dne 22 rdi^bostjt^o , popold® ^gostilni l||sPWNt 'edal kaj »f| Front OD NOVEGA LETA j VSAK PETEK PO STRANI VSEJ SLOVENIJI / TUDI V / BARVAH ZA SONCEM (ki je zastonj) GREJE NAJCENEJE VEEENJSKI LIGNIT! ŠE ZADNJIH PETINDVAJSET VSTOPNIC ZA NAJVEČJO DRSALNO PREDSTAVO SVETA HOLIDAY ON ICE SMO IZŽREBALI ZA NAŠE BRALCE Jožica Ahaj, Osnovna šola, Vitanje; Ivanka Bobnar, Piran, JLA 11; Ela Bonč, Livarska ul. 11, Ljubljana; Matilda Cerar, Ljubljanska 63, Domžale; Vinko Cvetko, Bobovo 19, Šmarje pri Jelšah; Ani Frol, 1. maja 26, Trbovlje; Viktorija Gorjanc, osnovna šola, Pivka; Milica Jevni-kar, Opekama 7, Trbovlje; Vlasta Marušič, Ljubljanska 33, Kočevje; Slavo Mesarič, Planina 18, Kranj; Majda Mežnar, Rošpoh 4, p. Kamnica pri Mariboru; Mira Mulej, Trebnje 69, p. Trebnje na Dol., Polona Pečar, Šmarje ta 11, Rimske Toplice, Lidija Repič, Celovška c. 161, Ljubljana; Rosana Peric, Bilje 192, p. Renče; Vera Rudi, Vuzenica 173, p. Vuzenica; Oskar Tosetes, Brdo, Prevalj 28, Ljubljana; Slavka Preskar, Gor. Lenart 47, Brežice; Metka Strožer, Grajska vas 40, p. Gomilsko, Ida Šmuc, Kokrica 255, p. Kranj; Zora Štrlič, Dobravčeva 91, p. Žiri; Mimi Tavčar, Vodnikova 55, Ljubljana; Albina Vehovec, Poljanska c. 20/1, Ljubljana; Cvetka Volčič, Nasipi 25, Trbovlje; Matija Vrtačnik, Podltum 57, p. Podkum. Vsem izžrebancem bomo vstopnice poslali po pošti. NAGRADNI KUPON December - št. 3 DARWI L C Ljubljana, 20. decembra 1967 Leto XV i Cena 80 par (80 starih dinarjev) UrednišKa sporočila DAYMATIC je superavtomatska ura, ki se sama navija, kaže datum pa še dan v tednu. Da je trpežna in moderna ura, je že skoraj odveč povedati, ni pa odveč povedati, da je izdelek znane švicarske tovarne ur Crt) "DARWIL„ katere generalno zastopstvo v Trstu, Piazza S. Antonio Nuovo 4, vsak mesec nagrajuje bralce Tedenske tribune z BRILJANTNIM PRSTANOM, VREDNIM NAJMANJ 450.000 DINARJEV Če si želite prstan, izrežite tretji kupon in ga shranite do prihodnjega tedna, ko bomo objavili zadnji decembrski kupon. SAMOUPRAVLJAVCI: dovolj smo zreli, ds si lahko zaupamo. rOHHIGIU Sl SADI, PA H BO SE BOG POMAGAL Upam, da mi ne bo nihče zameril, da se pri vsej sodobni znanosti zatekam k ljudski modrosti: »Pomagaj si sam, pa ti bo še bog pomagal.« Všeč mi je tudi ljudski rek: »Pokrivaj se tako daleč, doklej ti seže odeja!« Zakaj? Ker je to temeljno načelo dobrega gospodarjenja. V vseh statutih delovnih organizacij je zapisano, da so kolektivi dolžni gospodariti po načelih dobrega gospodarjenja. Ali vsaj kaj podobnega. Natančno ne vem, ker zadnje čase statutov nisem bral. Prav tako jih ne bere večina delavcev. Statuti namreč počivajo v predalih. Kot vsi drugi akti. Za akte pa, pravi moj znanec pravnik, ni treba vsak dan skrbeti, saj niso zajci. Vsak dan pa nas skrbi nekaj drugega: gospodarjenje po načelih dobrega gospodarja. Nekateri pravijo, da je strokovna sestavo nezaposlenih boljša kot pa sestava zaposlenih. Torej bi bilo zelo koristno, če bi zaposlene odpustili, nezaposlene pa zaposlili na njihovih delovnih mestih?! Nezaposlenih je morda 6 odstotkov; to pomen;, da moramo kljub vsemu ohraniti tisto »slabšo« sestavo zaposlenih. Pa tudi sicer dvomim, da bi nam tako spremenjena se stava nezaposlenih kaj prida pomagala, kajti laže je govoriti o tem, kaj vse bi lahko naredili, takrat, ko tega ni treba dokazati z delom, kot pa tedaj, ko vas primejo za besedo. Zakaj govorim o tem? Prvič zato, ker nisem doktrinar in zato bolj verjamem življenju kot pa vsemu, kar je o njem zapisano, zlasti če so to pravila in pravilnika, drugič pa zato, ker govorimo preveč o tistih, ki ne delajo, premalo pa o tistih, ki delajo na vse pre tege. ' Kaj mislim s tem? Nič posebnega. Naj mi bo dovoljeno razmišljanje o tem, kako daleč smo prišli v spoznanju, da sd mora mo pač sami pomagati, če hočemo, da nam bodo tudi drugi pomagali. Mislim celo, da je to glavno načelo reforme, ki zahteva od nas, da se pokrivamo tako daleč, doklej nam sega odeja. Pogodu mi je posebno, da so šli delavci ponekod že dlje od spoznanja, saj so že tudi sami začeli ustanavljati podjetja, tudi gospodariti so začeli po načelu dobrega gospodarja — ne glede na to, kaj so pravniki na- pisali ali pa prepisali v statute in pravilnike. Ustanoviti podjetje je bilo nekoč malenkost, kajti podjetja so ustanavljale občine in diruge skupnosti z denarjem, ki so ga ustvarile delovne organizacije in ga od bank ni bilo težko dobiti, zlasti če so odborniki in poslanci glasovali za jamstva. Dandanes je to mnogo teže, kajti ustanoviteljev novih podjetij, katerih temelj so delavci sami, nihče ne podpira, ker nima s čim. Torej je vse odvisno od tega, če imajo delavci sami dovolj denarja ali pa če kje staknejo kredit. V glavnem gre za obrtniška, turistična, trgovska in podobna podjetja, ki jih ne bo nihče podpiral niti saniral ali kako drugače umetno ohranjal pri življenju. Ce se bo izkazalo, da je bila naložba napačna, bo podjetje propadlo, in delavci se bodo obrisali pod nosom. Tega se ti dobro zavedajo, ko si z združevanjem uresničujejo pravico do dela, zato jim sploh ni vseeno, kako obračajo denar, ki mu pravimo dohodek, osnovna in druga sredstva, in trudijo se, da bi ga povečali, če je treba, tudi za ceno osebnih dohodkov, ki pa se jim sprva v veliki meri ali pa v celoti odrekajo. V teh podjetjih pravijo, da občinski in drugi forumi v glavnem samo vedo za njihov obstoj in jih morebiti — anketirajo. Tu in tam jim nehote zaprejo kak obrat ali storijo kaj podobnega, sicer pa jih imajo za nekakšna privatna, »divja«, »ben-derovska« podjetja, ki niso ne tič ne miš. Toda ta podjetja so — takšna, kakršna Ufi— trdoživa, in njihovi kolektivi se pridušajo, da bodo uspeli. Pomagajo sl pač, kakor vedo in znajo, in pričakujejo, da bodo pozneje dobili pomoč tudi od drugih — v obliki poslovnega sodelovanja, ki pa bo seveda temeljilo na določenih poslovnih koristih. Verjamem, da se ne motijo, kajti kdor si pomaga sam . .. Toda to je samo ena vrsta podjetij, ki jih ustanavljajo delavci sami. Poznamo pa še več oblik takega ali vsaj na las podobnega delovanja. V kmetijskem kombinatu Osijek so, na primer, sklenili dati delavcem, ki so postali zaradi specializacije proizvodnje »presežek delovne sile«, doto, odpravnino ali nekaj podobnega. Vsakemu odvečnemu delavcu so obljubili in dali milijon ali poldrugi milijon dinarjev iz ustvarjenega dohodka, da bi lahko s tem začeli zasebno obrt, morda skupno z drugimi delavci ustanovili kako delavnico ali storitveno podjetje ali pa da bi takim delavcem lahko s tem denarjem »kupili« v drugem podjetju — nova delovna mesta. Čutili so obveznost, da se tako zahvalijo delavcem, ki so jim dolga leta pomagali ustvarjati dohodek. Takoj je nastalo vprašanje, ali ima odpuščen delavec pravico do dela dohodka, ki ga je dolga leta pomagal ustvarjati, in tudi drogo: ali ima delavec, ki se bo šele prvič zaposlil (recimo z združevanjem dela, ki pomeni ustanavljanje novega pod- jetja), pravico do dela družbenih sredstev, s katerimi upravljajo že zaposleni delavci? Na prvo vprašanje so odgovorili osiješki kmetijski delavci na svoj samoupravni način, ki teoretično morda ni najbolj ustrezen, je pa praktično koristen, zakonit in human. Na drugo vprašanje pa so odgovorili filmski delavci Srbije, ko so začeli ustanavljati svobodne producentske skupine, kar pomeni svojevrstno obliko združenega dela. Iz republiškega sklada za kulturo so dobili do 30 milijonov starih dinarjev kredita, razen tega pa tudi tehniko, ki je potrebna za snemanje, in to od podjetij, ki so jim ponudila najboljše pogoje — torej osnovna sredstva, pa čeprav z obrestmi; računajo tudi na bančne kredite. Tako so torej dobili v upravljanje družbena sredstva, kar so seveda morali vnaprej upravičiti s prepričljivimi programi, a to jim je bilo dovolj, da so si ustvarili potrebna obratna sredstva za nadaljevanje dela ali pa kot osnovo za nakup lastnih osnovnih sredstev. Taka oblika podjetnosti je uspela, saj se je uveljavila v novo ustanovljenih podjetjih v več republikah. Podobno so nastajale tudi nekatere gledališke skupine in druge. Pobuda za tako združevanje dela pa ni samd zaposlovanje, kot se zdi na prvi pogled, delo je mogoče dobiti drugače, pri zasebnikih, v tujini, s snovanjem lastne obrti itd. Osnova omenjenega združevanja je vsekakor želja po ustvarjalnem, ne pa najemninskem delu, protest proti temu, Nadaljevanje na 2. strani aanBSUEMOBs ib mi iimii1 i piluninim ■■■■[■■■■■MMMMGBrMBiMMiirviii'munnii ODMEVI NAPAKA Med podjetji, ki so s svojimi izdelki nagradila športnike (slovesnost ob podelitvi plaket Branka Ziherla v Žalcu), je bila tudi ljubljanska tovarna aparatov in instrumentov VEGA. Pomotoma smo objavili nepravilen naziv podjetja, saj tovarna VEGA redno posluje že od maja 1966 in ni več podjetje v izgradnji. Ljubljanski tovarni aparatov in instrumentov se opravičujemo! LETEČE UREDNIŠTVO V ŽUŽEMBERKU Ne vem, kaj Je hotel mla-ddnec Srečo Brezovar: obla- titi »stranko«, ki stanuje v grajski kašči, ali pa opravičiti nedelavnost vodstva mladinske organizacije v Žužemberku. Televizije v klubu že dve leti ni več. Ce je bil to klub, bi se ga morali vsi sramovati, takšen »red« je bil v njem. Po programu je vedno ostalo bojišče (papir, ogrizki, ogorki), ki ga je pospravila stranka nad njimi brez plačila. Da ne govorim o razbijanju, loputanju z vrati, kričanju, vdiranju v knjižne omare... Ni me motil televizijski hrup, temveč »drugi program«, ki so ga s tako vnemo izvajali nekateri mladinci. Kegljači so največkrat ponoči skozi okno vdirali na kegljišče — kadar se je komu zljubilo. Ne, nisem nasprotnik mladine, ne njihovih zabav in dela. Nisem nastopil proti mladincem, ki so pripravljeni resno delati, in teh je veliko, na žalost pa jih nekateri ovirajo s svojim neresnim početjem in obnašanjem, kot se je to dogajalo pri televizijskih predstavah. RUDI CERKOVNIK Žužemberk OSEM RESNIC Vaš članek je ganil vse matere, ki smo v naši soseski čitaie presunljivo žalo-igro uboja. Smili se nam otrok, zapuščen, osamljen in slabo oskrbovan. Pripravljene smo vsaka po svoji moči prispevati v obleki ali denarju, če organizirate akcijo za zbiranje pomoči. V imenu mater v Selški dolini piše ANTONIJA CEHNE V članku opisujete nemogoče razmere, v katerih živi del slovenskih otrok na Kozjanskem. Menim, da je poleg mene še mnogo mamic, ki bi z veseljem pobrskale med odvrženimi oblačili in obutvijo svojih otrok. Predlagam, naj bi vaša redakcija pripravila v ta namen zbiralno akcijo za obleko in obutev Mojci in njej podobnim sirotam. Gotovo nam bodo za to hvaležni. RADISLAVA DEMŠAR Ljubljana PRIPIS UREDNIŠTVA: Dobili smo več pisem s podobno vsebino, zato smo se odločili, da bomo zbiralno akcijo za Mojco in njej podobne sirote organizirali. Želimo namreč, da bi prišle poslane stvari res v prave roke. Pošiljke odpošljite torej na naslov: Uredništvo Tedenske tribune, Ljubljana, Tomšičeva 3. XXX Ali se je res izpolnil tisočletni sen žensk, naj bi tudi moški rodili?! v članku ste kar dvakrat zapisali, da ima Urškin brat petero nezakonskih otrok, pa tudi Selič je na isti strani rodil enega. Da, da tudi patentiranemu novinarju, kakor je spoštovana B. R„ uide včasih kakšna neužitna. Včasih so nezakonske otroke imele izključno ženske. V tem se do današnjih dni ni kaj veliko spremenilo. Ljudski pregovor pravi, da se za mater vedno dobro ve, za očeta pa ne more nihče v gotovostjo priseči. Dovolite mi, da vas ob tem spomnim na vic, ki je od starosti že plešast: Neka žena je na čudežne viže dosegla, da bo porodne bolečine trpel mož. Ko je rodila, je vprašala moža: »AH nič ne čutiš, pravkar sem rodila?« Mož: »Ničesar ne čutim, čudno pa se mi zdi, zakaj sosed na kozolcu tako tuli in vpije.« Moški pa vzlic ženski enakopravnosti še dolgo ne bodo rodili. IVAN 2UNKO. Litija DELJEN DELOVNI ČAS — ZA NARODOV BLAGOR Vaš članek me je globoko razočaral. Z njim niste prisluhnili razpoloženju tistih številnih žensk, ki jih bo ukrep o novem delovnem času hudo prizadel, ampak šte se vključili v kampanjo, za katero pobuda ni prišla iz delovnih kolektivov. Značilen je že naslov: zanj niste znali najti drugega kot tisto votlo frazo, ki jo je osmešil že Cankar v svoji komediji. Deljeni delovni čas ne zagotavlja, da ljudje ne bodo več zamujali v službo (saj bodo imeli priložnost zamujati celo dvakrat na dan), ali da ne bodo začeli že ob enih premišljevati, kaj bodo počeli v prostem času. Nerazumljiv je tudi odpor proti referendumu, ker bi edino ta lahko pokazal resnično razpoloženje naših delovnih ljudi do novega delovnega časa. Saj ni treba, da bi izvedli referendum samo v tistih ustanovah, ki jih bo ukrep prizadel. Izvedli bi ga lahko v vsej občini, da bi se o njem lahko izrazile tudi tiste stranke, v interesu katerih bo baje nov delovni čas uveden. Ce pa že ni osnove za referendum, bi se lahko vsaj z javno anketo pozanimali za razpoloženje naših občanov. ROZA GANTAR Ljubljana hbmmmhmbhb 20. decembra 1967 T nagem uredništvu je krožilo ta teden vprašanje: "Ali veš, da je IT tako dober, da ga kradejo?" Hikar ne mislite, da smo tako domišljavi, ker se sicer sami o svojem listu zelo kritično izražamo in bi radi videli, da bi bil boljši, gre pa le za komentar ob sporočilu nekega ljubljanskega kioska, da je neznanec ukradel cel paket zadnje Številke TI. Vendar vam lahko naredimo nekaj reklame za prihodnjo Številko, ki bo že novoletna Številka v povečanem obsegu za isto ceno in z zelo zanimivo vsebino. Seveda ne bo manjkalo obvezne kronike preteklega leta, .ki jo večno pozni Tof ustvarja s. pospešeno naglico. V zadnji številki smo že napovedali, da je Bogdan Pogačnik, ki je pisal rubriko "Mimogrede" odpotoval za nekaj let v Pariz. Ker ne bi'hoteli ostati brez podobne rubrike, vam v tej Številki predstavljamo novo rubriko, podobno Pogačnikovi, vendar pod novim naslovom in novim avtorjem. NaS novinar Janez Kajzer začenja pisati "Svet, ki v njem živimo". Priznati moramo, da smo imeli pred leti v Tedenski tribuni uvodnik z enakim naslovom, ki je bil zelo privlačno branje. Upamo, da bo tudi zdaj tako. % /rr TA TIAACI/I smuči vseh vrst in velikosti, z okovjem in VSE ZA ZIMSKI ŠPORT _ okovla _ _a vai, Tyrolla Matkat SPET —gmot — Unikrom — smučarski čevlji — drsalke — V III. NADSTROPJU TRGOVSKE HIŠE ■ lil V TOMŠIČEVI UL. 2 Nakup tudi na potrošniški kredit. M NAJBOLJŠA JE SMETANA OD MARŽ MOLŽA NA DALJAVO Simpatično podjetje, čeprav nima dobička, temveč krepko zgubo! Mlekarna v Ilirski Bistrici bo imela namreč letos okrog 30 milijonov starih dinarjev zgube, • tem pa se ni nikomur zamerila. Mlekarna spada k Tovarni organskih kislin, zato smo najprej povprašali tam: — Bi vi odstopili mlekarno zadrugi? — Ne damo je! V ilirskobistriški zadrugi 4. junij smo •pet povprašali: — Bi vi prevzeli mlekarno? — Prevzeli bi jo! Vsakemu bi bilo vse razumljivo, če bi •e ljudje pulili za podjetje, ki posluje z dobičkom, toda zakaj se zavzemajo za obrat, ki nikomur ne bi prinašal denarja? Bes je, da so mlekarno, ki je samostojna obračunska enota Tovarne organskih kislin, v zadnjih letih modernizirali, toda komaj so stekli novi stroji, že se je začela zbirati zguba. Do letošnjega leta je mlekarna v redu poslovala, zdaj pa so začeli ugibati: zakaj drvi v zgubo? Mleko ni kisla voda! Mlekarna nadzoruje kvaliteto mleka, skrbi za prevoz In sploh za zbiranje, zadruga pa dobi za vsak liter deset dinarjev premije in pet dinarjev marže. Pred kratkim je plačevala mlekarna zadrugi celo 7 dinarjev marže. Ce verjamemo ljudem v mlekarni, ki trdijo, da zberejo letno več kot dva milijona litrov mleka, na katerega dobi zadruga premije in maržo, pride od tega v zadružno blagajno kar dobra smetana. Skoraj trideset milijonov. Mlekarna ima zgubo, približno toliko, kot dobi od mleka zadruga. O zadrugah sicer v zadnjih letih krožijo govorice, da postajajo posredniki, ki dobro živijo od marž, vse manj pa skrbijo za odkup, kjer ostane na mizi manjši zaslužek. Hudobni jeziki celo trdijo, da zadruge raje trgujejo, kot pa kmetujejo, ker je prvo pač donosnejše. — Poglejte, zadruga dobi te milijone od mleka, ki ga niti ne vidi. Zbiralcu plačamo za vsak liter dva dinarja, za prevoz odbijemo kmetu deset dinarjev, čeprav je v resnici dražji, dva kontrolorja vsak dan nadzirata kakovost mleka in nazadnje naredimo tudi sami obračun. Za vsakega posameznika posebej. Zadruga samo izplača ta denar in že je marža njihova. Tako pravijo v mlekarni in s tem razlagajo, zakaj imajo tolikšno zgubo. Resnica je takšna, da dobi nekaj od premij tudi mlekarna. Dobi ga za t'sto mleko, ki ga proda na področju ilirskobistriške občine. Odkod in zakaj pravzaprav premije? Povsod v svetu (razen Albanije) so premije nekakšna subvencija za kmetijstvo. Zakaj? Predvsem zato, da živimsiki fond ne bi upadal. To je podpora kmetu — kooperantu ter zadrugi za favoriziranje večje mlečnosti. Mleko ni kisla voda, ki bi jo le napolnili in prodali, temveč moramo pri rv tem misliti tudi na živino. Premije v Ilirski Bistrici torej niti niso preveč sporne, saj skrbi zadruga za veterinarsko kontrolo in opravlja selekcijsko službo. S prometnim znakom do boljšega zaslužka! Ne bi zdaj kazali s prstom ravno na zadrugo v Ilirski Bistrici, temveč raje na vse zadruge pri nas. Vsem Je ljubše trgovanje kot skrb za kmetijstvo. Kupec pride na primer s kamionom pred hlev, naloži živino, a je ne more plačati kmetu, temveč bo to opravila zadruga. Seveda tako, da ostane precejšen del njej. V Ilirski Bistrici se še dobro spominjajo tistih časov, ko so imele zadruge izključno pravico odkupa na svojem področju, zato so lahko tudi same oblikovale cene. Na hrvaški strani so takrat živino odkupovali dražje, kmetje pa so seveda hoteli k tistemu, ki bo bolje plačal. Kako preprečiti prodajo v drugo republiko? V Ilirski Bistrici so si pomagali s prometnim znakom. Ob cesti, ki vodi na hrvaško stran so postavili znak »prepovedano za vprege«, ker so vedeli, da vozijo kmetje živino z vozovi. Prepoved za vprege je veljala samo na obeh cestah, ki oklepata Ilirsko Bistrioo, tam, kjer se obe združita, pa so lahko spet drdrali z vozovi. Tako urejen cestni promet je prinesel zadrugi koristi. Spori okrog premij in marž v Ilirski Bistrici potekajo tako: Mlekarna se je nekako sprijaznila s tem, da dobi zadruga za vsak liter mleka od občine, republike ali zveze deset dinarjev premije, nikakor pa ne morejo razumeti, zakaj morajo plačevati tudi maržo. — Nobenih izjav o mlekarni! — je najprej dejal direktor zadruge 4. junij Ivan Popit. V nadaljevanju pa je kljub temu spregovoril. — Nikdar niso bile marže sporne, temveč šele letos, ko Je mlekarna zašla v težave. Predvsem pa sl zapomnite, da mlekarna ne zbere več kot dva milijona litrov mleka, od katerega bi mi dobili premije! — Računajo, da dobite od premij in marž več kot trideset milijonov. Torej pretiravajo? — Vriskal bi od veselja, če bi toliko dobili. V mlekarni ne vedo, da kontroliramo živino, da vsaka šeka ni za kooperacijo, da smo mi izboljšali kvaliteto živine na našem področju. Njih zanima samo mleko, drugega ne vidijo. Da in ne! — V mlekarni pravijo taiko: zaposlil! bi dva človeka, ki bi opravljala vse to, s tem pa bi dobili premije in zadržali marže, ki jih zdaj plačujejo vam. — Ne bomo jim prepustili našega dela — je odgovoril odločno direktor zadruge. Krave so danes boljše in to je naša zasluga. Ne dovolimo jim prostega odkupa, ker tako določa zakon. — Pa vendar je resnica taka, da dobivate maržo od mleka, ki ga sploh ne vidite! Obračun vam naredi mlekarna, vi pa samo izplačate kmetovalcem denar. To je lahko zaslužen denar! — Ni ravno lahko zaslužen! Direktor se je nato nekoliko razburil in dejal: — Pa naj prevzamejo odkup, tudi vse ostalo naj prevzamejo! Ni res, da bi mi toliko zaslužili, kot to skušajo dokazati v mlekarni. Raje naj poskušajo prodati več mleka na Reko, kajti če se to splača zadrugi iz Vipave, bi se moralo splačati tudi Ilirski Bistrici. Skoraj zagotovo so premije, ki jih za mlako dobi zadruga upravičene, če jih uporabi namensko, torej za izboljšanje kvalitete živine. Toda tega ne more nihče dokazati. In zakaj marže? Na to vprašanje tudi v zadrugi niso znali točno odgovoriti. Morda pa je še najboljši tisti predlog, ki so ga pripravili v mlekarni: če marža že mora biti, bi se morala na vsak način zbirati na posebnem računu. Z denarjem naj bi razpolagali zadruga ter mlekarna, uporabljali pa bi ga za boljšo kvaliteto mleka. , Tako bi se izognili molži na daljavo in nihče ne bi mogel trditi, da kdorkoli pobira smetano z mleka, ki ga sploh ne vidi. F. 2. MLEKO ZA POTROŠNIKA: v vsakem vimenu je premija za zadrugo IEFEIEIDIN IMIJt DESK 102IIHII S tem naslovom je bil v 47. številki TT, 29. novembra 1967, objavljen prispevek tovariša Pirkoviča iz Kopra. Avtor je 27. novembra prisostvoval seji skupščine, kjer je tekla razprava o reorganizaciji upravnih organov občine Izola. Iz razprave je avtor pripravil sestavek take »senzacionalne« vsebine, kjer med vrstica mi dodaja »oba sta prva padla pod nož«, vse to pa povezal z referendumom o samoprispevku za gradnjo telovadnice. Da bo bralcu objektivno prikazano, kaj je storjenega v zvezi z reorganizacijo upravnih organov, ne moremo, resnici na ljubo, mimo odgovora. V upravnih organih se je o reorganizaciji oziroma o združevanju nekaterih upravnih organov razpravljalo že nekaj let. Ob gospodarski reformi, ki je porajala vrsto problemov, ne le v gospodarskih in drugih delovnih organizacijah, temveč na vseh področjih družbenega življenja, so se morali upravni organi v občinah prav tako prilagoditi takim ukrepom. Zlasti je bilo čutiti, kakor povsod, pomanjkanje sredstev za financiranje upravnih organov in seveda tudi drugih dejavnosti v občini. Zato so v upravnih organih začeli zmanjševati število delovnih mest, tako da je od nekdanjih 62 sistemiziranih delovnih mest danes le še 43. Finančne težave, s katerimi se bori občina, s tem pa tudi delovna skupnost upravnih organov, so povzročile pri nekaterih vodilnih uslužbencih negodovanje zaradi nizkih osebnih dohodkov. Odtod so nastopile tudi odpovedi. Tako je Bojan Rehberger vložil pismeno odpoved na delovno mesto načelnika 7. septembra t.l. z željo, da ga skupščina razreši 15. oktobra. S 1. septembrom 1.1. pa je odšel iz uprave že eden izmed vodilnih delavcev. Zakon o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 13/67) ne vsebuje določb o organih za notranje zadeve v občinah, temveč le določa, da te zadeve opravlja organ, ki ga za to določi skupščina. Mnoge spremembe v tovrstnih organih od zveze do ohčin niso in ne morejo mimo občine v Izoli. Ko smo začeli reševati te probleme, upoštevajoč ekonomičnost, učinkovitost in racionalizacijo v delu upravnih organov., smo spoznali, da je možno brez *škdrie za uspešno opravljanje službe združiti oddelka za gospodarstvo in finance in oddelek za splošne zadeve in družbene službe in odsek za notranje zadeve. Tako združevanje, ki ga je skupščina potrdila z odlokom, ni eksperimentiranje, temveč je v mnogih, tudi gospodarsko močnejših in večjih občinah, že dolgoletna praksa. Vsa dejstva, ki sem jih navedel, so bila pismeno posredovana odbornikom skupščine in svetu za občo upravo in notranje zadeve. Ko je tekla razprava o tej zadevi na seji skupščine in ki je ji prisostvoval tudi tovariš Pirkovič, o vsem tem ni napisal niti besedice. Prav tako je avtor zamol- čal sklep skuščine o razpisu vseh vodilnih delovnih mest v upravnih organih. Vsekakor je to zelo pomembno vprašanje, ko je skupščina občine, na predlog delovne skupnosti upravnih organov, šla v takšen razpis. In ko smo zvedeli, da bo TT priobčil senzacijo, sem telefonično povprašal avtorja po vsebini, vedno le z željo, da javnosti nalijemo čistega vina, in da stvari prikažemo take, kot so. Nenehno pa mi je avtor zatrjeval, da se le ne more znebiti vtisa, da gre za žaganje delovnih mest, ki jih zasedata tov. Rehberger in Ivančič. Zanimivo je, da je avtor vztrajal pri stališču, da gre za žaganje, kolikor tov. Ivančič ne uspe pri razpisu na eno izmed vodilnih delovnih mest. O tej trditvi avtorja, mislim, ni potreben komentar. Po njegovi predpostavki bi morala skupščina občine potemtakem ob razpisu brezpogojno kadrovati iste osebe na vodilna mesta, sicer bi se lahko trdilo, da so vsi vodilni delavci odžagani. Novinarska raca naj bi torej skupščino in njeno komisijo za volitve in imenovanja že sedaj apriori postavila pred dejstvo glede kadrovanja na vodilna mesta. Tako stališče je več kot absurd. Pisec je zavestno zatisnil oči (ni mi znano na čigavo željo), čeprav je na seji skupščine slišal vse, kar je v tem članku povedano. In končno, za razpisana vodilna mesta bo lahko konkuriral vsakdo, ki izpolnjuje razpisane pogoje, med njimi tudi tov. Ivančič. Nekaj še o statutu občine. Statut res ni bil objavljen v uradnih objavah leta 1964, in sicer zaradi pripomb na določbe reelekcije tedanjih pristojnih organov okrajnega ljudskega odbora Koper. Minili so meseci in objava statuta občine Izola ni bila opravljena na stroške okraja Koper, čeprav so bili vsi drugi statuti občin objavljeni. Proračunske težave občine so bile vsa dosedanja leta objektivna ovira za objavo. Po sklepu skupščine na seji 27. novembra t.l. je statut objavljen po predhodnem pregledu teksta pooblaščene odbomiške komisije. Ni res, da je objavljeni statut po vsebini drugačen, kakor je bil predložen v obravnavo zborom volivcev. Avtor bi vsekakor moral vedeti, če že hoče pisati o takih zadevah, da sprejema statut občinska skupščina in ne zbori občanov. Resnici na ljubo naf bo povedano, da so bile iz teksta izpuščene tiste določbe, ki so v nasprotju s predpisi. Prav tako pa je v tekst vnesena sprememba o organizaciji svetov in upravnih organov občine, ki jih je skupščina sprejela z odloki. Pripis k članku, z mastnim tiskom, ki vsebuje izmišljena in grobo potvorjena dej. stva, prav gotovo nikomur niso v prid. Ne glede na to, kaj bo reklo o tem pristojno sodišče, pa le pričakujemo, da bi se morali v bodoče odgovorni prepričati o resničnosti navedb svojih dopisnikov. STOJAN DROC, tajnik SKUPŠČINE OBČINA IZOLA LJUBLJANSKA ASFALTNA DŽUNGLA NAPADALCI OSTANEJO NEKAZNOVANI Prišel je čas, ko se bo treba nekako zavzeti za varnost naših žena in deklet — Zakoni, ki so pri nas v veljavi, jih premalo ščitijo pred nesramnimi nadležneži in napadalci — Ali je Ljubljana v zadnjem času res prišla na seznam zloglasnih in ponoči nevarnih mest? — Nepremišljenosti in naivnosti, ki jih dekleta drago plačajo. »Vračala sem se iz službe. Popoldanska izmena se je zavlekla, in dela nisem končala ob desetih zvečer, pač pa uro kasneje. Potem sem se napotila na trolejbu-sno postajo. Dolgo sem čakala, a trolejbusa ni in ni bilo. Pa sem sklenila iti peš. A glej: za menoj Jo je mahal velik, mlad moški. Sprva ga nisem niti opazila, potem pa sem le postala pozorna nanj, saj je šel počasi, če sem šla jaz počasi, in hitro, če sem šla hitro. Srce mi je začelo hitreje biti, zlasti zato, ker je bila ulica prazna in ker sem šla v predmestje, ki je znano po svoji samotnosti. Moški pa mi Je kar sledil. Sla sem čez cesto, na nasprotni pločnik, ki Je bil svetlejši — oni za menoj. Stekla sem, stekel je tudi on. Potem sem šla počasneje, in dohiteval me Je. —Kam se vam pa tako mudi, gospodična? — je dejal. Nisem odgovorila. To ga je ujezilo, in nenadoma me Je udaril in vrgel po tleh. Začela sem kričati, kolikor sem mogla. Na srečo so po cesti nasproti prišli trije moški, in napadalec je pobegnil...« »Nenadoma se mi je nekdo približal od zadaj in me skušal podreti na tla. Ker je bil bolj šibak, nisem padla, ampak stekla naprej in vpila na pomoč .,.« Takih izpovedi naših žena in deklet je zadnje čase slišati vse več. Vse pogosteje se zgodi, da se vračajo domov prestrašene, često celo povaljane, poškodovane. In razen tega napadalci ne izbirajo: ne prizanesejo niti materam, ne motijo Jih niti sivi lasje, še manj nedolžna nedoraslost deklic. Ljubljana, mimo, skorajda malomeščansko mesto, republiško središče — in često poudarjamo, da je najbolje urejeno in najbolj kulturno mesto v Jugoslaviji — postaja zloglasna, v njej se dogajajo reči, ki smo jih bili vajeni slišati o londonski četrti Soho, o Chicagu ... Mirni meščani so ogorčeni, a njihova jeza Jim kaj malo pomaga. Sami ne morejo izkoreniniti zla, ki ima — kot kaže — kaj globoke in hudo razprostranjene korenine. »Zakaj miličniki ničesar ne store? Kaj dela uprava javne varnosti? Nekaj bi vendar morali ukreniti, saj ne gre, da bi se bali, da bi bili v nevarnosti! Poiščejo naj kršilce in jih kaznujejo!« Tako vse pogosteje — in upravičeno — menijo občani našega mesta. Na ljubljanski upravi javne varnosti vedo za veliko primerov. Seveda proti kršilcem zakonov tudi ukrepajo. Vendar ... »S takimi primeri (napadi na ženske) se ukvarjamo že dlje in dobro vemo, da jih je vse več. Vemo pa tudi to, da vseh napadov, nadlegovanj in drugih tovrstnih dejanj ženske niti ne prijavijo, niti o njih nikomur ne povedo, saj jih je sram ali pa se boje, da bi na njihovo izpoved okolica reagirala s posmehom in sumničenji. Menimo, da izvemo kvečjemu za vsak tretji primer, pa še to Je kar precej, morda kar kakih pet na mesec,« so nam povedali. »Ali nesramneže in napadalce odkrije te? Po Ljubljani govore, da gre le za enega napadalca ...« »če bi šlo za enega, bi imeli kaj lahko delo. A to, žal, ni res, saj gre za več kršilcev. Precej smo jih tudi že našli in predali v kaznovanje, vedno znova pa prihajajo nove prijave, kar kaže, da jih Je res precej. Seveda je naše iskanje podobno iskanju šivanke v kupu sena.« »Kako to mislite?« »Do napadov pride navadno ponoči. Razen tega si napadalci izberejo temen kraj. ženske, ki so napadene, zaradi strahu in teme v večini primerov sploh ne morejo opisati storilca. Pravijo le: ,Bil je velik in močan ...’ Tak opis nam seveda kaj malo pomaga, saj je v Ljubljani veliko močnih in velikih moških. In če kasneje storilca že primemo, se izkaže, da ni niti velik niti močan. Takega je naredil strah. V takih okoliščinah je naše delo težko in iskanje često zelo dolgotrajno.« »In kaj je potem s storilcem, ki ga izsledite?« »Kolikor Je dejanje, ki ga je storil, poskus posilstva, ki je kaznivo dejanje, potem zadevo seveda predamo javnemu tožilcu in pride pred redno sodišče. Kolikor pa ne gre za poskus posilstva (in takih primerov je precej veliko — op.-p.), predamo kršitelja s predlogom za upravno kaznovanje pristojnemu sodniku za prekrške zaradi drznega vedenja na javnem kraju.« .(Kolikor nam je znano, lahko sodniki za prekrške za tak prestopek kaznujejo največ s tridesetimi dnevi zapora. Qp. p.) »Torej teh napadov na ženske — če ne gre za posilstva — pri nas ne jemljemo dovolj resno?« »Jemati jih moramo skrajno resno, ker ob njih lahko postavimo vprašanje, ali bodo tl kršitelji ostali vedno pri kršitvah sedanjega obsega ali pa bo prišlo do hujših kaznivih dejanj.« »In kako boste v prihodnje? Imate kakšne načrte?« »Seveda bomo še naprej iskali kršitelje in jih preganjali. Kaznovani bodo. Upamo, da bomo v kratkem lahko postregli s točnimi statističnimi podatki in z analizo o tej problematiki.« • Ob vsem tem pa kaže spregovoriti besedo dve še o neizmerni nepremišljenosti in naivnosti velikega števila naših deklet. Ponoči često dovoljujejo, da jih spremljajo neznani moški. Cesto se odzovejo njihovim vabilom v lokale in celo v zasebna stanovanja. Neko dekle se je z neznancem — ogovoril jo je na ulici — vso noč zabavala, se zjutraj z njim odpeljala v neznano smer, iz Ljubljane, in potem ogorčeno prijavila poskus posilstva. Storilca SAMOTNA NOČNA ULICA: Nekdo je pohitel za njo. Kdo ve s kakšnimi nameni? so hitro prijeli, a se je uspešno branil: ,Vso noč je plesala z menoj, jedla in pila, pustila se je med plesom prižemati, pri mizi je koketirala in se celo poljubljala z menoj. Odrasla je, in mislim, da bi ji moralo biti jasno, zakaj sem jo povabil in ji dvoril...’ Takih primerov Je več. Neznanci vse češče na trolejbusndh in avtobusnih postajah vljudno vabijo ženske v avtomobile, češ da jih bodo popeljali, kamor želijo. Dekleta naivno prisedajo, čeprav Je že večer ali celo noč, in se potem čudijo, ko jih moški nadlegujejo. Nekateri skušajo navezati stike tudi tako, da dekletom ponujajo službe, delo, zaslužek. In tudi tem gre v klasje: številne nepremišljenke jim padejo v pohotne kremplje. Potem seveda jočejo, se kesajo in jim je žal, ali pa neprijetno in hudo doživetje ohranjajo zase — kar je še slabše. * Prav bi bilo, če bi se neprijetnosti čim-prej končale. Brez hitrega in učinkovitega odkrivanja kršiteljev in brez strožjih ukrepov pa to bržkone ne bo šlo. Brez pomoči občanov — zlasti napadenih in žaljenih žensk, ki naj napade in nadležnosti takoj prijavijo — najbrž tudi ne. in še nekaj: ali ni v Ljubljani nekaj predelov mesta tako temnih in slabo osvetljenih, da so pravi eldorado za malopridneže? Treba bo pomisliti tudi na to. Torej: tudi na nas. je, da pomagamo, da storimo svojo dolžnost EVGEN JURIČ POMAGA) Sl SAM, PA Tl BO BOG POMAGAL! Nadaljevanje s I. strani da bi delo ocenjevali s kakršnimi koli tehnikami ali celo z merjenjem kalorij, ki eo bile porabljene med delom, kot sem slišal nekoga, da bi bilo to najbolj objeiktivno merilo. Skraitka: želja po uresničitvi samoupravnih pravic, kajti osnova samoupravljanja je ustvarjalno, ne pa najemniško delo! Prav gotovo se zaradi tega delavci raznih kolektivov odločajo, da bodo delali tudi čez normalnd delavnik, da bodo zmanjšali osebne dohodke, da bodo enomesečne osebne dohodke dali za nakup modernejših strojev v sklade kot posojilo itd. Zaradi tega so se učitelji in učenci šole gradbenih delavcev v Beogradu odločat, da bodo izkoristili ves denar, ki jim ga prinese praktično delo v učnem programu za to, da hi prišli (in ao) do ustreznega poslopja, delavnic, opreme, laboratorijev in potrebnih strojev za sodobni pouk, ki ne bo bolehal zaradi zaprtosti v okviru šole. To pa so samoupravne odločitve, o katerih marsikdo meni, da so v nasprotju s pridobitvami delavskega razreda, z načeli izobraževanja itd. Taikim kolektivom očitajo, da ravnajo sebično, nesolddarno in neodgovorno, čeprav je očitno, da vnašajo v naše samoupravno gospodarjenje nove samoupravne odgovornosti za delo in gospodarjenje. Morda pa očitki letijo zaradi tega, kar eo te delavne organizacije začele s svojim delom obtoževati občinske skupščine in njihove strokovne službe, skupaj z gospodarskimi zbornicami, zavodi za zaposlovanje in drugimi dejavniki, ki bi jim morali biti v pomoč, pa jim niso dovolj koristni?! Delavci, ki sami ustanavljajo podjetja in druge delovne skupnosti, namreč vse pogosteje govorijo, da od nikogar ne zahtevajo izključno le materialno pomoč, olajšave ali podobno, temveč si želijo predvsem analizo tržišča, kažipot, kako naj razvijajo svojo poslovnost in proizvodnjo, česa je preveč in česa premalo na tržišču itd. Njih zanima, kako dela njihov višji samoupravni organ — občinska skupščina — in druge skupnosti samoupravljavcev, ki pa, žal, to še niso. Očitku, da so podjetja, ki jih ustanavljajo delavci sami, anarhična in »divja«, se razen tega postavlja po robu dejstvo, da integracija (tako v gospodarstvu kot negospodarstvu) izloča s specializacijo odvečno delovno silo, izloča pa tudi za združena podjetja nezanimive zmogljivosti. Z integracijo odpravljamo razdrobljeno proizvodnjo podjetij, toda hkrati zožujemo tudi izbiro blaga, ki je za vsakdanje potrebe prebivalstva potrebna. Dejstvo je, da v marsikateri deželi podjetja z majhno, toda prilagodljivo proizvodnjo zadostijo 40 odstotkov potreb. Tako združevanje dela torej ne škoduje integracijskemu procesu delovnih organizacij, temveč ga spremlja in po svoje tudi pospešuje. Kolikor pa v tem kdo vidi drobljenje gospodarstva, pa naj se spomni na dejstvo, da je pri nas decentralizacija zajela tudi vse dejavnosti zunaj gospodarstva, da bi se lahko celo te vključile v ekonomsko gospodarjenje in si zagotovile resnično samoupravljanje. Na roko nam gredo tudi primeri podjetij, ki so se najprej.bdružila, pozneje pa spet ločila, ker so v združenem podjetju izgubila del samoupravnih pravic, ki so jih prej že imela. Odstop od nečesa, kar ne ustreza samoupravljanju in gospodarnosti, torej ni nujno dezintegracija, kar lahko vsebuje le željo po izboljšanem samoupravljanju. Toda to so stvari, ki jih ne kaže več ponavljati, ker so že zdavnaj znane, čeprav marsikdo še vedno ne ve zanje ali pa — noče vedeti. Za marsikoga je namreč težko pristati na popolno odvisnost samo od uspeha lastnega dela, zato imamo še vedno opraviti z najrazličnejšimi odpori. Ti se ne pojavljajo slučajno prav v vrstah deilavoev, ki bi morali sprejeti nase naj-večjd del odgovornosti za gospodarjenje in samoupravljanje, ker se pogosto — pokrivajo dalje, kot jim sega odeja. Morda je to tudi vzrok, da se radi pojavljajo kot nekakšni skrbniški delavca. Ne zamerite mi tega, da še vedno delam razliko med delavoi in delavci, kajti prepričan sem, da ostanejo med delavci vsaj močne nianse različnosti, če ne več, vse dotlej, dokler ne bomo res dosledno uresničili vrednotenja človeka po delu. To pa Je v praksi še precej dolg proces, ki ne more miniti brez težav in nesporazumov. Prav zaradi tega pa mi je najnovejša praksa združevanja dela tako všeč in simpatična, čeprav je še zelo okorna. V njej namreč ni ničesar tistega, kar je sicer zelo spotakljivo v tradicionalnih oblikah podjetništva, kjer še vedno prevladuje skrb za lastne osebne dohodke namesto za — ves dohodek. VIKTOR ŠIREC OGLEDALO Ta leta 1945 razdejana in razkosana dežela, ki so ji zavezniki prvotno nameravali dovoliti le polje-destvo in živinorejo, zavzema danes drugo mesto med trgovskimi narodi svobodnega sveta. (TT 6. decembra — Vsak ima v omari truplo preteklosti) Sumljiva terminologija ne bi bila sumljiva, ko bi bilo na začetku članka navedeno, da je prevod povzet po članku Gerarda Lauzuna Iz 49. številke nemškega tednika »Der Spiegel«, kjer je izraz »svobodni svet« v rabi za vse, kar je zahodnega. Pariz je znova izjavil: »Tudi dolar ni vreden toliko, kakor uradno zatrjujejo.« Washington je odgovoril: »Ne glede na težave še nadalje dajemo vsem, ki zahtevajo, funt zlata za 35 dolarjev.« (Delo 5. decembra — Ozadje »vojne proti dolarju«) Tako poceni, da bi dajali kilo. gram zlata za manj kot 100.000 starih dolarjev, pa Američani niso. Za 35 dolarjev ne ponujajo funta (45.2 dekagrama), ampak unčo (2.8 dkg) zlata. TT 20. XII. 1967 PRI NAS DOMA PRI NAS DOMA PRI NAS DOMA PRI NAS DOMA PRI NAS DOMA .V: :V NAS DOMA PRI NAS DOMA PRI NAŠ DOMA PRI NAS DOMA PRI NAS DOMA 20. XII. 1967 TT Cesta je bila že tistega slovesnega leta 1957 na drobno in na debelo prekrita z najrazličnejšimi luknjami. »Cesto, cesto,« — so kot vsa leta doslej moledovali občani, tako kot bi molili za vsakdanji kruh. Obsotelska cesta — črna nesreča, ki je odvračala turiste, napredek in denar. Tedaj so, končno, v tistih znamenitih letih, staknili glave učeni možje, tako rekoč najučenejši med učenimi (zlobni jeziki trde, da so priplezali celo z visokih vrhov), pomenili so se, paberkovali nekaj s številkami in računi in navsezadnje avtoritativno in vsestransko pretehtano odločili: »Obsotelje ne potrebuje ceste — ampak železnico!« »Kaj bi z železnico, cesto nam dajte,« so se uprli Podčetrtani, in pritegnili so jim tudi v številnih sosednjih krajih. A kdo bi jih poslušal, nevedneže? Kaj pod milim nebom takle Podčetrtan ve o tem, kaj je z objektivnih vidikov družbene zakonitosti in razvoja zanj primerneje? In so zgradili železnico. Segala je od Kumrovca do Mestinj, kjer se je razcepila na levo proti Gro-belnemu in na desno v Rogaško Slatino. Prav srčkana je, ni ji kaj očitati: loko-motivica in vagonček zadaj, kot bi ju snel s slovitega ameriškega Disneylan-da. Zadnje čase, odkar so jo, nerentabilnim nesrečno, prevalili na ZTP Maribor, sicer tu pa tam rahlo zamuja, a kaj bi tisto. Glavno je, da te ob petih zjutraj potegne v službo ali v šolo — in zvečer domov. Da o gneči v samem samcatem, vagončku kot povsem nepomembnem faktorju ne govorimo ... Toda — gorje! Nenadoma, čez bornih sedem ali osem let, je prišla reforma. Nerentabilna stara šara, s katero je treba pomesti, je postal po borih nekaj letih tudi obsotelski*vlakec. Potnikov je menda premalo, tovora pa ne zmore prenašati, ker se tozadevna bližnjica zavoljo prelahke gradnje proge ni obnesla. Slovita, strateško tako pomembna obsotelska proga, je zdaj prodana' za narodov blagor Odpadu. Kdaj se bo to zgodilo, navsezadnje ni več važno. Podčetrtani si žele pri tem le dvoje: Prvič: novo cesto, ki bo morala nadomestiti progo. Drugič: Da bi spoznali učene glave, ki, na žalost, ni bila čisto zastonj, osrečile s konstruktivno železnico in ki na žalost ni bila čisto zastonj. NOVI ATOMSKI BAZEN iz debelih hrastovih desk je to pot, december je že, kajpada sameval. Toda poleti... »Glava pri glavi.« BERNARDA RAKOVEC NA LETEČEM UREDNIŠTVU V PODČETRTKU I SVET, KI V NJEM ŽIVIMO VELIKO UPANJE: DOBRI ATOMI! STR« IGRAČKE TAKOLE SMO SE POGOVORILI o problemih Podčetrtka. Sicer smo sedeli v krogu, toda za fotografijo je bilo treba »v vrsto«. Kraj, stisnjen med Sotlo in strmo pobočje s starodavnim gradom na vrhu, šteje brez okolice približno 70 hišnih številk, z drugo besedo: 270 občanov in občančkov. Če mu prištejemo še bližnje vasi, predvsem Imeno in Golobinjak, nanese poslednja hišna številka 90, število občanov pa 766. Industrije v kraju ni. Prebivalci žive predvsem od živinoreje, kmetijstva (kdo ne pozna slovečih obsotelskih vin?] in sadjarstva. Pravih kmetov je dobra polovica. Med temi je tretjina dobrih in dve tretjini ubožnejših. Slaba polovica občanov pa sodi v tako imenovani polproletariat: doma obdelujejo krpo zemlje in se vozijo na delo v Štore, Celje in celo v Zagreb. Sezoncev tod ni, čeprav je občina Šmarje pri Jelšah, kamor sodijo, po narodnem dohodku na prebivalca na repu med slovenskimi komunami. Podčetrtek je po velikosti šesti največji kraj v občini, ki je zrasla pred leti iz treh manjših: Kozjega, Rogaške Slatine in Šmarja. Ljudje: dobri, a razočarani. »Slovenska Sibirija,« pravijo sami sebi, »čeprav smo bili med vojno eno glavnih zatočišč slovenskega partizanstva. Kaj vse so nam tedaj obljubljali tovariši .. .