Itev. 86. o UuMjnnl, v torek, dne 14. aprila 1908. Velja po poŠti: sa cclo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13'— la četrt leta „ „ 6'50 sa en mesec „ „ 2'20 V upravniStvu: /a celo leto naprej K sa pol leta „ „ za Četrt leta „ „ sa en mesec „ „ 22 40 11-20 5 60 190 Za pošllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne $tetf. 10 h. Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod Jez _ dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne Vračajo; nefrankirana pisma sc ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. Političen list za slovenski narod Leto XXXVI. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, Izvzemšj nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. (JpraVniŠtVO Je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — -- Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. Upravniškega telefona Stev. 188. rizn Današnja številka obsega 6 strani. Med brati. Strašni umor v Lvovu je prciresel vso javnost in pred svetom sc je zopet odprla globoka rana na slovanskem telesu. Dva naroda, ki sta si po rodu in po domovini tako blizu, sta po političnih borbah v takem sovraštvu, da hočeta delati drug drugemu na uničenje. Gališke politične borbe so dobile strašno ilustracijo v umoru grofa Potockega. Zdi se, da segajo ruski vzorci že čez mejo, in kar so izkušali ruski revolucijonarji proti pristašem absolutizma, to hočejo Rusini v Galiciji izvrševati proti Poljakom, zlasti proti šlaliti. Med Poljaki in Malorusi je podoben razloček, kakor med Hrvati in Srbi. Globoka kulturna razlika je med obema, še s to razliko, da je politična moč delala vedno na to, da ta propad še vedno bolj poglobi. Poljaki so stali vedno pod vplivom za-padne kulture. Njihova književnost, vsa njihova zgodovina kaže, da so celo bili in so še med onimi kulturnimi faktorji, ki so pravi tvoritelji evropske kulture. Rimskokatoliško veroizpovedanje jih je spojilo z najnaprednejšimi elementi, tako, da je šlo njihovo izobraženstvo vštric z izobražen-stvom velikih narodov, i:i njihova šlahta s,i ie štela v čast, da velja kot zaščitnica vede, umetnosti in finega bon-tona. Drugače Rusini. Oni so bili vedno na prehodu v azijski Orient. V veliki večini katoličani, so vendar uniatskega obreda, ki je karakteristično znamenje za prehod od bizantinske kulture na evropsko. Tudi značaj ljudstva je vse drugačen. Večinoma stoje na najprirnitivneji stopinji gospodarstva in omike. Teptan narod, v katerem se je globoko zajedla zavest krivic, ki ki jih je trpel in zaničevanja, ki mu je bil izpostavljen. Najostrejše prihaja sovraštvo na dan tam, kjer je Poljak veleposestnik, šlahčič, Rusini so pa kmetje, hlapci, dninarji. Ker so Poljaki kulturno in gospodarsko močnejši element, imajo tudi politično moč, dasi v vzhodnem delu Galicije Rusini po številu daleč nadkriljujejo Poljake. Da se ohrani politična moč Poljakov, se je sestavil oni volivni red, ki je res skozinskoz krivičen in ki mora z gnevom napolniti vsakega Rusina. In iz strastnih volivnih borb zadnjega časa se je rodilo to strašno sovraštvo, ki ga tudi smrt cesarskega namestnika ne bo mogla umiriti, ampak ga bo le še bolj razvnela. Napaka Rusinov jc ta, da so le bolj fantasti in agitatorji, ne pa trezni delavci. Najbolj jih karakterizirajo pesmi Ševčen-kove o prošli slavi Ukrajine, tisto melanholično zdihovanje •po neki nedosegljivi slavi in po neki lastni demokratični državi, ki bi jim bila nekak raj na zemlji. Oni sanjajo le o oproščenju od Poljakov, a ne vedo, da postane tako ljudstvo, kakor je tridesetrnilijonski maloruski narod, močno po svoji lastni vztrajni duševni sili. Izobrazbo širiti med ljudstvo, gospodarsko ga dvigniti, staviti mu pred oči konkretne, dosegljive cilje — to bi bilo mnogo, bolje politično delo, kakor pa vzbujati na shodih samo sovraštvo proti Poljakom, ki fa-natizira razburljive ljudi do zločinstev in ropov. Stavke in bojkoti so postali že navadno bojno sredstvo med Poljaki in Rusini, in to je jako nevarno za Galicijo, ki je že itak v gospodarskem oziru precej zanemarjena. Ob času najhujšega dela na polju se upro rusinski delavci in nečejo šlahčiču delati. To je šc krotko proti temu, kar so uganjali na Ruskem, kjer so poži-gali in ropali veleposestva. In ni izključeno, da bo prišlo v Galiciji tudi do tega. Lvovski umor je pretresljiv opomin na obe strani: Na Poljake in na Rusine. Poljaki bodo morali izpremeniti svojo nasilno politiko proti Rusinom, Rusini pa bo- do morali stopiti na pot treznega političnega in kulturnega dela iz svojih sanjar-skili fantazij. Le potem bo mogoče, da bi nekoč delala ta dva slovanska naroda drug poleg drugega kot brata, enakopravna in tekmujoča v delu za pravi blagor ljudstva. * u * Potočki žrtev zarote? »Dzienik polski« poroča, da obstoja med Rusini zarota. Prva žrtev tc zarote je gališki namestnik. Baje so pa nameravali usmrtiti zarotniki tudi predsednika »Poljskega kola« Glabinskega in rektorja dr. Dembinskega. Policija je zaprla poleg matere in sestra morilčevih tudi morilčevo sestrično Marijo Korolik in dijaka Flo-dorova. Ukrajinski dijaki so nameravali prirediti v nedeljo zvečer morilcu na čast bakljado, ki jo je pa prepovedala policija. Tudi policija sodi, da je bil načrt o napadu na namestnika znan mnogim rusinskim dijakom, ki so imeli veliko zaupnih sestankov, na katerih so razpravljali, kako bi odstranili neljubega jim namestnika. Szi-czynski je le izvršil smrtno obsodbo, ki so jo sklenili rusinski dijaški zarotniki nad »zatirateljem rusinskega naroda«. Morilec sicer izjavlja, da za napad nihče ni znal, a policija ima zaupna poročila o zaroti proti rajnemu namestniku. Miroslav Sziczynski. Izdajatelj nekega rusinskega lista Kušnir pravi, da mu je bil Sziczynski ob lvovskem dijaškem stradalnem štrajku najbolj simpatičen med zaprtimi dijaki. Delal jim je s šalami kratek čas. Bil je idealen. Dijaki so mu zaupali in ga volili v odbor dunajskega in Ivovskega dijaškega društva. Sziczynski je deloval tudi na slovstvenem polju. Njegova mati ima letno pokojnino 120 kron in nekaj premoženja. Sziczynski je bil vedno odličnjak, ne da bi se veliko učil. Pripadal je rusinski radikalni stranki. Nihče ni mislil, da je sposoben, da izvrši tako krvavo dejanje. Rusinski dijaki so sicer ob poljskih nasilstvih večkrat rekli, da bi radi pomorili poljske lopove, toda nihče ni tega v resnici mislil. Ko so Sziczynskemu naznanili, kaj da je izpovedala njegova mati, je jokal in izjavil, da ni res, kar trdi mati, ki se hoče žrtvovati zanj. Policijski komisar je rekel morilcu, da se vsled umora ne izpremeni volivna pre-osnova. Sziczynski je odgovoril: »Dobil se bo drug Rusin, ki bo usmrtil prihodnjega namestnika.« Usmrtil je namestnika samo zato, da posvari druge. Ko so odpeljali po napadu Sziczyn-skega v zapor, je dal kočijažu morilec lf) kron in rekel: »Ne potrebujem več denarja, saj bom tako obešen.« Morilec je zelo hladnokrven. Sodi, da je storil junaško dejanje. Zaprt je skupno z nekim tatom. Ko so morilca peljali v zapor, je slavil njegov čin neki mladi mož, ki so ga prijeli, a so ga oprostili rusinski dijaki s silo. Radikalni rusinski poslanec dr. Evgen Levicki je poročen z morilčevo sestro, ki je brzojavila možu, naj pride v Lvov. Morilčeva sestra Helena je izjavila, da se je ustrelil morilčev starejši brat, ker je bil nervozen. Miroslav je bil jako priden. S politiko se še ne peča dolgo. Na Dunaju se je posvetil zgodovinskim študijam. Ko je bil Korber v Lvovu, sta se brata in tudi ona udeležila rusinske demonstracije. Ko je tepel policist brata, mu je prihitela na pomoč, a bila aretirana in obsojena v šestdnevni zapor, ki je bil iz-premenjen v denarno globo. Ko se je usmrtil starejši brat, je rekel Miroslav: »Ce že kdo sklene z življenjem, naj prej izvrši kak velik čin za skupno ljudstvo..