Volite
„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.“ A. M. Slomšek.
Isliaj* rsak drogi četrtek. Naročniki „Slo*. Gospodarja* ga dobivajo zastonj. Posebej naročsn velja s poštnino vred ena krono *» celo leto. Posamezne itevilks veljajo 4 b. —Naročnina se pošilja na upravniätvo »Našega Doma* v tiskarni sv. Cin!» v Maribora. — Za oznanila sa plačuje od navadne vrstica (parit)-
go s« enkrat natiaiio. po 15 hs dvakrat 25 h, trikrat $5 a.
TEBI     i lu r 1 r' -—~rT^,T----i;
Kaj je storil Grafenauer za kmeta?
Koroški slovenski kmetje! Volite v torek, dne 10. oktobra le Franc Grafenauer-j a, posestnika na Brdu. Zakaj? Zato, ker se je on v deželnem zboru zmiraj potegoval in sicer med vsemi poslanci najbolj pridno za Vas. Lani je on največkrat govoril. Liberalci pravijo, da on kot „Oberkärntner“ ne bode skrbel za spodnje Korošce. To je laž. Dne 29. septembra 1904 je ostro prijemal nemške liberalce, da oni za zgornjo Koroško bolj skrbe, kakor za spodnjo. Žila in nekateri potoki na zgornjem Koroškem store vsako leto velikansko škode. Da bi se regu-brale vode, se potroši čudno veliko denarja, 83 seveda morajo tudi plačevati spodnji Korošci 'J"? za to. Denar pa je vržen navadno proč; N reguliranje nič ne izda. Proti tej neumni ® zapravljivosti je on v deželnem zboru veliko-JJJ krat govoril in svaril. In marsikteri, celo M liberalec je rekel: Grafenauer ima prav. — ^ Po nekterih krajih na Koroškem imajo ljudje N neumno navado, ker pri ponočnem „ vahtanju“ pri mrličih in pri osminah čudno popivajo. Mladi posestnik »e navadno s tem zadolži. Mora veliko plačati za pijačo, jed, priprave itd.; včasih okoli par sto kron. In Grafenauer je stavil popolnoma pameten predlog, naj se isto ponočevanje pri mrličih po po-. • stavi odpravi. Mrliču se nič ne pomaga, po-5§ sestnik pa se zadolži. Zavoljo šol je Grafenauer velikokrat v deželnem zboru povedal pametne reči. Šola bodi za to, da se otroci kaj nauče in si pridobe tudi pridnosti. Več vere v šolo. Slovenski otroci se najprej naj podučujejo v materinem jeziku; nemščine jim ne branimo. Otroci naj hodijo v šolo ne 8, ampak 6 let. Kdor hoče otroka dalje dati, naj ga da. V šoli naj dobe otroci ljubezen do dela in doma, da dobimo aa kmetih dovolj poslov. — -Ni časa in prostora, da bi mogli našteti vse, kaj je Grafenauer storil za kmeta. Nemci sami pravijo, da med seboj oni nimajo tako zmožnega kmečkega poslanca, kakor je Grafenauer. Zaifrica daleč prekaša. Kakšen greh pa ima on, zakaj toraj agitirajo tako silno zoper njega. Ej; zato, ker je Grafenauer veren kristjan, dober Slovenec i» velikokrat podrega v njihovo gnjilo gnjezdo, zato ga ne marajo. Kmetje, trdni bodite in volite le
Grafenauerja.
Slovenci, volilci!
Katoliška narodna stranka Vas poživlja: Volite dne 10. oktobra 1905 le gospoda
Frano Grafenauerja,
posestnika na Brdu.
Zakaj ? Ker se je ta gospod v deželnem zboru sijajno odlikoval s svojim delovanjem!
I.
1.	Dne 29. septembra 1901 zastopa! je g. Grafenauer koristi Spodnje Koroške nasproti Zgornji in je opominjal, da se za zgornji del/dežele z deželnim premoženjem več dela, kakor za spodnjega. Terjal je, da se z zgradbo ukovskega potoka, ki stane 30.800 K čaka, da bo mogoče strugo popolnoma zajeziti z državno pomočjo, da denar ne bo strani vržen. Opozarjal je tudi, da so leseni jezovi boljši, kakor dragi kameniti, ki jih dežela napravlja.
Potem je predlagal, naj se krajem, ki se vsled zasipanja hudournikov na Zgornjem Koroškem ne dajo več vzdržati, pomaga tako, da se ljudem nakupi posestev v Spodnji Koroški. Grafenauer opominja deželni zbor, kako je on terjal drugo smer, ko se je sklepalo zgraditi reko Oseliško (na Žili). Zgradba je stala 250.000 K in povoden dne 12.. septembra 1904 je vse odnesla, ker se Grafenauerjev predlog ni poslušal. Pametneje^: denarjem ljudem zemljišče odkupiti, in jim pomagati priti drugam.
Vseučiliščni profesor dr. Waldner je g. Grafenauerju odgovarjal, a Grafenauer ga je odločno zavrnil i» je profesorja postavil kakor glediškega igralca na smeh pred deželnim zborom.
2.	Ko se je šlo za podpiranje katoliške sirotišnice sv. Antona v Trgu, je g. Grafenau er iskreno podpiral nemške krščansko-socijalne poslance.
3.	G. Grafenauer je obširno govoril k svojemu predlogu, ki hoče postavno omejiti in urediti ponočevanje pri mrličih. „Več občin je že sklenilo, tisto ponočevanje omejiti, a občinski sklepi nimajo dosti veljave, pride drug odbor in z drugim odborom drugo mnenje, zato je treba postave.“ Predlog je bil napravljen tako, da bi deželi koristil, a juridično-politični odsek ga je tako predelal, da bi ne bil več za rabo.
Vsled tega ponočevanja trpijo mladi posestniki, ki imajo še mnogo potrebnih plačil sorodnikom, prejemščino itd. plačati. In navadno ima mladi posestnik prva leta tri ali štiri pogrebe (stariše, strice, otroke), kar ga vsled mrliških straž veliko denarja stane.
Kaj pa ima mrlič od tega, če se po njegovi smrti par sto goldinarjev na stroške sina požre in popije ? Vsaj bi se moralo terjati, naj bodo pojedine — osmine — v gostilni in ne v mrličevi hiši, ki je dostikrat po boleznih okužena.
4.	Ko se je govorilo o deželni požarni zavarovalnici, je g. Grafenauer terjal, naj se ljudstvo o tem zavodu bolj pouči; potem je dejal: „Veliko je nemško-narodnih gospodov v deželi, zastopnikov deželne zavarovalnice, ki delajo za druga društva. Naj večina deželnega zbora na te ljudi vpliva.“
Dr. Lemisch je nato priznal, da so tisti gospodje zaslužili Grafenauerjev bič.
Dne 3. novembra se je govorilo o šoli. G. Grafenauer je dejal: Šola naj vzgaja, mnogi pa hočejo le izobrazbe. Podlaga vzgoje je vera, in brez vere se ne pride nikamor. Izkušnja nas uči, da je veliko več vreden človek, ki je v veri vzrastel, kakor drugi, ki je izobražen, ki je hodil v šole, a vere nima. Mi terjamo, da se otroci krščanskih starišev vzgajajo krščanski, potem se naj otrok vzgaja na narodni podlagi. Ne vem, kaj bi rekel o človeku, ki zaničuje svoj narod. Konečno terjamo patriotično vzgojo, ki jo zdaj pogrešamo. Eden vleče sem, drugi tja, le tja malokdo^ kamor bi morali vsi težiti. Šolska doba naj se skrajša od 8 na 6 let, potem pa naj bo starišem prosto, dajati otroke še dalje v šolo, vsaj je dosti priložnosti.“
Potem je g. Grafenauer kot obrtnik grajal, da se obrtne šole ne obiskujejo dosti, in da učitelj v ljudskih in v obrtnih šolah nima dosti disciplinarnih sredstev.
Govornik je posebno obžaloval razmere na slovenskih šolah.
6. Grafenauerjev predlog o ponočevanju pri mrličih je bil še povod, da se je napravila postava, ki urejuje plesne veselice. Za vsaki ples se plača v Celovcu 20 K, ua deželi 10 K. Občinski odbori dobe pravico, v gotovem času in v gotovih razmerah sploh prepovedati plesanje. Otroci, ki obiskujejo šolo, ne smejo na plesišča, in kdor ni še 16 let star, sme tja le s stariši. Če se gostilničarji ne ravnajo po tem ukazu, bodo prvič kaznovani s kaznijo 10 do 50 K, v drugič dobe dvakrat toliko kazen in kdor je v tretje kaznovan, ne dobi več dovoljenja za ples. Kazen prisoja župan z dvema občinskima odbornikoma.
II.
Leta 1902. se je pričelo zborovanje deželnega zbora dne 15. septembra.
1.	Takoj v eni prvih sej so stavili po-1 slanci: dr. Pupovac, knezoškof dr. Kahn,
<3r. Zajfi»ic ne želi postati poslanec!
3
P
0
H*
«K
0<
O
Slovenci!
Weiss, Krampi in Grafenauer postavni predlog. da dežela zavaruje vsa posestva zoper požare.
2.	Ko so Celoveani hoteli napraviti postavo, ki terja davek od katoliških strank, katere nočejo svojih mrličev pokopavati na občinskem pokopališču, ki ni blagoslovljeno, govoril je zoper predlog tudi g. Grafenauer.