« Vendar niso malodušni. Stopili so skupaj, vsi, ki kaj znajo in jih premore kraj. Od predsednika SZDL, šolskega upravitelja in občinskih odbornikov do priletnega, a še vedno čilega župnika, ki so ga Nemci med vojno izgnali in je leta 52 odkril imenitne atomske toplice, pred nekaj dnevi pa rohnel s prižnice nad farane: »Da mi ne bo med vami nikogar, ki bi okleval, ko bomo odločali o samoprispevku za novo šolo ...« V slogi je moč, pravijo. In te imajo kljub ubožnosti v Podčetrtku toliko kot malokje drugod ... BIL JE ČETRTEK — v Podčetrtku. Bilo je to leteče uredništvo in pol: začrtano nenačrtno, tako kot vsa druga ( ... oh, te naše slabe ceste in kdaj bomo dobili elektriko in prepiri zaradi arondacije in nezaposlenost in občina nas nič ne razume, krajevna skupnost pa spi...), končano in zalito pa načrtno, da bi nam sama reforma lahko zavidala in se po nas zgledovala ... • Gostilna ljubeznive birtinje Milke se je začela kaj, kmalu po napovedani uri polniti z neznanimi obrazi. Najprej je vstopil predsednik krajevne SZDL Prane Renier. K njemu je prisedel predsednik turističnega društva Janko Strahovnik. Potem so prišli drug za drugim še vsi drugi pomembnejši občani: župnik Friderik Ster-nad, predmetni učitelj in predsednik aktiva ZK Miha Macuk, zdravnik dr. Albert Homan z ženo Jožico, ki ima »na skrbi« bodočo in nujno potrebno kanalizacijo, upravitelj osnovne šole in Žagarjev nagrajenec Jože Brilej, tajnica Društva prijateljev mladine Milena Jiirjec, učiteljica Anica Zalokar, ki je potarnala, nad ubož-nimi učiteljskimi stanovanji (na občini so povedali, da planirajo hkrati s šolskimi prostori tudi 600 kvadratnih metrov stanovanjskega prostora za učitelje in bo tako v tem pogledu v Podčetrtku kmalu bolje), dva krajevna odbornika, izvoljena v občinsko skupščino Šmarje — in še nekaj občanov, željnih pogovorov, kritike in vprašanj, na katera je treba odgovoriti. O Pomenek se je pletel največ o toplicah, o katerih smo spregovorili posebej. Z njimi žele ustvariti iz Obsotelja nekakšen rekreativni rezervat za ljudi, željnih tišine, zdravja in resničnega počitka. Da gostom pri tem ne bo dolgčas, bo poskrbela. skoraj nepretrgana sezona lova v izjemno mili obsotelska klimi (srnjak, fazan, jerebice in zajci), bogat ribolov ščuk v Sotli, postrvi v pritokih in dobra domača kuhinja (ste že slišali za purana z mlinci, za pogačo »zafrknjenko«, da o domačih vinih ne govorimo?). Tudi o turističnih zmogljivostih, ki bi jih hitro preuredili v penzione, vemo že dovolj. Skratka: Ko bi le že imeli to nesrečno cesto... Odgovor na občini: »V načrtu je bila za leto 1969, toda če bo le mogoče, jo bomo začeli graditi že prihodnje leto. Ne mislite, da tudi sami ne vemo predobro, kaj bo pomenila za našo občino ...« Zavoljo nezdrave, okužene vode razsaja med šolarji endemični hepatitis, vnetje jeter. Letos je zbolelo za njim že 46 pod-četrških šolarjev, kar pomeni skoraj četrtino otrok. Toda novi vodovod že grade, in če bo šlo po sreči, bo na pomlad gotov. Potem potrebujemo še kanalizacijo. »Radi bi pomagali, pa sami ne bomo zmogli vsega,« potarnajo sogovorniki. Odgovor občine: »če bo denar, pride •takoj spomladi za vodovodom kajpada na vrsto kanalizacija. Občina bo povečala kanalščino, vaščani pa naj bi pomagali predvsem s prostovoljnim delom. Vsega namreč ne bodo mogli reševati z lastnimi samoprispevki, saj so globoko segli v žepe za vodovod, zdaj pa se bodo odločali še za samoprispevek za šolo.« • Da, še beseda, dve o slavni podčetrtški osnovni šoli: že pred leti so jo dali novinarji v . časopise kot vzgled in poduk drugim šolam. Ni se prevzela. Letos so dobili otroci zveneči naslov najboljše šolske pionirske organizacije v Jugoslaviji: kipec kurirja Joviče. Učni uspeh je v tem odročnem kraju neverjetno visok, čeprav osemletka gostuje kar v treh različnih poslopjih. Razrede zdeluje 90 odstotkov učencev, osipa pa je komaj 20 odstotkov. (Za primerjavo: v povprečju v Sloveniji konča vseh osem razredov komaj polovica učencev...) »Pri nas se gremo šolo takole,« povedo šolniki: »Vzgojo smo postavili na prvo mesto, pred izobraževanje. In kako vzgajamo? Predvsem z močno razvejanimi svobodnimi dejavnostmi in z vsebinsko bogato moralno vzgojo v času varstva pri vseh tistih učencih, ki medtem niso potrebni dodatne učne pomoči, v posebni učilnici.« Potem potožijo učitelji nad zaslužkom. Čeprav šola premore razmeroma dobro kadrovsko zasedbo in se učitelji dodatno izobražujejo še sami, je prvega v mesecu pogosto bolj polna denarnica šoferjev, prodajalcev pa tudi nekvalificiranih delavcev ... Da ne govorimo o štipendijah za učence, ki so šolanje končali pa jih je tako rekoč nemogoče izvrtati. Mnogo obetajoča mladina hočeš nočeš ostaja doma ... • Predsednik aktiva ZK potarna nad svojo organizacijo, ki da se stara. »Premalo resnosti je v nas. Le besede in nič dejanj,« pove odkrito. »Saj potem ni čudno, da mladi nočejo zraven...« Poleg tega bi Jilo treba mladino združiti v poseben klub s pretehtanim programom, pa ni primernega prostora. In najti koga, ki jih bo povezal in usmeril. Pohvalimo še izredno aktivno Društvo prijateljev mladine: po njihovi zaslugi noben podčetrtški šolar ne sedi več lačen pri pouku. Malice so izdatne in obilne. Se in še bi jim lahko prisluhnili, složnim občanom, ki govore, načrtujejo, tu in tam potožijo, pa brž pokritizirajo še sami sebe. Iz vsega, kar povedo, veje skupna misel: Nekako bomo že. Moramo pa pika. Zato za konec ponovimo še enkrat: V slogi je moč. Sloge pa je v malem, odročnem Podčetrtku toliko, kot zlepa ne kje. Vso srečo torej in mnogo uspeha, prijatelji! Fotografije: Joco Žnidaršič Crna strojnica je naperjena na novi objekt hotela Union, sredi bele Ljubljane. To grozljivo orožje je razstavljeno v izložbi velike samopostrežne trgovine Prehrana. Preživljamo dneve dedka Mraza in njegovih nakupov. Strojnica je samo velika, prevelika igrača in oko mimoidočih se v teh dneh- le pre-rado zaustavi na izložbah z igračami. Toda oglejmo si strojnico podrobneje. Velika je kot majhen fantič (in bržkone krasi še marsikatero izložbo naše deželice), vsa črna in svetleča se. Ne manjka ji dosti do velikosti prave strojnice. Okrog strojnice so razvrščeni tanki in revolverji vseh vrst. Domiselni opremljevalec izložbe je potisnil revolver celo v kosmate roke rumenega medvedka. Japonske igrače — orožje, opremljene z angleškimi napisi (Machine gun — Fire) vabijo slovenske kupce. Orožje se bo zlasti v teh dneh preselilo v otroške sobe in ko bo topleje, na balkone in dvorišča. Trezni in objektivni psihologi bodo strokovno zavrnili moj sentimentalni odnos: igrače v podobi pušk, strojnic, revolverjev in tankov ne morejo imeti nobenih posledic za vzgojo otroka. Trenutno razburijo njegovo domišljijo, ga zaposlijo, ko pride čas, otrok pozabi na igračke^ orožje. Trezno misleči trgovci bodo zatrobili v isti rog. Igračke orožje gredo v denar, so torej kupcem všeč. Ne bodimo vendar otročji in malenkostni. Prav imate’ psihologi, prav imate, trgovci! Strojnice in revolverji niso nevarni za duševno rast naših otrok. Toda čudim se, da te igračke — simbol strašnega orožja, ne motijo odraslih. Kdo bo kupil takšno igračo svojemu ljubljenemu otroku? Bivši partizan, ki najbolje pozna smrtonosno moč orožja? Mati, ki je del svoje mladosti preživela v taborišču, ki jo je za bodečo žico zadrževala prav moč takšnega orožja? Kdorkoli, ki vsaj kdaj pa kdaj prelista časopise ali prisluhne radijski oddaji in ve, da natanko takšno orožje še dandanes, ta hip, nekje v svetu kosi življenja tistih, ki se bore za svojo svobodo in celo tistih, ki se bore proti njim. Ce bi se v naših izložbah pojavila v podobi igračk dva druga simbola nasilnega jemanja življenja: giljotina ali vešala, bi zagnali vik in krik. Vsi bi se strinjali, da tako nehumani simboli niso primerni za naše otroke. Streslo bi nas, če bi jih ugledali v nežnih otroških rokah. Toda giljotina ali vešala vzamejo življenje naenkrat samo enemu človeku. Strojnica pa s pritiskom na petelina kosi vse, kar se znajde pred njeno cevjo. In vendar se nam zdi najbolj normalno, da kupujemo našim pogumnim otrokom puške, revolverje, tanke in strojnice. Tudi otroške igre potekajo v tem znamenju. Med bloki in hišami je pogosto opaziti skupino otrok, ki se podi okrog s puškami — igračami. Puško naperijo v tovariša, kriknejo glasni: Bum in tovariš v igTi pade po tleh. To počenjajo brez smeha, kot da opravljajo zelo resno delo. Delajo to, kar vidijo v televizijskih filmih, počenjajo s tistim, kar jim smeje potiskamo v roke. Naivno bi bilo pričakovati, da se bodo naši otroci igrali stare igrice »An ban, pet podgan...«, »Ristentanc«, pa lovit in skrivat se. Toda brez-dušnost odraslih, ki samo z nasmehom opazujejo te hrupne igrice, je osupljiva. Zdi se, kot da so vojne, bodeče žice in grozote vojne častitljiva zgodovina in da vlada ta trenutek na vsem svetu en sam srečen mir. Grožnje, ki v obliki vesti z vseh koncev sveta vsak dan znova odmevajo s časopisnega papirja, kot da so neresnične in sestavljene le zato, da potešijo vsakodnevno slo po zanimivem branju. Velika črna strojnica, na črnem podstavku, z vencem patronov čez dvoje cevi, skoraj takšna kot prava, je še zmeraj uperjena na Union. Strojnica — lepo in dragoceno (in tudi grozljivo) darilo dedka Mraza. JANEZ KAJZER mn Sl IISTILEI10NSIE TOPLICE Kdo bi vedel, od kdaj že gospodinje namakajo umazano perilo v izvirih tople vode od Harine Zlake čez Sotlo do opuščenih rudnikov železove rude blizu cerkve Device Marije na Pesku? Tu je izvir hladnejši, temperatura vode znaša približno 20 stopinj, potem pa se od izvira do izvira vse bolj topli. . Pa niso v teh vodah prali hi izpirali zgolj perila. Ljudje so se prav radi v vodi čudnega okusa namočili še sami, in od ust do ust je šel glas, da se rane hitreje celijo, če jih spirajo /z njo, posebno še tiste obotavljive, zagnojene ... Podčetrški župnik FRIDERIK STERNAD, po poklicu dušebrižnik, po duši (naj mi ne zameri) pa geolog, se je jel za čudno vodo vse bolj in bolj zanimati. Potem je privlekel od bogsigavedi kod nekakšen Geigerjev števec. In glej ga zlomka: zadeva je po poti od Harine Zlake do Device Marije vse močneje šklepetala ... Župnik se je zamislil: Prvi, ki mu je priskočil na pomoč, je bil zagrebški inženir Vukčevič. Ta je poslal svoja opažanja, lepo napisana in opisana, na balneološki inštitut v Zagreb, kjer so s temeljito raziskavo odkrili v vodi 5,3 radioaktivnih Machovih enot, kar je pomenilo, da podčetrtška voda ni le topla, ampak tudi precej radioaktivna. Leta 1957 so temu mnenju pritegnili tudi na ljubljanskem inštitutu »Jožef Štefan«. Potem so se sukali okoli vrelcev strokovnjaki Geološkega zavoda iz Ljubljane. Ugotovili so različno temperaturo vode in raznolike stopnje radioaktivnosti od vrelca do vrelca. Prav zdaj znani slovenski biologi pripravljajo biološko analizo vode. Ta nam bo povedala d0 konca vse o zdravilnosti, uporabnosti in vrednosti podčetrtških atomskih toplic. t Toda ljudje, radovedneži in bolniki, na dolgotrajne analize niso bili voljni čakati. Samoiniciativno, kot pravimo temu, so se jeli namakati najprej v naravnem bazenčku pod skalo v Harinih Zlakah. Kmalu jih je bilo na tisoče: glava pri glavi v blatni mlakuži. Sloves obsotelskih dobrih atomov se je jel vse bolj širiti. Leta 57 sta zaradi gradnje železnice kopanje in mazanje s črnim radioaktivnim blatom za nekaj časa zamrla. Potem so se tostran Sotle odločili, da zgrade primernejše topliške naprave. Turistično društvo v Podčetrtku se je, pomagala sta občina in zdravilišče Rogaška Slatina, vneto vrglo na delo. Mošnjiček je odprl še sklad »Borisa Kidriča«, druge ustanove in organizacije pa kajpada tudi prebivalci sami. Nastal je prvi bazen iz debelih hrastovih desk na travniku ob slovenskem bregu Sotle. Z zajetjem vode so presekali žilo, ki je napajala naravni bazenček na hrvaški strani. Šestnajst metrov dolg in osem metrov širok bazenček je zamenjal staro, nehigienično mlakužo. Letošnje številke o obisku so več kot veličastne: Zasilni bazen z barako za preoblačenje in dvema bifejema je privabil v sezoni 21.000 kopalcev in več kot 76 tisoč radovednežev, ki so plačali vstopnino, a so si atomsko kopel ogledali za zdaj le od daleč. Med gosti so prednjačili Ljubljančani in Zagrebčani, mnogo pa je bilo tudi tujcev, največ Avstrijcev, Italijanov in Nemcev. Kdaj pa kdaj so našteli pred vhodom v kopališče tudi po 80 avtomobilov in avtobusov. Toda Podčrtrtani z začetnimi uspehi še zdaleč niso zadovoljni. »To je šele začetek,« povedo soglasno in brž poudarijo, kaj so se namenili narediti že jutri, pojutrišnjem: Vod0 bodo napeljali v sam Podčetrtek, če bo šlo po sreči — že spomladi. V škof-laku, ki ga morajo urbanistično in zemljiško pravno že posebej zaščititi, bodo zgradili pravcati olimpijski bazen s toplo vodo iz neatomskih vrelcev. Ker pa so leti nekoliko hladnejši od atomskih, bi kopališče lahko otoplili z nekaj kubičnimi metri atomske vode, ki bi jo mešali med navadno. Olimpijski bazen bi bil namenjen za rekreacijo. Posebej in ločeno pa bi napeljali v kraj tudi atomsko vodo, kjer bi se v manjših bazenčkih, ločenih od olimpijskega, zdravili bolniki. Denar bo naprosjačilo Turistično društvo skupaj s komunalnim skladom občine. Doslej premorejo skupaj z obema gostilnama že 80 do 100 privatnih turističnih postelj, toda s pomočjo banke oziroma s turističnimi krediti bi njihovo število lahko po potrebi še najmanj podvojili (»Le čemu šentjurska banka ne daje več turističnih kreditov?« so vprašali mimogrede. »Zato ne, ker za to sploh niso pristojni,« je bil odgovor na občini. »Naša banka je namreč le podružnica celjske, in vse tovrstne prošnje rešuje pristojna komisija v Celju ...«) Prenočiščem bi podčetrške gospodinje z veseljem priključile tudi domačo kuhinjo... Veliko upanje — dobri atomi. Izkušnje in dobra volja jih dvigajo iz možnosti v realnost in bližnjo perspektivo. Republika, slišiš? Vsega dvesto in še nekaj občanov ne bo zmoglo vsega, denar pa se bo stekal tudi v tvoj mošnjiček! Kaj če bi jim, složnim in odločnim Pod-četrtanom, prisluhnila vsaj na delček ušesa? Izdaja In tiska CP »Dalo« v Ljubljani — Glavni In odgovorni uradnik Zoran Jerin — Uredništvo,- Ljubllana, Tomšičeve 3/11 p. p. 150-111, tel.: 23-522 do 23-526 - Pro dajnl oddelek: Llubilena. Šubičeva 1. telefon 20-463 Naročnina: celoletna N din 36 — ali din 3.60U. oolletna N din 18.— ali din t.800. četrtletna N din 0.— ali din 900, me sečna N din 3,— ali din 300, Za inozemstvo plačana v Jugoslaviji letna N din 60.— ali din 6.000 mesečna N. din 5.— ali din 500; plačana v tuj.nl — celoletna: v USA dolarjih 6,4 dolarja v britanskih funtih i tunta 3 šilinge, v zahodnonemšklh markah 26 mark. v švedskih kronah 33,5 krone, v Italijanskih lirah 4.000 lir — Oglasni od-detek: Ljubljana. 6ubičeva 1, tel.: 21-896. štev. tlro računa SDK 501-1-167 — Rokopisov ne vračamo. ifuniiiiiniiiiiflnininitiflmiiiiiiflimimluniimfliliiiini HEZERUIRMO Zl IOFA Novo leto ni znamenito samo po silvestrovanjih, ampak tudi po razprodajah tn novoletnih sejmih. Novoletni sejmi so ponavadi v tesni zvezi z razprodajami — ali kot se temu strokovneje rete: so v zvezi z evakuacijo odvečnega blaga na tržišče oziroma so v tvezi z izpraznitvijo skladišč. Novoletni sejmi se začnejo že v starem letu, da lahko občani zapravijo trinajsto plačo, če jo slučajno dobijo oziroma da lahko na razprodajah zravnajo osemdeset in manj odstotne plače. Tudi letos je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani novoletni sejem. Tudi letos so na novoletnem sejmu razprodaje. In to — razne razprodaje. V dnevnem časopisju sem prebral, da letos na novoletnem sejmu na GR ne bo nič kiča, iz česar lahko sklepam, da še ni izšla podrobnejša direktiva, kaj je kič in kaj ni kič. Mene konkretno zanima, če je, recimo, strah tudi kič? Menim, da bi bilo prav, če bi odgovorni tovariši konkretneje definirali kič in tozadevno formirali strokovno komisijo glede kiča. Mene še vedno zanima, če je strah kič. Na novoletnem sejmu imajo razprodajo najrazličnejšega blaga in razprodajo naivnosti obiskovalcev. Morda pa strah ni kič? — Ulazi narode, samo još nekoliko dana velika senzacija. Kuča strahova! Ulaz samo 200 dinara, za djecu i voj-nike 150! Ulazi narode, fenomenalna kuča strahova! Na novoletnem sejmu je tudi ta fenomenalna senzacija. KUČA STRAHOVA. Ta enkratna, fenomenalna, edinstvena, senzacionalna vožnja na škripa- jočih vagončkih skozi obupno, grozljivo, srhljivo in sploh kučo strahova traja devetindvajset sekund ali pa kako sekundo več. V njej mimogrede vidite prikazen, ki je podobna zveri, in še eno zver, ki je podobna prikazni, zraven je pa malo teme, mraza in prepiha. — Kje je pa strah? — Seveda je strah! Vsakega je strah povedati, da je plačal 200 dinarjev. Ulazi narode! Za dijake in vojake pet kovačev popusta! Treba je torej ugotoviti, ali je strah kič oziroma ali je strah ideološko utemeljen ali ne. Ali je družbeno koristen ali ni. Dvomim pa, da nam je potrebna specializirana kuča strahova. Mislim, da imamo pri nas že tako in tako preveč hiš strahov... ... STARE ŠALE V NOVI OBLEKI ; i f Ur*. -M. w .."A . '■■i"' j| Sosed pek je tožil Sokratu, da ima na vrtu drevo, ki mu prinaša nesrečo. Na njem so se obesile že tri njegove žene. Sokrat, ki se je spomnil na svojo Ksan-tipo, pa ga je zaprosil: »Dragi prijatelj, dovoli, da presadim tvoje drevo na svoj vrt.« »Ne, nikakor, saj ti pravim, da sem delal...« Mf V nekem ljubljanskem gostišču pa se je zgodilo takole: Mladenič, bržkone prepričan o tem, da je osvajalec ženskih src, je brez vabila sedel k ženski, ki je pravkar kosila. Ta ga je mirno poslušala in mimogrede naročila natakarju: »Se sladoled in kavo in gospoda ven...« Poznate naslednjo šalo iz Mehike: »Od kod prihajaš, prijatelj?« »Na lovu sem bil.« »Kaj pa si lovil?« »Kagvile« »Kagvile? Kaj pa je to?« »Ne vem, nisem nobenega ujel...« In naprej pri nas: »Od kod prihajaš, prijatelj?« »Delal sem.« »Torej si bil ves dan v službi?« V ZDA je mnogo dovtipov o starih devicah, ki zvečer pogledajo pod posteljo, polne strahu ali upanja, da bodo tam našle moškega. Tako tudi v Phila-delphiji, kjer je staro dekle sredi noči telefoniralo policiji: »Hitro pridite! V mojem stanovanju sta dva moška. Hotela bi, da vsaj enega vržete ven ...« V nekem slovenskem mestecu je mladoporočenec poklonil svoji tašči kolo. Kmalu potem jo je na cesti — ko se je s kolesom peljala — do smrti povozil tovornjak. In v mestecu je zacvetela trgovina s kolesi, kmalu so bila razprodana. Dramatik in pisatelj Luigi Pirandel-lo je prišel v Pariz, kjer so mu oboževalci priredili banket. Po slavnostnih napitnicah je moral spregovoriti tudi slavljenec. Ze v začetku govora se je opravičil z naslednjimi besedami: »Toliko časa sem porabil z učenjem, kako je treba pisati, da se nisem naučil, kako je treba govoriti.. .« Večji mojstri govorjenja — in manjši pisanja — smo pri nas. Nekje v Jugoslaviji so ustanovili Akademijo znanosti in vanjo sprejeli nekoga, ki je bil skoraj nepismen. K predstojniku akademije Je takoj prišel nekdo s pritožbo: »Kako ste ga mogli sprejeti? Saj še pisati ne zna!« »Saj je redni član in ne dopisni,« so mu odgovorili. EVGEN JUKIČ ZA T. S. »V Ljubljani sem videl vsega nekaj deset avtomobilov, kakor v Tirani,« je povedal Giovanni Pelici sosedu v Milanu, kjer ima avto že skoraj vsak občan — potem ko si je ogledal svetovno hokejsko prvenstvo v našem mestu. Giovanni Je imel seveda smolo in je dobil tak vtis o našem mestu Ljubljani ravno v času, ko so iz središča mesta zaradi nenadoma uvedene visoke parkirnine pobegnili malodane vsi avtomo. bili v razne veže, na razna dvorišča in na periferijo. To je sicer kvarno vplivalo na ugled našega mesta — kdo je temu kriv, se še danes ne ve, kot se malokrat zve za krivca, če je iz vplivnih krogov — vendar pa je Giovanni Pelici s to svojo izjavo sosedu nehote poudaril neko važno bistvo naše trgovske-tu-ristične politike in odkril fantastične možnosti za nas. Zakaj? Spomnil sem se vztrajanj nekega člana mestnega sveta — zaradi varnostnih razlogov priznam, da si vse to izmišljujem — da bi bilo treba omejiti parkiranje v središču Ljubljane za avtomobile določene nacionalnosti. Ne iz kakšnih šovinistično diskriminacijskih razlogov, ampak iz čisto praktično poetičnih. Kako kratkoviden predlog! »V poštev za Tržačane pride za parkiranje kvečjeiftu Brezovica, če že ne Vrhnika, dalje proti Ljubljani pa naj kar pešačijo.« »Ampak, poslušajte, to ni prav! Pritožili se bodo, zakaj ravno take omejitve za avtomobile s tržaško registracijo.« »Mi je prav malo mar! Ce ne znajo voziti po mestu, prečkajo dvojno črto — ne seveda vsi — ustavljajo, kjer ni dovoljeno in se sploh vedejo nedisciplinirano, to zame niso avtomobilisti, ki bi jih smeli puščati skozi mestna vrata.« »Kaj pa denar, ki ga prinašajo?« sem mu oporekel. »Denar gre v glavnem v zasebne kanale, mi, mesto kot celota v glavnem K£SIW ilu M! !!> &mm smmmmmB&t nimamo dosti od njih, če izvzamem proipet v mesarijah.« »Pa ste pomislili na to, da bi poskrbeli zanje, ki niso vajeni slabih prometnih razmer, kakršne vladajo v našem mestu. Morda jim je prometni režim preveč tuj, preoster.« »Naj se navadijo evropskih razmer.« »Jaz pa pravim, da to ni v redu. Ce že ob praznikih prinašajo milijončke in celo milijarde, bi jim pa v zameno že lahko zagotovili vsaj posebne parkirne prostore v središču mesta.« »To bi pa bila diskriminacija drugih!« Seveda s tako trmasto nazadnjaškim elementom se pač ni kazalo pričkati. Rajši sem stopil k drugemu članu mestnega sveta in mu predlagal naslednje novosti in olajšave za tržaške avtomobiliste: V znamenje dobrih odnosov in razumevanja naj bi vse mesto ob italijanskih praznikih razobesilo tržaške zastave, lokali — nočni in dnevni — naj bi te dni delali noč in dan, prav tako naj bi delale mesarije. V olajšavo avtomobilistom naj bi se te dni vsi naši avtomobilisti iz solidarnosti in iz drugih trgovskih razlogov umaknili iz mesta na Turjak, v Brezovico, Domžale, Medvode, kot so se za časa hokejskega prvenstva, in prepustili prostor na soncu blagodejnim gostom iz Trsta. Saj gre vendar za dobre soseske odnose in za medsebojno razumevanje, če za drugega ne. JUS TURK EDEN IZMED NAS t •- J-,-.-, iičv* ■j:!-, j-;.: ' - g. ^ KDO JE ZORKA MLAKAR? Reklama si pri nas vsak dan utira modernejša pota. Potrošniku je treba nenehno svetovati, kaj naj kupi, zlasti, če je na trgu veliko konkurenčnih proizvodov. Daleč so časi, ko so naše tovarne objavile oglase le za državne praznike. Postalo je skoraj pravilno, da priporoča proizvode za široko potrošnjo lep, simpatičen obraz, pa naj gre za milo, zobno pasto ali pralni prašek. Navadno so ti smehljajoči obrazi v oglasih anonimni. Toda sodobna reklama ne mara anonimnosti. Zato je obraz v oglasu mariborske tovarne Zlatorog dobil ime in priimek. Skoraj vsak večer vidimo na malem zaslonu kratek film. Smehljajoča gospa se elegantno sprehodi po ulici in takorekoč mimogrede priporoči milijonom potrošnikov »miksal, ker vsebuje oxylan« in še se razločno predstavi: »Zorka Mlakar, Ljubljana«. Isti obraz, ista postava, iste besede tudi na straneh vseh jugoslovanskih časopisov. Oglas je postal popularen, duhovitež si je izmislil že vic, ki kroži: »Ali veš, zakaj je sneg tako bel?« »Ne.« »Ker vsebuje oxylan!« Na redakcijo smo dobili pisma: nekateri dvomijo, da Zorka Mlakar sploh obstaja, drugi hočejo vedeti, kdo je to. Poiskali smo jo in jo obiskali. Našli smo jo za pisalno mizo ljubljanskega Jugorekla-ma, kjer opravlja poklic komercialistke in se ukvarja dan za dnem, že polnih trinajst let, z ekonomsko propagando: z reklamnimi oglasi za časopise, pa še s plakati, s prospekti, s kino reklamo in s televizijsko reklamo. Je torej človek od stroke. V trinajstih letih je skozi njene roke romalo tisoče oglasov. Nikoli ni mislila, da se bo nekega dne znašla v reklamnem oglasu tudi sama. »Tovarna Zlatorog je želela za svoj izdelek ženski obraz, ki bi ne bil obraz petnajstletne frklje, ampak zrel obraz gospodinje,« pripoveduje Zorka Mlakar. »Bilo je veliko kandidatk. Cisto po naključju so me povabili poleg in stvari nisem vzela preveč zares. Na koncu nas je ostalo samo še deset in izbrali sio mene.« »Ce se na televiziji in v oglasih že predstavite, zakaj ne poveste polnega naslova?« »Na lastno željo. Našle bi se prismode, ki bi me prišle zafrkavat prav na dom.« »Dobivate na račun svoje popularnosti kaj pisem?« »Navkljub pomanjkljivemu naslovu jih je precej. Na pošti me že poznajo. Pisma so zelo smešna. Ce povem čisto po pravici, vseh niti ne preberem. Mislim, da imajo nekateri ljudje pač veliko časa za pisanje ali pa nobenega pametnejšega dela. Nekateri se v pismih norčujejo, drugi zaskrbljeno sprašujejo, ali je prašek zares tako dober. Večinoma se pozabijo podpisati. Vmes so tudi grda, nevljudna, nesramna pisma. Takšno priporočeno pismo sem na primer dobila iz Mengša. Zanima me, kako more pošta sploh sprejeti priporočeno pismo, če je naslov tako zelo pomanjkljiv, kot je bilo to v mojem primeru?« »Kako se počutite, kadar se zagledate na zaslonu ali v časopisu?« »Tega nisem navajena. Kar stran pogledam. Kot mlada punca sem imela strašne igralske ambicije. Toda kmalu sem se poročila in ambicije so splahnele. Kot mladinka, še v brigadi, sem velikokrat nastopila na kulturnih večerih.« »Kaj pravijo znanci, kolegi?« »Zelo različno. Nekateri hvalijo, drugi zbadajo. Nergačem razložim, da sem pač rabila denar.« »Sedaj pa nam povejte čisto po resnici: s kakšnim praškom perete?« »Zares z mixalom. Veste, dokler traja akcija, dobivam mixala, kolikor hočem.« »V oglasih trdite, da ga priporočate zaradi specialne perboratske kompozicije oxylana. Oprostite moški nevednosti, zares ne vemo, kaj je to?« Zasmeje se: »To me kar naprej sprašujejo. Seveda vem, kaj je oxylan. S to posebno sestavino, z oxilanom v su-perdetergentu mixal lahko med pranjem samim do skrajnosti izkoristimo vse snovi, ki so v pralnem prašku, zato da dajejo perilu belino. »Z reklamo se ukvarjate vse življenje. Kaj mislite o njenem pomenu in razmahu pri nas?« »Razvoj reklamnih prijemov je čutiti od leta do leta. Oglasi izpred dveh let so danes- že zastareli. Mislim, da bo reklama čedalje bolj pomembna. Ce drugega ne, oglas človeka zamika, da bi nov izdelek poskusil tudi sam.« Upamo, da bodo neverni Tomaži, ki so nam pisali, potolaženi. Zorka Mlakar ni izmišljena. Njen »zreli obraz gospodinje« je v oglasu in tudi sicer privlačen. Zaradi vsega tega mora v naši mali deželici požreti tudi kako pikro, pa naj bo od ljudi, ki jo dobro poznajo, ali od neznancev. Vendar ji tega ni dosti mar. JANEZ KAJZER Foto: JOCO ŽNIDARŠIČ DRAGO ŽE, VLJUDNO -TO PA NE! V Ljubljani imamo veliko trgovin. Imamo trgovine za nas navadne smrtnike in pa za tiste nenavadne. Trgovinam, ki so namenjene »drugim«, pravimo tuje boutique, kar pomeni, da prodajajo enkratne vzorce oblek, drage perzijanarje ter najrazličnejša, seveda spet posebno modelirana obuvala. Staro pravilo trgovcev pravi, da mora biti trgovec tem bolj prijazen, čim dražje blago prodaja Pravilo velja že od vekomaj, videti pa je, da so v ljubljanski Boutique pri P-marketu odločno prekinili s to tradicijo. Zgodilo se je takole. Preprosto dekle srednjih let se je odločilo, da bo v njihovi Bou-tique kupilo škornje za sedemnajst starih tisočakov. Preden je kupila, jih je rezervirala, saj še ni bil prvi, da bi jih lahko kupila. Prijazna mlajša prodajalka je rade volje ustregla njeni prošnji. Cez nekaj dni se je znova oglasila v trgovini. Škorenjčki so bili še vedno na polici. Prodajalka je snela škornje s police... in zdaj se začne prava kriminalna zgodba, ki se razvija s filmsko naglico. Zamislite si prodajno mizo, za njo pa stoji prodajalka, pred mizo pa naša kupovalka s prijateljico in neka gospa srednjih let iz Avstrije. Ko Avstrijka zagleda rezervirane škornje, prosi prodajalko, naj jih da, da bi jih pomerila. Prodajalka jih da s pojasnilom, da so že rezervirani. Avstrijki so škorenjčki neizmerno všeč in ji »nočejo z nog«. Prodajalka še enkrat opozori tuj. ko, da so že tako rekoč prodani. Avstrijka pokliče na pomoč šefinjo lokala, ki ji škornje nemudoma proda. Posredujeta prodajalka in kupovalka, ki je škornje rezervirala šefinja pa: »Kaj boste kupili, saj nimate denarja. . Ce jih ne bi prodala, bi izgubila stranko...« Ljudje, ki so ob tem postali pozorni, so se pozneje spraševali: Katerega kupca bo izgubila, to tujko, ki pride enkrat na leto kupit najcenejše škornje, ali pa domačinko in še vse druge, ki so videli ta prizor. Pravijo, da je »šefica« nekoč že prodala škomje, ki so bili rezervirani in je stranka ob rezervaciji plačala pet tisočakov akontacije. Potem je prizadetemu, ki je prišel po rezervirane škornje, ponudila druge, »prav take«, le da so bili za številko večji... IVO ŠTRAKL m ru Zakaj ne bi tudi v vašem gospodinjstvu prihranili letno najmanj 300 N dinarjev? Od 3,250.000 elektrificiranih gospodinjstev v državi koristi le manj kot 100.000 ugodnosti dvotarifnega sistema. Podjetje ISKRA - Kranj omogoča s celotnim asortimentom električnih števcev in stikalnih ur ekonomičnejši izkoristek električne energije. Dvotarifni števec in stikalna ura za registracijo cenejše obračunske električne tarife se v povprečnem gospodinjstvu amortizira v manj kot dveh letih. Prihranek pri izdatkih za električno energijo v sodobnem gospodinjstvu presega 300 N dinarjev letno. ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA KRANJ 20. XII. 1087 PRI NAS DOMA PRI NAS DOMA PRI NAS DOMA PRI NAS DOMA PRI NAS DOMA Imam veliko prijateljev ^ a moj najljubši je TRDONJA zato WBs«Bm«b» vedno oxylan V pralni stroj Videl sem Ju na ledu. Kakor tisoči ljubljanskih gledalcev sem jima od srca ploskal. Kdo jima ne bi! Velikima čarovnikoma na ledeni plošči, drsalcema, ki sta se na stopnico svetovnih prvakov povzpela kar štirikrat, na stopnico evropskih pa dvakrat. V odsotnosti poškodovane šampionke Sjoukje Dijkstre sta nedvomno »primaba-lerini« v slovečem ansamblu. Po ledu drsita elegantno in mirno kot ptici, kot da so jima drsalke zrasle z nogami, kot bi imela namesto rok krila, kot bi bila brez teže ... In plešeta, kot bi vse življenje plesala: igraje, veselo in brezskrbno, smehljaje ... Kot da je njuna umetnost nekaj najbolj naravnega in preprostega na svetu-... Srečanje z umetnikoma in športnikoma Na hodniku v zakulisju velike tivolske dvorane smo si prvikrat segli v roke. Eva je bila v preprostem temnem plašču s krznom okoli vratu. Svetlolasa in naličena le toliko, kolikor je nujno potreb- no, da je mlado dekle videti urejeno, se je preprosto predstavila, kot bi ne vedel, koga imam pred seboj. Pavel je bil le v suknjiču. V njegovem stisku roke je bila moč, ki jo od na videz šibkega fanta ne bi pričakoval. Droban je in ne velik, vitek kot dekle, nežnega, inteligentnega obraza, pšeničnih las, ki so tako česti na Češkem. Sedli smo in si prižgali cigarete. »Zdaj pa lahko kar sprašujete,« je smehljaje dejal Pavel Roman. »Sicer pa je do najinega nastopa še cela ura,« je omenila Eva in poudarila, da se nam nikamor ne mudi. »Pri vas v Ljubljani sva že drugič. Prvikrat sva bila pred petimi leti še kot amaterja,« je začel Pavel. »Spomnim se,« je dejala Eva, »da takrat še ni bilo te velike in lepe športne dvorane. Nastopili smo nekje zunaj, na naravnem ledu, pred ne preveč številnimi gledalci, saj na tribunah — ali so sploh bile? — ni bilo prostora .. .« »Rad bi povedal, da sem res vesel, ker sem spet v Ljubljani. Tu je skoraj tako kot na Češkem: vaš jezik je mogoče čisto dobro razumeti, vaša hrana je odlična, mesto je lepo,« se je skorajda navdušil Pavel. »In po dolgem času bova tu, v Ljubljani, spet videla očeta in mater, ki naju prideta obiskat iz Prage. Prej naju nista mogla,« je Eva vskočila v besedo. Še največ štiri leta »Kako dolgo sta že profesionalna športnika?« »Tri leta. Ves čas nastopava v skupini Holiday on Ice, po vseh Združenih državah Amerike, v Kanadi in po skoraj vsej Evropi. Mest je toliko, da jih je nemogoče našteti.« »In kako dolgo bosta še nastopala s to skupino? Sploh kot profesionalca?« Tu pa se je za hip ustavilo. Potem je odgovorila Eva: »Mislim, da še največ dve leti...« »Ali kvečjemu štiri,« jo je popravil Pavel. »Potem pa nazaj na Češko, v Prago,« je dodala Eva. Pavel pa začel pojasnjevati: »Več kot štiri leta ne bova več zmogla. Mislim, da se je treba pravočasno poslo- viti od gledalcev. Takrat, ko si na vrhuncu slave — zbogom! Ce tisti trenutek zamudiš, se rado zgodi, da pravijo: ,Pa kaj se silita tadva, ki sta že stara! In potem je človeku hudo ...« Trd je kruh poklicnih športnikov »Ali mi lahko povesta, kakšna je razlika med poklicnim in amaterskim drsalcem? V čem se razlikujeta življenji enega in drugega?« »O tem bi lahko govorila ure in ure. Več let sva bila amaterja — ni lahko priti do svetovnega prvenstva, še teže ga je obdržati, kar se je nama večkrat posrečilo — in zdaj sva že tri leta profesionalca. Takole je: ko si amater, treniraš, kadar hočeš in kolikor hočeš. Važno je, da si pripravljen na tistih nekaj važnejših nastopov, ki so vsako leto, še bolj važno pa je to, da drsaš le v svojo zabavo. Ko pa postaneš profesionalec, se vse spremeni: vsak večer (in celo več — vsak dan dvakrat ali celo trikrat) moraš drsati odlično, brez napake. Pa če ti je všeč ali ne. Torej moraš vsak dan trenirati, saj drugače ne moreš’biti zanesljiv. Praktično gledano: poklicni drsalec nima niti trenutka za svoje zasebno življenje. Takole: zjutraj dolgo spi, saj je utrujen od večernega nastopa, ki se zavleče pozno v noč. Dopoldne ima trening, po kosilu mora počivati, saj ga čakata popoldanska in večerna predstava. Neprestano potuje iz kraja v kraj. družine si ne more ustvariti, ženska ne sme imeti otrok, saj bi jo to odvrnilo od dela oziroma ji sploh onemogočilo nastopanje . ..« »Pa si bosta v letih nastopanja zaslužila toliko, da bosta potem preskrbljena za vse življenje?« »Misliva da. Zato tudi nastopava, garava in se vsemu odpovedujeva. Seveda pa morava zdaj kljub velikim zaslužkom varčevati. drugače ne bo nič. Razen tega pa računava, da bova po vrnitvi v Prago nadaljevala študije in si zagotovila svoja poklica.« Oba sta bila in bosta študenta Povedala sta, da sta ooa še samska, ob tem pa bolj na hitrico dodala: »No, ja ... Jaz imam prijateljico, ona ima prijatelja... V skupini, s katero sva, seveda ...« In Pavel je ponosno povedal, da sta še mlada: Evi je 21 let, njemu štiriindvajset. »V Pragi sem končala šolo za umetno obrt. Srednjo. Seveda bom po vrnitvi na- PO NAŠI DEŽELI NEKOČ IN DANES I PRED 100 LETI j • SERVUS PETELINČEK V NOVEM MESTU V tukajšnji čitalnici smo se radovali spet nad glediščinima igrama .»Ultra« 1 in-pa >:Servus Fetelinček«; med igrama ste peli gospodični šulceva in Piskarje- 1 va lepi dvospev tako prijetno in ginljivo, da ste ga morali po viharnem ploska- 1 nju ponavljati. Drugi čas pred in med igrama dopolnil se je z igranjem na 1 glasoviru in s tem se je prav dobro namestovala drugač pri glediščah neoo- 1 hodno potrebna draga godba. Za zadnji večer tega leta pripravlja se zabava 1 s petjem, in pa srečkanjem. NOVICE, 1867 1 PRED 50 LETI I • POŠTNE OFICIJANTKE SE SMEJO POROČITI Z Dunaja poročajo, da se smejo odslej poročiti poštne oficijantke in ostati S • še nadalje v službi, če so stare najmanj 24 let in imajo pet službenih let. | SLOVENEC, 1917 | PRED 20 LETI 1 @ FANTJE V PLAVEM Razvoj in napredek, ki ga je opaziti v vseh panogah javnega življenja in 1 delovanja, terja tudi od narodnega miličnika nenehno izpopolnjevanje v stro- 1 kovnem in vzporedno tudi v kulturnem pogledu. Moraa še niste opazili nejevoljnega izraza na obrazu našega ljudskega mi-1 ličnika, ko mu pomotoma ali pod vplivom stare miselnosti spomnite besedo B policaj, policija in podobno. Naš narodni miličnik se jasno zaveda, da je-organ I ljudske oblasti iv se trudi, da postane vreden te častne naloge. Vkljub temu, 1 da je spričo izboljšanja življenjskih pogojev delovnega ljudstva in modrih I ukrepov ljudskih oblasti kriminalnost zmanjšana za dobro polovico, to prav 1 nič ne olajšuje naporov narodne milice. Naša ljudska oblast zahteva, da je 1 njen izvršni organ vsestransko razgledan in socialno čuteč človek. SLOVENSKI POROČEVALEC, 1947 .IMIIIIISIIIIIIIIIIKIIIIIIllllllllillilillllliBBIH PABERKI Z AČEGA ROTO PAPIRJA 13. XII. 1967 TT TRD KRUH PROFESIONALNIH ŠPORTNIKOV ,NA VRHUNCU SLAVE - NEHAJ!1 ZA TT GOVORITA ZVEZDNIKA REVIJE HOLIDAY ON ICE — EVA IN PAVEL ROMANOVA (ARENA) OKRUTNO MAŠČEVANJE Vaščani mirne in tihe sremske vasice Budžanovci pravijo zdaj, da so živeli brez večjih nesoglasij, vse dokler se je k njim priselil Dragič Lazič. Brž ko si je prišlek pri njih sezidal hišo, so se začeli vrstiti prepiri. Šele potem so ljudje zvedeli, da je bil že prej prepirljive in pretepaške narave, kar je na svoji koži najbolj občutila njegova žena. f>rav od Laziča je delavka Milka Kovačevič kupila kos zemlje in si sezidala skromen dom. Kakor sama pravi in kakor je tudi dokazano, mu je izplačala kupnino do poslednjega dinarja, medtem ko je prodajalec trmoglavil, da mu dolguje še 10 tisoč dinarjev. Ko je nekega jutra Milka pustila svojega šestletnega sinka doma in odšla po opravkih, je Lazič s sekiro v roki začel uresničevati svojo večkratno grožnjo, da ji bo zaradi dolžnih mu tisočakov porušil hišo. Preplašeni otrok je v solzah zbežal v vas, razjarjeni uničevalec pa je najprej na kosce razbil vse okenske okvire, nato se je spravil na streho in zmetal z nje opeko za opeko. Ko mu jih je zmanjkalo, se je spustil v hišo, razkosal revno opremo, a še vedno ni odnehal. Ko se je Milka vrnila, je od njenega težko postavljenega doma molela v nebo le še polovica zidu. Milko z otrokom, ki sta pred najhujšo zimo ostala brez strehe nad glavo, so sosedje začasno sprejeli k sebi, nasilnež pa se je na sodišču izgovarjal, da je dejanje storil v afektu, ki je kar se da dobrodošel v toliko primerih. Vendar je bil obsojen na leto dni strogega zapora in povrnitev vse škode. (SVET) TISOČ MILIJARD DAVKA VIŠJIM SILAM Človeške žrtve in vse trpljenje, ki jih povzročajo naravne katastrofe, potresi, poplave, orjaški viharji, so neizmerljivi,toda tudi materialna škoda je ogromna. Kakor pravijo geologi, leži Jugoslavija na robu potresnega področja in čeprav ne sodi med najbolj nemima, kot so Japonska, Sredozemlje, Mala in jugovzhodna Azija, zahodna obala Južne in Srednje Amerike ter Tihi ocean, se ne moremo primerjati s tistimi, kjer jim je najbolj prizaneseno, tako v severni Evropi, na Britanskih otokih, v Sibiriji, vzhodni Ameriki in centralni Afriki. Od nekdaj so potresi povzročali največ škode in največ žrtev. V zadnjih 30 letih je bilo v Jugoslaviji 3142 manjših in večjih potresov. Po drugi vojni je bilo nekaj dokaj mirnih let, leta 1960 pa se je začela prava serija hudih potresov. 12. marca 1960 se je zemlja premaknila pod Tetovim in okolico. Pod ruševinami je bila najdena ena žrtev, škodo pa so ocenili na 6 milijard in 800 milijonov starih dinarjev. Slabi dve leti po tem po več zaporednih potresih v Makarski in v vaseh pod Bio-kovim tudi ni bilo več žrtev, toda skalovje, ki je hrumelo s planine, je uničevalo vasi, oljčne nasade, vinograde, ceste, trgalo telefonske linije ... 50.000 ljudi je ostalo brez strehe, škode je bilo za 13 milijard. Potem nas je prizadela huda skopska katastrofa s številnimi žrtvami in 364 milijardami škode. Samo devet mesecev kasneje, aprila 1964, je med potresom v Slavonskem Brodu umrla ena deklica, škode pa je bilo za skoraj 20 milijard. Sredi lanske poletne sezone so se v Pe-trovou na moru zaradi več potresov razšli vsi gostje, škode pa je bilo skoraj za milijardo. In pred kratkim spet Debar. V slabih sedmih letih torej približno 400 milijard škode. Od treh naših največjih rek, Donave, Save in Morave, imamo za zdaj več škode kot koristi. Manj je samo človeških žrtev. Le v letu 1964 in 1965 so poplave naredile škode za 400 milijard dinarjev. Temu se pridružujejo še viharji in toča. Leta 1965 je Srbija v eni uri izgubila zaradi toče več kot. 15 milijard. Ljudem se še ni posrečilo ukrotiti potresov, kdove če se bo sploh kdaj, toda za hude čudi rek in oblakov so zdravila, samo če ne bomo sedeli križem rok in le gledali, kako Morava, na primer, vsako leto odnese v Crno morje najmanj po 30 milijard, medtem ko bi za ureditev njenih bregov, s čimer bi bilo omogočeno tudi namakanje, morali v dvajsetih letih žrtvovati kakih 2.065 milijonov dinarjev. (EKONOMSKA POLITIKA) KOMERCIALIZACIJA Vse do pred nekaj dnevi, ko je bilo objavljeno, da cepivo dr. Jermana ne zdravi raka, so se sorodniki in prijatelji bolnikov, ki bolujejo za to hudo boleznijo, na vse načine trudili dobiti iz Prage rešilno zdravilo. Zaradi tehnološke priprave cepiva — svežo kri bolnika so morali v 24 urah poslati zdravniku v Prago — ni bilo druge poti, kot da so 50-gramsko stekleničko krvi z letalom poslali v Prago. Sprva so člani posadke1 prevzemali te male paketke, a že po treh dneh je blagovni oddelek JAT začel sprejemati pošiljke na letališču in jih prevažati na Češko. Težava je bila v tem, da je vsak pošiljatelj moral poiskati prijatelja, znanca ali kogarkoli, ki je pričakal letalo v Pragi, predal kri zdravniku, po pripravi vakcine pa paketič spet odnesel k letalu, ki ga je pošiljatelj čakal na Surčinu. Primerilo pa se je tudi tako, da so z avtomobilom nekaj dni prej odpotovali .v Prago, pričakali letalo, odhiteli k zdravniku itd. Kadar gre za upanje na ozdravitev, ni noben trud pretežak. Ljudje so bili hvaležni JAT za pravočasno in hitro pomoč. Navdušenje nad njo je za las splahnelo, ko so morali za zavojček, težak 100 do 250 gramov, kar je bilo odvisno od embalaže, odšteti 8.725 starih dinarjev, ko so ga izročili, in prav 'toliko, ko so ga spet sprejeli. V vsakem letu je letalo odneslo 20 do 50 zavojčkov. Skratka, JAT je po svoje vnovčil človeško stisko. Rekel bo kdo, da je to posledica vseobče komercializacije. i Toda prav tako znano podjetje iz Beograda se je izkazalo čisto drugače. Znani ameriški kirurg dr. de Bekey naj bi v bolnišnici v Houstonu operiral dva jugoslovanska dečka s srčnim obolenjem. Kirurg je bil pripravljen brezplačno pomoči PRI NAS DOMA PRI NAS DOMA otrokoma, vendar naše socialno zavarovanje ni hotelo plačati njunega prevoza in bivanja v Ameriki. Kolektiv Jugoeksporta je na hitro sklicanem zasedanju delavskega sveta sklenil, da bo poravnal stroške za mala bolnika in njuni materi kot spremljevalki. Ravnanje Jugoeksporta ni samo izredno humano in solidarno, tudi to je lahko ena od oblik komercializacije, le da jo pri JAT in Jugoeksportu različno pojmujejo. (ILUSTROVANA POLITIKA) HUDO OPRAVLJIVI LEPAKI Na oglasni deski pred kulturnim domom v vasi Lipe se je pred nekaj meseci pojavil lepak, pravzaprav večji kos navadnega papirja z nenavadno vsebino. Takrat se je začelo čudno dogajanje, začinjeno s prepiri, solzami, grožnjami in privoščljivostjo, traja pa še zdaj. Človek, ki je zjutraj prvi prebral besede na papirju, se je sprva zgrozil, že nameraval strgati list z deske, potem pa se je škodoželjno nasmehnil in odhitel dalje. Na oglasni deski je bilo namreč z velikimi črkami izpisanih pet imen vaščank, pod njimi pa z drobnejšimi jasno in glasno sporočilo, da se sestajajo s tujimi možmi. 