcljun-kulski odpustek, nakar »ledi blagoslov z relikvijo sv. Frančiška. — Ob IS: molitvena ura in pote litanijo preav. Srca Jezusovega 7. blagoslovom. — Oli 18: rožni vence, nakar sledi slavnostni govor g. svetnika Ilolinjoca in litanije vseh svetnikov seraflnskega reda. — V ponedeljek, 2. avgusta: ob 5.15 slavnostni govor g. svetnika Flajnlka, dekana iz Kočevju, nakar slodi orglnna maša z blagoslovom. — Ob 9: pontlfikalna maša i. prošta Maksimilijana Vrabcrja, pri kn-torl pojo moški zbor Velikih Frnnčiškovlh križarjev Vodopivčevo mašo In bon. s. Vin-centii. — Oh 18: rožni venec, nakar sledo slovosno litanijo Matoro božjo z blagoslo- Rekolekcljn za gospe In matere ho v Liohlonturnu v torek, 3. avgusta ob 4. uri popoldno in v sredo, 4. avgusta ob 8. uri zjutraj 7. nagovorom, skupuo sv. mašo in obhajilom. — Priditol Jubilejna razstava slik Vaelava Skruš-nyja odprta dnevno od !)—12 in 14—1'J uro. Cesta Viktorja Einanucla III. št. 13. dvo riščo. Prulskl moRt zoprt. Kor bo mestni tehnični oddelek začel v ponodeljok delati kanal na Trnovskem pristanu, bo Prulski most prvo dni tedna zaprt za ves promet. Itodočl prvošolcl — prvošolke gimnazijo In meščanskih šol! Dno 5. nvgusta otvorlmo specialni počitniški pouk iz računstva, slovenščino, italijanščine. Namen potika jo, bodočim prvošoleem(kain) nuditi dobro podlago zn študij v I. razredu gimnazijo oz. meščansko šolo. Poučujejo gimnazijski profesorji. Učnina zmerna. Prijave se sprejemajo dnevno od U.—12. in 16,—18. uro. Specialne strokovne Instrukclje za gimnazije In meščanske šole Kongresni trg 2, II nadstr. Stenografskl In Jezikovni točn.il v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2. — dnevni in vočerni — začetni in nadaljevalni, prlčno dno II. t. m. Učnina zmerna, uspeli v kratkem čnsu zajamčen. — Izkoristite prnktično prosti čas počitnic za dosego tega najvažnejšega zna n ja v poslovnem in zasebnem udejslvova-nju. Informacijo in vpisovanje dnevno do lil. uro. Trgovski učili zavod, Kongresni tr št. 2. Prihodnji teden »o ho pričel Jezikovni pouk zn dijake srednjih šol. Posebni tečaji Italijanščine, latinščine, grščine, nemščine in francoščine! Vabim posebno ono, ki želo Izpolnili uspeh v kakršnem koli jeziku. Ilonorar nizek! — Vpisovanje dnevno od 8 do 12, Korepetltorij, Mestni trg 17-1. Zalivala. Vsem staršem dijakov, 1,1 so v preteklem šolskem letu vpisali svoje sinove (hčerke) k nam, se nnjlenše zahvaljujem za zaupanje. Pokazal! so v pretežni večini prav jope uspehe, zato so priporočam ludi v bodočo. Obenem »poročam, da se bo nrlčol pouk zn popravno Izpite prihodu U teilen. Poučevali bomo dnevno vseknpn dijaka pos.nne7.no i7. vseh potrebnih predmetov. Honorar nizek. Vpisovanje dnevno od 8 do 12, Korepetltorij, Mestni trg 17-1. Stenogrnfskl tečaji v počitnicah se pričnejo dne 9. avgusta. Korespondenčno in do-bntno pismo, parlamentarna stenografija. Oddelki 7.a začetnike in naprednejšo. — Posebni tečaji tudi zn strojepisje. Znnnjo teli dveh praktičnih spretnosti jo trajno vrednosti in potrebno v vsakem poklicu. — Počitniški tečaji so posebej priporočljivi tudi za dijake-inje. — Učuina jo zmerna. Infor- macije dajo in sprejema prijavo: Trgovsko nčillšče »Cbrtstofov učni zavod«. Domobranska 15. , Učile se strojepisja! Novi ono-, dvo- In trimesečni strojepisni tečaji (dnevni in večerni) so prično dno 7. in II. avgustu. Najuspešnejša dosotprstna u na metoda, Specialna strojepisna Šola: Največja moderna stro.leplsnlea, raznovrstni pisalni stroji. Pouk jo dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. — Učnina je zmerna. — Posebni tečaj tudi za stenografijo. — Za-htovajto prospekt! Trgovsko iifcilUčo »Clirl-stofov učni zavod«. Domobranska 15. Vpisovanje v Gospodinjsko šolo za go-stilničarsko gospodinjo v Ljubljani, Privoz št. 11. ho vsako soboto od 11 do 12. Popravni Izpit hosto najbolje opravili, čo so vpišete takoj prvo dni avgusta v učne tečajo v Liclitcuturnoiciu zavodu. Poučevali bodo vse predmete samo gimnazijski profesorji. Uspeh jo pri primernem in vestnem sodelovanju učenca zagotovljen zlasti prt onih dijakih, ki redno obiskujejo tečaj in so vpišejo v navedenem roku. Vabljeni so tudi dijaki in dijakinje, ki nimajo popravnega izpita, a žolo kakšen predmet temeljito predelati. Učnina nizka. Vplsovanjo od 2. do 5. avgusta dnevno od 9—11. Vodstvo ličnih tečajev — Llchtenturnov zavod — Ambrožev trg 8. Obdelovalci mestnega vrta na bivšem športnem igrišču Jadrana in okoliški so si najoli poljsko čuvaje, čuvaji bodo prijeli vsakogar, ki bi no vedel gesla ln bi posegal po pridelkih. Starši opozorilo otroke in pazite nanjo, da ne bosto imeli sitnosti in potov, V Ljubljani umrli od 23. do 2J, Julija: Daneš Marija, 07 let. zasebnica, Ambrožev trg 3: Korošec Frančiška, 5S let, delavka, Vidovdnnska cesta 'J: TrontolJ Angela s. Maksimira, 32 lot, usmiljena sestra sv. Vin conoija Pavel., Slomškova ulica 20; I,oz:ir Avgust, 4'J lot. elektrotehnik. Cesta 2'J. oktobra 23; Oartnor Antonija, (il lot. služkinja, Vidovdanska cesla 0: lvaneo Marija s 1'otronila, 74 let, usmiljena sestra sv. Vino. Pavel.. Slomškova ulica 20. — V ljubljanski bolnišnici so umrli. Gračnor Josip, 71 let. trgovski poslovodju, Elnspiclerjeva ul. 21; Siurokar Ana roj. Vogelnik, m let, žena žel. zvnn., Itesljeva cesta 29; Bizjak Pavla roj. Korošec, 31 let, žena dimnikarskega pomočnika, Sinartinsk.i cesta ti; Selan Katarina roj. Koščak, 05 let, zasebnica. Mišji dol 3, obč. Zalnu; Šinkovec Alojzija roj. Seifert. 