MURSKA
KRAJINA
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Murska Sobota, 1. maja 1932.
\
Imenovanje novih županov in obč. svetovalcev i
NaroCnina
znaša letno ;i6]Din, polletno 18 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. 1 Din
UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 28
Štev. rač. poštne hran. 12.549
Izhala vsako nedeljo
l. LETO
Škodljivci
Či ščemo današnjo zmešnjavo med ljudstvom po istini presoditi, te moremo, dve strani človeške nature pred očmi držati: na ednoj verje ljudstvo, gda je v nevoli, sakšemi, šteri njemi po-bogšanje prilik obeča, čitudi ljudstvi taj človek nemogoče stvari pripovedavle. „Vej mo probali..." Na drugoj strani je pa žalostna istina, ka ništerni božni ljudje ■ sebi hasek ščejo spraviti z nevole, v šteroj ljudstvo žive. Njim je nej za to, ka se kak najprej redne prilike, dobri časi povrnejo, liki ljudstvo trebej ešče bole zmejšati, te oni lejko delajo svoje verstvene ali politične kšefte.
„Hindenburga so dojstrelali. Radio je to sporočo! Te glase smo čuli pred 10 dnevi v naših krajih, pa tudi v Mariboru. Ve] se iz toga včasi vidi, ka je taj glas prišo preko granice, ništerni naši neprijatelje tam prek so meli interes na tem, ka se s takšimi tatarskimi glasi naše ljudstvo ešče bole prestraši. Pa od vsega tega je nikaj nej bilo.
„Vlada de demisijoniraia, nove volitve pridejo". Te glase pa čujemo že od lani decembra dale. Za sakši mesec so že politični trgovci napovedali volitve, vlada pa stoji trdno in krepko dela dale kak tudi parlament. Tistim, šteri so pred 6. I. 1929 na vladi sedeli, pa jim 8. 11. 1931 se nej posrečilo, ka bi tudi v našem novem političnem življenju meli cugle v rokaj, se ne vidi, ka so dnes brezi sakše veljave, pa zato širijo glase o novih volitvah. Ali od vsega tega nika ne de, to moremo dnes ponovno potrditi. Što pozna našo ustavo pa veljavne zakone, ta mora znati, ka so . nove volitve po starom recepti 16 ladic nemogoče, brezi odob-renja parlamenta. Ljudstvo samo ne želej novih političnih bojev, zato do mogle tej gospodje ešče i dugo čakati na nove volitve. Ve] oni sami to dobro znajo, liki ljudstvo ne sme to znati, njega treba dale mešati, ka nemre do toliko potrebnega mira priti. Zato pa slab račun delajo tisti, šteri se neščejo združiti z novo državno stranko JRKD, štera	v današnjih časih more biti ljudstvu na pom^č, pa čakajo na nekše
Glasom odloka kraljevske ban-ske uprave so imenovani za župane oziroma za občinske svetovalce i odbornike sledeči gg.
Za župana občine Prosenjakovci dozdašnji podžupan Kovač Jožef; za župana občine RankovciMajcan Franc; za župana občine Dolič Horvat Jožef.
Že tretjič so šli nemški volilci v najkrajšem časi na volišče. Dvakrat so volili drž. predsednika zdaj so pa morali odločati o sestavi deželnih zbo rov. Pri teh volitvah je bila občutno poražena vladna stranka, glasove pa si je spet pridobo Hitler. Iz d teh volitev je važen radi toga, ar bo to tiidi vplivalo na mednarodno politiko i bodo njih posledice vse prej kak ugod-
Za člane občinske uprave občine Hodoš: Vilmoš Abraham i Škalič Matija; za občinske odbornike i svetovalce za občino Dolič: Zrim Štefan, Gredar Franc; za občinske odbornike iste občine: Bokan Franc i Ška-per Franc.
ne za nadaljno konsolidacijo Evrope. Oddanih glasov je bilo nad 22 miljonov. Hitler je dobo 160 mandatov napram 7 pri zadnjih volitvah. Sosedna Franc ja je radi izida precej nemirna. Značilne za to so besede Herrio-ta, da bo odzdaj vsigdar glasovao za vse vojne kredite, ar je bogše da se razbije Hitlerjev naval ob železno betonskih utrdbah na meji, kak pa ob telesih francoskih sinov.
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem "oglaševanju popust.
UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraiaio
ŠTEV. 9
ZN\ pregled
Jugoslavija. Vsa pažnja trgovskih krogov je v zadnjem časi usmerjena na zakon o pobijanju draginje. Predsednik finančnega odbora v senatu je izjavo, da bo odbor ta zakon temeljito proučo. Naglica je ne nindri dobra, najmanj pa pri izdavanji zakonov. Vsekakor bo zakon vrnjen narodni skupščini. — Trgovski krogi nadaljujejo z ugovori proti zakoni o pobijanju draginje. Davčna bremena v naši državi znašajo približno 10 milijard Din, kar znaša okoli V4 narodnih dohodkov. Bremena pa niso enakomerno razdeljena na vse pridobitne kroge, ker so obrtni i industrijski izdelki bolj obdavčeni kot kmetijski pridelki. Kelko plača km/t manj davka, telko i ešče več mora zato plačevati za industrijske izdelke. — Pod predsedstvom ministrskega predsednika se je vršila konferenca vseh ministrov i vodilnih poslancev i senatorjev, na šteroj se je razpravljalo o organizaciji stranke i o proglasu, ki ga namerava izdati glavni odbor J. R. K. D. -- Ministra Preka i dr. Sibenik sta podala demisijo. Za gradbenega ministra je postavljen dr. Srkulj, župan mesta Zagreba, za ministra za gozdove i rudnike pa narodni poslanec Pogačnik. — Zaradi pravoslavnih vfi-zemskih svetkov je nastalo popolno politično zatišje. Večina ministrov je zapustilo Beograd. Deloma so pose-tili poplavljene kraje, deloma pa se udeležujejo velkih zborovanj. — V Ljubljani je imeo univ. profesor Bili-movič pomembno predavanje o našera dinarju i o gospodarski krizi. Namesto Evropske Gospodarske Unije imamo v Evropi dve skupini po dvanajst držav, ki si stojita sovražno nasproti. Svetovna vojna se ešče vedno nadaljuje, ne sicer v streskih jarkih, nego v gospodarstvu Zato je gospodarska kriza svetovna, i ne smemo iskati njenih vzrokov v naši gospogarski politiki. Na sveti je 21 milijonov brezposelnih ljudi, kapitalistični nomadi pa tekajo iz ene države v drago, ne ve-doč, kam raj varno spravijo svoje ka-pitale. Tiidi pri nas kupujejo zbegani IjGdje stavbišča i drugo blago vsake vrste, da se otresejo denarja. To sicer ne Škodi, vfendar je njihov strah prazen. Naš dinar je stabiliziran i krit z zlatom več kakor zakon zahteva, Vlada je trdno odločena, da ne bo prip&stila inflacije, ar bi inflacija pomenila splošno zmedo i razsulo države. Zato moramo računati ešče vsik-dar s padajočo tendenco cen, 1 je naša dužnost, da smo pripravljeni na nadaljnje poslabšanje gospodarskega položaja. Najbolj prizadetim se mora pomagati. Či bomo pametno uredili naše narodno gospodarstvo, podprli industrijo i zboljšali trgovino, nas ne bo mogla streti najhujša gospodarska kriza. — Vlada Zedinjenih držav je poslala vsem 14 evropskim državam dolinicam opominjevalno noto, v kateri zahteva plačilo dolgov s 4% obrestmi. Dozdaj ešče ni edna država ni odgovorila na ameriški poziv. - Naš
Zobston vse tou! Dnes so nej časi za politične boje, dnes mora biti vlada pa parlament stalen, ka se ljudstvi, najbole kmeti, pomaga.
Pa inflacija! S tem pa se narod v teki meri mejša, ka do mogle oblasti napraviti konec. Hodijo agenti od hiše do hiše in ponujajo blago. Či ga neščeš kupiti, pa ti povejo, ka pride inflacija, zato treba blago kupiti. Edno staro ženico so premotili, ka je svoje prišparane dinare v hranilnici zdignila, pa si kupila eden gramafon. Agent pa se smeji, ar je lepo zaslužo, on ima pej-neze, stara ženica pa gramafon. Pa če blaga nešče kupiti, te pa Ti ga pusti na rate, na edno leto. Tu pa se vidi nepoštenost teh agitatorjev za inflacijo. Či dinar spadne, te de spadno tudi pri njem, pri trgovcu, nej samo pri kmetu. Kak pa te to, ka se trgovec tega ne boji, samo kmet, naj se boji? Zato pa cene robi rastejo, ar se kmeta z inflacijo straši, pa slednje pejneze ta luči za blago. Zakaj pa cene ktnet-čkim pridelkom ne rastejo ? Zato, ka tisti, šteri robo kmetu odavle, lepo pejneze v kaso na intereš davle, pa si samo telko kupi, kelko njemi trbej. Mislim ka od tega ni treba dosta več reči zgub-Ijavati, ka se spozna vsa nepoštenost pri agitaciji z inflacijo. Velka nesreča pri našem kmetu je ešče zdaj bole za ništerne špekulacija. V Ljubljani je v ne-defo eden univerzitetni profesor
predavao, ka za dinar nemre biti strah, ka bi spadno. Podprejti je z zlatom, država ima telko vodavanja kelko notrijemanja, trgovinska bilanca je aktivna. Nadale pa je vlada trdno odločena, ka ne pusti dinara pasti. Vej bi spadaj dinara bio na kvar najboljšim našim ljudem, onim, šteri redno živijo, pa šparajo. To je najvekši del našega ljudstva. Vej so ti že dvakrat zgubili ednok med bojnov, drugoč po bojni. Či bi ešče ednok zgubili zavolo inflacije, što bi ešče te meo volo šparati ? Nišče, s tem pa bi na nikoj prišlo vse naše gospodarstvo, tega pa ni edna vlada nemre dopustiti.
Za rednoga, poštenoga, pa pridnoga človeka je samo v toj krizi edno želenje: cene kmet-skim pridelkom se morajo dvigniti ali pa fabrički robi spadnoti. Cene se morajo vred spraviti na hasek našemi kmeti, pa de naše gospodarstvo rešeno.
Vsi tej, šteri takše glase okoli trosijo, so najvekši škodljivci našega ljudstva. Namesto ka bi narod prišparane pejneze naložo v denarnih zavodih na dobri intereš, ga ta luči za robo, od štere nema pa ludi nede meo nikšega haska. Velke milijone naš narod pri tem zgubi. Ednok de to spozno, gda de že prekesno. Vsi tej škodljivci do se te skrili, pa lepo živeli od ljudstva izse-sanih pejnez.
Volitve v Nemčiji
Prvle
pa Zdaj
Prava potolažba za živčno bolestne ljudi,
je moja nova knjiga. V toj knjigi Vam pokažem vzroke Vaše bolezni, i kak se Vi s toga zvračite.
POPOLNOMA KŠENKI
pošlem te zdravstveni evangelij, či pišete na podpisani naslov. Jezero i jezero ljiidi hvali prednosti mojega znanstvenega dela
v prid
VELIKI ARMADI ŽIVČNIH BOLEZNIH,
šteri bolujejo na raztrešenosti, glavoboli, nespanja, želodčnih boleznih, nervoznosti, bolečinah i utrujenosti na nogah, i na driigih boleznih, pa što ma slabo spominjevalno sposobnost, naj
naroči to blagodejno mojo knjigo!
Što to knjigo pozorno prečte, pride do prepričanja, da je edna enostavna pot k zdravju i življenskom veselji I Ne čakajte, nego ešče dnes naročite to knjigo.