3.	G. Grafenauer je zagovarjal predlog g. Weissa, ki hoče davek primeren pre moženju (Vermögenssteuer).
4.	Že to leto je g. Grafenauer govoril obširno in temeljito, da se naj odpravijo pojedine v hišah mrličev in ob enem tudi predolgo trajajoča ženitovanja.
5.	Vsled velike povodnji so v deželnem zboru terjali, naj deželna vlada prepove, imeti plohe navožene ob potokih. Grafenauer je dal predlogu pravi pomen, z dostavkom, naj se prepove le skladati preveč lesa ob vodi, kam pa sicer hoče posestnik plohe dejati? Potem je popravil predlog: in Wildbachgebieten — nicht in Wildbächen —, ker v potokih nikjer ni žag, da pa ob potokih.
6.	Ko je deželni odbor poročal o pod-kovski šoli, oglasil se je g. Grafenauer, in je grajal, da pomočniki v ti šoli dobivajo le 16 K tedenske plače, da pa si morajo sami hrano in stanovanje plačevati. Fantje reveži pridejo iz dežele v mesto se učit, naj se jim da več plačila. Potem je predlagal, naj se pomočniki v ti šoli ne uče le kovati konje in goveda, marveč tudi popravljati in izdelovati navadno kmetijsko orodje, zlasti brane za travnike; zdaj so take brane predrage, ker jih domači kovači ne znajo izdelovati.
7.	Ko se je govorilo o rabi slovenskega jezika pri sodnijah, je zopet g. Grafenauer odločno zagovarjal pravico Slovencev.
8.	Pri računski debati je g. Grafenauer obširno govoril o stroških zazidavanja Ziie in o šolskih razmerah na slovenskem dela Koroške.
9.	Ko se je šlo za podporo napredovalni šoli v Železni Kapli, terjal je g. Grafenauer, naj se podpirata, namesto godbene šole v Celovcu.
10.	Ko je deželni zbor sklenil, prevzeti poroštvo za dolg celovške občine v znesku 10 milijonov kron, govoril je nasproti tudi g. Grafenauer.
11.	V 14. seji je g. Grafenauer po ročal, da vladni gozdarji brezobzirno postopajo proti posestnikom in jim delajo gospodarsko škodo.
12.	V 19. seji terjal je g. Grafenauer državne podpore za umetniško popravo cerkve v Sv. Krvi. Deželni predsednik je podporo obljubil.
UL
Zasedanje prejšnje volilne periode deželnega zbora.
1.	V šolskih debatah je g. Grafenauer terjal šestletno šolo mesto oproščenja po letu; terjal je, naj se učiteljem zboljšajo dohodki z malimi posestvi. Potem je gosp. Grafenauer dolžil šolsko oblast, da prezira terjatve in želje posestnikov. Protestiral je, da so smeli liberalni učitelji izgnati starega krščanskega učitelja vpričo šolskega nadzornika, in da se je Slovenec odstavil kot voditelj dekliške šole v Celovcu, samo ker je Slovenec, in da je dežela dala 500 gld. podpore za to šolo s pogojem, da se Slovenec vodja odstavi.
2.	L. 1897. je g. Grafenauer terjal, naj se bolnišnica izroči usmiljenkam, ki bi bile cenejše in bi boljše stregle bolnikom.
Deželni odbor je obetal, ozirati se na to željo, kadar se napravi otroška bolnišnica, a se ni oziral.
3.	G. Huber in Grafenauer sta si prizadevala, ko sta pogorela kraja Drašče in Kotiče, dobiti podpore od dežele, a nista je dobila.
4.	Večkrat je gosp. Grafenauer uspešno nastopal, kadar je bil govor o zgradbi novih cest.
i 5. Zaradi vodnih stavb je g. Gra-f e n a u e r opetovano z veliko spretnostjo nastopal. Leta 1900. je predlagal: Dežela naj plača državi v desetih letih 20.000 K, in potem naj država sama dela zgradbe ob Žili; predloga liberalna stranka ni hotela sprejeti.
, Poslanca Huber in Grafenauer sta s svojim odločnim mstopom mnogo pripomogla k sklepu, po katerem da dežela 20 V«! posestniki 3 %, država 77%) da se obgradi v Zilski dolini 29 hudournikov. Država plača k tem zgradbam 2,274.000 kron, dežela 4540.000 kron. Da je več kot tri dele prevzela država, je za dolino velik dobiček.
7.	G. G r a f e n a u e r je terjal, da se poročila in predlogi deželnega odbora po-
j slancem pošljejo pred zasedanjem, da se l zamorejo poučiti.
8.	Veliko dobroto je storil g. Grafen-: auer kmetom ob Žili, ko je ožigosaval
postopanje cesarskih uradnikov nasproti posestnikom.
9.	Pri drugi priložnosti odkrival je g. Grafenauer graje vredne razmere v •cesarski, konjereji v Osojah.
10.	Drugokrat je predlagal g. Grafenauer, da si naj vojaščina konje kupuje tudi na Koroškem; naj se vojaško
jj «skrbništvo ne poslužuje vedno le Židov, j Poslanec Oraž je nasprotoval in zelo libe-[ ralni dr. Prettner je tedaj dejal, da Oraževo poročilo ne dela časti koroški konjereji.
11. Leta 1899 je g. Grafenauer predlagal, naj vlada zniža pristojbine pri pre-jemščinah na podlagi § 14.
12.	Predlagal je g. Grafenauer, naj se poseben davek nalaga tujcem (Lahom), ki nesejo mnogo denarja iz dežele.
13.	Tisto leto je predlagal g. Grafenauer poseben davek za kolesarje, ki se vozijo za kratek čas.
14.	Predlagal je g. Grafenauer, naj se dovoli geometrom pri sodnijah delati tudi privatno za posestnike.
15.	Predlagal je g. Grafenau er, naj se skrbi za jasno določene meje med javnimi (občinskimi, državnimi, cerkvenimi) in zasebnimi zemljišči.
Tako prevažne predloge so nasprotniki vedno zavračevali, tako, da se je gospod Grafenauer čutil prisiljenega, izraziti se, „da se spoznava gospodarsko-kmetijskega odseka zmožnim, resno delovati, da se odpravijo pritožbo ljudstva.“
16.	Posebno velike zasluge ima poslanec Grafenauer, ker se mu je s poslanci krščansko socijalne stranke posrečilo prisiliti večino, da v novi volilni postavi določi občine za volilne kraje, med tem ko so liberalci najpoprej hoteli kraje, kjer je sodnija, potem pa le občine, ki imajo najmanj 1000 prebivalcev.
Pri tej postavi je g. Grafenauer tudi predlagal, naj se da ljudstvu na 10.000 prebivalcev en poslanec. Poslanci kmetske kurije bi se bili tako pravično pomnožili — a liberalna stranka je to zabranila.
To so le nekateri kratki podatki o de-
lovanju g. Grafenauerja v deželnem zboru. To delovanje je tako častno, da mu je vsakateri Slovenec na Koroškem dolžan biti hvaležen. Zato Vas poživljamo: Volite dne 10. oktobra le g. Grafenauerja.
Domače in društvene knjižnice.
(Govoril g, modroslovec Fr. K o t n i k, Clan slov. katol. akad. društva „Zarja“ v Gradcu, na shodu „Slov. kršč.-soc, zveze“, dne 4. septembra v Mariboru)
Knjige so eno glavnih sredstev, s katerim se širi izobrazba med narodom. Če so knjige dobre, je tudi izobrazba dobra in trdna.
Zato pa moramo polagati v naše knjižnice veliko skrb.
a) Domače. Vse knjige, ki se nahajajo pri hiši, je treba lepo zbrati In primerno urediti ter v omari shraniti. Ne pustimo torej knjig razmetanih po kotih. Knjige, ki jih večkrat rabimo, se naj dajo močno vezati. Večkrat imamo pri hiši stare knjige, s katerimi ne vemo kaj početi. Te pošljimo zgodovinskemu društvu v Maribor! Če knjig ne maramo hraniti, naj j se rešijo pogina s tem, da jih darujemo ; društvenim knjižnicam.
Društvene knjižnice. Vsak ne j more vsake knjige kupiti, a čital bi rad ) veliko knjig, ki izidejo. Zato naj pristopi j društvu, ki ima svojo društveno knjižnico, j Že v tem vidimo, kako velikega pomena I je organizacija. Vsako društvo mora imeti j svojo knjižnico — a žalibog se nahajajo j na Slovenskem društva, ki nimajo knjižnic, j pa so tudi taka, ki jih imajo, pa knjig j nihče ne čita. Tako društvo ne more do-* seči- popolnoma svojega namena. Zato skrbimo za društveno knjižniico in jo dobro uredimo!
"3
1 .a
% *
* V n
3
ö
0
■S
<3
N
U
10
o
0
F«*
O
S
XI
3
s?-
C« .2 jot Ä -S
a *
§ s ž £* > § O o ^
e«
O
a<
0
M
P ?
(D
.SP
-§
s
r0Q
05
i?
S
0
1
Ji ►
d) ©
Eh k»
>§1 > 05
5 §
-•Š
o O
£ * 33 n
a«
55
1
v
h
©
rt
-5S
03 O
N g
5-
t> u
«U
»1
t:
T3
rO
«
O
bo
•t—Ä
a
M
O)
a
>«
o
«a
S5
rd
■U
Ureditev društvene knjižnice.