2e do osmih zjutraj je 1200 duš v vasi vedelo za najnovejšo šalo. Omenjenim ženskam ni šlo na smeh, zato tisti dan niso pomolile nosu iz hiš, možje, ki jih je neznani šaljivec spravil v zvezo z njimi, pa so se zbrali v kavarnici na bojni posvet, da bi s skupnimi močmi poskušali pogoditi, kdo si jih je tako privoščil, preveč neslano celo za kraj, ki je znan po vsakovrstnih šalah na račun bližnjih. Morda bi bil lepak kmalu pozabljen, če se čez tri dni ne bi bil pojavil drugi s še določnejšo vsebino. Vsa vas se je vznemirila. Napisi so vznikali drug za drugim, vse obširnejši in neposrednejši. Duhovi so bili vse bolj ogorčeni in zmedeni, zakaj neznani pisec ali pisci so med izmišljotinami včasih navajali različne podobnosti o nekaterih ljudeh, za katere so vsi vedeli, da so resnične. Prestrašene ženske so pred zoro hodile v izvidnico, da bi še pravi čas odstranile morebitni napis, kjer bi bilo omenjeno njihovo ime. Tudi možje z ne najbolj čisto vestjo so na svojo roko zasledovali neznanega pamfletista, ki je razdrl že marsikatero prijateljstvo, izzval nestrpnost v mnogih družinah in prepire med zakonci. Najbolj energični so- postavljali zasede, proučevali rokopis, vendar jih tudi to ni nikamor pripeljalo. Kljub temu na nobenem uradnem zborovanju ni padla niti beseda o vsem tem, ker so se vsi bali, da bo tisti, kdor bo prvi javno zahteval ukrepanje, posredno priznal, da ima kosmato dušo. Tega se zaveda tudi neznani pisec, zato nadaljuje in izpopolnjuje svoje umotvore z ustreznimi karitaturami. Kdaj pa kdaj za nekaj dni odneha, potem pa se znova izkaže s še hujšimi žalitvami. Prebivalcem Lipa je ostalo le še upanje, da bo smederevska uprava za notranje zadeve, kamor so poslali nekaj teh izdelkov, začela resno iskati krivca ali krivce neumestnih šal, ki so razburile vso vas. PRI NAS DOMA »In ko bova drsala le še za razvedrilo in zato, da ne postaneva predebela,« je dejal Pavel. »Takih skrbi pač še nimata,« sem omenil. »Pavel res ne, jaz pa,« se je nasmehnila Eva. In potem je Pavel ponovno povedal, da je njegova sestrica odlična kuharica. Po Evropi pretežno potujeta z avtomobilsko prikolico, ki je urejena kot majhno stanovanje — in tam je Evino kraljestvo. Drugič in ne zadnjič Ura je minila, kot bi jo po »hitrem« ledu potisnil. Nenadoma se je Pavel ob pogledu na uro zdrznil, Eva pa kar zgrozila. »Obleči se morava za nastop,« se je že stoje opravičevala. Kupujem ZVITOREPCA tudi Zorka Mlakarjeva iz Ljubljane kupuje edino mixal Preprosto: v mixalu je specialna perboratska kompozicija to v a r n a e&atcrcg. m ar i b o r PRI NAS DOMA ■■■■ PRI NAS DOMA daljevala študij na visoki šoli za umetno obrt, saj imam tako delo zelo rada,« je povedala Eva. »Jaz pa sem končal tri letnike strojništva. Tudi jaz nameravam ta študij nadaljevati in ga končati, saj so stroji — zlasti avtomobili in motorji — moj konjiček,« je dodal Pavel. »Lepo bo, ko bova spet študenta,« je rekla Eva. ker vsebujeoXYLAN »In to pri ženskah malo dlje traja,« se je pošalil Pavel, a zatem kaj resno dodal, da si kot profesionalca zamud ne smeta privoščiti. Vesel sem, da sta mi ob slovesu dejala: »Upava, da naju bodo Ljubljančani še kdaj videli...« EVGEN JURIČ poldnevniki in vzporedniki VELIKA BRITANIJA RAST ADMINISTRACIJE Britanski politik Parkinson pravi, da bo leta 2145 delalo v britanski javni administraciji polovico državljanov, če se bo sedanja nagla rast administracije nadaljevala tako, kot raste zdaj. Parkinson je navedel primere iz britanske admiralitete in ministrstva za kolonije. Med obdobjem upadanja britanske pomorske moči in kolonialne dejavnosti sta ti dve ministrstvi po Številu zaposlenih narasti! od pet do šest odstotkov. Parkinson pravi, da je leta 1914 imela britanska mornarica 542 vojnih ladij, na katerih je službovalo 125.000 častnikov in mornarjev, v admiraliteti pa je bilo le 4366 ljudi — kar je v razmerju 1 proti 28,5. Leta 1967 je imela mornarica le 114 vojnih ladij, častnikov in mornarjev pa je bilo v njej 83.000. Toda po pisarnah zaposlenih je bilo kar 33.574, torej en uradnik na dva in pol mornarja. O britanski administraciji kot celoti pa pravi Parkinson: »1. januarja 1967 je bilo v administraciji kar 845.900 ljudi, kar ni prav nič majhen delež vseh delovnih ljudi. To pomeni, da se je administracija v 32 letih povečala za 179 odstotkov, ali letno za 5,6 odstotka. »Dejstvo, da je človek zaposlen,« pravi Parkinson, »še ne dokazuje, da počenja s tem tudi kaj koristnega.« INDONEZIJA DAJAKI NAPADAJO GVERILCE Med Sukamovo konfrontacijo z Malezijo je indonezijska armada opremila in izurila vrste gverilcev, ki naj bi vdirali v Malezijo čez mejo na otoku Kalimantanu (Borneu). Zdaj pa ima Indonezija križ z njimi, ko se je prepir z Malezijo umaknil s prizorišča in ko ata si obe drtavi nekoliko uredili medsebojne odnose. Z umikom Sukama so ostali gverilci sami v džunglah na Kalimantanu, vendar na Indonezijskem delu otoka. Gverilci so večidel Indonezijski Kitajci. Po pomiritvi na meji so še nekaj časa nadaljevali na lastno pest boj proti Maleziji, zdaj pa radi pokažejo zobe tudi Indonezijskim oblastem. Od junija sem, poročajo, nenehno napadajo indonezijske vojaške postojanke. Nedavno so skušali mobilizirati tudi pripadnike primitivnega plemena Dajak, potomce legendarnih lovcev na glave. Toda gverilci so se prt tem tako opekli, da jim je nemara še danes žal. Dajakl se niso dali, na silo so odgovorili s silo in začeli divje napadati Kitajce, jih ubijati, loviti in se znova vdajati kanibalizmu. Se več, spravili so se celo na mimo prebivalstvo in začeli pobijati vse, kar je podobno Kitajcu. Se preden jih je lahko indonezijska vojska malo pomirila, so pomorili kakih 250 Kitajcev, nekateri pa menijo, da celo 1000. Prestrašeno kitajsko prebivalstvo se je začelo pred njimi umikati na zahodni Ka- limantan. FRANCIJA BOJAZEN PRED NACIZMOM Kako odmeva de Gaullova politika pri francoskih državljanih? Nedavno je Pran coski inštitut za preučevanje javnega mnenja izvedel anketo o tem in na podlagi odgovorov ugotovil, da se francoski državljani zelo zanimajo za de Gaullovo zunanjo politiko. Več ko četrtina Francozov, menijo na podlagi izvedene ankete, je prepričana, da so Združene države Amerike vojaška grožnja Zahodni Evropi. Od vprašanih jih je 27 odstotkov odgovorilo, da je Amerika vojaško nevarna Zahodni Evropi, 38 odstotkov jih je odgovorilo, da Amerika ni nevarna Zahodni Evropi, 35 odstotkov vprašanih pa o tem ni imelo svojega mnenja. Na vprašanje v anketi, ali je vojaško neverna Zahodni Evropi Sovjetska zveza. Jih je 39 odstotkov odgovorilo »da«, 35 odstotkov, da ni, 36 odstotkov pa ni izrazilo nobenega mnenja. Na vprašanje, ali kaže, da bo v prihodnjih letih postal nacizem v Zahodni Nemčiji močan, je odgovorilo pritrdilno 43 odstotkov vprašanih, 60 odstotkov vprašanih pa je izrazilo bojazen, da bo v Nemčiji prevladal nacionalizem nacističnega tipa.« * VELIKA BRITANIJA MIKAVNEJŠI AVTOBUSI Podobno kakor v Parizu, kjer so si mestne oblasti začele prizadevati, da bi kar najbolj omejili vožnje z osebnimi avtomobili, da bi razredčili pregosti promet, tako zdaj tudi v Veliki Britaniji premišljujejo o reorganizaciji javnega prevoznega sistema, katere namen je napraviti sistem privlačnejši, kot pa Je bil doslej. »Res je, da je to doba motorizacije. Toda to pa hkrati ne pomeni, da bi morali imeti sistem javnega prevoza za Pepelko,« je poudarila britanska ministrica za transport. Ministrica je napadla »filozofijo živinskih tovornjakov«, kot jo je nekdo označil, in se zavzela za »filozofijo pulma-nov«, kjer naj bi bila avtobusna služba konkurenčna osebnim avtomobilom, učinkovita, udobna in mikavna. Da bi zamisel uresničili, je britanska vlada že planirala skoraj 30 milijonov funtov denarja, za modernizacijo avtobusov za pokrivanja deficita, ki se nabira pri prevažanju potnikov v predmestjih in za kapitalne izboljšave. Hkrati bo s tem denarjem mogoče zagotoviti zasebnim avtobusnim družbam večji dobiček kot pa le tistih 10 odstotkov, ki si ga lahko sedaj ohranijo zase. Ustanoviti nameravajo pa tudi veliko državno avtobusno podjetje, ki bo opravljalo prevoze na vseh daljših progah. V razpravi o tem vprašanju je ministrica zanikala novice, češ da poslej z osebnimi avtomobili sploh ne bo več mogoče v londonsko središče. Ves ta načrt za sedaj sploh ne zadeva Londona. Za glavna mesta bodo naredili poseben načrt. LR KITAJSKA KULTURNA REVOLUCIJA PONEHUJE Videti je, da žar kitajske kulturne revolucije ponehuje. študentje se vračajo na predavanja, kmetje so spet na polju, na svojih delovnih mestih pa se bodo Kitajci še vedno borili proti egoizmu in revizionizmu.« Na Kitajskem že nekaj tednov rehabilitirajo politične delavce, nekateri izmed njih pa še lep čas ne bodo mogli odpustiti članom rdeče garde, da so jim natikali na glavo sramotilne papirnate kape in da so jih obkladali z najbolj vulgarnimi psovkami. Položaj se je nasploh tako spremenil, da se je eden kitajskih voditeljev spustil s pripadniki rdeče garde v takle pogovor: »Si upate prevzeti odgovornost, ki jo ima minister za zunanje zadeve?« (Tega so namreč tik pred tem ostro napadli.) Zbor mladincev je enoglasno odgovoril: »Upamo.« »Ne govorite nepremišljeno in pojdite raje domov,« jim je odgovoril visok partijski funkcionar. Delovni zanos, poročajo, poveličevanje altruizma in vsakdanjega herojstva spominja na čas pred kitajskim velikim skokom. 23. novembra letos so trije vodilni kitajski časopisi objavili članke z velikimi naslovi »Boj proti napakam v kitajski družbi« kjer pa napovedujejo nadaljnji boj proti revizionizmu in egoizmu v pokrajinah s pretežno kmečkim prebivalstvom. Po zadnjih ukrepih kitajske vlade, ki skuša izboljšati življenjske razmere prav tej plasti prebivalstva,, je moč sklepati, da skušajo Kitajci prav pri tej množici kmečkega prebivalstva najprej odpraviti nezaželene posledice kulturne revolucije. Gibanju kulturne revolucije se kmečko prebivalstvo pretežno ni odzvalo, pač pa tako kot vsi drugi čuti njegove posledice. Toda vse skupaj še zdaleč ni pri kraju. Poročila o bojih v nekaterih pokrajinah še vedno prihajajo. V OBJEKTIVU TEDNA LETEČI KROŽNIKI S STRANSKIH TIROV Znani sovjetski astronom prof. Feliks Zigel iz moskovskega letalskega inštituta se je zavzel za skupna prizadevanja vseh znanstvenikov sveta, da bi ugotovili, kaj so pravzaprav leteči krožniki. Izjava je vzbudila pozornost nekaterih opazovalcev, ker so sovjetski znanstveniki doslej o tem izražali le skepso. Profesor Zigel predava astronomijo v moskovskem planetariju. Pred meseci je objavil članek o letečih krožnikih. Najbolj značilen tip neznanih letečih predmetov, ki so jih doslej videli v Sovjetski zvezi, je po opisu Zigla takšenle: »Svetleč oranžen polmesec s premerom v loku 15 do 20 stopinj, ki leti tako, da se zunanji del nagiblje naprej. Njegova površina je le malo bolj medla kot površina Lune. Iz rogov polmeseca bruhajo plini, včasih z iskrami. Zunanja kontura polmeseca je ostra, notranja pa valovita in zabrisana.« Včasih je videti tudi svetel ognjen krožnik, ki pride za polmesecem. Tu in tam pa leti polmesec tako, da je ob njegovem boku videti nekakšne velikim zvezdam podobne predmete, ki se drže stalno enako oddaljene od polmeseca.« JUŽNA KOREJA VOHUNI ALI NE PRED PETDESETIMI LETI VAL REVOLUCIJE SE JE UKRADENA KARIKATURA »Jaz sem edini v naši družini, ki ima službo.« Fischetti, »International Herald Tribune« Po neuspelem vojaškem udaru v sosednji Grčiji proti polkov-niški junti, ki se je letos spomladi ugnezdila v Atenah in uvedla v deželi diktatorsko tiranijo, se evropski civilizirani svet vprašuje, ali p0 neuspeli potezi kralja Konstantina ne bo zavladala v deželi še hujša tiranija polkovnikov. Kralj je pobegnil iz dežele in se zdaj pogaja iz prijetnejšega okolja v Rimu. Če bo uspel, se ne ve, kaže pa, da so se njegove pozicije v Grčiji, če se še kdaj vrne, zelo omajale. Napovedana je nova ustava, katere poglavitni namen je odvzeti kralju moč in ga narediti bolj lutko kot ne. Toda pri vsem tem še vedno ostaja uganka, zakaj je tako neverjetno nagl0 propadel kraljev poskus, da vsili nekoliko več svoje — a verjetno tudi ameriške — volje vojaškim samodržcem? Ali je temu botrovala skrajna nepreračunljivost, ali pa bomo morda nekoč izvedeli še za kak nov element te poteze, katere namen je bil morda doseči prav to, kar so zdaj dosegli polkovniki. Na sliki kralj Konstantin in kraljica Anne-Marie se peljeta v grško veleposlaništvo v Rimu. Na dan nemške enotnosti Je korejski glasbenik Isang Yiun izginil iz Berlina, pred štirinajstimi dnevi pa je južnokorejski državni tožilec zanj zahteval naj strožjo kazen — smrt. Skupaj s skladateljem je pod strogim nadzorstvom sedelo na zatožni klopi sodišča v južnokorejskem glavnem mestu Seulu še 33 Korejcev. Za šesterico izmed njih je državni tožilec predlagal smrtno kazen, za štiri dosmrtno ječo, drugi pa naj bi bili kaznovani z zapornimi kaznimi od ene- NAJ NE ŽIVI... Kitajske oblasti so zaplenile vse izvode pekinškega »Žen Min Ži Baa«, ki je izšel 5. decembra, zaradi nerodne napake v njem. Namesto da bi časopis zapisal »Dolgo življenje predsedniku Mau!« je nastala napaka in se je stavek glasil: »Kratko življenje predsedniku Mau!«. časnik so morali seveda zaseči. MOČ EMBARGA Edini izdelovalec kresilnega kamna za puške v veliki Britaniji, 78-letni Ber Edwards je prišel navzkriž s prepovedjo pošiljanja orožja v Južno Afriko. Oblasti niso hotele izdati možakarju dovoljenja, da bi prodajal svoje kresilne kamne v to deželo. »To je noro!« je pripomnil Bert. »V teh časih jedrskega orožja se pač ne da dobiti vojne s puškami na kresilni kamen!« je rekel, »saj ti vzame dve minuti, preden tako puško nabiješ in ustreliš i— do takrat si pa lahko že na drugem svetu.« / BOŽJE DEJANJE Nekdanji predsedniški kandidat v ZDA Barry Goldwater je povedal spet eno krepko: Južnoafriškemu apartheidu je treba dati možnost. »Dvojni razvoj v deželi je možen. Bilo pa bi narobe, če bi ločenemu razvoju postavljali časovne meje. Zgodovine ali bož- jih dejanj ni mogoče omejevati s časovnimi omejitvami.« DARILO VJILSONU Neki kupec je kupil pri londonskem starinarju staro uro, polico nad kaminom, smuči in starinski umivalnik ter dal vse to poslati na Downing Street 10. Toda stražarji so prinašalcu povedali, da tega blaga stanovalec ni naročil. Tudi uradni zastopnik je povedal, da britanski premier Wilson, ki stanuje na tej številki, ni naročil blaga — in nemara bi ga tudi ne maral. TRAJNA HRENOVKA Neki ameriški znanstvenik, ki dela za ameriško vojsko, je pogruntal tako hrenovko, ki ostane užitna, tudi če je ne hraniš v hladilniku. Ni kaj reči. za vojsko, ki po navadi ne nosi hladilni kov s seboj, bi bil izum kar pripraven. Nerodno je samo eno: hrenovka ima grozen okus. DIANO SO ČISTO SLEKLI 2upan glavnega mehiškega mesta je ukazal, da morajo s kipa boginje Diane v Ciudad Mexicu sneti zadnjo krpo. Pred 25 leti, ko so kip postavili, so položili na neki del kipa kamnito krpo, zdaj pa je župan uslišal davno zahtevo kiparja in dal kamen odstraniti. Ko se je to zgodilo, je promet v bližini popolnoma obtičal. KRALJESTVO POLKOVNIKOV ga do 15 let. Obtoženi so bili vohunstva za Severno Korejo. V sodni dvorani je sedel nemški pravnik prof. Gerhard GrUnvvald, da bi zahodno-nemški vladi lahko poročal o razpravi. Skladatelja Yna in njegovo soprogo so namreč skupaj s še 15 Korejci s silo odvedli iz njihovih stanovanj v ZR Nemčiji in jih odpeljali v korejske jetniške celice, se je izvedelo. Junija letos je južnokorejska protiobveščevalna služba vtihotapila v ZRN »približno 20 agentov«, ki so odvlekli v Korejo svoje rojake, osumljene sodelovanja s severnokorejskim poslaništvom v vzhodnem Berlinu. Povsod po ZR Nemčiji so nenadoma pogrešili goste z Daljnega vzhoda, ki so brez prtljage in nekateri celo brez dokumentov neznanokam izginili V večini primerov so agenti svoje žrtve s kakšno pretvezo izvabili iz stanovanj, nekaj rojakov pa so pregovorili, naj se sami branijo na sodišču v Seulu. »Nikogar nismo silili, naj se vrne v domovino,« je izjavil šef protiobveščevalne službe, general Hyung Wook Kim. »Ljudem smo poskušali vse razložiti in jih pregovoriti.« Kakih 4000 v Zvezni republiki Nemčiji živečih južnokorejskih državljanov se je vznemirilo, saj »velja za komunista že tisti, ki se z vlakom pelje skozi DR Nemčijo v zahodni Berlin.« Nekdanji rektor univerze v Giessnu Ju-stus Liebig, August Walters, je južnokorej-skemu poslaništvu sporočil, da njegova vi- soka šola ne bo vpisovala državljanov Južne Koreje, dokler se giessenski študent Korejec Jeung Gil Choe ne bo vrnil v Nemčijo. Južnokorejski državni tožilec je po tem tudi za Choa zahteval smrtno kazen. Zvezna vlada je od Seula zahtevala, naj odpokliče tri svoje diplomate. Ko je to izvedel poslanik, je odpotoval. V noti je Južna Koreja (ki je do sedaj od ZR Nemčije dobila 309 milijonov mark pomoči) obljubila, da bo storila »vse, kar je v njeni moči«, da bo Korejcem, ki so jih proti njihovi volji odpeljali v domovino, omogočila vrnitev. Sto petdeset dni po ugrabitvi korejska vlada še vedno ni v celoti izpolnila svoje obljube, šest Korejcev se je sicer vrnilo v Nemčijo, druge pa v seulskih zaporih še vedno čaka negotova prihodnost. Skladatelj Yul je dopisniku »Spiegla« med njegovim junijskim obiskom v Seulu izjavil, da ni vohun in da ni izdajal državnih skrivnosti, ni pa tajil svojega obiska pri Severnokorejcih v vzhodnem Berlinu, ki jim je omenil nekaj študentov, »s katerimi bi se nemara lahko pogovarjali o ponovni združitvi obeh Korej«. 9. novembra je Yun z drugimi obtoženci prvič stopil v sodno dvorano, kjer je 26 odvetnikov čakalo na besedni boj s tremi. državnimi tožilci. Ob desetih se je začela razprava, ki jo je smelo poslušati 150 poslušalcev. / Obtožnica je obsegala 428 strani. Državni tožilec je 85 minut bral, da je protiobveščevalna služba obtožencem dokazala njihovo vohunsko dejavnost za Severno Korejo v letih 1958 do 1967. Zmagi boljševikov v Petrogradu in Moskvi — dveh prestolnicah Rusije — sta odmevali (X) vsej ogromni deželi. Sovjeti, v katerih imajo boljševiki večino, drug za drugim prevzamejo oblast v posameznih mestih, gubernij skih centrih in važnih gospodarskih središčih. Spričo velikanskih razsežnosti Rusije vesti o zmagi boljševi-ške revolucije v Petrogradu in Moskvi niso naenkrat dosegle vseh delov, ampak so se postopoma razširjale od zahoda proti vzhodu. Tako kot so se razširjale vesti o prevzemu oblasti v prestolnici, tako se je razširjalo tudi prevzemanje oblasti v drugih mestih. Večinoma povsod so bili bolj ševiki že pripravljeni in v trenutku, ko jih je dosegla vest o dogodkih v Petrogradu, so že lahko začeli akcijo za prevzem obla sti na svojem področju. Revolucija v notranjosti države se je razvijala hitro in v glavnem potekala gladko, brez večjih zastojev in hujših bojev. Kako je bilo v Ivanovem-Voznesensku Vesti so najhitreje prihajale do central nih gubernij, tudi revolucija je tam najhi tre je zmagovala. Razen tega so bile te obla sti industrijsko razmeroma razvite, števi lo delavcev veliko, njihova pripadnost boljševikom skoraj splošna, zato je revo lucija tu zmagovala gladko in brez oboro Ženih bojev. Takole so, na primer, potekali dogodki v Ivanovem — Voznesensku, važ nem industrijskem središču v Srednji Rusiji (opisuje jih udeleženec, pisatelj Dimitrij Furmanov): 25. oktobra (7. novembra) zvečer. Sovjet delavskih odposlancev Ivanovo-Vozne-senskega zaseda. Vsi prisotni čakajo sporo čilo o izidih revolucionarnega boja v Petrogradu. Čakanje je predolgo. Trikrat sem skušal dobiti telefonsko zvezo z Moskvo. Brez uspeha. Nazadnje sem dobil uredništvo »Izvestij«, in od tam so nam sporočili: »Začasna vlada je vržena.« Komaj sem se zavedel. Zdrvel sem v dvorano in prekinil govor. Nastala je mrtva tišina in jasno izgovarjajoč vsako besedo sem zavpil: »Tovariši, začasna vlada je zrušena!« Za trenutek je vsa dvorana zastokala . Zatem je nekdo zakričal: »Intemacio nalo!« Iz zmede so se nenadoma pojavili, okrepili in se zlili v pesem zvoki delav ske himne . . . Odposlanci so ustanovili začasni revo lucionami štab. štab je odšel iz dvorane, da bi pripravil nujne ukrepe. Kmalu smo se vrnili in sporočili, da bomo po vsem mestu takoj postavili straže, na važnih krajih — na železniški postaji, pri telegrafu in telefonski centrali — pa še posebne okrepitve. Povsod postavljamo delavsko nadzorstvo. Obveščamo mesto in okolico o dogodkih. Tesno se povezujemo z vsem rajonom, ki ga moramo nadzorovati, jem- ljemo talce itd. Z eno besedo, to so ukrepi, ki smo jih storili v odločilnih trenutkih. Sovjet jih je odobril — delo je zakipelo. Delegati so se razšli. Zjutraj je že vse mesto vedelo, kaj se je zgodilo. Na železnici smo postavili svoj posebni organ. V polku so že organizirali vojaški revolucionarni štab petih ljudi. Telefon je neprestano zvonil — delavski centri nam niso dali miru, tako kot tudi mi ne Moskvi. Kar smo zvedeli, smo takoj prenašali naprej. Tako je bil ves rajon skoraj hkrati obveščen o najnovejših dogodkih. Pri telefonu smo dobesedno viseli. Določili smo nekakšen vrstni red, in vsak delavski center je dobil svoj čas. Naši delavci so navdušeno sprejeli vest o prevratu. Po tovarnah so se zbirale velike množice, poslušale sovjetske odposlance, pohlepno lovile novice, pošiljale svoje predstavnike ponje ter z zastavami in pesmimi odhajale pred poslopje sovjeta. 2e lezničarji so pošiljali svoje delegacije z zagotovili, da bodo složno delali, in z izjavami, da so pripravljeni umreti za sovjetsko oblast. Prvih nekaj noči sploh nismo spali. Iz Doslopja sovjeta skoraj nismo odhajali, razen za uro ali dve v kako tovarno. Mnogi niso več mogli prenašati utrujenosti in so sredi belega dneva popadali na široke stole ter kljub velikemu hrupu, treskamju z vrati, zvonjenju telefonov, trušču avtomobilov in ropotanju motor jev zaspali . . Podobno je bilo tudi v drugih mestih Zelo podoben Je bil položaj v vseh mestih, ki so jih že dosegle vesti o uspelem prevratu. Časopisi so v vsaki izdaji poročali o novih prevzemih oblasti, »Izvestija« so v telegrafskem stilu poročala: Kostroma. Oblast je v rokah boljševi-škega sovjeta. Volitev načelnika še ni bilo. Voronjež. Načelniki so izvoljeni. Ozračje mirno. Galič. Oblast je v rokah sovjetov. Bile so volitve. Ozračje zadovoljivo. Toržok. Oblast je v rokah sovjeta. Volijo načelnike. Ozračje mimo. Boljševiki so deležni vse podpore. Zelo hitro je prišlo do prevzema oblasti na obširnih in pomembnih področjih Urala in Fovolžja. V vseh mestih na Uralu, ki je bil industrijska hrbtenica Rusije, so bili delavci tako močni, da ob prevzemu oblasti sploh ni bilo resnih poskusov nasprotovanja. 8. novembra so sovjeti prevzeli oblast v treh ključnih mestih v Povolžju — Saratovu, Nižnjem Novgorodu (sedanji Gorki) in Kazanu. Značilno in zanimivo je, da nikjer ni bilo večjih izgredov, zmede in anarhije, kajti sovjeti in vojaški revolucionarni komiteji so bili v Ustih prvih dneh, preden je kontrarevolucija uspela dvigniti glavo, močm in so lahko ohranili red in mir. Značilen je proglas vojaškega revolucionarnega komiteja v Saratovu, ob- javljen takoj po prevzemu oblasti 8. novembra: »Državljani! Zdaj ni na oblasU nikogar od tistih, ki so zatirali delovno ljudstvo. Zato, tovariši vojaki, delavci in kmetje, podprite svojo resnično ljudsko vlado, podpirajte jo z besedami in revolucionarnimi dejanji. Pomagajte začasnemu revolucionarnemu komiteju, da bo ohranil v mestu in guberniji red in mir, in zato sami ohranite popolni mir in vzdržujte red.« Val pljusne čez Ural Vzhodno od Urala v Sibiriji so vesU in z njimi prevzemanje oblasti za nekaj dni zamujale. V važnem centru Zahodne Sibirije Krasnojarsfcu so sovjeti prevzeli oblast v noči od 28, na 29. oktober. Tudi tu so prvi dokumenU nove oblasU značilen odsev razmer, v katerih je potekala prevzemanje oblasti in prvj dnevi njenega utrjevanja. V pozivu krasnojarskega sovjeta ljud skih komisarjev je rečeno: »Nihče vam ne bo pomagal, če se sami ne boste združili in vzeli državne stvari v svoje roke. Vaši sbvjetd so odslej organi državne oblasti, opolnomočeni organi, ki sprejemajo odločitve. Združite se okrog sovjetov. Okrepite jih. Lotevajte se dela spodaj in ne čakajte na nikogar. Vzpostavite najstrožji revolucionarni red ter neusmiljeno zadušite poskuse pijancev, huliganov, kontrarevolucionarnih junkerjev in korni-lovcev, če bi ti hoteli povzročati anarhijo. Izvajajte najostrejše nadzorstvo nad proizvodnjo in evddenoo izdelkov. Aretirajte in predajte ljudskemu sodišču vsakogar, ki bi si drznil škodovati ljudski stvari s sabotažo (kvarjenjem, zaviranjem, spodkopavanjem) proizvodnje ali s prikrivanjem rezerv žita in pridelkov ali z za-državanjem transportov moke ali z dezor-ganizacijo železnic, telegrafa, pošte in sploh s kakršnimkoli nasprotovanjem veliki stvari miru, Izročitvi zemlje kmetom, nadzorstvu nad proizvodnjo in razdelitvijo izdelkov.« Proti vzhodu so vesti o boljševiški zmagi v prestolnici še bolj zamujale in z njimi seveda prevzemanje oblasti. Revolucija je kot val potovala proti vzhodu čez neskončna sihirska prostranstva. Sredi decembra je prišla na obale Tihega oceana. V Primorski oblasti in njenem središču Habarovsku so odredi rdeče garde in mornarji amurskega vojaškega ladjevja sredi decembra zavzeli vse važnejše položaje v mestu in omogočili sovjetu, da Je prevzel oblast V drugi polovici decembra je revolucionarni val zajel najbolj oddaljeni vzhodni kotiček Rusije — Kamčatko. Z novim letom 1918 je bila sovjetska oblast vzpostavljena na veliki večini ruskega ozemlja, predvsem v vseh važnejših središčih. Medtem ko je boljševiško prevzemanje oblasti v Rusiji potekalo razmeroma gladko, pa v tistih pokrajinah nekdanjega carskega imperija, ki so bile naseljene z neruskim prebivalstvom, stvari niso šle ta- 6' TT 20. XII. 1967 SVET SVET SVET SVET SVET SVET SVET CONCORDE SE JE POKAZALA PLOD FRANCOSKO -BRITANSKEGA SODELOVANJA Orjaško potniško letalo se bo rodilo v hudi konkurenci Francosko-britansko nadzvočno letalo Concorde (sloga) so te dni prvič pokazali novinarjem. Letalo je zabrnelo in se spustilo na prvo vožnjo na kak kilometer dolgi progi pri tovarni Sud Aviation v Toulousu. Za Charlesa de Gaulla bo prvi polet Concorde osebna zmaga, menijo mnogi opazovalci, saj je bil prav francoski predsednik tisti, ki se je zavzel za zamisel in pripravil Angleže do tega, da so sklenili sofinancirati načrt. »Concorde bo poletela, četudi bi jo moral prijeti za rep sam de Gaulle in zagnati v zrak,« je pripomnil neki šaljivec. O tem letalu govorijo že leta in leta, sedaj pa je končno nared, se pravi, da se ga vsaj videti. Prvi ponedeljek ta mesec so ga vsega belega in z nosom podobnim gobcu morskega psa predstavili povabljenim, med katerimi sta bila tudi francoski minister za transport in angleški minister za tehnologijo. Prvi primerek tega nadzvočnega letala bo predvidoma prvič poletel 28. februarja drugo leto, in to na 45 minut dolgo vožnjo. V enem dnevu v New York in nazaj Concorde ni le letalo, marveč politično dejanje, kjer sta Anglija in Francija pokazali, kaj vse zmoreta, če združita sile in znanje. S Concorde želita ti dve državi premagati ZDA na njihovem področju, v izgradnji letal, in to tako s tehnično premočjo, kakor tudi s finančnim uspehom. Concorde tehta 166 ton. 132 potnikov bo z meje stratosfere v višini več kot 20.000 m uživalo krasen razgled, ko bodo s hitrostjo OBIŠČITE OBRATE HOTELA SLON Restavracija Hotel Kavarna - Slaščičarna -Bar - Bife In se prepričajte o naših prvovrstnih specialitetah ter solidni postrežbi 2300 km/h hiteli proti cilju. Komur se bo mudilo, bo v enem samem dnevu prispel v New York in se tudi vrnil v Pariz. Toda v očeh strokovnjakov je že tudi to letalo zastarelo. V ZDA pripravljajo letalo, ki naj bi premagalo Concorde. Bilo naj bi močnejše, večje in hitrejše. Letalo naj bi bilo izdelano iz titana, ki naj bi tej veliki umetni ptici omogočil hitrost 3000 km/h, medtem ko Concorde, ker je aluminijasta, ne more leteti hitreje kot 2500 kilometrov na uro. Letalo bo imelo zložljiva krila, ki mu bodo omogočila kar najboljšo prilagojenost vsem razmeram tako nadzvočnega kot normalnega letalskega transporta. To je Boeing 2707. Za sedaj ima Evropa prav gotovo še prednost. Toda po predvidevanjih strokovnjakov bodo Američani prodali 115 letal znamke Boeing 2707, medtem ko letal tipa Concorde, kot kaže, ne bodo mogli prodati kaj dosti več kot 74, kolikor jih je dose-daj naročenih. Amerika ima še en adut v rokah. Evropa ni sposobna zgraditi letala iz titana, toda v opravičilo staremu kontinentu govori dejstvo, da ga v letu 1962, ko so pričeli graditi Concorde, tudi Amerika ni bila zmožna. Res pa je tudi to, da bodo Concorde začele redno leteti že leta 1971, medtem ko Američani s svojini letalom ne bodo nastopili pred letom 1974. Toda v tem letalskem boju za prestiž ne bodo samo tehnični spopadi, ampak se bosta Amerika in Evropa borili predvsem na finančnem področju, kot obetajo Američani, bodo znižali cene letalskim vozovnicam za 15 odst., medtem ko jih bodo Francozi prav za toliko dvignili. Stroški rastejo mmmmm »SLOC^« SE JE POKAZALA — Zdaj še vsa nova in sodobna, toda ko bo prevažala potnike, utegne biti že zastarela. naj bi bila večja od hitrosti zvoka. Pri Concorde gre za to, da letalo ohrani dlje to hitrost, in ne samo za kratek čas, kot je to pri vojaških letalih, ki presegajo hitrost zvoka. Zanimiv je bil tudi vzrok, zakaj nemška letalska družba Lufthansa ni hotela naročiti Concorde. Letalo namreč ne more vzeti s seboj toliko goriva, da bi zadoščalo za polet od New Yorka do Frankfurta. Pred tremi leti pa so francoski znan- trosti dveh Machov pa bodo morali biti vsekakor zaščiteni. Tudi glede letalskih oken še ne vedo, iz kakšnega materiala naj bi bila, potniki bodo seveda zahtevali lep razgled, a tudi meteorološki pogoji v višini 20 km še niso toliko raziskani, da bi brez nevarnosti za potnike uporabili material, ki ga uporabljajo v današnjih letalih. V letalski kabini sami naj bi bilo vse Angleško-frahcoska koprodukcija je bila ob pričetku del nadvse uspešna. Tehnično sodelovanje je bilo zelo uskladeno, toda že ob priznanju avtorstva so se stvari zapletle. Niti Francozi niti Angleži niso hoteli biti drugi. Concorde je namreč imela dva enakovredna prototipa, angleškega in francoskega. Oba so gradili istočasno, za mnoge Angleže pa je prava in prva Concorde tista, ki so jo pokazali že poleti prejšnjega leta v Filtonu. Najbolj sta se družabnika razhajala glede stroškov. Predviden proračun okrog 450 milijonov dolarjev je med gradnjo skoraj trikrat narastel. Francozi so ga brez odlašanja sprejeli, saj jim je izgradnja Concorde pomenila porast narodnega ponosa, medtem ko Angleži na to uho kar niso hoteli slišati. V povišanje proračuna so privolili šele na grožnjo francoske vlade, da bodo zadevo dali pred mednarodno sodišče v Haagu. Med gradnjo Concorde pa je tehnika toliko napredovala, da je tehnični direktor francoske izvedbe Concorde izjavil, da imata Concorde iz leta 1967 in načrti iz leta 1962 skupno samo ime in obliko. Vzemimo samo primer hitrosti letala, ki do, če bodo Francozi prodali vsaj 200 letal tipa Concorde, kar pa je dvomljivo, omogočili delo 50.000 delavcem in tehnikom za najmanj deset let. Cena enega letala bo kakih 21 milijonov dolarjev. Zanstveniki ne bi bili znanstveniki, če ne bi že sedaj, še preden je poletelo to letalo, že delali načrte za večjega, težjega. Tehtal naj bi 200 ton, vkrcal pa naj bi lahko kar 170 ljudi. Zakaj Concorde bo nekega dne zastarela, tako kot je sedaj Cara-velle. Evropski znanstveniki vedo le to, da iz tolikanj hvaljene kovine titana ne bodo delali letala, poizkušali pa bodo najti način, kako bi ga čim bolj izboljšali, kako bi poskrbeli za čim večjo varnost potnikov. NOTRANJŠČINA — Čedalje večji stroški ob čedalje večji konkurenci. stveniki resda iznašli nov tip pnevmatik, ki bi zadoščale za to, da bi lahko letalo neslo več ton goriva kot sedaj. V zvezi s to tehnično novostjo pa bi bilo treba podaljšati trup letala, to pa seveda v takratni fazi izgradnje Concorde ni bilo več mogoče izvesti. Tehnično novost izboljšanja pnevmatik pa so zato s pridom uporabili pri izboljšanju letal tipa Caravelle. Problemi med gradnjo Mnogo problemov se je pojavilo šele, ko so letalo začeli graditi. Oprema potni-; kov, so videli, bi morala biti drugačna, saj ti ne bodo mogli imeti skafandrov, pri hi- avtomatizirano, in sicer naj bi za varno vožnjo skrbeli računalniki. Ti pa so za sedaj še vedno ameriškega izvora. Francoski in angleški znanstveniki si močno prizadevajo, da bi izdelali ustrezne domače računalnike. Pri izdelavi Concorde se je bilo treba izogniti preutrujenosti materiala, ta je namreč povzročil padec mnogih Cometov, odpraviti bi morali neenakomerno segrevanje površin trupa in kril. Treba bo najti tudi način, kako omiliti na najmanjšo možno jakost pok, ki nastane ob prebitju zvočnega zidu, zgraditi bodo morali mnogo večje steze, saj na nobenem današnjih letališč ni prostora za dVe ali tri nadzvočna letala te velikosti. če pogledamo pozitivno plat tega anglo-francoskega dejanja, je pričakovati, da bo- BOEING 707/320 38 milljons de F CONCORDE 80 de F V<£ -V ** CARAVELLE tO fl 20 mifltorts de F pači mmi ttaoofes .^44» ?»«*«>« . -— m 4» carbuie« . ?&■ Vv SST AMERICA 200 fnilliOftS de F >♦ V<> , 7 ^ BOEING 747 70 m»Hk>ns de mm > < -jtf g ;V #3533» 480 peesao*1’* IMMmm e carduraat Konkurenca Američani pripravljajo s svojimi načrti, ki so resda še bolj ali manj iluzorni, za Boeing 747, ki naj bi imel 490 potnikov in sprejel 190.000 litrov bencina, ter še bolj fantastičnim načrtom za letalo STT America, ki naj bi sprejelo 300—350 potnikov, v bližnji prihodnosti hudo konkurenco Concorde. Razen te konkurence, ki bo spregovorila zlasti na progi med Evropo ia Severno Ameriko, pa utegne novemu francosko-bri-tanskemu letalu konkurirati tudi sovjetski Tu-144, ki bo lahko prevažal 120 potnikov in ki utegne biti nared še pred letalom tipa Concorde. r*RAVFIIE IN LETALA PRIHODNOSTI — Od 20 milijonov frankov na 200 milijonov frankov, če ne še več. (Zgoraj levo: CaraveUe 10 R, cena 20 milijonov frankov, sprejme 94 notnikov in 15.200 litrov goriva. Zgoraj v sredi: Boeing 707-320, 38 milijonov frankov, 189 potnikov, 90.000 litrov goriva. Zgoraj desno: Concorde, 80 H* potnikov 109.000 litrov goriva. Spodaj levo Boeing 747, 70 milijonov frankov, 490 potnikov, 190.000 litrov goriva, spodaj desno SST America, 200 milijonov frankov, 300 potnikov,’ 208.000 litrov goriva.) ART BUCHVVALD MCNAMARA IN BANČNI RAČUN Razprava o tem, ali je minister Robert S. McNamara odstopil, ali pa so ga izgnali iz obrambnega ministrstva, se v VJashingtonu nezmanjšano nadaljuje. Opazovalci McNamare so bili neomajnega mnenja o njem in njegovem položaju, ko je neki londonski bančni uradnik razširil novico, da je McNamara imenovan za direktorja Svetovne banke. Neki študent rasti Velike družbe se je še vedno pritoževal nad svojo zaslepljenostjo, ko mi je povedal: Moral bi bil videti, da je nekaj narobe, že takrat, ko kapetan Chuck Robb ni izbral McNamara za svojo pričo pri poroki z Lyndo Bird Johnson.« Na televiziji in v časnikih je bilo videti in brati vse vrste zgodb o tem, kako sta se predsednik Johnson in minister McNamara složno razšla, Hn kot se po navadi zgodi, sem ostal jaz edini, ki se je prikopal do notranjega bistva stvari. Ze nekaj časa je znano, da se minister McNamara in nekdanja filmska zvezda Shirley Temple nista strinjala glede strategije vodenja vietnamske vojne. Shirley je hotela minirati haj-fonško pristanišče, bombardirati središče Hanoia in doseči popolno zmago nad sovražnikom. To njeno pozicijo je podpiralo združeno poveljstvo ameriških oboroženih sil. Minister McNamara pa je bil, na sprotno, bolj previden kot Shirley Temple in je upal, da se bo lahko pre tolkel do kakšne ureditve, ne- da bi bilo treba pri tem pognati v zrak vso Jugovzhodno Azijo. Predsednik Johnson je bil nekje v sredi. Medtem ko je spoštoval ministra za obrambo, se mu je iz dneva v dan zdela rešitev, ki jo je predlagala Shirleg Temple, bolj mikavna. Predsednik bi bil nemara pustil, da bi se stvari same razvijale, ko bi se pred meseci čisto po naključju ne pogovarjala z McNamaro o vsakdanjih rečeh. Predsednik pa je takrat vprašal: »Bob, v katero banko pa vlagaš denar?« »V Chase Manhattanu imam prijatelja,« je odgovoril obrambni minister. »Alt si kdaj mislil na to, da bi raj- ši vlagal v Svetovno banko?« je vprašal predsednik. »Kot vem, ti dajo zastonj garnituro krožnikov in skled, če odpreš račun pred januarjem,« McNamara je rekel: »Svetovno banko kar najbolj spoštujem, pa tudi garnitura bi mi gotovo prav prišla, vendar tam nikogar ne poznam.« »Jaz poznam Georga 1Voodsa in mu bom jutri telefoniral.« »Oh ne, gospod predsednik, tega pa res ni treba delati zame.« »Ne bodi no neumen, to ni nič! Razen tega dobim tudi jaz garnituro krožnikov zastonj, če najdem koga, ki bi tam odprl račun.« Naslednji dan je predsednik Johnson poklical Svetovno banko in govoril z gospodom VJoodsom. Na svoje veliko presenečenje je ugotovil, da Svetovna banka nima le premalo vlagal-cev, temveč ji manjka tudi predsednik. Nenadoma je prešinila predsednika Johnsona neka misel. Namesto, da bi McNamaru odprl le račun, ga je postavil še za predsednika Svetovne banke. Tako je lahko pokazal, kako ceni obrambnega ministra, hkrati pa si je v tej banki zagotovil prijatelja, če bi kdaj Združene države potrebovale kakšno posojilo. Predsednik je sklenil s to novico o imenovanju McNamara presenetiti c primernem trenutku, zatorej ni nikomur črhnil niti besede. Minister McNamara pa je pozabil na Johnsonovo ponudbo in nadaljeval svoje delo v upanju, da bo lahko pomiril Shirley Temple. Potem pa je lepega dne v Londonu neki širokoustnež izblebetal časnikarju, da bo novi šef Svetovne banke McNamara. Predsednik Johnson se je strašno ujezil, ker je hotel ministra McNamara presenetiti z novico o imenovanju na božični dan. (Novico bi mu sporočil na božični razglednici in jo poslal Mc Namaru skupaj z garnituro krožnikov in skled.) Ko pa je na nesrečo vsa reč prodrla v javnost, ni imel predsednik nobene druge izbire, kot to, da je McNamaru potrdil, da bo zares novi predsednik Svetovne banke. Minister McNamara je pogoltnil slino in rekel: »Toda, saj nisem hotel drugega kot to, da bi zame tam odprli bančni račun. Niti v misel mi ni šinilo, da bi hotel to banko tudi voditi.« »Bob, zdaj bi pa že lahko vedel, da tvoj predsednik napravi vsako stvar v stilu.« PRED PETDESETIMI LETI 'i. .*•'* '■?’ 