« »Moj brat se je žrtvoval za Rusine,« jc končala morilčeva sestra. Sziczynskemu je omogočil študije bivši poljski državni poslanec Romano-viez, ki nm je izposloval ustanovo. O umoru se poroča, da je dobil Potočki mnogo grozilnih pisem. Po zadnjih deželnozborskih volitvah se mu je naznanilo »maščevanje zatiranega rusinskega naroda«. Grof Potočki ni pripisaval grožnjam nikakega pomena in ni odklonil nobenega rusinskega prosilca. Obnašanje morilčevo se je zdelo slugam v čakalnici čudno, a sodili so, da jc mladi mož razburjen, ker se boji, da govori z namestnikom. Revolver je imel napadalec skrit v notranjem prsnem žepu svoje suknje. Sziczyn-ski sc ni branil, ko so ga uklenili. Poznalo se je, da je zadovoljen, ker se mu je posrečil napad. V zaporu se obnaša morilec hladnokrvno. Odločno izpoveduje, da nima sokrivcev. Smrtno orožje mu je potisnila v roke krivica, ki se godi njegovemu ljudstvu. Po zadnjih volitvah je sklenil, da umori zatiratelja. Za lastno življenje mu ni. Morilčevi sestri sta bili jako obupani, ko so ju prijeli. Vili sta roki in izjavljali, da ne vesta ničesar o bratovem načrtu. Mater in sestri so oddali kazenskemu sodišču. Zaprli so tudi morilčevega prijatelja Carnora. Policija zelo dela in namerava zapreti še več rusinskih dijakov. V uredništvih lvovskih rusinskih listov »Dilo« in »Sloboda« sta bili strogi hišni preiskavi, ki sta pa ostali brezuspešni. Rusinske stranke in umor. Starorusinska stranka obsoja umor. »Haliczanin« poroča, da izdasta izvrševal-na odbora starorusinske stranke izjavo, ki obžaluje umor. Poslala sta tudi kondolenč-ni pismi rajnikovi vdovi in namestniške-mu podpredsedniku. Pismi najostrejše obsojata umor. Stranka se tudi udeleži na-mestnikovega pogreba z rusinskimi društvi in razobesijo strankini pristaši črne zastave. Neki član staroruskega kluba je izjavil, da obžaluje politični umor, s katerim ni staroruska stranka v nikaki zvezi. Ves rusinski narod, razen nekaterih na-hujskanih krogov, obsoja umor, ker se ne borimo z nasilnimi, marveč s kulturnimi sredstvi za svoje pravice. Tekla je tudi nedolžna kri. Grof Potočki je izboljšal upravo. Okrajni glavarji niso smeli delati politike na lastno pest. Bil je usmiljenega srca. Sočustvoval je z vsakim, ki je bil v nesreči. Z rusinskimi strankami je postopal korektno. Osobito 'je simpijtiziral s starorusinsko stranko in si tako nakopal sovraštvo ukrajinske stranke. Neki drugi starorusinski poslanec je pa izjavil, da je bil Potočki med najboljšimi gališkimi namestniki. Napad nanj je prišel nepričakovano. Z rusinskimi strankami je občeval enako. Člani »Ukrajinskega kluba« sicer trdijo, da je bil bolj naklonjen Starorusinom. Temu jc vzrok, ker smo konservativni in nismo prekucij-ska stranka. Pri volitvah sc ni kazalo, da bi bil nam bolj naklonjen kakor Ukrajincem. Sai je celo predlagal, naj postane odlični Ukrajinec dr. 01esnickyj namestnik prihodnjega gališkega deželnega maršala. Ni verjetno, da dobi Galicija boljšega namestnika, kakor je bil Potočki. Rusinski krogi sodijo, da bodo letos rusinski kmetje praznovali veselo Veliko noč, ker upajo na boljše čase. Predsedstvo državnozborskega rusinskega kluba izjavlja: Predsedstvo rusinskega kluba ostro obsoja grozni, pri Rusinih dozdaj nečuveni nasilni čin. Upa, da umor ne bo imel posledic. Načelnik rusinskega kluba, Roman-czuk, izjavlja, da napadalca ne pozna. Ve ic, da se jc pred par tedni usmrtil iz neznanega vzroka njegov brat. Zdi se mu, da so vsi člani Sziczynskijeve rodbine eksaltirani ljudje. Na tak čin ni bil nihče pripravljen in vsak Rusin mora obsojati hudodelstvo. Poslanec Konstantin Levickyi izjavlja, da ni v nikaki zvezi z napadom, ki ga ne odobruje. Napad na elementarni izbruh nevolje zaradi upravnih galiških razmer. Poslanec Breiter sodi, da so napad povzročili politični nagibi. Naj bi mu sledila nova doba. Sedanje razmere se morajo izpremeniti. Maščuje se, ker so lah-komišljeno odklonili zahteve gališke opozicije. To naj pomisli Beck. Baron Wassilko izjavlja: »V proračunskem odseku sem se skliceval na velikansko razburjenje rusinskega prebivalstva, a mojih besedi ni nihče upošteval. Izjavil sem, da je ogorčeno rusinsko ljudstvo in rekel: Doživimo razmere, podobne onim v Rusiji in v Rumuniji.« Radikalni Rusin dr. Trylowski je izjavil, da Potočki žc več let ni bil priljubljen med ljudstvom. Dasi bogat, so mu očitali, da prikrajšuje državo pri davkih. Potockega niso marali Rusini, Judje in tudi ne svobodomiselni Poljaki. Od zadnjih volitev je bil Potočki največji sovražnik Rusinov. Poljaki o umoril. »Czas« objavlja daljši članek o umoru, ki ga najostrejše obsoja. Slavi Potockega, ki je bil pravičen tudi Rusinom. Umora je kriv del zapeljane rusinske mladine. Za umor ni odgovorno vse rusinsko ljudstvo. »Upamo,« piše list, »da tudi Rusini ogorčeno obsojajo onega, ki jc z divjim umorom pred civilizovanim svetom omadeževal rusinsko ime.« Soc. dem. »Naprzod« piše, da so Po-tockijevi predniki rabili proti Rusinom hujša nasilna sredstva, kakor jih je rabil umorjeni namestnik. Najhujši rusinski fanatik mora priznati, da se je trudil, da vpliva spravljivo na oba naroda. »Kuryer I.wo\vski« pravi, da njegova stranka ni bila v zvezi z namestnikom. Neodvisno zato lahko konstatira, da je bil Potočki gentleman in ni nasprotoval Rusinom. Polisko kolo in umor. Voditelji »Poljskega kola« so se 13. t. m. celi dan posvetovali s Korytowskim v finančnem ministrstvu. »Poljsko kolo« se udeleži korporativno pogreba. Cesar o umoru. Cesar je včeraj zaslišal notranjega ministra Bienertha, ki mu je poročal o umoru gališkega namestnika. Poročilo je vladarja zelo pretreslo. Cenil je rajnega namestnika, kateremu je popolnoma zaupal in ki iiin je ostal zvest do zadnjega zdihljeja. Cesar je ogorčeno obsojal grozno hudodelstvo. Vlada in umor. Glasilo zunanjega ministrstva »Frcin-denblatt« ostro obsoja umor. Dejanje Szi-czynskega označuje za zahrbtni umor. Umor nima pravega povoda. Rajni grof je delal na to, da se izpolnijo v soglasju s Poljaki rusinske zahteve. Morilca so okužili »ruski zgledi.« Na vlado umor ne bo vplival. Za Galicijo in za vso Avstrijo velja glede na narodno vprašanje načelo kompromisov. Avstrijske metode ne bo in nc sme izpodriniti makedonski ali pa ruski način. »Zeit« poroča iz vladnih krogov: »Me-rodajni krogi sodijo, da se gre za čin po-samnega fanatika. Rusinsko ljudstvo za zločin ni odgovorno. Sodijo, da umora ne bodo odobravale niti radikalne stranke. Bližina Rusije jo vplivala na fanatika.« Ob napadu. Predsedstveni sluga gališkega na-mestništva, Kamzak, jc pripovedoval, da je mislil, ko je čul prvi pok, da sc igrajo otroci na cesti in streljajo, ker se bliža Velika noč, kar je tu navada. Scle ko je padel drugi strel, je hitel v salon, kjer je ležal namestnik v lastni krvi. Morilec je nameril revolver tudi nanj, a je orožje odpovedalo. Upiral sc ni več. ko so mu vzeli revolver in ga zvezali. Žalovanje za Potockim. V Lvovu vlada splošna žalost. Črne zastave plapolajo z javnih in večinoma tudi z zasebnih poslopij. Zabavališča ostanejo zaprta, dokler nc pokopljejo namestnika. V kondolenčnih listinah so se vpisali gališki dostojanstveniki, med njimi tudi starorusinski voditelji. Ministrski predsednik Beck je odposlal vdovi daljšo brzojavko, ki v ostrih izrazih obsoja umor in slavi zasluge rajnega gališkega namestnika. Brzojavno je kondoliral vdovi zunanji minister Aehrenthal, nadvojvoda Karol Štefan, ministra Bienerth in Kory-tou ski, češki namestnik grof Coudenhove, bukovinski deželni predsednik Bleyleben, varšavsko plemstvo in drugi. Mrtvega namestnika so položili 13. t. mes. ob 11. dopoldne na mrtvaški oder v črno pregrnjeni dvorani. Potočki je oblečen v črno poljsko narodno galo. Častno stražo imajo namestniški uradniki in poljski dijaki. Vdova je grozno pobita. Deželni maršal grof Badeni in drugi plemiči so neprestano pri njej in jo tolažijo. Vdova kliče: »Moj Bog! Moj Bog! Saj ni storil nobenemu kake krivice!« Pokopljejo namestnika 14. t. m. S cele dežele dohajajo deputacije; a tudi z Ruske Poljske in s Poznanjskega. Po blago-slovljenju se odpelje rajnik na rodbinski grad grofov Potočkih, Krzescovvice, kjer ga polože v rodbinsko rakev, ki je v grajski kapelici. Pogreba se udeleži tudi nadvojvoda Karol Štefan. Cesarja bo zastopal pri pogrebu višji ceremonijski mojster grof Cholomeuski, ki je odpotoval z Beckom v Lvov. Prihodnji gališki namestnik. Včeraj popoldne je bil na Dunaju ministrski svet, ki mu je predsedoval Beck. Dokler se ne imenuje novi gališki namestnik, vodi namestništvo podpredsednik dr. Los. Pri imenovanju novega gališkega namestnika pridejo v poštev deželni maršal grof Stanislav Badeni, sckčni načelnik pl. Zale\vski in finančni minister dr. Ko-rytowski. Rodbina Potočki. Rodbina Potočki spada med najslavnejše v zgodovini nesrečne Poljske. Prvi znani Potočki je bil Vaclav Potočki (1623. do 1696.). Pesnik. Glavno delo: »Chotin-ska vojska«. Szcz§sny Potočki (1752. do 1805.). Bil je pristaš Rusije, ustanovitelj zloglasne rusofilske targoviške konfederacije (14. maja 1792.). Leta 1794. ga je slavni Kos-ciuszko kot izdajatelja domovine obsodil na smrt, toda Suvarov ga je rešil. Leta 1795. ga je carica Katarina imenovala za generala. Leta 1795. se jc oženil s tedaj svetovnoznano Sofijo de Witt (1773. do 1823.). Vsakdo pozna lepo podobo njeno od A. Graffa. Ignacy Potočki (1741. do 1809.). Bil je pod narodno vlado Kosciuzkovo minister za zunanje zadeve. Ruska vlada ga je zaprla, leta 1796. ga je car Pavi pomilostil. Umrl je na Dunaju. Stanislav Kostka Potočki (1752. do 1821.), znan kot goreč domoljub, govornik in učenjak. L. 1815. do 1820. je bil v poljskem kraljestvu naučni minister. Spisal je slovito delo o »Umetnosti starih narodov« (štiri zvezki). Jan Potočki (1761. do 1815.). Učenjak, ki je zbiral gradiva za slovansko zgodovino. Še dandanes važno je: »Hist. primit. des pueples de Russie. (Peterburg 1802.) Alfred Potočki (1817. do 1889.), diplomat. Leta 1861. član gosposke zbornice, 1868. do 1870. poljski minister, 1870. do 1871. avstrijski ministrski predsednik. Leta 1875. do 1883. namestnik gališki. Umrl jc v Parizu, kjer so Potočki imeli sloviti salon, kjer so se zbirali politiki, umetniki, glasbeniki itd. Grol Potočki. Rajni grof Potočki pripada najbogatejšim poljskim šlahčičem. Vrednost posestev se težko določi. Grof Potočki je imel na leto najmanj osem milijonov kron dohodkov. Živel je priprosto meščansko. Nekaj časa je bil državni poslanec. Njegova soproga ga je redno čakala v zborničnem vestibulu ob M>1., da sta šla skupaj na kosilo in ga je na to redno spremila nazaj v zbornico. Zakon jc bil jako srečen. Namestnik je zelo skrbel za svoje dobro ime. Grof Potočki se je vedno bal. da sc zanese vstaško gibanje iz Rusije v Galicijo. »Duhovnik je zdaj bolj potreben kakor zdravnik.