Poštnina plačana v gotevirii. IZHAJA VSAK TOREK, TRGOVSKI ** '-'c., ^, ST Casoplf m trgovino, industrijo In obrt. feednlšfvo in uprovništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. £[ Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, . ,Jb/y s- Dopisi se ne vračajo. — Si pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. JJ D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v l, LETO VII. Telefon štev. 552 LJUBLJANA, dne 29. marca 1924. Telefon štev. 552 ŠTEV. 39. Zborovanje Trgovske in obrtniške zbornice. Včeraj se je vršila seja združenih odsekov Trgovske in obrtniške zbornice pod predsedstvom zborničnega predsednika g. Ivana Kneza. O prvi točki dnevnega reda, o vprašanju ukinitve stanovanjskih predpisov in gradbene akcije ljubljanske občine je poročal g. dr. Pretnar. Očrtal je potek dosedanjega obravnavanja te zadeve od strani gospodarskih organizacij in zbornice. Po živahni debati, katere so se udeležili gg. Weixl, D. Hribar, F. K. Stare, Fran-chetti, Kralj, Lenarčič, Ložar, Jelačin, Schrey, Kostevc, Zadravec, Rebek, so je na predlog zborničnega tajnika g. dr. F. Windischerja izbral poseben j odbor, ki bo stiliziral izjavo zbornice, j Sledilo je poročilo zborničnega svet- j mka g. Ložarja o obrtništvu in ličita- ! cijah državnih dobav. V daljšem re- i feratu je orisal vse težkoče, ki jih storijo državne oblasti udeležencem licitacij državnih dobav, ki onemogočajo večini obrtništva uspešno udeležbo. Predlagal je, da se zniža kavcija pri državnih dobavah od 5% vsaj na 1% nabavne vrednosti; ponudbe obrtnikov se imajo upoštevati tudi takrat, če so pri sicer enakih pogojih do 10% višje od onih, ki jih stavijo ' inozemske tvrdke; prevzem sirovine ! in oddaje izdelkov naj bi se izvršil po j možnosti na sedežu dobavljalca; nakazilo plačila se ima izvršiti takoj po predaji in odobritvi blaga. Zbornični prov. predsednik Schrey je predlagal, da se v vlogi upoštevajo tudi interesi mesarjev in pekov, ki so pri dobavah posebno prizadeti. Predsednik gosp. Iv. Knez je v imenu zbornice izrekel prisrčne čestitke zborničnemu tajniku g. dr. V. Murniku povodom njegove 50 letnice. O akciji za pospešitev pravd pred zborničnimi sodišči je poročal zbornični svetnik gosp. Weixl. Ta referat priobčimo dobesedno v eni prihodnjih številk. Sprejeta sta bila predloga: 1. da se vrednostna meja, ki je merodajna za pristojnost zbornih sodišč, poviša, in sicer za pristojnost sodnika poedinca vsaj na 6250 Din, za pristojnost senata pa na 125.000 Din, 2. da se v svrho neodvisnega in dobrega sodstva materielni položaj sodnikov izboljša, da ne bodo najboljše moči zapuščale sodno službo. Pri ti točki se je razvila živahna debata, katere sta se udeležila osobito gg. dr. Windischer in D. Hribar, ki sta opozarjala, da se bodo razmere v tem oziru v skorajšnjem času izboljšale, ker je upati, (da bo borzno razsodišče začelo poslovati že tek?m meseca aprila. Nato je zbornični svetnik g. J. Zadravec podal obširno izčrpno poročilo o ustanovitvi Državne obrtne banke. ,. le najprej historiat tega za obrtništvo tako važnega vprašanja ter grajal postopanje vlade, ki ni smatrala za potrebno, da bi pri izdelavi zakona o banki ter bančnega statuta zaslišala tudi mnenje obrtniških krogov Slovenije. Obrazložil je glavna določila zakonskega načrta in načrta statuta, nakar je predlagal, da se naslovi na ministrstvo trgovine in industrije spomenica, v kateri se v glav-nem zahteva: da se spremeni firma banke, ki se ima glasiti: »Državna obrtna banka«; banka naj se ustanovi v obliki delniške družbe; v Sloveniji se imata tekom treh mesecev po ustanovitvi centrale ustanoviti filiali v Ljubljani in Mariboru, ki sta v poslovanju popolnoma neodvisni od centrale; v statutih mora biti ključ za dodelitev kreditov in razdelitev do- bička natančno določen; o kreditih v okrožju filialk imajo določati neposredno upravni sveti filialk sami. Predlogi so bili soglasno sprejeti. Po poročilu g. dr. Pretnarja se je glede izvoza kostanjevega lesa sklenilo, da naj ostane še nadalje v veljavi prepoved o izvozu kostanjevega taninskega lesa; razen tega se je še sklenilo podvzeti potrebne korake, da se prepove izvažati kostanjev les za telegrafske drogove in za palice. O predlogih za trgovinsko pogodbo z Italijo, o telefonski zvezi z inozemstvom in o važnejših zborničnih akcijah na finančnem polju je podal jako pregledno poročilo zbornični tajnik g. dr. Fran Windischer. O predlogih za trgovinsko pogodbo je v krajšem obrisu začrtal smernice, ki so vodile