74 lot. vdova drž. gozdarja, Litij ska cesta 55; Potcnza Erik, 41 let, načelnik banko, Levstikova ulica 21; Ilečaj Jožo, 77 lot. užitkar, Grahovo 93, obč. Cerknica; Čorno Anton. 43 lot, miz. pomočnik, 1'laše vica 08 pri Brezovici; Jereb Valentin, 63 let, kamnoseški pomočnik, Volika čolnarska ulica 8. Naznanilo NEDELJA, 1. avgusta: 8 Napoved časa poročila v italijanščini— 8.15 Orgelski kon eert l.vgija Renzija — 11 Prenos peto mašo iz Baziliko Prcsv. Oznanjenja v Flrenzi — 12 Razlaga evangeliju v italijanščini (O. O B. Marino) — 12,15 Razlaga evangelija v slo venščini It). K. SckovnniOO — 12,30 Poročila v slovenščini — 12,45 Pesmi in napovi — 13 Napoved časa, poročila v Italijanščini —13.10 Poročijo Vrhovnega Poveljstva — 13.12 Kla sični orkester vodi dirigent Manno — 11 Po ročila v italijanščini — 14,10 Koneert Radij skega orkostra in Komornega zbora, vodi dirigent 1). M. Sljanee. Slovenska glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17.15 Kafol Fr Preprosta domača uporaba sndja, predava njo v slovenščini — 17.35 Lahka glasba — 19,30 Poročila v slovenščini — 19.45 Plošeo 20 Napoved časa, poročilo v italijanščini 20,10 Italijansko glasbo vodi dirigent Ar manilo Ln Rosa Pnrodi — 20,50 Koncert trin Slajs-Burgcr-Lipovšek — 21,10 Predavanje slovenščini — 21,20 Koneert Adamičevega orkestra — 21,45 Pitana glusbu nu ploščah — 22 Klasični orkester vodi dirigent Manno — 22,15 Poročila v italijanščini. POM.DKI.JLK, 2. avgusta; 7,30 Slovenska glasba — S Napoved času, poročilu v italijanščini — 12,211 Ploščo — 12,30 Poročila v slovenščini — 12,45 Pesnil In napovi — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13,1(1 Poročila Vrhovnega Povel.i»tv>i 13,12 Simfonični koncert vodi dirigent Morclll — 14 Poročilu v Italijanščini — 14.ln Koncert Radijskega orkestru, vodi dirigent I). M. si- | junec, orkestr. glasba — 14.45 Pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa. poročila v Italijanščini — 17,10 Koneert Malega orkestra, vodi Stane l.csjiik — 17,45 Komorna glasba — 19 »Govorimo ttoll-Janskoi, poučuje prof. dr. Stanko Lehen — 19,30 Poročilu v slovenščini — 19,45 Ploščo — 2(1 Napoved času, poročila v italijanščini — 20,10 Simfonična glasbo — 20.411 Koncert violinista l.eonn Pfelferja, pri klavirju Bonn Adamič — 21.10 Koncert aoprniilstkc Gu-iriollo (3u 1H — 21.40 Koncert Radijskega or kestrn. vodi dirigent D. M Sljanee, sodeluje sopranistkn Valerija Hejbal: operna glasba — 22.10 1'isauu glasba — 22,45 Poročilu v italijanščini. 1.1:K-.MlNE Nočno službo Imajo lekarne: nedeljo: mr. Leustck. Itesljeva cesta 1: mr. Bahovee. Kongresni trg 12; mr. Komo-tar, Vič, Tržaška cesta 48: v ponedeljek: dr. Piecoll, Bloiwolsova cesla ti: tur. Hočevar, Celovška cesta 02. In mr. Gartus, Mo ste. Zaloška cesta 47. NKDICLJSKO ZDRAVNIŠKO PF.7.URNO SLUŽBO bil vršil oil soboto od "0 do po-nedelika do 8 zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr Mis Fronta. Ljubljaua, Poljanska cesta 15. tel. 32-84. 81 sSe5a in živili ~ ' Glednlišto Opera« Nedelja. 1. avgusta, oh 17.10: »Thais«. Oo- stovaiijo Zlatu lijuugjenčeve, članico beograjsko Optro. lzvcu. Ceuo od 35 ljr naizJoi. ' .. J Poucdcllck. 2. avgust«, ob 17.30: ».Mr'. o oči« lieil A. Torek, 3. incusta: Zaprlo. Sreda 4 avgusta oh 17.30: »Trovlntll«. Gostovanje Zlato GJungjenčovo, Izven. Cene od 35 lir navzdol f etrlck. 5 avgusta ob 17.30- »Mrtve oči.. Izven Cene od 28 lir navzdol. Zaključna predstava v sezoni. Abonontl reda A bodo Imeli v ponede I lek predstavo l)'Alncrtove opero »Mrtvo oči«. Libreto: H. II Ewor« in M. llonry, provod- N. štritof. Osebo: pastir — llano-vec. koseo — Dolničar, pastirček — Stritarjeva, Arcezij. rimski poslanec v Jeruzalemu Primožič. Mvrtoolo. njegova žena — llevbalova; Ar/.iuoo, njena »iuiabnlco — Poln iuarjeva: Gnlba. rimski stotnik — An-lovar, Marija Magjlulona — Golobova, Itut — Karlovčeva, F.stor — RomSkovo. Sara — šturinova. Dirigent: Samo llubad. režija in zamliel scene: C. Dcbcvec, zborovodja: It-Simonltl. načrti za inscenaeijoi inž. nrli. S. Rohrinnn. načrti za kostume: J. Vlila nova. — Vstopnice, kupljeno za 