« Grofa Potockega so po napadu vprašali, če želi zdravnika. Odgovoril je: »Duhovnik je zdaj bolj potreben kakor zdravnik.« Prosil je, naj obveste o umoru njegovo ženo in naj jo pokličejo k njemu. Svoji ženi je rekel: »Bila si moja sreča, moje veselje in solnce mojega življenja.« Dnevne novice. -f »Narod« se pere. V soboto smo pozvali »Narod«, naj pojasni, kdaj, kje in kateremu Nemcu je poslanec Žitnik pravil o potovanju dr. Režeka na Koroško. Včeraj je odgovoril »Narod«: »Dr. Žitnik je v svoji nepreudarjenosti to stvar obesil na veliki zvon — sporočil jo je namreč »Slovencu« in iz »Slovenca« so jo izvedeli nemški listi in nemški politiki.« Čudno je, da ni dostavil »Narod« svojim čenčam: »To je slišal Boltatov Pepe in nam je povedal.« Žitnik je torej tudi kriv, da je »Slovenec« pričel izhajati. Ako imajo »Narodovi« možje tako dobre spomine, potem naj tudi povedo, kateri dan je »Slovenec« izdal to tajnost. In ko bi bil morda »Slovenec« poročal o Rezekovem potovanju, s tem ni še dokazano, da je Žitnik to sporo-ročil z Dunaja. Naš list ima namreč že mnogo let še posebnega poročevalca, ki nam pošilja telefonska in brzojavna poročila. Za ta poročila pa je Žitnik le toliko odgovoren, kakor je bil svoj čas dr. Tavčar za poročila, ki jih je pošiljal »Narodu« g. Penižek. »Narod« je kakor Jernačeva Urša, ki hoče vedno imeti zadnjo besedo, če ni drugače mogoče, pa jezik kaže. Ker pa ima »Narod« tako dober spomin, zato ga vprašamo, ali ve, kdo jc dne 20. sušca 1902 v poslanski zbornici v razpravi o srednjih šolah govoril naslednje besede: Priznati mi morate, da bi slovenska nižja gimnazija ne uspevala v Mariboru na slovenski meji, kjer bi bili slovenski učenci na milost in nemilost izročeni nemški višji gimnaziji. Životarila bi, kakor svoj čas nižja gimnazija v Kranju ali nižja gimnazija v Kočevju. In da vam dokažem, da sem pravičen mož, izjavljam, da prav nič ne ugovarjam, ako naučna uprava nižjo gimnazijo v Kočevju razširi v višjo. (Poslanec Spinčič:»Saj je že v Ljubljani dovolj preskrbljeno za Nemce!«) To nič ne de, tudi Kočevcem to privoščim.« Ko bi bil to izustil poslanec Žitnik ali katerikoli njegovih tovarišev, bil bi izdajavec prve vrste. Pa brez zamere in vesele praznike! -f Železnica Škofja Loka - Železniki. V nedeljo je bil v Železnikih shod interesentov omenjene železnice. Shod je bil prav dobro obiskan, prišli so posestniki iz Škofje Loke in cele doline. Udeležili so se ga tudi poslanci dr. J. E. Krek, Franc Demšar in Ciril Pire. Shod je otvoril pod-načelnik konsorcija g. Karol vit. pl. Strahl. Poročal je o dosedanjem delovanju konsorcija ter omenjal, da bode potreba vsled smrti g. A. Novaka in vsled njegove bo-lehnosti spopolniti te dvoje mesti. Izvoljena sta bila soglasno: za načelnika poslanec dr. J. E. Krek, za podnačelnika poslanec Fr. Demšar. Blagajnik ostane na željo interesentov še nadalje g. Anton Hafner. Navzoči so pokazali veliko zanimanje za to podjetje. Upanje je, da se tc želje kmalu izpolnijo, ker dolina prav lahko izpolni pogoje, ki so za železnico potrebni. + Katoliška učiteljska zveza nam poroča, da stoji odločno na stališču narodne enakopravnosti ter pripoznava narodno avtonomijo posameznih v njeni zvezi zastopanih društev. Nemški jezik je zgolj občevavni jezik zveze, kar se osrednjega vodstva tiče. »Katoliška učiteljska zveza« obsoja vsakršni šovinizem in njen cilj je edino boj proti mednarodnemu brez-verstvu, judovstvu in framasonstvu. Vsaka narodnost je v zveznem odseku zastopana. Zveza šteje že 7000 članov. Želeti je, da se ta zveza razširi v mogočno državno zvezo vseh krščansko-mislečih učiteljev brez razlike narodnosti. (Informacije daje: Viktor Diirport, Obungsschullehrer, Padagogiutii, Dunaj I., Hegelgasse Nr. 12.) + Bogoskrunstvo. Kako daleč je prišla od liberalcev in judov našuntana ve-likomestna mladina, kaže slučaj, ki se je zgodil preteklo cvetno nedeljo v Štefanovi cerkvi na Dunaju. Zjutraj je dostojno oblečen mladenič pokleknil k obhajilni mizi in prejel sv. Rešuje Telo. Komaj je duhovnik šel od oltarja stran, je mladenič vstal, s peklenskim smehom vrgel sveto hostijo iz ust in jo z nogami poceptal. Verniki so brezverskega blazneža odvedli v sakri-stijo, kamor je kmalu prišla ponj policija. Fantu se je sicer poznalo, da ni nič spal, a bil je popolnoma trezen. Z njim vred so zaprli drugega tovariša, ki je z njim prišel v cerkev in se nedostojno obnašal. Mladi bogoskrunec se piše Rudolf Deckert in jc absolviran trgovski akademik. Je strastni bravec »N. Fr. Presse«! Čisto naravno! + Trgovinski minister v Trstu. V nedeljo je prispel z jutranjim brzovlakom v Trst trgovinski minister dr. Fiedler v spremstvu sekcijskih načelnikov dr. Ross-Icrja in Baumgartncrja. sekcijskega svetnika dr. Friesa in ministrskega svetnika dr. Šampacha. Ministra so na kolodvoru sprejeli namestnik, predsednik pomorske vlade, poštni in brzojavni ravnatelj, predsednik in podpredsednik trgovinske zbornice, upravitelj skladišč, župan itd. Minister se jc s spremstvom vred nastanil v hotelu de la Ville. V ponedeljek jutro je sprejel minister v namestništvu predsed-ništvo trgovinske ^zbornice, names/tnika, predsednika in podpredsednika avstrijskega Lloyda, generalnega ravnatelja avstrijskega Lloyda, Frankfurterja, i. dr. + Ljubljanski župan v železniškem odseku. Naše poročilo, da je Ivan Hribar pogorel v železniškem odseku, ko je hotel imeti poročilo o železnični progi Vrhnika-Idrija, mu seveda ni všeč. Mislil si je, da ostane njegova blamaža prikrita, zato se brani in se tolaži s poročilom o progi Kam-nik-Polzela. Hribar nastopa v »Slov. Narodu« zelo samozavestno, a znano je že lastnim njegovim pristašem, kakšno klavrno vlogo da igra v državnem zboru. Ne zmeni se nihče zanj. To se je osobito pokazalo, ko se je šlo za poročilo o progi Vrhnika-Idrija. Hribar je osebno delal in odsekove člane nagovarjal, naj se ga usmilijo in mu poverijo tako zaželjeno poročilo. Dobil ga pa ni. Nemški liberalni in svobodomiselni poslanci so glasovali za to, da dobi poročilo Šuklje, ki jim jc znan kot strokovnjak v železniških zadevah, med tem ko zelo dvomijo o Hribarjevih sposobnostih. Pri železnici Vrhnika-Idrija ima Hribar, kar je splošno znano, svoje posebne koristi. Saj je delničar vrhniške železnice. Zato se je od naše strani preprečilo, da ni dobil poročila. Pri progi Kamnik-Polzela pa Hribar ni osebno angažiran. Zato se tudi ni delalo, da bi ne dobil poročila. Nas je veselilo, da sodeluje Ivan Hribar za progo Kamnik-Polzela, zato smo pa še sami delali na to, da je dobil poročilo, kakor smo tudi delali, da je dobil svoj čas poročilo o dalmatinski železnici. Le ne tako samozavestno, gospod ljubljanski župan, saj veste sami, da v državnem zboru prav nič ne pomenjate. + Državni izpiti iz državnega računstva na vseučilišču v Gradcu prično za aprilski termin v sredo, 29 t. m., ob 8. uri zjutraj. Pravilno kolkovane prošnje za sprejem k izpitu je vložiti do 22. t. m. na rektoratu. Priložiti je izkaz o inskripciji ter listine o stanu, dosedanjih naukih in navedbe o uporabljenih učnih pripomočkih. — Seja občinskega odbora v Novem mestu dne 10. t. m. Iz Novega mesta se nam tozadevno poroča: Brez debate je bilo sprejeto, da naj plača vsak v mestu nevšolani, a v mestu stanujoči učenec od šolskega leta 1908/09 takoj pri vpisu v šolo 6 K, a zunaj mesta stanujoči 10 K, ter da prevzame mestna občina vse stroške, ki bi ne bili z omenjeno takso pokriti, za vsporednico. — Poročevalec g. Rozman prebere na to dopis c. kr. okrajnega glavarstva zaradi dovoljenja tedenskih tržnih dnevov v Kandiji. — Občinski odbor se izreče proti temu. — O prošnji zaradi podelitve koncesije za izvrševanje gostilniške obrti v Novem mestu v hiši št. 180 se ne izreče odbor ne za niti proti, ker se glavarstvo tako ne ozira na mnenje občine. — Revizorjem za mestno hranilnico se soglasno izvolita gg. Kari Barborič in Franc Božič. Gospoda Koklič in