zbornico pri sestavljanju predlogov, omenjal da se je zbornica pri tem ravnala po predlogih in materi-jalu, katerega so ji dali na razpolago razni interesenti in pripomnil, da se bo dalo staviti definitivne predloge šele, čim se sestavi nova carinska tarifa, pri kateri sodeluje na poziv ministrstva trgovine in industrije tudi j zbornični tajnik g. Iv. Mohorič, ki je ; odšel te dni v Beograd. O telefonski , zvezi z inozemstvom je opozarjal g. 1 dr. VVindischer na težave, katere povzroča slaba telefonska zveza z inozemstvom našim gospodarskim krogom in poroča o akcijah, katere je zbornica podvzela glede telefonske zveze Slovenije s Trstom in Avstrijo. Glede zborničnih akcij na finančnem polju je g. poročevalec omenjal, da je zbornica v I. četrtletju 1924 posvetila svojo pozornost osobito tolmačenju in izvajanju zakona o taksah in pristojbinah, ki znači za gospodarske kroge občutno novo obremenitev. Najobčutnejše takse za gospodarske kroge so 2% taksa za trgovske sklepe oziroma taksna dolžnost trgovske korespondence sploh ter trošarinske takse. Zbornica se je s taksno dolžnostjo trgovske korespondence pečala že na redni javni seji dne 20. decembra 1923 in tudi pozneje porabila vsako priliko, da opozori merodajne faktorje na nevzdržnost s taksno dolžnostjo trgovske korespondence' ustvarjenega položaja. Glede trošarinske takse je zbornica vložila posebno spomenico na generalno direkcijo posrednih davkov in v njej izčrpno opozorila na vse trdote, ki so zvezane s pobiranjem te takse. Zbornica je nadalje vložila spomenice glede dopolnilne prenosne takse, glede računskih kolekov, glede takse za otvorjene ali tekoče račune delniških družb, glede takse za stavbene pogodbe, glede pobotniškega koleka od službenih prejemkov zasebnih nameščencev, glede prepovedi prodajanja denaturiranega špirita, glede kol-kovanja trgovskih knjig, glede taks za odobritev žag itd. Poleg teh akcij je posvečala zbornica svojo pozornost tudi drugim panogam finančne stroke, na primer trošarini (prodaja vina v zaprtih steklenicah), dohodnini (znižanje lestvice), zopetni uvedbi plačilnih nalogov, davku na poslovni promet itd. V zvezi s tem poročilom so se na seji stavili trije nujni predlogi, in sicer g. Jelačina ml. glede taksne dolžnosti trgovske korespondence, g. Zadravca glede davka na poslovni promet in g. Franchettija glede trošarin-skih taks. Te nujne predloge priobčimo v prihodnjih številkah po možnosti v do-slovnem besedilu. Nato je še podal poročilo o nekaterih zborničnih internih zadevah zbor- j nični tajnik g. dr. Murnik, nakar je j zbornični predsednik g. Ivan Knez > zaključil sejo ob 13. uri. ! Popoldne sta zborovala trgovski in i obrtni odsek. Dr. Milan Radosavljevič, načelnik ministrstva trgovine in industrije: (Konec.) Slika finančne in novčne krize v naši kraljevini. Prožnost obtoka je zagotovljena le z redno zameno papirja s kovino. Ravnotežje nastopi potem avtomatično. Kadar pa gre za novčanice, ki jih ni moči konvertirati, kar je skoro identično s prisilnim kurzom, ni mogoče doseči popolne prožnosti. Ne-inožnost zamene že sama po sebi dokazuje, da je dežela še v nerednem finančnem stanju. S politiko kreditov, ki jih daje Narodna banka, je mogoče, seveda le v omejeni meri, vplivati na obtok; z eskontiranjem efektov na kratek rok se more novčni obtok do gotove mere prilagoditi potrebam obstoječih plačilnih sredstev. Pri tem pa se pojavljajo velike težokče. Ne glede na to, da je težko povsem ugotoviti trgovske efekte, ki predstavljajo v normalnih časih brezdvomno zdravo kritje za emisijo bankovcev, je treba poudariti, da nosi princip bančnega kritja v sebi gotove nevarnosti ob praktičnem izvajanju vsled nagnjenja občinstva, ki nagiba k špekulaciji, da izkorišča inflacijo za poplačilo dolgov v valuti, ki je izgubila na vrednosti. V deželah, ki se nahajajo sedaj v novčnem kaosu, je povzročilo to stanje v znatni meri pre-radodamo dovoljevanje kreditov od strani emisijskih bank, brez brige za princip kovinskega kritja. Ker je kapital v deželah z inflacijo, zlasti po vojni zelo drag, se emisijske banke ne morejo zadostno ščititi z dvigom obrestne mere za eskont, temveč le z uvedbo stroge kontrole efektov in slednjič s postavnimi predpisi, ki bi že po sebi značili omejitev kreditov. Naša kraljevina se nahaja v istem položaju. V večji meri nego pomanjkanje plačilnih sredstev teži gotove stroke gospodarskega življenja pomanjkanje kredita. Številna podjetja so bila ustanovljena brez zadostnega kapitala. Mnoge banke so se