'tj, f. V‘n y~r. t «1 ■ RAZŠIRIL PO VSEJ DEŽELI ko glaidko. Drugega decembra 1917 so boljševiki sprejeli »Deklaracijo o pravicah narodov Rusije«, ki je razglasila enakopravnost in suverenost vseh narodov in njihovo pravico do samoopredelitve, ki je vklju-čevala tudi pravico do odcepitve. Edino Finska je nastopila z jasno, nedvomno in splošno željo, da se odcepi od Rusije Sovjetska vlada je sprejela dekret, s katerim je Finski podelila neodvisnost. V Ukrajini ni šlo zlahka Deželi s slovanskim neruskim prebival stvom — Belorusija in Ukrajina — sta podprli boljševike. Ko so v Minsku — sredi šču Belorusije — 25. oktobra dobili brzojavko o začetku vstaje v Petrogradu, je minski sovjet, kjer so boljševiki imeli večino, takoj objavil, da prevzema oblast. Resnega odpora ni bilo. V Ukrajini je šlo teže. Takoj ko so prispele v Kijev prve vesti o vstaji v Petrogradu, sta v mestu nastali dve močni stranki — mestni garnizon in delavci na strani revolucije ter kozaki in junkerji na strani kontrarevolucije. Komtrarevolu cionarji so imeli premoč in za nekaj čas® so zadušili revolucionarno gibanje v Ki jevu Kijevskim delavcem in vojakom so morale priskočitd na poanoč enote nove sovjetske vlade, in januarja so se začeli hudi boji za ukrajinsko prestolnico. Tudi v nekaterih drugih predelih Ukrajine’ se je sovjetska oblast borila proti močni Ipn DELAVSKI ODDELKI V MOSKVI NA RDEČEM TRGU — 18. marca 1918 je postala Moskva novi sedež sovjetske vlade in centralnega komiteja. trarevdkidji. V Donskem bazenu je kozaški ataman Kaledin dvignil močan kontrarevolucionarni upor in se povezal s kon-trarevolucionarjl v Kijevu in drugod po Ukrajini, tako da je nastala močna fronta. Po nekajtedenskih bojih so sovjetske sile strle odpor, in februarja so sovjeti prevzeli oblast nad večino ukrajinskega ozemlja. V Srednji Aziji je bil položaj nejasen. Oddaljenost teh predelov, zaostalost ■ na vseh področjih, pomanjkanje industrije in s tem številčno nepomemben delavski razred, močna oblast fevdalnih in polfev-dalnih veljakov ter iriuslimanske duhovščine — vse to je zaviralo razvoj revolucije. V Taškentu in nekaterih drugih mestih so sovjeti sicer prevzeli oblast, toda prevzem je bil bolj formalen. Sovjetska oblast na ozemljih današnjih republik Uzbekistan, Turkmenija, Tadžikistan in Kirgizija tudi ni imela tako široke podpore, in trajalo je še nekaj let, preden se je zares in dokončno utrdila. Njeno utrjevanje ne sodi več v okvir pripovedovanja o oktobrski revoluciji, ampak v okvir druge velike, in krvave epopeje — državljanske vojne. Podobno je bilo tudi na Kavkazu, v današnjih republikah Gruziji, Armeniji in Azerbajdžanu, le da zaradi drugačnih vzrokov. Medtem ko sta bili v Srednji Aziji srž kontrarevolucije fevdalna in verska aristokracija, je v zakavkaških republikah imela močno besedo modema buržoazija, ki Je bila nacionalistična in ki se je dolgo uspešno upirala vzpostavitvi sovjetske oblasti. Toda tudi to sodi k pogla/vju o državljanski vojni. Tuja intervencija Po zmagi v Petrogradu in Moskvi je oktobrska revolucija začela zmagoslaven pohod po večjem delu Rusije in ga tudi hitro in uspešno končala. Buržoazija je marsikje podcenjevala moč boljševikov, predvsem pa njihovo sposobnost, da se oblasti ne le polastijo, ampak tudi zadržijo in da znajo z njo ravnati. Sam prevzem oblasti skoraj nikjer, razen na redkih otokih, kot na primer v Moskvi, ni doživel resnega odpora. Toda že prvi ukrepi boljševikov so med vsemi njihovimi nasprotniki zasejali paniko in strah, da je vse izgubljeno. Boljševiška oblast se ni razsula sama od sebe v nekaj dneh, kot so ji prerokovali, ampak se je iz dneva v dan razširjala in krepila. Boljševiki so dobro vedeli, kaj hočejo in kako uporabljajo oblast. Sele potem, ko so sovjeti skoraj po vsej velikanski deželi prevzeli oblast, je buržoazija znova našla moč za organiza cijo odpora. Boljševiki so oktobra slavili eno najmanj krvavih zmag v zgodovini revolucij, toda še preden so se utegnili dobro zavedeti zmage, jih je čakal eden najbolj krvavih in neusmiljenih bojev za obstanek — državljanska vojna in tuja intervencija. Konec SVET SVET SVET SVET SVET SVET SVET 20. XII. 1967 TT ALMA M. KARLIN Alma M. Karlin: deset let okrog sveta 20. XII. 1967 KULTURNA PANORAMA KULTURNA PANORAMA KULTURNA PANORAMA KULTURNA PANORAMA PISATELJICA BREZ DOMOVINE V gradu Goričane je razstavljena etnografska zbirka Alme Maksimilijane Karlin, svetovne popotnice, novinarke, pisateljice in slikarke, ki je bila rojena Celjanka, sicer pa avstrijsko-francosko-slovenskega rodu. O Karlinov! se danes učijo v nemških šolah kot o pisateljici, ki je v potopisno literaturo vnesla svojski, svež, inteligenten in čustveno obarvan način prikazovanja krajev in ljudi. Zbrala je tudi lepo število etnografskih predmetov iz dežel, koder je potovala, ki so zanimivi še zato, ker jih tam najbrž ni več dobiti. Razen tega je imela ugledno zbirko eksotične favne in flore. Vse te reči je s poti sproti pošiljala domov ali svojemu zastop- niku in gotovo je marsikaj šlo tudi v izgubo. Etnografski predmeti so večinoma darilca ali ceneni nakupi, zakaj z denarjem je bila ves čas, vseh deset let potovanja, tako na tesnem, da je živela od čaja in kruha in je — tudi ko je zbolela za malarijo — potovala, kakor je pač naneslo. »Seveda je bil moj prostor vedno le pod palubo — iz dobro vzgojene mlade dame, kot so se me zamišljali doma, sem postala popotnica v neznano, ki je spala ponoči kar na vrečah, in sicer med ljudmi najrazličnejših ras...« širni svet mali Evropi — toda kaj koristijo dela, če pa prhnijo v kakšnem, prašnem predalu! Skoraj deset let je neumorno pošiljala članke, razmišljanja in novele kakim dvajsetim časopisom, zlasti v Nemčijo — pisala je nemško — in v Avstrijo, pa vsa leta ni vedela, ali je bilo sploh kaj objavljeno, saj so honorarji kapljali tako poredkoma, da je obupavala, sestradana, bolna in včasih na robu moči. In vendar jo je gnalo naprej. Kje pa je ta dežela? »Spremljala sta me pomanjkanje in osamljenost. Na Japonskem sem spala na rogoznici. Na Kitajskem sem jedla račje meso, ne da bi vedela, ali. je bil to prej pes, mačka ali podgana. Na Formozi sem sklonila glavo pred lovci na lobanje, toda glave pisateljev pridobijo na vrednosti šele, ko so v svečanih dvoranah, vklesane v marmor. Na otokih Južnega morja sem preživela več kot dve leti — ves čas sem si želela, da bi me pojedel kak ljudožerec ... Zal sem imela tudi za najbolj skromne divjake preveč hrustančevja. Edino moskiti so navdušeni planili name in mi pili redke kaplje krvi. Na Molukih sem stala pod dišečim drevjem začimb, šla sem skozi pragozd, kjer so bili tigri...« V tistih letih potovati po svetu ni bilo lahko, kakor je dandanes, zlasti ne za žensko. Oblasti v kolonijah so jo imele za »vohunko, pustolovko, morda celo za kaj hujšega«. Nemcem je bila gorka, ker so bili naduti in bolj mrzli od ledu, Francozom, ker so mislili, da je »ljubi bog ustvaril ženske, ki same potujejo, nalašč zanje in jim je treba samo roko iztegniti pa jih imajo, in drugič, ker zelo radi svoje stenice izvažajo v inozemstvo«. Nizozemci so bili vzvišeni in nedostopni, le vljudni Angleži so ji zmeraj pomagali, če je bila v stiski. Ta stiska je bil predvsem njen jugoslovanski potni list. Potni list s pečatom zraven pečata, ki mu je veljavnost zdavnaj potekla, nikjer na koncu sveta pa ni bilo jugoslovanskega predstavništva, da bi ji ga podaljšal! »Kje pa je ta dežela?« je vprašal uradnik, »toda preden sem ga spravila čez Malo Azijo do Italije (to je bila edina trdna točka, ki sem se nanjo lahko oprla, zakaj sicer je takoj odletel v Češkoslovaško), so bili njegovi možgani tako izmučeni, da mi je z umirajočim glasom vmil papirje: le kdo lahko stanuje tako neskončno daleč izven sveta?« Od Južne Amerike do Indije Z resnično predanostjo je zatorej v svojih potopisih hvalila britanskega leva. Ce kdo, so ji Angleži podaljšali vizum, izstavili novo potno dovoljenje, posodili denar. Sploh: »Kjer počiva šapa britanskega leva, tam ženska potuje varno in večinoma tudi prijetno.« Prijetno: bila je blažena, da je lahko hodila po blatnih bazarjih, da je lahko kdaj pa kdaj vročična počivala sama v svoji sobici, da je hodila v knjižnice in v džunglo nabirat semenje in hrošče pa lubje. Bala se je, pa vendar ne toliko, da si ne bi bila prav vsega ogledala. »Hotela sem se mnogo, mnogo naučiti, predvsem življenjskih modrosti.« V njenem pisanju se opisi eksotike vseskozi prepletajo z bridkim razmišljanjem o smislu življenja, čeprav je življenje buhtelo okoli nje. Nejevoljna gleda, kako »ljudožerce namesto koristnega dela učimo nogomet«, leniva sitost kolonialne gospode jo odbija, pronicljivo opazuje življenje v misijonih in seveda z nenasitno radovednostjo vse mogoče domačine, od Indijancev do Indijcev in Judov. Popisuje jih brez olepšavanja, pa tudi brez predsodkov. Njihove navade tečejo mimo naših oči kakor v filmu, ki ni samo barvast, marveč tudi vonjiv. Kljub fantastiki je vse to opisano tako stvarno, jedrnato in človeško, da je še danes živo. Pahljača na nekem južnomorskem otoku: »Biroko je iz pahljačaste palme sestavljena zelo velika in pogosto tudi čedno poslikana pahljača, najdragocenejši predmet vsake otočanke. Lahko jo tepete, ji vzamete vse, pa vam ne bo zamerila in bo pozabila, toda če ji vzamete biroko in ga sežgete, bo za zmeraj zbežala. Ce to stori njen mož, ga zapusti in se vrne k njemu šele, ko jo poišče, obdari, prosi in naposled z navidezno surovo silo pbtegne k sebi. Netilna paličica, pol kokosove lupine za čašo, nosni obesek iz bele školjke, pletena zapestnica in biroko je največkrat vse, kar premore Kietarka.« Kietarka: »Ne nosi nakita, ker pričakuje prvega otroka in se zato ne sme lišpati, dokler ji ne razrežejo trebuh. Prerežejo trebuh? sem vprašala. Nuna je odkimala: Ne, ne v tem smislu! Po prvih treh mesecih ji naredijo okoli popka vreze in rane pustijo tako dolgo gnojiti, da se povečajo in ostanejo široke brazgotine. To je častno znamenje njenega prvega materinstva. Kadar se ji bliža kak tujec, mora pred rastočim trebuhom vselej držati biroko. Otroci se morajo zgodaj roditi, zakaj po sedmih mesecih očetje že trdijo, da iz otroka, ki potrebuje tako dolgo na svet, ne bo nič pametnega, in prisilijo ženske, da ležejo pri reki na gladek kamen, druge ženske pa jim skačejo po trebuhu. Otrok tedaj pride na svet, toda pogosto tudi umre.« Nova Kaledonija, Noumea, kraj pregrehe in zločina: »Medtem ko sem bila Krhka in nežna na pogled je bila na pot dobro pripravljena z vsem, samo ne z denarjem. Z osemnajstimi leti je bila šla študirat jezike v London. Opravila je izpite iz osmih jezikov, »šla sem, da bi lahko živela po svoje. Cez dan sem delala kot prevajalka, ponoči pa sem študirala. Živela sem osamljeno in stradala sem.« Ko je prišla prva vojna, je odpotovala v Skandinavijo in odkrila svoj pravi poklic, že kot otrok je pisala pesmi in prozo. Potem je hotela postati pisateljica, čeprav je vedela, da bo to trnova pot. »Hotela Oceanija: lesena plastika, zaščitnica plodnosti sem si ogledati tuje dežele z očmi pisateljice, slikarice in predvsem ženske. Brala sem knjige o kulturi Inkov — in kako sem se zanje navdušila. Moja želja je bila, da bi sama videla in prepotovala deželo Otrok sonca in iskala izgubljene sledi tega naroda.« Toda še prej se je vrnila v Celje, si s poučevanjem jezikov zaslužila za vozovnico do Južne Amerike in se jeseni 1918 odpravila okoli sveta. Doma je pustila staro mater, vdovo po majorju avstro-ogrske vojske »Ničesar nisem podedovala po starših. Zenskih čednosti, kot kuhanja, šivanja, nisem imela, prav tako nisem bila nežna in poslušna.« Z mršavo denarnico je potovala iz dežele v deželo, z enega konoa sveta na drugega, preživljala se je z novinarstvom in znanjem jezikov. Bila je prepričana, da opravlja pomembno nalogo, da odkriva Kitajski gong: ko je gost pred vrati pozvonil, je priklical srečo, zatorej je bil vedno dobrodošel BOJAN ADAMIČ CARIOCE SO ME POVABILE... Ker sem že na dolgo in široko pripovedoval o tegobah pešcev pri prečkanju ceste in sploh o varnosti neprevidnega sodobnika v današnjem prometu v Riu, bi bilo dobro omeniti tudi to, da ta — sicer mogoče nekoliko nehoteni lov na človeka — ni tako brez vsakršne tradicije. Lov na človeka je pač v vsakem kulturnem obdobju nekoliko drugačen. Nekoč so Turki lovili ljudi in jih natikali na kol, ali pa jim odrezali glave in jih nataknili sicer na drugi, toda vendarle spet kol. Včasih so jih vgradili v spomenik, pri nas imamo za to grozoten dokaz v obliki Cele kule, ali pa so nje oziroma sebe skušali ovekovečiti na druge, tudi zanimive, toda vedno približno enako prijetne načine. Sodobni lovci na človeške glave Taki in podobni načini so (bili) v veljavi pri evropskih narodih, ki so bili od ve- dno za vzgled v kulturnih načinih izražanja. Tako imenovani manj kulturni in primitivni narodi, ki sicer niso delali niti približno takih in veličastnih neumnosti, kot smo jih sposobni napraviti mi, pa so to željo, priti do sosedove glave brez nepotrebnega telesa, uresničili z institucijo tako imenovanih lovcev na človeške glave. Zdi se mi, da je tudi v meni nekaj podobnih teženj, ker sem ves čas bivanja v Riu iskal po muzejih in trgovinah kak primerek take glave. Da bi jo videl v originalu, ni bilo ravno lahko, imitacij iz plastike, ki so tako dobro narejene, da moraš res dobro pogledati, da vidiš razliko, saj so večinoma nalepljeni pravi lasje in glave same izredno prirodno pobarvane, pa lahko kupiš v vsaki trgovini za nekaj tisoč kruzeirosov. Original je malo dražji in seveda samo za devize. Petdeset tisoč dolarjev je vredna taka prava glava. Zdi se, da cena človeka kar precej zraste, če ga takole tako rekoč na meh oderejo in še obglavijo. Posmrtna obdelava glave je v tem, da poberejo iz nje vse kosti, zašijejo usta s tremi ali štirimi »Štihi« in potem tiste vrvice ne odrežejo, tako da visi kak decimeter po obrazu. Nato jo seveda napolnijo z zelišči, ki jo dolgo ohranijo v povsem naravni, samo zelo pomanjšani obliki, kvečjemu v velikosti srednje velike pesti. S svojo novo, pomanjšano obliko pa izgubi precej grozotnost.i, in če ne bi vedel, kako je bila zgodba režirana, preden pride do morebitnega kupca, niti ne bi bila strašna. Tako pa človeka kljub vsej radovednosti malo stisne pri srcu, ko reče, pa imam vendarle srečo, da ne morem reči — glejte mene ... Prodajalec si s tem ne beli glave. Ce dobi petdeset tisoč dolarjev za glavo in tako malo podpre to manufakturo v pravem smislu, to je pač posel. Prodajalcu pravzaprav niti toliko ne zamerim kot ljudem, ki dandanes delajo isto, z edino razliko, da gre, kot pač zahteva modemi, industrializirani čas, nekoliko oziroma precej bolj na debelo. Nadaljnje variacije na prometno temo Torej, o pogledu pešca na motorizirani svet sem že nekaj povedal. Gledal sem na to tako, kot gleda na ta šport — mislim preganjanje pešcev z avtomobili — pešec sam. Tak lov na človeka, kot ga uganjajo šoferji, ni nikjer brez tradicij, v Riu pa ima seveda svoje finese. Prav in objektivno pa bi bilo, če bi še katero rekel, gledajoč iz avtomobila in drugih prometnih sredstev. Mi in jaz smo doživljali promet v treh inačicah. Ko sem rekel mi, sem mislil na skupinske vožnje ekip vseh udeležencev festivala, kadar smo šli na nogo- metno tekmo, na koncerte, ali pa so nas peljali kam na izlet. Ko. sem rekel jaz. sem mislil na svoje individualne izlete s taksijem, avtobusi ali prijatelji iz ambasade. Vse inačice so imele skupno značilnost — morda z izjemo izletov s prijatelji iz ambasade, ki so. sočustvovali z menoj — da sem bil po vožnji ves zelen. Avtobusi, ki so, kot povsod, najcenejše in najhitrejše prometno sredstvo, prirejajo po cestah nekakšno kombinacijo med rode-om in speedwayem. Pri tem ni na cesti niti pravih bikov niti šoferji ne molijo v železo obutih škornjev lz avtobusa. To bi bilo, kot bi se mi zdelo skoraj potrebno, prenevarno, ker bi nogo dosti hitreje in laže izgubili kot pri pravih motorističnih dirkah, kjer se dirkači večinoma vrnejo celi, tudi če zmagajo. Podobne učinke vidimo pri nas na cestah, ki nosijo ponosni naziv avtomobilskih cest. Avtomobilske ceste se imenujejo toliko v pojasnilo nešoferjem — večinoma zato, ker avtomobilom ni prepovedano voziti po njih. Torej pri nas izvedemo oziroma izvajamo podobne cestnoprometne kombinacije tako, da, recimo, usoda zbere na ovinku pet do šest fičkov, ki potem, večinoma tako dolgo, dokler kak tekmec ne izpade iz konkurence, drug drugemu dokazujejo, da imajo vgrajen popolnoma specialen, čeprav serijski motor. Ker imam tudi jaz tak posebni motor vgrajen v svoj avto, gre tudi moj kakih 40 km več, kot je napisano na tahometru; lahko gre vedno, razen kadar sedi poleg mene kak neverni Tomaž. Takrat imam običajno smolo, tki že dolgo nisem menjal olja, ali so stare svečice pa tudi slabe ceste imamo in muhasto vreme. Ker smo na tem področju vsi enako krvavi pod kožo, ne gre, da se drug na drugega jezimo »po nič več me ni moglo navdušiti, nič več razveseliti, niti sam Tadž Mahal, najbolj opevana in najlepša zgradba na svetu. Vse sem preplačala... Snežno bel je stal v brezupni, peščeni ravnini, v senci nekaj cipresam podobnih dreves. Tadž Mahal, ta čudoviti nagrobni spomenik, je ljubeči knez dal zgraditi za svojo ženo, potem ko mu je podarila devetero otrok. Umetnino je ustvaril neki italijanski stavbar, ki so mu, pravijo, po opravljenem delu odsekali roko, ker je bil pustil v kupoli majceno luknjico, skozi katero pri vsakem dežju pronikne ena sama kaplja in pade pred grob.« Tujka Tudi ko se je naposled po dolgih letih vračala domov, da bi izpolnila poslednjo željo oolni materi, je tesnobni občutek tujstva ni zapustil. »Mar je bilo simbolično, da sem se v svet odpeljala mimo gibraltarskega leva, ponosna, hrabra, z vero v zmago, in da se moram bolna in strta vračati skozi Vrata solza (Bab el Mandeb)? Krenila sem proti zahodu, vračam se z vzhoda. Vse sem uresničila, kar sem si zadala ...« Alma Maksimilijana Karlin, tedaj bli- . zu štiridesetih, je nekega zoprnega zimskega dne v letu 1928 tako spet stala na tržaški postaji — sama kot povsod. Krog okoli sveta se je staknil. »S kakšnim upanjem sem se od tod odpeljala, s kakšnim zdravjem! In kako čudovito sem si zamišljala vrnitev! Med zavijanjem burje sem zdaj zaprla oči in še enkrat sanjala sanje, ki so me bile krepile na Južnem morju in ki so se zdaj razblinjale, kot se sanje zmeraj ... Bilo je poletje in peljala sem se čez Trbiž skozi čudovito, ljubljeno Gorenjsko, kjer kipi Triglav s sedmerimi jezeri iznad blejskega gradu, kjer pršijo slapovi na modri svišč in rdeči sleč in kjer sem kot otrok slišala pesem o rdečem sara-fanu ... Bilo je poletje in videla sem zastave in dekleta s cvetjem in može, ki so peli. Vlak je zapeljal na postajo, nekdo mi je izročil cvetje in povedal dobrodošlico in ponudil kranjske klobase. Saj sem se vendar vrnila domov, v rodno deželo! In fantje so peli, medtem ko sem se peljala proti štajerski... čakali so me. Povsod so čakali...« To so bile sentimentalne desetletne sanje. Vlak je zapeljal čez zadnjo mejo. Ni-kakega sprejema ni bilo. Neka ženska v vlaku jo je vendar prepoznala. Torej le — nekdo jo je bral! Ni trpela popolnoma, popolnoma zaman! Žeja po priznanju je bilo edino, kar je to drobceno ženo, vzravnano v ohlapnih svilenih oblekah, s teniškimi copatami in platnenim klobukom, begajočo po džungli in Tadž Mahalu, med berači in sultani, ohranilo pri življenju in seveda »umetnost v meni, ustvarjalnost, ki je vsrkavala vase vtise kot čebela cvetni prah« ... Poslednji beg Vabili so jo v velika tuja mesta, bila je slavna. Ostala pa je v Celju, si kupila vilo v samoti in delala. Ganljiv je bil velik napis na zeleno popleskani tabli — kot slavolok pred trdnjavo tišine, 'ki pa je branil vstop! — pred njenim malim parkom: VILLA ALMA MAXIMILIANA. My home is my castle. V njem je nihče ni smel motiti. S prijateljico slikarko, švedi-njo Theo Gammeldn, bi tukaj nemara še danes ustvarjali, če ne bi bilo vojne. Pisateljica Karlinova, ki jo je poznala in cenila Evropa, je morala pred Nemci bežati v hribe. Zatekli sta se k partizanom (iz tega obdobja je razstavljeni Jakčev portret Karlinove). Potem je vojna minila in njena velika hiša je bila prepolna najemnikov v stanovanjski stiski. Umaknila se je v revno kmečko hišico v Pečovniku, visoko v breg. Ko je umrla, so jo na njeno željo pokopali še više, še bolj v samoti, na hribu Svetini. Bila je zima in snežni metež, ko so jo nesli na Svetino. Dve desetletji poprej je upoma pogan-ka v smrtni slutnji zapisala: »In tedaj bom plavala daleč, daleč v brezmejni prostor in iskala zvezdo, s katere ni videti Zemlje.« * Zapuščino A. M. Karlinove je prijateljica Thea darovala celjskemu muzeju. Tako se bo Celje lahko postavljalo z njo. »Saj vendar ni bilo vse zaman?« Del ostaline je, kot rečeno, razstavljen v Goričanah: redke in imenitne tkanine s prastarim batik vzorcem, tapa blago iz lubja, lepe male plastike, zaščitnice plodnosti, primitivni nakit, glavniki, pahljače, poročna oblačila iz najstarejšega materiala, posode, košare, šatulje, torbice, denarne vrvice iz školjk, denar za duhove, pa drugo, z Nove Gvineje, Oceanije, Samoa otočja. Iz Indije so okrasni predmeti, torbica, ki ji jo je podaril neki maharadža (tam je predavala), iz Japonske so barvni lesorezi, nekaj je kitajskih vezenin, pipa za opij, grelne svalčice, fotografije od povsod, kjer je bila in je sama fotografirala, razglednice. Vse je tako drobno, skoraj neznatno in vendar dragoceno. In zraven njene svilene popotne obleke še izkaznica: njen ponošeni čevelj. V vitrini so zbrana tudi njena dela. 24 knjig so ji tiskali, 40 pa jih je ostalo še v rokopisu: potopisi, novele, romani, mladinske knjige, drama, pesmi, prevodi v angleščino, francoščino, finščino. Niti ena njena knjiga ni prevedena v slovenščino. OLGA RATEJ (Foto: JOCO ŽNIDARŠIČ) tam, so bili trije Arabci obglavljeni in od mojega bivališča do prve cestne svetilke je bilo ubitih šest žensk. Pa še nekaj pretresljivega se dogaja v Noumei. Medtem ko gobavost pravi- loma napada le barvaste, jo tukaj stakne tudi kak belec, šolskim otrokom se med prsti iznenada pojavijo belkasti madeži, pa jih neusmiljeno poženejo iz šole in spravijo na otok, ki ga od celine ločuje le široka reka. Slovo ni dovoljeno in za obupane starše je otrok mrtev, še preden zvedo, da je zbolel. Tudi odrasle hitro izsledijo in jih šiloma odstranijo iz mesta. To je žal nujnost, toda na kar ne pazijo, to je čistoča, previdnost... Včasih se poskuša kateri od nesrečnikov izmuzniti z otoka v Noumeo, kjer je vino in so ženske in luči. Toda na drugem bregu reke je stražarnica. Neki večer je stražar zaslišal rahlo čofotanje, stopil pred vrata in v temi opazil plavajočo žensko. Čeprav je bila že zelo izčrpana, je ni pustil na suho, s kolom jo je odganja! nazaj. Milo ga je reva prosila, naj ji dovoli eno samo noč ostati v Noumei, kjer je živel njen otrok, toda stražar se ni dal ganiti (upravičeno) in žena je plavala nazaj k otoku. Pri vsej nesreči in obupu ji ni padlo na um, da bi preprosto zdaj, tu sredi reke, umrla.« Med ljudožerci Seveda, najbolj popularni so njeni opisi grozljivih srečanj z divjaki. Na srečo ji nikoli ni upadel pogum. Imela je brze noge in dobre zobe, zmeraj je ušla najhujšemu, včasih le za las. Bila je resnično izredna ženska. Na vrhuncu groze se je s humorjem dotipala trdnih tal: »In šele potem, ko so hoteli raziskati mojo kožo, sem se jih z nasmeškom ubranila. Nihče pa me ni po fddžijsko uščipnil, da bi se prepričal, če bi bila slastna pečenka, zakaj že bežen pogled v mlečni mesečini je razodel: zgolj kosti za juho.« Ta dobrodušni humor se v potopisih kakor zlata nitka prepleta s temno bolečino osamljenosti, ki je tudi nenehno navzoča, za naš čas pa preveč poudarjena. »Za tistega, ki ni navezan na nobeno srce, so vsi svetovi enako zaklenjeni. Jaz nisem nikogar ljubila in nihče ni ljubil mene. ,Rad imeti,’ to je drug pojem. Od tisoč ljudi me je imelo rado 999. Zdrsnila sem, prijetna in nekoliko smeh vzbujajoča po- java skozi njihovo življenje. Ko je kratko-repi komet izdihnil, so tembolj zažarele zvezde stalnice okoli njih.«' Iskala je človeško srečo, v resnici pa se ji je že vnaprej sama odpovedala, plašna, zmeraj samotna, nemirna. »Dlje ko sem se vozila, bolj sem bila prepričana, da je svet še večji, kot sem si ga zamišljala, čeprav le ne dovolj velik, da bi v njem našla, kar sem najbolj iskala.« Ni bila lepa ženska na pogled, toda zavest o tem se ji je z leti še poglobila. Nikogar svojega ni imela, na mater ni bila čustveno navezana, bila je »brez domovine«, v kateri bi bilo njeno srce zasidrano. Vse, za kar je živela, je bilo njeno delo in sla po priznanju, ki pa ga dolgo ni učakala. Vsepovsod smola »Vse, kar sem storila, se je zdrobilo ob neki nevidni oviri, jemalo mojemu delu smisel in me sililo k novim odrekanjem . .. Garala sem kot suženj na galeji, trpela kot mučenik in se odrekla ljubezenskemu življenju kot sveta Uršula, moj blagoslov na vseh področjih pa je bilo samo trpljenje ... Vsepovsod sama smola! Brž ko sem dobila kaj denarja po pošti, je valuta padla. Brž ko sem s tisoč mukami prišla kam, kamor je le redko stopila noga, je že nekdo napovedal, da se je tod vozil pred tridesetimi leti in da bo objavil spomine, in mi s tem odrezal tržišče. Brž ko sem se obrnila na kako založbo, ki je pokazala zanimanje za moje romane je morala spričo nepričakovanih težav napovedati stečaj. Brž ko sem dobila zvezo s kakim velikim časopisom, me je že kdo odrinil. Brž ko sem prišla na kak otok, so spremenili vozni red parnikov Skratka, ni je bilo stvari, ki mi ne bi bila sovražna. In skozi te zadržke sem hodila zagrenjena, toda ne premagana.« Potopisna knjiga »Im Banne der Stidsee«, iz katere so ti citati, ima značilen podnaslov: »Tragedija neke žene«. Prišla je do Tadž Mahala. »Cisto tiho sem stala pred tem čudežem in strmela manj nad njim kot nad tem, da sem prišla celo do sem. Kje vse je že stala moja noga, kaj vse so videle moje oči, kaj pretrpelo moje ubogo srce! Cisto tiho sem stala v noči, v kateri so se smejale hijene in so pavi s pavicami stopali po tratah. Bila sem nenadoma strašno utrujena, Oceanija: droben ženski nakit in drugi predmeti za vsakdanjo rabo FILM MELINA MERCOURI JE DOBILA NAGRADO ZA MIR KAKO POSTANEŠ ČLOVEK? KNJIGE IN LJUDJE MELINA MERCOURI: Grkinja sem in Grkinja bom ostala »Podarjeno mi je bilo veliko spoznanje: sedaj vem, kaj je to — krivica. Zaradi krivice sem spoznala, kaj je to — dostojanstvo. Nihče več me ne bo videl razigrano, neborbeno, pripravljeno, da presenečam prismode. Sedaj živim zaradi čisto drugih stvari. Moram se učiti, obvladati moTam politiko. Moram znati odgovoriti na vprašanja o pomenu besed, kot sta svoboda in demokracija. Ni zadosti odgovarjati s srcem, ker nisem več samo Melina Mercouri, igralka Sedaj sem ženska, ki predstavlja nekaj. Patakos mi je podaril dušo.« Tako je govorila Melina Mercouri, ko ji Je diktator Patakos s posebnim aktom odvzel državljanstvo in posest v Grčiji. Melina Mercouri je bila dobra igralka, gledališka in filmska, vitalna, presenetljivo mlada v štiridesetem letu življenja, nadarjena za tragedinjo, kemičarko, plesalko in pevko. Poznali smo jo po številnih časopisnih vesteh, pa tudi po odlično obvladani vlogi v filmu »Nikoli v nedeljo«, ki ga je režiral njen mož Jules Dassin. To je bil tako zelo grški in balkanski film, da je bilo težko razumeti, kako ga je mogel ustvariti Amerikanec francoskega porekla. Toda prisotnost Grkinje Meli-ne Mercouri v tem filmu pojasni vse. »Ljubim vse, kar je grško; naše norosti, naš smisel za humor, naš pogum, naše sovraštvo, našo ljubosumnost, naše gole planine, naše objokano morje, oljke ...« pravi Melina Mercouri. Bogata je (tri sobarice, dve Sekretarki, šofer), tudi njen mož je bogat. Ljubi in je ljubljena. Njen mož je izjemno privlačen, nadarjen in pogumen človek, ki je bil tudi sam žrtev preganjanja reakcije. (Pomislite — revni grški emigranti — ko so zvedeli, da jo preganja grška diktatura — ji vsak dan pošiljajo denar, da ne bi trpela pomanjkanja, ker ne vedo, da ima vsega dovolj!) Toda ona ni več bogata, neodgovorna in razvajena igralka. Sedaj je človek. »Ko je junta prevzela oblast v Grčiji, sem preživela dvajset težkih dni. Ne spomnim se da bi bila že kdaj tako bolna. Spraševala sem se, ali naj govorim ali ne? Nisem imela sposobnosti herojke, toda diktatura je imela proti meni strašno orožje: onemogočiti mi, da vidim Grčijo! ... om pitanju«, kakor se lepo reče v Beogradu Sem bolj slabih živcev in če vidim ired seboj že omenjenih pet ali šest ičkov ki peljejo vzporedno, dokler le gre, včasih’ kaj rečem. Ker pa se držim lepega našega pregovora »Buh Kranjca ne za-ousti. Ce ni lačen, je pa vsaj žejen«, se mi sdi da imam srečo, ko nimamo tega, kar majo zunaj za avtomobilsko cesto. Potem >i lahko tekmovalo po dvanajst fičkov vzporedno, pa četudi od Ljubljane pa do Djevdjeliie. . Torej tudi v Ameriki imajo vsi specialne serijske motorje. Samo da Je tam vse v /ečjem merilu, in zato jih nimajo toliko ivtomobili kot avtobusi. Toliko pa v Juzm Ameriki še dajo na prijateljstvo z Evropo, da ceste niso nič širše. Borbeni duh in no rala šoferjev sta na višini pa še potniki včasih pomagajo in malo navijajo. V »lavnem to ni potrebno, ker šoferji že sami dirkajo, lahko bi se reklo, tako samoiniciativno, da mora Evropejec stalno nositi s seboj Hofmanove kapljice ali pa kako drugo pomirjevalno sredstvo. Na to. da se znajdejo tudi po trije avtobusi vzpo redno, da vsak šofer po vzoru vozačev iresp izkoristi vsako, tudi najmanjšo luknjico v prometu, da noben sprevodnik ne daje znakov za odhod ali ustavljanje in podobne malenkosti, se človek kar nekako privadi. Ce ne vstopi ali izstopi dovolj hitro, se pač za iste denarje malo dalje pelje, ali pa dalj časa čaka na postaji. To, na kar se nisem mogel navaditi, je bila vožnja sama. Na ovinku namreč zlahka odletiš skozi okno, Če se nisi vsaj kolikor toliko usidral ali zagozdil kje na var nem mestu. Kaj ostane, če te povozijo, sem že povedal. Pri avtobusu, kjer so pot niki razmeroma visoko, lahko mnogo več vidiš, ko frčiš skozi okno In tudi dalj traja. Je pa v ceni že vračunano. Le od povo- KULTURNA PANORAMA SLOVENSKA POVOJNA KNJIŽEVNOST Z drugim delom »Slovenske književnosti 1945—1965« je zaključeno hvalevredno prizadevanje najstarejše slovenske založbe, Slovenske matice, ovrednotiti povojno besedno ustvarjalnost. Da se je težavnega dela lotila prav Slovenska matica, ni naključje, saj že vrsto let izdaja doslej naj-obšimejšo zgodovino slovenskega slovstva, ki je že skoraj zaključena. Vse te knjige so namenjene predvsem doraščajočemu rodu, dijakom in študentom, ki so se morali do nedavnega zadovoljevati z vrednotenjem preteklosti in daljne preteklosti, neposredna preteklost pa je bila zakopana v kupih knjig, revij in časopisov. Toliko bolj pogumno, pa tudi tvegano je bilo torej napisati zgodovino slovstvenega ustvarjanja zadnjih dvajsetih let. Protagonisti tega ustvarjanja, vsaj večina med njimi, še vedno žive in ustvarjajo, pozabljeni spori in nasprotja še niso povsem ugasnila. Druga knjiga prinaša »Dramatiko« Jožeta Koruze in »Književno esejistiko in kritiko« Franca Zadravca. Dodani so ji biografski in bibliografski podatki slovenskih pisateljev, ki so sodelovali v tem dvajsetletnem ustvarjanju. Knjiga je bogato opremljena z zadnjimi fotografskimi posnetki naših sodobnih umetnikov besede, ki jih je nalašč za to izdajo napravil Joco Žnidaršič. Knjiga ima leksikonski značaj, saj skuša obravnavati in zabeležiti prav vse, kar je bilo po vojni pri nas napisanega, tiskanega in igranega. To je odlika in obenem slabost. Odlika, ker je zbrano zares vse ali skoraj vse, in slabost, ker se pomembni avtorji in pomembna dela zgubljajo v množici povprečnega in priložnostnega. Za mlajšega bralca, ki ni doživljal prvih povojnih let, pa tudi za odraslejšega, ki mu je dogajanje v teh letih ušlo v pozabo, bo zlasti zanimiv ves začetni del Za-dravčevega pisanja. Takoj po osvoboditvi se je vsa naša umetnost znašla v veliki zagati. Umetniki so slutili, da bo umetnost doživela korenite spremembe. To se je tudi kaj kmalu zgodilo, saj je Sovjetska zveza poskusila začrtati njeno smer in vsebino. O tem, kako se je pri nas porodil -socialni realizem, o odporu do njega, o boju za obravnavanje intimnih človekovih problemov, o stranpoteh in prizadevanju, poiskati in določiti pravilnejše, naprednejše, svojske poti, pripoveduje Zadravec na dosti objektiven in sproščen način: s citiranjem in povzemanjem člankov, polemik, recenzij, govorov in esejev. Tako se mu posreči na sodoben, analitičen način razjasniti dokaj težavno, zapleteno in tudi precej zamegleno obdobje. Strokovni recenzenti te obsežne izdaje Slovenske matice bržkone ne bodo štediii s kritičnimi pripombami in zagovarjanjem drugačnih stališč do posameznih pojavov in dogodkov v književnosti povojnih let. Takšna različna stališča lahko pomembno dopolnijo podobe dvajsetletne ustvarjalnosti. Na vsak način pa je hvalevredno, da so se literarni zgodovinarji mlade generacije lotili nehvaležnega dela, vrednotenja neposredne preteklosti, ki sega in posega v živo sedanjost. R. Z. AGENTI IN CENE ZA VABO VELIKA REKLAMA ZA SKROMNO RAZSTAVO Odločila sem se, da govorim, pa naj bo, kar bo!... Takoj sem ozdravela!« 2e njen ded, atenski predsednik, je bil v zaporu zaradi demokratičnega prepričanja. Njen oče je bil grški partizan; umrl je v izgnanstvu nekaj dni zatem, ko so Meloni odvzeli državljanstvo in posest v Grčiji. Njen brat se je že s štirinajstimi leti boril skupaj z očetom. Melino je bilo sram, ker demokraciji ni prispevala toliko kot vsi njeni. Enkrat samkrat je bila pogumna: Ko jo je v Atenah neki pijani Nemec povabil v svojo družbo, je odklonila in ga ni ubogala niti tedaj, ko je Nemec izvlekel revolver, še tedaj ne, ko je streljal in zgrešil. Sedaj končno se je odkupila. »Pred mikrofoni vse Amerike sem povedala, da Grčija ni več dežela sonca, morja in mesečine ... Rekla sem, da tisti, ki odhajajo v Grčijo iskat vse to, nimajo vesti... Ko sem to ponavljala, sem se kopala v solzah!« Melina je leta in leta delala reklamo za grški turizem. Rekli so ji grška ambasadorka dobre volje. Nastopala je v televizijski oddaji »Melindna Grčija«. Ko pa je postala človek, kot pravi sama, poje iz čisto drugih razlogov pesem Mikisa Theodorakisa iz filma »Grk Zorba«, ker je tudi Theodorakis preganjan, in pesem je prepovedana. Ali je treba poudarjati, da je diktatura prepovedala »društvo prijateljev otrok« in »društvo prijateljev mater« ... »Rojena sem v Grčiji in Grkinja bom ostala. Patakos je rojen fašist in bo to bstal. Ce je hotel iz mene narediti Ivano Orleansko, je to njegova stvar.« Ali se spomnite radostne solze v njeni slavni pesmi »Pirej, moj Pirej!« Ko poje to pesem danes, porajata solzo bolečina in protest. Takšna je Melina Mercouri danes. Takšna Melina Mercouri je dobila na švedskem nagrado za mir, ki jo vsako leto podeljuje švedska »Mladinska zveza za mir«. Tokrat — prvikrat zunaj švedske — je dobila nagrado ženska, ki si »prizadeva za demokratične pravice grškega ljudstva in ki se bori proti vojaškemu režimu«, kot je napisano v obrazložitvi nagrade. ženega, kot rečeno, ne ostane dosti več. Dvakrat sem bil prisoten, ko se je zgodila nesreča. Ne vem, kdo je bil kriv, toda prvič je avtobus povozil dauphina. Avtobus se je hočeš nočeš moral ustaviti, ker se mu je železje, oziroma to, kar je od povoženega ostalo, zapletlo med kolesje, pa res ni mogel več voziti. Prišla je, in celo hitro, policija in vse je bilo tako kot pri nas v takem primeru. Edino o tistem, kar je ostalo od potnikov, se niso mogli odločiti, kaj naj napravijo. Drugo nesrečo sem videl in doživel, ko je ponoči avtobus povozil dva neprevidna obroka, ki sta šla v šolo sambe. Tudi tokrat šofer ni mogel pobegniti, ker je bilo preveč očividcev že med potniki, ki so zelo hitro ukrepali in pomagali prijeti šoferja. Kaj se je kasneje zgodilo s šoferjem, raje nisem šel gledat. Sem že zadosti prestal, ko sem videl nesrečo samo. Vožnjo s taksiji žep še kar prenese, z živci je pa približno tako kot v avtobusu, samo dva do trikrat hitreje. Niti o taksistih niti s taksisti ni dobro razpravljati. Ce ne vozi hitro in zato dostikrat (Vratolomno, ne more biti dober taksist niti pri nas. V Ameriki pa ne bi zaslužil niti za vžigalice, če ima to srečo ali smolo, da je kadilec. Maracanzinho in Maracana ali kultura in žogobrc Mnogo bolj oziroma resnično nekaj za vse, razen za Brazilce, pa je bila vožnja na koncerte v Maracanzinho. Maracanzinho, »klobuček«, je pamanj še vabilca imena Maracana, ki ga v Jugoslaviji gotovo bolj poznajo, čeprav samo po imenu, kot Slovensko filharmonijo, ki je sicer pred no- Razstava slikarja Pabla Picassa v Zagrebu, ki so jo še pred nedavnim z velikim hrupom pozdravili na naslovnih straneh vseh hrvatskih časopisov, doživlja prve resne kritike. Poznavalci zatrjujejo, da je razstava, ki so jo pozdravili s tolikšno pobožnostjo, več kot skromna, saj ne premore niti enega pomembnega , dela iz Picassovega opusa. Zagrebški tisk sedaj očita, da so organizatorji »predstave Picasso« že na samem začetku poskrbeli za vznemirjenje občinstva v stilu Jamesa Bonda. Na primer: na zagrebško letališče se spusti letalo, v katerem ni Picassovih slik. Posebni spremljevalec, »pooblastila ga je galerija«, ugotovi »izginotje« pred začudenimi predstavniki te ustanove in pred nekaj agenti TNZ in Interpola. Telegram iz Pariza pojasni primer: »Pomota s tovorom«. Navsezadnje se Jatovo letalo YU-ABK — tisto pravo, s slikami — spusti na zagrebško letališče ob sedemnajsti uri in 59 minut, itd. Tudi po otvoritvi razstave so iz zagrebške Galerije sodobnih umetnosti prihajala opozorila, ki so povečevala napetost predstave: Kordon agentov pazi na Picassove slike. Kot da bi bila razstava odprta v metropoli »umetniškega kriminala«, oz. kot da bi bilo stražarjenje kaj izjemnega. Picasso je povsod že sam zase velika reklama. Veliki španski slikar je tudi sicer znanec našega kulturnega občinstva; to je že tretja kolekcija njegovih grafičnih listov, razstavljena v Jugoslaviji v zadnjih petih letih. Namen hrupne reklame za to razstavo je bržkone v tem, da bi organizatorji privabili v galerijo tudi tiste ljudi, ki zahajajo v galerije redkeje kot k sodniku za prekrške. Da bi privabili občinstvo, niso izkoristili samo argumentov umetniške kritike, ampak so v ogenj propagandnega kotla vrgli veliko bolj preizkušeno sredstvo: denarno vrednost umetnikovih slik na borzi umetnin. Organizator je vse izmeril v denarju: razstava je ocenjena na tri milijarde starih dinarjev, »Glava ženske« na dve-stopetdeset milijonov starih dinarjev itd. Kot poslednji dokaz o veliki vrednosti razstave je bil serviran D. H. Kahnweiler, ki ni Picassa samo »odkril« (le kaj so v tem času delali G. Apoliinaire, Max Jacob in Gertruda Stein?), ampak je preko svoje som, se pa, žal, ukvarja z nezanimivimi stvarmi. Verjamem, da Maracanzinho ni znan, zdi se mi pa skoro prava potrata papirja, če bi pojasnjeval, kaj je Maracana. Oboževalcem najmasovnejšoga športa, nogometa, je to svojevrstna svetinja, kajti — naj bo povedano za morebitne neuke ljudi — to je največji nogometni stadion na svetu. Ko bom pripovedoval o nogometni tekmi in koncertih, kjer, kar zadeva publiko, ni bilo bistvenih razlik, razen mogoče v orkestraciji, bom malo obširnejši. Na tem mestu bi povedal samo to, da Maracana (naglas je na zadnjem zlogu) lahko sprejme do 200.000 gledalcev Maracanzinho pa samo do 30.000. Ta stadiančič je namenjen predvsem za popularne koncerte, show in TV. Ker je v primeri z Maracano tako rekoč prava beda, je pokrit ves, v nasprotju od velikega, ki ima pokrit samo prostor za tistih nekaj gledalcev, ki so imeli srečo, da so dobili karte. Publika je torej v vsakem primeru pod streho, nogometaši pa pod vedrim nebom. Ce je nebo res vedro, ga je težko prenašati, ker je vroče, pri čemer ne gre pozabiti, da so temperature že pri nas, mislim na nogometne tekme, kar bliže Afriki, kakor bi prisodil po geografskem položaju. Ker tam dež — če že dežuje — gledalcev nič ne ohladi, ker dežuje samo po njihovih miljencih, pomeni pravzaprav naravno hlajenje, ki’ spet, jasno da pozitivno, vpliva na igralce in na tempo igre. Imeli smo sumljivo srečo, da so bile verjetno zelo zanimive igre tamkajšnje prve lige prav v istem času kot naši koncerti. Kot vidite tem kulturi ne gre teko slabo. Kdo bi ’ imel pri nas hrabrost vsaj na tak način vzporejati kulturo in žo-gobrc? Oba stadiona sta bližal skupaj, in zato ista pot vodi do njiju. Beseda pot ni najbolj primerna, ker ne gre za pot v go- KULTURNA PANORAMA galerije »Loise Leris« tudi omogočil zagrebško razstavo. Daniel Henry Kahnweiler je predvsem trgovec z umetninami. Bolj praktične duše med nami nimajo ničesar proti reklami. Ce bi bilo od nje kaj koristi. Morda pa so številni zagrebški meščani odšli na razstavo prav zaradi takšne reklame? No, tudi posledice niso nepomembne. S poudarjanjem materialnih vrednosti se razvrednoti pedagoška kultura, ki smo jo potrpežljivo ustvarjali leta in leta in ki zavestno zanemarja denarne kriterije v ocenjevanju umetniškega ustvarjanja. (Vsaj doslej.) Morda bodo številke in zgodbe o kordonih agentov privabile v galerijo skupaj s snobi tudi diletantsko občinstvo, toda večini tega občinstva bo ostal še nadalje neznan globlji človeški, družbeni in kulturni smisel te razstave. Na koncu najvažnejše vprašanje: kakšen je dejanski pomen Picassove razstave? Organizatorji razstave pravijo, da so hoteli z njo počastiti petinsedemdesetletnico velikega umetnika. To je sicer zelo pozorno, škoda je le, da odpiramo razstavo šele sedaj, ko je umetnik že zakoračil v sedeminosemdeseto leto! Navsezadnje pa je to malo pomembno. Pomembno je, kar ko smo ta jubilej počastili. Kolekcija odličnih mojstrovih grafik lepo predstavlja pomembno področje Picassovega slikarstva. Slike na platnu pa so zelo skromne, umetnika ne predstavlja niti eno pomembno delo. Najvrednejše slike izvirajo iz naših muzejev v Beogradu in Skopju. Menijo kritiki: Ce so hoteli s to razstavo prikazati Pabla Picassa kot živega, delujočega in v sodobni evropski umetnosti prisotnega umetnika, pomeni Kahnwei-lerjeva kolekcija grafik in pet platen najnižjo dovoljeno mejo, na katero so se lahko organizatorji še spustili, ne da bi škodili umetnikovi osebnosti in zaupanju, ki ga je jugoslovansko izobraženo občinstvo izkazalo Pablu Picassu. Eno pa je povsem jasno: s takšno reklamo, kakršna je spremljala Picassovo razstavo, ni mogoče vzgajati novega likovnega občinstva. renjskem planinskem smislu. Je že kar lepa cesta, enosmerna s štirimi stezami. Toda kaj pomaga ljubo zdravje, če je pa hotelo kakih sto tisoč ljudi priti istočasno na obe prireditvi, pa so vsi mogoče malo prekasno startali. Ker smo bili mi, taki, kakršni pač smo, nežne, umetniško občutljive duše, ki imajo rade divjanje samo v kavbojkah, in ker še nismo navajeni, da bi se čutili krive, če ne povozimo vsak dan vsaj enega, je na prizorišče stopila po-hcija, in sicer prava leteča policija. Poliglotska druščina v cadillacu na čelu brazilske kolone Na prvi taki vožnji sem po naključju zašel v Cadillac, v katerem je že sedel Bro-nislav Kaper, avtor popularne pesmice o Lilly. Poleg njega je sedel Robert Montgo-mery, ki ga ženskam ni treba predstavljati ne tu ne tam. To, da smo se našli tei trije in da smo potem vozili na čelu kolone, je bilo golo naključje. Ni pa bilo naključje, da sta mi hvaležno prepustila mesto poleg šoferja. Ker je to častno mesto, ki bi sodilo Kaperju kot starejšemu ali Robertu kot filmski zvezdi, se nisem hotel usesti. Pa niste hotela niti slišati, da bi zamenjala z menoj. Robert je privatno m v filmu vedno igral heroja, to pot pa s® je tako otepal uglednega mesta poleg šoferja, kot da je tem pripravljena kobra, ki je tempirana ravno nanj in ga že čaka sedem dolgih let. Toda potem ko sem sedel na tem mestu, se mi je zdelo, da bi bilo mogoče le manj nevarno sedeti poleg lačne kobre, kot pa z odprtimi očmi gledati smrti v obraz. NADALJEVANJE PRIHODNJIČ kulturna pancrama A KNJIŽNE ZBIRKE DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE za leto 1968 ZBRANO DELO WILLIAMA SHAKESPEARA: X-. ...