Ferlič pa v komisijo za popisovanje konj. — O prošnji g. dr. Globevnika za izpeljavo kanala iz njegove hiše v mestni kanal se soglasno sklene, da mora prispevati dr. Globev-nik 100 kron in v potrebnem slučaju primerno več. — Pri slučajnostih se prošnji Franc Muhviča, mestnega stražnika, ugodi tako, da se ga nastavi definitivnim, ker služi že čez eno leto kot provizoričen stražnik. Nato se javna seja zaključi. — Pri tajni seji se je razpravljalo o podelitvi službe mestnega blagajnika, vendar se na nobenega devetih prosilcev ni oziralo. — Služba se-še enkrat razpiše, a z veliko boljšo plačo, namreč letno 1800 kron tet tremi petletnicami po 200 kron. — Hočevar zahteva orožni list. Dalmatinski finančni ravnatelj Hočevar je zaprosil za orožni list. ker dobiva pretilna pisma. Nedavno da je dobil list, na sredi katerega je bil narisan križ, ob straneh križa pa sliki finančnega koncipista Bohma in višjega finančnega svetnika Rossinia. Pred tremi leti je namreč prvi ustrelil v uradu svojega predstojnika Rossinija, potem pa sam sebe. Razlog temu zločinu je do danes nerazkrit. Morda vc o pravem vzroku kaj povedati ravnatelj Hočevar ... V Zadru sc govori, da naj Hočevar neha preganjati uradništvo, potem mu tudi nc bo treba orožja. — Častno svetinjo za 40-letno zvesto službovanje jc dobila okrajna babica Terezija Možck. - »Štajercu« je ogrska- vlada odvzela poštni dobit na Ogrsko. — Organizacija zavarovalnih uradnikov v Avstriji. V nedeljo se je ustanovila v Trstu podružnica društva zavarovalnih uradnikov v Avstriji. Na ustanovni shod jc prišel med drugimi tudi odposlanec dunajske centrale Broczyner. »Svobodomis-Icc« Hribar jc v Ljubljani uradnikom banke »Slavijc« organizacijo prepovedal, češ, da je »židovska«, sam je pa prosil za glasove dr. Adlerja! — Državna policija v Pulji. Iz Pulje javljajo: Državna policija se uvede tukaj baje meseca julija t. 1. Ves zbor z uradniki vred bo štel 200 mož. Od moštva jih odpade na Puljo 150, na Vodnjan pa 30. Na-tančnejih določil še ni. — Zadavljenega novorojenčka so našli v ulici Porta v Trstu. Redarstvo išče zločinsko mater. — Poizkušen samoumor branjevke. Na tržaškem pokopališču se je zastrupila branjevka Uršula Magrina, stara 57 let. — Otrok opekel. V petek, dne 10. t. m. zjutraj ob polu 7. uri je šla Jožefa Kapš, mizarjeva žena iz Semiča v cerkev. Naročila je svojemu možu, naj skuha zajutrk, pogledala po otrocih, ki so spali ter odšla. Njen mož Jože je pa šel delat v delavnico. Med tem se pa zbudi dveletni njegov sinček Henrik, in kakor je že otročja navada, začel stikati po očetovi suknji in v njej zasledil žveplenke. Začel jih je praskati in pri tem se mu je vnela obleka. Na otrokov krik je priletel oče iz delavnice in mu strgal gorečo obleko raz telesa. Otrok je opečen po prsih in nogah in je jako dvomljivo, da ozdravi. — Prememba posesti. Gospa Alojzija Pele, rojena Gapp pl. Tamerburg, soproga mestnega blagajnika v Novem mestu, je prodala svojo hišo na Bregu h. št. 186 g. I. Intiharju, pismonoši v Novem mestu. — — Požar. Pogorelo je v soboto popoldne v Vinivasi štirim gospodarjem 9 poslopij. Imena pogorelcev so: Janez Ko-vačič št. 2, France Gazvoda št. 24, Jožef Čelič št. 21. Zažgali so najbrže otroci, ker je ogenj nastal v hlevu Jožefa Jankoviča št. 20, kateremu je zgorela tudi krava. Po-gorelci so zavarovani za nizke svote, škoda pa je velika, zato se priporočajo usmiljenim srcem. — Zupni urad Podgrad, p. Novo mesto. — Učiteljski službi sta razpisani na' Breznici na Gorenjskem in v Kopanju. — Požar v Koprivi. V četrtek zvečer je nastal v Koprivi grozen požar. Pogorela so namreč vsa gospodarska poslopja, to je skedenj, senik, hlev in klet posestnika krčmarja in zavednega narodnjaka gosp. Antona Boleta. Škode je najmanj 1000 K. Zavarovan je pri »Slaviji«. Vino in živino so k sreči rešili. Kako je nastal požar, ni znano. — Čuden samoumor. Dninar Ivan Schutz, star 54 let, stanujoč v Barkovljah št. 320, se je zaprl včeraj v svojo sobo in je naročil opoldne svoji sestri, naj mu da jesti. Ista mu ie prinesla kosilo, in ker so bila vrata zaprta, mu ga je podala skozi okence. Takoj po eni uri sta mati in sestra, v skrbeh radi grobne tišine v njegovi sobici in dobro poznavajoč nekoliko abnormalno naravo Ivana, trkali na vrata sobice in ne dobivši nikakega odgovora, šiloma odprli vrata. Grozen prizor se je nudil njunimi očmi: Ivan Schmutz je ležal na tlet; mrtev z glavo pogreznjeno v škaf vode. Oblasti so takoj naznanili stvar in prišel je zdravnik, ki je konštatiral smrt. — Nesreča s puško. Cvijo Jungič in Pavel Rožina iz Saša pri Kostajnici sta šla v nedeljo skupaj na polje. Prvi je imel na levi roki ostro nabito dvocevko. Puška se je izprožila in naboj je zletel Rožini v trebuh. Prepeljali so ga v bolnišnico v Zagrebu. kjer je v ponedeljek dopoldne umrl. Krasne razmere na železnici. Te dni sc je ustavil naenkrat vlak precej daleč od postaje Nemčik na Moravskem sredi proge ter začel pihati nazaj. Potniki so mislili, da je kakšna nevarnost, da bo vlak trčil z drugim, ali kaj takega. Ženske so obupano vpile. Pa ni bilo nič hudega! Strojevodjo jc bil premagal spanec in je postajo prespal... Čez četrt ure je bil vlak zopet srečno v zamujeni postaji. — Vojaške dopuste o času žetve je poveljništvo c. in kr. 111. voja določilo od 28. junija do 18. julija. Dopusti se bodo podeljevali za dobo treh tednov, in sicer le aktivnim pešcem in lovcem. Pri konjeni-štvu se tak dopust dovoli z ozirom na oskrbo konj le v izvanrednem slučaju. Na dopust se pa ne bodo puščali vojaki v take kraje, kjer je kaka epidemija. Prednost za take dopuste imajo oni vojaki, kateri se niso mogli poslužiti S 34. v. z. vsled tega, ker njihovi bratje prostovoljno služijo pri vojakih, ali so v inozemstvu, ali pa imajo doma že svoja posestva. Oziralo se bode predvsem na sinove kmečkih posestnikov. Prošnje je vlagati do konca meseca maja vsakega leta na polke ali bataljone potom kompetentnega okrajnega dopolnit-venega poveljništva. — Za častnike, ki nameravajo prestopiti k domobranskemu konjeništvu, je odredilo domobransko ministrstvo, da se imajo od meseca aprila tega leta dalje zglaševati v svrho dopolnitvenih izkušenj pri brigad-nih poveljništvih domobranskega konji-štva. —- Rezervniki pehotnih polkov in lovskih bataljonov, ki imajo svoja kolesa, po odredbi III. vojnega poveljništva lahko pridejo k letošnjim orožnim vajam s kolesi. Za celo dobo dobe koncem vaj od vojaškega erarja za kolesa po 10 K odškodnine. Tudi se dobi odškodnina, ako se kolo poškoduje. V takih slučajih bodo pre-sojevale posebne komisije in le na razsodbo teh se bode potem odškodnina odtner-jevala. Kogar tedaj veseli orožno vajo izvršiti s kolesom, se ima zglasiti pri svojem okrajnem dopolnilnem poveljstvu do konca meseca maja tega leta in navesti šaržo, naborni letnik in številko glavnoknjižnega lista. — Živinski semenj v Gorjah. Cvetni petek je bil v Spodnjih Gorjah živinski semenj. Prignalo se je nad 120 goved, nekaj konj in mladih prašičkov. Kupčija je bila živahna, cene napete, kupcev precej. Najdražji je bil prodan en bik plemenjak, še ne štiri leta star, za 550 kron. — Češke predstave na Dunaju odpovedane? Ravnateljstvo gledališča ob Du-najčiči javlja, da čeških predstav v tem gledališču sedaj definitivno ne bo. — V pomoč parniku »liohenzollern« severonemškega Lloyda, ki je pri Algheru na Sardiniji naletel s prednjim delom na sipino, so poslali iz Alghera oklopnico »Sardegna« in eno torpedovko. — Petsto trt porezali so v Vodnjanu v Istri nekemu Lovrencu Zanghirelli. Skoda, ki so jo naredili, znaša okolu 2000 K. Govori se, da se je to zgodilo iz maščevanja, ker imenovani posestnik ni hotel dati svoje hčere nekemu mladeniču za ženo. — Frankopanski grad v Kraljeviči. Občinski odbor v Kraljeviči je zaprosil amerikanska hrvatska rodoljuba, milijonarja Mihanoviča in Šariča, da kupita ta-mošnji starodavni grad Frankopanov, da bi isti ne prišel Madžarom v roke. — Velika morska riba v Kolpi. Te dni e ulovil Janko Baljak iz Male Gorice pri Petrinji v Kolpi moruno, ki navadno živi v Kaspijskem in Črnem morju. Moruna je dolga dva metra in tehta 130 kilogramov. — Pijan oče, ki je ranil sina s sekiro. Prenesli so včeraj v Trst in sprejeli v bolnišnico kmeta Ivana Kocjančiča, starega 20 let iz Tara pri Poreču. Imel je 6 cm dolgo vrezno rano na temenici glave. Povedal je, da ga je oče, ki se je bil vrnil domov pijan, ranil s sekiro iz ničevnih razlogov. Uvedlo se je postopanje proti nečloveškemu očetu. — Poslanec dr. Kramar v Opatli. Poslanec dr. Kramar se je pripeljal prošlo soboto s soprogo v Opatijo, kjer ostane čez velikonočne počitnice. — Za narodni sporazum v Istri. Občinski odbor v Buzetu je sklenil, da se izreče hrvaškim deželnozborskim poslancem, zlasti dr. Laginji, zahvala za sporazum, ki so ga dosegli med Slovani in Italijani v Istri. — Smrtna obsodba v Spljetu. Porotno sodišče v Spljetu je spoznalo krivima, da sta namenoma ubila Mando Miljak, soproga iste Antona in svakinjo Ivo. Sodišče ju je obsodilo v smrt na vešalih. — Sestanek avstrijskega prestolonaslednika s cesarjem Viljemom. Puljski »Omnibus« poroča, da se nadvojvoda Fran Ferdinand sestane prvi dni maja z nemškim cesarjem Viljemom. — Hrvaški jezik v cerkvah v Pulju. V Pulju se pridiguje hrvaški samo ob nedeljah ob 7. uri zjutraj. Niti v postnem času in v velikem tednu ni hrvaških pridig v Pulju. — Avstrijski »Lloyd« In natakarji. »Lloyd« išče natakarje celo na Dunaju. V petek je prišlo od tam osem mladih natakarjev, ki jih je »Lloyd« sprejel v službo. Na ta način bi se »Lloyd« rad znebil neprijetnih mu oseb. Med »Lloydovimi« uslužbenci narašča nezadovoljstvo. — Skočila v vodnjak in utonila je Ev-genija Šepič iz sela Pereniči v občini Ka-stav. Vzrok: izgubljena pravda. — Koze in ošpice v Trstu. V soboto je v Trstu umrl fant Bruno Mariotti na kozah. Upati je, da se ne razvije epidemija. — Na ošpicali je pretekli teden bilo bolnih 161 otrok, 18 pa na škrlatici. — Na grobu moža se je hotela v Trstu zastrupiti s karbolno kislino neka 57 let stara vdova. SOMIŠLJENIKI!! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnicah In tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice! Štajerske noulce. š Domači nabiralniki. Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju (na glavnem trgu) je vpeljala nov način varčevanja, novo vrsto »čebelic«. Kdor vloži najmanj 4 K kot hranilno vlogo, ki se mu obrestuje po 4Vs odstotka, dobi domači nabiralnik zastonj v uporabo, da v njega vlaga doma prihranjen denar. Ko je že precej naložil, prinese v hranilnico svoj nabiralnik, da se tam odpre ter izvzame denar in pripiše k njegovim hranilnim vlogam. Prvi dan, ko so nabiralniki prišli, je vzelo že šest oseb te domače nabiralnike s seboj. Upati je, da se bodo te čebelice Ljudske hranilnice in posojilnice v Celju jako omilile ter pridno nabirale po domovih. Stariši, dajte j i ti svojim otrokom kot velikonočne piru-he! Mladeniči in dekleta, pridite s 4 K in začnite varčevati s temi domačimi nabiralniki! š Deset oseb zadela strela. Pri Gleis-dorfu je v nedeljo strela udarila v neko malo kapelico, v kateri je vedrilo deset oseb, ki so vse težko ranjene. Eno osebo, deklica Jožefo Kochauf, je strela ubila. š Zadnjo povodenj je na Spodnjem in Srednjem Štajerskem napravila mnogo škode. V mnogih krajih je voda tako nastopila, da je bil kraj podoben jezeru. Iz mnogo vasi so morali prebivalci bežati, če so si hoteli rešiti golo življenje. Mnogo je vsled povodnji trpel železniški promet. Na nekaterih progali so ga morali za nekaj časa popolnoma ustaviti, ker je voda na nekaterih mestih raztegala železnične nasipe. š Poroka. Dne 12. t. m. se je poročila gospodična Ana Krenn, hčerka mariborskega državnega pravdnika z gospodom dr. Otmar \Veklitsch. RoroSke noulce. k Velikovec. Aretirali so zadnjo soboto dva dozdevna vlomilca v posojilnico v Velikovcu; tozadevni vlom se je izvršil lansko leto med 24. in 26. aprilom. V koliko sta kriva, bo pokazala sodnijska preiskava. k Stavka v Celovcu. V tovarnah usnja Knoch in Neuner so pričeli stavkati jermenarji, ker se jim ni dovolilo 30 odstotno zvišanje plače. k Ustrelil se je v Porečah ob Vrb-skem jezeru 37 let stari Ferdinand Kauf-mann, solastnik papirnice v Št. Hipolitu. Znanost In umetnost. Lurški majnik. Za majnikovo pobož-nost v tekočem letu 1908. je določeno tako zanimivo šmarnično berilo, da ni bilo mogoče izbrati bolj primernega. — Poročali smo že, da je izšel nov natis izvrstnih Ma-rešičevili šmarnic »Lurški m a j n i k«, ki popisuje prvotno lurško zgodovino: Marijina prikazovanja, obnašanje male Bernardke, vpliv dogodkov na ljudstvo, stališče duhovščine, preiskovanja cerkvene in svetne oblasti itd. — Pisane so te šmarnice tako priprosto, a pri tem tako prepričevalno in prisrčno, da mora vsak, ki ima še kaj smisla za resnico verovati v te docela jasne in popolnoma dokazne dogodke. — Kdor ne bo imel prilike udeleževati se cerkvene majnikove pobožno-sti, naj si nabavi te šmarnice za dom, navdale ga bodo, če jih pozorno prečita z velikim zaupanjem do Marije in mu pripravile, ker so pisane tako zabavno, da se čitajo s takim zanimanjem, kakor maloka-tera povest, mnogo prijetnih uric. Šmarnice veljajo s poštnino vred 2 K 30 vin., in se dobe v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. — Šmarnice obsegajo ob koncu tudi mašne lin druge najpotrebnejše molitve, ter se lahko rabijo za navadno molitveno knjigo. — Nadaljna Marešičeva knjiga »Lurški čudeži«, katera obsega okoli 500 strani in je, kakor smo že poročali, znižana v ceni na 1 K, oziroma s poštnino 1 K 30 v. ima popolnoma drugi obseg kakor te šmarnice; je pa nekako nadaljevanje šmarnic in priporočamo, da si vsakdo poleg šmarnic naroči tudi to knjigo, dokler sc dobi po tako ugodni ceni. Ljubljanske noulce. ij Predsednik deželnega sodišča gosp. Levičnik je avanziral. Znano je vsej slovenski javnosti, da je bila uradniška ka-rijera za sedanjega predsednika deželnega sodišča v Ljubljani z njegovo dosedanjo častjo zaključena, vendar se je g. Levičnik trudil, predno gre v zasluženi pokoj, si svoje stališče zboljšati, kar je tudi dosegel s tem, da mu jc na njegovo prošnjo ministrstvo izvanrednim potom zvišalo dohodke za letnih 2000 kron. Ij Umrla je v uršulinskem samostanu M. Dominika Dereani, sestra g. dr. Derea-nija, zdravnika v Kamniku. lj Občni zbor zadruge sodovičarjev se je vršil danes dopoldne v restavraciji pri »Južnem kolodvoru«. Predsednik Bol-ta jc otvoril zborovanje s pozdravom navzočih, osobito g. zadruž. inštruktorja dr. Blodika. G. dr. VVindišer je v imenu trg. zbornice izjavil, da bode isti podpiral zahteve sodovičarjev. Državni poslanec Gostinčar si jc izprosil besedo, da je pojasnil dogodek v obrtnem odseku državnega zbora, kjer je bil na predlog poslanca Laginje sprejet predlog, da se sodovičar-ska obrt strožje nadzoruje, da vlada skliče enketo sodovičarskih zadrug in da razmišlja, če ne bi kazalo te obrti prišteti rokodelski obrti. Na shod je prišel tudi Hribar, ki se je pa takoj opravičil, da ne more zaradi »nujnih« opravkov prisostvovati shodu. Pa ne da bi bili ti nujni opravki — Gostinčar. — Računski pregledovalci so našli vse v redu. Vsprejela se je po poročilu iti nasvetu g. zadružnega inštruktorja dr. Blodiga sprememba pravil v smislu novega obrtnega zakona. G. tajnik je hvalil nastop g. Hribarja za sodovičarje, katerili deputacijo je baje vodil dne 6. t. m. k trgov, ministru. No, g. Hribar niti svojega predloga ni spravil v razpravo in njegov klubov kolega je proti koncesijonira-nju te obrti s svojim predlogom nastopil proti najvročejšim željam sodovičarjev! lj Nov zvon. Včeraj dopoldne so odpeljali župljani z Janč novi veliki zvon iz Samassove livarne. Prišli so ponj z dvema jako lično s slovenskimi zastavicami okrašenima vozovoma. Gledalcev je bilo vse polno, ko je mnogo mož, fantov in deklet praznično oblečenih spremljalo novi zvon, katerega bomo ob primernem vetru slišali tudi v Ljubljano. lj Nemško gledališče v Ljubljani bo tudi v bodoči sezoni vodil ravnatelj gosp. Wolf. Na občnem zboru nemškega gledališkega društva se je povdarjalo, da hoče nemško gledališče rabiti le vojaško godbo. lj Imenovanja na pošti. Trgovinski minister je imenoval poštnega blagajnika in višjega oficijala Ivana Klemenčiča ter poštne kontrolorje: Riharda Freyerja, Josipa Fiereta in Josipa Štrukelja, vse v Ljubljani, za višje kontrolorje. lj Letošnji glavni nabor prične 27. t. m. Za mesto Ljubljano se bo vršil 8., 9. in 11. maja; za sodni okraj ljubljanska okolica dne 12., 13., 14. in 15. maja v Ljubljani; za sodni okraj Vrhnika dne 16. in 18. maja na Vrhniki. lj Insolventen je postal trgovec gosp. Engelbert Skušek v Ljubljani. Ij Prijet tat. Včeraj dopoldne je prišel k pleskarju Jožefu Makovcu na Radecke-ga cesti njegov bivši pomočnik, 39-letni Alojzij Redicon, rodom iz Trsta in pristojen v Gorico, ter prosil delajočega pomočnika za 40 vinarjev denarja, katerega pa ni dobil. Kmalu nato so pa opazili, da je zmanjkala z gospodarjeve pisalne mize kuverta, v kateri je bilo 16 kron denarja. Takoj se je obudil sum. da mora biti tat Redicon. Ovadili so zadevo policiji, ki je s pomočjo navednega pomočnika Recfi-cona kmalu izsledila in ne|urno delo na dan. NEMŠKI KANCELAR PRI PAPEŽU, j Rim, 14. aprila. Nemški kancelar knez Biilo\v bo jutri od sv. očeta sprejet v av- 1 dijenci. Pozneje bo konferiral z Merry del Vaalom. j Rim, 14. aprila. Sv. oče sprejme v avdijenci skupno s knezom Biilowom tudi Biilo\vo soprogo. ČRNOGORSKI KNEZ V PETERBURGU. Peterburg, 14. aprila. Knez Nikolaj je : sprejel v avdijenci ministrskega predsed- I nika Stolipyna. i DUMA ZA ŠOLSTVO. Peterburg, 14. aprila. Duma je dolo- j čila 3.300.000 rubljev na leto za splošni elementarni šolski pouk. RIVA OBSOJEN. Milan, 14. aprila. Propali don Riva je obsojen v 16 let ječe in 600 lir globe. — Lažinuna Fumagalli je obsojena v 16 mesecev zapora. NAPADALEC NA GROFA KOMAROV-SKEGA. Benetke, 14. aprila. Morilec grofa Komarovskega Namov se je hotel v zaporu zastrupiti, a so ga rešili. ŽITNE CENE Budimpešta 14. aprila. Pšenica za april.......10 55 Pšenica za oktober......9" 16 Rž za april.........910 Koruza za maj........6*23 Oves za april........7 05 Efektiv: 10 ceneje (Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306*2m, sredici zračni tlak 736 0 nun «3 Cu »pa-lOTa.j. Stanje barometra * mm Temperatur. Celzija Vetr.Ti Neb. ► ^ .a 3 s « ► B « ■3S ► iS 13 9. »toč. 733 6 10 1 sl. jvzh. obl. 14 7. zjutr- 33 2 88 sl. svzh n 03 2, pa p. 32 7 13 7 p m.svzh. 1, Srednja včerajšnja teinp. 