'Mrtvo oči« z.a 27. t. m., veljajo zu ponedeljkovo predstavo, "s Poizvedovanja Našla so lo krom molka »apestna nra na Ljubljanici nn ilcsnuui bregu. Polive »o v upravi »Slovenca«. Z Gorenjskega V Smartnem pri l.ltljl jo umrl Franc natiptmauii. po domačo Polorjev strio. Doživel jo lepo starost 84 let. Bil ji« eden izmed najbolj zaslužnih delovnih članov gasilsko čete. katere ustanovitelj .io hi! I. 18S5. Daleč naokrog jo bil znan kot izvrsten pevce in šaljlvec, ki so gu vsi prav radi poslušali. Nn zadnji poti ga jo spremilo izredno veliko ljudi, pevci so mu pa v slovo zapeli žalostiuke. Okrožna krajevna ženska voditeljica Fi-»cherjovu se je te dni na sestanku zahvalila dosedanji krajevni ženski voditeljici Cirma-novi za njono delovanje Iu uvedla novo krajevno skupinsko voditeljico Dirnbachcrjevo, ki jo ob nastopu pozdruvila svojo blokovne ln celično ženo. S Spod. Štajerskega Žetev smrti. V Lihojah jo umrla 08 letna posestnim Cecilija Hkoborneluv« roj. Gor-škova. V Laškem jo umrl Franc llezgovšek. v Brežicah pn pleskarski mojstor in hišni posestnik Kerdiiinud \Volf. star 71 let. V cvetu mladosti 21 let jo podlegol grenadir Alojzij ltaiituša iz Malo Nedelje. Dunajska Hitlerjeva mladina pri rudarjih. Igralska skupina Hitlerjevo mladine 7. Dunaja jo v Zagorju priredila lepo popoldne. Otroci so peli. plesali in igrali. Po poročilih nemških listov jo dunajska mladina dobila takoj prisrčen stik z domačim prebivalstvom. Otroška prireditev V Vojnlku. Otroške voditeljice v Vojnlku so to dni priredilo otroško slavje. Na sporedu jo bilo petje, nastopil pa jo tudi f.ašper^ek, Zn sklep so udelozouci, uiludl iu sturi skupaj zapeli po-sem. Iz Hrvaške Na Hrvaikcm bodo kmalu vrtoll prvi več{l domači lllro. Na pobudo ravnatelja HrvoSkoqa diiavnega lilmskcga zavoda io začeti v Zagrebu pripravljati prvi vočji hrvalki zabavno-kulturni in glasbcno-zqodoviniki li lm »LisInsVI«. Rokopis za ta tilm je napisal časnikar M lan Katič lor |e v n,om obdolnl življenje znonena hrvaSkoaa skladatelja in tvorca prvo hrvaSko opero Vatrojlava Lislnskega. lzdo'avo lilma imajo v rokah na|bol)Se hrvaSko moči lako vodi vsa dela Branko Marjanovič, knjino ra lilmsnje so pripravili: prvi hrvaški filmski režiser Oktavijan pl. Milotič, Kotič in Mnrjanovič, glasbeni del }e pripravil Popandopulo, ki io vsa delanja prepletel z glasbenimi motivi posameznih Lisinskl jcvlh del, 'ako z njogovo budnlco »Prosto zrakom« ter oper »Ijubozon in zloba« in »Porina«. Sccnograbki dol jo obdelal Vladimir Zedrlnski koroografski Ana Roje in Oskar Harmol, razna notranja dola pa arhitekt Kopajtlč. V glavnih vlogah nastonajo qlo-dališki igralci, med njimi tudi Hir.ko Nučič. Glavno žensko vlogo Igra lldi|8 Dominikovlč, ki dosodaj sploh Jo ni n^jei nastopala. |s pa žo pri prvih nastopih v filmu pokazala volik tolont. Visoka romunska odlikovanja is detogale hrvaSho vtodo. Po podpisu romunsko hivaikoqa kulturnega sporazuma je sprejel člano hrvaško dclogacijo, katera jo z lomunsko vlado vodita pogajanja za sklenitev tega sporazuma, podpredsednik romunske vlado in zunanji minister Mihael Antonoscu ler Jo podelil hrvaškemu ministru Janku lorllču votlki križ romunsko krono, vsem ostalim članom hrvaške do-logacijo pa ostala visoka roman, odlikovani«. Darilo zadrugo »Hrvntskl Radii«« hrvatski inaeslvenl akademiji. Vodstvo znane hrvaško zadrugo ..Hrvatski Radija« jo n« svo|l z«dn|l soji sklonilo podariti hrvaški znanstveni akademiji znesek pol milijona kun S tem darilom so jo »Hrvatski Dadiša« uvrstil med dobrolniko hrv.iOo akademijo,znanosti in umetnosti. Jubileja horeogovtkih Hrvatnv. V začetku septembra rnoseca bodo v Most«r|u slavili sodemdesotlotnico, odkar |e bila v tem mostu ustanovljena prva hrvaSka tiskarna, ln loit-dosctictnico ustanovitve prveg« hrvaškoga lista, ki po raznih spremembah izhaja v Mostar-|u šo donos pod imonom nHrvatsko pravo, rrvi strsoivenli srednje tehnične šolo v Banja loki. Uanjaluško srcdnletchnično šolo so tc dni zapustili Drvi absolventi. Arhitektonsko-gradbeni oddelek |o končalo 15 dijakov, strol-ni 7. olcklrotehnifnI pa 1S. UVinllov niijoga lečajnoga liplla. V hrvs-Ikem uradnem listu jo objavtlen« odredba o ukinitvi r.lijeg« tr{ajneqa izpita v Jitirirazrod-ni domobranski nitji srednji Joll. I z Srl»ije Špekulacije i clgsrolami. Preskrbovanje s cigaretami je sedaj v Srbiji urejeno tako, da vsak kadiloc luhko dobi tedensko 50 komadov cigaret ali odgovarjajočo količino tobaka. No-katori trafikanti so pa hoteli to prodpiso Izigrati lor so poskrili tobačno zaloqe, oziroma jih niso razdelili med kadilce, kor so cigareto lahko prodajali na čini borzi s 500 ali colo 400 odstotki dobička Oblasti »o prišle mnogim na sled ter so jih občutno kaznovale. Sodjo na heogrnjskem Irgu. Kmalu za solato, so jo letos polavilo na