•- • •• • ••••. . Zbrano delo največjega dramatika vseh časov bo izšlo v trinajstih knjigah predvi-doma v treh letih. Celotna zbirka bo izšla v mojstrskih prevodih pesnikov Otona Zupančiča, Mateja Bora in Janeza Menarta (soneti). Vsaka knjiga bo še posebej opremljena s potrebnimi pojasnili k posameznim tekstom. ZA LETO 1968 SO NA PROGRAMU ŠTIRI KNJIGE: 0 PRVA KNJIGA: Rihard III: Komedija zmešnjav; Dva gospoda iz Verone. # DRUGA KNJIGA: Ukročena trmoglavka; Romeo in Julija; Sen kresne noči. 0 TRETJA KNJIGA: Mnogo hrupa za nič; Vesele žene Windsorske; Julij Cezar. 0 ČETRTA KNJIGA: Kakor vam drago; Kar hočete; Hamlet. Vse štiri knjige bodo tiskane na brezlesnem papirju, vzorno opremljene in vezane v celo platno in polusnje. Cena za naročnike: celo platno 180 Ndin (10 mesečnih obrokov po 18 Ndin), polusnje: 220 Ndin (10 mesečnih obrokov po 22 Ndin). Naročniki začno plačevati obroke v mesecu, ko se naroče na zbirko. Ker se bo naklada ostalih knjig ravnala po številu naročnikov prvih štirih knjig, se čimprej prijavite na zbirko. SVETOVNI KLASIKI: V zbirki bo izdala založba štiri knjige treh slovečih avtorjev: . F. M. DOSTOJEVSKI: BRATJE KARAMAZOVI l.-tl. V obsežnem opusu znamenitega ruskega psihološkega realista F. M. Dostojevskega spadajo »Bratje Karamazovi« v vrh njegove ustvarjalnosti. Delo bo izšlo v dveh zajetnih knjigah. . STENDHAL: RDEČE IN ČRNO V romanu Je Stendhal razodel tolikšno umetniško moč v prikazovanju časa in družbe, da ne velja samo za francoskega in svetovnega klasika, temveč tudi za prvega kritičnega realista v evropski književnosti. . RIMSKA LIRIKA Sovretovi antologiji »Grške lirike«, ki je pred leti izšla pri DZS, se zdaj pridružuje skrbno pripravljena in prevedena »Rimska lirika«. Jedro knjige bodo zavzeli pesniki: Horac, Katul, Tibul, Properc in Ovid. Izdajo je uredil in večidel tudi prevedel dr. Kajetan Gantar. Knjige bodo tiskane na brezlesnem papirju, vezane v celo platno in polusnje ter vzorno opremljene. Cena za naročnike: celo platno 200 Ndin (deset mesečnih ohro-kov po 20 Ndin), polusnje 250 Ndin (deset mesečnih obrokov po 25 Ndin). Naročniki začno plačevati obroke v mesecu, ko se naroče na zbirko. V prosti prodaji bodo posamezne knjige znatno dražje KULTU RA’ IN ŽGODOVI N A Mg V zbirki bodo izšle štiri knjige treh avtorjev: . D. Taškovski: ROJSTVO MAKEDONSKEGA NARODA Taškovskega knjiga obravnava narodno prebujenje makedonskih Slovanov in »proces konstituiranja« makedonskega naroda v drugi polovici 19. stoletja. . W. Shirer: VZPON IN PADEC TRETJEGA RAJHA l.-ll. Knjiga ameriškega pisatelja W. Shirerja posreduje avtentične zapisnike o izsiljevalski diplomaciji Hitlerja, dobesedne posnetke pogovorov med Hitlerjem in Chamberlainom, Oianom, Molotovom, Stalinom, zapisnike s sej, kjer so Hitler in njegovi generali načrtovali bliskovite napade na evropske države itd... Izredno zanimiva in obsežna knjiga je bila več let bestseller na ameriškem knjižnem trgu; v slovenščini bo izšla v dveh knjigah. . Hobsbavvm: OBDOBJE REVOLUCIJ Knjiga obravnava evropsko preteklost med leti 1789 in 1848, vendar ne gre za kako povprečno zgodovinsko delo, temveč za sijajno analizo, ki s pomočjo navidez obrob nih ilustracij (vse od takratne telesne višine vojakov preko prehrane, knjižnih naklad, analfabetizma, posestnih razmer, prava, uprave in financ do najsubtilnejših oznak književnosti, filozofije in umetnosti) omogoča, da bralec takorekoč z vso polnostjo zaživi z dobo in njenima ljudmi. Knjiga bo tudi bogato ilustrirana. Vse štiri knjige bodo tiskane na brezlesnem papirju, vzorno opremljene, dopolnjene z ilustracijami ter vezane v celo platno in polusnje. Cena za naročnike: celo platno 240 Ndin (10 mesečnih obrokov po 24 Ndin), polusnje 300 Ndin (10 mesečnih obrokov po 30 Ndin). Naročniki začno plačevati obroke v mesecu, ko se naroče na zbirko. V prodaji bodo posamezne knjige znatno dražje. BIOGRAFIJE " .. - .*>, M V zbirki bodo izšle knjige, ld bodo prinesle življenjepisne romane treh pomembnih osebnosti: . J. Rousselot: LJUBEZNI RICHARDA VVAGNERJA Roman predstavlja velikega nemškega skladatelja v posebni luči: avtor se namreč ne spušča v razpravljanje o Wagnerjevi veličini in genialnosti, temveč ga zanimajo predvsem ženske, ki so tako ali drugače vplivale na njegovo usodo in življenjsko pot. . S. in E. Longstreet: UTRILLO - ČLOVEK Z MONTMARTRA Roman o velikem francoskem slikarju Utrillu riše življenje umetnika, ki se skozi peklo svoje mladosti in tragičnega življenja razvije v zrelega ustvarjalca, tako da na koncu laže razumemo ves mir in notranjo milino njegovih slikarskih del. . H. Lamb: HANIBAL SAM PROTI RIMU Znani ameriški pisatelj osvetljuje v knjigi o Hanibalu podobo te velike zgodovinske osebnosti, ki je dolga stoletja vznemirjala domišljijo s svojimi nedosegljivimi vojnimi junaštvi in burnim življenjem. Vse tri knjige bodo vezane v celo platno In polusnje, tiskane na brezlesnem papirju in vzorno opremljene. Cena za naročnike: celo platno 130 Ndin (10 mesečnih obrokov po 13 Ndin), polusnje 150 Ndin (10 mesečnih obrokov po 15 Ndin). Naročniki začno plačevati obroke v mesecu, ko se naroče na zbirko. Posamezne knjige bodo v prodaji znatno dražje. NAROČILA ZA POSAMEZNE ZBIRKE SPREJEMAJO VSE KNJIGARNE, ZASTOPNIKI ZALOZBE IN UPRAVA DR2AVNE ZAL02BE SLOVENIJE, LJUBLJANA, MESTNI TRG 26 — ODDELEK KNJI2NIH ZBIRK. IZRE2ITE, PROSIM, PRILOŽENO NAROČILNICO IN JO POŠLJITE V PISMENI OVOJNICI NA GORNJI NASLOV. NAROČILNICA Obvezno naročam tele knjižne zbirke DZS: — Svetovni klasiki pl. 200 Ndin, pus. 250 Ndin — Kultura in zgodovina pl. 240 Ndin, pus 300 Ndin — Biografija pl. 130 Ndin, pus. 150 Ndin — Zbrana dela W. Shakespeara (Štiri knjige) pl. 180 Ndin, pus. 220 Ndin Naročnino bom plačal: — venem znesku — v deset mesečnih obrokih Knjige mi pošljite: na naslov stalnega bivališča na kraj zaposlitve (Neustrezno prosim, podčrtajte!) Kraj ln datum Podpis: >o O v. flj C > O COLIBRI ZA DENAR C l 1 flMk Z A S 1 O N J BI TUDI VI RADI IMELI AVTO? Nov, sodoben, ekonomičen in vzdržljiv avto? Morda novi Citroenov avtomobil DIANA? Kupiti avto ni majhna stvar. Mnogo več pa je — dobiti avto zastonj! Pozorno preberite tele vrstice, pa boste videli, kaj morate storiti, da bi dobili zastonj — novi Citroenov avtomobil DIANA! Tovarna Tomos je za kupce svojih izdelkov — mopedov colibri, krmnih motorjev LAMO in motornih črpalk — pripravila nagradni natečaj »DIANA ZASTONJ«. V tem natečaju, ki traja od 10. decembra 1967 do 10. marca 1968, lahko sodeluje vsak kupec, ki v tem času kjerkoli v Jugoslaviji kupi katerikoli Tomosov izdelek. Ob nakupu prejme nagradni kupon, ki ga izpolni, opremi z znamko in osebno odpošlje Tomosu. Nagradni kupon je veljaven, če vsebuje ime in priimek kupca, serijsko številko kupljenega izdelka in žig prodajalne, kjer je bil izdelek kupljen. Za evidenco prispelih nagradnih kuponov je veljaven žig odhodne pošte. Vsak mesec bo v Tomosu posebna komisija izžrebala po enega dobitnika avtomobila DIANA. Prvo žrebanje bo 15. januarja, drugo 15. februarja, tretje pa 15. marca. Z izidom žrebanja se bodo udeleženci natečaja lahko seznanili preko dnevnega časopisja in v trgovinah, kjer prodajajo Tomosove izdelke. Srečni dobitnik bo lahko avto prevzel v Tomosovi prodajalni, ki je najbližja njegovemu stalnemu bivališču. Pogumno torej v lov na srečo! In mnogo sreče pri tem! TOVARNA MOTORNIH VOZIL TOMOS KOPER t,,’ H , NADALJEVANJE SERIJE ZAPISOV O NAJVEČJIH SLOVENSKIH ŠPORTNIKIH 6 SIHUČI -NJEGOVA LJUBEZEN IN SKRB »Nikoli se ne bo ločil od smuči!« Tako napiši, mi je bolj zaklical kot dejal prijatelj, smučar, ko Je zvedel, h komu odhajam. Njegove besede so se spojile in zlile v cviljenje cirkularke in postale še bolj žive, ko sem stal med vrati delavnice v Tržiču in opazoval znano mi postavo, kako se je sklanjala nad smučko, jo zdaj pa zdaj motrila z enim očesom, z rokami pa jo obračala in gladila, tako kot da bi imela opraviti z otrokom. »Mar boste kar med vrati ostali,« me je povabil in se na široko smejal, prijateljski nasmeh pa mu je silil tudi v modre oči. »Kaj delate kar sami, brez pomočnika? sem vprašal in stopil k smučem, ki jih je polna delavnica. Ene so bile neizdelane, nekatere pa so se bleščale, kot bi bile narejene v veliki tovarni. Toda na njih je bilo z elegantnimi črkami izpisano: Lukane. Matevž Lukane mi je potem razkazoval svoje smuči v delu — od najbolj preprostih do najboljših kovinskih in plastičnih. Pri teh se je zadržal in dejal z neprikritim zanosom: »Kot vrhunskemu tekmovalcu so mi bile smuči redkokdaj dobre. Vedno sem jih izboljševal, toda nisem mogel biti povsem zadovoljen. Letos pa sem napravil velik koraik naprej! Izredno se mi je posrečila kombinacija lesa in steklenih vlaken. Naposled sem izdelal hitro, ostro in prožno smučo. Nekaj sem jih že prodal doma, nekaj pa tudi v Avstrijo, Italijo in celo v Francijo. Pri meni so se oglasili predvsem sinovi mojih znancev iz tujine, pravzaprav z raznih prizorišč mednarodnih tekmovanj. Imena vseh si nisem niti zapomnil. Spomnim pa se, kako so se ljudje v tujini zanimali za moje smuči, ki so bile videti preproste, niso se svetile v laku. Toda na vseh svetovnih tekmah sem vozil na lastnih smučeh. Z njimi sem v slalomu delil 4. mesto z avstrijskim asom Sengerjem leta 1951 v Chamonixu. Takoj za tem sem prav tako na tekmi A FIS v Seefeldu v slalomu delil 3.—7. mesto s takrat najboljšimi smučarji sveta. Vseh se ne spominjam, toda Spiss je zmagal, Haider je bil drugi, potem pa se nas je v eni desetinki sekunde zvrstilo pet z enakim časom. Tudi takrat je bila konkurenca izenačena, in ne samo dandanes. Avstrijci so imeli celo vrsto »kanonov«, od katerih je zmagal zdaj ta, zdaj oni. Takrat so imeli primat pred Francozi in drugimi. Kadar sem se uvrstil pri vrhu, takrat so se mnogi zanimali tudi za moje smuči. Še sam nisem mogel verjeti, da sem z njimi dosegel tako dober uspeh s takšno lahkoto.« »Tudi mi, Tine Mulej, Janez štefe in drugi, nismo imeli tehničnih vodij, toda sami smo se dokopali do taktike, ki je bila pomembna zlasti v slalomu.« Matevž se je razživel. Med pripovedovanjem je delal ali pa mi je razkazoval kovinske in plastične smuči, pravzaprav razliko v teži in prožnosti. Plastična smučka je bila precej lažja in prožnejša. V to njegovo najnovejšo smučo, kakor se je izražal sam, je bil videti zaljubljen, ponosen nanjo. »Obiskal me je tudi svetovno znani avstrijski tovarnar Kastle s sinom.« »Vam je ponudil kakšno sodelovanje?« sem vprašal. »Ne, obiskal me ni poslovno, vendar si je z zanimanjem ogledoval moje smuči.« »Da,« je nato spet povzel Matevž, »občutek, kako se bom uvrstil, sem imel že na startu. Ko sem bil leta 1948 na pred- V SVOJI DELAVNICI: malo jih je pri nas, ki bi tako dobro poznali smuči kot Matevž Lukane olimpijskih igrah med našimi reprezentanti še zelenec, sem si že na startu dejal: moram se uvrstiti med prvo dvajseterico. In res, bil sem 20., najboljši od naših. Sicer pa na olimpijskih igrah in pozneje leta 50 na svetovnem prvenstvu v Aspenu (ZDA) nisem bil najbolj uspešen. Priprave na snegu so bile nezadostne, pravzaprav smo zares smučali šele v Ameriki, ko je bilo že prepozno. Zato pa je bilo naslednje leto zame najbolj uspešno. m . i IZKUŠNJE SE PRENAŠAJO: vedno pripravljen svetovati in pomagati prenaša svoje izkušnje na mlade Moja specialnost sta bila slalom in veleslalom. Začelo se je že v Schneebergu pri Dunaju. Dvakrat sem bil drugi, enkrat za Avstrijcem Haiderjem, drugič za Italijanom Albertijem, v smuku sem padel, vendar sem bil menda deseti, v kombinaciji pa tretji. Na Marmoladi je bilo tekmovanje tudi ekipno (po dva najbolje uvrščena tekmovalca). Italija je bila prva, Jugoslavija (Mulej in jaz) pa druga pred Avstrijo in drugimi. Na šari sem premagal Moltererja v veleslalomu, v slalomu pa je bil ta odlični avstrijski tekmovalec prvi, jaz pa drugi. Seveda so bili za nama še drugi asi svetovnega formata.« Lukane je večkrat poudaril pomen taktike na tekmovanju. Zato sem ga prosil, naj to nekako razloži. »Znati je treba tvegati,« je povedal preprosto. »Toda kondicijsko moraš biti vedno dobro pripravljen. V Chamonixu sem v prvem teku tvegal in bil drugi, v drugem teku sem bil lahko nekoliko zmernejši. Zato 3.—7. mesto, torej čisto pri vrhu. Ce sem bil razpoložen, sem tvegal do skrajnosti. Ce je tekmovalec nerazpoložen ali slabo pripravljen, je tveganje obsojeno na neuspeh. Seveda je včasih neuspeha kriva tudi sriiola. V Chamonbcu bi bil lahko peti, šesti v veleslalomu, toda že blizu cilja sem zadel z okovjem v neko korenino, padel — in dobra uvrstitev je splavala po votli.« »Kaj menite — po toliko izkušnjah — kaj manjka našim reprezentantom?« »Predvsem volje, vedrine, skratka vneme in razpoloženja. Mulej, štefe, jaz in drugi smo držali skupaj. Naš glavni cilj je bil, da vsaj eden od nas namaže tudi tuje ase. Večer pred tekmo nismo preganjali treme v postelji, legli smo nekoliko pozneje kot običajno. Pred tem smo spili kozarček, dva in se zabavali, kakor smo najbolj vedeli in znali. Na najtežjih tekmah nam kondicije ni zmanjkalo. Poleti smo planinarili, mnogo sem plaval, gojil atletiko, največ pa sem igral tenis. Res je, da smo mi vsi iz smučarskih družin, že od malega na snegu. Toda to je že stara povest, je pa res, da se nadaljuje«. Pri tem se je ozrl in pobožal sedemletnega sina Stojana, ki se je ves rdečeličen in zadovoljen vrnil iz šole. »Da, Lukančevi ste bili smučarska družina: brat Slavko in sestra Darinka sta bila državna reprezentanta.« »Bil je še mlajši brat, ki ga je ubila odvržena ročna granata,« je poprijel za besedo Matevž. »Enkrat smo vsi trije zmagali na isti tekmi. Slave med člani, Jaz med mladinci, mlajši brat pa med pionirji.« »Kdaj ste si prvikrat navezali smuči?« »Tega se ne spomnim, ker mi jih je oče, ko mi je bilo menda trt leta.« »Očka, povej še kaj,« je namesto mene poprosil mali Stojan. Lukane je vzel v naročje anoinpolletno hčerkico Andrejko in pripovedoval: »V vsakem prostem času sem bil na snegu, kakor zdaj Stojan. 'Toda moral sem pomagati očetu v delavno!. Dal mi je pokvarjene smuči in dejal: popravi jih ter jih prodaj. Ko smo ga otroci prosili za nove smuči, je dejal: Ko boste polomili te, boste dobili nove. Zato smo smuči zatikali med drevesa in jih skušali zlomiti, toda zaman. Z desetim letam sem že tekmoval. Na tekmah sta bila moja tekmeca tudi Mulej in štefe pa Marjan Praček z Jesenic. 14 let mi je bilo, ko sem s startno št. 70 tekmoval na prvenstvu takratne Dravske banovine in bil drugi med mladinci. Ljubo Knop in drugi 17 in 18 let stari mladinci so bili za dve glavi večji od mene. To se mi je zdelo krivično. Takrat še ni bilo starejših in mlajših mladincev. Tudi v partizanih, v Kokrškem odredu, sem kdaj pa kdaj smučal. Vsekakor je bilo smučanje krivo, da nisem šel študirat tehnike. Z matematiko, fiziko, risanjem sem imel veliko veselje., Vse, kar sem imel, sem dal za smučarijo, tako da tudi kot vrhunski' smučar nisem imel denarja v žepu. Potem ko sem se oženil, je bila moja prva misel stanovanje. Poleti se bomo vselili. Toda delal sem trdo in še garam.« »Očka, povej še, da tudi jaz smučam na Zelenici,« se je oglasil Stojan. »Včasih se na ,šverc’ smuča s fanti tržiške smučarske šole, sicer pa z menoj. V šoli imajo razumevanje za dobre smučarje, če so seveda pridni tudi pri učenju.« Matevža Lukanca, ki je sicer predsednik trenerske organizacije, sem še povprašal, če bo tekmoval na prvenstvu smučarskih veteranov, ki bo februarja v Crmoš-njicah. »Seveda, saj smo mi stari še vedno mladostni in smučamo na prvem snegu, mladi pa se pojavijo na Zelenici za nami šele čez teden, dva. Kondicija še velja! Smučal bom, dokler me bodo noge držale,« je poudaril 43-letnl Matevž. »Jaz tudi,« je kot v potrdilo pritegnil sedemletni Stojan. Da, Lukanci so smučarska družina. SARDINA JE HRANLJIVA IN PLEMENITEGA OKUSA w cm 13. XII. 1967 ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT »GENERACIJA« IZ MARIBORA PRVIH DESET Bral sem članek Iva Štrakla, ki mi je dal precej misliti. Kaj pomeni j za nas Slovence beat, rhythm and blues in soul? Da, pomenijo nam tri j sloge, s katerimi se z večjim ali manjšim uspehom ukvarjajo naši »elektrikarji«. In morda se pri tem še vprašamo, kje smo z našo »elektrikar-sko« glasbo. Ali smo dovolj moderni? Ali smo vsaj v koraku, dasiravno precej zadaj, z modernimi pevci in ansambli svetovnega slovesa? Beat je tudi pri nas preživel svoje, čeprav ga še vedno radi poslušamo. Kaj pa je lepšega kot večglasno zapeta pesem? In beat ni samo brezzvezno udarjanje in MINI NOVICE TWIGGY tudi poje. Naši diskofili že lahko kupijo njeno ploščo, ki je izšla pri RT Beograd. Vprašanje je, če je slavna manekenka res tako dobra pevka, da se je splačalo kupiti licenco. SANDIE SHAW je dala izdelati več sto plastičnih lutk, ki so ji na las podobne. Prihodnje leto bodo stale v izložbah v oblekah, ki jih kreira Sandie sama. KAMELEONI pred sodnikom. Ker še zdaj niso plačali obvestil, ki so Jih naročili na Radiu Jesenice, ko so avgusta peli na stadionu pod Me-žakljo, so se uslužbenci radia odločili, da denar izterjajo prek sodišča. ELVIS PRJDSLEY in NANCY SINATRA sta glavna igralca v filmu *Speedway«, ki so ga pred kratkim posneli v Hollywoodu. PETAR RADENKOVIČ, bivši beograjski nogometaš, sedaj vratar Munchna 1860, se ukvarja tudi s po-pevkarstvom. Pred kratkim je izdal svojo tretjo ploščo. Najbolj je uspela prva plošča, ki so jo prodali v 200.000 izvodih. BOB DYLAN se je potem, ko ga mesec dni nihče ni mogel najti, pred kratkim pojavil v studiu Columbie in posnel sedem novih pesmi. TOM JONES je dobil filmsko po-nudbo. Igral naj bi pilota hidro-aviona v zgodbi z Bahamskih otokov. Njegovemu managerju se zdi ponudba »skrajno zanimiva«. PAUL MoCARTNEY je odločno zanikal, da bi se kdaj pogovarjal z Mickom Jaggerjem o tem, da Im Beaitli in Stonesi skupaj ustanovili gramofonsko družbo. VICE VUKOV je za dvodnevni novoletni nastop v opatijskem hotelu Ambasador zahteval 700.000 starih dinarjev. Direktor hotela se je potem odločil za Stjepana Staniča, ki je za dvesto tisočakov cenejši. NIC VEC PLOSC v Angliji, če se predstavniki združenja za zaščito avtorskih pravic in predstavniki proizvajalcev plošč ne bodo sporazumeli. Prvi zahtevajo, da je treba tantieme avtorskih pravic zvišati od 6 na 10 odstotkov, kar pa proizvajalci odločno odklanjajo. Ce v nekaj tednih ne bodo našli skupnega jezi ka bodo okrog novega leta, ko gredo plošče najbolj v promet, ustavili produkcijo. MIKE NESMITH, član ansambla The Monkees, pravi: »Beatli so vsekakor začetniki nove dobe v zabavni glasbi. Mi smo jim posebej hvaležni zato, ker so s svojim uspehom tudi pripravili teren za našega« kričanje, kakor si mnogi, da, premnogi mislijo. Beat je osnovni slog zabavne glasbe, ki je navdušila domala ves mladi svet, ker je bila odsev dobe, v kateri živimo, odsev tehnike, množičnosti in predvsem nemira, torej stvari, ki so tako značilne za današnja čas. V beaitu se često očituje težnja po nečem lepem, kar si tako zelo želijo vsi mladi prebivalci sivih, industrijskih to umazanih mest. Rhythm and blues je dediščina, ki so jo »elektrikarji« dobili od jazza pred njegovo dejansko smrtjo. Pri nas in v svetu bo še dolgo popularen, ker je način glasbenega izražanja, ki ustreza občutljivi mladi generaciji. Popularnost tega sloga pa zares pomeni konec neukih glasbenikov, kajti za igranje rhythma and bluesa je nujno potreben izredni smisel za tenkočutno glasbeno izražanje, za improvizacije, torej popolno obvladanje inštrumenta in precejšen talent. Za dobro igranje, seveda! Moderni slogi in slovenski »elektrikarji« Soul je za nas nekaj novega. Pri »obravnavanju« tega sloga bi rad še povedal, da v mnogih zahodnih državah ne poznajo čistega sloga soul, ampak je uvrščen pod rhythm and blues. Prvi so v Sloveniji (pa tudi v Jugoslaviji) igrali čisti soul člani mariborske Generacije Ta ansambel, ki se je moral za soul ogreti v zahodnonem-ških klubih, kjer je igral zahtevnim ameriškim vojakom, ima v Sloveniji precej oponašalcev. Eni izmed teh so, denimo, tudi koprski Kameleoni, ki hočejo biti za vsako ceno »moderni«, pri tem pa se ne zavedajo, kaj jim najbolj ustreza. In kaj je soul, zadnji krik zahodne glasbe v Sloveniji? V svetu so ga najbolj popularizirali Willson Pickett, James Brown, Joe Tex, Same and Dave, Otis Redding, The Equales in mnogi drugi. Med mnogimi je soul pel tudi Ray Charles (to še poje), čeprav nikdar ni bil izraziti pevec soula. Soul je na kratko povedano »petje iz duše«, ki naj sega »globoko v dušo«. Osnovna harmonija tega sloga Je dokaj preprosta, ritmično pa precej težka. Poudarek je na petju ponavadi samo enega pevca, ki ga često spremlja zbor. Pevec interpretira precej odprto; česte so improvizacije. Vsaka izvedba je specifična in enkratna. Pevec s petjem izrazi svojo čustvenost, svoje trenutno razpoloženje, in ne teži za tem, da bd bilo njegovo petje prijetno za uho poslušalca. In spet preidimo tz glasbenih slogov v svet slovenskih elektrikarjev. Lahko rečemo, da smo v koraku z glasbeno modo zahodnega sveta, jasno pa je, da smo v kakovosti daleč in še enkrat daleč za njimi. Zares ni dobro, da en ansambel igra v vseh treh slogih. Kameleonom, recimo, soul ne leži, ker so prešibki instrumentalisti. Mladi Mariborčani so jim to tudi dokazali z jajci. V Sloveniji je mojster soula brez dvorna mariborski ansambel Generacija, ta slog pa bi brez težav lahko povsem osvojili tudJi ljubljanski Mladi levi, če bi imeli ustreznega pevca. Bilo bi zelo dobro, če bi se vsi naši ansambli oprijeli zgolj enega sloga, ki jim najbolj ustreza. Tako bi sami, kakor tudi vsa slovenska »elektrika«, dosegli boljše izvajanje glasbe, ki smo jo sprejeli od Angležev in kateri za sedaj nismo dali nič več kot slabe imitacije in neokusne glasbene popačenke. P. S.: Pogumno naprej s parolo »Le čevlje sodi naj kopitar!« SREČKO NIEDORFER Cen« OSEBNI AVTOMOBILI LETNIK 1968 v novi številki revije DECEMBRA Posebno darilo Kadar govorimo o kakovostnem industrijskem izdelku, mislimo na proizvode podjetja Braun, ki postajajo vse bolj pojem tehnične in funkcionalne dovršenosti. Predvsem velja to priznanje za brivski aparat Iskra Braun sixtant, ki kože sploh ne poškoduje in je odlična zamenjava za klasično britje z milom, poleg tega pa ima tudi zelo lepo obliko. Braun-Iskra sixtant 29.950 SD v elegantni kaseti z ogledalom 0 3-letna mednarodna garancija Izid velike ankete »Avta« IDEALNI AVTO ZA SLOVENCE Akcija NIČ VEČ NA ZDRAVJE Bo za voznike motornih vozil res uzakonjena prohibicija? POPEVKE PLOŠČE JAZZ POPEVKE PLOŠČE JAZZ 20. XII. 1967 J H MODERNI SLOGI IN SLOVENSKI »ELEKTRIKARJI” pridilepo pralni stroj s prazno ..denarnico - 12-mesečni kredit — brez obresti r - brez\ 20% pologa — brez porokov TOVARNA GORENJE DAJE 12-MESEČNO G A RA N C I J O PRIKLJUČUJE PRALNE STROJE -SERVIS ZAGOTOVLJEN PO VSEJ JUGOSLAVIJI - TUDI NA DOMU ENKRATNA PRILOŽNOST ZA ŽIVLJENJSKI NAKUP AMERIKA 1. Daydream Believer -Monkees (1) 2. The Rain.The Park&Other Things - Cowsills (2) 3. Incense And Peppermints - Strawberry Alarm Clock (3) 4. I Say A Little Prayer -Dionne Warwick (5) 5. I Heard It Through The Grapevine - G!ady^ Knight & the Pips (8) 6. To Sir With Love - Lulu (4) 7. I Second That Emotion -Smokey Robinson & Mira-cles (11) 8. Hello Goodbye - Beatles (-) 9. In And Out Of Love -Diana Ross & the Supre-mes (13) 10. An Open Letter To My Teenage Son - Victor Lundberg (10) ANGLIJA 1. Hello Goodbye - Beatles (1) 2. Let The Heartaches Begin - Long John Baldry (2) 3. Somethings Gotten Hold Of My Heart - Gene Pit-ney (4) 4. Everybody Knovvs - Dave Clark Five (3) 5. If The VVhole World Stop-aed Lovin' - Val Dooni-can (5) 6. Careless Hands - Des 0’Connor (6) 7. I’m Corning Home - Tom Jones (7) 8. World - Bee Gees (10) 9. Ali My Love - Cliff Richard (8) 10. Magical Mystery Tour -Beatles (-) SLOVENIJA 1- The last Waltz - Engel-bert Humpredick (1) 2. I’ll never fall in love again - Tom Jones (2) 3. Vužgi - Vice Vukov (6) 4. Pod Poncami - Slaki 5. We love you - The Rol-ling stones (5) 6. Vino in kitare - Gaby Novak (4) 7. Silent nlght - The Golden gate quartet (-) 8. Lindjo - Dubrovniški trubadurji (7) 9. Slovenske narodne p®81"0' - Boris Frank (10) 10. Let’s go to San Francisco - The flovver pot men (3) Dobite ga v prodajalnah »TEHNO-MERCATORJA« in v prodajalnah njegovih POSLOVNIH PARTNERJEV ŠIROM PO SLOVENIJI TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO TeHNO-MERCATOR CEL3E vam nudi E PRALNE STROJE gjjroen+E. PS-652 in PS-275 KOVINOPLASTIKA -irnimui Itiiitii murni«, imtm ti nmititi ms urn ii (uitii MEtiEii« ; Vsem državljanom in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1968 DENAR BOLNIŠNICI BREZ TELEFONA I>a ne bi kdo mislil, da ima samo naše zdravstvo težave z denarjem: italijanska poštna uprava je prekinila telefonske zveze dvema neapeljskima bolnišnicama (»Ascalesi« in »San Germaro«), ker že od marca 1966 nista plačali računov za telefonske pogovore. Dolg v obeh bolnišnicah znaša zdaj že 22 milijonov lir in pošta je obupala, da bo sploh kdaj dobila denar. Zdaj imajo telefonsko zvezo le v oddelkih za prvo pomoč in porodnišnici. Predsednik upravnega odbora omenjenih bolnišnic profesor Carlo Leone je v pismu časopisom pojasnil, da bolnišnici nimata nobenega denarja več in da ne dobita kreditov ne od notranjega ministrstva ne od drugod. v nekem dnevniku m naposled je sprejel j - »vlogo« direktorja »Gonga« za 100.000 lir na Jj|' mesec. »Vodi« tudi podobno revijo v Mi lanu »Adam«, kjer ga niso nikdar videli. Po treh številkah je hotel odstopiti, vendar ni mogel, ker ni dobil plače. Talko je čakal in dočakal zapor . .. Glavni urednik Federico Gasperoni je bil obsojen na 16 mesecev zapora in 220 tisoč lir kazni. Trdil je, da sploh ni novinar, marveč uslužbenec založbe. Sprejemal je tako imenovane fotografske stripe in skrbel za nekaj rubrik. Stripe mu je prinašal »režiser« Carlo Mandelli, obsojen na isto kazen. Ta je trdil, da je pač dobival »scenarije«, ki jih je fotografsko uresničeval. In tako naprej: najmanjša kazen je bila 10 mesecev zapora in 140.000 lir kazni. IZNAJDLJIVOST MIJAVKANJE JE POTIHNILO PARADOKS SATELITI SO, PERES NI Moskovska »Pravda« dokaj ogorčeno in posmehljivo piše o »vprašanju, ki ne dovoljuje pomislekov«: o majhni proizvodnji nalivnih peres in kemičnih svinčnikov v ZSSR. Zadeva je paradoksna, ker je Sovjetska zveza naredila že nešteto satelitov in raket, ker je dežela druga gospodarska velesila na svetu, ker se s proizvodnjo pisal ukvarjajo številni strokovnjaki že desetletja. Lani so na primer naredili TO SE PRIPETI SAMO V LONDONU: Korektni člani Spodnjega doma so si šele po tednu dni upali vprašati konservativca Bennetta, zakaj prihaja na zasedanja s črno kravato. Ko so ga končno le vprašali, jim je povedal da žaluje za angleškim funtom. V ZDA: Američani so končno dobili še eno priložnost, da lahko nekaznovano streljajo na pomembne osebnosti. V prodaji so tarče, na katerih so upodobljeni mnogi imenitni možje iz svetovne politike. V LAS VEGASU: Da bi ustregel tudi tistim gostom, ki pripeljejo s seboj pse, je odprl neki hotelir poleg hotelskega otroškega vrtca tudi posebno sobo za cucke. v ZSSR 65 milijonov nalivnih peres in kemičnih svinčnikov, se pravi enega na štiri državljane. V bližnji prihodnosti bi morali narediti najmanj 250 do 300 milijonov nalivnih peres in kemičnih svinčnikov, se pravi nekaj več kot enega na prebivalca. Ta cilj bi bil zadovoljiv, če bi tovarne izdelale tudi dovolj rezervnih delov. Tako bi vsaj študentje lahko pisali eno leto, če bi lahko kupovali rezervne dele. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da je veliko izdelkov neuporabnih že po nekaj urah pisanja, tako da jih je treba vreči proč. članek v »Pravdi« je podpisal inženir, ki je strokovnjak za te reči in ki ni varčeval z izrazi kot »nekvalificirani tehniki«. Inženir zatrjuje, da ima vsakdo pravico do modemih pisal: tako študentje kot uradniki, pa tudi navadni državljani, ki doma zapisujejo izdatke, pa si morajo zdaj pomagati kar z navadnimi svinčniki. PORNOGRAFIJA ZAPORNE IN DENARNE KAZNI ZA »GONG« Izvirne italijanske pornografske revije se res ne morejo primerjati z ameriškimi, angleškimi, francoskimi, švedskimi ali zahodnonemškimi, saj so »dekleta« v njih skoraj zmerom kolikor toliko pokrita. Cenzorji se tega dobro zavedajo in prežijo. Revija »Gong« iz Rima je šla predaleč in pred sodnikom se je znašlo sedem njenih šefov in sodelavcev. Proces se je vlekel, vmes je milanski nadškof kardinal Giovanni Colombo spregovoril o »poplavi pornografije in obupne erotike« v za to namenjenem tisku, dejal, da gre za vprašanje vesti, naposled pa je tudi sodnik prebral obsodbo. Direktor »Gonga« je dobil 18 mesecev ječe in 250.000 lir kazni. Ferdinando Schia-vetti je takoj izjavil, da se sploh ni nikdar zanimal za revijo: veliko denarja je zapravil za operacijo, potem mu ni šlo • mmm ms®? ' V : W \ * m M* V i k: ' MM A M POROČNA TORTA GA JE UNIČILA Clement Maggia, štiriinsedemdesetletni glavni slaščičar v Beli hiši, je umrl ker ga je zadela kap. Njegovo delo je bilo velikanska poročna torta, visoka poldrugi meter in težka 113 kilogramov, narejena v petih »nadstropjih«, na vrhu pa je bila cerkvica. Lynda Johnson, ki se je medtem že omožila z oficirjem Charlesom Robbom je hotela pozirati poleg Maggia in torte in to je tudi zadnja fotografija slavnega slaščičarja, ki je prišel v Ameriko, ko je imel šestnajst let. Doma je v Piemontu, v New Yorku je pomival posodo, potem pa je odšel v VVashington, kjer je odprl slaščičarno. Kmalu je tako zaslovel, da ga je predsednik Warren Harding prosil, naj naredi veliko torto: to je bilo leta 1924. Clement Maggia je velikokrat delal za Belo hišo, za predsednika Roosevelta itd. Leta 1937 je pripravil menu za sprejem angleškega kralja Jurija V. v Beli hiši, leta 1945 pa je naredil torto za rojstni dan Franklina Delana Roosevelta. Ko je umrl glavni slaščičar Bele hiše Francoz Ferdinand Louvat, — tudi on je umrl kmalu po poroki Johnsonove prve hčere Luci! — je njegovo delo prevzel stari italijanski mojster. Torta za Lyndino poroko je bila njegovo zadnje delo, potem pa naj bi odšel v pokoj. Pred poroko ni naredil samo orjaške torte, marveč tudi celo vrsto drugih slaščic, med njimi sladkarije v obliki srca, ki so jih v škatlicah podelili svatom. Ko se je Clement Maggia vrnil iz Bele hiše v hotel »Shoreman«, kjer je prebival z ženo, sestro in svakom, ga je obšla slabost in čez nekaj trenutkov je bil mrtev. Prebivalci londonske Cat Lane imajo radi mačke, kar dokazuje tudi ime njihove ulice: Mačja ulica. Toda včasih imajo zaradi tega imena tolikšne težave, da so začeli ukrepati. Preveč sitnosti so imeli... Seveda tega niso krive živali, marveč ljudje, ki znajo brati. Skupine ponočnjakov, ki se ponoči vračajo domov in zaidejo v Mačjo ulico, dobijo zmerom nekakšen navdih: na vso moč začno mijavkati. Neprijetni glasovi vznemirijo pse, da začno lajati in tuliti, tako da je naposled pokonci vsa četrt. Psi se zlepa ne pomirijo in zbogom sladki sen. ' Prebivalci so se že obrnili na občino, naj spremeni ime njihove ulioe. Toda birokracija dela počasi fin baje zanesljivo), tako počasi, da so ljudje obupali. Zadevo so rešili po svoje: Vsak večer privežejo k ograjam na začetku in koncu Mačje ulice nekaj velikih mesarskih psov, tako da si ne upajo blizu ne mački ne njihovi imitatorji. V Mačji ulici zdaj vsi mimo spijo. ČUDAŠTVO DRAGOCENE »KNJIGE« Za božične praznike bo enainpetdeset prebivalcev Ternija dobilo v dar dragocene knjige. Zares dragocene in zelo nenavadne. Med izbranci so ljudje najrazličnejšega poklica, po konjičkih pa jih je veliko med njimi navijačev domačega nogometa. In kakšne so tiste knjige? Antikvar-ne, prve izdaje, posebno tiskane? Ne. Gre za dve strani obsegajoče knjige, narejene iz bankovcev po 10.000 lir: vsaka je torej resnično vredna milijon lir, če že ne več zaradi platnic. Neznani darovalec je prišel k najboljšemu knjigovezu v Terniju, mu predal 51 milijonov lir in naročil, naj bo vezava kar se da skrbna. Zdaj je knjigovezova glavna skrb, da bodo knjige res imele vse »liste«. TRGOVINA TATVINA V SUPERMARKETU NI TATVINA! Tako je zatrdil milanski dopisnik Angelo Pistritto, ko je zagovarjal petdesetletno Grkinjo Jolando Armeni, obtoženo tatvine v samopostrežni trgovini. Jolanda Armeni je doma im Krfu in je oktobra letos prišla kot turistka v Italijo. Pot jo je prinesla v supermarket. Hodila je med polioami in stojnicami in naposled zagledala torbico dn rokavice, ki so ustrezale njenemu okusu. Vzela jih je in odšla proti izhodu. Tam sta jo ujeli prodajalki. Grkinja je bila obtožena in pred dnevi je prišla s Krfa v Milano, da bi se zagovarjala. Njen zagovornik je trdil, da so italijanski supermarketi tako zavarovani proti tatvini, da ni mogoče krasti v njih. Potemtakem tatvina v supermarketu ni kaznivo dejanje. Ce bi sodnik sprejel to tezo, bi dal proste roke celim tolpam specializiranih tatov. Mož tega ni naredil, marveč je stvar rešil drugače: dejal je, da je gospa Armeni Grkinja, ki ne zna niti’ ene italijanske besede, da ni vedela, kako poslujejo milanski supermarketi — in zato je m obsodil. wm lilfcill ' L -o.#/ mm •v < ? & VE, DA ZA OTROKE NI REŠITVE Maria Grazio Celano iz Kalabrije ni imela nikdar sreče v življenju. Šestnajst let je živela z neznosnim možem, ki jo je pretepal, ki je pretepal otroke, ki ni hotel delati. Nekega dne je ugotovila, da je eden izmed otrok hudo zbolel. Zdravniki so ugotovili, da za fantka ni rešitve: zbolel je za neozdravljivo boleznijo, tako imenovano »mediteransko anemijo«. Neke noči je ubila moža. Dobila je deset let zapora. V zapor je prišla noseča in kmalu je rodila dvojčka. Toda tudi Antonio in Giuseppe imata »mediteransko anemijo« in zdravniki menijo, da ju ni mogoče rešiti. Maria Grazia Celano, ki ima zdaj šestintrideset let, je dobila dovoljenje, da vsak dan obišče na smrt bolna otroka. V njenih očeh ni več niti solza. GOLJUFIJA NE 2400, MARVEČ 50 LET! Newyorški Metropolitan Museum je bdi dolge, leta silno ponosen rta bronastega konja, ki so ga cenili na 250.000 dolarjev. V posebni muzejski publikaciji je pisalo, da je konj delo znanega grškega kiparja Kalamisa, ki je živel kakih 460 let pred našim štetjem. Muzej je dal narediti nekaj deset tisoč malih odlitkov znamenitega Kalamisovaga dela, ki so jih obiskovalci kupovali kot spominke. Fotografije konja so bile objavljene v mnogih knjigah in tudi v Britanski enciklopediji. Toda zdaj so ugotovili, da konj sploh ni Kalamisovo delo, marveč spreten ponaredek nekega francoskega livarja; narejen pred kakšnimi petdesetimi leti. To je odkril francoski strokovnjak JoseRh Noble. Šest let se je ukvarjal s to zadevo in naposled odkril resnico s pomočjo radiografije, postopka, s katerim ugotavljajo staranje trupa pri atomskih podmornicah. Pariški livar je spretno ponaredil litino, ki so jo uporabljali v stari Grčiji, in njegov konj je dolgo veljal za Kalamisovo delo. IZMENJAVA NEMCI V ITALIJI, ITALIJANI V NEMČIJI Na poštnih uradih v Riminiju in Ric-oionu bodo prihodnje leto tudi nemški uslužbenci, medtem ko bodo njihovi italijanski' kolegi delali na poštah v Kolnu in Wolfsbungu. Tako sta se dogovorila italijanski poštni minister Spagnolli in njegov zahodnonemški kolega Dollinger, ko sta se sestala v Bonnu. Izmenjava se bo začela 1. aprila 1968. »Gostujoči poštarji« bodo delali tam, kjer je največ njihovih rojakov: v Italiji ob jadranski obali, kjer je veliko nemških turistov, v Nemčiji tam, kjer je italijanskih delavcev največ (na primer v Kolnu in Wolsburgu). Ni še znano, koliko bo teh »gostujočih poštarjev«, menijo pa, da bo Nemcev več, ker jim bodo bolj dišale prijetne počitnice v Italiji kot pa Italijanom bolj slabo plačano delo v Nemčiji. Ministra sta se dogovorila tudi o drugih rečeh. Tako na primer bo od 1. marca 1968 vsak zahodnonemški varčevalec s svojo hranilno knjižico lahko dvignil na katerikoli italijanski pošti do 150.000 lir. Italijanska letalska pošta bo svoj vozni red prilagodila nemški, da bi pisma hitreje prihajala naslovnikom v roke. Okrepili bodo telefonske zveze med Italijo in Nemčijo itd. KAZEN OBČINA PLAČALA LUKNJO Milanska občina je morala plačata l 578.676 lir šoferju tovornjaka Brunu Ta-renziju: zaradi luknje na cesti. Tarenzi se je 4. decembra leta 1963 peljal po ulici Novara in ni opazil velike luknje, v kar teni je bila voda. Mogoče ni slutil, da je luža tako globoka, toda to ni važno. Pač pa je važno, da je zapeljal v luknjo in da je njegov tovornjak zaneslo v tovornjak, ki je pripeljal nasproti. Tairenzi je moral plačati škodo na drugem tovornjaku, potem pa je seveda tožil občino, ker je do nesreče prišlo samo zaradi slabo vzdrževane ceste. Pravdo je dobtl in občina mu je nakazala 578.676 lir. PRINCESA, KI BI JO RADI NAPRAVILI DUŠEVNO BOLNO NESREČNO ŽIVLJENJE PRINCESE BEATRICE, HČERE BIVŠEGA ITALIJANSKEGA KRALJA UMBERTA II PRINCESA BEATRICE — »Prav nič prijetno ni bilo videti, kadar je bila pijana.« Prvi prepir med znanima zaročencema se je končal zelo glasno in pred pričami. Savojska princesa Maria Beatrice je prav nekraljevsko ozmerjala svojega bradatega spremljevalca Maurizia Areno: »Sin navadnega delavca mora spoštovati princeso. Nehvaležna baraba! Zadavila te bom! Zapuščam te!« Filmski igralec Maurizio Arena je tvegal in dal svoji plemeniti ljubici še malo alkohola. Od skrbi pred bivšim italijanskim kraljem Umberfam II je princesa kljub grožnjam še dalje ostala v svoji rimski vili, last Maurizia Arene. Za vse na svetu bi bil rad nekdanji italijanski monarh preprečil poroko svoje najmlajše hčere z mišičastim Rimljanom. Zato je nekdanji kralj začel iz svojega portugalskega izgnanstva z vsemi mogočimi akcijami: S pomočjo psihiatrov in pravnikov je poskušal dokazati da je njegova hči »živčno bolna«. Vzroki za njeno bolezen naj bi bili vse preostre shujševalne kure in prekomerno uživanje alkohola. Zatožila jo je gospodinja O »Tittijini« veliki žeji je vedela povedati nekaj zanimivih podrobnosti tudi gospodinja Maurizia Arene — Marija Rinaldi: »Prav nič prijetno je ni bilo videti, kadar je bila pijana. Tedaj se je vedla zelo nedostojno in se je spuščala v vse mogoče z Maurizijevimi prijatelji, ki so se iz nje norčevali. Arena mi je v takih trenutkih ukazal, naj skrijem vse steklenice. Kadar je hotela imeti alkohol, je beračila zanj kot otrok. S tem ni prizanesla niti Mau-rizijevim prijateljem. In ko se je potem napila, je stopila na klavir in zapela »Lili Marleen«. Pogosto jo je moral Maurizio odnesti v posteljo kot otroka. Po izpovedih te gospodinje je Arena storil še veliko več za Mario Beatrice. »Ko je princesa prišla sem, ni imela drugega |kot črtasto obleko, ki Jo je imela na sebi, dve spalni srajci, par čevljev in nekaj perila. Maurizio ji je potem kupil pet parov čevljev, pet hlač in ji pri krojaču Panca-niju naročil deset oblek. Potem je prišel frizer s kopico lasulj, izmed katerih jih je Maurizio kupil pet.« Igralec, ki vzdržuje princeso Areno svoji kraljevski zaročenki, ki bo nekoč podedovala več ko 800 milijonov lir, kaj več ni mogel kupiti. V njegovi »villi Capricorno« se gostje nenehno menjujejo. Arena, ki že dolgo ni dobil nobene ponudbe za snemanje filmov in katerega mati še danes prodaja rože v delavski četrti, je odkritosrčno priznal novinarjem: »Niti lire nimam več. Razen tega pa moram vzdrževati princeso.