9' 1«, norm. 9'3'. Naprodaj je dobro ohranjen glasovir po zelo nizki ceni; dalje hiftna oprava in lepo vezane knjige v Wolfovih' ulicah št. 4, Ljubljana, ali pa v Radovljici Št 2. 914 3 1 Podpisana javljava v svojem in v imenu svojih otrok Rudolfa) Avgusta in Marije tužno vest, da je najina hčerka Alojzija Mate učenka IV. c razreda v 13. letu nežne starosti po dolgi mučni bolezni, previdena s svetim oljem, mirno zaspala v Gospodu. Zemeljski ostanki nepozabne po-! kojnice se prepeljejo v sredo, 15. aprila, | ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Prečne ulice št. 2 na pokopališče k sv. Križu. Ljubljana, dne 13. aprila 1908. Avgust ln Marija Motč Potrti najgloblje žalosti, javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno-ljubljeni brat in stric, gospod IVAN MAJDIČ veletržec in posestnik po dolgi in mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče danes, dne 13. aprila 1908 ob 2. uri popoldne izdihnil svojo blago dušo. Pogreb preljubega pokojnika bode v sredo, dne 15. aprila 1908 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji župni cerkvi. Bodi blagemu pokojniku ohranjen ljub spomin. V Kranju. 13. aprila 1908. Žalojoči ostali. 913 1-1 Potrtim srcem naznanjamo vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in n znancem prežaiostno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, stara mati, sestra in teta, gospa Marija Klan preje Trost hišna posestnica in bivša gostilničarka sinoči ob 8. uri po dolgotrajni mučni bolezni, po večkratnem sprejemu sv. zakramentov, v 74. letu starosti blaženo zaspala v Gospodu. Pogreb predrage pokojnice bo v sredo, dne 15. t. m , ob '/,5. uri popoldne izpred hiše žalosti Hrenove ulice št. 3 na pokopališče k sv. Križu. Sv. zadušne maše se bodo služile v raznih cerkvah. Pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. V Ljubljani, 14. aprila 1908. Štefan Klun, soprog. — Franc in Karol Trost, sinova. — Marjeta Korbar, sestra. — Zofija Trost roj. Klopčavar, sinaha. —■ Marija Trost, vnukinja. Gospioa, vešča slovenščine in nem ščine v govoru in pisavi, sprejme po j Veliki noči službo prodajalke an bla jajničarke v kaki trgovini. — Pojasnilo da uprava tega lista. 910 3—1 X H * = Spretnega = * i slenoM i ^ veščega slovensko-nemške stenogra- ^ {H fije, sprejme pisarna gg. dr. ^ ^ Frana Brn£i6>a in dr. IWa- ^ teja Pretner-ja, odvetnika v Trstu. Strojepisci imajo prednost. ^ 908 3-1 J* Velika zaloga oblek za gospode in dečke A. KUNC Ljubljana, Dvorni trg št. 3. Strokovnjaška postrežba po stalnih, na vsakem predmetu označenih cenah: Moderne obleko za gospode.........od K 20'— naprej Površniki . „ ...........„ 30- Pelerine „ „ .........„ „ 16- Hlače „ „ ........., „ 6— Turistne obleke , , ..........., 34'— , Modni telovniki „ , ..........., (v — Salonske obleke „ „ .................., 64 — lastni izdel. Smoking.obleke , , .................., 56— „ „ Šolske obleke za dečke.............., t'— naprej Elegantni kostumi za dečke.........., 7 50 , Povriniki (Bootsjacken) , „ ...........„ 12'— , Pelerine ............., 6— , Hlače „ „ ..........., 320 Štajerski kostumi , „ ........„ » 9'— , Hlačke iz imit. jerhovine za dečke ......„„ 3'50 „ Mornarski kostumi za dečke (z dolgimi hlačami) . . , , 18'— „ Sprejemajo se vsa popravila oblek iz lastne zaloge. Na deželo se pošiljajo obleke na izber. Podružnica i » ^pjetu, i glavnica I I I K 2,000.000. I I ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve urice štev. 2 sprejema vloge na knjižioe in na tekofii račun ter je obrestuje od dne vloge po pr* 4VI0. Kupuje i« »t po kulantnem kurzu. fodptižviica p y CCIO¥om, 9 I Mexervu* fond i k i < K 900.P0GL i t Občni zbor „Dr«tičn M društua" Biti ali ne biti vsako leto se ponavlja enaka pesem, kadar zboruje ono »Dramatično društvo«, ki vodi slovensko gledališče. — - Tako tudi včeraj. — Pa še prekosil je včerajšnji občni zbor vse dosedanje. Bil je pravi lustruni, ki jasno označuje vso onemoglost vladajoče stranke in pa da je vse kričanje Ie prazna fraza. Manj kot včeraj vemo danes, kaka usoda čaka slovensko gledališče; mislimo si pa svoje. — Pa naj sledi poročilo, kako se je vršil dolgočasni občni zbor v znamenju prave letargije. Predsednik dramatičnega društva vitez dr. Bleivveis otvori zbor ob pol 9. uri, konstatira sklepčnost in pravi, da bode delil svoja izvajanja v dva dela. Govori o stališču odbora pričetkom sezone 1907—08. Takrat so začeli delati s proračunom na podlagi prispevka dežele, namreč že dovoljenih 10.000 K. Na deželni odbor so se dvakrat obrnili, a brezuspešno. Zato je bilo treba nedostatek pokriti na ta način, da so najeli posojilo 10 tisoč kron. Na podlagi tega je bilo mogoče prirejati predstave in končati sezono. Zahvaljuje se za podporo občinskemu svetu in županu, občinstvu za obisk, odbornikom za trud in žurnalistiki. Uspeh sezone same je povoljen. V drugem delu svojega govora izvaja vitez dr. Bleivveis, da je skušal dosedanji odbor ugladiti pot bodočemu. Obrnil se je na občinski svet in na župana ter ga informiral. Deputacija se je podala k novemu deželnemu glavarju s prošnjo, da se izplača že votirana podpora. Gospod glavar se je izrazil, da je po njegovem mnenju neobhodno potrebno slovensko gledališče v glavnem mestu. Pa to je bilo vse, kar so slišali od njega. Da bi se vsaj deloma pokril nedostatek, obrnilo se je vodstvo gledališča na nar. dame, • ki naj bi oskrbele denarno podporo z nabiranjem. Uspeh se je deloma posrečil, a ne v toliki meri. kot se je pričakovalo. Damam izreka zahvalo. Za naprej je zagotovljena občinska podpora in pa narodnih dam. —- Slovensko gledališče -pravi — ne pride na višjo stopinjo, dokler nc bode tako financijelno podprto, da bo mogoč celoletni engagement. Tuji igralci pridejo, pa zopet gredo. Domačih pa kmalu ne bo več. Tudi pogrešamo poletnega gledališča. Pomanjkljivost je tudi menjava inten-dantov. Vsak se naveliča. (!) Ko se dobi stalni direktor, potem bode bolje. Ko bodete kritizirali pravi - imejte pred očmi to težko stališče odborovo. Nato poda blagajniško poročilo blagajnik Rozman. — Iz poročila posnamemo sledeče. Konstatira, da je obisk nadkrilil vse dosedanje sezone. Povprečni dohodki predstav so znašali 231 K 42 v. Med 90 predstavami je bilo 36 razprodanih, in le 10 slabo obiskanih. Čc bi bil deželni odbor vršil svojo dolžnost (!), bi bilo financijelno bolje podprto gledališče. Nato pa je zapel blagajnik Rozman zopet svojo znano, pa jako obrabljeno pesem, kolikor davkov in naklad plačuje Ljubljana v primeri z ostalo deželo, ter vtemeljeval na ta nespretni način upravičenost deželne podpore. Rekel je. da je grda neresnica, če se govori nezavednemu ljudstvu, da se gledališče vzdržuje iz kmetskih žuljev. (Mi se z gospodom Rozmanom na tem mestu glede njegovih izvajanj ne bomo prerekali, zagotavljamo ga pa, da dobe na primernem mestu primeren odmev. Sicer pa njegova gostobesedna izvajanja po splošni sodbi v tem oziru niso bila prav nikakor umestna. — Op. por.) Iz nadaljnega računskega zaključka omenimo le nekatere postavke. Skupni promet je znašal 272.650 kron. Prejemkov je bilo 136.325 K 2 v. Med dohodki je podpora občinskega sveta po 26.000 K. gledališko društvo 1393 K 95 h, članarina 596 K, za lože iu sedeže se je prejelo 17.047 K. predstave so dale 37.772 K, itd. Med izdatki so: gaže opernim solistom 23.043 K; za dramo 21.338 K; zbor 8867 K; — skupno se je izplačalo za gaže 53.249 K. — Troški predstav samih pa so znašali 26.009 K. repertoar 8497 K, tanti-jeme 2645 K. obresti posojila 1291 K. — Obresti zadnjih dveh let pa znašajo žc 2281 K. — V blagajni je še 538 K. Nedostatek režije 5704 K; društveno premoženje po odpisih in odbitkih znaša 10,928 K. — Saldo dobička iu izgube 801 K. Penziiski zaklad ima 3242 K. V osmih letih se je odpisalo na inventaru 28.977 K iu plačalo dolga 19.436 K. — Troški dnevnih predstav brez godbe znašajo 112 do 120 kron. Najvišji brutto-dohodek predstave doseže 700 K, več nc. in to pri najvišjih cenah. Na 90 predstav odpade 