bcoqr]|skem trgu tudi preccj različnega sadja V tem ozlru io letos preccj bol|e. kako' pa lani Za povrtnino ceno niso maksimirano tor jo zato tudi dovoz večji. Cono sad-u so bilo *' začetku sevnda zelo visoko, poznojo so pa prccel padle Coš-njo so bile n or v začetku po 120—150 dinarjev kilogram, poznoio so lih pa prodajali že po 5Q dinarjev, ali pa celo šc ccncjo. Prav tako ie bilo z zgodnjim kromplr|om in razn!mi vrstami sadja. Niš jo dobra preskrbljen • kurivom. Nli |o v zadnjom času dobro preskrbljen » kurivom. V mesto dovažajo premog z bližnjega rudnika »Jolešnica« tor ga delo med prebivalstvo po maksimlrenih cenah. Meščani se bodo lahko s premogom založili tudi za zimo. v Ljubljansko pokrajino Vam najhitreje in najceneje dostavi mednarodna transportna tvrdka S« Aa MILANO - VIA AKNALDO DA BRESC1A 8 Enkrat tedensko zbirni vagon Milano — Uubljana Strokovna carinska služba na vseh obmejnih postajah — tudi v inozemstvu Zastopstvo v Ljubljani: RfilKO TURK, tiiMeva cesta 33 ZANIMA1TE SE ZA NOVO M t» Emgilrao zbirko PRESLLl 2. avgusta 1943 svojo pisarno iz Kolodvorske ulice v Dalmatinovo uiico št. 7, pritličje Vsc.,1, ki ste sočustvovali ob smrti nafiega strica, gospoda Janeza Skubtea delovodje tovarne I. Bonač sin, meščana ljubljanskega ga spremili v tako obilnem številu na njegovi zadnji poti, mu darovali krasno cvetje, mu lajšali bol za časa njegove dolgotrajno bolezni, naša najprisrčnejša hvala. Prav posebno se zahvaljujemo g. županu mesta Ljubljane, ki so jo po svojem zastopniku udeložil pogreba. Dolžni smo zahvaliti se tudi šefu, uradništvu in delavstvu kartonažne ln papirne industrijo I. Bonač in sin za vse, kar so dobrega izkazali našemu stricu. LJubljana, dno 31. julija 1913. Rodbini: PODKRAJŠEK, PUIIER PO VASI ŽELJI VAM IZDELA KOPITARJEVA 6/H v svoji črtalnioi raz ne poslovne knjige, ako niso že v zalogi. Utotako izvrši tudi vsa druga knjigo-vefika dela posebno razne vezave v raznih velikostih od preprostih do razkošnih oblik v vseh barvah. Posebni oddelek za izdelovanje damskih torbic,šolskih torbic in slionih, pasov, denarnic, kovčkov in dragega _ —'-- •* galanterij, blncn Vam nadi te predmete vedno v lepih, okusnih in modemih oblikah vsaki čas. CENE SO SERAJN0 NIZEE1 POSLOŽITE SE JIHI Zahvala IEL KIXO UNION Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob smrti našega dobrega in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti ter mu poklonili vence in šopke, se prav iskreno zahvaljujemo. Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek, 2. avgusta ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, 31. julija 1943. Žalujoči ostali Zabaven švedski film Iz tlvljenja današnje šolske mladine In njenih učiteljev »Učitelj g^tsbe« V glavni vlogi: Adolf Jahr In AUce Nllson. Trodstave ob 10.30, 14.80, 16.30 ln ob 18.30. (EL KI IVO STOGA ».it Na splošno željo predvajamo še enkrat film o srečnem življenju in trnglčnem koncu slovite pevke »Maria Malibran« Pljajni igralci: MARTA CF.BOTARI, ROSSANO BItAZZI, RENATO CIALENTE. Arije lz oper Rosslnlja ln Bclllnlja. PKliUSTAVE ob 14.. 16. ln 18 url. IEL KINO MATICA IJ-41 Vesela pustolovščina mlade plesalke. Jazz, smučanje ln razkošne plesne revije »Želim si ljubezni« V glavnih vlogah: Marlka R (5 c k, Viktor Btaal. Mady Rahl. Predstavo ob 1(1, 18.30: v nedeljo ob 10.30, 14.30, 16.30 ln 18.30. fEl KINO KODEUEVO "" Neugnnna ln ljubka Lili a Silvi v filmu zanimivih pustolovščin »Barbablti« Za dodatek glasbeni film s Fernnndom Gravcycm v glavni vlogi »Njegova pesem« Predstavo nedelja ob '/i3, Vtfl, delavnik ob 6 ! ZANIMAJTE SE ZA NOVO JJ /rs mr hnsfizito zDirho MALI OGLASI V malih oglasih velja pri iskanja slažb« vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanfskib oglasih i« beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa ie beseda po V 0.60. Davek »e računa posebej. Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu. 1 SSužtel Dobe: Kmečko dekle revno, pridno ln pošteno, staro 16 do 18 let ln vajeno zunanjih gospodinj, sluh del, takoj sprejmem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Novo mesto«. (b Služkinjo Bft vso, ISčo družina treh oseb. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 5240. b Mlado dekle začetnico, Iščem za gostilno ln vsa druga dela, 7.a IJbblj. okolico. Naslov v upr. »Slov.« št. 0203. Kuharico pridno ln pošteno, vajeno vseli gospodinjskih del sprejmemo takoj. Na. slov v upravi »Slovenca« pod št. 6201. b fipIžTOPg; Kupim zapestno uro, verižico, prstan ali kakšen drug podoben Izdelek. 1'onudbo na upravo »Sloven.« pod »Darilo« št. 5248. (k Arabsko-nemški ln nemško.ambski besednjak iščem. Ponudbo na upravo »fclov.