Stev. 262 Posamezna številka 20 stotink V Trstu« v soboto IS. decembra 1920 Posamezna številka 20 stotiuk letnik XIV I 8 AIXX »TlujJ — izvzemSi ponedeljek — vsak dan AsUkega ttev. 20, i. nadstrop^ — Neiraflkirana pisma *e ne i>i>* Udjdittj in odgovorni »uedaik Š tc iaa U od. na. — Lastaik koaearc" 'idinosiL — Ti;:, tiskarne Edinort. — N-iouaina siiasa na - * ieu L 02.— iti ceio ie:o L 60.—. — Teleioa uredništva in uprave itev. 11-37. c DIN OST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 siuiiuk. — Oglasi se rsčunajo v čirokosti ene kolone (72 tnrn). — Oglasi trgovcev in obrtnikov run po 40 st«., ©inuinice, zahvale, poslanice iu vabiia po L I.—, ogi*« denarnih zavodu v nun po L 2, — Mali ogiasl po 20 siot. be*eda, najmanj p« L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije ss pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Tisa«, ulica • v. Frančiška Ažiakeja Stev. 20, i. nadstropje. — Telefon ureduiStva iu uprave 11-37 FRANJO U§AN: Slovenci pod francosko in lašho ulaflo Slovenci in Slovani sploh imamo to srečo, da moramo večinoma živeti od nekdaj pod tujcem: Ne vemo, kje je vzrok? Nekateri pravijo, da je kriv te* mu slovanski podedovani greh. ki se mu !>ra\i: nesloga, needinost, notranji raz; pori, ki se ponavljajo v zgodovini od Svetopolkovih Časov pa do današnjega srbsko * bolgarskega in poljsko * ruskega razpora. Vedno mora tujec vihteti bič nad našim narodom! Najbolj pa je bil deležen naš narod te »slovanske usode«. >o danes, mora tretjina našega naroda hoditi skozi vice. Zanimivo pa je. da je \ zadnjih stoletjih naš narod dvakrat bi* val pod romarsko vlado (pred 100 leti pod francosko, seuaj pod laško). Ven* dar: francoska vlada je bila veliko bolj mila in napredna nego današnja laska vlada, čeprav se je takrat pisalo Se le sedaj pa smo že v 20. stoletju. Po miru, ki ga je sklenil Napoleon z Avstrijo v Schonbrunnu 14. okt. 1809, so naše dežele prišle pod francosko vi a* do, ki je napravila iz njih novo provin* cijo z imenom Ilirija, ki je obsegala vso Kranjsko, Goriško, Istro, Trst, Dalmaci* jo. Gornjo Koroško in tirolsko pustriško dolino. Od Toblaka do Varaždina, od Visokih Tur do Lovčena. sploh pokrajin ne južno od Save. nekaka predhodnica sedanje Jugoslavije. Veliki duh Na.po* leonov je izpoznal važnost teh pokrajin, da so vrata za dohod na Balkan, da so a oz. ki druži vzhod z zapadom. Zato je -ze takrat pel pesnik Vodnik: »Ilirija v srcu Evrope leži...«, »Ilirija prstan Ev? ropini bo«. Napoleon je gledal proti vzhodu, proti Aziji, in zato je posvečal vso skrb novi Iliriji. da bi bila močna in cvetoča Vse kolonijalno blago, ki je bilo namenieno za Francosko, je moralo iti preko teh dežel; zato je vlada skrbela /a dobre prometne zveze. Središče te transiro s kupčije ie bila Kostaivica ob reki • ni na Hrvaškem. Tu ie Francoska /gradila velikanska skladišča in preno*j čišča: tu so se zbirali trgovci od vseh J strani. Promet je šel odtod na Karlovec. j potem na Reko, Trst, aH pa čez Ljublja*j no po Vinavski dolini v Gorico in po** tem v Milan. ,Naši vozniki so pri tem j siv/ili 'ene denarje, fn danes, pod itali*j jonsko vlado? O trgovini v našem zase*! < lenem ozemlja skoraj ni čuti več; meie ■ zar fe. velike kazni in zapori za ^ Pre* stor-ke: trpelo bo zlasti vinogradništvo. | Ci- bi to stanie še trajalo nekaj let. Ve? liko sadia In zeleniave je naša Goriška in krimska vipavska dolina izvažala prof i sevAru; a vse to je sedaj prenehalo in marsikdo gleda s strahom v bo? dočnost. Nova Ilirija pod Francozi je imela po večini slovenski značaj. Zato sta jo oba tedanja slovenska slovstvenika Linhart in Vodnik pozdravila z navdušenjem. Uradni list »Tclegraphe Of f iciel«. v ki ie izhajal v Ljubljani, je prinašal razprave 0 zgodovini, slovstvu in narodopisju slo* venskega naroda. Ravno v tistem č*su je začel prvi slovenski časopis ^Ljubljanske novice« in drugo knii/evno delovat nie. In kar ie čudno za naše čase: tedanja francoska vlada ie dala svobodo razvoju narodne kulture. Zasnovalo se ie šolstvo na narodni podlagi, slovenščina se je po« učevala ne le na ljudskih, temveč tudi na svedivi^ šolah, in znamenito je. da se ie v U'iM'ani ustanovila akademija ali vseučilišče, kier se je poučevalo pravo* znanstvo. bogoslovie, medicina, filozofi* 1 a in druge vede. Kot priprava za vse* učilišče je bil lice i, ki ie ob se ti a i šest letnikov. Celo v Postojni, pole<4 Gorice in Trsta, so bile srednje šole. Za pospe* sevanje obrti se je ustanovila v Liublja* ni umetno * obrtna Šola in oko^i 200 pro* stih mest ie bilo namenjenih za Iliree, da bi obiskovali podobne šole v Franciji. Pa to ie bilo v letih 1809 * 1813» In kai danes i>od laško vlado v letu 1920? Ti* soči in tisoči slovenskih otrok v Trstu in Gorici in drugod brez slovenske šole! Francoska vlada je pospeševala omiko, a sedaj se pospešuje analfabetizem; na* še šoie se zapirajo in če so odprte, so slovenski otroci brez pravih, narodnih kniig: daieio pa otrokom v roke knjige, kjer ni ne črke o nas Slovencih, kjer se proslaviiaio le Garibaldi. Cavour in dm* gi. Francoska vlada je ustanovila nižji liccj ali višjo srednio šolo celo v Postoj? ni, a danes, pod laško vlado. imamo za* silno gimnazijo s par dijaki v Idriji in čudimo se, da ni vlada postavila našo edino gimnazijo — na vrh Nanosa! Francozi so pospeševali razvoj našega jezika; sedaj pa nam prepovedujejo, da ne bi smeli govoriti več po svoje niti na svoji zemlji. Za naš jezik imajo sa* mo posmeh, in grozijo, da ga iztrebijo. Francoska vlada je bila vesela, da