24 oper, 24 operet in 44 dram. Operne predstave so dale dohodkov od 200 do 1432 K. Prebitka pa je imela opera 5056 K ali 221 K na predstavo. Opereta pa 6193 K, ali 269 K na predstavo; drama 9367 K, ali 212 K na predstavo. Ravnatelj Pire kot preglednik konstatira, da so računi v najlepšem redu ter predlaga absolutorij. — Nato poda blagajnik Rozman še proračun za bodočo sezono iu izkaže potrebščino 60.000 K, primanjkljaj pa 761 K 44 v. Predsednik vitez dr. Bleivveis se čudi in jc presenečen, da je nedostatek brez deželne podpore tako majhen. — Med občnim smehom pa takoj pojasni blagajnik, da niso vpoštevani dolgovi in sicer 8000 K v »Kmetski posojilnici« in 10.000 K v »Kreditni banki«. Sledi poročilo intendanta prof. Juvan-čiča, ki pa je bilo v primeri z lansko dol-goveznostjo letos uprav lakonično. Uprizorilo se je 6 oper. Niso bile za Ljubljano vse nove; 5 operet, med njimi tri nove. Predstav jc bilo 92 (po sezoni dve). — V Celju jc slovensko gledališče priredilo dve predstavi; popoldanskih je bilo 16 in 16 gostovanj. V svojem nadaljnem poročilu izreka razne zahvale, med temi tvrdki Naglas in vrtnarju Widru. Dramatična šola je trajala tri mesece — od julija nadalje; poučevali so ga. Borštnikova in Danilova ter F.tbin Kristan (deklamacijo). — Go~ jenk in gojencev je bilo 20, ki so se mogli že rabiti za manjše vloge. Preuredila se je pisarna, za kar ima zasluge stavbeni ad-junkt Nebenfiihrer. Promet izkazuje med prejetimi vlogami 1073, odposlanih 1216, skupaj 2289. Predsednik vit. dr. Bleivveis predlaga zahvalo g. intendantu. Nato preide na volitev odbora z izjavo, da dosedanji odstopa brezpogojno ter odklanja vsako nadaljno delovanje, zato naj se več ne reflektira nanj. Pripomni šc. da je došlo obvestilo starega deželnega odbora, ki tudi za naprej določa tri tedenske predstave. Nadalje pravi dr. Bleivveis, da novi odbor prevzame tudi menjico pri Kreditni banki. Pozivlje, naj kdo predlaga nov odbor. (Vse tiho. kot v grobu). Stari odbor bi vodil društvo do nove izvolitve, a nc prevzame nikake odgovornosti, zlasti nc za predpriprave za prihodnjo sezono. Predsednik pozivlje iznova, naj se kdo oglasi. (Vse tiho.) Žalostno je, pravi, če se noče nikdo žrtvovati. (Noben navzočih ne ve ničesar povedati; dr. Novak začne študirati pravila.) Ko se je naučil pravil, kolikor potreba, pravi dr. Novak, da obžaluje, ker nikdo nc stavi kakega predloga, ter imenuje to indolenco. Naj torej predsednik konstatira, da je občni zbor danes brezuspešen. Dosedanji odborniki nikakor nc ostanejo, čc hoče to storiti predsednik, je to njegova stvar. Čc se izpusti ta trenotek, se ne more izvršiti engažira-nje. Predlaga, naj se skliče drugi izredni občni zbor, ki naj izvrši volitve. Če pa se šc takrat ne reši to vprašanje, ne kaže drugega, kot razpustiti društvo! Pusto-slemšek jc mnenja, da izredni občni zbor ne bo imel uspeha, ker ne bo udeležbe. Malodušnost predsednikova ni na mestu, ker je bilanca ugodna. Predlaga volitev. Dr. Novak ga pozivlje, naj predlaga predsednika. Urednik Ekar pravi, če vsi odstopijo, sploh društvo nc obstoji več; zato se naj voli. Kobal predlaga predsednikom nadalje vitez dr. Bleivveisa, ki ponosno izjavi, da ne sprejme. Naj se voli drug, ki bode društvo tako dobro vodil, kot je je on slabo. Kobal predlaga nato z ozirom na lansko izjavo notarja Hudovernika, naj se ga voli per acclamationem. Notar Hudovernik izjavi kategorično, da ne sprejme. Kobal predlaga dr. .Icnka, ki tudi nc sprejme. In tako dalje ad absurdum, tako, da postaja kljub resnosti cela situvacija docela smešna. Dr. Bleivveis pravi, da jc nemogoče priti do zaključka, zato naj se po Veliki noči skliče izredni občni zbor. Dr. Grošelj želi. naj se nastavi plačan intendant in to principijelno sklene. Sicer pa deficit ostane. Intendant .luvančič pravi, da je vzrok neuspehom menjava igralskega osobja; vodstvo jc zadostovalo. Kritika jc priznavala umetniško stran. Kje je torej napaka, ki jo je vodstvo zagrešilo? Vzrok je Ic. ker so igralci nastavljeni samo šest mesecev. Podaljšati bi se morala sezona in vpeljati poletno gledišče. Deželni odbor pa naj bi dovolil vse nedeljske popoldanske predstave Slovencem, ker Nemci itak nc reflektirajo nanje. Pustoslemšek hoče premembo pravil, kdaj naj se vrši občni zbor. Dr. Grošelj pravi, da jc pomanjkljiva vzgoja igralskih moči. Deklaniacija sploh ni pravilna. Adolf Robida pravi, da bi postalo gledališče šmira, če bi prevzel vodstvo kak čifutski inipresario. Nemški ravnatelj jc vprizarjal operete, da so polnile hišo. Gledališče bi postalo cirkus in ne služilo namenu. Utopija je, čc se misli na poletne predstave, saj je gledališče prazno že koncem februarja. Pač pa naj bi se po končani sezoni prirejale predstave in go-> stovanja po mestih in na deželi, pa tudi po Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Take predstave bi bile obiskane in dramskim močem zasiguran obstanek. Tuj podjetnik pa bi bil kaftan za židovski žep. Dr. Novak pripomni, da sc oddaljujejo od predmeta in naenkrat soglaša z Ekar-jem, češ, za izvršitev vsakega sklepa manjka reprezentanta, ker ni odbora. Dr. Grošelj umakne svoj predlog glede intendanta; dr. Bleivveis prevzame sklicanje izrednega občnega zbora, pa je bilo konec slabe predstave. S tem bi lahko končali poročilo. Pa le še par vrst! — Vsem prizadetim pokličemo v spomin dogodke na lanskem občnem zboru. Kje je danes ona vsemogočna domišljavost in kričavost? Kje kak pozitivni uspeh? — Pač! Le en uspeh, in to je: nov dokaz, da je propadajoči liberalizem že popolnoma nesposoben za vsako delo! In tudi ta dokaz jc nekaj vreden! Konečno bodi šc omenjeno, da niti odbor ni bil ves navzoč, kajti pogrešali smo zastopnika so-cijalne demokracije in pa g. Jančigaja. Shoda na Jesenicah. + Shod »Strokovnega društva delavcev kranjske industrijske družbe Jesenice - Sava«. V dvorani pri »Jelenu« na Savi se je vršil v nedeljo popoldne dobro obiskan shod organiziranega delavstva. Predsednik »Strokovnega društva« Wc-ber jc z jedrnatim pozdravnim govorom otvoril zborovanje, na kar je predaval Klemenčič iz Ljubljane o osebni dohoda-rini. Izjavljal je, da je ta davek še najpra-vičnejši; navajal je sredstva, s katerimi se zamore delavstvo braniti proti mogočnim krivičnim predpisom tega davka, ter opozarjal na olajšave, ki jih zakon nudi z ozirom na obilo družino, na bolezni in druge nesreče. Predavatelj jc dajal pojasnila na posamezna vprašanja. Na to ie govoril Moškerc glede ua organizacije. Debate so se udeležili blagajnik Čebul in drugi ter se jc sprejelo več resolucij in peticij. Deželni odbor se opozori na to, da delajo v tovarnah »Kranjske ifidustr. družbe« pri-siljenci; parlament se zaprosi, tla predru-gači zakon o osebni dohodarini v smislu, da se bo začela plačevati osebna doho-darino šele pri 2000 K dohodka; naprosi se dež. zbor, da izpremeni občinski volivni red v smislu tajne volivne pravice; naprosi se socialno-politični odsek zbornice poslancev, da se zakonitim potom ustanovi obveznost nedeljskega počitka v mon-tanskih delovršbah, osemurni delavnik, kolektivne delavske pogodbe potom organizacij itd. Državnemu zboru sc jc poslala izpolnjena vprašalna pola, s katero se med drugim izraža želja, da bi sc vršilo plačevanje mezde vsak teden. Podpredsednik Krive sc je zahvalil zborovalcem in govornikom ter zaključil zborovanje, ki ie trajalo dve uri. + Predaval je v nedeljo zvečer v jeseniškem »Katol. delavskem društvu« M. Moškerc o organizaciji katoliških delavcev v Nemčiji s posebnim ozirom na Katoliška delavska društva« in na »Katoliška društva za delavke«. Po predavanju so pa udarjali naši tamburaši. Udeležba pri predavanju jc bila prav dobra. Prostorna dvorana »Delavskega doma« je bila polna. Cesarleu jubilej. Cesarski jubilej in šolski otroci na Dunaju. Dne 21. oziroma za slučaj slabega vremena 22. ali 23. maja t. I. vršilo se bode proslavljanje cesarjevega 60-letnega vladarskega jubileja po dunajskih šolskih otrocih. V ta namen se je sklenilo, da bodo nastopili vsi šolski otroci od 5. razreda dalje navedenega dne na dvorišču v Schonbrunnu pod glorijeto. Vsega skupaj bode na prostorih in potih postavljenih okoli 80.000 otrok, izmed teh bode približno 2500 predstavljalo slavnostno igro s petjem in ob zaključku bo vseli 80.000 mladih grl zapelo cesarsko pesem. Cesar bo pričujoč z vsem dvorom iu spremstvom, ker sc bode udeležil cele slavnosti na verandi v Schonbrunnu. Za širše občinstvo pa vstop nc bode dovoljen in le kakih 3000 vabljenih gostov bo prisotnih na posebnih tribunah. + Za jubilejski sprevod na Dunaju daroval je mestni zastop na Dunaju 200 tisoč kron, obenem pa 100.000 K podpisal garancijskemu fondu v isti namen. Tudi bo dalo mesto na razpolago mestne prostore, zastave, droge, okraske, tudi obleke izza slavnostnega sprevoda v letu 1879 itd. Bukovinski deželni glavar naznanil jc