Postfach: ERNST PASTERNACK Berlin S. O. Michaelkirchplatz 13. Abt. 903.
odgovor je podao ministrski predsednik dr. Marinkovič že ob priliki proračunske debate v senatu. Mi nismo sprejeli Hoovroga predloga i nismo priznali moratorija za nemške reparacije. Vkljub tomi je Nemčija prenehala plačevati Jugoslaviji reparacije. Mi imamo pravico odreči plačevanje dolgov tistim državam, ki so si prisvojile pravico tfldi v našem imeni dovoliti Nemčiji odlog za plačevanje reparacij. — 16. junija se bo pričela v Lausanne-u konferenca, na šteroj se bo razpravljalo o reparacijah i vojnih dolgovih. — V Ženevi se vršijo važni razgovori i konference o razorožitvi, reparacijah, vojnih dolgovih, o gospodarski krizi i o podunavskem proble • mu. Položaj na konferencah je jako zapleten i je dnes nemogoče znati, kak se ti razgovori končajo.
Rumunija. Rumunski vladi je uspelo najeti posojilo v višini 6.5 mil-jard lejev v Franciji. — Senati je bio predložen načrt,"ki določa ukinitev več državnih tajništev i ministerstva za Sedmograško, radi štednje. V Parizu se vrše pogajanja o odgoditvi plačevanja rumunskih zvunešnjih dolgov.
Nemčija. Pri vseh komunističnih strankah so se vršile hišne preis kave. Skušali so najti dokumente tajne komunistične organizacije. — Nemške občine bodo imele v letu 1932. najmanj 750 miljonov mark primanjkljaja vsled podpor, ki jih izplačujejo brezposelnim. -- Državni zbor se bo najbrže sestao 6.'maja.
Bolgarija. Bivši bolgarski kralj Ferdinanfl je proso vlado, naj bi mu dovolili povratek v Bolgarijo. Vlada je prošnjo zavrnila. -- Pred kratkim se je vršo kongres makedonstvujuščih, ki ima že mnogo atentatov v Jugoslaviji na vesti. Sklenili so, da bodo v bodoče izvrševali atentate po vsej Jugoslaviji i na predstavnike v inozemstvi, da bi se na ta način vzbiido vtis nezadovoljstva.
Italija. Od notranjega posojila je vlada določila 1 miljardo lir, za izredna javna dela s katerimi namerava omiliti brezposelnost. Zidali bodo železnice, ceste, vodovode i. t. d. -Proračun izkazuje 2477 miljonov lir izdatkov za vojaštvo. — Meseca mar ca so znašali dohodki, v okviru državnega proračuna 1698 miljonov lir, izdatki 1754 miljonov lir, tak da je bilo 56 miljonov lir primanjkljaja. Ital-janski notranji dolg znaša 91 miljard 121 miijonov lir.
Angleška. Z raznimi ukrepi za štedenje i z novimi davki se je zdaj doseglo v proračuni, ki je izkazoval primanjkljaj 74 miljonov, majhen prebitek od 356.000 funtov.
Španija. Zopet so izbruhnili notranji nemiri med republikanci i pristaši drugih strank, ki so zahtevali človeške žrtve. - V Sevilli je nek dezerter španske tujske legije napadel notranjega ministra Quirogo. Udaro je ministra s kladivom po glavi, da ga usmrti. Napadalca so ujeli.
Albanija. Proračun, ki ga je izdelala vlada izkazuje 3 miljone zlatih frankov primanjkljaja.
Avstrija. V ospredju javnega življenja so stale volitve za solno-graški, nižje avstrijski, štajerski i koroški deželni zbor. Volitve so v splošnem potekle mirno. V političnih krogih prevladuje naziranje, da bo po tem doseženem volilnem rezultatu prišlo prav gotovo do razpusta Narodnega sveta v najkrajšem časi. Nas zanima prevsem rezultat na Koroškem, gde so se vršile obenem tfidi občinske volitve. Slovenci so ohranili povsod svoje mandate ter jih celo nekaj pridobili. V sodnem okraju Pli-berku je bilo oddanih 2605 glasov, od katerih so dobili Slovenci 1149 (44
mandatov), kar je vsekak častno število. Pa tudi drugi kraji so se nad vse častno vopokazali.
Murska Sobota
—	Iz občinske seje. Pri zadnji seji občinskega odbora se je sklenilo, da se nabavi za požarno brambo motorna brizgalna i avtomobil, ka je bilo že res nujno potrebno. S tent je stopila ovdešnja požarna bramba v novo fazo svojega razvoja.
—	Umrli so v mesecu aprilu Vukan Mihael mali posestnik iz Zen-kovci 80 1; Mekiš Marija, žena sezonskega delavca iz Nuskove 25 i; Štof Franc, hlapec iz Ocinja 63 1. N. v. m. p.
—	Nesreča. Potočnik Franc iz Presika se je peljao na polje z kolesom. Z njim se je peljao tudi eden drfigi fant. S seboj sta imela motiko. Nenadoma pa je Potočnik izgflbo oblast nad kolesom. Pri padcu pa je tak nesrečno spadno na rob motike, da si je presekao obraz. Z težkimi ranami so ga prepeljali v bolnico i je bila h:tra operacija nujno potrebna.
-- Učiteljsko drflštvo je pred kratkim zborovalo v našem Sokolskem domu. Takrat se je sklenilo, da bo skupno zborovala prihodnjič z ljutomerskim učiteljskim društvom v Radencih. Ker pa takrat obhaja Ijutom. učit. društvo svojo 60 letnico se bo zborovanje mursko-soboškega učit. driištva vršilo kasneje. Kraj i čas bo še pravočasno javljeno.
—	Kolik« smo spili alkohola ? V okolišu Glavnega oddelka finančne kontrole M. Sobota so v preteklem letu izpili sledeče količine alkoholnih pijač: 592.607 1. vina v vrednosti od 7.796 498 Din; 772 564 i. piva v vrednosti od 6,983.076 Din; 4238 1. likerja, ruma i konjaka v vrednosti od 101.900 D.n a porabili so 481 1 Spi-' rito v vrednosti od 28 860 Din; i 1251 1 žganja v vrednosti od 50 040 D.n. Skupna količina iztočenega alkohola je 1 miljon 370 jezero 141 1. v skupnem zneski od 14 miljonov 930 jezero 374 Din. Številke govorijo!