« pod »Dobro ohranjen« St. 5215. k Kupim gramofon lelco, Rotino ali sličnl fotoaparat. Gasogono Morkur, Puharjeva 6. Staro pohištvo vsakovrstne obleke, odeje, modroce, zofo ln vse starodavne predmete stalno kupuje Uolob Marija, Gallusovo nubrežjo 21). k Gostilniški inventar (steklenlna, porcelan, pribori kupimo. Ponudbe na Zadružna klet, Kongresni trs 2. (k Postrežnico sprejmem. - Hakovnlška ulica la, I. nndstr. b Čuvaja za krompir sprejmemo za on mesec proti dobri nagradi. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5252. b Samostojno gospodinjo 7a cel dan sprejmem takol k 3 osebam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 5288 b Kuharica'ali gospodinja od 20—30 let, katera bi opravljala vsa gnspodlnj-fka dila zu majhno ko-spodlnjstvo, so sprejmq. Plača primerna. — Ponudbo s sliko, katera so potem vrno. - Naslov v vseh poslovalnicah »Slo_ venca« pod št. 5211, b čreslo, jezice In kostnnjev les, vsnko količino, kupuje nsnjarna LA Vit I O. LJUBLJANA. Cankarjevo nabrežje St. 1 ■ --- . Rabljene gramofone In plošče zopet kupuje po zvlšanth cenah tvrdka »Uverest«, Prešernova ulica 44. k Brezove metle drsijo za lopato, omola Itd. dobito pri Gospodarski zve/.i Hleiweisova 29 ln MaiHtrov.i 10. (s Pege in li vam zanesljive odstrani »ALBA« krema. Drogerl-Ja KANC, Židovska ul. 1. Prazne škatlje od Mama mleka 1n prazne steklenice kupujem po najvišji ceni. B, (Juštln. Vodnikov trt; 2. R V A I. POGAČNIK, Ljubljana, Bohoričeva S. Tel. št. 20-69. Mrčes (uSt,\ stenico, bolhe Itd.) zanesljivo uničite & Toxln praškom. Drogerlja liane, Židovska ulica 1. »Čistimadež« »SMACCIIIATORE« se jo za čiščenje oblek Izkazal za najboljše sredstvo, ker čisll hitro temeljito ln ne pušča krogov. Zahtevajte v vseh trgovinah ln drogcrljah. Navodilo uporabe je nn steklenici. Glavna zaloga PETRONAFTA. Ljubljana, Clrll-Metodova 35 n. Telefon 88-90. <1 Dolomitni pesek za fini omet (teranovo^ v raznih barvah, pesek za terazo, umetni kamen za posipanje vrtov, gramoz In kamen za v beton In oblogo Vam dobavi: Vodnik, Podutik' 25. Ljubljana VII. Naročila sprejema: »Jeklo«, A. Vodnik, Stari trg 11 ln J. Vodnik, Prešernova ul. 3. Krojaški šivalni stroj Singer, nov sistem z vo ltko mizo, naprodaj. Je-kuvec. Studenec 26, D. M. v Polju. , Pult in omaro prodam. Drogorlja Šport, Stritarjeva ul. (1 Košnjo otave prodam. - Polzvo se na Sv. Petra cesti št. 61. (1 Košnjo otave prodam. - 1'redovlč, Poljanska c. 73. (s Otroške kopalne banje in sodeino banje Iz močno cinkasto pločevino prodam Bohoričeva 3. | Otroška postelja z modrocom, ženski čevlll št. 3? in nova kopalna obleka naprodaj. Ogled od 8 do 10, Dožman, Rimska 21a. I Pfaff šivalni stroj pogrezljiv, z okroglim čol-ničkom, prodam. Mandelče-va 1 II (frnovo), Verstovšek Novi gig na gumi se ugodno proda Alojz Zidar, Jcgličeva 15 I Šivalni stroji pogrezljlvi, Šivajo naprel In nazaj, krpajo, vezojo, ugodno naprodaj pri »Iriglavu«, Rosljeva 16. B Site H Oddalo: Mansardno sobo na Mirju oddam mirnemu gospodu takoj ali pa 15. avgusta. Ponudbo na upravo »Slov.« pod »Domačin« št. 5216. (s Lepo sobo v sredini mesta takoj oddam solidnemu gospodu. - Naslov v upravi »Slov.« pod St. 5274. s JMc|o: Sobo prazno ali opremljeno iščem za takoj al! pozneje v Zgor. Šiški. Po možnosti z vso oskrbo v hiši. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Samec 5300« Stanovanja Prodamo reklamno napisno tablo 82X150, khrastovo pisal, no mizo, kuhinjske mize, omare, cvetlična stojala, harmonike, citre, gramofonske plošče, stare slike na platno ln drugo. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). 1 Prodamo dobro ohranjene spalnice in 20 kg težak volneni modroc. Izvrstno ohranjen. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). š Usnjene izdelke barvajte lo a specialno barvo, ki usnju no ško. duje. IOfaks, Napoleonov trg. Ljubljana. Prodam pisalni stroj, čevljarski stroj (levoročno), kroja, šlti stroj (Singer), brzo-šlvnlni. Ogleda se vso to lahko pri tvrdkl Ivan Jax in sin, Blelvveisova cesta 36. 1 Pisalne in računske stroje kupujo in plača najvišjo dnevno ceno EVEREST, Prešernova 44. (k Pisalni stroj dobro ohranjen, konim. Naslov upravi pod 5283. Kuhinj, ali der. tehtnico takoj kupim. Trgovina pri Soncu - Widmayer, Pogačar-jev trg. k Novejšo spalnico malo rabljeno, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod 5302. k DRVA PREMOG G O M B A C GLEDALIŠKA 14 Vrtno stole zložljive, gostilniške, nove, proda Trlbuč, Sodar-ska 2, nad cerkvijo sv. Florljana. 1 Samotne peči krušno peči in visoke ter Samotne opeke ln vezi na zalogi In po Izberi pri M. Malavašič, Vrhnika. 