spustile v podjetja, ki presegajo njih finančno silo. Za intenzivni razvoj, zlasti na polju industrije, ni bilo na razpolago domačih prihrankov, za katere bi se bilo iskalo plasiranja. Obveznosti so prehitele nastajanje novih kapitalov potom šte-denja. V normalnih časih bi bila industrija iskala in našla potrebni kapital ali z emisijo novih delnic, ali s plasiranjem industrijskih obveznic. Stavbna podjetnost bi bila krila svoje potrebe pri hipotekarnih bankah, ki bi bile dobile nova sredstva s prodajo hipotekarnih bonov. Nasprotno pa je nizko stanje valute, ki je rodilo nezaupanje do domačega novca, onemogočilo plasiranje obligacij in bonov tembolj, ker se je večinoma investiralo kapital v podjetja iz razloga, da se nadomesti papir z reelnimi vrednostmi. 7% državno posojilo, izdano leta 1921 al pari, notira danes 55 Din, 4% agrarna renta okrog 25 Din. Kar se tiče delnic, je omeniti, da se kmetijsko prebivalstvo zanje nikakor ne zanima. Investiranje kapitala, izposojenega na menice ali na tekoči račun v podjetja, je vsekakor predstavljalo zlorabo kredita. Menic take vrste se ne more plačati po treh mesecih in so vnaprej zapisane podaljšanju. One ne predstavljajo vrednosti, ki se lahko vrnejo v portfelj emisijske banke. S tem nočemo reči, da naj bi Narodna banka ne eskontirala menic, ki ne bazirajo na trgovskih transakcijah. Jasno je, da se mora izvozniku dovoliti, da si na ta način preskrbi potrebne vsote, — zlasti tudi z ozirom na to, da se večina naših iz-( voznih predmetov, predvsem cerea-lije prodajajo proti gotovini, sicer bi bilo nemogoče, zagotoviti izvoz žetve. Akoravno se ne more trditi, da bi bil novčni kontingent, izdan od Narodne banke, in od nje dovoljeni krediti čezmerni, — kontingent in krediti znašajo skupno IV2 milijarde dinarjev, to je približno 100 milijonov zlatih dinarjev —, je prevladalo mnenje, da se število novčanic ne poveča. Odločala je pri tem zlasti bojazen, da bi nove emisije papirnatega denarja brez primernega kritja lahko neugodno učinkovale na vrednost, dinarja v tu- in inozemstvu. Uvaže-valo se je, da bi možnost dovoljevanja novih kreditov olajšala obstoječe težkoče le za kratek čas. Nastopile bi pa nato le še večje težkoče, ki bi jih spremljal močen padec dinarja. Morda bi bilo mogoče podaljšati življenje gotovim, slabo fundiranim podjetjem, prestati pa bi bilo treba v bodočnosti J nove krize. Z odločnim nastopom v ‘ tem pogledu se je hotelo napraviti konec nezdravemu stanju in dokazati potrebo bolje preudarjenega in razumnejšega razvoja. Če bi se prelomilo zvezo med kovinskim kritjem in emisijami bankovcev, bi se na ši-■ roko odprla vrata novim inflacijam, i o katerih bi se ne moglo reči, kje in : kdaj bodo končale. * To stališče je slavilo svoj triumf v učvrstitvi dinarja, pokazalo pa se je [ tudi, da bodo težkoče pri dovoljevanju kreditov še nekaj časa trajale. Res je, kredit je zelo drag, obrestna mera znaša pri transakcijah med privatniki 18—25%. Posestniki, ki so zidali, so morali še dražje plačevati, i da so mogli dogotoviti zgradbe. Iz !■ vseli teh razlogov se bančna in industrijska podjetja trudijo, dobiti kredit v inozemstvu. Delnice številnih ; bančnih in industrijskih podjetij kotirajo na inozemskih borzah, zlasti na | Dunaju in v Pragi. Gotove delnice ; kotirajo v Švici, Franciji in Belgiji. Inozemski kapitalisti se bolj in bolj j zanimajo za našo industrijo in trgo-j vino. V inozemskem časopisju se na-j glaša uspevanje naših podjetij in njih j rajzvojna možnost v bodočnosti. Raz stališče splošnih intresov je ugodnejše, da plasirajo inozemski kapalisti svoj kapital z nakupom delnic, ne pa v špekulacije na dinar, kajti te ne nudijo več dobrih izgledov. Država je dolžna podpirati akcijo za konsolida-i cijo, ki je započeta, in jo realizirati v i vsakem oziru. Proračunsko ravnotež-: je in aktivna bilanca zunanje trgovi-| ne, s katero je upravičeno računati za 1 tekoče leto, sta dejstvi največjega po-I mena. Poplačilo dolgov države pri | Narodni banki, ki se vrši, dasi v ( skromni meri, predstavlja realizacijo j zelo važnega dela finančnega programa naše države. Kako hitro bodo okolnosti dovoljevale, treba bo misliti na to, da dobi ta dolg kovinsko podlago, ki bo tvorila trdne temelje za konečno ozdravljenje našega domačega novca in za premišljen razvoj celega našega gospodarskega življenja. Dr. M. D. Ljubljanska borza. Danes stojimo na pragu nove državne politične situacije. Sestavljena je nova koalicijska vlada. Kako bo njeno delovanje in njeni uspehi, o