DOPISI
Ctnkova. Pri nas vlada velka nevola, da so nam transitni promet skczi Radgono čez Muro skoro čista zaprli. Dozdaj smo si lehko vozili skozi Radgono cigel, cement, apno, cementne rore pa tudi drfige stvari iz Gornje Radgone čezi most, odkec smo rneli daljave največ tri kilometre. Zdaj so nam pa most zaprli. Mi smo prisiljeni te potrebščine voziti iz Gornje Radgone proti Radincom, od tam čez brod na Petajnce in nazaj na Canko-vo, to znaša daljavo 17 km. S tem se podaljša daljava za 14 km. Mi se pitamo: Čemu take šikane ? Nazadnje pa še to, da se moramo poslužiti čez Muro broda. In to na banovinskoj cesti Grabonoš — Kapela — Radinci — Gederovci. Zakaj vendar se tu ne zgradi toliko potrebni most čez MQro? Ta bi bila velika dobrota za celo Prekmurje.
Slatina Radinci. Zgradba mostu čez Muro na Petanjcih postaje čedalje bolj aktualna. Že leta 1930 zaprosilo je nad 60 občin to in onostran Mure pristojna oblastva, da se ta toliko potreben most čimpreje zgradi. Gradbeni oddelek je z predpravnimi deli že lansko leto začel in prosimo, da se delo povspeši. — Pri nas se je začelo na sprotoletje spet novo ži*le-nje. Obrat kisle vode Petanjske slatine in vrelcev Slatina Radinci je v polnem razmahu. Slatina se polni vsaki večer do 9. ali 10. ure. Vse se proti odvozi. Pa so to tuoi naše najboljše prirodne vode.
IZ SVETA
Či ešče ne veš . . .
da na Kitajskem desettisoči i desettisoči umirajo od glada, ki je tak strašen, da so po ništerni mestaj umorili svojo deco i jih pojedli. Drugi se hranijo cd trave i skonj od dreves, da je nek japonski slikar na-slikao sliko svojega vladarja z lastno krvjo. Kak je sliko dovršo, je od prevelike izgube krvi zbolo,
da je neko 18 letno dekle na Angleškem sprejela ponudbo nekega cirkuškega ravnatelja, da bo 45 dni gladovala za 50.000 Din. Med tem časom je pila samo limonado i kadila cigarete. Vzdržala je 43 dni,
da se je v Bastiji na otoki Korziki med edno razpravo poriišo strop sodišča. Pri tem je bilo 15 mrtvih,
da je v Parizu 65 letni baron D'Huston v napadu norosti na sprehodi ubio z palico svojo ženo. Tuko jo je tak dugo po glavi, dokeč ni revi zdrobo lobanjo,
da je najbolj snažno mesto na sveti Los Angeles v Ameriki,
da se je po 17 letih vrno do-mo Života Arsič iz Trnovec v Srbiji. Z začetki bojne je bio od avstrijske vojske kak srbski vojak zgrabljen. Uspelo mu je, da je pobegno i se do zdaj klato z cigani po Romunskem. Nikdar ni imeo telko denarja, da bi mogo domov. Zdaj je dugo pot nasto-po peški,
da je bil umrli kralj vžigalic (špic) Ivar Kreuger največji goljuf i pustolovec, kar jih pozna svet. Njegova sleparstva presegajo po naši vrednosti 10 miljard dinarjev. Ne je čildno zato, či se je mož ustrelo,
da je romunski kraljevski grad, gde je kralj poleti bivao do tal po-goro. Škoda je velika.
da je treba Širiti MURSKO KRAJINO.
Olajšave in skrajšani pouk za osnovna šolsko deco
N osnovi predlogov krajevnih šolskih odborov in sreskih načelstev po tuuradni okrožnici z dne 19. septembra 1930 IV. No. 16963/1-1930 glede olajšav in skrajšanega pouka po čienih 11 in 12 zakona o narodnih šolah odrejam po izidu pravilnika k citiranemu zakonu na predlog širšega banovinskega odbora z dne 21. decembra 1931 nastopno:
V smislu členov 11 in 12 zakona o narodnih šolah se na deželi, kjer sestavljajo večino prebivalstva kmetje, uvede s šolskim letom 1932/33 skrajšani pouk in olajšave.
Šoloobvezni otroci sedmega in ostrega šolskega leta obiskujejo na deželi redno vsakdanjo šolo od 1. novembra do 31. marca, ostalo dobo šolskega leta se oproste šolskega obiska.
Navedenih olajšav šolskega obiska so deležni otroci kmetskih staršev ob dobrem šolskem napredku, na ustno in pismeno prošnjo starišev na šolsko upraviteljstvo. Z vpisovanjem učencev naj se združi tudi priglaše-vanje staršev za gornje olajšave. O priznanju olajšav naj sklep3jo na več-razrednicah lokalne učiteljske konference. Starše, katerim se odkloni priznanje gornjih olajšav, je pismeno obvestiti s pojasnilom, da se imajo pravico pritožiti na sresko načelstvo, kj v zadevi kočnoveljavnio odloča.
Z ozirom na posledice izvajanj gornjih določil, naj šolska upravitelj-stva ob sklepu šolskega leta predlože sreskim načelstvom poročila, o številu šolskih otrok po vpeljavi odrejenega skrajšanega pouka in zaposlitvi uči-teljstva na šoli.
izvrstno Ljutomersko povprečno Vlilo ali sortirano letnike 1931, 1930, 1929 v množici ali od S I. naprej po cenah od 3.50—6 Din liter oddaje Lovro Potovar vinogradnik Ivankovci. Pri enkratnem odjemu preko 50 1. cene nižje. I Istotam se dobi izvrstna tropinka in droženka.
O Higijeni
Primarij Dr. BRANDIEU.
(Nadaljevanje.)