Treba je dveh zapisnikov: 1. inventarnega in 2. izposojevalnega.
Inventarni zapisnik mora biti tndi, če bi se knjige ne izposojevale, ker je knjižnica premoženje društva.
Kakšen naj bo inventarni zapisnik?
Knjige se razdelijo po sledečih strokah: a) zabavne, b) nabožne, c) kraje-življenje-pisne in zgodovinske, č) gospodarske in socijalne, d) razne, ki se drugod ne dajo uvrstiti, tudi časopisi, ki imajo raznovrstno vsebino.
Po tem redu se uvrstijo knjige tudi v omari.
V vsaki stroki se prične šteti z arabsko št. od 1 naprej. Ko se začne novo društveno leto, se napravi črta pod knjigo vsake stroke, seštejejo se knjige, koliko se jih je naročilo, potem se pa dalje šteje. Če je n. pr. zadnja knjiga v letu 1905 pod stroko C imela št. 30, dobi prva knjiga, v letu 1906 št. 31. Znak knjige se mora sčrnilom napisati na naslovno stran (a ne na ovitku, ampak znotraj.) Na levi zgornji vogal platnic pa se prilepi listek (tiketa) z znakom knjige: n. pr.
C 14
Če je knjiga debela, se listek (etiketa) lahko prilepi tudi na hrbet knjige. Pri časopisih se mora prilepiti na hrbet bel list, na katerega se napiše tudi letnica in ime časopisa, ako tega že ni knjigovez napravil s tem, da je črke vdolbel.
Radi preglednosti dobijo časopisi, katerih je več letnikov v knjižnici, eno in isto številko. Zraven se napiše letnica. Recimo „Dom in Svet“ ima številko D 10. Letnik 1905. se zabeleži D 10, 1905.
Znanih mi je še več načinov ureditve knjižnic, a ta se mi zdi najbolj praktičen, ker je treba najmanje pisanja, ki se ga vsak boji.
Društva naj tudi skrbijo za redno po-množevanje in dobro shranjenje društvene knjižnice.
Red za izp oso j e v a nj e.
Knjižničar naj ima vzoren red pri izpo-sojevanju, kajti to, kar izposojuje, je društveno blago. Na steno naj nabije red za izposojevanje. — Red lahko obsega sledeče točke.
1.	Kedaj se izposojuje.
2.	Kako dolgo se sme knjiga imeti izposojena.
3.	Kazen. (Za vsak teden, ki ga prestopi 2 vin.)
4.	Kdor knjigo znatno poškoduje, jo mora plačati.
5.	S knjižnico ima edino knjižničar opraviti.
6.	Kdor želi kako knjigo, naj imenuje po imeniku nje številko. (Za to je nabit na steni zapisnik knjig po strokah, ena stroka |na tej steni, druga na oni i. t. d., da se ljudje lahko razdelijo in berejo, kedar se izposojuje.)
7.	Izposojena knjiga se izroči edino le knjižničarju. Nikdo je ne sme kar v čitalnici pustiti, ne da bi se izbrisala v izposo-jevalniku in uvrstila v knjižnico. — Če se knjiga izgubi, jo mora ud plačati.
Izposojevanje.
Da se izposojevanje olajša, se naj nabijejo na steno društvene sobe imeniki knjig, urejeni po strokah, ki naj služijo v I porabo udom pri izposojevalcu.	[
D 20b
Za izposojevanje je treba izposoje-v a 1 n i k a.
Izposoj evalnik se razdeli po abecednem redu, pri velikem številu udov pa po tekočih številkah. Vsak ud dobi potem eno številko za izposojevanje.
Poseben zapisnik udov s številkami se nabije na steno društvene sobe. Pri ispo-sojevanju pove vsak ud svojo številko in knjižničar ga na ta način lahko hitro najde.
Izposojevalnik je lahko urejen sledeče:
Rimske številke pomenijo mesece. 10. A 13 pod I. pomeni: 10. januarja sije izposodil dotični ud knjigo z znakom Ä 13.
Iz takega izposojevalnika se razvidi:
1.	Koliko knjig si je vsak ud izposodil vsak mesec.
2.	Kdaj si je knjigo izposodil in kako dolgo jo že ima.
a. V katerih mesecih je najbolj pridno čital.
4.	Koliko je prebral celo leto.
5.	Katero stroko je najrajše čital. (A,
B, C, Č, D.)	•
Iz teh podatkov, ki jih nudi tak izposojevalnik, se ob koncu leta jako lahko napravi statistika prebranih knjig. Vsako društvo naj bi to napravilo.
Številke udov ali pa abeceda se naj napravi ob straneh izposojevalne knjige.
Vezava knjig.
Vezava knjig naj bo močna in trdna. Izurijo se naj fantje kot domači knjigovezi, ki lahko vežejo knjige za društvo. Mesečno naj se knjižnica pregleda. Knjiga ki imajo že slabo vezavo, se naj izločijo in dajo na novo vezat.
Knjižničar.
Knjižničar naj se skrbno drži določenega reda. Vestno naj skrbi za knjižnico in naj nikomur drugemu ne pusti preme-
tavati knjig po omari. — Knjižničar in blagajničar sta najvažnejši osebi društvenega odbora.
Omara.
Omara za knjižnico naj bo praktična,
; da ima knjižničar pregled erez vse knjige, ! zato je treba, da je plitva, urejena sama ; za eno v r s t o knjig.
Deske za predal« naj bodo tako urejene, da se dajo premikati, da ni treba za večje knjige omare trgati. Za večje I se samo deske potisnejo nižje. Dveri naj I bodo tako narejene, da se levo krilo po-j t i s n e na levo, desno pa na desno. Knjige morajo biti pod ključem. Omara naj bo brez vsakega okraska, a mora biti široka in visoka, torej prostorna, a ne globoka,
To bi imel opomniti radi naših knjižnic. Gotovo je še več načinov, kako se naj knjižnica uredi, toda ta se mi zdi zelo praktičen, ker knjižničar nima dosti pisarij, potem pa nam nudi taka ureditev natančen pregled cele knjižnice.
Vsaka knjižnica naj se pregleda glede vsebine in duha knjig. Knjige, ki so samo za odrasle, naj se na kak način zaznamujejo.
H koncu bi še izrazil željo, naj „Slov. kršč. soc. zveza“ v kratkem izda imenik takih knjig, ki so primerne za naše društvene knjižnice in ki se še dobivajo v knjigotržništvu. (Splošno odobravanje.)
Razne novice in drage reci
Naše misli. Še ena številka naj bo posvečena koroškim našim bratom! Slovenski mladeniči na Koroškem, na vas gledajo sedaj vaši tovariši na Štajerskem ter so prepričani, da boste- zadnje dni pred volit-vijo krepko posegli v agitacijo. Vsakega : slovenskega volilca spravite na volišče. Ce i slovenski koroški mladeniči storite svojo 1 dolžnost, bo zmaga slovenska! Gospod Gra-fenauer je domačin, je Korošec, je Slovenec; i nasprotni kandidat Zajfric pa je iz Nem-: škega prišel na Koroško ter ne čuti s ko-J roškimi Slovenci. Sicer pa je občeznano, I da Zajfric je le prisiljen prevzel kandida-1 turo in njemu bi bilo gotovo ljubo in drago, če propade. Koroški Slovenci, naredite mu to veselje!
t Poslanec Josip Žičkar. Malokedo je ljubil slovenski kmetski narod tako iskreno, kakor državni in deželni poslanec g. Josip Žičkar, dekan v Vidmu. A njegovo blago narodno srce je nehalo biti dne 27. septembra na Dunaju, kjer ga je zadela smrt vsled raka na jetrih. V ponedeljek, dne 2. oktobra je bil pogreb na Vidmu. Zastopniki vseh stanov so bili navzoči ter žalovali ob njegovem odprtem grebu. Slava spominu plemenitega moža!
Nenasitljiva malha je malha ptujskega „Štajerca.“ Trgovska in obrtna zbornica mu je naklonila 1000 K podpore, da hi lažje farbal slovenske kmete. Nemška mariborska šparkasa mu je dala že enkrat 1000 K in drugokrat 500 K, da bi izneveril Slovence svojemu materinemu jeziku. A nima blagoslova! Letos se mu zopet presneto slabo godi ia razposlal je na spodnještajerske nemskntarske trgovce in krčmarje beraška pisma, naj ga podpirajo v boju proti koristim slovenskega kmečkega ljudstva. Beraškemu pismu je bil priložen račun in enemu naših urednikovičev se je posrečilo, dobiti tak račun tudi v roke. Ta račun nam odkriva zopet velikansko lažnivost „Štajerčevo“ in njegovo brezmejno nesramnost. Na čelu vsa-
kega „Štajerca“ stoji, da se tiska 14.000 natisov. To so prve besede na „Štajercu“ in te prve besede so velika laž. „Štajerca“ se tiska, kakor stoji v računu, samo 8000 natisov, a posameznih naročnikov ima le 6400. Drugo število se pošilja trgovcem in krčmarjem, ki so nemškutarskega mišljenja. Ti delijo „Štajerca“ sicer zastonj, vendar ga sami v Ptuju plačujejo. Vsled tega dobi „Štajerc“ naročnine 15.200 K. Za inserate in posamezne prodaje dobi „Štajerc“ 2466 K. Vseh dohodkov ima torej ta „kmetski prijatelj“ 17.666 K. Za tisk in razpošiljanje plačuje 11.470 K. Ostane še mu torej lepa svota., a vkljub temu berači. Zakaj? Gospodje okoli „Štajerca“ dobro živijo! Za svoje „delo“ se jim plača vsak mesec 300 K. Za potovanje je v računu 200 K! za telegrame itd. 500 K!!! Kratkomalo, nazadnje nastane pač ob koncu računa naenkrat primanjkljaj. Letos bo baje manjkalo 4575-30 K, in za to svoto beračijo sedaj okoli pri nemškutarskih trgovcih in obrtnikih. Kdor ima glavo na pravem mestu, razvidi, da je „Štajerc“ nemčursko trgovsko podjetje, ki ima namen, z lažmi, obrekovanjem in hujskanjem delati nemir med slovenskim kmetskim ljudstvom!