tem danes ne moremo še govoriti. Eno pa je že danes gotovo dejstvo, da je dosedanje homogenosti v najvišji upravi države konec in tu moramo posebno poudariti, da je ta konec v prid države in celokupnega ujedinjenega naroda. Upajmo, da sprememba vlade pomeni in prinese tudi spremembo dosedanjega režima. Preobrat režima zahtevajo danes, če pustimo na strani tudi vse politične vidike, že same gospodarske prilike. Načelo gospodarske enakopravnosti ne sme ostati le mrtva črka, temveč priti mora tudi do dejanskega uveljavljenja, do življenja. Delavnost, gibčnost in živahnost dosedanjega režima ni bila majhna. Komu v prid, to je povsem drugo poglavje. Mislim za splošni blagor države gotovo ne. Vidiki dosedanje vlade so bili povsem enostransko usmerjeni. Da-li so iznikli le iz čuta lastne premoči, ali pa le vsled izkoriščanja politične šibkosti in kolebanja nasprotnikov, to je vprašanje politične analize. Nam Slovencem dosedanja vlada gotovo ni prinesla velikega blago- okrog našega ozemlja gospodarski kolo. Mi pa orjemo na naših progah ledino in naš vestni železniški čuvaj premika gibališča v inozemstvo in si pri tem misli popevko: Glej ga, kak mimo gre ... Taka je realnost našega današnjega gospodarskega položaja. V naši dosedanji gospodarski razdvojenosti in brezbrižnosti preziramo realni razvoj gospodarstva drugod in zapostavljamo gospodarske vitalne interese naše lastne dežele. S tem škodujemo samim sebi in izpodkopavamo tla našemu občnemu gospodarskemu življu in naši bodočnosti. Zašli smo že predaleč. Zbuditi se moramo iz te letargije. Ustanova borze, za katero se dosledno bojuje le mala skupina, se je osnovala iz vidika gospodarske potrebe celega gospodarskega življa in dalekosežni pomen ljubljanske borze loži ravno v tem, da si naše zaokroženo gospodarstvo osvoji tudi gospodarsko samostojnost in se otrese spon gospodarske odvisnosti, v katero so ga privedle dosedanje razdvojenosti. Ta cilj morajo imeti vsi gospodarski krogi pred očmi, ako hočejo ostati gospodarji na lastni grudi, ako si hočejo zagotoviti tudi gospodarsko bodočnost. Za to so dani vsi naravni, tehnični in kulturni pogoji. Naloga našega gospodarskega življa je, da te pogoje izkoristi za se, predno se jih ke izvojuje vse one pravice, katerih so že dolgo deležne druge naše borzne ustanove v prid drugim našim bratom. Za merodajne faktorje morata slovenski trgovec in gospodar nehati biti kverulanta in postati popolna enakopravna državljana. Legitimni predstavniki našega slovenskega naroda pa morajo na pristojnem mestu dati enodušno poudarka tej bistveni slovenski gospodarski zahtevi. Kreditne in poslovne informacije. (Iz ljubljanskih trgovskih krogov.) niTb.mss.-; M*«?«?: ni politični grehi preveliki, da bi mogli pričakovati blagoslova le iz usmiljenja. Ce premotrimo danes naše slovenske gospodarske razmere, prišli smo žalibog do žalostnega, zato pa povsem točnega zaključka, da so v tem času bili vsi naši gospodarski napori brez pomembnejših uspehov in da zaznamuje danes naša gospodarska bilanca pretežno le pasivne in zelo občutljive postavke. Potrebna enotna gospodarska fronta je razdvojena in gospodarstvo je zapuščeno od svojih pravih pijonirjev. Povsod primanjkuje strokovne konstruktivnosti in gospodarske daleko-vidnosti, prevladujejo pa na celi črti diletantizem in zakulisni interesi. Hote ali nehote, zavedajoči se ali ne, pospešuje se na dosedanji poti z br-zimi koraki le lastna gospodarska dekadenca. Tiščijo nas carine, davijo nas davki, kloni nam tilnik kuluk. Mi le tarnamo. Čez naše železniško omrežje drdrajo neprestano brzovlaki in ekspresi, našemu gospodarstvu ostavljajo le dim. Nad našimi glavami se pode brezžični zračni valovi, zvene brzojavne žice, krožijo milijarde, nam ostavljajo le šumenje v ušesih. Mi zbiramo dobrovoljne prispevke za rešitev našega morja, na naši obali pa pridno ribarijo italijanski čožoti in nam prodajajo naše lastne produkte po neznosnih cenah. Tik ob naši meji se pa dnevno kotalijo nešteti prenapolnjeni tovorni vlaki in plešejo znanja šele tedaj, ko je izguba že iz vršeno in nespremenljivo dejstvo. Iz poročil zadnje ankete ljubljanske borze je bilo posneti, da se je borzna uprava z ozirom na dnevno težje gospodarske prilike naše dežele, zavedajoč se nadalje velike naloge in pomena borze ter ustrezajoč ponovnim željam posebno trgovskih krogov, odločila otvoriti v najkrajšem času borzo za blago in efekte ter istočasno pričeti tudi s poslovanjem borznega razsodišča. Uprava hoče izpolniti njeno