Zdaj bodete vprašali, kako je to mogoče, da vkljub temu, da so bak-cili vsepovsod in da pridejo v naše telo, — ne postane vsak bolan na eni ali drugi bolezni? Da bi postalo naše telo bolno, je v prvi vrsti potrebno, da pride v njega dovoljna količina bakterij, ki se hitro pomnožijo ter z svojimi strupi postanejo močnejši kot je naše telo in ga tako premagajo. Proti tem strupom se naše telo brani. Izdeluje namreč protistrupe, tako, da postane bolezen manj nevarna in telo zopet ozdravi. Ti strupi bakcilov se imenujejo toxini, proti-strupi telesa pa antitoxini. Higijena je danes tako napredovala, da nam nudi že v naprej gotove protistrupe, tako, da se s temi branimo z uspehom proti nekaterim boleznim. S tem, da cepimo našo malo deco z takozvano vakcino, z danes še nepoznanimi kali črne koze (bobinke) in z njegovim strupom, prisilimo to mlado telo, da izdela protistrupe, kateri branijo dolgih 10 let to dete, da ne dobi koze, ako bi tudi prišel med take bolnike. Drug, kateri ni bil cepljen, bi jih gotovo dobil, ker telo ni zavarovano proti tej bolezni. Ta sposobnost tele sa, da se s svojimi protistrupi lahko brani napram bolezni, se imenuje imuniteta. In ker je telo samo izdelalo ta protistrup imenujemo to sposobnost telesa aktivna imuniteta. Pri difteriji pa je stvar drugačna : Tam se cepijo zdravi konji z bakcili difte-rije in ti izdelujejo potem protistrupe. Na to se kri vzame konjem in krvni soTč, ki vsebuje protistrup, pride v promet v lekarne kot »serum proti difteriji". Ta serum vcepimo na difteriji bolnemu otroku pod kožo. Torej konjski protistrup zdravi našo deco. Ker pa to bolno telo ni samo izdelalo ta protistrup, ampak jo je dobil že gotovo, se imenuje ta imunitetapasivna.
Naši ljudje se še spominjajo, da smo imeli pred par leti posebno v Dol. Lendavskem okraju mnogo slučajev škrlatinke. Oboleli so bili zaprti v izolirnici bolnice v M. Soboti in so bili zdravljeni z serumom (pasivna imuniteta) Zdravi pa so bili cepljeni doma, da ne dobijo to bolezen (aktivna imuniteta). Tako se je posrečilo preprečiti večje razširjenje škriatinke.
KMETIJSTVO
Živinski sejmi prepovedani.
Radi slinavke in parkljevke (koromfž-jas) v Prelogu je ministerstvo za kmetijstvo brzojavno odredilo, da se mora tudi v obeh tukajšnih srezih osta-viti ves trgovski promet z živino.
Svinjska rudečica — cepljenje svinj
S toplimi dnevi bo zopet nastopila ta opasna bolezen pri svinjah, zato je umestno, da se o tem malo pogovorimo. Svinjska rudečica (or-banc) je po čelom sveti najbole razširjena svinjska kužna bolezen (zgrab-jivi beteg), šteri v dostih deželah tak rndo nastopa, da bi uničila vso svin-erejo, če ne bi to preprečili s cep-jenjem. Tfidi v dostih tukajšnjih občinah je že dostikrat spraznila svinjake, posestnikom pa žrtke.
Ta bolezen je zgrabljiva, povzročajo jo bakterije. Te pa se ne prenašajo samo od svinje do svinje, ali s predmeti, ki pridejo z bolanimi v dotiko, kak največkrat pri kužnih boleznih, ti se držijo i množijo tfidi v zemlji, gnoji, vodi itd. Tukajšna zemlja je takorekoč že vsepovsod okužena s to boleznijo i svinje so ji vedno izpostavljene. Za izbruh rude-čice pa navadno ne zadostuje samo okuženje, (povzročitelja so našli tfidi pri popolnoma zdravih svinjah), temveč nastopi, če se svinja prehladi, ar s tem oslabi žival i kuživo dobi premoč.
Zato se ta bolezen pojavlja največkrat pri spremembi vremena, po vročih dneh ali obratno. I to seveda največ pri svinjah, štere so radi stalne zapore v zatuklih hlevih, premalo utrjene.
Znaki rudečice so: Svinja naed-nok več ne žre, • zarije se v steljo, nerada i težko ide z mesta, je po čelom telesi, posebno pa med nogami vroča, sope navadno težko i blato ne ide od nje. Pri naglemu poteku, je svinja zvečer boli slabo jedla, zjutraj pa so našli že mrtvo v hlevi. Največkrat pa traja ta bolezen dva do tri dni. Driigi ali tretji den se pokažejo znaki tiid< na koži. Ušesa, rilce, pa tfidi po trebuhu i notranji strani nog postane koža n odra. Svinja leži mirno, zarita v steljo, težko hrope i pogine. Večkrat se pojavi ta bolezen z bluvanjem (ven meče).
Pri lahkemu poteku svinjske ru dečie se pojavijo na koži, posebno na hrbti i plečih, oglati ploščnati rudeči izpehljaji. Krog 96 odstotkov tako obolelih svinj se za dva do tri dni popravi, pridejo zopet do apetita, te kukljaste lise se oluSčijo i svinje popolnoma ozdravijo. Torej svinj, .štere dobijo take lise, ne takoj zaklati!
Kak preprečimo to bolezen? Desinfekcija (razkuženje), odstranitev zdravih od bolanih, ima gotov uspeh, da se bolezen preveč ne širi: kot pa sem že poprej onieno, je ta povzročitelj vsepovsodi razširjen, tak, da izvršitev teh del ne pripelje do pravega uspeha.