Društvena organizacija. K „Slovenski kršč. socijalni zvezi“ je kot 31. pristopilo katoliško delavsko društvo pri D. Mariji v Puščavi. Živeli nasledniki!
Društveni koledarček, čegar prvi letnik je izborno vsem ugajal, bo kmalu izšel z jako izborno vsebino. Prinesel bo tudi natančno poročilo o mariborskem poučnem zborovanju. Društva, mladeniči, delavci, naročite ga!
Slovenske zmage. Bolj ko prodira narodna samozavest in stanovska izobrazba, tem bolj se obračajo naši kmetje od nem-čurskih mestjanov in njih podredpnikov. To nam kažejo v zadnjem času občinske volitve, pri katerih zmagujejo vrli narodni in krščanski volilci. V Kraljevcih, župnija Sv. Jurij ob Ščavnici, so bile občinske volitve dne 16. sept. Zmagala je narodna stranka z velikansko večino! Slava vrlim volilcem, ki so tako složno volili. — Dne 18. sept. so bile občinske volitve v Ivanjcih. Tudi tukaj so si priborili narodni volilci popolno zmago. Prišel je sam Bračko, da bi s svojo navzočnostjo pripomogel k zmagi svoji stranki. Toda vrli volilci se ga niso nič ustrašili. Bračko, tvoja slava pojema! Neustrašenim volilcem kličemo: Slava! — Na Ptujski g o r i so napeli Štajercijanci vse sile, da bi zmagali pri občinskih volitvah dne 21. sept. Toda samo v tretjem razredu se jim je posrečilo zmagati, vsled tega, ker niso prišli vsi narodni volilci na volišče. Občina pa ostane še vedno v narodnih rokah. Živeli narodni volilci! — Tudi v občini Drvanje v benediški župniji je izvoljen naroden občinski odbor. Živeli zavedni Drvanjčani! — Dne 25. sept. so bile občinske volitve v Pilštanju. Izvoljen je naroden odbor, čeravno je neki Stajerčijanec nekaj upal. Pri nas niso tla za take ljudi. Bog živi naše volilce! Z veseljem zabeležimo danes te zmage, Bog daj, da bi jih bilo kmalu več. V resnici, „mi gremo naprej“.
Iz Vogričevec. Povsod se že giblje mladina v narodnem delovanju in tudi vo-gričovska ni zaostala. Z veseljem opazujemo navdušenost in ljubezen poštenih, narodnih fantov in deklet do milega naroda slovenskega. Komaj se dan nagiblje h koncu in solnce pošilja svoje zadnje žarke, so poza-
bljeni trudi minulega dneva in v večernem hladu se razlega prelepa slovenska pesem po krasni vogričovski dolini iz čistih grl probujene mladine. Priredila nam je v teku enega leta tri gledališčne predstave. To je za nas nekaj izvanrednega. Ne moremo se prečuditi, kako igra ta mladina navdušeno neprisiljeno take težke predstave. Živela draga mladina! Živeli pošteni slovenski narodnjaki ! Vrlo in junaško naprej!
Crešnice. Pravi vzrok za pretečeni prepir najdemo še le zdaj. Prepira ni poglavitno kriv ne vpokojeni učitelj, ne župnik, ampak okrajni šolski svet in inženir. Ta dva zidata šole na mnogih krajih in bi vsled tega morala vedeti, da postava terja vodo za šolo in določeno mero zemlje za njen vrt. Ako bi bila oboje od kraja ukazala, bi ne bilo nobene prilike za toliko nasprotovanje in bridkih nasledkov na dve strani, za učitelja in župnika, ter s pohaj-ševanje za slovensko ljudstvo. Bodi to v svarilo pri drugih novih šolah.
Na svitlega kneza v Konjicah. Iz Ćrešnic se nam piše: Iz srca privoščimo Špitaličanom, kar ste jim, s vitli knez, pri šoli dali, za plačilo, da se več ne pipljejo za svoj pot skoz Vašo graščino. Storite isto tudi nam po pravici, da bo skor konec vsake neprijetne besede. Ne več odlagati. *
* *
Volite g. Grafenauer-ja! Kandidat koroških fabrikantov g. Z a j f r i c sam ne želi, da bi bil izvoljen kmečkim poslancem v državni zbor. Gospodje iz Celovca in Velikovca so ga prisilili! Volite torej gospoda Grafenauerja!
Nekaj pojasnil o volitvi. 1. Vsakdo, ki ima volilno pravico, je dolžan poslužiti se je v prid veri, družini, premoženju, osebni varnosti in prostosti in narodnosti. — 2. Ne pravite, da ne pomaga nič. Slabi so časi, a bili bi veliko slabši, če bi krščansko ljudstvo ne volilo; in bili bi boljši, ko bi se krščansko ljudstvo vzbudilo in odločneje stalo za svoje krščanske poslance. — 3. Ne zanašajte se na druge. Pri direktni volitvi šteje vsak glas, in naš volilni okraj ima silno veliko volilcev nasprotnikov, a naših je vendar več, le priti morajo. — 4. Krščanski možje! agitirajte vsi za krščanskega poslanca! Ne zanašajte se na župnika. Ce agitira le duhovnik, mislijo neumni ljudje, da ima kaj dobička pri tem. — 5. Zaupni možje, poglejte volilne zapisnike! Ali so vsi : naši volilci vpisani? Ali ni kak nasprotnik vpisan, ki nima volilne pravice? Napravite ugovor! — 6. V vsaki občini naj se dogovori štiri ali pet krščanskih posestnikov. Ti naj bodo krajevni volilni odbor. Le ti možje naj druge opominjajo, naj skrbe, da dobijo volilne listke in legitimacije, naj privedejo sosede k volitvi in naj pazijo, da nasprotniki omahljivcev ne polovijo. — 7. Napravljajte volilne pogovore! Kadar so volitve razpisane, ima vsakdo pravico, sklicati volilce, in shoda ni treba nikomur naznanjati. — 8. Dogovorite se: kdo je naši-nec, kdo omahljivec, kdo nasprotnik. Našinci morajo priti vsi, omahljivci naj se jim pridružijo, ali pa naj ostanejo doma. Kdor ne more voliti z nami, ker ima od nasprotnikov zaslužka, naj se volitve vsaj izogne. Če nasprotniki koga silijo k volitvi, naznanite to političnemu društvu! — 9. Zaupni možje, spremljajte volilce k volilnemu lokalu. Nasprotniki so dostikrat surovi in brezobzirni, in marsikateri osamljeni volilec se jih preveč boji. — 10. Pri direktni (neposredni) volitvi,
kakor je sedaj na Koroškem, se voli naravnost poslanec, in ne več volilni možje. — 11. Volitev je tajna. Volilec zapiše, ali si da od koga drugega zapisati, poslančevo ime in znak na list, zagrne listek in ga vrže tako v posodo, ki je za listke pripravljena.
—	12. Volilni listki so uradni im imajo natisnjen občinski pečat. Drugi listki ne veljajo. Dobijo se z legitimacijo vred. Kdor je listek izgubil, naj terja pri občini drugega; listki se dobivajo še pri volitvi v volilnem lokalu.
—	13. Na list treba razločno napisati poslančevo polno ime, stan in kraj, kjer stanuje. Listki se ne podpišejo; zagrnjeni se oddajo komisiji, tako da jih nikdo ne more pogledati. — 14. Listki niso veljavni, če poslančeva oseba ni dosti razločno zapisana.
—	15. Volilna komisija. Takoj pred volit-vijo naj pridejo volilci v volilni lokal in volijo maše ljudi v volilno komisijo. — 16. Predsednik volilne komisije ne sme priporočati nobenega poslanca in ne sme agitirati.
—	17. Volilci glasujejo po vrsti, kakor prihajajo.