« Poleg tega pa mora Arena vzdrževati Se svojega otroka: neka druga Beatrice, enaindvajsetletna manekenka Beatrice Pel-legrino, ki je zaradi princese izgubila streho v Arenovi vili, je tožila igralca — očeta njene dva meseca stare hčere Cinzie, za katero mora zdaj Arena plačevati alimente. Na pomoč je prišla prijateljica Nesrečnima zaročencema pa grozita še dve drugi obravnavi: Nekdanja princesina 12 20. XII. 1967 VELIKE IN MALE KRONIKE VELIKE IN MALE KRONIKE VELIKE IN MALE KRONIKE VELIKE iTLi^n ti/vka OBIŠČITE OBRATE HOTELA SLON Hotel - Restavracija UGRABITEV IN UMOR VSA FRANCIJA JE PRETRESENA kapitana im častnika Christiana menijo, da je zgodovina mogoče preostro obsodila kapitana, da je bil Bligh odličen mornar, ki pa je pač imel rad ladjo kot mornarje. Potomci Bligha in Christiana so se sestali v Londonu ob 150-letnici smrti Willi-ama Bligha. Sestanek je bil v cerkvi St. Mary, poleg katere je kapitanov grob. Navzoča sta bila dva Christiana — eden je igralec v Londonu, eden pa radiooperater na otoku Ktcaim, kjer še dandanes živi kakšnih devetdeset potomcev upornih mornarjev z ladje »Bounty« — in edina potomka kapitana Bligha, dvajsetletno dekle. Na koncu so se pobotali, igralec Christian pa je obljubil, da napiše knjigo o uporu na ladji »Bounty«, v kateri bo pravično prikazal vrline hi hibe kapitana Bligha. TRIKOTNIK MOŽ JE IZGUBIL ŽIVCE mer/ Jean-Antoine Amatti iz Ajaccia na Korziki je doživel neljubo presenečenje: žena mu je nasadila roge. Samo en rog, bi lahko rekli, ker se je Jean-Antoine pogovoril z njo in ji dovolil, da se dvakrat na mesec sestane z ljubimcem. Moral je pač popustiti, če je hotel obdržati ženo. Poleg tega velja za zelo potrpežljivega človeka. Toda stvar je bila neprijetna v tem, da je žena obljubila možu »ne več kot dvakrat«, ljubimcu pa »vsak teden enkrat«. Nekega dne, ko je Jean-Antoine zadovoljno vozil svoj tovornjak, je zapazil avtomobil, v katerem sta se objemala žena in njen ljubimec. Jean-Antoine je izgubil živce in oblast nad vozilom hkrati in se zaletel v avtomobil. Natanko v levo stran, kjer je volan, za katerim je sedel ljubimec. Potrpežljivi šofer je bil celo tako dober, da je ženinega ljubimca obiskal v bolnišnici. Toda spet je bil presenečen: pri njem je našel svojo ljubo ženo. Minila ga je potrpežljivost, izgubil je živce, odšel je in vzel dvocevko iz kabine svojega tovornjaka. Vrnil se je v bolniško sobo in izpraznil obe cevi. Na srečo jo je ljubimec odnesel le z nekaj manjšimi praskami. To bodo morali upoštevati sodniki. Jean-Antoine prizna vse, tudi to, da se je hotel znebiti ženinega ljubimca, ker je le preveč skušal njegovo potrpežljivost. Čeprav je zelo zelo potrpežljiv. GROB BREZ IMENA ČIGAVO JE DEKLETCE? Tudi v »Delu« je bila objavljena slika mrtvega dekletca, ki še danes ne vedo, kdo je. Na vprašanje, ki ga je nemška VELIKE IN MALE KRONIKE VELIKE IN MALE KRONIKE VELIKE IN MALE KRONIKE VELIKE IN 20. XII. 1967 Kavarno - SlaSCIčama -Bar - Bife In se prepričajte o naših prvovrstnih specialitetah ter solidni postrežbi ZELO UGODEN NAKUP Firma Auto Union je znižala cene vozilom AUDI letnik 1967, in sicer: dosedanja cena: z.nižana cena: AUDI - 72 DM 5.680 DM 4.950 AUDI - 80 DM 5.992 DM 5.250 AUDI - VARIJANi DM 6.374 DM 5.700 Od 1. avgusta 1967 dalje lahko vsak kupec Audija sodeluje pri nagradnem žrebanju, ki ga konec tega leta prirejata firmi Auto Union in Autocommerce, Ljubljana „AUT OCOMMERCE" Vse informacije in poizkusno vožnjo vam nudi Autocommerce, Ljubljana, Trdinova 4. Predstavništva: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Split, Novi Sad in Skopje. PANORAMA V ZALOGI IMAMO PAHKET VSEH MER IN VRST PO ZMERNI CENI Dobava takoj - položimo solidno. Za opravljeno delo dajemo nekajletno garancijo. KOMUNALNO GOSPODARSTVO MENGEŠ tel. 72-287 prijateljica Mastracchi Manes je obtožila igralca, da je kraljevo hčer .»duševno popolnoma podjarmil in da jo ima čisto v krempljih«. Po italijanskih zakonih bi lahko Maurizio Arena dobil za te »svoje grehe« 5—15 let zapora Čeprav Je princesa pred preiskovalnim sodnikom zatrdila, da ljubi Areno popolnoma prostovoljno, pa ni mogla zanikati, da je čilski novinarki Carmen Gardetveg pisala pismo, v katerem ie potožila: »Ljuba Carmen, silijo me, naj se poročim. Prosila te bom za pomoč, ko bo ta potrebna. Bog mi pomagaj!« Njen zaročenec Maurizio Arena je to skrivnostno pisanje obrazložil, češ da iz tega veje le »trenutno princesino razpoloženje. To dela dandanašnji mnogo deklet. Tako se potem laže otresejo zakona.« Ta različna razpoloženja Marie Beatrice so letos petnajstega januarja sprožila še eno tožbo. Na zahtevo njene tete grofice Jolande Calvi di Bergolo naj bi sodno odločili, ali je kraljeva hči še zdrave pameti ali ne več. Če ni, potem jo bo družina dala komu v varstvo. »To je popolnoma normalna ženska« Prvi poskus njenega očeta Umberta, da bi ji dokazal duševno neuravnovešenost, se je popolnoma izjalovil. Znani detektiv Tom Ponzi, ki ga je bivši kralj najel in ki naj bi opazoval princeso Beatrice, je povedal: »To je popolnoma normalna, zaljubljena ženska.« Nekoliko bolj skeptično gleda na vso stvar madridski psihiater profesor Juan Lopez Ibor, pri katerem se je Maria Beatrice spomladi zdravila, potem ko si je skušala vzeti življenje: »V preteklosti princesine družine so dogodki, ki so na žalost tesno povezani z njenim sedanjim položajem. V rodbini Wittelsbacherjev je neki kralj nekoč umoril svojega psihiatra.« S tem je profesor mislil shizofreničnega bavarskega kralja Ludvika II, ki je 1886. leta skupaj s svojim psihiatrom odšel, držeč ga za roko, v Stamberško jezero in se tam z njim utopil. BETRICE PELLEGEINO — Dobila otroka, izgubila streho. Udobna in poceni vožnja... za izlet, šport, lov, smučanje simcainoo modeli: LE, LS in GLS 9HO1301 modeli: LS in GL SHH1501 modeli: GL in GLS VARNOST EKONOMIČNOST ELEGANCA Dobava takoj ... Zahtevajte ponudbe, informacije pri: ^ INDUSTRIAIMPORT predstavništvo za SR Slovenijo: LJUBLJANA, Igriška 14, telef. 23-049 Preteklo je sto petdeset let, da je bil sklenjen mir med potomci upornikov z ladje »Bounty« in potomci strašnega kapitana Bligha, poveljnika preklete ladje. Kdor je videl filma o uporu (v prvem sta glavni vlogi igrala Charles Laughton in Clark Gable, v drugem Trevor Howard in Marlon Brando), zgodbo dobro pozna Mornarji na ladji »Bounty« so se pod vodstvom mladega častnika Fletcherja Christiana uprli kapitanu Blighu in se naselili na tihomorskem otoku Pitcairn. Mar je res, da je bil kapitan Bligh ta ko nečloveški in krut? Današnji potomci V nekaj dneh sta se v Franciji pripetila Zločina, ki sta hudo pretresla javnost, do sedaj povzročila tri družinske tragedije in vznemirila tudi poslance v parlamentu. Gre za ugrabitvi sedemletnega Emmanuela Malliarta iz Versaillesa in dvanajstletne Marie-Claude Gervais iz kraja Chalons-sur-Mame. Prizadevanja prizadetih staršev, policije in številnih ljudi, ki so se ponudili za posrednike med ugrabitelji in starši, so bila zaman: ugrabljena otroka sta mrtva. Emmanuel Malliart je bil ugrabljen v ponedeljek, 4. decembra, ko se je opoldne vračal iz šole. Ker ga le ni bilo domov na kosilo, je oče o tem obvestil policijo, ob 13.45 uri pa je v poštnem nabiralniku našel ugrabiteljevo sporočilo, sestavljeno iz črk, izrezanih iz časopisa. Ugrabitelj je zahteval dva milijona starih frankov. V torek zvečer je ugrabitelj telefoniral in ponovil svoje pogoje, čez štiriindvajset ur se je spet oglasil: »Gospod Malliart, zelo ste bogati. Po radiu so govorili o vaši prekrasni vili in mercedesu. Glasovali smo in se odločili za šest milijonov.« Zadeva je medtem prišla v javnost in mogoče se je preveč razvedela. Ponudilo se je 57.000 posrednikov: 50.000 duhovnikov in 7000 odvetnikov, tako da je bil za ugrabitelja sestanek s posrednikom skoraj nemogoč. Notranji minister Christian Fouchet je v četrtek zvečer po televiziji pozval ugrabitelja, naj otroka vrne živega, kajti le v tem primeru lahko računa na prizanesljivost pravice. Potem so za posrednika številka ena določili kapucinskega patra Alexandra. Temu je ugrabitelj tudi telefoniral. V soboto zvečer je neznanec telefoni-niral policiji: »če hočete kaj zvedeti o Emmanuelu in njegovih ugrabiteljih, iščite v ulici, v kateri stanujejo Malliar-tovi.« Policija je začela iskati. Kmalu je postala pozorna na Frangoisa M., petnajstletnega fanta, ki se je zelo čudno vedel, tako da je moral na komisariat. Preiskava na domu pa je prepričala policiste, da so prijeli ugrabitelja. Našli so časopis, iz katerega izrezkov je bilo zlepljeno pismo za Emmanuelove starše, nato pa' dnevnik, iz katerega so zvedeli, da je Emmanuel že mrtev. Frangpis M. ga je ubil že prvi dan ... Frangois M., ki je dopolnil petnajsto leto v zaporu, je ugrabitev skrbno pripravljal in v ponedeljek je imel tisto zlepljeno pismo že v žepu, ko je srečal Emmanuela. Deček ga je dobro poznal: bil je sošolec Frangoisove mlajše sestre So- Emmanuel Malliart phie, zraven tega pa je Frangois nekoč hodil na isto šolo (do izključitve zaradi neprimernega vedenja). Frangois je rekel Emmanuelu, naj sede v voziček, ki ga je vlekel s seboj, pokril ga je s staro odejo, potem pa drvel po ulicah in se vedel kot cunjar. Nato je zapeljal z avenije Ma-rčchal-Douglas-Hai>; v ropotarnico in rekel Emmanuelu, naj počaka. Odnesel je pismo v nabiralnik Malliartovih, se vrnil s krepelom in ubil dečka. Truplo je nato z vozičkom odpeljal v bližnji gozd in ga pokril z listjem v kolibi, kjer so se otroci po navadi igrali. Ko je policija prišla na kraj zločina, je izkopala Emma-nuelovo truplo. Na njem ni bilo sledov nasilja: razen seveda udarcev po glavi. Drugega dne je Frangois v zaporu skušal narediti samomor, vendar se mu ni posrečilo. 2e med prvimi zasliševanji je izjavil, da je hotel dokazati, da je »nekdo«. KAPITAN BLIGH Z LADJE »BOUNTY«; DOBER ČLOVEK .mnnHKnsif policija v osmih jezikih postavila javnosti, že štiri mesece ni pravega odgovora: »Kdo pozna tega otroka?« V ponedeljek, 24. julija 1967, je študent Erko Stackelbrandt nedaleč od frieden-heimskega železniškega mostu med visokimi koprivami opazil truplo golega dekletca. Takoj je obvestil policijo. Policisti so preiskali 10.000 m2 okolice, da bi od- Ko je bil Herr Monauni, tovarnar iz Tuttlingena pri Stuttgartu, na počitnicah v Italiji, je videl miniaturni top. Uvidel je, da ne more živeti brez takšnega topiča in kmalu so mu strokovnjaki naredili nekaj starinskih primerkov, ki pa resnično streljajo. Herr Monauni je še tako mlad, da ognjenega krsta ni mogel doživeti v artileriji Wehrmaehta, zato se bojuje po svoje. Ustanovil je klub, katerega člani se gredo kdaj pa kdaj mini vojno. Najprej se izurijo v streljanju z mini topovi, potem pa zgradijo grad in utrdbe, ki jih naposled zrušijo z ostrim topovskim ognjem. Napadalci morajo imeti na sebi nenavadno uniformo: črno obleko in cilinder. Poligon, na katerem so mini bitke Herra Monau-inija, stražijo vojaki. Pravi vojaki iz Bundesvvehra. Povedal je tudi, da Je bil užaljen, ko je slišal, da ljudje govore, da je ugrabitelj zahteval zelo malo. Zato je takoj zvišal odkupnino z dveh na šest milijonov starih frankov. Dejal je, da je hotel izsiljevati kot pred leti ugrabitelj Eriča Peugeota, sina znanega francoskega avtomobilskega mogotca, vendar pa si ni upal zahtevati kar petdeset milijonov frankov. Psihiatri bodo pregledovali Frangoisa tri do štiri mesece, preden bodo izrekli sodbo o njegovem duševnem stanju. Zdaj je znano samo to, da je Frangois M. iz dokaj premožne družine, da se je oče pred štirimi leti ločil in se oženil z drugo, potem pa vsa štiri leta ni storil za svoje tri otroke drugega, kot da je vsak mesec redno pošiljal denar. (Prikazal se je šele potem, ko je zvedel, da je sin ugrabitelj in morilec. Skušal je govoriti z njim, pa mu sodnik ni dovolil.) Mati se s Fran-goisom ni dosti ukvarjala, tako da je živel v popolni svobodi, lahko kadarkoli šel zdoma (to dokazuje tudi dejstvo, da se je sam zmenil, da pride po denar za Emmanuela ob dveh ponoči), za šolo se ni zmenil, hodil je v zakotne kinemato- Marie-Claude Gervais grafe, kjer predvajajo samo kriminalke iz najhujše »črne serije«, prebiral je najslabšo plažo in krute stripe itd. Zato je njegov zločin skoraj enako hud udarec za njegovo mater kot za družino malega Emmanuela. če bodo psihiatri ugotovili, da je pri-števen, bo zaradi mladosti obsojen največ na dvajset let zapora. Ko je bila vsa Francija razburjena zaradi ugrabitve Emmanuela Malliarta iz Versaillesa, je prišla novica iz Chalons-sur-Mame: v petek, 8. decembra je izginila dvanajstletna Marie-Claude Gervais. Vendar njenih staršev ni poklical noben ugrabitelj. Toda v nedeljo zvečer, ko je bila že znana grozotna usoda Emmanuela Malliarta, so našli dekličino truplo v nekem kanalu. Ugotovili so, da je bila mrtva že prej, da sicer ni bila ugrabljena, da je bila pobita s kolom, nato pa vržena v vodo. Doslej več niso mogli odkriti. žrtvi so pokopali istega dne. V parlamentu je levičarska poslanka Thome-Patemotre zahtevala od predsednika vlade Pompidouja, naj oblast uvede izpite oziroma preglede o psihičnem in moralnem stanju vseh francoskih učencev, predvsem pa naj ostreje nadzoruje določene publikacije in reklame, ki silijo mladino k nasilnosti in zločinstvenosti. Poslanec Bertrand Denis je pozval ministra za pravosodje in informacije — tako kot deklaracija Zveze šolarskih staršev — naj bo nadzorstvo nad tiskom močnejše, kakor tudi nad filmom in televizijo. MINI VOJNA V TUTTLINGENU krili otrokovo obleko ali sled, ki bi jim pomagala ugotoviti, kdo je mrtva deklica. Našli niso ničesar. Zaslišali so nešteto ljudi v industrijskih obratih in stanovanjskih hišah na obeh straneh železniške proge. Nihče ni ničesar videl. Truplo so odpeljali na inštitut za sodno medicino, kjer so zapisali otrokove zunanje podatke. Višina: 107 cm, teža: 16 kg, starost: 5—8 let, posebni zanki: dve brazgotini od cepljenja proti kozam na levi roki. Sodni izvedenci so začeli raziskovati vzrok smrt. V začetku oktobra so ugotovili, da je dekletce umrlo naravne smrti. Najprej je hud bronhitis oslabil njen organizem, nato pa je podlegla vročinski kapi. Poizvedovanja in ugibanja o otrokovem poreklu so dosegla svoj višek. Toda kamorkoli že se je policija obrnila, deklice ni poznal nihče. Iz skoraj pet ton težke kartoteke miinchenskega prebivalstva, ki obsega več kot 1,2 milijona imen, so elektronski možgani izločili imena vseh deklic, starih 5—8 let. Poizvedovalci so šli na vseh 20.126 naslovov in ugotovili, da v Miinchnu ne pogrešajo nobenega otroka. Poizvedovanje je zajelo vso Zvezno republiko Nemčijo in se razširilo tudi preko njenih meja. Fotografije otrokove posmrtne maske so razmnožili in razposlali vsem policijskim postajam. Natisnili so 15.000 poizvedovalnih plakatov in jih nalepili po kolodvorih in mestnih hišah. Na upravi policije so se nabrali kupi dopisov. Akti z naslovom »Interpol« so napolnili osem debelih map. Policija je upoštevala vse napotke in sledila sem sledom — brez uspeha. Med poizvedovalno akcijo je mrtvo dekletce ležalo v hladilnici sodno medicinskega inštituta. Sedaj je pokopano, za njo pa so ostali kupi aktov in slika otroka, ki so ga opazili šele, ko je bil že mrtev. PETER ODONNEL ■M 83 »Pozno, preklemano pozno!« Hagan je bil rdeč od jeze. »Modesty in Wlllie sta začela oddajati, torej igrata z odkritimi kartami. Ne moreta čakati na nas s prekrižanimi rokami. Sama se ne bosta nikoli izmazala. Nikakor ne. Prekleto .. čez štiriindvajset ur je pozno, prepozno!« Tarrant je upri pogled skoai ofano: »Ne verjamem, da bi brez običajne diplomatske poti kaika vlada hotela izkrcati vojaške sile na otoku Kalithos ...« Na mah je umolknil in se z razprtimi očmi zagledal v Hagana. »Toda ne, za-boga,« je poglasmo povzel: »Je vlada, ki se požvižga na vise to.« Hagan ga je nekaj časa gledal, ne da bi kaj razumel. Potem so se mu očd nenadoma zasvetile. Vprašal je samo: »Kaj pa transport?« »Transportna sredstva bi mogoče dobili na posodo, vsaj upam. Odvisno je od tega, kaj imajo. Zdi pa se mi, da sem videl nekaj primernega, ko sem se šel pogovarjat glede radio-gomfomerbrične postaje.« Ne da bi dokončal stavek, so se Tarrantove besede izgubile v nerazločnem mrmranju. Dolgo je vprašujoče zrl v Hagana. V njegovem izrazu se je zrcalilo rahlo vznemirjenje. Mahoma se je obrnil k majorju Jazairiiju in ga vprašal: »Prosim, bi mi hoteli poklicati hotel Nile Hilton?« Modesty je potegnila pas s hlač, ga obrnila in spet potegnila skozi ušesa. Zunaj je imel zdaj pas prišito držalo za revolver iz mehkega usnja. »Najbolje bo, da ooraviva vse kar najbolj tiho,« je Mo-desty rekla Willieyu. »Greva naravnost k diamantom. Prenesla jih bova na barko ob pomolu, potem pa naprej. Ne vem natanko, kje smo, a mislim, da ne moremo biti daleč južno od Cipra.« »Dvakrat bo treba iti po diamante,« je menil Willie. »Niso tako lahki, Princesa, in pomol je kar daleč.« Tiho sta odšla na hodnik in krenila dol po ozkih polžastih stopnicah. Drug hodnik, a mnogo širši, se je izgubljal »To Je najbrž soba, kjer so diamanti,« Je šepnila Mo-desty. »Jaz bom šla skozi okno, ti pa skozi vrata. Koliko časa boš potreboval do tja?« Willie je v duhu videl pred seboj vrsto hodnikov in stopnic, ki si jih je vtisnil v spomin. »Štiri minute.« »Dobro. Notri sta gotovo najmanj dva moža, morda več. Najprej se bom zganila jaz, da pritegnem pozornost; delala bom tolikšen hrup, da me boš tudi ti lahko slišal. Vstopi takoj.« Willie se je vrnil v samostan. Stekel je po hodnikih malodane neslišno, ker Je imel čevlje z debelimi gumastimi podplati. Modesty je začela urno plezati po zidu do balkona. Bil je iz grobo obdelanih velikih kamnov, in zob časa je močno razjedel sloj stare malte med stiki, tako da ni manjkalo prijemov za roke in opor za noge. Ko je Modesty prispela do ograje balkona, se je prijela najprej z eno, potem z drugo roko. In prav takrat, ko je tako obešena dvigala nogo na hrastov ploh na tleh balkona, se je zavesa na oknu razmaknila. Neki možakar je odprl balkonska vrata in stopil na balkon. Imel je temno kožo in tenke brke, ki so se mu v polkrogu vihale navzdol ob ustnih kotih. Zazehal je in se zaspano oziral naokoli. Modesty se je držala za eno samo roko, z drugo pa je segla v hlačni žep. Možakar se je ozrl. Njuna pogleda sta se srečala skozi železno ograjo manj kot poldrugi meter vsaksebi. Modesty je na možakarjevem obrazu opazila silno presenečenje, a že je dvigala roko in s palcem pridvig-nila pokrovček rdečila. Potisnila je kvišku jeziček v zarezi. Zaslišalo se je nenadno, močno sikanje plina. Možakar je hotel zakričati, toda iz ust mu je prišlo le pridušeno kokodakanje; oslepljen §e je umikal in si z rokama zakrival oči. Na koncu čez ramo obešenega toka mu je bingljala pištola. Medtem ko je Modesty z urnim prevalom zajahala ograjo, je oni tipaje segal po pištoli. Dolg korak, in Modesty ga je s konico čevlja silovito brcnila v sence. Možakar se je sesedel kot punčka iz cunj. Modesty je stopila čezenj in se pognala k vratom. v gosto temo. Nobenega zvoka rui bilo slišati. Kot je kazalo, zgornja nadstropja samostana niso bila obljudena. »Pojdiva na zahodni konec tega nadstropja,« je zašepetala Modesty. »Bolje, da se premikava po zgornjih nadstropjih kot pa v pritličju, kjer bi utegnila prej na koga naleteti.« Modesty je prižgala eno od baterij v obliki svinčnika, in ko je hodila po dolgem hodniku, jo je zdaj pa zdaj prižgala, zakrivajoč jo z dlanjo. Willie ji je sledil, stopajoč korak zadaj in malo vstran. V desnici je med dvema prstoma in palcem držal konico noža. Sredi hodnika sita odšla navzdol po enoramnih stopnicah. Tri minute pozneje sta stala pred vhodom v dolgi re-fektorij. Velik prostor je bil močno razsvetljen, in na koncu je na velikem lesenem naslonjaču sedel možakar s puško v narečju. Z naoljeno cunjo je mazal kopito in vmes nekaj po francosko mrmral svoji puški. Modesty je Willieja potegnila nazaj in mu pristavila usta k ušesom. »Morava mimo njega,« je šepnila. »Nimava časa, da bi delala ovinek. Je predaleč za nož?« Viililie je z dlanjo izrazil dvom. Možakar je bil daleč kakih trideset metrov. Modesty je tedaj prikimala in iz desnega ozkega žepa ob hlačah potegnila ieklemo cevko. WI1-lie jo ie vzel in na enem koncu odvil kapico. Prikazale so se štiri sila tanke jeklene paličice s premerom komaj pol centimetra. Ena od njih je imela na koncu kot šivanko tenko konico. Druge tri so imele en konec bolj koničast, drugega pa votlega- Willie i'ih ie privil tesno drugo v drugo in tako dobil eno samo miščmo. Modesty je medtem vzela še drugi kos cevi z nekoliko večjim premerom. Raztegnila jo je na obeh koncih kot daljnogled, tako da so pogledali ven posamezni segmenti. Dobila je tako en sam kos, dolg meter dvajset, v sredini debel, na obeh koncih pa tanjši. Bilo je isto kopje iz jeklenih cevi s povečaiočim se premerom, ki ga je Tarrant videl, ko je obiskal Williejevo orožarno. 84 Modesty je iz zgornjega roba jopice potegnila kos čreva z ušesom na vsakem koncu. Eno od ušes je zataknila za zarezo na enem koncu loka, uprla lok ob nogo, ga upognila in zataknila drugo uho za zarezo na vrhu. Potem je iz dvojne podloge na usnjenem pasu vzela tri peresca iz plastike z operjenim repkom. Na koncu je bila puščica izvot-lena za kakih pet centimetrov in rob je imel tri tenke zareze, v katere je Willie vtaknil peresca. Celotna montaža loka in puščice ni trajala več kot pol minute. Na koncu refektorija je možakar še vedno snažil puško. Modesty se je postavila za dva koraka od praga in vtaknila puščico v zarezo. Nategnila je lok in skrbno pomerila. Struna je zabrnela, puščica je švisnila po zraku, mož na stolu se je zdrznil. Modesty je povesila lok. Možakar je bil na videz še vedno v isti drži, toda zdaj se roke niso več premikale in na temnem ozadju srajce so se odražala tri bela pernata krilca. Modesty je snela struno, naglo razstar vila lok in ga spravila v žep na robu hlač. Tiho sta stopala naprej do konca refektorija. Puščica je predrla telo malo pod ključnico dva palca od sredine in se zadrla v trdi les naslonjala. Willie j© vzel polavtomatsko puško iz mrtvečevega naročja in pogledal Modesty. Odkimala je. »Preveč nerodna,« mu je rekla. »Poglej raje, če ima pištolo.« Toda mrtvec ni imel drugega orožja. Willie je izdrl puščico iz možakarjevih prsi, jo obrisal ob njegovo srajco in jo razstavil. Potem jo je Modesty spravila v svoj hlačni žep. Za refektorijem so bile tri sobice, od katerih je imela tretja visoko okno na ozko samostansko dvorišče. Zlezla sta skozi. Dolgi in ozki prehod se je po petdesetih korakih razširil v polkrožno teraso, obdano z nizko ograjo. Nad teraso je bil dolg balkon, na katerega je gledalo okno. Zastor ni bil do kraja potegnjen, tako da je ob robu prodiral ozek pramen luči. msaam 85 Znotraj, hip poprej — samo drobec sekunde, ko je možakar s temno poltjo skušal zakričati — se je zaslišal vzklik presenečenja in drsenje stola po tleh. Več kot dovolj, da je vstopil Willie. S kongom v pesti se je Modesty pognala skozi vrata in se brž postavila vstran Nasproti ji je stal možakar s poraslim obrazom, v rokah je držal strojno puško sterling. Nekoliko za njim na desni je ležal na tleh drugi; v grlu mu je tičal nož s črnim ročajem. In na koncu sobe Willie: napol pripognjen je stal na pragu, z rameni še nagnjen naprej v drži takoj po metu noža. Obe roki je imel prazni. Možakar s strojnico jo je še vedno gledal z ugaslimi očmi. Modesty je videla, kako se je cev orožja počasi povešala k tlom, videla je, kako se je možakar zazibal in omahnil kot drevo. Še v zraku je zgrabila sterling in ga zadržala. Možakar se je zvalil na tla. Iz hrbta mu je molel črn ročaj noža sredi škrlatno rdečega madeža, ki se je kar naprej večal. Minil je dolg, neskončen trenutek, in v sobi se ni nihče zganil. Modesty je držala v rokah strojnico, poslušala, poslušal je tudi Willie, še vedno napol upognjen sredi praga, z glavo rahlo sklonjeno na stran. Potem se je Willie sprostil in končno spustil dolgo zadrževani dih. Modesty je odložila strojnico na tla in se zravnala. »Naletela sem na nekaj težav,« je rekla lakonično in pomignila z glavo proti balkonu. »Eden je še zunaj. Tvoj metalec plina pa sijajno deluje, Willie.« »Vse je šlo sijajno,« je menil Willie in potegnil nož iz grla na tleh ležečega možakarja »Vstopil sem, ko sta oba nameravala oditi na balkon. Bilo je preprosto.« Potegnil je iz druge žrtve še en nož, oba obrisal ob bradačev suknjič in ju spravil v podlogo Potem je odšel na balkon. Modesty je vzela revolver, ki je ležal na tleh. Colt python z deset centimetrov dolgo cevjo. Obrnila je varnostni zatič, pogledala če so vsi naboji notri, in si ga vtaknila v tok iz mehkega usnja, ki ji je visel s pasu. gnala naprej in sunila roko s kongom proti vratu nasprotnice. V zapestju jo je divje streslo, ko je njena pest zadela ob trdo laket, ki je prestregla udarec. In naslednji udarec ji je zbil kango iz roke. Modesty se je z drobnimi koraki umaknila,~urnarprož-na Fothergillova pa je znova napadla, tokrat s stegnjeno dlanjo. Modesty se je sklonila, se mahoma obrnila, zgrabila žensko za zapestje in jo krepko potegnila naprej, da bi dala njenemu telesu v zagonu še večji pospešek; in skoraj hkrati se je zvrnila vznak in sunila z nogo kvišku, da bi jo zadela v želodec. Toda Fothergillova se je brez upiranja kot riba pognala čez Modestyno nogo. Ko je Fothergillova padla na noge, se je urno okreni-la. Modesty, ki se je medtem zvalila na bok, je že bila na nogah. Fothergillova se je zdaj smehljala in sopihala Fothergillova je spet napadla in tokrat je merila na grlo s stegnjeno roko in razprtimi prsti Modesty je zgrabila roko v klešče in se brž obrnila^da bi nasprotnico odtrgala od tal. Boj, ki je se je zdel kot dvoboj rokoborcev. Modesty se je slednjič odločila za dvojno brco naprej. Izredno nevaren gib, kolikor ni izredno sunkovit in uren Modesty je vedela, da je ta gib najboljša priložnost za konec boja. Fothergillova je obračala hrbet delu galerije brez ograje. Modesty se je torej prvikrat pognala v napad. Dva kratka, a sila urna koraka, potem skok. A pri drugem koraku je stopila na kongo. ki ji je bil zletel iz roke tako da si je gleženj upognil prav takrat, ko je bilo njeno telo v zagonu. Modesty je trdo priletela na hrbet, glava je udarila ob tla, pri čemer ji je vozel las na tilniku ublažil udarec. Zmedena Modesty je zaslišala pridušeni krohot Fother-gillove. Cisto nagonsko je skrčila želodčne in trebušne mišice, trenutek prej, preden je ženska skočila nanjo s skupaj stisnjenimi koleni. Med sikajočim uhajanjem zraka iz prsi je Modesty čutila, kako ji iz telesa uhaja vsa energija. 87 Fothergillova se je po kolenih postopno vlekla naprej, tako da ji je z vso svojo težo iztiskala zrak iz prsi. »Nisi imela sreče, golobica.« je rekla Fothergillova, Roke so se ji poželjivo povesile in poiskale grlo. Z neznanskim naporom volje je Modesty vso preostalo moč osredotočila v vrat in močno potiskala brado navzdol, da bi ovirala železne prste, ki so si poizkušali utreti pot k njenemu jabolku. Desnica je medtem tipala po tleh za kongom, za opeko... po čemerkoli, s čimer bi lahko udarila. Prsti so slednjič otipali vrv. Debelo vrv, zvito v kolobarje. V duhu je Modesty videla, kako se vrv vzpenja do škripca na stropu kapele in se potem spušča v sredo velike železne golide. Pod podplati je tudi čutila steno velike golide. »Dvigni brado, golobica,« je rekla Fothergillova s skoraj vreščečim glasom histerične ekstaze. Modesty je prijela vrv in poizkusila, koliko je zrahljana. Le malo moči je še imela v rokah. Kljub temu je z zadnjim delcem preostale moči dvignila roko in z njo napravila četrt kroga po zraku. Vrv se je ovila Fothergillovi okoli vratu. Modesty je tedaj krepko potegnila za konec vrvi in tako zategnila vozel Fothergillova se je na vse grlo zasmejala, upognila naprej rame in napela krepke vratne mišice, da so jih izstopile kot pri rokoborcu, kadar dela most. Pogledala je proti koncu galerije. Garvina še ni bilo na spregled, in vrv, ki se ji je ovijala okoli vratu, ji ni bila nevarna. Z neskončnim čutnim užitkom je s silo premaknila palca in ju še bolj zarila pod Modestyno brado. Ko je začutila hrustančasto izboklino jabolka, je Fothergillova začela dihati v skoraj bolestnem ritmu. Modesty je čutila, kako se pritisk postopno veča. Čutila pa je tudi, kako se ji njene noge plosko upirajo ob veliko golido za hrbtom Fothergillove, čutila je povsem upognjena kolena. Sprostila se je, skoraj povsem prepustila grlo »Ta je še živ,« je rekel in vprašujoče pogledal Modesty. »Vem.« Skomignila je z rameni. »Za zdaj mu prizanesi, Willie. Dovolj bodo anestetične kapsule.« Iz žepa je vzela tubo s kapsulami in vtaknila po eno možakarju v nosnice. Dolga kovinska zabojčka z diamanti sta bila na Gabrielov! pisalni mizi. Willie je prijel enega za ročaje in ga potežkal. »Več kot pol stota,« je rekel. »Enega bom že še sam nesel.« »Jaz pa drugega ne bom... vsaj ne tri kilometre daleč. Treba bo dvakrat iti. V dvajsetih minutah preneseva en zabojček čim bliže barke; »krijeva ga nekje v bližini in greva po drugega. Denimo, da porabiva petdeset minut in nekoliko sreče, in če ne drugega, imava oba blizu barke, preden izmenjajo straže in zaženejo hrup.« »V redu. Torej bom tegale nekje skril, dokler ne izgineva iz samostana, vi pa me boste medtem krili.« »Tako je.« Modesty je potegnila colt. Willie si je naložil zabojček na rame in krenil za njo skozi vrata. Odšla sta po širokem hodniku in potem prehodila še več manjših kot poprej, ko sta bila še jetnika. Ena sama žarnica je slabotno razsvetljevala dolgo galerijo s kamnitim tlakom, ki so jo restavrirali. Prazna kapela spodaj je bila zavita v gosto temo. Previdno sta si utirala pot med kupi gradbenega materiala. Modesty se je ustavila zraven velikanske kovinske golide, podprte z lesenimi valji ob robu galerije, kjer je manjkal kos ograje. »Gotovo so postavili stražo v kuhinjo, Willie,« mu je šepnila. »Ko bova dovolj blizu, raje položi zabojček na tla in poskrbi zanjo. Raje ne streljam, vsaj dokler imava možnost, da opraviva potihem.« »Razumem.« Hotela se je obrniti in mahoma je otrpnila, strmeč Willieju prek rame. »In potem, golobica?« je rekla Fothergillova. Stala je šest korakov stran s palci zataknjenimi za pas temnih, umazanih hlač, drobcene oči so se ji iskrile od skoraj vročične razburjenosti. Ni nosila orožja. Z zabojčkom še vedno na rami se je Willie počasi obrnil; in z nemim besom se je preklel, da si ga je bil naložil na napačno ramo. Imel je prosto samo levico, oba noža pa — v podlogi — sta bila prav pod levim delom suknjiča. Fothergillova ni umaknila oči z Modesty. »če ustreliš, si pečena, golobica,« se je nasmehnila. »Ne bomo več sami. In ne skušajta se premakniti. znam kričati, da niti narednik .« Modesty je povesila revolver. »In vendar niste zakričali,« je omenila polglasno. »Kaj torej želite?« Fothergillova si je s koncem jezika obliznila vlažne ustnice. Oči so se ji mrzlično bleščale. »Hočem tebe!« je nenadoma siknila. »Tako ti dajem še zadnjo priložnost.« Ne da bi premaknila oči z nje, se je Modesty z roko dotaknila Williejeve roke. »Kar odidi v kuhinjo.« Fothergillova je soglašala. »Kar naprej, mladenič. Zgani se. Me boš našel bolj ogreto, ko se vrneš. Recimo, pet minut...« Pomignila je z glavo proti vratom na koncu galerije, kakih petdeset korakov daleč. Willle se ni zganil. Tedaj je Modesty rekla malodane' trdo: »Spravi se v kuhinjo, Willie.« Odšel je po hodniku in stopil skozi vrata. Upirajoč pogled v Fothergillovo je Modesty položila revolver na tla in ga norinila proti kupu okrušenega ometa. »Pridna, golobica moja,« jo je pohvalila Fothergillova in se ji lahkotno približala v platnenih čevljih z gumijastimi podplati. Modesty je stisnila kongo. Z razmaknjenimi in rahlo upognjenimi nogami je čakala, kajti glede na večjo težo nasprotnice in njeno moč so bili primernejši obrambni udarci kot neposreden napad. Fothergillova se je pomaknila bliže s hitrim, plazečim se eopotanjem kot boksar, potem pa je mahoma skočila vstran in silovito brcnila Nagel, strašno nagel gib. Modesty se je umaknila nogi, ki jo je vendarle oplazila po prsih; zatem se je takoj po- nasprotničinim rokam in z zadnjim atomom moči z vso silo sunila noge naprej. Težka golida je po valjih zdrsnila naprej... Začutila je ,kako ji je vrv ušla iz šibkega prijema rok, in videla je, kako je glavo Fothergillove sunkovito streslo, kot da bi jo udarilo kladivo. Roke ji je strgalo z grla. S prsi ji je dvignilo dušečo težo. Pod stropom je škripec v temi pridušeno zacvilil. Fothergillova je visela v zraku, že se je zibala v praznini, obešena na koncu vrvi. Roke in noge so ji sunkovito trzale kot pri lesenem pajacu. Zaradi teže telesa samega se ji je vrv, ovita okoli vratu, še bolj zategnila. Kaj pa golida? Ni slišala hrupa, ko je padla. Prijemajoč se za odrgnjeno grlo se je Modesty povlekla na rob galerije in pogledala navzdol. Pod njo je golida še vedno stoječ pokonci ležala do polovice zarita v velikem kupu peska. Modesty je naslonila lice na laket in pustila, da se ji je telo povsem sprostilo in kar naprej na vsa usta požirala zrak. Cez čas je začutila, kako so jo dvignile nežne roke. Willie Garvin. Sedla je; pokimala mu je, da bi ga pomirila. Govoriti še ni mogla. Cez čas sta se bolečina in oslabelost polegli. Modesty je čutila, da se ji postopoma vrača moč. Spregovorila je, a njen glas je bil bolj hripavo krakanje. »Dobro, Willie. Pomagaj mi vstati.« »Le kaj ste storili z njo?« ji je šepnil IVillie. Modesty je dvignila pogled in se zagledala v negibno smešno obliko, ki je visela pod škripcem. Willie je sledil njenemu pogledu in nemo obstrmel. In ko se je obrnil nazaj, se je občudujoče nasmehnil. »No, to pa je vse kaj drugega,« je rekel polglasno. XIX. Willie je šel sam po drugi zabojček. Nosil ga je na levi rami, v desnici pa je držal pripravljen nož. Ko je prišel do Modesty, je sedela na tramu in se naslanjala na zid. V levici je držala kongo, v desnici pa colt. Ko ga je videla prihajati, je vstala. 88 »Je bolje?« je šepnil. »Precej. Kaj pa ti, si očistil kuhinjo?« »Ne Zal mi je. Bil sem že na koncu stopnic, ko me je začelo zbadati v ušesih . slabo znamenje. Odložil sem zabojček in odhitel na vrat na nos.« »Pojdiva zdaj tja in napraviva red.« Odšla je pred njim po galeriji, potem dol po stopnicah v kuhinjo. Drugi zabojček je bil na tleh ob zidu, kak korak od vrat v kuhinjo. IVillie je tiho odložil še drugi zabojček zraven prvega. Pokukala sta skozi odprtino v vratih in videla meniha, ki je pometa’ pepel iz velike peči. Malo vstran je na stolu, naslonjenem z naslonom ob zid spal možakar z revolverjem v roki, malomarno spuščeni v naročje. Willie je z nožem v roki neslišno stopil v kuhinjo. Ko ga je menih zagledal, je razširil oči. Uganil je Williejevo namero in proseče odkimal z glavo. Willie je nerad ubogal, stopil je k spečemu in ga z ročajem noža udaril za uho. Možakar se je zrušil na stolu. Willie ga je položil na tla in se obrnil k menihu. »Vsaj to,« mu je resno šepnil. »Je pa hudoben, zelo hudoben. Vsi ti ljudje so hudobni... razumeli? Midva vas skušava osvoboditi.« Menih je odločno prikimal. Vstopila je Modesty. »Voda?« je vprašala Modesty. Menih je stekel k vodnjaku, kjer je stal vrč poln vode, in ji ga prinesel. Mode-sty je pokleknila in vtaknila obraz v vodo, potem si je vzela prgišče vode in si jo zlila še po tilniku in vratu. Willie je medtem prinesel oba zabojčka in ju položil na veliko masivno mizo Modesty je zatem možakarju potisnila v nosnice anestetične kapsule. »Kako se počutite, Princesa?« »Skoraj kot nova. Samo vrat me nekoliko boli, nič drugega.« Modesty je vstala in se obrnila k težkim lesenim vratom, ki so vodila ven iz samostana. »Dobro bi bilo, da greva na pot s prvim zabojčkom.« ‘m m'. EIILE STANEEV GAltDNEIt IZDAJALSKI POLJUB V pritličju je bila telefonska govorilnica. Mason je klical številko kriminalističnega oddelka in sporočil, da je v stanovanju 102 našel truplo. Medtem ko je govoril, so prišli iz dvigala tisti štirje, ki jih je bil srečal na hodniku. Zenska je spet nezaupljivo pogledala Dello. Mason je poklicat tetko Lulso: — Prosite doktorja, naj spravi dekleti v kak tih sanatorij. — Vraga, zdaj šele vem, kaj hočete. Nisem vas takoj razumela. 4 Mason je dal ključ s številko 702 v kuverto, jo naslovil na svojo pisarno in vrgel v poštni nabiralnik zraven dvigala. Zunaj so se trije moški in ženska zaradi nečesa prepirali. Ko da se ne morejo odločiti, kam bi šli. V daljavi so že zavijale sirene policijskih voz. Cetvorica je utihnila. Pohiteli so 7 avtomobil, toda ne dovolj hitro, zakaj policijski avtomobili so jim preprečili pot. Mlad poročnik jim je ukazal, naj gredo z njim in spravil ključ njigovega avtomobila. — Iščem človeka, ki nam je maloprej telefoniral, — je rekel poročnik. Prihitel je Mason in rekel: — Jaz sem vas poklical. Dovolite, da se predstavim: odvetnik Perry Mason. Truplo je v sobi številka 702. — Truplo! — je kriknila ženska. — Toda ... ko smo mi bili pri njem, — je zajecljal eden od moških, — se pravi, ko smo hoteli k njemu, pa nismo šli, ker je imel družbo, je bil očitno še živ. Tale gospod In njegova spremljevalka sta bila pri njem, — je pokazal na Dello in Masona. x a x Poročnik Tragg Iz oddelka za zločine je preiskal stanovanje in se obrnil k Ma-sonu: — Upam, da ste nam pripravili primerno pojasnilo, kako se je to zgodilo. — Pravzaprav tega človeka sploh ne poznam, še nikoli v svojem življenju ga nisem videl. — Saj veste, Mason, da vam ne verjamem, Bill ste v stanovanju. Kako ste prišli noter? Zenska, ki stanuje zraven, je rekla, da ste najprej dolgo zvonili. — Imel sem ključ. — Seveda ste ga imeli! Dajte mi ga. — Nimam ga več. — In kje ste ga dobili? — Neverjetno, toda resnično — našel sem ga. — Lažete. To je ključ Carverja element-sa. Vse smo preiskali, toda v njegovih žepih niti drugod v stanovanju ni bilo ključa. Menda ne boste rekli, da se Je možak ubil, nato pa sam sebe poljubil na čelo? Eden od detektivov ju je zmotil: — Našli smo naslov pralnice na oblekah v omari. Preverili smo, čigave so. Poročnik Tregg je vzel listek, ki mu ga je pomolil detektiv. Nato je zlobno dejal Masonu: — Ste presenečeni? Fay Allison iz stanovanja 604 v tej hiši je lastnica oblek, ki visijo v omari. Kaj, ko bi se malo pogovorili z njo? Šli so dol. Neka tridesetletna ženska je stopila iz dvigala in začela brati številke stanovanj. — Koga pa Iščete? — jo je vprašal poročnik. — Carverja Clementsa, če vam je kaj mar. — Mislim, da mi je. Kdo pa ste? — Njegova žena. Zvedela sem, da ima moj mož tukaj skrivno stanovanje. — No, in? — Rada bi mu povedala, koliko ga bo to stalo! — Stanovanje 702 je na koncu hodnika. Prihajamo od tam. Vaš mož je mrtev, in sicer je umrl sinoči med sedmo in deveto uro. Nekdo mu je stresel cianida v viski. — Nemogoče! — je zajecljala ženska in prebledela. — Sovražila sem ga, hotel se je ločiti, toda vseeno nisem navdušena, ker je mrtev. — Pojdite z nami. Preverili bomo, ali odtisi vaših prstov ustrezajo tistim, ki smo jih našli na čaši s strupom. Tetka Luisa jim je odprla vrata — Stanuje tukaj Fay Allison? — Je vprašal poročnik — Da Fay in Anita Bonsall. Toda nista doma. — Kje pa sta? — Ne vem. Jaz sem Luisa Marlow, Fayi-na teta. — Živite pri njiju? — Vraga, ne! Prišla sem na obisk. — Zadeva je resna, gospa Marlow. Car-ver Claments, ki stanuje v sedmem nadstropju, Je mrtev. Fay Allison je živela z njim in ... — Vraga, o čem pa govorite? — ga je prekinila tetka Luisa. — Pomirite se. V njegovem stanovanju smo našli njene obleke. Primerjati moramo odtise njenih prstov z odtisi na čaši, na krtački za zobe v kopalnici... Ce mi ne poveste, kje je, bom poklical novinarje. — Našli jo boste v sanatoriju »Crest, wieu«, — je priznala tetka Luisa. X X X X Paul Drake se je utrujen zavalil v naslonjač v Masonovi pisarni. — To je strašno, Perry, — je vzdihnil. — Fay Allison in Dan Grower bi se morala danes poročiti. Minulo noč sta si Fay in Anita Bonsall, ki stanuje pri njej, pripravili toplo čokolado. Fay je popila dve skodelici, Anita eno. V čokoladi je bil barbiturat. Obe sta izgubili zavest. Poročnik Tragg je vzel odtise Fay AUisonove. Enaki so kot odtisi na čaši na Clementsovi mizi. Z druge, v kateri je bil strup, so odtisi skrbno zbrisani. Policija ne more najti na njej niti Clementsovih odtisov. Omare so polne Fayinih oblek, ni dvoma, da je živela z njim. Dan Grovver za zdaj brani svoje dekle. Pa ne bo dolgo. Od njega tudi ne moremo drugega pričakovati, saj so časopisi polni namigovanja o njegovi zaročenki. Luisa Marlow, Fayina teta, pravi, da ga sorodniki silijo, naj razdre zaroko in odpotuje. Sama Fay AUison pa trdi, da je vse to zarota, da ju je nekdo uspaval, nato pa njene obleke odnesel v C.lementsovo stanovanje. — Kaj pa misli policija? — Po njihovi teoriji je Fay živela s Clementsom Nato je spoznala Growerja, ki ji je ponudil poroko. Toda Clements ni hotel popustiti. Zastrupila ga je. Kasneje se je hotela vrniti v njegovo stanovanje in odnesti svoje stvari, toda Anita se je nepričakovano hitro vrnila. Fay ni mogla več ven. Skušala je uspavati Anito, toda pripetilo se je nekaj nepredvidenega. Perry, vse to zveni zelo verjetno. — Kaj veš o Clamentsu? — Možak srednjih let, kot veš, spreten trgovec, špekulant. Zena se ni hotela ločiti, hotela se je polastiti čimveč denarja. Nihče, razen morda najzaupnejših prijateljev, ni vedel za njegovo stanovanje v tej hiši. — Kaj pa tista četvorica, ki sem jo srečal na hodniku? — To so Nolin, Clementsov poslovni tovariš, Ogden, strokovnjak za davčne knjige, Ralstone, katerega ime je Clements večkrat uporabil v raznih transakcijah, in Vera Passon, ki je prijateljica enega od trojice, toda če me ubiješ, ne vem katerega. Včasih so prihajali h Clementsu na partijo pokerja. Minulo noč, ko so slišali, da ima Clements družbo, so pomislili, da je pri njem kakšna ženska. Zato so se obrnili, vendar se čez nekaj ur vrnili. — Tragg misli, da je Clementsov ključ Pri meni. Toda Clements ni imel ključa. To je edini podatek, ki ga imamo za zdaj, Paul Njegov ključ je izginil. — Traggu bo kmalu jasno, kdo ti Je mogel dati ključ, če ga nisi dobil pri Clementsu, — je rekel Paul. — Ne bomo igrali na to karto. — Svetujem ti, da sploh ne igraš, Per-ry. Tudi če dokažeš, da dekle ni morilka, ne boš dokazal, da ni bila njegova ljubica. i4 TT 20. XII. 1967 ROMAN IN NOVELA ROMAN IN NOVELA ROMAN IN NOVELA ROMAN IN NOVELA Peter Cheney .