Edino i najbolj uspešno sredstvo za zatiranje te kužne bolezni je cepljenje. V naprednejših državah se cepi svinje proti rudečici redno dvakrat na leto (zgodaj pomladi in začetkom jeseni) in zato nimajo posebnih zgub radi rudečice. Vendar pa nastopijo navzlic cepljenju ešče vedno malenkostne zgube — nerazpoloženje organizma — niti eden odstotek, tak, da pri splošnem efektu, ta zguba skoraj ne pride v poštev. Uspeh tega cepljenja je tako propomten, kot pri nobeni drugi, bodi si človeški al: živinski kužni bolezni.
Cepljenje pri že obolelih svinjah nima vsigdar uspeha i je tiidi dosti dražje. Cepiti bi morali dati vsi ešče zdrave svinje včasi pomladi, da bi imeli najbolj nevarne mesece za to bolezen preko poletja mir. Cepljenje podpirajo na vso moč tiidi javne ustanove, kak banovinska uprava i sres-ki kmetijski odbori, da se ta akcija bolj poceni. Ceneja izpeljava cepljenja pa je le mogoče, če se vsi v eni občini naenkrat prijavijo, ar s tem odpade potnina za živinozdravnika, ki cepi, pa tudi telko dragega cepiva se zastonj ne potroši i pokvari.
Ko dobijo obč. predstojništva od pristojnih sreskih načelstev tozadevna navodila, naj popišejo i prijavijo vse interesente za cepljenje, ar čimveč z enega kraja bo prijavljenih, ceneje pride cepljenje za komad. Kdor ne da pravočasno cepiti svinj proti rudečici, ta pač reskira, da mu potem svinje
poginijo, ali bo pa imel pri naknadnem cepljenju več stroškov.
Cepljenje proti rudečici pa je nevarno in škodljivo tam, kjer je, ali je bilo poprej enkrat svinjska kuga. (O tej bomo ešče pozneje govorili.) Za to morate živinozdravniku, ki vas bo pred cepljenjem pitao po zdravstvenemu stanju svinj, odkrito povedati, kda i kakša obolenja pri svinjah so zadnja leta pri vas bila (sicer je kuga že tu zatrta, vendar je nov izbruh pri tem prometu s svinjami še vedno mogoč), ar drugače bote neuspeha ali katastrofe krivi vi. To cepljenje ima uspeh samo proli rudečici, ne pa pri drugih boleznih.
Mlade koprive, krma za živino
Kopriva, ki divje raste okrog gospodarskih poslopij, gnojišč i drfi-god, je jako hranilna krma. Listje mladih kopriv tiidi ljudje radi jedo kot špinačo, ki je res jako okusna. Mlade purice, račke, goske i piščanci se izborno prehranijo z razrezanim listjem mladih kopriv pomešanim z moko, otrobi i belicami. Pa tiidi prašički se dobro razvijajo pri takši prehrani.
Koprive pokosite predno postarajo i olesenijo i lepo posušite. To je potem prvovrstna krma za mlado živino, ki jo tfidi rada žre. Posušena mlada kopriva tfidi ne peče (zažge).
GOSPODARSTVO
Opozorilo vsem gospodom trgovcem!
Gremij trgovcev za srez Murska Sobota poroča vsem svojim članom, da je Dravska finančna direkcija poslala vsem glavnim oddelkom in oddelkom finančne kontrole sledečo okrožnico:
Registre in shraniščne knjige je zaključiti po stanju z 20. aprilom 1932 in napotiti točilce vina in žganja, da zaprosijo za povračilo plačane državne trošarine na vino in žganje s kolka prosto vlogo, neposredno pri tukajšnji direkciji do 20. maja 1932. Ta rok je prekluzivnega značaja in se tedaj proš nje, vložene po tem roku, ne bodo mogle vpoštevati. Isto velja glede prošenj za povračilo, trošarine na špi r t kot tak, kakor tudi špirit v likerju, rumu i. t. d. Za povračilo trošarine na špirit morejo zaprositi samo točil-ci teh tekočin na debelo, drugi prodajalci in točilci pa ne.
Prošnje za povračilo banovinske trošarine je vložiti tudi kolka prosto neposredno pri Kr. banski upravi odd.
VII, v Ljubljani.
Od 20. aprila 1932 dalje odpade vodenje registrov za alkoholne pijače; istotako se ukinejo s tem dnem zasebna prosta shraniščaza vino in žganje.
Imetniki zasebnih shranišč za vino in žganje smejo razpolagati z blagom le tedaj, če imajo točilne pravice in plačajo torej točilno takso.
Naslovi naj izključijo nemudoma registre in shraniščne knjige po stanju 20. aprilom 1932. in ukinejo pobiranje trošarine na vino in žganje s tem dnem.
Točnejša navodila slede, čim jih bo prejela direkcija.
„Službene Novine" z dne 19. aprila 1932. so priobčile nove troša-rinske predpise, ki so stopili v veljavo dne 20. aprila 1932, vsled tega navajamo tukaj najvažnejša določila iz trošarinskih predpisov.
Trošarina na uvoženo vino in žganje
Na mesto državne in banovinske trošarine se pobira na uvoženo vino Din 200,— za 100 lt. in na uvoženo žganje Din 200.— za hektolitersko stopnjo.
Pobiranje nadomestila za državno trošarino na vino in žganje v notranjem prometu
Točilci pijač na drobno in točilci iz 4. pripombe k. tar. postavki 62 zakona o taksah (to je okrepčevalnice, prodajalnice užiških predmetov, vinarne iu žganjarne, delikatese, slad-čičarske in ostale njim slične trgovine, ki točijo pijače za konzum v poslovnih prostorih) plačajo na mesto državne in banovinske trošarine na vino in žganje posebno letno nadomestilo, ki se plačuje pri pristojnih davčnih upravah v dvomesečnih obrokih v naprej. Nadomestilo znaša:
v Ljubljani in v Mariboru .... v mestih preko 20.000 prebivalcev v mestih s 10 000 do 20 000 preb. v mestih s 5000 do 10.000 preb. v mestih izpod 5000 prebivalcev v vaseh s preko 5000 prebivalcev v vaseh a 2500 do 5000 prebivalcev v vaseh izpod 2500 prebivalcev
Kdor prične s točenjem pijač, predno si pridobi točilno pravico in plača nadomestilo za državno in ba-novinsko trošarino na vino in žganje, se kaznuje s trikratnim iznosom točilne takse in nadomestila. Plačilo kazni še ne daje pravico za točenje.