je iz* haial slovenski časopis in ga je podpi* rala; sedai pa morejo prihajati zlikovci, da razbiiajo prostore tiskaren in uredni? štev naših listov. Francoska vlada je do* puščala društva, ki so obstojala, z njiho* vimi običaji, danes pa je prepovedano skoro vse — tudi naše zastave, naši na? rodni znaki, in vse to v času, ko nam je došlo preko Soče sobice človekoljubja in nove. doslej nepoznane svobode ...! Mnogo je bila storila francoska vlada za osvobojenje našega kmeta. Po načelu, da ne dela država nikake razlike med podložniki, je dobil kmet enakoprav* nost z gospodom. Odpravila se je oseb* na tlaka in kmet je bil proglašen za pra* vtga gospodarja na svojih tleh. ki je smel poljubno razpolagati s svojim zem* ljiščem. Ostala je tedaj le še desetin«. Pripravila se je popolna osvoboditev kmetskega stanu. — In danes? Slovenci nimamo nobene kmetijske šole, kakor jo imajo vsi drugi narodi; kolonstvo v Pur* laniji odobrava viada še danes in je za* vlačuje; človek bi rekel, da se celo boji kmetove izobrazbe, da se ne bi prevzel in otresel jarma grajščakov in baronov, kakor je to še v Italiji. Za povzdigo na* še živinoreje ne stori ničesar, pač pa zasleduje kmete z velikimi globami, če bi brez posebnega dovoljenja prodal kakšno tele iz hleva, Naše begunce* kmete je pustila skoro rut cedilu. Ne rečem, d* francoska vlada ni bila brez napak in hib. a človek mora ven? dar priznati, da je bila vsaj napredna in Še dosti svobodoljubna. Ko je prišla čez 110 let Italija, je mislila, da bo po svo* jem svobodoljublju prekosila vse, kar se je videlo kdaj podaolncem, da nasiti naj* prej izstradane želodce in da se ji bo potem ves slovenski svet klanjal kot svoji odrešiteljicL Ali človek ne živi sa^ mo od kruha iti makaronov! Naš sloven* ski rod ljubi še kai več, nego dobri skromni italijanski kmetski proletarec, ki nima. želje po izobrazbi in svobodi in mora biti zadovoljen da dela svojemu grofu ob vsakdanjem rižu in — na pol zastonj 1! Parlamentarni položaj v JusoMU PaSff o ustavodajni skupitlnl, Radijem tiutnju In rapallskl posodili BEL GRAD. 16. Ker se je sestala usta; vodajna skupščina, kateri gre sestava nove vlade, je Vesničev kabinet podal svojo ostavko. Vesničeva vlada pa bo vkljub ostavki izvrševala tekoče posle, dokler se ne sestavi nova vlada, kar se bo zgodilo po razbistritvi parlamentarnega položaja, oziroma po izvršeni razvrstitvi posameznih političnih strank, od katerih je sestavljena ustavodajna skupščina. V ta namen se sedaj vrše pogajanja med strankinimi voditelji, predvsem med ra* dikslci in demokrat? kot relativno naj* močnejšima strankama. V slučaju dose* iic sporazuma med tema dvema stran* kama bi se s pomočjo nekaterih manj* ših strank lahko dobila dovolj močna vladna večina. Pašič, ki je dobil po ostavki Vesniče* ve vlade neuradno povabilo, da poizku* ša. ali bi ne mogel sestaviti nove vlade, je imel pogovor z Da vido vičem, voditeljem demokratske stranke. Tekom po? govora se je ugotovilo, da ste obe stran* ki za nekatere izpremembe vladnega ustavnega načrta, udejstvitev katerih bi imela za posledico pritegnitev še neka* terih manjših strank k radikalsko ? de? mokratskemu sporazumu. Pašič je baje ob tej priložnosti tudi izjavil, da ne bo* do radikalei začeli pogajanj z nobeno stranko, dokler se ne odloči vprašanje radikalsko?demokratskega sporazuma Na \ sak način pa so postale sedaj, ko se bliža odločitev, tudi stranke, ki so pr? vi hip po volitvah precej zakričale ... bolj tihe in popustljive. Tako se baje pripravljajo Radičevci na pogajanja z drugimi strankami in tudi s Paš i Je m. Med radikalei je baje zelo zavzet za no? gajanja s strankami bivše parlamentarne zajednice Protič, tako da bi se v slučaju uspeha njegovih prizadevanj sestavka vlada, v kateri bi bili zastopani kot vlad* ne stranke, radikalei. Radičevci. Ljudska stranka — katere glasila v zadnjem ča* su povdarjajo, da se ne njeno sedanje delovanje ne sme nikakor smatrati kot protidržavno ali separatistično in da je nien namen le preprečitev reakcijonar* nih načrtov — Hrvatska zajednica, a^rarci in muslimani. Sestava kabineta bi bila v tem skičaiu poverjena Protiču. Druga struja radikalske stranke, kate* ro vodlto Vesnič, Trifkovič in Laza Markovič hoče poizkušati vse, da pride do sporazuma z demokrati. Toda kakor se nameravajo Radičevci pogajati med drugim tudi s Pašičem, in se že priča« kuie niihov prihod v Belgrad, tako se ie tudi Ljudska stranka obrnila potom dr. Korošca k Pašiću v svrho dosege morebitnega sporazuma. Parlamentarni položaj je torej, kakor sc vidi, doslej še zelo nejasen in se še ne more reči, kakšna bo bodeča raz* vrstitev parlamentarnih strank. Doslej ima največ gotovosti, da eventuelno prevzame mesto ministrskega predseđ* nika v prvi pravi jugoslovenski vladi Nikola Pašič. Kot zadnji čin pred ostavko je Vesni? čeva vlada sklenila dovoliti bivšemu črnogorskemu kralju ,Nikiti 300.000 fr. frankov letne pokojnine. Mož bo gotovo vesel s tako siiajno plačo za___dobro, ki je je naredil jugoslovenskemu na* rodu!' Pošlfeve izlove o se^nj^n položaju v Jugoslaviji MILAN, 17. »Sccolo« je prejel od svo? jega belgrajskega poročevalca Luciana Magrinija poročilo o njegovem pogovo* ru s Pašičem o sedanjem položaju v Ju* jjoslaviji, ki pravi; »Ustavodajna skupščina, izvoljena z volilnim sistemom — je rekel Paš:4— ki je v prilog manjšina:*, posveča v sploš* nem narodno edinstvo. Jaz upam trdno, da bo znala narediti koristno delo in da bo dala državi ustavo. Večina ima dobro voljo; burne manifestacije ekstremistov nimajo nikakršne važnosti. Ce je usta* vodajna skupščina na videz razdeljena po globokih sporih, v bistvu se bo znala večina — to vam lahko zagotovim — sporazumeti za skupen delovni program. Ustavodajna skupščina bo rešila pover* ieno ji nalogo: to jc namen večine izvo» I j enih poslancev. Efektivno delo ustavodajne skupščine se bo začelo v drugI polovici januarja. Predstoieči božični prazniki bodo preki* ntli za kakih 15 dni delovanje konsti* tuante.