1 Plačamo zelo dobro za stare biciklje, bicikoll-gume, motorna kolesa ter gume za motorna kolesa. — Gasogono Merkur, Puharjeva ul. 6. k Otroške posteljice prvovrstno izdelane, kupite ugodno v zalogi pohištva v Šiški na Gospo-svetskl e. 05. Ogled vsak dan od 14 do 15. (1 Veliko salonsko ogledalo primerno za krojače, šiviljo ali modistinje, naprodaj. Ogled pri Hešik Karlu, Jeinejeva c. 53. Krona kolomaz prvovrstni, v škafih po 15 in 25 kg ter v pločevinastih dozah, netto 85 dkg. Adhezljska mast za jermene, znamke »Lano-iln«. Čevljarska smol«, švedska, črna in rumena. Hencln, nafta, vso vrste strojnega In clllndrskoga olja, karbollnej. Lekarniška drogerijska vazelina. parafinska in vasellnfka olja, glicerin, parfumske esence. Kaolin, slikarske kredo In teškl Spat. Solidna postrežba, nizke cene, stalna zaloga. — Petronafta A. llmelak, LJubljana _ Ciril Metodova ulica 35 a. 1 Dve lepi preprogi prodam. Naslov v upravi »Slov.«- pod št. 5305. 1 Prodam veliko zalogo rtaro man u fakture v skladišču, prazen lokal, stola že, zaradi opustitve obrta. Potrebno milijon lir. — Ponudbo upravi »Slov.« pod : »Najboljša konjunktura« št. 5281. 1 j ŽBSiitte "j Vdova poroči preprostega, sltu-iranega gospoda. Ponudbo upravi »Sloven.« pod Smisel življenja 34-5199. ntcio: Mlad zakonski par brez otrok išče enusobno stanovanje za takoj ali kasneje. - Prevzame tudi mesto oskrbnika aH hišnika. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4879 1 Uničiti | Vajenca za usnjarsko obrt, sprejmem z vso oskrbo v hiši. Naslov v upravi »Slov.« pod »Hrana ln stanovanje« St. 5206. (v Dva vajenca in vajenki sprejmem za fotografsko obrt. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5216. (v Krojaškega vajenca iščem. Rozman, Podiunska 13, Ljubljana VII. v Frizersko učenko ali pomočnico sprelme Hilda Frank, Zeljarska 11, Kolc-zija. Vajenca sprejme mizarstvo Ko več, Ljubljana, Zalokarjeva ul. 11, proti tedenski nagradi. v Slike za legitimacije • Lasclapassare«, tudi po starih slikah Izvršuje najhitreje HlbSer Hugon, LJubljana, Sv. Petra cesta 25. Naročila sprejema tudi do posti i (r Pozor stavbeniki tn hišni posestniki! Dobavljam, polagam In stružlno stare parke te Josip ISrlec Kolodvorska 28, LJubljana I Prešič za rejo naprodaj. Mala čolnarska št. 10. j Prašiček stnr 3 mesece . naprodaj. Poizve se v gostilni na Strelišču, Pod Rožnikom. Prodam ali zamenjam dve hiši z gostilno ln trgovino ob glavni cesti Ljubljana-Mosto. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 5247. (s Dve trgovski hiši v bližini Uniona, strogi center Ljubljane, zida so lahko velika palača, prodam. Ponudbe upravi pod »Ugodno zlato« 5282. »Globus« poslovalnica za nepremičnine, Petrarcova 26-1, Ima naprodaj: samo še nekaj stavbnih parcei, vilnl sistem, od 500 kv. m, cena od 15 000 lir dalje; stanovanjsko hišo s stavbno parcelo blizu centra. Zelo ugodna prilika, p Prašički 7 tednov start, prnv lepi, naprodaj. Hranilnlška 14 Zajkle ovnačke bele, čistokrvne in zdrave, prodani. Rožna doli. na, Cesta VI., St. 6. (j Naprodaj: Pn rcel o : po 55, 70, 80, 200 do 800 lir za 1 mi. Zemljišče za industrijo (grambzni tereni 6000, 10.000 In 15.000 m'-) znotraj bloka. Zorni j Išče v bližini glavne carinarnice v izmeri 29.000 m'. II i še : novo dvonadstropno, enonadstropne In visokopritlično. - Realitetna pisarna Zajec Andrej. Tavčarjeva ul. 10. telefon 34-86. p Modroce patentne posteljne mreže, otoinane, moderne kauča in fotelje nudi solidno in po nizki ceni Rudolf Radovan tapetnik Ljubljana, Mestni trg IS Razno pohištvo naprodaj. Nebotičnik V. nadstr. Ogleda bo od 11 do 14. (š Moderno pohištvo Orehove in jesenove spalnice, jedilnice, dnevno sobe, kuhinje ln predsobe imamo zopet na zalogi. -Ogled vsak dan od 14—15 v zalogi pohištva mizarskih tvrdk Rok Uerllč in Pr. Senk v Šiški, Gospo-svetska cesta 95. Parcelo Kravo dobro mlokarico, prodam. Zor, Brezovica pri Ljubljani. Štiri mlade prašičke 7 tednov stare Imam naprodaj. Cerne Janez. Za-vogljo St. 2, p. in občina Dobrunje. J Mlade psičke Spleelno, oddam. - Ljubljanska 51, Zelena Jama. Kovaškega vajenca sprejmem takoj, Zidar Alolz, legličeva 15 v Kozo mlekarico prodam. Sv. .Marka ulica 25, prej Suvoborska (za Bežigradom) j iAvte-moiori W 1 šoferska šola I. GABERSČEK ' bivši komisar za šoferske Izpite Kolodvorska uttca 43 Izpit se lahko polaga že z 18. letom. Vajenko pridno In pošteno, na|ra|Si iz kmečko družine, sprejmem v trgovino z mešanim blagom na deželi. Vsa oskrba, v hiši. Ponudbe na oglasni i odd. »siovenca« Pod »Takoj«; Razprodaja motor, koles -;--M- j DKW, Benelli, BMVV, NSU itd. Ilennvn I Vs' motorji so najnovejši mo- del s 4 prestavami itd., ugodno naprodaj. Gasogono Merkur. Puharjeva 6. Tel. 29-27. I prodam v Zadobrovl ob produ. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5279. p Hišo z vrtom zamenjam za stavb, parcelo, event. doplačani. -Ponudbo upravi »Slov.« pod »Na periferiji 6276«. Novo hišo dvostanovanj,, komfortno Izdelano, postavim In prodam za 130.000 lir. Ponudbe na upravo »Slov.