Šmarjeta pri Velikovcu. Rudeči plakati nabiti pri nas in okoli povsod so naznanjali, da nas pridejo v nedeljo, dne 24. sept. že dopoldan k Laureju reševat in podučevat za volitve naši nasprotniki „bauernplünderji“. Shod se jim je obnesel prav klavemo. če tudi so agitirali prav pridno, je prišlo vendar malo kmetov iz Šmarjete in okolice. Najprej je govoril Hönbinger iz Celovca, ki je zagovarjal nemško stranko, ki zna delati samo dolgove. Možje govoril še prav mirno. Potem je nastopil Saifric. Vse je bilo radovedno, kako neki so bode postavil in govoril. Govori tiho, nerazločno, moral je imeti listek, iz katerega je bral, da ni obtičal. Ljudem ni imponirah Je iste sorte, pravijo,, kakor Tempoharjev Voltej na Rudi. Kakor on kima v deželnem zboru, tako bo Saifric v državnem zboru na Dunaju tudi kimal in sedel, če bo namreč zvoljen. Govorila sta tudi še velikovški Grachofer in frajdenberški Vizer. A to niso bile besede pametnih mož, ampak besede hujskajoče. S tenk ati in zmerjati zna navaden človek tudi; ni treba, da bi bil državni ali deželni poslanec . . . Nemškutarski liberalci mislijo, da s tem kmetu koristijo in ga rešujejo, ako zmerjajo čez njihove duhovnike. V Smarjeti ste se dopadh norcem, a pametnim ljudem ne. Ravno isti dan na kvaterno nedeljo popoldan so bili nekateri kmetje na pošti v Trušnjah, kjer je bil gospodarski podučen shod. Govorili so si med seboj: Grafenauer, ki smo ga lani na Želinjah slišali, je pač popolnoma drugačen in veliko bolj zmožen, kakor Saifric. Marsikateri, ki je pri nas dosedaj volil s fortšritlerji, se je spametoval in pojde volit Grafenauerja. Pri nas upamo, da dobi precej glasov, četudi je Važenberg znan kot močna liberalna „festnga“.
Vovbre pri Velikovcu. Pri nas imamo fletnega občinskega tajnika ali „sekraterja.“ Možej se ga včasih nažajfa, pije pivo, vino, tudi Saifricovega šnopsa si včasih privošči in potem ni čuda, ako mu včasih uide kaka prav modra izpod njegovih brk. Tako je tudi na kvaterno nedeljo po sv. maši že precej kalabriš pred cerkvijo imel na kmete eno „anspraho“ in jo pogruntal prav imenitno: „Pavri volite pavra, ne pa orgelpavra“. No, no, smo si mislili: Če bi nam že prej solnce modrosti prisijalo, bi si postavili kar vovbrškega šribarja za kandidata. To bi Vam bil biksar. Škoda! Pa nič ne de, si mislimo, ker njega volili- ne bomo, še nam ga tudi ubogati ni treba. Volili bomo Grafenauerja!
On ni samo orgelbauar, temveč tudi prav pauer in posestnik, ki sam pridno dela in ve, kako si mi kmetje težko služimo svoj kruh. Za Seifrica, ki šnops in medence izdeluje, ki je prajar in ne pauer, pri nas ni preveč navdušenja. Slišali smo tudi, da bode Grafenauer v Kloštra, v Grebinju, na Hudi in v Št. Petru dobil veliko glasov.
Gnštanj. (Po koroško se mu pravi „Bauernbund“, po novoslovenščini pa „koroška kmetijska zveza“.) Za Seifritza agitira Bauernbund tudi v „Štajercu“. Precej so ga nam poslali. Dobili so ga nekateri tudi na Prevaljah. Poslali so ga na „zaupne“ može. A pri nekaterih „zaupnih“ možeh so se prav zmotili. Kako lepo se bere ta oklic v „Štajercu“! Pa nekaj se nam, ki imamo bolj trde kmetske glave, čudno zdi. Ti gospodje so se pa ponižali. Slovensko znajo, ko vendar drugače nočejo znati. Naš „bindiš“ jezik torej vendar ni tako neroden, da se ne bi dalo v njem pisati. Vi nas zmeraj učite, da pišemo „novoslovenščino“, da hočemo imeti v šolah „novoslovenščino“, katere noben Korošec ne zastopi. Ja, zakaj pa vi pišete „novoslovenščino“, če je noben Korošec ne zastopi. Ali jo pišete zaradi tega, da bi je naši Korošci ne zastopili in da ne bi brali „Štajerca“ in potem tudi ne bi volili g. Seifritza? To ste pa čudni možje. Če „novoslovenščino“ Korošci ne zastopijo, kako pa bodo zastopili vaš volilni oklic v „Štajercu“, ki je tudi piša* v „novoslovenščini“ ? Kaj ne, vi izdajate volilne oklice v „novoslovenščini“, ker je Korošci ne zastopijo in potem tudi ne bodo mogli voliti g. Seifritza? Bravo! Bodite odkritosrčni in nam raje povejte tako: Zoper „novoslovenščino“ se zaradi tega bojujemo, ker vas hočemo osrečiti z nemščino. Da pa dosežemo svoj namen, nam je za sedaj tudi še „no-voslovenščina" dobra, dokler ne postanejo „bindišarji“ popolnoma „fortšritlih“ — sedaj so nekateri že „deutsch gesinnte fortschrittliche Slovenen“. Vidite, če bi tako govorili, bi bili odkritosrčni, tako ste pa hinavci. Tak boj pa ne dela časti nemškemu narodu. — Kako lepo se bere na koncu oklica: Odbor koroške kmetijske zveze! Ja, ko bi bila ta zveza res slovenska, kakor ste lepo prekrstili ime „Bauernbunda“ 1!
Gnštanj. Volilni shod Bauernbunda, ki se je vršil dne 17. t. m. v gostilni na pošti, je bil popolnoma pokažen. Nekateri Guštanjčani so se sicer grozno trudili in pridno agitirali za shod, a zastonj. Na shodu je iz Guštanja bilo 6 tržanov, iz Prevalj 6 ljudi pa iz Kotelj 2. Če prištejemo še 6 govornikov, ki jih je Bauernbund poslal, jih je bilo vseh 20. Toraj pride na vsakega Guštanjčana en govornik. Bauernbund je torej našim tržanom skazal res visoko čast. Naših kmetov iz okolice ni bilo blizu. Slava takim kmetom! Take „špase“, kakor je bil shod v Guštanju, pa le sami uganjajte, kakor hočete. Mi smo mirni ljudje in tudi nasprotnikom privoščimo, da imajo včasih kak „špas“. Eden govornik se je izrazil, da na tako slabo obiskanem shodu še nikoli ni govoril. Ko je videl dr. Lemisch, da je slaba, je sukal nekaj Časa klobuk v roki, pa jo je potegnil.
Sreje. Vesel dan smo zopet enkrat imeli tudi mi mejaši v beljaškem okraju. Priredili so ga nam v nedeljo, dne 17. t. m. vrli naši igralci s sodelovanjem podravskega tamburaškoga zbora. Vršila se je veselica v Srejah v gostoljubni hiši občespo-štovanega gostilničarja našega g. Falleja
p. d. Hribernika. Akoravno se je ta naša narodna slavnost začela še le pozno zvečer, bilo je prisotnih vendar mnogo ljudij. Naj-častnejše za vse udeležence pa je bilo, da nas je poselil pri tej priložnosti tudi tisti, katerega izvolitvi v državni zbor je posvetil „Naš Dom“ skoraj celo svojo zadnjo številko, naš deželni poslanec g. Fr. G r a f e-n a u e r. Vsak kdor je bil pričujoč, bo moral priznati: Igralo se je izborno, tamburalo izborno. Uprizorili ste se dve igri: „Eno uro sodnik“ in igra „Svoji k svojim“. Deklsmovala se je tudi lepa pesem: „Kristus in sv. Peter“ in s smehom na ustih je vsak poslušal samospev: „Piskrar“, povzet iz g. Scheinigga zbirka koroških narodnih pesmij, ki ga je pel g. J. Spitzer. Sploh gre temu gospođu največja zasluga, da je cela slavnost tako nepričakovano dobro uspela. Poleg njega so sa pa mnogo trudili tudi dragi gospodje, zlasti c. gosp. Podbregar, tamburaški vodja, in g. J. Schiller, ki je veliko pripomogel, da se je postavil in okrasil oder, in ki je nam slikal v svojem dobro premišljenemu govoru v vzvišenih besedah pravice *aših pradedov v starem Korotanu in pravice, ki jih uživamo sedaj mi, njih nesrečni potomci. Stari Korotanec govoril je s svojo gospodsko slovensko, sedanji že skoraj nemško ne sme več; nekdaj je koroški kmet umeSčeval svojega kneza na gosposvetskem polju v slovenskem jeziku, sedaj že kmalu slovensko javno govoriti ne bo smel. Orožje proti tem razmeram imamo v rokah: govorimo vedno in povsod slovenski, saj pravično tega nam noben zabraniti ne more in skrbimo zato, da bodo tako postopali tudi učitelji naše dece. Zato pomagajmo vsi po svojih močeh ustanoviti v Celovcu „Učiteljski dom“, ki bo nam vzgajal neustrašene, slovenske učitelje. Te misli je izvajal v govoru g. govornik. Tamburaši udarijo še enkrat „Liepa naša domovina“ in veselice zabavne in poučne bilo je konec, upamo pa, da samo za kratek čas. V delu bo nam zrasla velika narodna moč.
Orna pri Pliberkn. Kako nesramno in grdo laže „Štajerc“, prepričali smo se, ko smo dobili njegovo št. 19. od 17. sept. v roke. Popraševali smo se, kje je bil kakšen shod, kjo so se ljudje pijani po dvorišču valjali ? Gotovo je bil dotični dopisnik sam tako pijan, da se je po tleh valjal. Saj je znano, da so „Štajerčevi“ dopisniki sami zločinci in pijanci. Fej taka lažnjivost! Sedaj se bomo vsi naročili na „Naš Dom“ in bomo še bolj agitirali za našo narodno katoliško stranko. Tudi bomo šli vsi volit našega poslanca Grafenauerja, to *aj bo odgovor na grdo „Štajerčevo“ laž!