« Glede hrvatskega vprašanje je izjavil Pašič: »Za nas ne obstoja nikako hrvatsko vprašanje ločeno od ostale države. Hr* vatski pooblaščeni poslanci so prišli v Belgrad v decembru 1918., da prinesejo izraz narodov© voljo za ujedinjenje. Vprašanje ujedinjenja je torej rešeno, tn mi ne bomo dovolili, da bi kaka stran* k a v kateremkoli delu države motila mir. Javnost je pretiravala v precenjevanju Radićevskega gibanja, ki je obsojeno, da ponesreči. Smatram, da bodo Radičevi pristaši kmalu ubrali zakonito pot in ra* zumeli nezmiselnost svojih iluzij. Oni bodo lahko koristili Hrvatski, sodelujoč v konstituanti. Medtem so nemirni elementi vedno grenili življenje držav pred udejstvitvijo narodnega ujedinjenja. Spletke habsburgovskih emisarjev, ki zastonj unajo na obnovitev stare monarhije, poizkušajo zmotiti položaj, toda ostali bodo razočarani. Mi bomo znali napraviti mir v državi in ustaliti edin* stvo s pravičnim detlom in načeli svobo* de na podlagi popolne enakopravnosti vseh državljanov, ki žive v mejah naše države. Konstituanta bo dala posamez* nim delom naroda široke upravne av* tonoinije, tako da bo mogla država do* biti na svojo stran vse elemente, ki so potrebni za njen politični mir in gospo* darski razvoj. Upravna avtonomiia bo razen teda odstranila vzroke mnogih no* zadovoljstev.« O rapallski pogodbi mi je izjavil Pas šič sledeče: >X:e ravno nam je dala rapallska po* godba manj, nego se nam je ob drugih priložnostih ponujalo, jo sprejemamo radi kot dogovor sprave in jo bomo spoštovali. Kot stari boritelj za italijan* sko prijateljstvo, žetim 'VrOtfe, da bi se vzpostavili prisrčni politični in gospo* darski odnosaji. Vsi skupni intersi, bodi na političnem, bodi na gospodarskem polju, težijo k zvezi med obema država* ma. Imamo isti interes, da se zopersta* vimo spletkam in poizkusom, ki gredo za monafhlcno vzpostavitvijo s strani Habsburžanov. Trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Italijo bo obema država* ma veliko koristila in upam, da se bo kmalu sklenila.« (Upamo, da ne pred iz* vršitviio rapallske pogodbe in dosledno ureditvijo reškega vprašanja. Kapallska pogodba ie bila namreč sklenjena med drugim ^vdi zaradi jugoslovenskega žita ki je Italija presneto potrebuje, in hi bilo pričakovati, da se bo počakala izvršitev goriomenjenih vprašanj, pre* den se bo podpisal še kak drug do^o* vor. Pr. ur. »Ed.«) Senator Zi'iott« o ravallski iwdttti z Bilrom na floro Io fauno v Dclmccllt In V AnnunzIJ« na Reki RIM, 17. Novoimenovani senator Za* dran Ziliotto, ki se je po vojni prelevil iz »avstrijakanta«, kateri ie porabljal vsako priložnost, da se more klanjati bivšim avstrijskim vladarjem in genera* lom, v strastnega Italijana, je govoril včeraj v senatu o rapallski pogodbi. Po njegovem mnenju ni »slovanska država, ki se ustvarja v Dalmaciji, slabotna država nasproti Italiju če se upošteva njeno slavoljublje in moč njene volje« in je italijanska Dalmacija, »katere prebi* valstvo, sicer v večini ne govori italijan* ski, pač pa so italijanske... njena kti* ma, flora in fauna«! Senator Ziliotto je nadalje izjavil, da je proti odobritvi rapallake pogodbe, ker je ne priznava D'Annunzio, »katerega mnenje več velja od mnenja 40 milijo* nov Italijanov, in brez soglašanja kate* rega je mir nemogoč«. Naravno je, da jc ves senat, ki je v začetku odobraval njegovim izvajanjem o flori, fauni ki klimi v Dalmaciji, proti koncu govora razburjeno zahteval, naj vendar umolkne, kar je Ziliotto tudi sto* ril, onravičivši se, če ni dobro govoriL Prvi i>odreseni« dalmatinski senator ni i potemtakem naredil ravno največje ča* ! s ti italijanskemu senatu! Italijanski glas o položaju na Reki MILAN, 16. »Corriere della Sera« pri= naša vest iz Opatije, glasom katere po* staja položaj na Reki čim dalje žalost* nejši. Poročilo najprej pripoveduje, da se dogajajo na Reki zaporedoma žalost* ni slučaji nediscipliniranosti in nesloge in da so na dnevnem redu incidenti, ki napolnijo z žalostjo vse Rečane. Nato opiše dogodljaj, ki sc je pripetil nekemu častniku in kateri priča, da so temne si* le na delu. ki jim kmalu ne bo več nihče kos. Proti častniku so bili nastopili arditi grozeče in poveljnik D'Annunzio se ni upal dati častniku zadoščenja. Poročilo zaključuje: »Tako je torej danes življe* nje na Reki: nekaj petja, nekaj klicev »evviva«, ploha protestos*, toda na dnu neskončna žalost. To pa ne pomeni, da bi vodilni krogi odnehali od svojega upiranja. Oni zasledujejo slej ko prej j svojo smer, ne da bi poslušali glasov, ki jih kličejo nazaj k resnici.