« pod : »S parcelo vred« Stev. 5275. sprejmem. Modlstlnja Tršan, Sv. Petra c. 7. Fižatelaža Filatelisti! Ugoden nakup raznih fllatclistlčnlh novosti: znamk, fllatellstične literature, katalogov, »JOL«-albumov itd., dobite pri fllate1I.il »MLADINSKE ZALOŽBE« v Ljubljani, Stari trg št. 30. »Teden hrvatskih znamk« Vljudno vabimo vse filateliste na ta tedon, ki bo od 2. do 2. t. m. Velika izbira znamk NDH po izredno nizkih cenah. Novitete: Poglavnik imendan 3.50 kn, leo 20 kn, službena 12.50 kn itd. Trgovina češno-var, Ljubljana, Rimska 2. I Trgovski lokal oddam v strogem centru; pripraven za kar koli. -Naslov v upravi »Slov.« pod Stev. 5278. Sinslm Harmonikarski tečaj Starše opozarjamo, da se prično harmonikarski tečaj za otroke s 1. septembrom. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 5196. Pred nakupom harmonik si oglejte veliko izbiro prvovrstnih harmonik (klavirske, diatonične, hromatičnel pri »Evorst«, Prešernova 44. Prodaja po nizki ceni in proti garanciji. g Za popravne izpite na gimnaziji strokovno pripravljam. - Poučujem tudi angleščino začetnike (-ce) ter spretnejše. Honorar ugoden. Dnevne ali večerne ure. - Vrhov-čeva ul. 12, visokoprillič., levo (pri kavarni Tabor) Vse denarno' in trgovske posle IsTrStm oltro la to Ano. Obrnit« se na RUDOLF ZORE Gledališka gt 12. '! el. 38-10 & Poizvedbe | Ključi blagajne Werthelm so se Izgubili na poti od lavnih skladišč (Balkan) do Beethovnovo ulice in nazaj v opoldanskih urah 30 julija t. I. Pošten najditelj naj |ih proti naaradi vrne v slaščičarni Potriček, ulica 3. maja. I Jedilnice, spalnice kuhinjo s polno garan. cijo naprodaj. Medvodo-va 28, pri šišenskem kolodvoru. Odprto ob sredah in sobotah od 3 do 6. Telefon 37-70. 1 Kuhinjsko opravo elegantno, že rabljeno kredenco ln nekaj raznega pohištva poceni prodam. - Mizar Lončarič, Vodnikova 116, Šiška. S Triciklje nove In rabljono, zelo ugodno naproda|. Suštariič, ma-hanična delavnica, Bleivvel-sova 13 (Figovec, levo dvorišče). k Več koles damskih in moških: Adler, Puch, Sleyr, zelo ugodno naprodaj šuštaršič, mehanična delavnica, Bleivvelsova c. 13 (Figovec, levo dvorišče). k 1 Cbjam g Opozorilo! Zvedel som, da foto-po- močnika Nučlč Vidko in Nučlč Slavka fotografirata za legitimacije in na birmah bntre na mojo firmo. Zaradi tega opozarjam stranke, da omenjena nista v moji službi In no provzemam nobeno odgovornosti v slučaju, da so slike no odpošljejo. - KOC.MUR Ljubljana, Društvena ui. ZANIMAJTE SE ZA NOVO ,.SVCl©¥® knjižno zbirko RAZPIS BORZA DELA V LJUBLJANI razpisuje' službeno mesto pravnega referenta V poštev prihajajo samo reflektanti s popolno fakultetno izobrazbo (kategorija A). Nastavitev po službeni pragmatiki. Podatki o pogojih se dobijo v uradu. Prošnje sprejema do 15. avgusta 1943 uprava Borze dela. Ljubljana, 1. avgusta 1943. Upravnik: Predsednik: Golouh Rudolf Dr. Kosti Janko Tomaž Poklukat i>PZr s^r Sin je bral do konca. Kdaj pa kdaj se je za hip ustavil, kakor da bi premislil. Presenetilo ga je, zakaj prav v duhu toga berila jo vzgajal nekoč stari Andraž svojce. »Sin moj in sinaha, večkrat tobe-rita in tudi otrokom tako naročita, kadar bodo dorasli... Midva z Marijo sva zadovoljno živela in tudi nad vama ima Gosjx>d dopadcnjc. Tako zdrave otroko vama jc podaril, naj mu bo čast in slava... Čutim, da se bom poslovil od vas, moči me zapuščajo, čutila so postala dremotična.« Mati je zaihtela; z ovenelo roko si je obrisala solze. S tihim glasom in s težavo jo je bodril Andraž naj ne tarna: »Obema je prišla jesen. Zrelemu jabolku svn podobna, ki se bo zdaj. zdaj utrgalo in padlo na zemljo. Šel bom pred teboj. Vsemogočnemu bom poročal, da si bila dobra žena; za lene, Matevž, pa bom povedal, da si bil zvest sin, ko si se vrnil nn domačijo1: in tudi tebe, Majda, bom pohvalil, saj si naša! Povedal bom, da si rodila že tri Andražiče... Mari ja, moja lju-ba iena, nikar se ne cmeri; v zadnji uri ni žalosti, če pride o pravem času ...« ... V sosednji sobi je zajokala Marjetica. Majda je odšla k njej, in sin je ostal sam pri starših. »Kadar boš mogel, dokupi še gozda. da ne boš v skrbeh zaradi otrok,« mu jc naročil. »Jutri zjutruj pa bi bilo prav, če bi šel po župnika, naj sc zgodi vse o pravem času.« »Ti je hudo, oče?« ga je vprašal Matevž. Mirno, toda tiho mu je odgovoril: »Ni mi tako hudo — ampak čutim, da ne bom več dolgo.« »Oče, okreval boš! Vsako jesen si bil bolan in vselej je prešlo.« »Čutim, da je letos drugače — povsem drugače. — Ugasni luč — in pojdi spat.