••••• *'”■ ' K j je Calagan vstopil, je njegov pomočnik Nicholas sedel v kotu praznega bara. Calagan se je ustavil pri točilni mizi, naročil viski s sodo in s kozarcem v roki prisedel k Nic.holasu. — Torej, kaj je hotel Winter? Najbrž ve, da je v kaši? — Saj je. To sem mu tudi povedal. Vprašal sem ga, kako si zamišlja, da ga bodo zasebni detektivi spravili iz nje. — In za kaj sploh gre? — je vprašal Calagan. — Pred dvema dnevoma so našli 'Char-leswortha ubitega na cesti med njegovo hišo in Winterjevo. Policija je precej vohljala tam naokrog. Winter se boji, da ga bodo zaprli Tudi jaz sem prepričan, da ga bodo. Upa, da mu boste pomagali. — Misliš, da je res ubil Charleswortha? — je vprašal Calagan in srknil požirek viskija. Nicholas je šel najprej po nov kozarec viskija, nato pa začel pripovedovati: — Poslušajte, ta Winter se je strašansko zadolžil pri Charlesworthu. Pred dvema dnevoma je Charlesworth slišal, da se Winter namerava preseliti v Kanado. Šel je torej k njemu, toda do njegove hiše ni prišel. Našli so ga mrtvega na cesti, dvajset metrov od telefonske govorilnice. Kaže, da ga je nekdo pričakal za govorilnico. — In ti si prepričan, da je bil to Win-ter? Vendar ni nujno. Vem, da ni. Winter ima ženo, to veste. Pustil jo je pred šestimi meseci in nič kaj rada ga nima. Živi na drugi strani Weleham Woodsa, kakih pet milj od tod. Torej popoldne tistega dne, ko je bil Charlesvvorth ubit, je telefonirala gospo Charlesworth. Rekla je, da bi rada govorila z njenim možem. Gospa Charlesvvorth ji je odgovorila, da ga ni doma in da se bo vrnil okoli četrt na sedem. Gospa Win-ter jo je zatem prosila, naj ji telefonira, brž ko se vrne, ker je zelo važno. Povedala ji je številko svojega telefona. Razumete? — Razumem, — je rekel Calagan. — Okoli četrt na sedem, — je nadaljeval Nicholas, — je Charlesvvorth prišel domov, telefoniral gospe Winter in zvedel, da se Winter pripravlja za odhod v Kanado. Naj pohiti, če mu je kaj do svojega denarja mu je rekla, seveda pa naj bo previden, ker je Winter nevaren človek. Nekoč, še preden ga je ona zapustila, da je zagrozil da bo Charlesvvorthu poslal št-bre v trebuh, če bo kaj sitnaril zaradi denarja Ali je to po vašem mnenju dokaz ali ni? — Policija ve za vse to? — je vprašal Calagan. — Seveda ve, saj je Charlesworth povedal ženi, kar mu je bila telefonirala gospa Winter — Pomeni, da stvari slabo kažejo za najinega klienta. — Pa še kako, — je pritrdil Nicholas. — In kje je bil VVinter, ko je bil Charlesvvorth umorjen? — Pravi, da se je sprehajal po igrišču za golf. — Au, to pa ni dogro. Nicholas je potegnil iz žepa kuverto. — Tukaj je pet sto funtov. Dal mi jih je VVinter. Pravi, da je, slišal za vas. Misli da ste pametni in ga boste nemara lahko izvlekli. Calagan je spravil kuverto in se na-kremžil: — Ne delam za morilce, toda človek nikoli ne ve. Morda pa ni kriv? — Morda ni, vendar pa vse kaže, da je. Mnogo razlogov je imel, da je spravil Charleswortha s poti. — Kako pa je VVinter vedel, da je Charlesvvorth namenjen k njemu? — Malenkost. Soseda sta, pot med njima pa je posuta. Vodi na igrišče golfa ali pa proti VVinterjevi hiši. VVinter ga je torej lahko videl prihajati. Ce ga je videl, je vedel, zakaj prihaja, mar ne? — Zdi se, da imaš prav, — je rekel Calagan, popi! viski in vstal. — Kaj boste storili? — je vprašal Nicholas. — Ne vem še. Za začetek bom obiskal gospo VVinter. Kje si rekel, da stanuje? — Pet milj od tod. Nate naslov. — Ti pa pojdi na igrišče za golf in malo poglej naokoli. Ob sedmih se dobiva spet tukaj. Gospa VVinter še ni izgubila vse nekdanje lepote. Bila je nekako vzvišena, vendar prijetna na pogled. — Oprostite, ker vas vznemirjam, — je rekel Calagan. —Jaz sem zasebni detektiv. Vaš mož me je prosil, naj mu pomagam. Saj veste, v kakšni zagati je? Prikimala je: — Domnevam, da se boji aretacije. — Tako je. In mislim, da se ne boji zaman. Vendar moram opraviti svojo dolžnost. — Ce se ne motim, upate, da boste svoj posel uspešno opravili? Calagan se je nasmehnil: — Svojega moža nimate preveč radi, kajne? — Zakaj bi ga tudi imela? Ničesar ni bilo, zaradi česar bi ga lahko kdaj ljubila, vendar to ne pomeni, da mu želim slabo. Razen seveda, če je kriv. — Bi mi hoteli natanko opisati, kaj se je zgodilo tistega dne, ko je bil Charlesvvorth umorjen, vse, kar veste o tem. — Rada Kot najbrž veste, je moj mož dolgoval precejšnjo vsoto gospodu Charlesvvorthu. O, tudi meni je precej dolžan! Tisti večer pred umorom sem mu telefonirala, kdaj mi misli plačati odpravnino. Bil je zelo surov Rekel mi je, da odhaja v Kanado, da se me bo končno otresel in da od njega ne dobim niti ficka. Premišljala sem o tem in naslednji dan sem telefonirala gospe Charlesworth. Nameravala sem govoriti z njenim možem, toda ni ga bilo doma. Povedala sem ji torej svojo številko in jo prosila naj me njen mož pokliče, ko se bo vrnil. Klical me je okoli tri četrt na sedem. Povedala sem mu, kar sem vedela. Svetovala sem mu, naj pohiti, če še hoče videti svoj denar, ker sem slišala, da se moj mož odpravlja v Kanado. — Razumem. In kaj je odgovoril Charlesvvorth? — Rekel je, da bo šel k mojemu možu in se z njim pomenil. Calagan je zamišljeno pokimal: — In tedaj ste ga opozorili, naj bo previden. Zakaj? — Zato, ker poznam svojega moža. Nekoč mi je rekel, da bo ubil Charles-vvortha, če bo preveč nadležen. —Vendar vse kaže, da se Charlesvvorth ni zmenil za vaše opozorilo? — Zal. Rekel je, da se moj mož samo repenči. Calagan je vstal: — No hvala, gospa VVinter. Povedati vam moram, da se bo vaš mož le stežka izvlekel. Ko1 vidim, ni nikogar razen njega, ki bi imel razlog in priložnost umoriti Charlesv/ortha. Gospa VVinter je gledala skozi okno. — Ne, videti je, da ni nikogar drugega, — je tiho rekla. — Gospa VVinter, toda če še kaj veste, mi morate povedati, čeprav vam ni za moža — Morda je grdo, koga sumiti, toda ko ste že rekli, da ni nikogar, ki bi imel razloge in priložnost Charlesvvortha ubiti . . — Da? Je še kdo? — Edina oseba, ki je vedela, da gre Charlesvvorth k mojemu možu, je bila gospa Charlesvvorth,“ali ne? — In zakaj bi njej bilo do njegove smrti? — Preprosto. Gospod Calagan, morda sedaj veste, zakaj nisem živela pri svojem možu teh šest mesecev? Morda sem po telefonu še kaj bleknila Charlesvvorthu, kaj vem Morda sta imela še kak razlog za obračun — Tako? Hočete reči, da se vaš mož ni sam odpravljal v Kanado? Ali je bilo kaj med njim in gospo Charlesvvorth? — Povedala sem, kar vem. Vam lahko še s čim pomagam? — Ne, hvala. Mislim, da je to vse. Mi dovolite, da od vas nekam telefoniram? Ob sedmih je bil Calagan v baru »Favn«. Zraven točilne mize je stal inšpektor Gringall. — Kaj pa vi tukaj? — ga je vprašal Calagan. — Ste presenečeni? Slišal sem, da vas je neki Richard Winter prosil za posredovanje. Calagan se je nasmehnil: — Vedel sem, da bo VVinter vaša sumljiva številka 1. Zmeraj sem bil za pravico in zakon Gotovo ste zvedeli vse, kar je mogoče in nemogoče. Ste že govorili z gospo VVinter? Gringall je prikimal. — VVinter je imel motiv in priložnost za umor, — je nadaljeval Calagan, — vendar me je zanimalo, kaj meni o tem njegova zapuščena žena. čeprav ji ni preveč pri srcu in bi ga najbrž z užitkom videla obešenega, čuti, da tega ni storil. — Zakaj? — Vedel sem, da vas bo to zanimalo. Pogovoril sem se z gospo VVinter. Misli, da imata VVinter in Charlesworthova žena nekaj med seboj. To je zadevo zapletlo, kajne? Ko je Charlesworth poklical gospo VVinter, mu ona ni povedala samo, da se njen mož odpravlja v Kanado z njegovim denarjem, marveč še nekaj drugega. Skozi rožice mu je namignila, da utegne z VVinterjem potovati tudi njegova žena. Gringall je potegnil iz žepa pipo in jo začel basati. — Pomeni, — je rekel vmes, — da je Charlesvvorth povedal svoji ženi, kaj mu je rekla gospa VVinter. Sklenil je obračunati z VVinterjem in to njej morda ni ugajalo. ■ — Lahko, da je bilo tako, — je pripomnil Calagan. — Spomnite se, da je bil Charlesvvorth umorjen nekaj metrov od telefonske govorilnice. Dobil je kroglo v hrbet. Seveda ga je lahko ubil tudi VVinter, če ga je čakal za govorilnico, lahko pa ga je tudi njegova lastna žena, če je šla za njim. — Človek nikoli ne ve. — Ne zamerite, če vas vprašam, kaj nameravate zdaj? — Malo bom poklepetal z gospo Charlesvvorth. Bi šli z menoj? — Zelo bom počaščen, — se je nasmehnil Calagan. Odšla sta iz bara in krenila proti Charlesvvorthovi hiši. Gospa Charlesvvorth je bila polna žena štiridesetih let, simpatičnega videza. Calagan jo je občudujoče gledal. — Zal nama je, ker vas vznemir-' java, gospa Charlesvvorth, — je rekel Gringall. — Dovolite, da se predstavim, jaz sem inšpektor Gringall iz policije, tole pa je detektiv Calagan. Ker so mi naprtili ta nesrečni primer, bi vam rad zastavil nekaj vprašanj — Izvolite, sedite. Vprašajte, kar želite. — Prosim, povejte mi vse, kar se je zgodilo tistega dne. — Povedala vam bom, gospod Gringall. Zvečer je telefonirala gospa Winter, žena Richarda Wmterja, ki ima hišo tamle na koncu igrišča za golf. Ne živita pa skupaj, ona stanuje v Penstadu, pet milj od tod. Hotela je govoriti z mojim možem. Rekla sem ji, da ga še ni domov iz mesta. — Ste vedeli, zakaj je hotela govoriti z vašim možem? — O, sem, — se je žalostno nasmehnila. — Winter je bil mojemu možu dolžan mnogo denarja. Bila sem prepričana, da je šlo za to. Povedala mi je svojo telefonsko številko, zapisala sem si jo in oblju bila, da bom moža opozorila, brž ko se vrne. Res ji je telefoniral, iz predsobe, medtem ko sem šla jaz v svojo sobo. Malo kasneje je prišel k meni. Povedal mi je, kaj mu je gospa Winter telefonirala. Da se njen mož odpravlja v Kanado in da naj kaj ukrene, če hoče priti do svojega denarja. Razen tega ga je opozorila, da je Winter včasih zelo nevaren. — In kaj je vaš mož rekel na to? — Ni vzel zares. Rekel je, da je bil Winter od nekdaj gobezdač. In je šel takoj k njemu. — Kaj ste pa vi storili? Ste šli za njim? — Ne, ostala sem doma. — Ste prepričani, da nekaj minut zatem niste šli za njim? — Ne, zakaj? — Oprostite, morda bo naslednje vprašanje nekoliko nevljudno, toda ali ste povsem prepričani, da ste nama povedali vse, kar vam je rekel vaš mož, preden je odšel? Osuplo ga je pogledala. Glas ji je zvenel nekam čudno, ko je rekla: — Ne razumem vas. — Pojasnil vam bom. Ali ni gospa Win-ter vašemu možu med drugim namignila, da bi vi utegnili odpotovati z Winterjem? Vstala je. Bila je podoba užaljenega dostojanstva. Calagan je pomislil, da bi bila lahko dobra igralka. — Kar ste zdaj izustili, je popolnoma neresnično, — je rekla hladno. — Oprostite! Se nekaj bi vas rad vprašal. Calagan je vstal: — Gringall, saj ne zamerite, če grem? Z Nicholsom imam sestanek v »Favnu«, Vrnil se bom po vas. — Prav,, čakal bom. Calagan se je priklonil in odšel v predsobo. Ko je zagledal telefon, se je nečesa spomnil. Stopil je k mizici in postal. Nato je zmignil z rameni in odšel. Nichols je v baru že popil dvojni viski s sodo, ko je končno prišel Calagan. Prižgal si je cigareto in rekel: — Je kaj novega, Nichols? — Je, pri moji duši, zaslužili ste svojih pet sto funtov! — To me veseli, zakaj? — Winter ima trden alibi. Charlesworth je bil ubit deset minut čez sedmo. No, Winter pa pravi, da se je takrat sprehajal po igrišču za golf. In pomislite, ne laže. Čuvaj ga je videl pet minut čez sedmo na drugi strani igrišča. Korakal je kakih deset metrov stran od njega. Potemtakem Winter ni nikakor mogel biti blizu kraja, kjer je bil Charlesworth ubit. To je daleč. — Nisem preveč presenečen, — je rekel Calagan. — Kako, da niste? —• Pojdi z menoj, ti bom nekaj pokazal. Calagan in Nichols sta vstopila v Jedilnico Charlesworthovih. Gringall si je pravkar nekaj zapisoval. — Mislim, da si nadaljnji trud lahko prihranite, — je veselo rekel Calagan. — Winter ni ubil Charleswortha! Alibi ima, povsem dober alibi! čuvaj ga je videl na igrišču ob sedmih in pet minut. Daleč proč od kraja umora. — Saj to je smešno, — ga je prekinila gospa Charlesworth. — Kdo drug bi pa ubil mojega moža? — Nekdo drug! Vašega moža je ubila gospa Winter. Vso zadevo sta napletla ona in njen mož. Hotela sta jo pobrisati v Kanado, seveda z vašim denarjem. Ona je vedela, da vašega moža ni doma, ko je telefonirala Čakala je v telefonski govorilnici na cesti, od koder je lahko videla k vam. Povedala vam je številko telefona in ta je še vedno zapisana na listu, ki sem ga po naključju videl na telefonski mizici. Toda to ni številka telefona v njenem stanovanju pet milj od tod — marveč številka govorilnice, kjer je čakala na vašega moža. Gringall je zviznil. — Vse je bilo izvrstno premišljeno, — je nadaljeval Calagan. — Ona je opozorila vašega moža. da je Winter hude krvi in da bi ga utegnil ubiti. Potem je rekla, da namerava njegova žena oditi z Winterjem. Ker bo Winter po umoru sumljiv, si je moral zagotoviti alibi. Nje pa tako nihče ne bi osumil. > Gringall je vzel klobuk. — Pa stopimo h gospe Winter! — je rekel. — Kakšna sreča, da ste odkrili telefonsko številko, Calagan. — To mi ne bi dosti pomagalo, — se je nasmehnil Calagan, — če ne bi telefoniral iz stanovanja, ko sem bil pri njej. Zapomnil sem si njeno številko. >4% k- zagreb OBLEKE Za slavnostne priložnosti iz uvoženega češkega kamgarna POVRŠNIKI iz uvoženih italijanskih in domačih volnenih tkanin v- v PLASCI v modernih karo dezenih ali enobarvni iz finega velurja KOSTI IVI a iz volnenega šetlanda ali tvida v praktičnih krojih h zagreb l' ......v.-..-. ... v - Izšla je osma številka NOVI IZDELEK SPALNICE ERIKA IV. in V. D. KRASOPREIVIA DUTOVLJE Izdeluje priznano kakovostno pohištvo — spalnice 4 in 5-delne »IDEAL« — kombinirane omare »BREDA« — in razno kosovno pohištvo Preden se odločite za nakup, zahtevajte informacije o naših izdelkih, katere dobite v vseh specializiranih trgovinah s pohištvom. — Poskrbeli bomo, da bo preliminarna razprava minila čimbolj tiho, medtem pa se ti pozanimaj o Clementsovi preteklosti. Zlasti me zanima njegova žena. Ce je vedela za njegovo skrivno stanovanje ... — Ce bi vedela prej, bi zagotovo privihrala s fotografom. S takimi fotografijami bi dobila, kar bi hotela. Njej se ni splačalo ubiti moža. — Pojasnilo pa mora biti! — Tako je, — je odvrnil Drake. — Tragg misli, da ve zanj. XXX Dan Grovver, suhljat mladenič temno-rjavih las in romantičnih oči je potrkal na vrata Masonove pisarne. — Rad bi vam povedal, da svoji zaročenki zaupam, •— je že na pragu rekel. — Toda kako dolgo še? — ga je vprašal odvetnik. — Vedno — Ne glede na dokaze? — Prosim vas, da ji poveste, da mislim nanjo in držim z njo. Ljubi me in nihče me ne bo prepričal, da je bila Clenientso-va ljubica. Plačal vam bom obrambo, kolikor želite. — Lepo, toda v tem trenutku je pametneje, da odgovorite na nekaj vprašanj. Kako dolgo že hodite s Fay Allison? — Tri štiri mesece. Pred tem sem videval dve dekleti. Pravzaprav sem najprej spoznal Anito. Polagoma me je začela zanimati Fay in zaljubil sem se vanjo. — Kaj pa Anita? — O, rada naju ima kot sestra. Razume naju. — Ste se vsak večer dobili s Fay? — Nisem — Kaj pa Anita pravi na Fayino ljubimkanje s Clementsom? — Dovolite! Anita meni, da je obtožba neosnovana. — Ali veste morebiti, kje bi Fay lahko nabavila cianid? — To sem vam že sam hotel povedati. Moj vrtnar ga uporablja. Nekega dne, ko naju je Fay obiskala, jo je sostanovalec opozoril, na,) se ne dotika škatle s cianidom. Nisem se zmenil za to, vendar se spominjam, da ji je razlagal, kako uporablja strup za uničevanje mrčesa. — Ali je vaš vrtnar zjutraj bral časopise? — Je. — Mi) zaupate? — Zvest je naši družini. Pri nas je že dvajset let. — Kako se imenuje? — Barny Shef. Bil je že v zaporu. Spustili so ga na prostost pod pogojem, da mu kakšna ugledna družina zagotovi službo. In moja mati ga je sprejela. — Skrajni čas je, da ga pošljete kam na dopust, — je rekel Mason. Grower je molče potegnil iz žepa debelo kuverto in jo položil na mizo. — Prinesel sem vam nekaj denarja. Mislim, da ga boste potrebovali. In ne pozabite: ne bom zapustil Fay! Ko je odšel, je Della Street preštela bankovce in jih shranila v blagajno. Zazvonil je telefon: — Zdravo, Della. Tukaj Paul. Je Perry v pisarni? — Je. — Povej mu, da je poročnik Tragg aretiral Growerjevega vrtnarja. Pravi, da je važna priča. Vse to kaže, da je odkril nekaj pomembnega. — Prav, povedala mu bom, — je odgovorila Della in spustila slušalko. xxx Okoli desetih zvečer se je Della oglasila v pisarno. V Masonovi sobi je namreč še gorela luč. Odvetnik je korakal po sobi gori in doli tako zatopljen v misli, da ni opazil, kdaj so se vrata odprla. — Dober večer, šef je tiho rekla Della. — Vam lahko kaj pomagam? — Kaj pa ti tukaj? — se je zdrznil Mason. — Ste že večerjali? Pozno je že. Brez potrebe se utrujate. Primer vam ne bo pobegnil. — Kaj veš. — je odvrnil Mason. — Telefoniral sem tetki Luisi. Pravi, da pozna Grovverjevo mater. Mladenič je trden, čeprav so vsi sorodniki zoper njega. Vendar ne verjamem, da bo vztrajal do konca. Niti ne sluti, kaj vse ga čaka. — Šef, zdaj me to ne zanima. Jesti morate. — Poglej tele fotografije, Della. Drake se je hudo namučil, preden jih je dobil. To so posnetki trupla na tleh, čaše zraven njega, časopisov, pohištva. Nekje na teh slikah moram najti dokaz, ki bo potrdil dekletovo nedolžnost — ne samo to, da ni morilka, marveč tudi, da ni bila Clementsova ljubica. Mason se je sklonil nad mizo in z drobnogledom preiskoval detajle na fotografijah. — Čakaj Della! — je nenadoma vzkliknil. — Zdi se mi, da imam! Čaša na mizi je polna prstnih odtisov Fay Allisonove. V njej so našli kapljico viskija. Na žrtvinem čelu pa odtis našminkanih ustnic ... — Kar dokazuje, da je bila pred zločinom pri njem ženska. — Ni nujno. Na njegovih ustnicah ni sledov šminke. Samo na čelu so. Tudi moški si je lahko po zločinu namazal ustnice in pustil odtis poljuba na Clementso-vem čelu. Morda je vedel, da ga obiskuje neka ženska in je hotel preiskavo usmeriti drugam. Ko bi le slutil, kje naj začnem, bi zlahka odkril skrivnost! — Šef, lepo prosim, podjiva kam na večerjo! Tam se bova pogovarjala naprej. Odšla sta v restavracijo, kamor sta večkrat zavila, toda Mason ni več omenil primera Fay Allisonove, dokler ni odrinil krožnika in zalil obilno večerjo s toplo kavo. — Zanima me, kaj se je zgodilo s Cie-mentsovim ključem. Se spominjaš četverice na hodniku? vhodna vrata so bila zaklenjena. Vsak stanovalec jih je lahko odprl s pritiskom na gumb v svojem stanovanju. Toda če tega nihče ni storil, pomeni, da so imeli svoj ključ. — Ključ, ki je izginil? — To moramo šele zvedeti. — Kaj pravijo policaji? — Ne vem. Dolgo so preiskovali. Poklical bom enega od njih za pričo na razpravi, morda nam bo koristil. — Pomeni, da tavamo na slepo. Pa mislite, da ključ, ki sem ga našla v Fayini torbici, ni Clementsov? — 2e mogoče. V tem primeru ga je Fay namerno vzela ali pa ji ga je kdo podtaknil. Ce je bil podtaknjen, kdo ji ga je podtaknil, kdaj in zakaj? Vem le to, da je Clements moral imeti ključ v trenutku umora, da pa ga policija ni več našla, ko je pregledovala sobo. — Kam pa zdaj, šef? — je vprašala Della. — Nazaj v pisarno. Pogledala bova še enkrat fotografije. Spomnil sem se namreč nečesa: v čaši na stolu je bila samo kapljica viskija s sodo. — No, in? — Kaj se zgodi, če izpiješ viski s sodo? V njej ostane kocka ledu, ki se šele kasneje stopi. — V tej čaši ni bilo ledu. — Tudi v Clementsovi ga ni bilo, na mizi pa smo našli polno posodo ledu. Tukaj nekaj ni v redu. Della. XXX Sodnik Randolph Jordan je začel razpravo. Tožilec Lean, eden najsposobnejših ljudi v državnem tožilstvu, je bil prepričan, da ga čaka lahko in nezahtevno delo, saj je imel na voljo dokaze, ki so bili neomajni in jasni. Podoben je bil boksarju težke kategorije, ki samo čaka, da se vrže na mušjo kategorijo. — Naj pristopi doktor Chales Keen, — je rekel. Dr. Keen se je predstavil kot kirurg, specialist za sodno medicinske primere. — Desetega tega meseca ste pregledali truplo v stanovanju 702 v ulici Mandra-gue? — ga je vprašal tožilec. — Sem. — Kaj ste ugotovili? — Mrlič je utegnil imeti kakih 55 let. Precej plešast in kar dobre postave za svoja leta Ležal je na tleh, na trebuhu, z levo roko pod seboj. Mrtev je bil že nekaj ur. Umrl je med sedmo in deveto uro zvečer. Minute nisem mogel ugotoviti. — Pa ste ugotovili vzrok smrti? — Tedaj nisem. Pač pa kasneje. Zastrupljen je bil s cianidom. — Ali ste opazili kaj posebnega na truplu? — Na njegovem čelu se je lepo videl odtis našminkanih ustnic. Kot da ga je neka ženska za slovo poljubila. — Prepuščam pričo obrambi, — je rekel Lean. — Nimam vprašanj, — je odvrnil Mason. — Pripeljite Benjamina Harlana, — je prosil tožilec. Harlan je bil strokovnjak za odtise in identifikacijo. Delal je na policiji že polnih dvajset let. Lean ga je najprej s spretnimi vprašanji predstavil kot strokovnjaka, ki mu velja verjeti. Harlan je izjavil, da na Clementsovi čaši ni bilo prstnih sledov, zato pa so bili zelo jasni na drugi čaši, na oblekah in na krtački za zobe v kopalnici. Vsi so se ujemali s prstnimi odtisi obtožene Fay Allison. Besedo je povzel Perry Mason. Lean je triumfiral. — Dvajset let že delate na policiji v oddelku za prstne odtise? — je vprašal Mason. Prihodnjič naprej ROMAN IN NOVELA ROMAN IN NOVELA ROMAN IN NOVELA ROMAN IN NOVELA 20. XII. 1967 /J MEDICINA PRESADITEV SRCA AVTOMOBILI DVA AVTOMOBILA - DVA SVETOVA VELEBLAGOVNICA (entronnerkur 4 ETA2E POMIČNE STOPNICE Nudimo bogato izbiro galanterije, ur, zlatnine, ženske in moške mode, vse za otroke, novosti iz uvoza; edinstvena zbirka opreme za šport in ribolov, muzikalij, kristala In porcelana; lasten urarski in krojaški servis OBIŠČITE NAS! KVALITETNO MODERNO, POCENI. PO VAŠEM OKUSU je šivanje z »MIRNA VERITAS« avtomatskim šivalnim stroiem PotrosiuK) -«1110111 tcupc) izkoristite ugodnosti ki varu iLb audunc ttadi uspt-si-ega sede lovanl8 ? inozemstvom sme znižali ceno za 15 H REŠENO ŽIVLJENJE CITROEN DVANE PROTI FIATU 500 F Ves svet ve, da je citroene, posebno male, težko primerjati z običajnimi avtomobili. Tudi dyani ni lahko najti partnerja, saj njenemu podobnega razmerja med velikostjo in močjo motorja ne zasledimo pri nobenem drugem vozilu. Le po delovni prostornini valjev ji je podoben dobri stari tapolino, fiat 500 F. Ta je moral torej prevzeti vlogo njenega nasprotnika v tekmovanju, ki pa ga ni treba jemati preveč resno, saj si v njem nista stala nasproti le dva avtomobila, ampak dva različna avtomobilska »svetovna nazora«. Pred dnevi je prof. dr. Christianu Nee-Chlingu Bamardu, kirurgu v bolnišnici Grome Sdhuur v Oapetownu, uspelo nekaj, kar Je svetovni tisk proglasil za začetek novega obdobja v medicini. Dr. Bamard M je prvi upal presaditi še utripajoče srce mrliča v prsni koš umirajočega bolnika. Pred štirinajstimi dnevi so pokopali Denise Ann Darvall. Istega dne se je bolnik Louis Washkansky, v čigar prsih bije srce mrtvega dekleta, spet lahko nasmehnil. Zdravniki so bili še precej časa po operaciji v negotovosti, ali se bo presajeno srce prilagodilo novemu organizmu in dobro delovalo. Da njihov strah ni bal odveč, dokazuje presaditev srca, ki so jo tri dni aa svojimi južnoafriškimi kolegi izvedli newyorški kirurgi: operirani dva in pol tedna stari dojenček je umrl nekaj ur po operaciji. Ne ve se še, kako se bo končal poseg dr. Bamarda, nobenega dvoma pa ni o tem, da je kirurg iz Groote Schuura prevzel nase doslej najdrznejše tveganje v zgodovini kirurgije. . S presaditvijo živega srca se je začelo »adnje obdobje šele 20 let stare medicinske revolucije — zamenjave izrabljenih človeških organov z enakovrednimi nadomestki. Hkrati pa je ta kirurški poseg bolj kot katerikoli pred njim omajal tabuje, ki so jih teologi in laiki, pesniki in zdravniki stkali okoli domnevnega središča človekovega življenja. Odkar ljudje pomnijo, je utripajoča mišična kepa, ki nam poganja kri po žilah, obdana z miti in legendami. Od Aristotela dalje velja sTce za bivališče duše. Rimljani so ga imeli za izvor vedeževalske umetnosti, miimesangerji pa so iz njega naredili simbol ljubezni. Kult te 300 g težke žive črpalke je preživel tisočletja. Milijoni kristjanov še danes molijo k Jezusovemu srcu, pred 4000 leti pa so azteški duhovniki na oltarjih klali mladeniče, jim iz prsi trgali utripajoča srca in jih kot simbol moči žrtvovali bogovom. V 20. stoletju se je nekdanji pojem moči spremenil v simbol slabosti. Srčna obolenja, posebno infarkt, to je hitro odmiranje delov srčne mišice zaradi neznatnega krvnega strdka, so postala pogost vzrok smrti preutrujenega državljana z visokim standardom. Kot pest velika črpalka z močjo 0,003 KM, ka 75-krat v minuti potisne v ožilje deciliter krvi (10.000 litrov na dan), ni več dorasla zahtevam, ki jih ji zastavlja človek. Učinkovit nadomestek za srce bi za medicino pomenil veliko zmago. Zdravniki ne dvomijo več, da bo v doglednem času mogoče zamenjati vse človeške organe, razen možgan Vprašanje pa je, na kateri od obeh, k istemu cilju vodečih poti, je več možnosti za uspeh: zamenjava izrabljenih organov z umetnimi ali presaditev posameznih organov z živega ali mrtvega dajalca v bolnika. O prvem uspehu na področju transplantacije organov je marca 1902 poročal Em-merich Ullmann, ki je kozi vcepil pasjo ledvico Žival je nekaj dni po operaciji po ginila. Zaradi zmotnega prepričanja, da je uspeh presaditve organov odvisen le od operaterjeve spretnosti, so kirurgi v naslednjih desetletjih vedno znova brez uspeha ponavljali Ullmannov poskus Vzrok za neuspeh so odkrili mnogo pozneje, točno opredelili pa so ga šele v petdesetih letih. V človekovih celicah m celičnih stenah so posebne beljakovine, antigeni, ki so pri vsakem človeku nekoliko drugačne in so nekak razpoznavni znak. Ce vdro v organizem tuje celice, na primer bakterije, telo po drugačnih antigenih takoj spozna nezaželene vsiljivce in pošlje proti njim vojsko protitelesc Ta do popolnosti razvita samoobramba telesa pa postane pri pre sajanju organov za človeka usodna, kajti telo ima tudi koristne tuje celice za vsiljivce, ki jih je treba uničiti. Zdravniki so se poskusili na dva načina izogniti reakciji med antigeni in proti-telesci. Najprej so se omejili na presaja-nje organov pri enojajčnih dvojčkih, ki imajo identične antigene, nato pa so našli še drugo možnost: z zdravili in obsevanji toliko zmanjšajo obrambno sposobnost telesa, da se presajeni organ lahko prilagodi novemu okolju Slaba stran tega načina ie v tem, da je namenoma oslabljeni obrambni mehanizem telesa brez moči tudi proti bolezenskim klicam, ki neovirano vdirajo v organizem in se v njem razmnožujejo Kljub tem težavam Je tehnika presajanja organov, zlasti ledvic, zelo napredovala. Znanih je 1500 transplantacij ledvic, izmed katerih jih je bilo 60 odstotkov uspešnih. Številka je sicer ohrabrujoča, vendar Je v primerjavi s številom bolnikov z obolelimi ledvicami zelo majhna Računajo, da bo v desetih letih samo v ZDA umrlo 50 000 ljudi če jim bolnih ledvic ne bodo mogli pravočasno zamenjati. Nesorazmerje med povpraševanjem in ponudbo človeških nadomestnih organov je veliko m se iz dneva v dan še povečuje. Kirurgi si tu ne morejo dosti pomagati, rešitev bodo morali prej ali slej poiskati tehniki in inženirji elektronike. Zdravniki lahko že več kot poldrugo desetletje za krajši čas prevzamejo delo srca in pljuč s tehničnimi pripomočki, ki pa so zaradi svoje velikosti in zamotanosti še daleč od končnega cilja srčne kirurgije — umetnega srca. 1. RUNDA: TEMPERAMENT 2. RUNDA: HALO, NOSAČ! Na vrsti je dyanino maščevanje. Oba . . „ , . .. pritlikavca lahko sicer sprejmeta v svoje FIAT 500: kvaliteta se iz časov, ko je živel topohno naročje družino z dvema otrokoma, vendar mora pri topolinu prtljaga ostati zunaj Francoz z lahkoto opravi s kovčki, in francoska družina lahko udobno potuje. Pri fiatu je potrebno pri sedanju na zadnje sedeže nekoliko telovadne spretnosti, saj ima le dvoje vrat. Dyane jih ima pet, tako da se člani francoske družine lahko res udobno spustijo v svoje »klubske naslanjače«. Paziti morajo le, da ne sedejo mimo, kajti jeklo ostane jeklo, tudi če je zvlečeno v cevi. V drugi rundi je dyane osvojila točko. 3. RUNDAl boj Z ZMAJEM V prometu imajo lastniki z majhnimi, slabo hranjenimi avtomobili, kakršna sta naša tekmeca, težave. Vdani v usodo morajo »capljati« za tovornjaki in čakati na priložnost za prehitevanje, ki pa se jim le redko ponudi, saj dandanašnji šofer običajno nima 16 do 20 sekund časa za to, da bi svojo hitrost s 60 km/h povečal na 80 km/h. Tako morata dyane in topolino večji del svoje poti prevoziti v zavetrju za tovornjaki in avtobusi. Italijan se je temu prilagodil in se zavaroval pred zračnim tokom od spredaj, ki je močno pomešan z izpušnimi plini. Pri citroenu pa armaturno ploščo krasijo velike odprtine za zra-čenie. ki jih je mogoče le redko uporabljati. Na avtomobilskih cestah so možnosti za prehitevanje nekoliko večje, vendar imajo lastniki večjih avtomobilov pritlikavca na stezi za prehitevanje za nesramno izzivanje, ki ga je treba takoj kaznovati, če se »mali« že sam ponižno ne umakne nazaj za svoje imenitnejše sorodstvo. Tretia runda se končuje z neodločenim rezultatom. 4. RUNDA: POP-ART ALI ARMATURNA PLOŠČA? Pop-art je umetnost nenavadnega, in v tem je citroen mojster. Pri dyani’ sicer posamezni instrumenti ne čepijo več na volanu kot kokoši na gredi, vendar se ji njeni ustvarjalci nekako niso upali dati tistega, kar pritiče »velikim«. Pri £iatu so pri tem ubrali drugo pot v prizadevanju, da bi v 500 F pričarali armaturno ploščo »odraslega« avtomobila. Veliki, okrogli taho-meter ni le učinkovit na pogled, ampak je na njem resnično moč kaj videti, česar m dyanin ozki bradmomar ne bi mogli trditi. Ročica za prestave in ročna zavora sediita pri Italijanu športno med prvima sedežema, pri francozu pa pod armaturno ploščo. Fiat ima »kljuke« tudi znotraj, pri dyane pa luknje na notranji strani vrat zavajajo potnika v iskanje koščka železa, ki bi ga bilo treba obrniti ali nanj pritisniti, da bi se vrata odprla. Edina velika prednost dyane v tej konkurenci so odprtine za zračenje, nekoliko bolj priročna zložljiva streha in več prostora za noge v sprednjem delu vozila. 5. RUNDA: PRI GOZDARJU V TEMNEM GOZDU Oba mala tekmeca sta se pomerila tudi na preizkusni gozdni poti, na kateri tudi avtomobili z najboljšimi vzmetmi po- DIANA JE BILA V STARIH ČASIH MED NAJLEPŠIMI BOGINJAMI: danes namesto lepote kvaliteta, vendar v spodnjem razredu skakujejo kot zajci. Po nekaj minutah zaostalega fiata ni bilo več videti. Dyane, »boginja lova«, je bila tu v svojem elementu in je s hitrostjo 80 km/h drvela čez dm in stm ter prek globokih jam, kot bi vozila po Champs Elysčes. Ubogi topolino z majhnimi kolesi je padel dobesedno v vsako luknjo in bi bil pri hitrosti svoje tekmice prav gotovo razpadel. Roko na srce: izpit, ki je sledil nato, je bil navadna nesramnost... za topolino. Oba tekmovalca bi se morala po nekakšni kozji stezici povzpeti na reber, ki je žarela v čudovitih jesenskih barvah. Dyani je uspelo na prvi mah, topolino pa je po desetem poskusu obležal na bojišču z zlomljeno pogonsko osjo. Zmaga v tej rundi gre torej citroenu, vendar fiatu njegovega poraza ne smemo šteti preveč v slabo, saj v praksi tako »mučenje« ni v navadi. 6. RUNDA: ŠKOTSKI RALLY Brez razloga ljudje prav gotovo ne kupujejo majhnih avtomobilov. Eden izmed njih je prav gotovo majhna poraba goriva. Na tem področju sta se oba tekmeca dobro odrezala, še posebno dyane, ki potrebuje za 100 km manj kot pet litrov bencina. Topolino porabi liter več, kot pravi italijan pa potrebuje tudi pol litra olja na 1000 km, To sicer ni veliko, vendar je še vedno več kot pri dyani, ki lahko shaja brez olja. ZADNJA RUNDA: DVA AVTOMOBILA — DVA SVETOVA Fiat 500 je italijanski bestseller, vendar ga ljudje ne kupujejo zaradi tega, ker je dobro vozilo, ampak ker je zelo poceni. Pri Fiatu so pred kratkim priznali, da je topolino tudi za italijanske razmere postal premajhen. Dyane je dovolj proštoma, manjka pa ji temperamenta. Wanklov motor, ki bi bil majhen, varčen in močan, bi ji zelo koristil. Fiat je cenen avtomobil, ki pa je za več kot dve osebi premajhen. Močan je toliko, da komaj še ostaja v korak s prometom. V primeru nesreče so potniki v njem v veliki nevarnosti, ker pri čelnem trčenju nima skoraj nobene zaščite. Po okretnosti in temperamentu je kot mestno vozilo še sprejemljiv. • Dyane je razmeroma draga. Ima sicer veliko prostora, temperamenta pa mnogo premalo. Z motorjem amija 6 bi se njene dobre strani, od udobnega vzmetenja do majhne porabe goriva, šele prav izkazale. V Italiji so od januarja do avgusta 1967 prodali 250.000 fiatov 500, več milijonov pa jih je že prej križarilo po vsej deželi. V Franoiji je drugače —- tam kraljuje Renault s svojim ljudskim vozilom R 4. Francozi imajo 2 CV za protestni avtomobil proti vse preveč pološčeni uniformiranosti, dyane pa za pametno izdelano vozilo ki ima nekoliko prešibko »srce«. (HOBBK) NE POZABITE: NAJPRIMERNEJŠE, NAJPLEMENITEJŠE DARILO ZA VSAKOGAR IN ZA VSAKO PRILOŽNOST JE lepa, dobra knjiga! Založba Mladinska knjiga je pripravila poseben barvni prospekt darilnih knjig. Zahtevajte ga v najbližji knjigarni! Ob pretehtanem izboru darilnih knjig založbe Mladinska knjiga se vam ne bo težko odločiti. Knjige Mladinske knjige dobite tudi na Novoletnem sejmu na Gospodarskem razstavišču — v dvorani B. Po moči motorja oba tekmeca sodita v peresno lahko kategorijo, saj premoreta le po 18 KM. Tu sta si torej enaka, nista si pa po temperamentu. Mali italijan ima večji vrtilni moment, poleg tega pa je še za 65 kg lažji od svojega francoskega tekmeca, tako da se dyane z njegovim temperamentom res ne more meriti. Prva runda se tako končuje z zmago topolina. BLIŽAJO SE PRAZNIKI... SVOJIM BLIŽNJIM ŽELITE IZKAZATI POZORNOST IN JIH OBDAROVATI. KAKO? V mnogih laboratorijih po svetu si zdravniki in inženirji prizadevajo, da bi izdelali črpalko iz plastične mase ali kovine, ki bi jo bilo mogoče vstaviti v bolnikov prsni koš, kjer bi nadomestila srce. Nekatere ekipe znanstvenikov so prepričane, da bo srčna proteza gotova v dveh ali treh letih, drugi pa so bolj skeptični. Posvetovalna komisija ameriške vlade je pred kratkim objavila vse prej kot razveseljivo napoved: če bi hoteli na prvi pogled preprosto srčno mišico, ki pa je v resnici zelo zamotana in prilagodljiva, zadovoljivo posneti, bi morala vojska tehnikov delati 6—10 let, kar bi stalo predvidoma 120 milijard N din. Težave z umetnimi »nadomestnimi deli« torej niso majhne in ni upanja, da bd se kmalu končale. Zato kirurgi prizadevno izpopolnjujejo svoje metode presajanja organov. V zadnjem času so odkrili vrsto značilnosti tkiva, ki so odločilnega pomena za prilagajanje presajenih organov. To, na novo pridobljeno znanje omogoča zdravnikom, da že vnaprej izberejo primernega dajalca, čigar antigeni so skoraj enaki ali vsaj podobni antigenom bolnika. Odstotek uspelih operacij pri presajanju ledvic se je tako sedaj povzpel skoraj na 100, uspelo pa je tudi nekaj presaditev (jetra, trebušna slinavka, dvanajsternik), ki so prej veljale za nemogoče. Vsi ti uspehi so ohrabrili tudi srčne kirurge, ki so začeli najproblematičiiejši del operacije pri presajanju srca, to je hitro zamenjavo bolnega srca z zdravim, vaditi na živalih. Strokovni tisk je v zadnjih mesecih večkrat objavil, da so v nekaterih klinikah, na primer v National Heart Hospital v Londonu in na univerzitetni kliniki v DENISE DARVALL Stanfordu v Kaliforniji, ekipe srčnih kirurgov že pripravljene. Britanci in Američani so čakali le še primernega dajalca. Vest, da se je prvi poskus presaditve srca posrečil v Južni Afriki, je bila nepričakovana. Dr. Bamard je izjavil, da s svojo ekipo ni stremel po tem, da bi bil prvi na svetu. Hoteli so le pomagati bolniku, ki bi bil sicer v nekaj urah umrl. Tvegali so veliko, saj Denise Ann Darvall z medicinskega stališča za Louisa Washkansyja ni bila idealna dajalka, ker je njeno srce mnogo manjše od bolnikovega. V prvih dneh po operaciji se bojazen dr. Bamarda, da bi se malo dekliško srce v prsih moža utegnilo raztegniti in ob tem poškodovati, ni uresničila, vendar bodo zdravniki, po kirurgovih besedah, več o presajanju srca izvedeli pri naslednji operaciji. Bolnik zanjo je že določen WASHKANSKY: briljanten uspeh medicine Ilustracija Lidije Osterc is knjige »Hišica iz kock« m TT 20. XII. 1967 ZNANOST TEHNIKA SPRETNOST ZNANOST TEHNIKA SPRETNOST A TULLMANN: LJUBEZENSKO ŽIVLJENJE LOČITEV PO AMERIK ANSKO V obeh Amerikah naletimo na ekstreme: v Južni Ameriki pravne ločitve tako rekoč nd, kar velja za Brazilijo, Čile, Bolivijo, Peru in nekaj drugih manjših dežel. Možna je samo ločitev od mize in postelje. Najlažje je ločitev doseči v Urugvaju, kjer je cerkev ločena od države. Ničesar-drugega ni potrebno, kot da zakonca tri leta živita narazen, pa se lahko tudi pravno veljavno ločita. Montevideo je postal raj zlasti za ločitvene kandidate iz inozemstva, saj se morajo samo pojaviti na sodišču in stvar je naglo opravljena. Navzlic temu pa se Urugvajci razmeroma redko ločujejo. Še lažje si zakonski naveličanci pomagajo v Mehiki, saj jim ni treba niti osebno na urad. Zadevo s pooblastilom opravi odvetnik Seveda je ločevanje za odvetnike in sodnike zlata jama, zlasti odkar dežujejo pooblastila iz Južne Amerike in so za preprosto urejevanje zvedeli tudi Severni Amerikanci. V Argentini je zanimiva zlasti zgodovina tega pravnega področja. Sprva ločitev ni bila dovoljena, kar je pripeljalo do hudih zmešnjav, ko so se v deželo začeli priseljevati tujci. Ko je oblast prevzel diktator Peron in je prišlo med njim in papežem do politične nestrpnosti, je diktator reformiral med drugim tudi zakonsko pravo. Ločitev je bila odtlej pravno dovoljena in na sodiščih se je kmalu grmadilo na deset tisoče ločitvenih zahtev. Po Peronovem padcu pa so izginile njegove reforme in spet je bilo vse po starem. V prašnih arhivih je ostala nedotaknjena večina ločitvenih zahtev. Cisto drugačne so razmere na severu Amerike, v ZDA, o katerih gre po vsem svetu glas, da njihovi prebivalci ne mislijo na drugo kot na ločitev. In res se tukaj skoraj vsak četrti zakon konča z ločitvijo. Toda prej ni bilo tako, zakaj leta 1890 je prišlo v ZDA še 18 porok na eno ločitev. Šele v tem stoletju ločitve nenehno naraščajo, pri čemer je treba upoštevati, da je vedno več tudi porok, saj se zmeraj več Amerikancev večkrat v življenju poroči. Amerikanske statistike so v tem pogledu posplošujoče, saj so razlike med raznimi zveznimi državami precej velike, kakor so različni tudi njihovi zakonski predpisi. V nekaterih državah je ločitev samo formalnost, drugod je priznani ločitveni vzrok samo zakonolom in nič drugega (tako v državi New Yonk). Ne smemo pa prezreti, da se le manjši del prebivalstva v ZDA večkrat poroči, medtem ko se večji del samo enkrat in ima poroko za dosmrtno institucijo. Amerikanska žena je pri ločitvi zelo privilegirana, že sodne stroške mora poravnati mož, najsi je kriv ali ne, odpravnina pa je v večini primerov tako visoka, da si nekatere ženske s čestimi ločitvami ustvarjajo premoženje. Seveda so tudi podjetni možje, ki s tem služijo. Margaret Mead piše v svoji knjigi Mož in žena: »V ZDA se je ustvarila posebna amerikanska morala, ki je utemeljila poročni in ločitveni kodeks samih nasprotij. Mlade ljudi starši zmeraj znova silijo, naj se čimprej poročijo in ti na videz računajo na zakon za vse življenje, ko hkrati vedo, kako pogostne so ločitve, in ko poznajo moralo, ki nujno vodi do ločitve. S prižnice in iz sodnih dvoran je lahko slišati zmerjanje, češ da so tisti, ki se ločujejo, samoljubni, prešuštniki in slabiči. Toda dokler so se ločevali samo samoljubni in slabiči, je bilo v Ameriki še zelo malo ločitev Dandanes pa je ločitev tako vsajena v našo moralo, da se žene in možje budni premetavajo po posteljah in se sprašujejo: Naj se kar ločim? Bom z drugim srečnejša? Bom z drugo srečnejši? Kaj bo z otroki, če bo šlo tako naprej? V naši zavesti tli prepričanje, da se vsak zakon nekoč utegne razbiti. Ne glede na to, kako zaljubljena sta bila nekoč zakonca, je zakon zdaj nekaj, kar se mora vsak dan sproti uveljavljati. To ni več zveza za vse življenje, ženo z navijalkami v laseh je zamenjala žena, ki zjutraj seže po šminki, še preden si upa zbuditi moža. Medtem ko je njena dolžnost, da mora ostati nenehno poželenja vredna, pa je njegova, da se ne izpostavlja priložnosti, kjer bi lahko bila zanj kakšna druga ženska mikavna. To. pomeni, da brez svoje zakonske žene ne sme nikdar v mešano družbo. To pomeni, da je vsak slučajen flirt grozeča nevarnost za zakon, kar Evropejci, ki pridejo v Ameriko, le težko razumejo. Kjer je svobodna ločitev, je tudi manj svobode za bežna razmerja ali celo strastno ljubezen. Dokler lahko ločitev vsakogar doleti, bo tudi zmeraj več neodgovornih porok, ko si bosta partnerja že vnaprej rekla: Prav, če ne bo šlo, se bova pa ločila. Sadovi takega mišljenja so številne ločitve. Ko pa si bodo mladoporočenci dejali: ob zavestnem spoznanju vseh nevarnosti se bova trudila ohraniti najin za kon, tedaj bo začelo število neodgovornih porok in neodgovornih ločitev upadati.« Vsekakor skrbi za ločitveno reklame v ZDA posebna skupina ljudi, ki si ustvarjajo publiciteto z vedno novimi poroka mi, samo da o njej pišejo časopisi. Sem sodijo hollywoodske veličine, pa še zdaleč ne vse, potem milijonarji, pa tudi samo nekateri, in drugi. Mnogi od njih se večkrat poročijo samo zategadelj, da bi po drugi plati svoje razmerje s tem javno razglasili in ne bi bili izpostavljeni nekontroliranemu obrekovanju okolice, zlasti novinarjev. Rajši se potem kmalu spet ločijo. Pri tem gre očitno samo za novo obliko poligamije, ki pa z zakonom in ločitvijo nima ničesar več skupnega, celo ne v Ameriki. Prihodnjič: »ODPUŠČENA SI!