« Bolgarska in Mola ententa DUNAJ, 17. Stališče Bolgarske po zgubljeni vojni, v katero so se dali za* plesti takratni bolgarski vodilni krogi od Nemčije in Avstrije izrabljajoč pri tem sovražno razpoloženje, ki je vladalo med narodom vsled poraza ob Bregalnici na* sproti Srbom, se ni do danes še popolno* ma razčistilo. Malo verjetno bi bilo, da bi se bilo v tako kratkem času precej globoko vkoreninjeno nasprotstvo na* sproti Srbom poleglo, in dejstvo, da sta* re kraljevine Srbije kot take ni več. da je nastala v sosedščini Bolgarske nova kra* Ijevina Jugoslavija, jc gotovo uplivalo na bolgarsko javno mnenje, vendar ne v taki meri, da bi se bilo vsled tega iz* premenilo v bistvu razpoloženje, ki je značilno za vso bolgarsko politiko od balkanske vojne sem. Po porazu v sve* tovni vojni pa je bila postala na Bol* garskem revizija politike nujno potreb* na, nova orijentacija pa je silno težavna vpričo onemoglosti starih zaveznikov Avstrije, Nemčije in Turčije na eni stra* ni, na drugi strani pa potrebe, da si ma* la država zagotovi zaslombo pri večiih. Zaporedna potovanja bolgarskih mini* strov in politikov po Evropi pričajo, da S Bolgarska pravzaprav šele išče nove smeri, po kateri!« bo uravnala svojo bo* dočo vnanio politiki). Sedaj je na poto? vanju Aleksander Dimitrov. namestnik bolgarskega vnanjega ministra Stambu* linske£5a. Nasproti nekemu sotrudniku lista »Neuc Freic Prcsse« se je izjavil Dimitrov, J.a se Bolgarska z vnemo za= nima za razvoj Male entente, ki bi ime* !a nalogo združiti vse male narode v skupno obrambo. Toda Bolgarska, pravi Dimitrov, bo šele tedaj lahko precizira* la svoje stališče, ko bo Mala enteuta že ustanovljena, kajti takrat šele bo mogla bolgarska vlada soditi, se Ji ujemajo in* teresi Bolgarske z ustrojem Male enten* te ali ne. Jugosloveni, pravi, da so na* sproti Bolgarski agresivni, da pa je to umljivo, zakaj rane, ki jih je bila vojna zasekala Srbom, ki tvorijo največjo tre* tjino Jugoslovenov in so neposredni kompaktni mejaši Bolgarske, se še niso popolnoma zacclile. Čim bodo Srbi pre* boleli spomine na pretklo vojno, se bo tudi njihovo razpoloženje nasproti Bol* garski ublažilo. Najbolj pereče vpraša* nje bolgarske države je, pravi minister, vprašanje dohoda k cgejskemu morju. Samo avtonomiia Traci ie bi mogla za* gotoviti Bolgarski tak dohod k egejske* mu morju, kateri je za Bolgarsko nai* večiega trgovinskega pomena. Obenem bi avtonomiia Traciie iamčila za mir v Macedont'i in Traci ji. Vsekakor pa si ie, pravi, bolgarska vlada svesta težkoč teca vprašanja, zlasti dvomi, da bi bila ^»-ška voljna privoliti v tako rešitev. Odnosa i i med Bolgarsko in Romunsko pa so. pravi Dimitrov, iako dobri bla-Ko» munistični pokret med Jugosloveni«. V članku se naglaša, da razni nezadovolj* neži, ki včasih zgrabijo za ostrejše orožje. Še niso boljševiki, ker o boljše^ viški teoriji nimajo često niti pojma; ta* ke mase je ločiti od organiziranih komu* nistov, a tu je zopet razlika med Bosno in Srbijo na eni strani in med Hrvatsko in Slovenijo na drugi; tam so komunisti izobraženci, tukaj pa dela sci. — Dne S. novembra je isti pisatelj v »Kurieru Lwowskem« napisal članek: >*Po odio* čitvi na Koroškem«, datiran iz LjuMja* ne: ^Žalost Jugoslovenov zaradi Ko* roške.« pravi avtor, »najlažje 2 njimi de* limo mi Poljaki, ki nas je podobna usoda plebiscita zadela pred kratkim v Var* miji. (Takrat je .Tugoslovija govorila pre* zirno o Poljakih, češ, nič ne veljajo, zato so plebiscit izgubili; a doživeli smo mi sami kmalu svojo Varmijo (Varmija je pokrajina na vzhodnem Pruskem, ki je bila stoletja pod pruskim gospodstvom). Pri tem konstatira: »Rezultat (vsiljene* ga) plebiscita je bil naprej določen; ni se namreč moglo misliti da bi ljudstvo, ki jc bilo izza 1000 let pod nemškim jar^ mom, še imelo toliko narodnega čuta. da bi se izjavilo za svojo domačo stvar, za državo, katere prav nič ni poznalo in ka= tero je avstrijska agitacija predstavljala koi kaos, kot zlepek brez priliodnjo^ti itd. Veliko ulogo so pa pri tem imeli rudi italijanski uplivi. Italijanom je bilo več do tega. da bi Jugosloveni izgubili igro, netio Avstrijci sami — šlo jim ie za di* rektno zvezo z nemškim zaledjem za Trst«. —Dne 11. novembra jc v »Kurieru Lwov/skem« izšel članek Lubacze\vske* ga: -Kmetski upori na Hrvatskem«; tu so natanko opisane grozote, kako so kmetje nastopali takrat v belovarskem okraju — sram nas je lega pred svetom — a opisana je tudi debata o tej stvari v Narodnem predstavništvu. Pisec, ki sicer piše povsem nepristransko, to pri* tri me demokratom, ki so trdili, da do* godkov niso toliko krivi kmetje, kakor domači in tuii agitatorji in da je naša naloga, poučevati ljudi, da danes niso več sužnji, ampak državljani svobodne države. — Dne 15. novembra ie v i.ctem listu i/šel članek Lubacze\vsketfa »Pred konstituanto«, ki točno informira o pri* pravah za volitve v konstituanto, »ki bo* do odločile ne samo o konstituanti in državnih zakonih, ampak o vsej bodoč* nosti Jugoslovenstva«. —• (Dr. Fr. L v »Slov. Nar.a.) Glas iz Koroške. Avstrija jc prevzela upravo. Zopet smo sužnji. Pa vse neka« ko drugače se živimo sedaj kot smo se pod staro Avstrijo. Nismo več tako bo; ječi: samozavestni smo. Plebiscitni boj nas jc vzdramil in utrdil in ni je sile na svetu, da bi nam vzela našo ljubezen do Jugoslavije. Nemčurje seveda to jako jezi; napadajo nas, dajejo nam različna imena, a vse nič ne pomaga. Jugoslavija nam je pri srcu, vse kar nas spominja na njo, je še vedno »naše«. Jugosloven* ski denar je »naš«, — pa zelo radi ga imajo nemčurji — j unosio venski vojaki in orožniki so »naši«. Nekateri se jezijo, drugi se sramujejo, da so bili — judeži. Spoznali smo se popolnoma. Heimats* ratovci, volksverovci sedajo h koritu. Konjski kupci in mešetarji pa se dušijo in preklinjajo, ker nimajo več »kžefta«. Avstrijski orožniki vedno sitnarijo in se jako zanimajo za zavedne Slovence. Obetajo vsem deveta nebesa, — a kdo jim veruje! Jako težko stališče imajo učitelji, ki so še ostali tukaj in