dolžnost, v kolikor ji pripuščajo njene lastne moči, da pripomore k olajšanju že nevzdržnega stanja naših gospodarskih krogov in se opozori trgovski in gospodarski svet, da se s tem utemeljuje postojanka, katera naj mu služi za enotno gospodarsko koncentracijo proti navalu tujerodcev kakor tudi za dosego popolnega cilja. Dan je trenutek, da si naše gospodarstvo izvojuje institucijo v popolni obliki, do katere ima vse pravice. Težka gospodarska kriza, v kateri se danes nahajamo, mora privesti ko-nečno tudi merodajne faktorje do prepričanja, da so dolžni dati slovenskemu gospodarstvu tudi gospodarske koncesije, katere so v prid ne samo naši zemlji, temveč tudi celi državi, ter se preneha z dosedanjimi miloščinami za okrnjene blagodati. Do tega pa bo dovedla le enotna gospodarska fronta, katera se mora kompaktno okleniti njene najvišje organizacije, borze, da iz te postojan- V številki 88. z dne 31. julija 1923 »Trgovskega lista« je dopisnik pod zgornjim naslovom opozoril trgovske kroge na veliko važnost, katero imajo kreditne informacije za naše trgovstvo. Da se danes po tolikem času zopet spravlja to poglavje na dnevni red, nam dajejo povod v prvi vrsti senza-cijonelna poročila nemških listov o številnih insolvencah, konkurzih in poravnavah v Sloveniji. Da taka poročila niso prav razveseljiva za naše trgovske kroge in celo javnost, je razumljivo, tembolj pa moramo obsojati one brezvestneže, ki take neosnovane vesti brez vsake podlage lansirajo v svet z namenom, da škodijo naši solidni trgovini. V omenjenem članku opozarja dopisnik naše trgovske kroge na težke posledice slabih informacij, pri čemer je dopisnik očitno namigaval na lo, kar se je faktično zgodilo. Dopisnik pravi, da se je večina gremijev izjavila odločno proti temu, da bi dajali kake informacije o kreditu posameznih članov. Ti sklepi gremijev so bili storjeni samo radi tega, ker dotič-ni gremiji tedaj niso mogli pojmiti važnosti kreditnih informacij za poslovni svet in niso si mogli predstavljati, da je sedanja situacija popolnoma drugačna od one, kakor je bila pred vojno. Da so bili posamezni gremiji takrat, ko so sklepali o tem predmetu, na napačni poti, nam je sedaj popolnoma jasno in obžalujemo, da se gremiji niso takrat zavedali, da je to za stanovske organizacije eminentne važnosti. Prepričani smo, da ni vseeno, če daje kreditne informacije stanovska organizacija, ki jamči za vsako diskretnost in objektivno poročilo, ali pa če lan-sira v svet informacije kak privatnik, ki mnogokrat ne pozna pravih razmer v naši trgovini. Da so zadnje vesti o insolvencah šle v svet privatnim potom je jasno, in žalostno je le, da so jih morale tiste organizacije dementirati, ki so bile prvotno že proti temu, da bi stanovske organizacije dajale informacije o svojih članih. Samo zbog tega je bilo mogoče, da se je faktično že govorilo tudi o konkurzih ljubljanskih tvrdk, ki obstojajo že preko 50 let in o katerih je vsakemu dobro znano, da stoje na trdnih nogah. Od kod so vendar te vesti, vprašuje marsikdo? Po našem mnenju ni jih treba dolgo iskati. Stopimo v kako kavarno ali gostilno in slišali bodemo po »najboljše informiranih« privatnih trgovsko-bančno-akademično izobra- ženih možakarjih, ali kakor se imenujejo ti bistroumneži, da je ta ali oni trgovec »na koncu«. Seveda gre taka novica osobito pri nas, ki z največjo slastjo požiramo kar je slabega, z največjo naglico v svet in naši nasprotniki kaj radi pobirajo take novice ter jih potem dajejo čifutskim listom kot avtentična poročila o insolvencah v Ljubljani, Mariboru itd. Zaenkrat imamo pred takimi vestmi sedaj mir, moramo pa skrbeti za to, da se tudi v bodoče zavarujemo pred takimi lažnjivimi vestmi. Vemo prav dobro, da imajo nekateri koncesije za izdajanje informacij o trgovskih kreditih, dalje se pečajo čajo nekatere tvrdke s tem, da opozarjajo trgovce na povračila dolgov, preskrbujejo denarna sredstva itd. Vsakdo bo brez dvoma prepričan, da | so informacije, ki jih dajejo ti ljudje, l nezanesljive in da nimajo oni, ki jih ! dobijo, prav nobenega dobička od j tega, ampak kvečjemu samo neprijet-; nosti in izgube. ! Zvedeli smo, da je neki tukajšnji j informacijski urad dal na zahtevo ne-j kega bančnega zavoda o tukajšnjih trii govcih tako poročilo, da so gospodje j pri zavodu strmeli nad tolikimi never-i jetnimi »racami«. ! Glavno, kar navaja dopisnik v citiranem članku, je, da je predpogoj informacij, da so objektivne in stvarne in da se iz konkurenčnih razlogov ne favorizira ali zapostavlja