« Mlada Južnoamerikanka GRAFOLOGIJA NA KAJ SE OPIRAJO GRAFOLOGI Grafologi trde, da so možnosti dveh enakih pisav enake ena proti nekaj milijardam. Vsaka pisava sestoji iz ducatov različnih potez, med njimi pa so štiri, ki so skupne sleherni pisavi. PRITISK. Pritisk pri pisanju ni odvisen od telesne moči. Možje, ki s prsti tro orehe, imajo često lahno pisavo. Močan, enakomeren pritisk označuje energično voljo, vztrajnost in strastnost — zmožnost, izpeljati pet načrtov naenkrat in se lotiti šestega. Drobna pisava se ob močnem pritiskanju s peresom spaca. V tem primeru se kaže duševna energija v enakomernem rahlem pritisku v kombinaciji s hitrostjo in enakomerno razvrstitvijo napisanega. NAGIB. Osebe z navpično pisavo (A na lestvici) se upirajo naravnemu nagibanju pisave na desno, kar odkriva, da so zmožni obvladati svoja čustva ter uporabljati razum pri svojih odločitvah. Poudarjeno na levo nagibajoča se pisava (P ali H na lestvici) kaže na prikrivanje, tlačenje čustev, skrivnostnost in mračnost. Drug ekstrem (1) pa označuje izredno emocionalno nestabilnost. HITROST PISANJA. Hitro pisanje označuje hitrega (toda ne nujno tudi točnega) misleca in govornika. Ce so črke originalno oblikovane in še poenostavljene, da bi pisec skrajšal čas pisanja (grafologi imenujejo vse to skupaj oblikovna stopinja), je le-ta inteligenten. ZCpBNJA CONA SREDNJA CONA SPODNJA CONA Osnove za preiskavo pisave GONE. Celo deli posameznih črk odkrivajo notranje odnose. Zgornja cona izdaja TA NAŠ ZANIMIVI SVET Na otoku v indijski reki Nerbudda stoji svetlo figovo drevo, ki ga sestavlja 3000 večjih in 3000 manjših debel. Visoko je okoli 60 metrov in v njegovo košato krošnjo lahko spleza 7000 ljudi. Računajo, da je staro 3000 do 3000 let. + Francija se lahko pohvali z najkrajšimi imeni. V Ar-denih je občina Sy, v departmaju Landes kraj Fa, v Eure-et-Loir imajo Bu, v Haute Garonne Oo, v departmaju Ise-re pa Oz. Po penečih se vinih je znamenit kraj Ay v departmaju Marne. Še nekaj jih je: Re (Orne), Hy (Hautes-Pyrenees), Py in Ur (Pyrenees Orientales), Gy (Haute-Sa-one), Mu (Seine-Maritime), Us (Seine et Oise). V departmaju Orne je vas, ki se imenuje na kratko O, v departmaju Somme pa leži vas Y s komaj 121 prebivalci. * Po statističnih podatkih odvržejo prebivalci Združenih držav Amerike v smetnjake vsakih 60 sekund 251 ton odpadkov. To pomeni, da bi se od enega samega dne nabral v ZDA kup smeti, težak 362.000 ton. - + Guido Guidi, 22-letni študent prava na univerzi v Padovi, je leta 1561 pokazal na javni preizkušnji fenomenalen spomin. Enkrat samkrat je poslušal 36.000 besed neke latovščine brez prave povezave in smisla in znal je ponoviti ves šest ur trajajoči govor do besedice natančno ne samo naprej, ampak tudi nazaj. Na željo je tudi spustil vsako drugo ali vsako tretjo besedo. Francoski humanist in profesor Marc-Antoine Muret (1526—1585), ki je prisostoval skušnji, je dodal Guidijevemu priimku vzdevek »della. gran memoria« (velikega spomina). + Zgodovinarji so izračunali, da so prve štiri vrstice 51. svetopisemskega psalma v letih med 1350 in 1841 rešile življenje več kot 800.000 ljudem. Vsakdo, ki je bil obsojen na smrt, je lahko izkoristil »milost duhovščine«, če je prebral začetek 51. psalma, ki se glasi nekako takole: »Milosten mi bodi, o bog, po dobroti svoji, po obilnosti svojega usmiljenja izbriši pregrehe moje. čisto me operi krivice moje in greha mojega me očisti...« Kdor ni znal brati ali pa na pamet povedati odrešilnih štirih verzov, je šel v smrt. * Radža iz Kolpahurja v Indiji, ki je vladal v letih 1821 do 1837 približno milijonu podložnikov, je bil čez dan spoštovan vladar, ponoči pa je vodil tolpo razbojnikov, ki je večkrat vdrla tudi v njegovo lastno zakladnico. ■s- Katedrala v Salisburyju velja za najlepšo v vsej Angliji. Graditelji so jo tesno povezali s koledarskimi podatki. Ima toliko vrat, kolikor je mesecev v letu, toliko oken, kolikor je v letu dni, toliko stebrov, kolikor ima leto ur, toliko kipov, kolikor je minut v eni uri in toliko posvečenih križev, kolikor je v minuti sekund. Znamenitost katedrale je tudi to, da je zvonik za 57 centimetrov nagnjen od navpičnice. + Ameriška izdaja knjige »V vrtincu« je izšla prvič leta 1936. Julija je bil roman proglašen za »knjigo meseca« in naklade so začele naglo rasti. Do novembra je bilo prodanih že 700.000 izvodov, leto dni pozneje že 1.375.000. Samo v ZDA so jo doslej izdali že najmanj 90-krat, s skupno naklado 6 milijonov izvodov v 40 državah in 30 jezikih pa je postal ta roman najuspešnejše literarno delo našega stoletja. Bil je prvo in zadnje delo pisateljice Margaret Mitchell, ki je izgubila leta 1949 življenje pri avtomobilski nesreči v starosti 49 let. j^giigpgggggpiggHg^gillllHIIIIMMfflMnHHMIIIIIIIMEHIIMIIMMHIIIinRMRinMIlilMHHHHnMIRIMHnMMiMMtMMMniinMIII IIBIHIIIHllllllWIIIIIIIIIIIIIIIIHIBIIIIIIIinilllllllBlllllllBIIIIHIIIIIBIIIIIIIIIHllllBllHlllllllHlllUI1lllllllllllllllllllHIIIIHIllllBiniHlllllitllHllllllllllllllBllinillSllllHIII VSE TO JE ŽE BILO V STAREM VEKU EGIPTOVSKE PERUTNINSKE FARME Določeni civilizaciji in kulturi ne dajejo pečata samo velika dela, »svetovna čuda«. Pomembne so tudi vse tiste drobnjarije, ki obdajajo človeka v vsakdanjem življenju in češto kažejo prav tako izredno tehnično znanje kot velikanske zgradbe. Zato spregovorimo še nekoliko o vsakdanjem dnevu v antičnih časih. Kar so izkopali arheologi v zadnjih sto letih s tega področja, je prav gotovo vredno občudovanja. Redko kje so našli teh vsakdanjih predmetov toliko skupaj kot v nekdanjem starorimskem gradu Saalburg severno od Homburga. Gradili so ga pod cesarji Domi-cianom Hadrijanom in Karakalo (od 83 do 210 po n. š.) in ie danes delno obnovljen. Grajski muzej prikazuje množico različnega orodja in pripomočkov, ki so jili upo-rahljali tedanji legionarji na tej obmejni postojanki rim- SkeNeverjetnoJ strokovno so izdelane sekire, kladiva, svedri, klešče, lopate in rovnice. Vse to orodje »dobro lezi« v roki, kot pravijo obrtniki in je zelo priročno za delo. To ni za tiste čase tako samo po sebi umevno, kot bi si kdo mislil. Se v našem modernem času se mnogi instituti ukvarjajo ravno s pravilno obliko orodja Nož upo-rablja človek že več kot deset tisoč let in kjub temu prihajajo na trg še vedno nove m izpopolnjene oblike tega orodja, posebno kar se tiče ročaja. Naipogostejši mehanični predmeti, ki nas obdajajo, so dobili svojo sedanjo obliko že v antiki m še prej. Tako ie s škarjami in vilicami, žlicami, zaponkami, raznim okovjem ostrogami, podkvami, žeblji, kljukami in zvonci. 2e stari narodi so poznali na primer več vrst srpov, pač po tem, kaj so nameravali žeti. Rimljani so uporabljali v poljedelstvu celo že stroje. Tako omenja rimski naravoslovec Plinij v svoji »Historii naturalis«, da so imeli na nekaterih posestvih, posebno v Galiji, za žetev »velike prevozne naprave, ki so imele ob robovih ostre zobove in so se premikale po dveh kolesih; obrezano klasje je padalo v velik zaboj in vse skupaj so od zadaj potiskali Dolgo časa so zgodovinarji o tem dvomili in očitali Plini ju, da je nekritično navedel v svoji knjigi prazne go- »Ekspedit« gosje farme v bližini Teb. Gosi zganjajo iz krmilnice in jih po dve in dve spravljajo v košare, v katerih je tudi posodica z vodo za čas transporta. vorice iz province. Toda pred kratkim je belgijski arheolog dr. Fouss odkril pri Buzenolu v južni Belgiji relief iz drugega stoletja, ki prikazuje prav tak žetveni stroj, kot ga je opisal Plinij. Razlika je bila le v tem, da so upodobljenega potiskale mule namesto volov. Pliniju lahko torej verjamemo tudi, da so imeli stari Egipčani že valilnice, ki jih opisuje v 75. poglavju 10. knjige svojega »Naravoslovja«. Takole pravi: »Bile so to zidane peči s štirimi nizkimi prostori, v katere so lahko spravili po več tisoč jajc. Po dva in dva taka prostora sta ležala drug na drugem in sta bila povezana z okroglo luknjo, vsi štirje prostori pa so bili povezani z odprtino na sredi peči.« Jajca so dali najprej v spodnji prostor, nato pa v žlebu, ki je tekel okrog in okrog, zakurili in vzdrževali ogenj s siamo in ogljem. Po desetih dneh so ogenj pogasili m prenesli jajca v gornji prostor, ki je bil še precej časa topel od spodnjega. Potem so zakurili še v dotlej praznem tretjem prostoru in nanesli vanj svežih jajc. Tako so izmenoma valili jajca v vseh štirih prostorih, pri čemer je bila povsod vedno prava temperatura. Dim je odhajal skozi dimnik, sveži zrak pa so spuščali v peč skozi posebna vratca, ki so se dala regulirati. Toplomera stari Egipčani seveda še niso poznali. In vendar so morali vzdrževati v valilnicah ravno pravo temperaturo, saj poroča grški zgodovinar Diodor v svoji »Zgodovinski knjižnici«, da so dosegali izredne uspehe. Ukvarjali so se tudi z dokaj zahtevnejšim valjenjem vodne perutnine, ki jo je v velikih množinah redila perutninska farma pri Tebah. Tak tip valilnic se je ohranil v Egiptu do novejšega časa. Popotnik P. Sicard poroča med drugim, da je se pred dvesto leti stalo v vasici Berme pri Kairff kar 386 valilnic, iz katerih so prišli milijoni piščet. Vsekakor zanimiva ugotovitev, kajti v Evropi je šele leta 1750 skonstruiral fizik R. A. de Reaumur ne posebno uporabno valilnico in šele trideset let kasneje Francoz Bonnemain nekoliko izboljšano napravo na gretje s toplo vodo. Egipčani in Kitajci pa so poznali valilne naprave že pred več kot štirimi tisočletji. NAREDI Sl SAM MONTAŽA ANTEN Le redkim laikom uspe pravilno namestiti anteno. Zato je boljše, da to delo prepustimo strokovnjaku, ki z merilnimi napravami določi primemo mesto. Razen tega ne gre podcenjevati dejstva, da je strokovnjak odgovoren za vse napake in škodo, ki je nastala zaradi antene. Kdor pa si hoče kljub vsemu sam montirati anteno, naj se pred tem vsaj pozanima za predpise v zvezi z nameščanjem. Najbolj razširjeno vrsto antene, nad-strešno, običajno namestimo na kovinski drog, ki je pritrjen na ogrodje strehe. Obe točki, v katerih je nosilni drog pritrjen, naj bosta razmaknjeni za najmanj 75 centimetrov, tako da bo antena varna pred močnejšimi sunki vetra. Za pritrditev droga dobimo v trgovinah s tehničnim materialom ves potrebni pribor. Zelo pomembna je pravilna ozemljitev nosilnega droga. Žica za ozemljitev naj bo po čim krajši poti speljana do prvega za ozemljitev primernega predmeta, na primer do vodovodne cevi ali cevi centralne kurjave. Za ozemljitev je primerna 8 milimetrov debela pocinkana jeklena žica (ne sme biti pletena) ali pa pocinkan pločevinast trak s prerezom 20 x 2,5 milimetra. če steber nosi več anten, ki so vse usmerjene proti istemu oddajniku, naj bo Kdor zdravje ljubi, ne pije veliko. I Ge pa pije, I B fl<9 * m pije Hermeliko < zelenik in innogotcf zenA roz po HcrmcP 'jc najimcnitnfj Pravilno montiran nosilni drog raedalja med posameznimi antenami 60 do 140 centimetrov. Ce so antene različno usmerjene, je razdalja lahko manjša. , Za povezavo antene s sprejemnikom poznamo več vrst vodov. Nezaščitena tračna žica je kar dobra, le če je pravilno odmaknjena od zidu (5 do 6. centimetrov). Težave s to »yamostno razdaljo«, ki v stanovanju učinkuje vse prej kot lepo, lahko odpravimo z malce dražjim koaksialnim kablom, ki ga lahko namestimo oelo pod omet. Razen tega je koaksialni kabel neodvisen od zunanjih motenj, medtem ko na tračni kabel vpliva dež, zmrzal in umazanija, brž ko je več kot deset metrov kabla na prostem. Odstranjevanje motenj Naše oči so občutljivejše od ušes, zato slikovne motnje bolj motijo kot zvočne. Mnogo slikovnih in z njimi povezanih tonskih napak lahko odpravimo s pravilno namestitvijo antene. SNEG je ena najpogostnejših motenj, ki jo ponavadi spremlja močno šumenje. »Sneg« nastane zaradi prešibkega signala, kateremu je lahko vzrok poškodovan ali napačno priključen kabel, napačno usmerjena antena ali prevelika oddaljenost od oddajnika. V tem primeru si ponavadi uspešno pomagamo z nekoliko večjo anteno. DUHOVI: Tako imenujemo motnje, pri katerih so slike dvojne ali celo večkratne, vsako osebo, na primer, spremlja še nekaj »senc«. Te motnje nastanejo zaradi valov, ki se ob kaki oviri (skalna stena, hiša) odbijajo podobno kot svetloba v zrcalu ter tako odbiti dosežejo anteno nekoliko kasneje kot prvotni signal z isto informacijo, če obračanje antene ne pomaga, potem je treba kupiti posebno anteno, ki lovi le strogo usmerjene valove. Ce je »duh« močnejši kot glavna slika, ne pomaga nobeno obračanje antene, temveč problem rešimo tako, da anteno usmerimo proti viru odboja. « MOIREJEVE MOTNJE imenujemo poševno potekajoče »tkalne ali pletilne vzorce«, ki nastanejo zaradi drugega oddajnika, ki oddaja na istem ali bližnjem kanalu.’ Boljšo sliko dobimo z anteno, ki ima manjši sprejemni kot. Moirejeve motnje lahko povzročajo še visokofrekvenčni generatorji v bližnji tovarni ali pa celo star televizor v soseščini. Med običajne motnje sodi še prasketanje, spremljano z vodoravnimi svetlimi črtami, ki se pomikajo po zaslonu. Povzročijo jih omenjene neblokirane vžigal-ne naprave motornih vozil, napaka v hišni električni napeljavi ali v kakem aparatu. Motnjam s ceste se izognemo tako, da umaknemo anteno ali pa se odločimo za tako imenovano dvoravninsko anteno. r ¥ JL I r T r t ¥ t\- ¥ Poti za določanje naklona pisave domišljijo, idealizem, mtelekt. Pisave umetnikov, pisateljev, ljudi z močnimi prepričanji teže k tej coni. Srednja cona odjeriva odnos do drugih in do vsakdanjih problemov. Spodnja cona odkriva seksualne in materialne težnje. Ljudje, ki ljubijo dobro življenje in denar, bodo ustvarjali močne in široke zavoje v tej coni. Se ena skupna karakteristika so robovi. Skopuh — tak, ki dneve in dneve stiska prazno tubo z zobno pasto — bo instinktivno porabil ves papir za pisanje. Začenjal bo blizu levega roba papirja in nadaljeval tik do desnega, vrste pa bodo tesno skupaj. t fb X X X X Različne oblike črke T Ce se levi rob proti spodnji strani lista širi, to pomeni, da prirojena radodarnost zmaguje nad smislom za varčevanje, če pa se levi rob začne široko in se oži proti koncu, je obratno. KAJ POVEDO GRAFOLOGOM NEKATERE OBLIKE ČRKE »T« široka zanka pomeni, da je oseba občutljiva, hitro užaljena. Na kraju zvezana črtica kaže na trmo, zagrizenost. Kratka, tenka in slabotna črtica kaže na pomanjkanje volje. Debela, dolga in široka črtica kaže na močno voljo. Proti koncu tanjša črtica kaže na upadanje volje, črtica v obliki loka je povezana s kontrolo nad samim seboj. Poševna, puščičasta črtica kaže na gospodovalnost. črtica tik nad črko izraža nagnjenost k sanjarjenju. Ce črtice ni, pomeni, da se prizadeti ne zanima za podrobnosti. Na koncu kljukasta črtica kaže na zagrizenost, žilavost. Kljukica na začetku kaže na prilagodljivost, če ni začetnega zavoja, je človek odkritosrčne narave, z neposrednim nastopom, šotoru podobna črka kaže na trdovratnost. Skledasta črtica kaže na plitko naravo. Razdvojena kraka kažeta, da je pisec eden od neprostovoljnih delavcev, črtica, ki sega le do kraka, kaže na težnjo k odlaganju problemov. črtica, ki se začne šele na desni strani kraka, kaže na živahen temperament. Visoko postavljena črtica pomeni visoko ali odmaknjeno gledanje na svet. črtica na pol kraka kaže na praktični smisel pisca. Nizko postavljena črtica pomeni, da pisec sploh nima cilja v življenju. KREMA Zvezki TOVARNA RASTLINSKIH SPECIALITt BANA ZNANOST TEHNIKA SPRETNOST ZNANOST SPRETNOST 20. XII. 1967 n DOMAČA KUHINJA JEDILNIK ZA PRAZNIČNE DNI Prvi predlog Silvestrevska večerja: Ocvrt sirov kruhek, goveja juha s pljučnim zavitkom, pečena pura z mešanim sadjem, poljubna solata, drobnjakov krompir, marmorna torta s smetanovo prevleko. Novoletno kosilo: Hrenovke s sirom ali kranjske klobase, pikantna krompirjeva solata, sadna pijača za otroke, vinski čaj za odrasle Drugi predlog Silvestrovska večerja: Gnjatni zvitek, goveja juha z možganovimi cmoki, pljučna ali mlada goveja pečenka, žemeljna štruca, mešana solata, orehovi rombi. Novoletno kosilo: Mešana mesno zelenjavna solata, mrzla pečenka ali pečen kostanj, mošt ali kompot. OCVRT SIROV KRUHEK Večja ali dve manjši rezini belega mlečnega ali oljnega kruha na osebo, na vsak kruhek žlica naribanega gauda sira, za štiri kruhe en beljak, poper, vejica ’ zelenega peteršilja, maščoba za cvrenje. Dan star kruh narežemo na tanke rezine. Beljake stolčemo v trd sneg, dodamo sir, po potrebi solimo, popopramo in namažemo na rezine Rezine ocvremo na vroči maščobi, in sicer tako, da jih polagamo z nenamazano stranjo v olje. Ko se malo obarvajo, jih obrnemo. Počakamo, da namaz naraste, nato kruhke, dobro odcejene, prenesemo na ogrete krožnike, zataknemo v vsakega zeleno peteršiljevo vejico in takoj ponudimo. Priložimo lahko kisle kumarice, PLJUČNI ZAVITEK Kupljeno testo za jabolčni zavitek, 10 dkg telečjih pljučk na osebo, jušna zelenjava, lovorjev list, žlica maščobe, pol drobno zrezane čebule in velika žlica sesekljanega peteršilja, majaron, jušni prah, jajce, malo surovega masla ali margarine. Telečja pljučka pristavimo v vrelo vodo z jušno zelenjavo in lovorjevim listom ter kuhamo 15 do 20 minut Hladnim odstranimo hrustančaste cevke in jih zmeljemo na mesoreznici. Na maščobi prepražimo čebulo in zelen peteršilj, dodamo pljuča, jih začinimo z majoranom in jušnim prahom ter povežemo z raztepenim jajcem. V pomaščen pekač razgrnemo list vlečenega testa, ga pomažemo z mlekom, pokrijemo z drugim listom, ki ga poškropimo s surovim maslom, in položimo nanj nov list. Listov naj bo pet, ovlaženih menjaje z mlekom in maslom. Na zadnji list nadevamo pljučni nadev kot naribana jabolka ali skuto za zavitek. Nadev v pekaču tesno zavijemo, pomažemo po vrhu z mlekom in spečemo v srednji vroči pečici. Hladni zavitek narežemo na 5 cm dolge kose, zložimo v jušnik ali razdelimo po globokih krožnikih ter tik pred serviranjem prelijemo z vročo govejo juho. Potresemo jo s sesekljanim zelenim peteršiljem. Preostale liste testa spravimo v polivi-nilsko vrečko, morda nekoliko večjo od tiste, v kateri so bili prvotno zloženi, da se ne osušijo, in po praznikih čimprej’ porabimo za jabolčni zavitek. Odprtega kupljenega testa ne smemo dolgo hraniti, presuho se namreč močno lomi, če pa ga v tovarni ne posušijo dovolj, začne plesneti. Da ne bo na praznik preveč dela, pljučka skuhamo in zmeljemo že prejšnji večer. Tudi juho skuhamo že dan prej. PEČENA PURICA Z MEŠANIM SADJEM Očiščeno purico nasolimo, v trebuh pa nadevamo dobro oprana, neolupljena in enakomerno velika aromatična jabolka in hruške, vsaj po eno na osebo. Od jabolk so najprimernejši jonatani, mošančki, kok-sove renete, kanade, zlati delišez,'' med hruškami pa je manj izbire. Purico počasi pečemo s sadjem uro in pol do dve uri, vmes pridno polivamo in jo enkrat tudi obrnemo. Ko je pečena, jo malo shladimo, sadje previdno poberemo iz trebuha, ga zložimo v kozico, polijemo z nastalim sokom in postavimo za nekaj minut v močno ogreto pečico, da se malo obarva. Medtem purico razrežemo, denemo v sok in s sokom vred pogrejemo. V pečici ogrejemo podolžen velik krožnik, naložimo nanj purico, vmes nesimetrično potaknemo sadje ali pa z njim obložimo meso. Banane olupimo, podolžno prerežemo in na hitro popečemo na močno razgretem surovem maslu. Rjavkasto obarvane rezine banan zasadimo kot šopek cvetja na primernem mestu med meso. Poleg ponudimo krompir v kosih ali pire, primešamo pa mu nasekljan drobnjak. MARMORNA TORTA S SMETANOVO PREVLEKO Dve veliki banani, 15 dkg suhih sliv, 25 dkg rdečih žele bonbonov, 10 dkg orehov. 20 dkg piškotov (petit beurre), 10 dkg svežega surovega masla, 2 vanilna sladkorja, 5 dkg sladkorja, drobno jajce, 2 žlici ruma, sladka smetana, bonboni za okras. Banane operemo, olupimo in narežemo na drobne kocke. Slive poparimo, da odplaknemo umazanijo, odtečemo in izkoščičimo ter nasekljamo, enako žele bonbone in orehe. Piškote z valjarom na deski zdrobimo. Surovo maslo razmešamo, dodamo vanilni in navadni sladkor, drohno jajce, rum in druge narezane sestavine. Vse dobro premešamo in vložimo v pomaščen tortni model ali na večjem steklenem krožniku izoblikujemo torto. Cez noč jo postavimo na hladno, pred serviranjem pa pokrijemo s trdo stepeno, malo posladkano sladko smetano in potresemo po vrhu z nakockanimi zelenkastimi, rdečimi ali rumenimi žele bonboni, ali pa jih mešamo, da torto živobarvno marmorirano okrasimo. HRENOVKE S SIROM Debelejše hrenovke denemo v vrelo vodo, pokrijemo in pustimo na slabem ognju 2 do 3 minute. Voda ne sme vreti, ker sicer koža popoka.. Hrenovke poberemo na krožnik, vsako na treh krajih počez zarežemo, v zareze pa vtaknemo trikotne koščke sira. Hrenovke za 8 do 10 minut postavimo v močno ogreto pečico. Ko se sir začne popuščati, jih takoj ponudimo s pikantno krompirjevo solato. PIKANTNA KROMPIRJEVA SOLATA Kuhan, na pol ohlajen krompir olupimo m narežemo na majhne kocke. V skledici pripravimo majonezo iz 1 do 2 jajc (po potrebi: za 4-člansko družino zadostuje eno jajce, uporabimo beljak in rumenjak, seveda če imamo električni mešalec), dodamo žličko gorčice, limonin sok, žličko drobno sesekljane čebule, 20 drobno zrezanih kaper, malo popra, žličko sladkorja in nekaj kisa, da dobimo gostljato omako. Omako polijemo po krompirju, premešamo in postavimo za eno uro na hladno. Pred serviranjem potresemo po solati drobno zrezan drobnjak, svežo, na kockice narezano papriko, ali pa si pomagamo z vloženimi kislimi okraski. GNJATNI ZVITEK Rezino kuhane gnjati na osebo. Nadev: trdo kuhana jajca, malo sredice belega mlečnega ali oljnega kruha, žlička gorčice, žlička ajvarja sol, poper, kisla smetana. Trdo kuhana jajca olupimo, rumenjake stlačimo z vilico, beljake drobno sesekljamo, primešamo nadrobljen kruh, gorčico, ajvar, sol. poper in dodamo toliko smetane. da dobimo gost mazav nadev Rezine gnati razgrnemo, pomažemo z nadevom in zvijemo. Zložimo jih na oval ali vsakemu posebej na desertni krožnik in okusno okrasimo z dodatki. MOŽGANOVI CMOKI Polovica telečjih možganov, žlica masti, jajce, drobna čebula in zelen peteršilj, bele drobtine, muškatni orešček, poper, malo moke. Možganom slečemo kožico, odstranimo drobne koščice in sesekljamo. V skledici razmešamo maščobo, dodamo celo jajce, prepraženo čebulo in peteršilj, možgane po potrebi drobtine, odišavimo in potresemo z žlico mehke moke Vse narahlo premešamo in pustimo stati pol ure, da se drobtine napojijo. Drobtin naj ne bo preveč, da ne bodo cmoki trdi, ko bodo kuhani. Oblikujemo drobne kroglice. Zaku-havamo jih v vrelo juho. Počasi naj vrelo 10 minut, Ce nimamo dosti vaje, pripravimo najprej poskusni cmok, ki mu dodamo še žlico drobtin, če vidimo, da se koščki med vrenjem odtrgavajo, če pa so pretrdi, prikanemo nekaj mleka. ZEMELJNA ŠTRUCA Polovico žemelj, polovico belega oljne ga kruha, mleko, kisla voda, jajca, pol čebule, zelen peteršilj, gobe, sol, žlička pecilnega praška. 2emlje in kruh narežemo na tanke rezine, zložimo v skledo in polijemo z vrelim mlekom, ki smo mu primešali več kot polovico kisle vode. Ko se kruh napije in so omehčane tudi vse skorje, dodamo 2 do 3 rumenjake, prepraženo sesekljano čebulo in zelen peteršilj, na katerem smo podušili gobe, solimo, potresemo pecilni prašek in primešamo trd sneg beljakov. Maso stresemo na ovlažen prtič, jo oblikujemo v obliko štruce, tesno zavijemo, ob konceh spodvihamo in položimo v posodo z vrelo soljeno vodo. štruca naj vre počasi 15 do 20 minut, odvisno od de beline. Kuhano štruco odvijemo, narežemo na rezine, zložimo na oval, zabelimo z drobtinami in okrasimo s kupčki brusnic. Brusnice lahko nadomestijo vložene črnice ali kiselkasta ribezljeva marmelada, nekaj višenj, tudi žlička rdečega ajvarja bo lep okras. Gobe uporabljamo sveže ali posušene. ) MODA V TEKSTILNI TOVARNI PREBOLD IZDELUJEJO VISTRAM IMENITNI STROJ — Kaširni stroj mu pravijo strokovno, na tkanino nanaša poseben sintetični premaz. Bilo je pred nekaj tedni v »Bekovem« razstavnem paviljonu na beograjskem sejmu »Moda v svetu«. Na manekensko brv je prikoracalo drobno črnolaso dekletce v svetlo modrem plaščku iz nagrbančenega umetnega usnja — vistrama. Dvorano je preplavil aplavz, ki se kar ni hotel poleči. Veljal je predvsem izredno ljubkemu modelu na zadrgo, ki je dobil v svoji kategoriji najvišje priznanje — zlato košuto za otroško konfekcijo; veljal je tudi prikupni manekenki — in ne navsezadnje tudi materialu, ki smo ga lahko občudovali poprej le na modelih v izložbah onkraj meje Tedaj še nismo vedeli, da je »Beko« naročil blago za svoj model v starodavni slovenski tovarni z zaščitnim znakom črne muce- v tekstilni tovarni Prebold sredi Savinjske doline. Tovarna letos praznuje častitljiv jubilej:. 125-letnico obstoja. Ponaša se še z enim rekordom: menda je najstarejša tekstilna tovarna na Balkanu. »Kdaj ste začeli izdelovati svoj novi izdelek?« smo povprašali v Preboldu. Izvedeli smo, da so pred nekaj meseci sklenili licenčno pogodbo z matično tovarno »Bayer« v Zahodni Nemčiji, tekstilno usnje pa s posebnim strojem izdelujejo šele tri do štiri mesece. »Kaj, je pravzaprav vistram?« Strokovnjaki razložijo takole: »Novo tekstilno usnje sestavljajo bombažna podloga in posebni sintetični premazi, ki dado materialu vse lastnosti pravega usnja, v nekaterih pogledih pa ga celo prekašajo.« In naštejejo vistramove odlike: Predvsem je tažji od naravnega usnja. Odporen je pri temperaturi od minus 40 do plus 160 stopinj. Mišljena je popolna odpornost, kar pomeni, da se material v teh mejah ne spreminja v nobenem po- gledu. Na moč preprosto ga je čistiti. Običajno zadostujeta krpa in mlačna voda, v hujših primerih pa si lahko pomagamo tudi z bencinom. Z zunanje strani material vode ne prepušča, zato je primeren tudi za izdelke, ki jih nosimo v deževnih dneh, saj vlago dobesedno odbija. Poleg tega je prevleka odporna tudi na mehaničen pritisk, z drugo besedo: ne obdrgne se. »Za kaj vse je novi izdelek mogoče uporabljati?« »Vistram izdelujemo v dveh izvedbah: za oblačilno in torbarsko stroko, industrija opreme pa dela iz njega pohištvene prevleke in prevleke za avtomobilske sedeže. Uporaben je tudi za opremo ladij in železniških vagonov, da najrazličnejših uniform sploh ne omenjamo.« »Morda kaj več o njegovi prvi uporabi, ki zadeva oblačenje?« »Enega od izdelkov, ,Bekov’ nagrajeni otroški plašček, ste že videli. Iz vistrama lahko krojimo obleke, krila, hlače, še posebno za sodobno modo mladih, pa klobuke, čevlje (razen podplatov, seveda), rokavice in še in še ...« Prav zdaj opravljajo v tovarniških laboratorijih posebne poskuse, kako napraviti material tvjdi negorljiv. Za zdaj je preboldska tovarna edina v Jugoslaviji ki izdeluje tovrstno tekstilno usnje. Od vse druge sorodne sintetike ga loči še ena pomembna lastnost: vistram »diha«. Kajpada izdelujejo v Preboldu le me-tražno blago. Končne izdelke so prepustili industriji konfekcije, torbarjem, tapetni-kom in drugim. Prvi izdelki vseh letošnjih modnih barv si že utirajo pot v domače trgovine. B. R. FOTO: JOCO ŽNIDARŠIČ ZLATA KOŠUTA V BEOGRADU — Iz vistrama so pri »Beku« ukrojili otroški plašček, ki je dobil na letošnjem sejmu »Moda v svetu« najvišje priznanje za otroško konfekcijo. O VZGOJI OBISKI IN TV Vsak dnevni čas ni primeren za obiske, posebno ne dandanes, ko se vsem mudi in smo vsi preobloženi z delom. Prav zaradi prezaposlenosti gospodinja često odrine hišna opravila na določen dan, ko jo lahko sredi razmetanega stanovanja preseneti nenapovedan obisk. Olika zahteva, da vsaj približno omenimo dan, kdaj bomo prišli na obisk. To lahko opravimo te-lefonično ah pismeno. Ce pa ne želimo, da bi komu delali nepotrebne izdatke, v pogovoru ali pismu navedemo dva dneva, da izključimo kakršnekoli priprave. Kuminove prestice, žele bonboni, kozarec sadnega soka ali osvežujoče limonade in kava pa so vedno pri roki. Na obiske prihajamo točno ali le z malenkostno zamudo. Posebno neprijetno je, če nas mora čakati večja družba, ki je povabljena na kosilo ali večerjo. Poleg tega lahko tudi gospodinji pokvarimo program jedilnika m jo prikrajšamo za prosti čas, ki ga je namenila gostom. Kdaj pridemo na obisk s šopkom? Morda je bolezen najtehtnejši razlog, da se ustavimo v cvetličarni. Takoj za tem so na vrsti družinski prazniki, če smo ožji znanci družine. S šopkom bomo pozdravili prebivalce novega stanovanja, s šopkom bomo izkazali pozornost diplomantu, s šopkom bomo počastili akademika. V stanovanje vstopimo z zavitim cvetjem. Najprej odložimo plašč, šele nato odvijemo papir in rože izročimo tistemu, ki so mu namenjene. Papir položimo na mizico, na omarico ali zataknemo na kljuko obešalnika. Pozorna gostiteljica ali gospodinja ga bo kmalu pospravila. Kako je z obiski tujcev? Nikdar jim ne vsiljujemo svojih pravil vedenja, če jim ne bo kaj jasno, bodo gotovo sami povprašali, kako je s to ali ono stvarjo pri nas. Ce pa imajo kakšne posebne, nam tuje navade, jih mimo prezremo. Ob gledanju televizije Ce povabimo znance k televizorju, je najbolje, da smo si na jasnem, ali želijo nemoteno gledati program ali jim je ljubše kramljanje in bodo le tu in tam pogledali na zaslon. Ce hočemo oddaji resno slediti, se moramo zadržati mirno in tiho kot’ v kinu ali gledališču Ce nenapovedano pridemo na obisk med oddajo, jo moramo, hote ali nehote, gledati do konca, razen če jč gostitelj toliko uvideven, da jo prekine. Ni pa prav, če gostitelj trmasto še naprej gleda oddajo, ko je slučajno potrkal na vrata sorodnik ali znanec, ki ga že leta in leta nismo videli ali pa je prišel z dolge in naporne poti. Televizija velikokrat rešuje neprijetne trenutke molka, ko niti gostitelj niti gost ne najdeta stičnih točk, da bi se med njima razpletel prijeten pogovor. V takih primerih bo obisk, ki si ga nismo želeli, pa je bil vendar nujen, veliko manj mučen, morda bomo med gledanjem televizije našli celo temo, ki bo vsaj ob koncu obiska razvezala jezike. Kadar ob gledanju televizijskega programa zazvoni telefon, se lahko vsekakor opravičimo oziroma pojasnimo, da ne bi radi zamudili napete oddaje, in prosimo, če lahko znanca na drugi strani žice pokličemo kasneje. Vljudno ga vprašamo, kje, kdaj in s katero številko ga lahko najdemo. Seveda velja to le za manj pomembne telefonske pogovore. PRIHODNJIČ: ALI ZNAMO PRAVILNO JESTI? IZBIRAJMO ZA DEDKA TT 20. XII. 1967 ŽENA IN DOM ŽENA IN DOM ŽENA IN DOM ŽENA IN DOM ŽENA IN DOM ZA OTROKE IN ODRASLE K05HIEI Beatniški simbol, ki pa ni namenjen samo mladoletnikom. Zanimive keramične figurice z najrazličnejšimi gesli imajo pri Mladinski knjigi v Konzorciju. Cena je 1608 Sdin SODOBNA HRANA OREHOVI ROMBI MESNO ZELENJAVNA SOLATA 5 jajc, 14 dkg sladkorja, 14 dkg orehov, 7 dkg moke. Rumenjake s sladkorjem penasto umešamo dodamo drobno zrezane (ne zmlete) orehe, v trd sneg stepene beljake in moko. Vse narahlo premešamo in namažemo na pomaščen in z moko potresen maščobni papir za pol prsta debelo. Močnato pečemo v srednje vroči pečici 10 minut, ohlajeno zrežemo na rombe in ponudimo, lahko pa jo postavimo še za nekaj časa v pečico, da se rombi posušijo in prijetno hrustajo pod zobmi. Marsikdo od vas bo pričakal Novo leto v družbi prijateljev in znancev. Da pa ne boste odšli h gostitelju praznih rok, vam dedek Mraz svetuje, da vzamete s seboj tudi katero od njegovih daril. Ostanki purice od prejšnjega dne, govedina iz juhe, zelenjava iz juhe (korenček, korenina peteršilja, gomolj zelene), 2 prhki jabolki, 2 sveži ali vloženi papriki, vložene ali sveže gobe (če so sveže, npr. sivke, ki še rastejo ob tem času, jih kuhamo 15 minut, z jušnim prahom in malo vode), kuhana cvetača, majoneza, kis, sol, poper. Meso narežemo na majhne kose, prav na drobno pa nakockamo zelenjavo, jabolki in papriko. Gobe pustimo cele, cvetačo razdelimo na cvetke. Vse zabelimo z malo razredčeno majonezo, začinimo in pustimo stati dve uri na hladnem Solato nadevamo na večji krožnik in okrasimo z vencem motovilca ali druge zelene solate. A. K. Garnitura kozarcev iz močnega stekla, v katerih serviramo viski in druge kratke pijače, bo dobrodošla v vsakem domu. Videli smo jih v izložbi Mladinska knjiga v Konzorciju na Titovi cesti. Cena: 965,— Sdin. DESNO: K steklenici dobre pijače lahko priložimo tudi ključ za izvlačenje zamaškov. Ključ, ki ga vidimo na sliki prodajajo pri Na-Ma pred pošto in stane 2.545.— Sdin »Tvoj sem iz dna srca« — tu imaš, pa še »Pri meni ti bo lepo« in »Ti si vsa moja sreča«... k — Ugani, kdo je. In glej, da se ne zmotiš, sicer boš imei opravka z menoj! — Se spominjaš, da so nama rekli na poročnem uradu, da morava biti vedno združena v bogastvu in revščini? — Le zakaj se pretepata? Saj sva dve. — Ne, moj mož ne more pri' ti. Boli ga glava. \r m P m S VODORAVNO: L vojaško poročilo, 7. glavno nesto. afriške diržajve Mali, 13. staro ime za cigaro, 19. italijansko mesto, pristanišče in turistični center ob Llgurskem morju, 20. najvišja gora Turčije, 21. ;očka, iz katere izhaja žarčenje, >3. gorska planota v osrednjem lelu ZDA, 24. mesto in pristanišče na zahodni obali Kanade, 27. gorato področje v severni Italiji ob gornjem toku reke Ta-gUamento z glavnim mestom rotonezzo, 28. ime igralke Stupice, 29. opera ruskega skladatelja Korzakova, 30. glavno mesto otočja Samoa, 32. velika kuhinjska posoda, 33. pritok Karne v SZ, 34. izredno majhen živ mikroorganizem, ki povzroča razne nalezljive bolezni, 35. ples, ki ga je uveljavil črnski pevec Bela-fonte, 38. ljubkovalno ime za moškega potomca, 39. shramba za čolne, 42. slovenski skladatelj, pomemben ideolog slovenske glasbe (Gojmir), 43. čebelji produkt, 45. drag gradbeni material, 46. glavna žila odvodnica, 47. namestnik staroperzijskih vladarjev, samovoljen mogotec, 49. reka v jugovzhodni Franciji, levi pritok Rodama, 51. zdravilišče pri Celju, 53. del obleke, 54. prostor v gledališču, 58. maska, 59. vonj, dišava, 60. glavno mesto Beloruske SSR, 62. prostor, površina, 64. ime francoskega filmskega igralca Delona, 65. težko spanje; tudi vrsta italijanske igre na prste, 66. ulična pregra-ja, ovira, 68. mesto na reki Se-guri v jugovzhodni Španiji, 70. začetnici srbskega skladatelja (»Roštana«), 71. žensko ime, 72. drevak, čoln iz enega debla, 73. angleški velikaš, 75. žlahtni plin, ki se uporablja za reklamne razsvetljave, 76. poželenje, 77. kemični znak za kositer, 78. tipkalo, 80. izbran vojak za telesno stražo, 82. nogometaš slavnega italijanskega nogometnega moštva Intarja (Da Costa), 83. likovni umetnik, 85. najmanjši delec snovi, 87. plodovit francoski romanopisec, prevajan na mnoge jezike (Hector—Henri), 88 dobitek pri tomboli, 89. vase zaprt družbeni razred, 91. prvi predsednik skupščine v neodvisni Alžiriji (Ferhat), 93. tatarski poglavar, 94. odredba, odlok, 95. slovenski umetnostni zgodovinar (France), 97. francoski pisatelj in publicist, eden od utemelji- teljev nadrealizma (Louis), 99. v arheologiji predrimska železna doba, 100. največji morski sesalec, 102. prečni drog v kozolcu, 104. obrat za mletje žita, 105. francoski romantični pesnik, ki je v svojih pesmih slavil Napoleona (Pierre—Jean), 108. francoski pisatelj s pravim imenom Jean Schopfer (»Ariana«), 110. nemški renesančni slikar in grafik (Hans), 112. kemični element, svetlo rdeča kovina, znana že v davnih časih, 113. začetnici jugoslovanskega izumitelja, ki je deloval v ZDA, 114. libijski kralj, emir Cirenajke, 116. slovniški pojem, genus, 117. že umrli slovenski pripovednik, esejist in kritik (Juš), 118. gaj, nizek gozd (nrnož.), 120. ime italijanske sopranistke Tebaldi, 122. naziv za pripadnika šuklje-tove politične frakcije, 125. večji kraj na Krasu, 126. lončeno glasbilo, 128. mesto na Notranjskem z rudnikom živega srebra, 129. običajno stanje, 131. divji kozel, 132. trizložna stopica v poeziji, 133. glavno mesto francoske pokrajine Pikardije z znamenito gotsko katedralo. NAVPIČNO: 1. tveganje, nevarnost, 2. Ober, 3. znojnica na koži, 4. mitološko rimsko podzemlje, 5. kemični znak za radon, 6. velik industrijski obrat, 7. otočna skupina v zahodnem delu Tihega oceana severno od Novih Hebridov, 8. mesto v italijanski pokrajini Trento ob jezeru Lago di Garda, 9. ime kitajskega državnika Ce Tunga, 10. otok ob jugozahodni obali Nove Gvineje, 11. krdelo jezdecev, jahanje, 12. snopi omlačene slame, 13. kemični znak za stroncij, 14. del angleških in škotskih priimkov, 15. pred nekaj leti umrli hrvaški skadatelj (Krsto), 16. naziv dveh ameriških satelitov za raziskovanje oblakov, 17. popevka, pesmica, 18. pritok Tibere, ki tvori pri Tivoliju znamenite slapove, 19. delavec v kamnolomu, 22. prvi grški filozof prirode, 25. mesto v Etiopiji, znano po italijanskem porazu leta 1896., 26. trpežna tkanina, 29. ime dveh zalivov v severni Afriki, 31. glavno mesto istoimenske province v Piemontu v severni Italiji, 34. bolgarsko pristanišče ob Ornem morju, 35. žival ki rije pod zem- (STOJ / BOKE KVIČKU ! v —^U&RAB1TEW.' ' /Nisem ugrabitelj / saiao ) tl V PRIPELJAL SEM SENORITD/,— X MOGEL ODPfcb /•)£/•« 1 y >■«. JftTI / \ 1 «a» llffift \ OJ 560 Ml'j/ « v/Ai i v) s Yfct> YEOC|C. iv C SEVEDA VENDAR. RABIL MEReiE.ALlSO KAJ STORILI z. ^ ?-ze Ijo, 36. tovarna barvil in pisarniških potrebščin v Celju, 37. mesto na južnem Uralu, železniško križišče in industrijski center, 40. vrsta kamna, konglomerat, 41. Bellinijeva opera, 42. industrijsko mesto na reki Fuldi v Zvezni republiki Nemčiji, 44. sodobni francoski slikar, eden od začetnikov kubizma in fovizma (Andre), 47. zimsko prevozno sredstvo, 48. najmlajša formacija paleozoika, 50. rodopski gorski masiv v Bolgariji z najvišjim vrhom Musala, 51. glavno mesto Sirije, 52. naše ime za slovnični sklon instrumental, 53. plesna in drsalna figura, 55. francoski otok v Indijskem oceanu vzhodno od Madagaskarja z glavnim mestom St. Denis, 57. angleški pripovednik in pesnik, Nobelov nagrajenec leta 1907 (»Knjiga o džungli«), 58. glavno mesto Turčije, 60. velika morska riba, imenovana »morski vrag«, 61. geometrijski lik, 63. zapor, 66. moški pevski glas, 67. ime sovjetskega skladatelja Ha-čaturjana, 69. starejši francoski državnik, strokovnjak za mednarodno pravo, ki je sodeloval na zasedanjih Lige narodov (Pierre), 72. monopolistični sporazum kapitalističnih podjetij za omejevanje in reguliranje konkurence, 74. strog atenski zakonodajalec, 76. indonezijsko žensko ogrinjalo, 78. ženin ali možev oče, 79. prodajno blago, 81. del roke, 82. rogata gozdna žival, 84. ruski pesnik, 'ki je leita 1958 odklonil Nobelovo nagrado (Boris), 86. sadna mezga, 88. Mon. gol, 90. naj višje muslimansko božanstvo, 92. kraj oa Dugem otoku s tovarno ribjih konzerv, 94. diktat, 96. nravnost, morala, 98. angleški brinovec, 99. apoteka, 100. glavno mesto ZAR, 101. seznam, kazalo, knjižica študentov na univerzi, 103. okrog 1200 km dolg evropski gorski sistem, 105. temelj, osnova, 106, najožji Manrov sodelavec, 107. velik gorski vrh, 109. visoko koničasto pokrivalo, 111. meteorski utrinek, 112. stara mera za vino, 115. slog, 117. beti, tolkači, 118. glavno mesto afriške države Togo ob Gvinejskem zalivu, 119. sultanat v jugovzhodnem delu Arabije, 121. ime zagrebške popevkarice Štefok, 123. požirek, 124. tuje moško ime, 125. življen-ska tekočina, 127. površinska mera, 130. znamka italijanskih kamionov in avtvobusov. (SAL) CgoŠTijčA-l ? Cl&dO .OS STE TOMACAU j&m u)row,&ov> rnms- sv-^ CISCO GA NI <*EL USTAVITI • ODLO&LA ZA MAJ ONI,., MOŽ ME JE UPORA’ ZAŠČIT,..TOTEM PA JE 6KOC1L NA KONJA. IN ZBEZAL M ! NA KATERO STKAN* CISCO K.ID.NAJKŽ ste POZNALI,CA SE NI DOBRO VTIKATI V p . ... TUJE ZADEVE ,TA VSEENO HVALA ZA ZA NJIM! DOBITE 6A> živeča ali mrtveca^ W/ " \vr -& ^ fl31 -te— US tlUlS UPAM/DA NE BOPOJ) našli votline!/',,ir 5 j KAJ PANAl 2 TO?OMEN' PANCHO jCJfGRA BOMO IvtaRAU OBLC/SATI V TtfDN I KdB (TAKO? TAKA J BI SE ONA NE WUW RADAINA . /'F&fcičl KOVAČA TOMA! ~ " .'ffcSENAJ STOVCN'. TO NI TAKO PREPROSTo! PAL OBESITI NJEMfaSA-OČETA ,GE CA ZAPUSTI NlM DEKLETOM.' DSK IM V«. AU*/WU» fo-z RAZ 'EDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO 20. XII. 1967 Brez besed — Ali bom moral ti manj jesti ali pa osel več! — Ne bodi no tako neumno ljubosumen! Ali ne vidiš, da je prišel pogledat porabo plina? Ali ti mogoče veš: je potrebno za poroko dovoljenje poročnega urada ali ribolovno dovoljenje? To je čudovita tekočina za rast las. Le poglejte tukaj tovariša Korena, preden jo je začel uporabljati in istega Korena potem! — Tole je pa Pepe, upokojeni strojevodja, na svojem vsakdanjem sprehodu. — Sveta nebesa, pol treh je ze! Zdaj bi morala biti že oba v postelji. — Dovolj bo za danes, Stane... Vsak čas lahko pride polir ... — Prav zanima me, če opere pralni stroj res tako čisto, kot piše v reklami. — Hudiča, tovariš direktor, nismo vas še pričakovali! NAJGLASNEJŠI “Z kalifornijskega beatniskega ansambla, ki je osemcilindrski dirkalni avtomobil opremil s štirinajstimi zvočniki. Ko fantje po ženejo motor, vključijo zvočnike in zaigrajo na svoje kitare in orgle, nastane kraval, ki ga ne more prenesti nobeno, še tako za beatniško glasbo navdušeno uho. Toda hrupni ansambel potrebuje hrupno reklamo .MM* v.j OR f A QA želva si je izbrala prijate-v/nJMol\rt ljico v nekajkrat manjši sorodnici, ki jo zmerom prenaša s seboj. Stara velikanka je že nekoliko naglušna, zato prijateljico nosi na glavi, da jo bolje ! £ M ->Tj sliši. Pripoveduje ji, kako je bilo v mlado- Jfe.ššlr " > - * ' £ sti pred dvesto leti, ko je bilo povsod še ; ^ £ tako mirno, ko še niso ropotali motorji ko se nikamor ni tako mudilo. Počasi se daleč pride, pravi stara želva, in prav ima. Tl IDI s()d°bni otroci se drže matere za krilo, le da zaradi mode segajo nekoliko više. Mali Tom, ki spremlja svojo mlado in moderno mater po londonskih ulicah, ima pri tem precej težav: materino krilo se mu hoče izmuzniti iz roke. Matere, ki hočejo biti moderne in ki hočejo poskrbeti za varnost svojih otrok, si bodo morale izmisliti kaj novega. Sicer se bodo otroci zbrali in sestavili protestno noto, zlasti tisti, ki sodelujejo pri porokah in držijo vlečko. Grozi jim brezposelnost. TORRIPF za “hipije« izdeluje mla-I UnPIGC da miinchenska igralka Elka Koška, ki uporablja za material prazne konservne škatle. Najprej je bilo takšno torbarstvo samo njen konjiček, nato pa je spoznala, da lahko dobro zasluži. Vsi njeni izdelki so unikati, okrašeni vsak po svoje in izredno domiselno. Na konserve lepi gumbe, obeske, miniaturne vrčke za pivo, barva jih, krasi z napisi in predvsem zelo dobro prodaja. ki A ec go«-« list je baje Fe-1MHOC mj Benussit ki zatj. nje čase živi v Italiji, skrbi, da ima na sebi čimmanj obleke in čimveč fotografov okoli sebe. Ta njena dejavnost je že rodila sadove in Femi Benussi je dobila vlogo v filmu »Smaragdi«. Baje je v njem pokazala veliko nadarjenost. JOHNSON “S VT; Meyssacu (Correzej ima popolnega dvojnika »Beberta« Marboutija, ki mu domačini ne pravijo drugače kot »predsednik« ali »L. B. J.«. Francoski »predsednik« ima hotel in njegovi gostje so predvsem radovedneži z vseh koncev sveta, ki ne morejo verjeti svojim očem. Pravijo, da bodo »Bčberta« najeli za film o Johnsonu. . • v ' ■ ■ V \ y . < ■ ■ ,- ;-v v' ' '#£^5 # s' H. <#•, - *<'■* v? ‘ T MRMFF ^- C.IIP &L&/D STR V/M' oe se trud SURČE, HO TSOBR JR SE veund ■ i'Srzt ne/ METRE. MISLIM, UR Tl T2D V U&FfTUEM VO STRLO TRSNO, LimO SV TR/SL77 ZMREEVR VDSRST SE TE VEDNO ZNOVR ODaPNDRLR IZ VODE, € -ZOBR ni uose^/jt. NE BDOTR SE, SEM GOR NE ED ■PRIŠLE, / E TREPEIČRN? PLlMfJi J VDOR TJVIGR! ,MZ arracF? , S'EM