Prodaja pijač v originalno zaprtih steklenicah
Špecerijske, kramarske in ostale prodajalnice, ki prodajajo vino in žganje v originalno zaprtih steklenicah, plačajo za nadomestilo državne in banovinske trošarine v Ljubljani, v Mariboru po 4000 Din letno; v krajih s preko 2000 prebivalcev po 3.600 Din letno; v krajih do 2000 prebivalcev po 1200 Din letno.
To nadomestilo se plačuje trimesečno naprej pri pristojni davčni upravi.
Kdor prodaja pijače, predno prodajo prijavi in plačanadomestilo,se kaznuje z enkratnim neplačanim iznosom.
v 1, skup. Din
24.000,— 18 000. -8.000.-6000,-4.000.— 6.000. -4.500.-3.000.-
v 2. skup.
Din
16 000.-12.000.— 6 000. -4.500,— 3.000. -4000,-3.000,-2.000.—
v 3 skup.
Din
12.000.-9.000.-4.000.— 3.000.— 2.000.— 2.400,-1.800.— 1.200.-
4. skup. Din
000.— .000.— 400.— .800.— 200.— .600.— 200.— 800.—
Prodaja vina in žganja lastnega pridelka
Proizvodniki, ki prodajajo vino in žganje lastnega pridelka in s svojega lastnega zemljišča v svojih vaseh od 5 L in več, a v mestih in trgih od 10 1. in več naenkrat, se ne smatrajo za točilce na drobno in niso dolžni plačati trošarine in takso. Oni morejo tudi na debelo prodajati izven kraja svojega bivališča vino v količinah preko 50 1, žganja pa v količinah preko 25 1 naenkrat svobodno od trošarine in točilne takse.
Posledice prepoznega plačila nadomestila za državno In banovinsko trošarino ^
Točilci pijač na drobno in na debelo, ki bi odmerjeni iznos nado-v mestila ne plačali največ za dve dvo-mesečji, izgube pravico za točenje pijača

Povračilo plačane državne trošarine.
Po sedanjih predpisih plačana državna trošarina na vino in žganje, ki je bilo dne 20. aprila t. 1. še na zalogi, se povrne na prošnjo, ki se mora vložiti do 20.' maja 1932.
Ravnotako se povrne na neprodane zaloge plačana banovinska trošarina na prošnjo, ki jo je v istem roku vložiti pri banski upravi.
Količine žganja izpod 10 1 in vina izpod 20 1 za povračilo ne pridejo v poštev.
Trošarine na drože (kvas).
Trošarina na drože se poviša od 4 Din na 8 D'n za kg. Prepoved os-navljanja novih tvornic droži je ukinjena, v veljavi pa je ostalo določilo, da se trošarina avtomatsko poviša v istem znesku, s katerim se povišajo cene drožem v prodaji na debelo.
Gremij trgovcev v M. Soboti
poroča vsem svojim članom, da dobi vsak član pismeno vabilo na redni občni zbor, ker dan občnega zbora doslej še ni določen.
Poziv vsem gg. trgovcem!
Opozarjajo se vsi trgovci, da predložijo svoje obrtne liste v pisarni Gremija trgovcev za srez Murska Sobota v svrho registracije v smislu § 456 obrtnega zakona.
Prošnji za registracijo kakor tudi vse drugo t. j. predpise obrtnih listov itd. izvrši gremij vsem svojim članom brezplačno, člani plačajo le izdatke gremija za tiskovine.
Zadnji dan predložitve obrtnega lista v smislu obrtnega zakona je 9. junij 1932, kdor do tega dne obrtnega lista ne bo predložil, se njemu 'obrtna pravica zbriše, radi tega naj vsakdor predloži svoj obrtni list čimprej, to pa lahko stori vsak delavnik, ker gremijalna pisarna posluje vsak delavnik zjutraj od 7. do 12. in od 14. do 19. ure. Ob nedeljah pa od
8.	do 10. ure.
Kdor svojega obrtnega lista do
9.	junija ne bi predložil, a bi hotel potem še enkrat svojo obrt nadaljevati, bo moral vložiti prošnjo po novem obrtnem zakonu ter plačati takse isto-tako po novem obrtnem zakonu. Radi tega je zelo važno za vsakega trgovca, da stori svojo zakonito dolžnost v predpisanem času.
Pravice in dolžnosti članov davčnih odborov!
Vsi člani davčnih odborov bi morali znati, kakšne pravice in kakšne dolžnosti imajo, vsled tega je izdal zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za Trgovino, Obrt in Industrijo knjižice v katerih so točno opisane pravice in dolžnosti članov davčnih odborov.
Gremij trgovcev v Murski Soboti ima še nekaj takih knjižic na razpolago, opozarja pa, vse interesirane, če si hočejo nabaviti to poučno knjižico, naj to sporoče čimprej pismeno ali ustmeno gremiju trgovcev v Murski Soboti, da jih zamore v zadostnem številu naročiti.
Žigosanje kovinskih sodov za špirit!
Glasom člena 22 zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi (Uradni list kos 70/252 od 25. VII. 1928) se smejo dajati v javni promet sodi, v katerih se prodaja vino, pivo, špirit in druge alkoholne pijače, ko se ugotovita z zakonito mero ob uradnem pregledu njih prostornina in teža
SOKOL
Javni letni nastop Sokolskega društva Murska Sobota se vrši letos dne 12. junija 1932 v Murski Soboti. Udeležba članov Sokolskih čet pod okriljem Sokolskega društva Murska Sobota, — je glasom sklepa načelnikov Prekmurskega okrožja od 20. 3. 1932. - obvezna.
Okrožni izlet Prekmurskega okrožja se vrši dne 26. 6. 1932. V Beltincih. Glede udeležbe veljajo sklepi načelnikov od gori citiranega dne.