« Matevž je ugasnil luč, ostal- pa je pri njem. Ni se mu zdelo, da bi bilo z očetom tako hudo. Po njegovem govorenju pa je sodil, da je mogoče, dn ga bo izgubil. Ure in uro je premišljeval o vrzeli, ki bo zazijala pri Andraževih. Mnogoterih podrobnosti se je spomnil; kako je skrbel zanj, kako niti jc pravil povesti, kako je bdel nad materjo, nad Andrejem, nad Ančko in Cirilom, ko so še bili pri domačem ognjišču. I.ik najboljšega očeta, možatega in skrbnega, v nežnosti pa zatajenega je gledal v duhu. Potem se je spomnil, kako ga je jemal v gozd in mil kazal ptičja gnezda; kako ga je učil piskati na bukovo listje; kako ga je vodil v mesto v prvo šolo in kako ga je v poznejših lotili spraševal, če potrebuje denarja nli obleke. Skrušenoga ga je videl samo takrat, ko je izgubil C irila. Potem sta se šc močneje navezala drug na drugega. Ko je vso premislil, se mu je «de- lo, da rase pred njim vzor, za katerim bo stremel. »Že spiš, Andraž« ga jo vprašala žena. »Andreja in Ančko bi še rad videl, da so bomo jioslovili.« Tiho ji je odgovoril, da jc Matevž komaj slišal. Presunilo ga je, zakaj nikoli doslej niso bila njegova čustva zahtevna. Ko se je svitalo, je poslal Matevž po zdravnika, sam pa je šel po župnika. Andreju je poslal brzojavko. Zofijo je poslal v Ribnico po Ančko. Nad 'Andraževino je legla skrb. Petrček je klečal na stolu pri oknu in se radovedno oziral v dolino, od koder so prihajali župnik z Najsvetejšim, fant s svetilko in zvončkom, pa nekaj mož s klobuki v rokah. Drvarji, ki so jih srečali, so se jim pridružili. »Mamica, zakaj prihaja k nam gospod župnik; bo danes pri nas maša?« »Sinko, stari oče je luido bolan, pa ga prihajajo obhajat.« Potem jo je vprašal, če mornjo vsi stori ljudje umreti. Ko mu je pritrdila, dn morajo nekoč vsi stari umreti, ji je rekel: »Ampak mamica, ti ne bos nikoli stara.« Tedaj je zncingljalo pred hišnim pragom in Andraževi so popadali na kolena. Sam Gospod je prišel k staremu očetu na poinenek. Zdaj je bil docela pripravljen. Dve, tri noči pozneje se je pogovarjal v polsnu z rajnko materjo in s Cirilom. Matevž je slišal, ko ga je spraševal, če je že naročil žanjicc. liro pozneje ga je spet vprašal, če že jiognnjnj« trte. Kadar je zagledal zbrane svojce, jih je s slabotnim gla- som nagovarjal po imenih ter jih božal z ugašajočimi očmi: Mati... Andrej... Matevž... Ančka... Majda...« Ko so slišali, da izgovarja tudi imena vnukov, so mu tudi te pripe-ljali. Peter je nekaj časa zrl v bolnika, potom pn je spregovoril: »Jezuščka lepo pozdravi, stari oče, če boš umrl: ampak, jaz bi rad videl, da bi še ostal pri nas iu mi pravil povesti.« Majda je položila otroku roko na usta in ga vzela v svoje okrilje. Stari Andraž bi se rad nasmehnil, toda ni mogel. Mirno je čakal, da se bo zgodila poslednja velika stvar. Nobena skrb ga ni več težila. Stal je sredi ined živimi in med rajnimi; prve bo zapustil preskrbljene in pridružil se bo drugim. Oboje ima zelo rad. Kako veselo ga bodo poslušali, ko bo pripovedoval o Matevžu, ki se jc vrnil nn domačijo, in o Majdi Vorinovi, ki je tu zadovoljna, čeprav jc prišla iz velikega mesta pod gradom. Pa o vnukih jim bo pravil in se bo pobrigal, da bo poslalo nelio vsakemu svojega prav posebno čtiječega angela varuha... Mod številnimi znanci bo zagledal tudi jemala, ki mu bo moral povedati, kje je opešal na svoji dolgi pot i. Polahko, polahko bledijo poteze ljubih obrazov, zbranih okrog bolniške postelje. Zajela jih je tanka meglica. Andraž se zaveda, da jih ne ioči več. Andrej moli rožni venec, inati ihti, stari oče ph ničesar več ne čnje. Zdi se mu, kakor da se potapljajo v dušeči megli. Rad bi še enkrat pogledal Matevža v oči, ampak ni mn več dano. Njegov čas prihaja, njegova ura jc prisia. Pomalem, pomalem ni več gotov, ali so ljudje, zbrani okrog njega oni, ki se poslavljajo, ali oni. ki ga čakajo na onem svetu na snidenje. Komuj vidno zatrepeče. Andraž že sluti, da se bodo zdaj, zdaj razjasnili obrazi, da bo izginila koprena z njih in da bo videl svojo ljubo, že tako dolgo rajnko mater, pa očeta, Cirila in brata Jožeta. Moj Bog, daj, da jih že enkrat vidim, je bila njegova poslednja želja, čeprav ne več popolnoma jasna. Polahko se je znočilo v njegovih očeh, znočilo za vse čase, čeprav so bile odprte. Z zadnjim vzdihom je duša starega Andraža splavala v onostranstvo, kjer je slavila slvesnost snidenja s predniki. Miha Andraž, predzadnji gospodar Andrnževinc, je mimo v Gospodu zaspal. Njegoov telo so pokopali na farnem pokopališču pri Sv, Lovrencu. Župnik ga je vpisal v knjigo rajnih faranov. Andraževina je izgubilo svojega velikega prednika. Matevž je ostaf sam s svojo žalujočo materjo, z Majdo in otroki. Mati si jc želela na oni svet, nebo pa je ni moglo uslišati, zakaj vnukom je bila potrebna babica, da jim je pravila pohorske pravljice ter navezovala nežne duše na svet pod gozdovi. Domačija je živela v sjioštovanju do rajnega očeta. V rodovniško knjigo Andraževih je prepisal Matevž pogrebni list, takoj zraven pa jp izpisal pismo sv. apostola Pavla Korinčanom. 1'ripomnil je, da ie oče na sibrtni postelji želel, naj bi to pismo večkrat brali. (Konec II. dela »Belih zvezde).