so morali prositi za sprejem v avstrijsko službo. Deželni Šob ski svet v Celovcu ne reši njih prošenj, pač pa že imenuje na njihova mesta mlade, neizkušene učitelje — volksve* rovce. Novoimenovani načelniki krainih šolskih svetov, seveda zaupniki »Hei* matsrata«, preganjajo slovenske učitelja iz stanovanj. Po zanesljivih informaci« j ah nobeden slovenski učitelj, — če bo sploh kateri sprejet — ne ostane na svojem stalnem mestu; nastavljeni bodo po najbolj nemčurskih občinah, kjer jih bodo že primerno priporočali »Heimati* rati«. Kdo jih bo ščitil? Kje bodo našli podporo in pomoč? Zelo pogrešamo slo* venskih listov, posebno 4al nam je za »Korošca«, ki je nam tako po domačo štrca u. >ta/mOSl < itev. M V Tftfts, dne 18. decembra 192*/. oitcval ncmčurje. V Celovcu je začel izhajati pod komando »Hedmatsrata« nov list »Koroška domovina« kat na* sledaik zloglasnega lista »Koroška Ko* rošcem«. — Žemlje in belega kruha ne vidimo več. Splošno vsi Slovenci trdno upamo in tudi javno govorimo, da pri« de še Jugoslavija nazaj. Mogoče jc imel nemški orožnik prav, ko je rekel: »Ko bo pela kukavica, nas ne bo več tukaj.. Samo tega si želimo. Domače vesti O biskupu Mahniću, oziroma o njegovi kremeniti značajnosti in doslednosti na obrambi narodnih; pravic in njegovem trdnem slovanskem mišljenju in čustvovanju, naj podamo Se par značilnih črtic. Spominjamo se, da so nam bogoslovci pripovedovali »voj čas, kako je bil pokojni škof dr. Mahnič, tedaj profesor v goriškem semenišču, odločno nasproten vsakemu bizantinizmu in hlinje-nqu lojalnosti. Očitno je namreč karal, da se cm nikakor nc strinja s tem, da se ob oficijelnih prilikah po viSjem nalogu prepeva v semenišču avstrijska cesarska ppsemlf — Druga pomenljiva rc-mmiscenca iz poslovanja dr.a Mahniča bi bila tale. Kot škof je uradno dopisoval višjim oblastim I« hrvatski! Bil je v tem pogledu izjema, med na-«imi škofi. Tržaško namestništvo je tedaj — kakor nam je znano iz zanesljivega vira — poizkušalo, da bi — ali zlepa, ali zgrda — pripravilo krikega škofa do kakega popuščanja. Ali zastonj! Mož je bil neizprosen in neupogljiv- Zavedal se je, da je škof hrvatske škofije! Ostal (e pri hrvatskem dopisovanju z vsemi oblastmi. — Tretji zgled. Pokojni kanonik Voiarič na Krku je bil na glasu neizprosnega, radikalnega hrvatskega politika, in zato seveda zapisan v črnih bukvah tedanjih av-sirijskih vladnih krogov v Primorju. Ob neki priliki so ti krogi svarili biskupa MahniČa pred tem -uporneiemj in »rogoviležem«, čeč, naj ga nikar ne jKvs'uSa m naj se ne udaja njegovemu vplivanju? Skof Mahnič pa jim je odbrusil na kratko: To f« pravi moi, ker fe — značaji Takih potrebujem.« — V krški škofiji so raešano župnije: nekatere imaj'i starosloversko, druge latinsko litur-tfUc. V neki župniji s slovenskim bogoslužniin jezi-l;om se je neki, seveda nemški »veliki zvermi* rodilo dete ln tedanji cesarski namestnik baron Ri-r'Mint je po Želji dotičnega — srečnega očeta osebno pritisnil n« Škofa, naj bi se v tem slučaju dovolila izjema in naj bi škof dal nalog, da se o-trok krsti latinski! Skof pa je cesarskemu namestniku v licu odklonil suho in odločno: »Če žele, da se otrok krsti latinski, naj ga le nesejo v drugo Supnijo, kjer je cerkveni jezik latinski!« Mari nšso to značilne reminircence, ki pričajo, da smo imeli v Mahtiiču res — svojega škofa?! Pokojni dr. An«! tur, Mahnič fe bil p^č izrazita individualnost kakor izklesana iz — jekla. 7mto je izguba tega cerkve-dostojanstvenika tem teifl udarec za naš na-r«id v Istri, ki bol} nego k eda j, potrebuj« sedaj — takih braniteljev njegove pravične stvari. N« ubupujte! Prejeli amo: »Ko obupujte! Med cbfm* np.rodoma prlčno prisrčni prijateljski odno-Csn!« — Tako čitaino večkrat tudi v »Edinosti*. Kdo veritif to? (Tega nii-no mi trdili ali pisali nikdar, marveč smo vedno le navajali take ali aiič :e izreke d*žfcvni!enc5 učili italijanščine. Pris«!ienci bedo izpodri-j vali domačine, ker bodo prvi imeli zaščito in ker bodo delali cenejše. (Pripomba tuvdniitva. Naj nam opre sli gosped loplsnlk, ako mu odkrito povemo, da se absolutno nc strinjamo z njegovim čraogleditvonr. Da je da-, to jc Zc res. Ostalo pa bi tako. čc bi roke križem. Pa ne berno! Največja po-s£re5ka raš'h ljudi jc. da vedno gledajo edino na to, kar bi hotel kdo drugi proti nam. me^to da bi se zavedali tudi tega, kar bomo hoteli sami! Bc tudi od nas odvisno, če se bomo znali vzposobiti r.a borbo za L>, kar bomo hoteli, lii naj se ne po- zablf'a, da s«dan|« fefmmo tUnj«, ko ni mofea nikak političen razmah, ne bo trajalo vedno. Ml s nT® vendar nekoliko drugačne konstitucije, nogo so biH beneški Slovenci leta 18661 Ce si pa bomo sami že v naprej zapisovali smrtno obsodbo, potem — seveda — pride počasno umiranje. Objavili smo gornji dopis ravno zato, ker nam daje povoda, da kličemo vnovič naiiro ljudem: Ne obupujte! Dvigajte v ljudstvu moralo in govorite mu: veruj, da boš živelo! Tudi odmev incidente . Pišejo nam: Povedali ste žc, kako je »Piccokv srečno reJil in v svojo zadovoljne »t, neljubi mu dogodek v dvorani Tartini povodom Miklavževega večera. Dobro in primerno ste označili »Piccolovo* — diplomacijo. Saj je znano, kako zna dober diplomat tudi grdim dogodkom — če ga malce kompromitirajo — dajati ne-d c lin o lice. Vendar pa ste pozabili na neko okolnost, ki pa jc glavna točka ln ji fe vse drugo opisovanje v tržaškem listu, le v dekoracijo, kar naj vse skupaj ustvarja domnevo, da so bili napadalci najnedolžnejše dušice, ki so se po neljubem na-klučju le — nekoliko zmotile. A ravno ta točka priča — ker je drzna lai — da je *Piccolov« diplomatski »komunike« narekovala — zadrega. »Piccolu« je žc sploh neresnica kaj priročno sredstvo. Kako naj bi potem ne lagal tedaj, ko je zadrega huda! Laž pa je v slepcmišljenju sPicccola« kakor da bi se bil »incident« rešil povoljno in v obojestransko -zadovoljstvo. — To ni res, to Je hxK Niti napadalci sami niso bili menda zadovoljni in so le delali lepe obraze h kislemu dogodku. Prireditelji sami pa so vkijub vsem opravičevanjem odhajali z ogorčenjem v srcu in zgražajoč «e na tem, da so taki nekulturni dogodki in izbruhi :o netolcranc« sploh možni v mestu, ki boče biti šteto med kulturne. In tudi danes ie niso izpsemenili te sodbe. Starka državnih nameščencev traja dalje. Daai je z včerajšnjim dnem potekel že peti da« cdkai je bila proglašena, vendar se ni zgodilo še r.ičtsai takega, kav fbi upravičevalo /pričakovanje s ko rajšnje rešitve tega vprašanja. Kumarjev koncert, ki bi se imel vršiti na Op činah, je lokalno poveljstvo karabinerjev prepovedalo. Nam zastaja sapa. j Svetolvančani! Jutri, v nedeljo 19. i. m. cb 4 j in pol popoldne, se bo vršil v našem »Narodnem domu« umetniški koncert, kakoršnjega še ni bilo pri nas in kdo vc. kdaj se nam bo nudila zopet priiika slišati najboljše slovenske umetnike na našem odru. — Naša dolžnost je. da se tega koncerta udeležimo poinoštevilno, da tako dokažemo, kako znamo ceniti umetnest in nalc umetnike? Vojni ujetniki, povrnirši sc iz Rusije. Na gradu v Trstu se nahajajo sledeči vojni ujetniki, povr-nivši »c iz Rusije: Karel Toraažič, Vipava; Josip (in nc Ivan, kakor poročajo italijanski listi) Štrukelj, Bovec; Štefan Mikuž, Pevma: Miljutin Ga-ratti, Kaaal; Ivan Racman, Trst; Ivan Guštin, Pazin; Anton Damjan. Motovun; Peter Benvenju, Motovun; Josip Herdina, Mavraž; Ivan Putinje, Dračevao; Mate Orlić, Krk-Punat, Beg M Tofakov Iz ječe. Preteklo noč sta pobegnila is jače. ki se nahaja v oHci TJgor. dva vojaka. Zaprta ata bila zato, kar sta se udeležila velike tatvin*. Vsjailu in civilna oblast zasleduje omenjena vojaka. DAROVI V počežčenie spomina g. Makca Knavsa darujejo za BožiČnico Linči in Saša Kaava 100 L in j Franjo Hmelak 100 L. Deaar hrani blagajničarka CMD. Za božičnico istrske CM družbe daruje N. 12 L. Sinoči okoli 22. ure je pripeljalo ndcaj moških na reflno postajo 30letnega Alojzija Na-tharen, bivajočega v Rojanu It. 10. Možje so pravili zdravniku, da je prišel Natharen pijan domov ter se začel prepirati z ženo in sosedi. Žena ga fe po svoji stari navadi začela zmerjati a pijancem in j s pijano kravo. Moža je to tako razburilo, da je! ves razjarjen hotel skočiti nad ženo in jo mislili nabiti s pestmi. Ali glejl Namesto, da bi vda ril Jadranska banka po ženi, je vdaril po Sipi, ki je zaivenketala na Cosulich tla. V istem hipu je imel naš Alojz roko vso po- DaJmatia rezano tako, dn mu je kri kar curkoma kapljala Gerolimich z roke. Nekaj dobrih sosedov je spremilo Natha. l-ibera Triestina rena na rešilno postajo, kjer mu je zdravnik ob-vezal rano ter ga nato dal odpeljati v mestno bol- Lnasino niSnico. ! Martinolich Kap jo je zadala. Sinoči je bil zdravnik rešil«* Oceania postaje nemudoma pozvaa v Roj as Št. 635. Tam je Premuda našel ležati na tleh 73letno Matildo Musizza, ki Tripccvich ni dala od sebe nobenega znaka življenja. Zdrav-] nik ni mogel drugega ugotoviti kot smrt. Ob, to nesrečno vino! Včeraj popoldne se je na-' pil Josip Cuban v prosti luki sladkega vinca. Cu-banu, ki ni mnogo vajen vina. se je kmalu začelo I mešati v glavi. Ravao v istem času sta prišla mimo' dva orožnika. Cuban jih je začel smerjati in pso-' _ . vati z raznimi nemoralnimi priimki. Orožnika, ki Ncprcpcčatene kroae sta se čutila žaljena, rta odpeljala pijanega Cuban a avstrijsko-aemlke krona v zapor. čehoslovcnske krona Nesreča pri Ml. Včeraj popoldne so pripeljaU f^*^1 N- Borzna poroilla. Tečaji: V Trstu, 17. decembra 1920. 396 468 395 1820 700 1940 2100 325 458 500 520 V Razdrtem St.16 (303) se odda popolnoma urejena jazsincf z klavnico, ki služi za okolico JO ml m ZASTOPSTVO JUŽNE ŽELEZNICE Ampelea Cement Dalmntia Cement Soalato Krka T ufa vahrfs aa tržalke« trg« V Trstu, 17. decembra 1920. 5*- 5'50 4*65— 5'25 Prodaja voznih listkov iz Logatca za vse postaje južne železnice, v Ju-63i i goslaviji in Nemški Avstriji v potniški pisarni „COSULICH", Societa Triestina 590 di Navigazione via Milano 10, pritličje. Agencll« želez, voznih listkov. Via Borso z. (186) Hi mark« doLrji francoski franki z neko javno kočijo aa reiilno postajo I9letnetfa kurjača Frančiika Ifnarra. Omenjeni mladenič je popravljal parnik »Arcadia«, a pri tem,j^r, ^ padel težak kes železa na nogo ter mL* iflbasti! več , ,, , u prstov. Zdravnik reiikic postaje mu je obvezal Švicarski franki rane na nc$i ter ga dal nato odpeljati v mestno bolnUnico, kjer so ga sprejeli v IX. oddelek. Na saegu aa ni fa spodrsnilo. Včeraj dopoldne je priiel iakat ipomoči na reiilao postajo v spremstvu svoje matere 19letni Albin Popper, stanujoč v ulici Tigor St. 21. Na zdravnikovo vpraSanje, kje da je zadobil raso na nogi, je mladenič odgovoril, da se mu je Epodrcnilo na snegu. Zdravnik fo u-'--—-- gotovil, da ima zlomljeno piščal ieve nc^c, nakar'PRODA SE zakenska spalna soba. Molino grande - - - - - 706 Prilika! Dobro upeljana Mu z vinom angleški funti, zlati rubli napoleoni 32'- 33 — 74'50— 75 — 38*50— 39'— 38*50— 39*50 28*35- 28*40 167*50—168*-. 