posameznih tvrdk, posebno pa, da se varuje pri dajanju informacij skrajno diskretnost, ker so baš v tem oziru vsi podjetniki najbolj občutljivi in jim vsaka lahkomiselnost in zloraba mnogo škoduje. Zato je potrebna medsebojna vzajemna kontrola, zaupanje in disciplina, ker je to poslovanje najdelikat- nejše narave. Ker se zadnje čase zopet prijavljajo različni prosilci za koncesijo gospodarskih pisarn in informacijskih uradov, je skrajni čas, da poklicne korporacije zavzamejo v tem pogledu svoje odločno stališče in se izrečejo za potrebo ustanovitve takega urada v lastnem delokrogu, da se s tem preprečijo eventuelno nadaljna napačna poročila o stanju našega trgovstva. V inozemstvu naj bi se pa obvestilo vse trgovske in obrtniške zbornice, da opozore tamošnje gospodarske kroge, da se za pojasnila o stanju enega ali drugega trgovca obračajo le na trgovske korporacije, ker so le te v stanu, da dajejo točna in verodostojna poročila. Tako bodemo dosegli, da bodo dosedanji informatorji polagoma izginili s pozorišča. LISTEK. »ustav Freytag. Dati - Imeti. (Nadaljevanje.) Nekoč je Antona peljala pot mimo usodne krčme, kjer je bil ranjen njegov principal. Za trenutek je postal in radovedno pogledal na hišo in dvorišče, kjer so zdaj tam nastanjeni vojaki pridno čistili svoje orožje. Hipoma zapazi neko postavo v črnem kafianu, ki se je kot senca splazila iz točilnice proti izhodu. Ko jo Anton natančneje pogleda, spozna v njej znano osebnost iz Schroter-jeve trgovine — Žida Tinkelesa. Toda to ni bil več stari Tinkeles. Prej dobrorejeni, rdeči obraz s skrbno počesanimi kodri, je bil zdaj upadel in smrtnobled, lasje zmršeni, glava pa mu je klonila, kot čaša uveli cvetlici ob potoku Kidron. »Tinkeles, ali ste res vi?« presenečen vzklikne Anton in stopj k njemu. Tinkeles se strese, kot bi ga zadela strela in s široko odprtimi očmi, iz katerih se mu je čiial nepopisen strah, zre na Antona. »Usmiljeni Bog!« so bile edine besede, ki jih je mogel spraviti skozi obledele ustnice. »Kaj vam je, Tinkeles? Imaie-li slabo vest? Kaj počenjate tu na tem mestu? In kako za vraga pridete ravno v to hišo?« »Saj vendar ne morem nič zato, da sem tukaj,« odvrne še vedno napol onesveščeni Jud. »Nič ne morem zato, da je imel principal tako nesrečo s tem človekom. Njegova kri je tekla zavoljo blaga, ki ga je Fi-schel odposlal in je že spravil denar, ki ga je prejel zanj. Jaz sem nedolžen, gospod Wohlfart, prisegam pri svojem Izveličarju, da nisem vedel, da je ta krčmar tako hudoben človek in bo dvignil roko nad gospoda, ki je stal neoborožen pred njim. — Ne morete si misliti,« je jadikoval dalje, »kaj se je godilo v mojem srcu, ko sem gledal, kako nasilno se je obnašal krčmar proti možu, ki je stal pred njim kot poštenjak, kar je bil svoj živi dan.« »Poslušajte, Tinkeles,« prekine začudeni Anton ploho njegovih besed. »Vi, dečko moj, ste se nahajali v tej krčmi, ko so bili vozovi izkopani, vi ste opazovali iz skrivališča naš prepir s krčmarjem, ki ga dobro poznate in stanujete še zdaj pri njem. Vi ste vedeli o tem, da se blago razklada z vozov, sami ste bili . | interesirani pri tem, da ostanejo vozniki z blagom tukaj, kratko rečeno, bili ste s krčmarjem v zvezi. Po vsem tem, kar ste mi že sami od sebe priznali, vas ne izpustim prej, dokler ne zvem vsega. Ali greste prostovoljno z menoj v mojo sobo in mi poveste vse, kar vam je znano, ali pa vas izročim vojaštvu, da vas tamkaj zaslišijo.« Tinkeles je bil uničen. »Bog mojih očetov, to je strašno, strašno,« je javkal in šklepetal z zobmi. Antonu se je skoraj zasmilil prestrašeni mož: »Pojdite z menoj, tin-keles. Obljubljam vam, ako mi boste vse pošteno priznali, se vam ne bo nič zgodilo.« »Kaj naj priznam, ko vendar nič ne vem?« zastoka Jud. »Ako ne greste prostovoljno, tedaj pokličem vojake,« ga rezko zavrne Anton. »Ne, ne govorite o vojakih,« zaprosi Tinkeles in se zopet strese. »Saj pojdem z vami in vam povem, kar vem. Samo obljubite mi, da me ne boste nikomur izdali, tudi svojemu principalu ne.« »Pojdite,« pravi Anton in ga odpelje kot ujetnika. Ko sta prišla v sobo, je pričel pri- povedovati Tinkeles, še preden mu je Anton stavil kako vprašanje: »S Fischeljem ste trgovali že celih deset let in vedno pošteno ter ste pri teh kupčijah zaslužili lepe denarce. Ko pa se je nahajala na potu zadnja pošiljka blaga, ki ga je vam odposlal in je medtem izbruhnila vstaja, me je poklical k sebi ter mi dejal: »Poslušaj, Tinkeles. Blago, ki sem ga odposlal, sigurno ne bo v tej zmešnjavi dospelo v prave roke. Boljše je torej, da pride nazaj v našo posest, kakor da se bi ga polastil kdo drugi. Pripelji ga torej meni nazaj, ali pa ga prodaj medpotoma, ako ti bo mogoče.