Gezdauje. Cenjeni gospod urednik, obljubil sem v tiskarni sv. Cirila, da se v kratkem kaj oglasim iz tužnega Korotana. Evo vam toraj ! Dholski mladeniči zadaji čas prav ponosno vzdigujejo svoje junaške glave. Le tako naprej! Naj nastane kmalu iz tužnega Korotana veseli Korotan! — Marijina družba je naše veselje. Kako željno vselej čakamo na mesečne «hode, kako sladko je bilo poslušati toliko lepe nauke. Izgubili smo'; našega voditelja-ustanovitelja, ostali nam bodo nepozabni. Izkazali se mu bodemo najbolj hvaležnega, ako delujemo r njegovem smislu naprej.
Spodnji Dravograd. Na tukajšnji živinski sejem, kateri je bil na 21. sept., je bilo prignanih 9 konjev, 340 vprežnih volov, 45 pitanih volov, 195 juncev, 165 krav, 104 jania, 4 ovce. Kupčija je bila živahna;
zlasti pitana živina je imela dobro ceno; precej se je je prodalo. Nabralo se je 19. vagonov goveje živine, katera se je poslala na Moravsko. Sploh so pa tukajšnji živinski sejmi zmeraj živahni, ker se vsakokrat veliko živine prižene in ker pride vsled zelo ugodne železniške zveze veliko tujih kupcev. Prihodnji, zadnji letošnji živinski sejem bo tukaj dne 3. novembra t. 1. — Pred kratkim je prišel Bežno* mesarski pomočnik, kateri je bival nekaj dni pri trgovcu in gostilničarju Otmarju Goll-u, k nekemu tukajšnjemu gospodu ter mu izročil pismo, rekoč, da ga je njegov gospodar poslal, pri katerem je ravnokar v službo vstopil. V pismu je namreč stalo, naj bi mu posodil in po „potu* poslal 40 kron, ker jih nujno potrebuje. Pisavo g. Golla pa gospod dobro pozna; pismo sn mn je zdelo sumljivo, ker je bila draga pinara, ter je kratkomalo odvrnil, da mu bo sam izročil denar, nakar je neznane« odšel. Pismo je gospod takoj poslal h Gollu, ter dobil nato obvestilo, da ga ni doma, ker je na potovanju in da je to le sleparija. Seveda je ta navihanec tudi takoj sprevidel, kake posledice bi mogle vsled tega nastati, ter jo je popihal.
Imeievanje. Koroški deželni odbor je imenoval g. Fran Sumi-ja potovalnim uči teljem za slovensko Koroško in vodjo gospodarske zimske šole v Velikovcu!
* *
Nesreža na želeiniei Čakovee-Zagreb.
Gospod urednik! Staramo se! Trd* postajajo noge in ostali udi. Šel sem v Varaždinske toplice. Tam je res lepo in prijetno in vroča voda dobro stori. Neprijetno je tam le to, da človek mora vedno za mošnjiček držati in potem poslušati samoobla-stne Mažare, posebno krivouosce, knko po sprehajališčih in hodnikih na glas upijejo. Par dni mi jo hitro menilo in na sv. Matevža dan sem se zgodaj po zagorski železnici čez Zaprešič-Rajheaburg napotil domu. Od postaje Varaždinske toplice vzdiguje se železnica navzgor, da sta potrebna dva stroja, potem pa se spusti navzdol čez vodo Bednjo proti postaji Novi marof. — Naglo drdra lukamatija, a zdaj se nekaj zgodi, kar meni in mojim sopotnikom ne zgine nikolj iz spomina in ie zdaj mi kri zastane v žilah pri spomina na oni trenotek. Spredaj nekaj grozno zabrusi in zasumi, na to strašen sunek in pokanje in vsi štirje, ki smo bili v kupeju, ležali smo na tleh. Voz se je nagnil popolnoma na levo stran. Šipe pokajo, stene škripljejo, železo se vije kot testo. K sreči vlak hitro obstane — skočil je namreč s tira. Misel in želja vsakega je bila, rešiti se na prosto, ker smo se bali, da bi začelo goreti. Pa kako priti iz vozov? Vrata vsa zakrivljena, ne dajo se odpreti. Prihiti ranjen kondukter, s silo vlomi in odnese 3 sopotnike, hvala Bogu, ne ranjene, ampak silno prestrašene in zadnji zlezem še jaz. Grozen pogled! Kosci železa ležjjo daleč proč, tračnice in traverze popolnoma zdrobljene, na našem vagonu ni več osi ne koles, vse se je odtrgalo. — Pred nami sama razvalina. Prvi stroj je precej daleč na njivi in silno šumi, na drugi stroj je zletel visoko vagon za prtljago, poštni voz je popolnoma razbit in poštni uradnik leži ranjen med pismami in drugimi pošiljatvami na repni njivi. Zdrknili so še s tira trije dragi vozovi s potniki. — Ljudje so hitro zapustili vlak, a nobeden v prvem trenutku ni mogel govoriti, vsak je smrtno-bled in nemo zrl na vlak. Prva misel mi je bila,
da kot duhovnik priskočim kateremu s smrtjo se borečemo na pomoč. Gledam in iščem po razbitih vozovih, — Reklo se je, da je samo strojevodja «a drugem stroju mrtev, zagrabilo ga je namreč kolo vagoaa, ki je skočil na stroj in mu tako odtrgalo glavo in roko, a kurjača je stisnilo in mu zlomilo roko. — Ostali popotniki so nekateri krvaveli aa glavi in rokah, večina nas je odišla s samim strahom. Pri ponesrečenem vlaku se nismo smeli dolgo muditi, ker se je reklo, da bi se znal kotel na stroju razpočiti. Z veliko težavo je zlezel neki uslužbenec na stroj in spustil paro. *— Šli smo kake pol ure do postaje Novi marof in hvalili Boga, da nas ni pohabilo ali celo
ostal bi sam. Pa ne bi se bal. Pravijo sicer, da v mesečnih nočeh, ko že spijo lesi težek sen in le jelše trepečejo, da hodi tedaj krog mlina starega mlinarja duh. Če bi bili poznali starega Urha, kakor sem ga jaz, ne bi se bali; nekaj bi vas vleklo v ta samotni kraj, v zapuščeni Urhov mlin, v temno čumnato, kjer je bival nekdnj tisti starec, ki ste ga imeli radi, ki ga pa že dolgo, dolgo ni več.
Tako se je zgodilo, da sem res odklenil duri, da sem stopil v čumnato in sedel ob prazno postelj in napisal to-le o starem mlinarju.
Ob tihih večerih je v tem dolu neizrecno lepo. V starih bukvah je že davno mir, le
ubilo. Kdo pa je kriv nesreče ? Hrvati je]ge trepečejo ob globokem jezu. Čakajo
domačini so enoglasno obsojali upravo te železnice, katero imajo v rokah oholi Mažari. Zgradili so jim železnico, a sedaj ne skrbijo dovolj za njo. Reklo se nam je, da le tisti uradnik pri mažarski upravi kaj velja in naprej zleze, kateri male račune polaga od dela pri železnici. Tako štedijo Mažari na kožo popotnikov. Skrbijo veliko bojj, da bi pomažarili lepo hrvaško Zagorje in zato nastavljajo k tej železnici same svoje ljudi. Maiar mora biti načelnik postaje, Mažar zadnji uslužbenec in hrvaški še nočejo govoriti in kdor mažarski ne razume, lomyo ž njim grozno nemščino. — Sčasoma bodo ob tej železnici v srcu lepe Hrvaške gotovo mažarske šole. Sklenili smo po tej železnici se nikolj več ne voziti. Veliko bolj vame, čeravno strme, so naše kozjanske ceste, akoravno nekateri bndomušneži čez nje zabavljajo. — Nekaj pa nam je nesreča le koristila — da bomo od sedaj raj še doma.	—ž.—
Stari mlinar.
črtica iz Slovenskih goric.
To je miren, položen dol med dvema lesoma. Nič ni posebnega v njem: potoček pod vitkimi jelšami, solnčne močvirne trate ob obeh straneh in pešpot. Poredko hodi kdo tod, ker cesta drži po vrhu mimo hiš in radonosnikov, časih mimo znamenja in ljudje seveda hodijo tam rajši. Tako sam in zapuščen je ta dol od tedaj, odkar je zastal
da priplava mesec izza lesov. Tisti trenutki pred luninim vzhodom imajo nekaj čudežnega v sebi. Ob takih večerih je vedno sedel stari mlinar na klopici pred mlinom. Sam je bil, ker pozno v noč nihče ne hodi v dolu. Čakal je, da pride mesec. Od mraka pa do luninega vzhoda je mlinar počival. Navadno je zrl v črne smrekove vrhe, za katerimi je vedno vzhajal mesec. Premišljeval je.
„Tisto imam še in to, potem pa bo konec. A bomo že zopet mlatili za lesom, saj je pokalo celi dan, dosti bo dela. Tam bom vzel toliko zAse, tam toliko, ta lažje da, oni pa je siromak, vse bom mu pustil.“ Dober Človek je bil stari in ni drl ljudi.