osr. odboru jubilejskega sprevoda, da bodo iz Bukovine nastopile skupine v narodnih nošah na deželne stroške. Osnoval se je tudi poseben odsek, ki bo skrbel za godbo v sprevodu po strogo zgodovinskih predpisih; v vodstvu tega odseka je tudi naš rojak g. dr. Mantuanl. Ob koncu sprevoda vršile sc bodo velikanske glasbene priredbe po raznih pevskih in godbenih društvih. Skrb za mladino Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana ima svoj prvi občni zbor v sredo, 15. t. m. popoldne ob 0. uri v porotni dvorani tukajšnjega deželnega sodišča. Prijatelji mladine! Človekoljubi! Izdavim potrebno »Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana« se je slednjič ustanovilo. To društvo Vas sedaj nujno vabi, da ste mu naklonjeni sotrudniki! Čim izveste o otroku zapuščenem, trpinčenem, zanemarjenem, naznanite ga društvu, da mu priskoči na pomoč! Otrok revček sam ne ve pota k nam, bodite mu Vi usmiljeni posredovalci! Otroka, ki berači, mater, ki berači z otrokom, vprašajte po imenu in stanovanju in pazite, da Vas ne varajo. Naslove sporočite društvu! Društvo bo z usmiljeno, a hkratu veščo roko pomagalo tam, kjer je treba, in tako, da bo vspeh trajen. Nepreudarna darežljivost napram neznanim osebam rada škoduje:vzgaja berače po poklicu, delomržne potepuhe, tatove! Naznanjajte nam izprijeno mladino, da jo rešimo, dokler je poboljšljiva; tako koristite mladini in koristite človeški družbi, ki jo obvarujete bodočih škodljivcev! Podpirajte društvo pri spravljanju otrok iu mladine v pripravne družine, v učna mesta, v službe; pomagajte pri dobrohotnem nadzorovanju posameznih nadzorovanja potrebnih otrok. Pristopite društvu kakor člani in ustanovniki! Rednim članom je plačevati vsako leto 2 K. ustanov-iiikom pa enkraten znesek vsaj 100 K. Sleherno darilo se hvaležno sprejme. Tudi z obleko, obutalom, perilom je društvu močno ustreženo. Vsak po svoje pospešuj društvo. ta z delom, oni z denarjem in darom! Človeška družba je eno telo; telo ui zdravo, ako mu hira tudi le en del; bolezen Ic enega dela je bolezen celote. Naše društvo hoče preprečevati in zatirati bedo in zločinstvo, te nevarne bolezni na družabnem telesu, v kali, pri deci, pri mladini. Pomagati hoče družbi do zdravja, do sreče! Vstopite v naše vrste! — Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana. Ban Rauch, Zagreb, 13. apr. Vlada je predložila ministru Josipovichu, da se upokoji vseučiliški profesor Šurmin, ker jc vnet pristaš hrvatsko-srbske koalicije. Vlada jc prošnje gimnazijcev za oproščenje od šolnine poslala komitatnim oblastem, da poročajo, kako so starši pri volitvah glasovali. Učenci, kojih starši so za koalicijo glasovali, morajo šolnino plačati. Zagreb, 13. apr. Ban Rauch je zopet odpotoval v Budimpešto. Zagreb, 11. apr. Supilo v Zagrebu jc pri seji izvrševalnega odbora koalicije poročal o svojih razgovorih z »Jugoslovanskim klubom«. Baje so ti razgovori za koalicijo velike važnosti. Povdarjalo sc je vnovič, da se koalicija z Rauchom ne bo pogajala. Zagreb. 14. aprila. V Sidu se morajo trgovine in gostilne zapreti ob 8. uri zvečer. Vsi shodi in sestanki so prepovedani. Izjemno stanje se jc zaraditega proglasilo, ker so delavci napadli občinskega upravitelja. AVSTRO-OGRSKA. Gosposka zbornica ima svojo sejo v torek, 28. t. ni. Razpravljala bo o prvem branju glede ustanovitve delavskega ministrstva. Serenada ob cesarjevem jubileju. Ob obisku nemških vladarjev na Dunaju prirede v Schonbrunnu vse vojaške godbe serenado. Aehrenihalovo popotovanje v Budimpešto jc ostalo brezuspešno, kakor poroča »Ma-gvar Hirlap«. Skupni ministri zahtevajo brezpogojno, da se zvišajo častniške plače. Ogrska vlada sc pa upira. Vršila se bodo šc nadaljua pogajanja. Achreuthal se bo šc pogajal z avstrijsko vlado in ji poročal o budinipeštanskih posvetovanjih. Čc delegacije nc bodo zborovale spomladi, sc mora do jeseni končati posvetovanje o volivni preosnovi v ogrskem državnem zboru. Nove volitve bi bile že letos. Izvedla bi jih nova konservativna vlada. Bančno vprašanje. Košut je imel shod, na katerem je govoril o samostojni ogrski banki. Rekel je, da ima koalicija nasproti vladarju obveznosti, ki se morajo prej izpeljati, kakor samostojna ogrska banka. Nemški vladarji na Dunaju. Stoji, da obišče našega cesarja nemški cesar 7. majnika. Na Dunaj pride še 14 do 16 nemških vladarjev. Dne 7. majnika čestitajo osebno vladarju v Schonbrunnu, zvečer je gala pojedina, po kateri odpotujejo nemški vladarji. RAZPUST SRBSKE SKUPŠČINE. V seji srbske skupščine dne 13. t. m. prečita justični minister dekret, ki razpu-šča skupščino. Mladi radikalci burno protestirajo. vladna stranka viharno pritrjuje z živio-klici. VZORNO SOCIALNO - DEMOKRAŠKO OBČINSKO GOSPODARSTVO. V Offenbachu na Nemškem so socialni demokratje gospodarji v občini. Zaprli so dva mestna rendanta, ki sta ponever-jala. Rendant Daminel je osumljen, da je poneveril 120.000 mark. APOSTOLSKI NUNCIJ IN AEHRENTHAL. Liberalni listi poročajo, da jc rekel Aehrenthal nunciju, da glede na Wahr-mundovo zadevo ne more več ž njim obravnavati kake politične zadeve. Baje bo nuncij kmalu odpoklican. Registriramo kot vestni časnikarji. TURČIJA SE OBOROŽUJE. Odesa. Vzlic dementijem zbira Turčija na ruski meji številne čete. Zdaj ima na armenski meji koncentrirane štiri armadne zbofe, vsegaskup 120.000 mož. Nedavno so zaprli v Tiflisu dva turška ogleduha, pri katerih so našli mestne in trdnjavske načrte. PORTUGALSKA. Vlada je prepovedala vse republikanske shode in kongrese. MOBILIZACIJA ANGLEŠKE VOJNE MORNARICE. Za poizkušrijo nameravajo poleti Angleži en mesec mobilizirati vso angleško mornarico. 25 Marijinih pesmi (Ritinrjevi in drogi napevi). Za mešani in moški zbor uredil Josip Sicherl, organist. Cena: Partitura K 2'- . Posamezni glasovi 35 vin. — Dobiva se v »Katoliški Bukvami" in pri organistu v Ribnici. 904 6-2 Trpežen, močan 901 4—2 Proda ae 902 2-2 posc$tuo s trgovino v Logatcu na Brodu z novo enonadstropno hišo, v kateri je dobro idoča gostilna, prodajalna Špecerijskega blaga, z novimi gospodarskimi poslopji, z njivami, vrtom in gozdom, po jako ugodni ceni, za 19.000 K, radi selitve. - Več pove lastnik Matevž Habe. voz (parizar) je ceno naprodaj v skladišču opeke, Trnovski pristan št. I v Ljubljani. Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd. Menpferd-lllUno-mlečno-mUo. Najmilejše milo za kožo. 67 < 40-5 Proda se 882 3—2 501^1 d roz Kje, pove upravništvo »Slovenca". Cena steklenici 80 v. Dobiva se v lekarnah ali direktno, če se vpožlje K 1'80 (2 steklenici) franko pri edini izdelo-valnicl Vostrebalovl lekarni, Prnga-Karolinin dol. Zaloga: Lekarna H. Mardetschliiger, Ljubljana, Jurčičev trg. (CS* Pozor pred ponarejanji "iu. Dobre likarice se takoj sprejmo proti dobri plači pri deset urni delavni dobi. Trajna služba. Dopisi na parno pralnico v Beljaku. 889 3-3 Zahtevajte zastonj * I« franko moj vcHkl, bogato llustre.ant »lavni cenik z nad 3000 slikami vacb vral ■ikelnastlh, »rebrnih In zlatih ar, kakor toai vaeh vrat aolidnih zlatnln In arcbrnln, god-benega orod|a, jeklenega In usiijalsfa blaga po Izvirnih tovarniških cenah. Nikel remont, ara ivlc. Izvir. ,,Roakopl" pal. ara ...... ikor" " -"--' K S*— «8» 840 1180 180 10 80 reglitr, „Adier Roakopt", nikel. re- mont. a sidro....... Ooldln rem. ara „Lona", kotea|e a dvojnim plaičem...... arebr. rem. ara ..Olorla" . . ......dvolnl plail. . . „ oklep, verižica z rinčlce na pero In karab., IS gr. telka . . reška Tal« nikel. ara clllnd. z „Luna" kolesjem . . m e k.karto K 8M, budilka K 2 90, kuhinjska ara K J — JvarcvakiBka ara K 2'80. Za nak» aro 3le«no pismeno jamstvo I mm-m Ntkak rlaikol Zamena dovoljena, ali denar naza|l «=• ■» Prrn tovarna «a ure Hantia Konrad, g. |i k«, dvorni »aložntk v Mostu (BrUs) 654 Ceiko. 231» 1-4 Jy(oderna svilama blu^e in nal^it, bar jun i, ptiši, čipkasto blago, čipke, vložki, svilene vezenine, pajčolani, čipkast ovratniki, modni trakovi. — Novosti vedno v največji ijberi*pri ?. jY[agdič, JLjubljana, ?raj>ernove ulice štev. 7. 766 'b ■■■KHHMMMIftHHN Slavnemu občinstvu, posebno pa pre-častiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom priporočam svojo dobro urejeno podobarsko In pozla-tarsko obrt v Wolfovih ulicah št. I nasproti frančiškanske cerkve ter vsa v vso to stroko spadajoča dela kot izdelovanje oltarjev, prižnic, taberna-kljev itd. in zagotavljaT 0 « de ta 6-9 = Ljubljana — Prešernove ulice št. 9. snih ml. Ljubljana, Stari trg štev. 10 priporoča svojo veliko zalogo najraznovrstnejših klobukov, cilindrov in čepic, kakor tudi najtrpežnejših čevljev. ——-— 2250 2 « r-Dekliška družba „ZDRUŽE1IH PIV vzast Žalec in Laško priporoča svoje izborim pivo. — Speciaiiteta; fSalvators (črno pivo a la monakovsko). ~ Zaloga Spodnja Šiška (telefon št i87). rtC' fioin 5pr«jr«t*r »jtnredncg« ftoma" g. Kržišnik (T«l«fon st, 82) m