« Po tem naročilu sem torej prišel semkaj in stopil v zvezo s krčmarjem, da mi pomore pri razprodaji blaga. Pri tej priliki omenim, da sem bil tudi jaz trdno prepričan, da je v teh razmerah to olago itak izgubljeno za vas. — Da pa je ta krčmar tako podel in krvoločen človek, tega si nisem niti v sanjah mislil. Verjemite mi, od tistega časa, ko sem videl, kako je vašemu gospodu presekal suknjič, in kako je tekla nedolžna kri, nisem več imel miru. Ta slika me je preganjala dan in noč.« (Dalje prih.) Štev. 39. TRGOVSKI LIST, 29. marca 1924. »[■■■■raiia waii» wwiif i 'ir iiiTff¥ii>OiiriiMiirro»»WEr^f:' Stran 3. MUNOOMOMMaMeuaMfe M. Savič: Mb Industrija m okt (Nadaljevanje..) Pri nas se ne prodajajo in ne uporabljajo prave smirnske preproge, nego le njihove imitacije. Od imitacij gladkih preprog stanejo dvojne ali kiderminsterske preproge komaj eno tretjino izdelovalnih stroškov za pi-rotske preproge, prodajajo pa se zn polovico cene pirotskih izdelkov. Druge, preproge, ki so imitacija smirnskih in se uporabljajo kot naše preproge, so: aksrninsterske. '1 e preproge stanejo eno tretjino pirotskih, prodajajo pa se za dve tretjini pirotskih, včasih pa tudi za ceno pirotskih preprog. Tapestri-proproge veljajo brez carine eno četrtino cene naših preprog, a prodajajo se po dve ■petini cen za naše preproge. Te preproge, ki se kupujejo običajno v svtelorjavi barvi, so uporabljive na stopnicah po 5, v sobah po 10 let, druge pa niti toliko ne. Doba uporabljivosti ni torej v nikakšnem pravem razmerju z njihovo ceno in ceno ter dobo uporabljivosti pirotskih preprog. Kosmato preproge se rajši kupujejo, ker se po njih mehko hodi in se na tleh ne gubančijo, kakor pirot-ske. Domneva se, da barva teh preprog bolje ustreza barvam tapet ali slikanih sten in modernemu pohištvu. Zaradi tega se tudi bolj kupujejo, osobito ker vlada tudi predsodek, da pirotske preproge niso v skladu z modernim pohištvom. Zaradi tega se posebno plišaste in svilene preproge kupujejo le v celih garniturah, ne pa v posameznih kosih. Dvojne preproge in preproge iz jute se kupujejo zaradi nizke cene. Od izdelkov, ki sicer ne posnemajo pirotskih preprog, pa jim vsled svoje cene delajo kljub temu občutno konkurenco, so preproge iz jute in iz kokosa. Preproge iz jute, 90 cm široke, se prodajajo p» 1.50—4 Din za m2, a 70 cm široke po 0.70—3 Din, po 130 cm široke pa po 2.90—6 Din. Naše navadne preproge izpodrivajo v izdatni meri takozvane holandske preproge, ki se izdelujejo na mehaničen način v barvanih progah z bombažno osnovo in votko iz kozine in volne ali iz volne in kravje dlake. Te preproge se prodajajo m2 p0 3—4—5 Din, njihova tovarniška cena pa je 1.50—2.00—2.70 Din. Take preproge je začel prvi uvažati Čoka Vukove pred 30 leti. Izdelujejo se na Holandskem v Devenperu in Eušedu. V zadnjem času so začeli Armenci krošnjariti s temi preprogami in jih prodajati za anatolske, dasi jih kupujejo od naših trgovcev. Te preproge trajajo okoli 6 let. Vsled svoje nizke cene povzročajo našim preprogam občutno konkurenco, ker so za dve tretjini cenejše nego pirotske preproge._______________0)alje slcdi.l dobavlja DRUŽBA »ILIRIJA«, LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8. — Telefon 220 Plačilo 4ta«M na obroke! Trgovina. Prepoved prodaje denaturiranega špirita. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani se je obrnila na gospodo fin. ministra s prošnjo, da naj razveljavi prepoved prodaje denaiuriranega spnita p0 prip0mbj 2. tarifne postavke 62. taksnega zakona. — Finančna dele gcicua v Ljubljani je to prošnjo priporočila m hkrati obvestila podrejena ob-lcistva in oigane, da ni zadržka, da se do publikacije finančnega zakona 1924 in 1925 prodajalcem ne delajo težkoče pu žele tovanfe same, ker dosežejo izvažanjem večji dobiček. Cona sladkorju znaša sedaj 22.000 oK. v mirnem času je stat 86 vinarjev, toraj se je podražil ta 120% po zlati pariteti. Vinska trgovina v Dalmaciji je meseca februarja običajno zelo živahna Letos pa je slcoro popolnoma počivala in je bilo prodanega vina le nekaj ma lega za domači konzum. V severni Dal maciji cene padajo, v srednji in južni pa so čvrste, zlasti za boljša vina. Cene se gibljejo 23.75 do 35 dinarjev. Žganje notjra 32.50 do 87.50 za centistopnjo, Iavoz jajc i* Sloveuije se je v zadnjih dveh mesecih zelo oživel. Preko Ljubljane