440'-445*—_____ 98*60— 98*80 Se P^OOa. 114*-115'—i Pojasnila daje ■20'— Trst, ul. Valdirivo št. 2!. - 94*— v Sežani 18-92*. tvrdka FJli Loma// HALI OGLUŠI 44, vrata 8. ga je dal odpeljati v mestno bolnišnico. Tatovi t stanovanju. Preteklo noč so neznani tatovi vdrli v stanovanje Karle Zininii, stanujoče pri sv. Ivanu at. 702. Iz kuhinjske omare ji odnesli 300 lir v denarju in dve zlati verižici, vredni 800 lir. Zininitijeva je naznanila tatvino kvesturi. Pes fo fe ugriznil. Včeraj dopoldne je prišla iskat pcmoči na reJilno postajo 9?etna Alojzija Sobe*, etanitjoča v Bolj uncu It. 3. Pravila fe, da je dražila psa. kateri jo je potem ugriznil v nogo. Zdravnik KUPUJEM vreče GOSPODIČNA* sama, uradnica išče sobico pri, gespč sami ali pri mali družini. Ponudbe pod »Ivanka« na upravo. 708 PRODA SE biJa za vsako trgovino, z lepim vrtom, dvorištem in vodnjakom. Pojasnila: Trnovo št. 5 pri II. Bistrici. 709 Zlato in srebrne Krone plačam več kot drugi kupci. Albert Posli, urar, Mazzlnl 46 (v bližini drveuega trga) f (291) ji je obvezal nogo ter jo nato poslal domov. In cunje. Cunje plačam do 40 L qvintal. Molino grande 20. Babič. 707 JADRANSKA BANKA KUHARICA in hišna lepega obnašanja, dobite takoj službo v vili Fmilia. Ulica Commercialc 353. 710, Uradne vesti hudo Legitimacija za mlekarice. Tržaško mestno Županstvo razglaša: V -smislu odloka gen. civ. komi-sarijata z dne 13. novembra 1920, it 649-9863 bk i ta vsak, kdor prodafa v Tr^tu mleko na dom, u^ javnih ulicah ali javnih trgih, imeti od prvega januarja 1921 naprej izkaznico o Istovetnosti, kt tero izda vaški načelnik ali iupan občine, kjer k<2i biva. — Županstvo pozivlje radi tega vse one o-sebe, ki prodajajo mleko, in prebivajo v tr2a§ki občini, da sc zglaaijo koj v občinskem uradu za prehrano na starem trgu fPiazza vecchit) št. t od 8. do JI. in od 16. do 18. ure. Prinesejo naj s seboj osebno oliko ali fotograiijo in kako listino, ki dokazuje ujih istovetnost. — Opozarja ie inter—' sente na odredbo v 2. členu navedenega ukrepu,1 zbog katerega se bodo oni, ki prekršijo ta ukr^f*. aretira! i in oddali politični oblasti v svrha, da jib kaznuje. DruStven« vesffi Skupina Viktor Parma priredi v nedeljo, dne 19. t. m. zabaven večer v prostorih sDel. kons. društva* pri Sv. Jakobu s sodelovanjem pevskega zbtrf. in dramatičnega odseka. Med posameznima točkami bo sviral crkcster; tako tudi na prosi i zabavi. Začetek ob 17. uri. Pevski zbor telovadnega draitva »Sokol« ina Vrdeli ima danes zvečer točno ob 8 pevsko vajo. Vsi pevci in pevke naj se je gotovo udeleže. — Ker c bliia letni zaključek, so napTošeni vsi člani in članice, da poravnajo žc pred zaključkom članarino za tekoče leto. Iz tržaškega iivlienii Predrzea beg le stih roparjev iz zaporov v ulici Coroneo. Včeraj pcnoci je pobegnilo iz zaporov v ulici Corcneo sest roparjev, med katerimi so se nahajali sami vlomilci in nočni napadalci. Tolovaji so preiagali dvojno železno omrežje na oknu ter se na ta način spustili po vrvi ra dvorišče ječe in cd tu so splezali čez zid na ulico Coroneo. Vseh šegt zasleduje policija. Pi3e|o 'se: Josip Furlan, tatovi ga zovejo med scbol »Pepi Schizzo*; ^Pepi Schizzo t ima na vesti roparski napad, ki ga je izvršil pred nedavnim časom na ulici Paduina; Frančišek Aniurj, med seboj ga zovejo tFrankais«, specijalist za tatvine blaga in tkanin; Valerio Ci-molino, Nadich Josip, Fabretti Francesco, ti trije specijalisti za vlome, Sulich Kristjan, specijalist — žepni tat. Dopisi Smrtne nesreča na lova, Iz Toma je nam poro* r^/^^^tr^^^A breihfcno te ^ ob.Ce so lisico, ki jo je eden lovcev tudi obstrelil. Lisica se je. iskajoč skrivališča, zatekla v neko jamo, ki pa nI globoka in ac je eden lovcev mogel spu-v jamo za lisico. Pri tem Je zaklical Emilu srtiti Ccmetu, naf mu poda pti&ko. Hotcč ustreči tej želji, se je Emil dklonii, da bi onemu v jami podal zal promenado, ples, zimske plašče in površnike, oblekce za otroke. Specijaliteta tailleurs. Pre-novijeoja. Cene zmerne. Trg Oberdan 5, IV. KUPUJEM staro železo, cunje, kosti in steklenice. Opčine, 51. 345. 696 pu5ko. Nesrečen slučaj pa je hotel, da se ic puška poZOR! TRGOVCI! POZOR! Kdor želi dobiti 1 Izproiila ln mu je iz neposredne blifine udaril ves vagon velike, trpežne ter fino glasirane lončene strel v oforar. Poikodba je bila tako silna, da jej ^^e po niaki cent, na? nemudoma javi svoj PODLISTEK TUJINEC Daolto Slaaunovi^, m Njegovemu s:au Nikoli, bratu pokojnega dekana den Jeze, je bilo še le pet let, ali moder ln pameten je bil že tedaj. Oče ga je naučil — tako in tako — mali Nine pa #e je. ko so cnJ večerjali. I>cvspel na turški voz tn legel pod vrhno suknjo. Turki 9t> sc odpravili takoj po polnoči, ker pot jim je bila dolga, in odpeljali ?o ne da bi kaj slutili. Komaj du so imeli pol milje pota Ka beboj, pa je Pfckič kakor blazen, s puftko v eni, s sabljo v drugi roki, kričal po Sabijanih: z Dvignit« se, bratje. Turki so mi odvedli sinuli Planilo je staro in mlado, pak za Turki, s ko so i» ćuli tolik vik za seboj, so se ustavili, is poslu-•ali.,. — Nina mof. Nine - o - e - ef je kKcal Petič, a snlsdi malopridnež z vosa, kar fe le mogel hitro: t Tu sem, oče, odnesli so ene Turki, gorje mi je!