Sokolsko društvo Dolnja Lendava se je po sklepu uprave Sokolske župe v Mariboru izročilo iz Prekmurskega okrožja ter pridelilo k Ptujske mu okrožju.
Sokolske čete društva Murska Sobota:
Brezovci, Cankova, Gederovci, Gornja Lendava, Gornji Petrovci, Kri-ževci, Martjanct, Moščanci, Pečarovci, Zenkovci; pripravlja se ustanovitev čete v Kupšincih.
praznega soda. Gremij trgovcev opozarja radi tega vse gg. trgovce z špiritom na gornja določila.
Zora voda!
• Gremij trgovcev v Murski Soboti opozarja vse svoje člane, da je v smislu odloka Kr. banske uprave VI. No. 7672/1. razpečavanje in izdelava „Zora" vode *kosmetičnega sredstva" kakor vsako anonsiranje za reklamo prodaje tega sredstva prepovedano.
Konferenca trgovskih zbornic v Inomostu!
Te dni se je vršila v Inomostu konferenca mednarodne trgovske zbornice, na kateri je zastopal našo zbornico generalni tajnik in pomočnik ministra za Trgovino in Industrijo gosp. Ivan Mohorič.
Innsbrucker Nachrichten poroča med drugim sledeče: Drugo pomenljivo in odločno izjavo je dopoldne podal jugoslovanski delegat Mohorič, ki je naglašal velik interes Jugoslavije na gospodarskih sporazumih med po-dunavskimi državami, pri tem pa odločno in jasno izjavil, da ni mogoče, da bi Jugoslavija odobrila kak načrt,
za katerega se ne bi potegovala tudi Nemčija. S tem se je že razločno pokazalo nastajanje razširjene sklenjene fronte.
Avstro Jugoslovanski dogovor o kliringu.
Pogajanja zadnjih dni med jugoslovansko in avstrijsko delegacijo o bodoči ureditvi plačevanja v medsebojnem blagovnem prometu so 20. končala z novim dogovorom, ki bo stopil v veljavo 21. aprila in zamenjal dosedanjo odpovedano pogodbo. Na podlagi novih dogovorov se bo v splošnem nadaljeval klirinški obračun po sedanjih načelih. Potem pa se je tudi dogovorilo, da se v bodoče do-voliuje kompenzancijski posli v najširšem obsegu, pri katerih bodo stranke lahko direktno obračunavale med seboj. Tudi za prejšnje zaključke, za katere so bila izvršena plačila v kliringu na podlagi dosedanjih dogovorov, se bo omogočil direktni obračun z novimi posli. Obe vladi bosta odredili vse potrebno, da se plačevanje v klirinškem prometu ne bo oviralo. Dogovor se bo lahko odpovedal na mesec dni.
Za bidkle -
nadomestna dela in priprave kupujte pri
g. hollander k. d.
ZAGREB, Martičeva ulica 4-17.
Cenike dobite brezplačno. Strokovno popravljanje in etaajliranje biciklov.
Odda se v najem dobroidolia
trgovina
ali pa proda takoj, nahaja se na glavni cesti poleg železniške postaje. Več pove lastnik ALEKS. KOLAR, trgovec v Mačkovcih.	1
Delo iiCe kovaiki pomoCnik.
Kdor rabi pomočnika naj piše ha naslov MALAČIČ ŠANDOR Andrejci št. 18. pošta Martjarlci.
Tyrševa akademija.
Dne 16. 4. 1932 je proslavilo Sokolsko društvo Murska Sobota 100 letnico rojstva ustanovitelja Sokolstva. dr Miroslava Tyrša, s svečano akademijo. Prireditev, ki je bila zelo dobro obiskana in katero so posetili predstavniki vseh uradov in koroora-cij v Murski Soboti, je otvoril Sokolski orkester s sokolsko koračnico. Br. starosta je v lepo zasnovanem govoru obrazložil pomen tega večera, nakar so sledili ljubki nastopi sokolske dece in naraščaja. Posebno so ug°jali »Metuljčki", pa tudi vsi ostali odelki
so želi nedeljeno pohvalo. Po odmoru je nastopil oddelek ženskega naraščaja Sokolskega društva Ljutomer, z precizno izvajanimi rajalnimi vajami, nakar so izvajali domači oddelki članstva in moškega naraščaja predpisane proste vaje. Telovadne nastope je zaključil oddelek članic z »Serenado". Vsem vaditeljem, ki so v razmeroma kratkem času pripravili to akademijo je treba odkritosrčno čestitati k doseženem uspehu.
POZOR RMET0V9LC1! MOTIKE
80 dkg, 90 dkgin 100 dkg
KROKODIL ROSE
reiejo kak britva
POZOR P0USRIDEL9VCI! MOTIKE
10 Dinarov 1 komad.
Din 15'- 1 kom.
Vsaka kosa je garantirana, t. j. če ni dobra se zartienja za drugo.
Samo dokler zaloga traja.
Vse vrste umetna gnojila, cement, ter vse vrste poljedelski in drugi kmetijski stroji vedno po originalnih fabričnih cenah pri
CEH FRANCI trgovina z mešanim blagom v IMi Soboti
prek od Hartnerovega mlina — poleg polle.	2
POZOR!
Z A S T tO N J ne dobite, pač pa zelo poceni
POZOR!
razna kolesa, motorje, šivalne stroje, gramofone, gram. plošče, fotografske aparate in
fotomaterijal kakor tudi vse nadomestne dele pri
x	tt. ERNEST ŠTIVAN v Murski Sobo«.
Pred nakupom si oglejte mojo veliko zalogo brez ysakje obveznosti ter primerjajte cene in tudi kvaliteto
z drugimi. Šele pojtem se odločite!
II1 ■ ■	HIB	3
Za tiskamo odgovoren Hahn Izidor. Izdajateo: Konzorcij .MurskaKrajina". Predstavnik; Benko Josip nar. poslanec. Urednik: Koder Anton kr. notar vsi v M. Soboti.