je bilo izvoženih okoli 50 vagonov jajec v Švico. Radi močne produkcije ob hrvatski meji so cene nekoliko popustile in je dobiti jajca že po 75 para za kos. Zdi se pa, da bodo cene nazadovale še v večjem obsegu. Velika naročila sladkorja na Ogrskem h inozemstva. Po poročilih iz Budimpešte so izvedena iz inozemstva, zlasti pa iz Anglije in iz Domijonov pri sladkornem koncernu ogrske splošne .redilne banke naročila nad 7000 vagonov. Vprašanje je, če se bodo mogla ta naročila izvesti, ker celokupni izvoz ladkorja iz Ogrske ni tako visok. V zadnji kampanji se je izdelalo na Ogrskem 10.500 vagonov sladkorja. Domač konzum potrebuje 4500—5000 vagonov, tako, da ostane za izvoz le okrog 6000 vagonov. V zadnjem času je domač konzum1'vsled naraščanja cen padel. To industrija. Električna centrala v Ogulinu. Pretekli teden je bila dograjena nova parna električna centrala v Ogulinu in izročena svojemu namenu. Industrijsko poročilo iz Osjeka. število koncem 1923 v osiješki industriji zaposlenih delavcev je znašalo 10.400. Sladkorna tovarna je zaposljevala med - - AstiCE'elt0,41 gjti ©jJdelek —- PotnšSkS urad mOZEMSKA:.ZA.ST©I»STVA : ITAI.IJA: Sanea Adrlatea 1rrsl,, OjpafUa, Kader. AVSTRIJA: Adrlattsclte Bank, Wten. - - )UŽi■■■■■■■■« NA VELIKO! " Priporočamo: galanterijo, £ ■ nogavice, potrebščine za i ■ čevljarje, sedlarje, rinčice, ■ ” podloge (belgier), potreb- J j ščine za krojače in šivilje, j k gumbe, sukanec, vezenino, ■ J svilo, tehtnice decimalne j * in balančno najceneje pri ■ i JOSIP PETELINC i S Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. * SHMHBHHaBaBMBHHlil barve, mastila, lake, klej, emajl, kit In zajamčeno čisli fšrnež najboljše vrste nudil MEDIČ - ZANKL DRUŽBA Z OM. ZAV. Maribor podružnica Ljubljana centrala Novi Sad skladišče Tvornice: Ljubljana - Medvode AVTO bencin, pnevmatika olje, mast, vsa poprajta in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi )ugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani. Oglašajte v »Trgovskem listu! m iceva n User Ljubljana Trgovina Ceuljev ter ipecijalna tvrdka za ortopedlčna in anato-mična obuvala. Sprejema vsa naročila za čevlje po meri in popravila TVRDKA LJUBLJANA Veletrgovina žita in mlevskih izdelkov priporoča iz svoje zaloge vse vrste pšenične moke najboljših banaških mlinov, otrobe, koruzne in ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižol in druge poljske pridelke. Telefon štev. 449. Brzojavi: VOLK. ZAHTEVAJTE PONUDBE T »UGOEKSIM | Trgovska družba. Vekoslav Pelc & dr. LJUBLJANA Empozt Vegova uiica © | Eksport I I IL Glavno zastopstvo za Slovenijo »n asaloga mlina „UNAOIV" Osijek TRGOVINA s Špecerijskim, kolontjalnlm, matarijalnim blagom, deži Inimi, poljskimi pridelki, lesom lir lesnimi Izdelki na debelo In drobno I llimil!ll»KIIII!0H!IIIIIBnilllllltEmill!!lllBR l!r;:Ml!!!«2H.iili!S!Slil Perhavec <& Valjala Tovarna za Izdelovanje likerjev, desertniti vin In -------------- sirupov, d. z o. z.------------- iiiiiiiiiimiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiu Maribor iiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Izdelujemo točasno: Chartreuse Benediktinec Alaš-kimovec Jajčjl-konjok Vanilija Grenčak (želodčni liker) Vermouth Maršala Marsaietta Malinov sok Punč Rum NaSI likerji, fina vina In sirupi so samo pristni, prvovrstni Izdelki, Iz najtlnejšlli zell$£ izdelani In prekašajo vsako tu- in inozemsko konkurenco ZAHTEVAJTE NAŠ CENIKI Razširjajte,»Trgov. Iist“! p Radi špedicijskih poslov, carinjenja, tarifiranja in vskladiščenja obrnite se na: ■ 1 »BALKAN” d. d. za mednarodne transporte! ■ ■ ki ima podružnice v vseh večjih mestih naše države in afilijacije ter generalna ■ zastopstva v vseh trgovskih centrih kontinenta. H Centrala v Ljubljani, Dunajska cesta 33- Stroški pri vporabi bencina Vozi tor oz Adaptiraj tvoj avto, traktor ali stabilni motor z patent. „Hag-6eneratorjemw Prospekt in reference daje JugO'Hag LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 24 —Telefon št. 560 |l|jjJ|jll|J->- Stroški pri vporabi oglja 'tmmmmma TRGOVSKA BANKA D. D. UUBUANA PODRUŽNICE: Maribor, Novo mesto Rakek, Slovenjgradec Slovenska Bistrica Dunajska c. 4 (v lastni stavbi). KAPITAL in REZERVE Din 18,300,000 — Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Brzojavi: Trgovska Telefoni: 139, 146, 458 EKSPOZITURE Konjice Meža-Dravograd ji * v#* vJj«# Lastnik in izdajatelj: .Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS. Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industriiske d. d.