« —Sem dete, ali bi. itn i, Mohameda valega! — je grmel P^dč, a za njim drugih sto glasov v temni noči. da to se ti lasje Mili Jadni Turki so ac čudili In se rotili, da ne vedo ca nič. ali zastonj. Pod ostricami sabelj in puild-ninri cevmi na prsih so morali dati toliko dukatov, kotikor glav je bilo, ker so se bali, pustiti Jih krvave na poti Prva dni je mislil vvakdo, da se je dogodilo res tako, kakor so videli na svoje oči. Ali kasneje so Kačeli dvomiti, in da bi izkuiali Pekiča, so ga vpra- šali, kako mu je priMu na um iaka pametna ^tvar? A on )ini jc slednjič rekel, da se fe izmislil tako, ker se je spomnil, kako je Josip Pravični skril zlato čašo svojim bratom v vreče z žitom, ko so prihajali iz Misira. In sedaj, vsakkrat, ko so pred Nikolom Pekiča omenjali tega dogodka iz njegovih otroikih let, se jc zasmejal in menil: t Ali so se prestrašili, nesrečneži, no, saj so bili neverni Turki, pak dobri Bog odpusti tudi mojemu očetu in vsem nam. Tembolj, ker so bili tedaj taki divjaki.« Ali. ko so po Sabljarjih tako modrovali, tudi po ostali Ravni nisc bili neumni. Tudi oni so imcH svoja pravila, ki so se jih dobro posluževali ob različnih prilikah; ali vsa ta pravila M mogli zvesti aa eno: čegar fa moč, tega je tudi oblast, čegar pamet, tega tudi denarnica. Da bi kdo od njih zahteval pravice nadalje, (o ai bilo v navadi: rama svojih lastnih čuvajev, ha-rembašev, najemnikov, ki so hodili po Ravni, niso želeli, da bi se kdo vtikal v njihova stvari- In ker je bila pri teh moč, a često tudi pamet, so U tudi gledali, da ostao© t veljavi ta domači sakoa, A ta ni vetjal aamo sa imetje, marveč tudi aa druge stvari, in celo tudi za ijubacen. Ce fe bilo kako dekle na glasu ubog bogastva in lepote, ai mogla tako lahko vzljubiti, kogar fe ona hotela, aiti ne tistega, ki hI f a hoteli roditelji, marveč je prišla v roke tšatemu, lo jo je znal prvi oteti. Ali, r a vanjski možje se niso toliko pehali za lepotice, marveč za tiste, ki ao donaSale veliko doto, tn feleli so }o pridobiti za-se, za kar ae Je zavzemala tudi vsa rodbina a jih ova. Radi tega ao bila »dotarice* vedno previdne In ao aa izogibala samotnih krajev, kolikor sa le mogle« j (Dalje.) 1 Emil Černe na me»tu obležal — mrtev. Tragična t mrt eploino priljubljenega mladega moča — bilo mu je fisle 38 let — je vzbudila vseobče najgloblje £2Čutje in hude žalcet po vsem Tomaju. — Tudi na tem mestu izrekamo itevilni in ugledni družini ČernetovI — Plasti pa 81 letni materi pokojnikovi — iskreno sožaije na itgubi ^ina-edinca, preminulega na tako tragičen način. Splošno sočutje naj ji bo v tclaibol Postopanje aa {ugosloveBskf stcjL Pred par tedni sem potoval preko Logatca v Trst. Čakali smo na vlak več ur; radi tega sem imel čas govoriti z nekaterimi Amerikanci, ki so se vračali domov. Eden je britko tožil, da so mu na Verdu vzeli o-koli 200 dolarjev, dasi ie dokazal, da je italijanski drravljan. Sicer fe dobil potrdilo, ali, kako prihaja človek, ki je napravil dolgo pot iz Amerike, da je obiskal svoje stariže v Slavoniji« da mu na meji od jemljejo pkoro ves denar? Takih slučajev je več. Potem se, aeveša, ni čuditi, da so ljudje tako ozlcvoljeni. Neki drugi roi fe povedal, da so že v Borovnici ustavili neke Rumune, ki w> potovali na Francosko ter jim vzeli ves denar, tako, da se jc moral eden iz družbe napotiti nazaj na Romunsko po denar, da bode mogli potovati dalje. Prav je, da se zasleduje Žtde in druge špekulante, ki nosijo tisočake in milijone čez mejo; ali, to ne sme veljati za vse. posebno pa ne za reveže, ki imajo s seboj morda komaj za icšr/o. Morda bo kdo v Jugoslaviji Čital te vrstice in da, če ima ka| besede, ukrene kaj proti takemu postopanju obmejnih organov. naslov V. na Krasu. Peternel-u, lio tel Gržina, St. Peter 705 LESIČJI KOŽUHI IZDELANI, črni, sivi in temac-rufavi ter sealskia za itole, se prodafajo po nizki ceni. Ustrojenje, izdelovanje fa barvanje kožuhov in se IzvrBuje z jamstvom. TRGOVINA KO-ŽUHOVIN V VIA GATTERI 32, TRST. 624 DeL glsv.: K 1»,000.000. Rezerv« K I0,0-K).u00 Sel*rad. Celje, Dubrovnik, Duiuj. Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor. Meikovtč, Opatija. Sarajevo, Split, Šibenik. TRST, Zadsr, Zagreb Obavija vse v bančno itroko spadajoče foale, Ipreltma vto|« na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 31 » ,, s v baneogiro prometu po 4'/.- Vloge, ki se Imajo dvigniti ssmo proti pred hodni odpovedi, sprejema po posebno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja Daje v najem varnostne predale (safes> Bančni prostori v Trstu ae nahajajo : uL Caaaa di Rlspirmlo, ul. S. Nlcolo Telefon : Itev. 1463. 179*. 2*70 Blagajna posluje od 9 do 13 srebrno« zlato plači po najvišjih Krone cenah le Pertet nl.!.FnittKiiS.IU ivrosie .279» plača vedno par c-n več nego vsak drugi — kupec, edlnole Alojzij Povh, trgovina Piazza Ga ribami kt. 3, tet. (prej trg Barrlera) (. r. Ju$oslovenl, zHnJte pridno za Tiskovni sklad „Edinosti"! Gb PELLEGRINO CIHCELLI Trst • ulica Malcanton Stv. 9 - Trst (Hila ustanovljena leta 1828.) KOŽE in USNJE za ženske in moške. Bo* in Chevreaujc, lak, podlage In vsakovrstni predmeti za čevlje itd. Vse po ugodnih cenah Postreioa točna. t V neizmerni in neopisni žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem In znancem, da je naš pre-fjubljem oče, »in, brat io svak BMIIi dSRltfS veleposestnik v Tomaju iianes, db 10. uri predp., smrtno ponesreči] na domačem lovu. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v nedeljo, 19. t. m., ob 3. uri pop. TOMAJ, 17. decembra 1920. AMALIJA ČERNE roj. ŠKARJA. soproga. Amalija Černe, mati Nadlca, hčerka. Albina por. Uhtroar, Antonija por. Platzer, Pavla por. Zurchi, Lea por. Žuk, sestre. Dr, Pttff Lakaroar, dvorni svetnik, Josip Platzer, višji sodni svetnik, Dr. Ivan Zurchi, zdravnik, Dr. EvstaMj Žak, ukrajinski stotnik-avdftor, zetje. fndfemtm MAn mm li rt h 9«i« irtijslktr Ht2stl z mitntala! tem v itkrrtilH mm