; Toliko je že zaslužil, da se je preživel. Časih ; se je zaračunal pri vrečah in tedaj je stopil : v mlin in pregledal vse in preštel, položil i vsako vrečo na svoje mesto in si vse pri-■ pravil „da ne bo zmešnjave.“ Star je bil ; že in ni več pomnil vsega dobro. Potem je j sedel pomirjen zopet na klop. j „Kje je zdaj, kaj dela?“ To je bila i starega mlinarja vedna misel na večer. V DrEgo Pleve«. > gjrnem gVetu je imel samo nekoga še, ki ga je ljubilo staro srce, ki je zanj skrbela siva glava, ki so zanj časih suhi prsti še prebirali lesene jagode na molku. To je bil njegov sin Francelj. Na morju je bil vojak in se vozil na neki ladji krog sveta.
„Kedaj je bil zadnjikrat doma?“ je
mislil mlinar. „To je že toliko let, kolikor je na malem kolesu klinov, pet — šest. To j j'e že dolgo — šest let. In čez sedem let,
i
mlin. Prej še je tutam prinesel kdo vrečo
zrnja; ob jelšah je prišel dol, šel čez mostič j je rekel, zopet pride. Če pa bo sreča, menda
prej, tako je rekel. Potem že lahko pride danes ali jutri. Enkrat lahko potrka na mlin ali na okno, in bo on.“ Razjasnilo se je mlinarju čelo pri tej veseli misli.
„Kaj bo rekel, kaj bo pravil? Taki
k mlinu, o mraku je prišel po moko. Sedaj pa nikogar ni več, ker mlin stoji. Jez je snh, le za deževja nateče voda in priteče skozi špranje negoste zavore po žlebu in teče na k61o, na mokri mah. Se je že zgo-
dilo, čc je bilo mnogo vode, da se je zge- ] ljudjč vedö mnogo pripovedovati, ki se vozijo nilo v tečajih kolo in zaškripalo težko in ‘ '	‘	^ v ’
se počasi zasukalo enkrat. Potem pa je zopet obstalo in se ne gane več.
Notri še je baje vse ostalo pri starem, kakor je bilo, kolesa, vreče, kamni; ne vem
j krog sveta. Sveto deželo pozna dobro, je ; rekel. Mnogo vidi, čudne reči. Pa nevarna I je pot vedno na vodi. Lahko se enkrat po-1 nesreči in morje je strašno globoko. Če bi se daleč kje zgodila nesreča, menda onstran
kdo ima kluč do mlina. Skozi okence je j sveta, še je zvedel nebi.“ To je bila tista videti v mlinarjevo čumnato. Komen stoji v ! nesrečna misel, ki mu časih ni dala spati, kotu, zrjavel, očrnel, star in polomljen, po- | Ni mn šla iz glave, kadar je prišla. In edino tem slamnata postelj in stol. Ob postelji • takrat je rad vedel, če je kdo prišel, da
visi svetilka, ki pa ni več za rabo, ker ji manjkajo šipe. Stari mlinar Urh je bival tu notri, zdaj pa ga ni več.
Tiho je krog mlina in mrtvo in zapuščeno, gamo voda kaplje od žleba in včasih se zganejo jelše ob jezu.
Časih dolgo stojim tu in zrem v mlin. Zazdi se mi vedno, da bi odklenil duri, stopil v čumnato, v mlin, odvrl kölo, da bi zaklopotalo zopet. Mlinar da bi bil in ropotala bi kolesa po noči in po dne in včasih bi prišel kde k meni. Odšel bi zopet in
bi mu povedal kaj novega, da bi se razmislil. če ni bilo nikogar, pa si je dal v mlinu kaj opraviti, da bi minilo. Ni dobro imeti takih mislij, ker nato rado kaj pride.“ Takrat se je mlin navadno zglasil, predno še je stal mesec na nebu. Klopotal je votlo, enakomerno in brez presledka in glasovi so se odbijali od lesov in leteli so križem po dolu votli jeki, kot bi podili nesrečno misel.
On ni bil vedno tako sam stari Urh. Če je bil lep večer, tako tih in miren in j« bil« tak« lepo, samotnotiho krog mlina
in je stari mlinar čakal lune, sem prišel po pešpoti, čez mostič pred mlin.
Sedel je na klopi in zrl v smrekove vrhe. Visoko so moleli iz lesov na tankih, ravnih deblih črni, zobčasti vrhi.
„Mlinar!“
Ni me slišal, tako je bil zamišljen. Stopil sem bližje, položil roko na njegovo koleno.
„Mlinar, kaj pa ste tako zamišljeni nocoj ?“
„Lnne čakam, lune, tam bo pnlukala kmalu.“
„Ej, pa niste imeli lune v mislih.“ „Glej, glej, kaj pa ti vež. Tn k meni sedi in mi povej kaj pametnega."
Rad me je imel Urh. Sedel sem k iy'emu in ker nisem vedel ničesar pametnega, sem molčal. —
„Mlinar, kdo je imel prej ta mlin?“ Pomižal je z očmi, kot bi mislil in dejal: „Neki Lenart jc bil mlinar prej, potem pa sem jaz prišel z Franceljem. Francelj je odšel in zdaj sem sam.“
„Pa vam nič »i hudo biti tako sam?“ „Nič hudo. Bi se že ti tndi privadil.“ „Pa kaj, če bi enkrat — — —“
Dalje si nisem upal vprašati. Pogledal sem ga le vprašaje.
„Če bi enkrat umri“, je prav razumel stari, „ne bi bilo nič hudo.“
„Umreti na samem----------“
„Mlin bi vtihnil in ljudje bi že vedeli, da je staremu Urhu prišlo hudo.“
Stari mlinar se res ni bal take smrti. Meni pa bi bilo to strašno, umreti čisto sam, da nikdo ne ve, še nikdo ne sluti. Bog mi daj, da bi stal ob moji postelji, ki mi je najdražji in najljubši v življenju, da ga držim za roko, ko bom v zadnjih dihih, potem mi bo smrt lažja.
„Ti, kako daleč pa je do morja?“ me je vprašal ravno, ko sem mislil na smrt.
„Ni tako hudo daleč, peš ne morete priti, pa z železnico tje dojdete v jednem dnevu. Bi šli tja, kali?“
Ni mi odgovoril. Bogvedi kaj je mislil-! O morju in o mornarjih se je rad razgo-l varjal in me večkrat vprašal o tem.
Med tem je nekje daleč, globoko za lesi j počela vzhajati bela luč in se razlila čez i pol neba. In v tej Inči so se videli že obrobki lesov, nežni zobčasti vrhovi smrek, dolge sence jelš. Skrivnosten mir je legel v lesove, mir poln velikega pričakovanja-Starec na klopi je vtihnil. Razbl se je nov potok bele luči čez vrhove lesov in zopet nov se je razlil po travnikih. Svetloba prihaja bližje, bela, mehka, mirna, mrzla nočna Inč. Jelše trepečejo in iz najnižjega kota nad lesi zdajci priplava luna.
„Mlinar, lahko noč.“
„Lahko noč.“
V tihi dol je letel ropot koles — pok, pok, pok — nemehko, nelepo, trdo, votlo, kot bi vdarjal po rakvi. In vsa čarobna moč te tihe nesrečne, noči je izginila ob tem ropotu. —
Dve leti potem sem bil zopet doma-Našel sem vse tako, kakor sem pastil, 1® naš Jernej mi je prinesel novico, da je me« tem umrl mlinarjev Francelj. Prišlo je pismo, da je vtonil ob strašnem viharju daleč, j daleč od nas.
„In stari mlinar?“ sem vprašal hitro-„Ž njim nič ni več, zmešalo se mu jo-j Od takrat, ko ja, prišlo pismo, gre ž njim i nazaj. Sina vedno pričakuje, govori le ° njem. V mlinu spodaj samotari in nihče ne gre k njemu.“
Vsmilil se mi je in sklenil sem ga obiskati.
Mrzel, neprijeten večer je bil, ko sem stopal proti mlinu. Debela megla je ležala nad močvirjem, le jelše so molele iz njega, črne skupine dreves. Skoro, da sem izgrešil pot. Mlin je stal lam sam, tib, kot izmrt, in jelše so visele v jez. Y okencu pa je brlela lučica in ük tno je sijala skozi gosto meglo kakor skozi siv pajčolan. Na klopi pred mlinom je sedel mlinar. Zrl je nepremično nekam v noč. Bi ga ogovoril ? Naj
ga tolažim ? če pa pravijo ljudje, da-----
Polotil se me je strah, ki ga imamo pred blazneži.
„Mlinar, dober večer.“
Ozrl se je. „Kaj ti tu?“ Lice mu je bilo bledo, vpadlo, oči vdrte.
„K vam sem prišel zopet, mlinar, saj me še imate radi, kaj ?“
„No, no.“
„Lune čakate? megla je, saj je ne bo.“ Odkimal je resno.
„Pa luč imate na oknu.“
„Mora biti, ko pa je taka tema v dolu Poti ni videti in bi le zgrešil, če bi prišel’ Mora biti — — “
Francelja misli.
„Osmo leto že teče, in še ga ni. Mora priti. Cez sedem let pridem, je rekel. Če bo sreča, še prej, tako je rekel. Danes ali jutri menda pride, tema je v dolu in ne najde domov. Mora biti luč.“ — Meni se je usmilil takrat ubogi starec.
Tiho in mimo je bilo tisti večer v dolu, ko je stari mlinar umrl. Tretji dan je bilo po mojem obisku. Lune ni bilo, nebo je bilo zastrto z oblaki in trava je bila mokra od dežja in od jelš je kapljalo. Na koncu dola je migljala lučica v mali višini nad travnikom, kakor izgubljena kresnica. Kolesa so se slišala slabo. To je bila samotna, dolgočasna noč. Nikogar ni bilo v bližini, kaj bi tudi iskal.
Mlin je pel enakomerno pesem, na oknu je gorela lučica kakor vsako noč takrat, ko je mlinar pregledal vse, da bo v redu, ali gori lučica na oknu, če bi prišel po noči Francelj, se vlegel v čumnati in zaspal. In v mirnem spanju je prišla smrt.
Ob belem dnevu enkrat je zastal mlin, lučica je gorela dalje. Slišal je menda kdo da je nehalo klopotati, čudno se mu je *delo, slutil je menda in stopil je dol k tulinu in pogledal v okno in ga našel. „Tako hitro mu je prišlo.“
„Pa tako sam je umrl.“
„In brez gospoda.“
„Ej, saj je bil zmešan.“
„Pa bi menda le še--------“
Tako je menil eden ali drugi v vasi. Prav težko pa nikomur ni bilo po njem. Saj prijatelja ni imel nikdar, in to, kar je ljubil, tudi ni bilo več na svetu. In tako je bila ta smrt v naši vasi navaden, menda pričakovan, kmalu pozabljen dogodek.
Če so lepe noči in ne morem spati, hodim fosih po tem dolu. Mlin stoji tam, prazen 'e tih in izmrt. Jelše trepečejo v luninem svitu, ob jezu stojim, zrem v vodo; ne Dorern ga zabiti.
Ustntoa uredništva.
Železna Kaplja: Take reči ne spadajo v javnost, ampak jih morate sami doma urediti.
■ Agitirajte za g, Grafenauerja!
Slovenci! Rodoljubi!
opominjajte se ob vsaki priložnosti naše
družbe sv. Cirila in Metoda.

Geta Matere Milosti y Maribora.
Naša dolžnost nas veže, da spet nekaj omenimo o naši Marijini Cerkvi v Mariboru. Kar smo zaupali, smo dosegli: Že imamo v cerkvi nov altar in prestol za čudodelno podobo Matere Milosti, ki se nam zelo dopadata. Ker je vsa stavba bila že v začetku sv. Antonu Pad. in sv. Filomeni v posebno varstvo izročena, sta oba čudodelna svetnika dobila v novi cerkvi vsak svoj altar — vendar še tema manjka lepih nastavkov. Te nastavke hočemo kakor hitro mogoče poskrbeti. Enako mislimo na nov sv. križev pot, če nas naši druž-niki s svojimi prispevki ne zapustijo. Ker naša družba šteje blizu 66.000 udov, bilo bi nam veliko pomagano, če bi drnžniki vsaj še enkrat v življenju svojo dolžnost storili. Čim zvestejši so v svojih milodarih, tem hitreje bomo napredovali v kinčanju cerkve Matere Milosti. Nove družnike še vedno radi sprejemamo.
Franliškauski samostan v Mariboru, dne 21. avg. 1902.
P. Kalist Heric, gvardijan in župni upravitelj.
za stojmo na iivmskit sejmih
s tekočimi številkami nareja na zahtevanje točno In po osni
Tiskarna üv. Cirila v Mariboru.
Okrajna hranilnica v Kozjem
obrestuje hranilne vloge po 4 K 25 v od 100 K in daje posojila na zemljišča proti 5% obreatovaaji. . »
•22 Rentni davek pladnje posojilnica sama. 1-3
Pozor! Čitaj! Bolnemu zdravje!
Pozor! Čitaj! Slabemu — moč!
dve najpriijubljenejši )vö in z najboljšim
Fakrafib« kapljica in slavonska sel, to sta danes
ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.
Pakraiko kapljica: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odotranjajo mrzlico in vse dru^e bolezni, ki vsled mrzlice nastajejo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jarilić, lekarnar v Pakraeu itev. 101, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem.
Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 13 steklenifilo (1 ducat) S K, 24 stekleniči o (2 ducata) S K 60 v, 36 steklenlčlo (3 ducati) 12 K 40 v, 48 steklenlčlo (4 ducati) 16 Z, 80 steklenlčlo (5 ducatov) 18 X. — Manj kot 12 stekleniči o se ne razpošilja.
Slavonalia *el: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom preti sušici, zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah. — Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v; 4 originalne steklenice 5 K 80 v; 6 originalnih steklenic 8 K 20 v,
Manj kot dve steklenici se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom:	17 6—26
P. Jurišič, lekarnar v Pakraeu 101, Slavonija.
«S
E
■e
o
K
>0
o
h
4
fc
(8
+»
*
¥
.Pri zvezdi4, Minili«r, Gosposka ulica 11
nELsprotl Ivđla-rtlnc-u..
Ta že 68 let obstoječa trgorina modnega, suknenega. konfekcijskega in manufakturnega blaga	__'	. r
„pri zvezdi“, lastnik Ailti J* StPClllfifia^@fB| StffaPifoOPj gosposka ulica it. fl
se je s 1. septembrom t. 1. čisto na novo preosnovala in ima že v zalogi novo blago za zimo, ki se bo prodajalo po nizkih cenah,
kakor je spodaj navedeno.
Geldinarskaveljava.	‘	G o 1 d i » a r s k a v e I j a v a.
Suka» za obleke v vseh barvah Pristen kranjski loden za obleke, kariran .
„ tirolski loden za obleke, gladek . Pristno kaafarn sikne za obleke, črn, moder
Zmski «eig za hlače........................
Zinski leden v vseh barvah za ženske obleke
dvojne iirokosti.....................
Zimske volnene sikne sivo za ženske obleke
Barkent ...................................
Gradi za matrace...........................
Močne platno za srajce.....................
Pristne demeitik platno, zelo mehko . Atlas eradi, rižast, rožast 120 era širok Črn atlas za predpasnike 140 cm širok .
Bjnke (kompletne) velike...................
Zimske Jlgreve srajce vsake velikosti .
1 meter T20—l’OO 1	*	2-35
1	„	1-20—2-20
1	„	2-40
1	„	0-75
1 „ 0-32—0’40 1	„	0-24
1 „ 0'17—0'28 1 „ 0-48-0-60 1	„	0-15
1 3 0-23 1	„	0-48-0-55
1 „ 0-60—0-80 Ikom. 0*80 1 „ 0-55-0-80

Zimske hlače za ženske.....................
Zimske srajce za ženske	...
Zimske nogavice, črne, rudeče, gladke .
Zimsko rokavice.........................
Ženske srajce iz vojaškega platna.... Odeja za dve osebi, z lepo volno ....
Koce za konje .............................
Moške gate iz modrega barhenta ....
Obrisalke..................................
Svileni robci..............................
Volneni šali...............................
Spodnje krilo iz flanel-barhenta ....
Spodnje krilo m hlače iz barhenta
Dvojne atlas odeje, rndeee, svetlomodre z zelo fino
volno.................................
Sl&mjaki iz cvilha, dvojne širokosti
1 kom. 0'70 1	„	0-65
1 par 0‘20 1 n 0-24 1 kom. 0*58
1 n 0-45 1 „ 0-18 1	,	0-85
1	„	0-70
1	„	0-75
1	„	1-30
1	„	3-90
1 n 090
Posebno se opozarja na veliko zalogo moških oblek.
1 štajerska	obleka	iz lodna, toplo vatirana same .	gld.	12’—
1 snknena obleka,	debela in močna samo ...	„	9‘50
1 kamgarn	obleka	črna z dobrim podšivom samo .	„	13 50
1 oblega iz	eeiga,	zelo trpežna, samo ....	„	7-50
1 haveiok z ovraratnikom samo
1 snknene hlače za moške .
1 ceigaste hlače za moške .
Naročila po pošti se izvedejo točno in hitro.
gld. 8-—
„	210—2-30
„	1-30-1-50
* Maribor, ,Pri zvezdi*, doupoiska ulica 11. *
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Dunajska cesta 19.=v Medjatovi hiši v pritličju = Dunajska cesta 19.
vgprejems:
1.	zavarovanj» vsakovrstnih poslopij, premišnla in pridelkov proti požarni škodi;
2.	zavarovanja zvonov proti poškodbi in
3.	za nižj«avstrijske deželno zavarovalnice n& Dunaji:
«) zavarovanje na doživetje in smrt, jednostavna zavarovanja za »lučaj smrti, na doto in rento, ljudska zavarovanja z mesečnim plačilom zavarovalnine po 50 vin , 1, ä 3 šu 4 K in daje po neprisiljenih vlogah v oddelku. „Kontna hranilnica* deželne zavarovalnica zelo praktične starostno in rentno preskrbo;
6J zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poškodbam) in nezgodam na potovanju na suhem im sa vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrste.
Pojasnila daje za Štajersko glavno poverjeništvo v Mariboru, Fabriksgasse 21, ter postreže ako se zahteva, tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slavenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da ss lahko meri z vsako drugo zavarovalnico.
¥ krajih, kjer Se ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno yarnost.
Svoji k svojim!
Slovenci I pristopajte k domači zavarovalnici I