**m,»a	. ^	Leto LXJ	9 Ljubljanij y sobotQ 19> avgusta 19„	štey_ 18?a	: e(Ju , lJ)ir
VENEC
ček. račun: Ljub-Ijana St. 10.610 in 10.349 za uiseiate, Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79'
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993
— nočna 8994, »94 te MM	--(shaja vsak dan sjntraj, rasen ponedeljka in dneva po prazniku
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce-loletDO % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi al. 6/I1I
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050
Kurdi V Iraku Pred očmi angleške vlade
so poklali na tisoče kristjanov
Strašne podrobnosti o pokol ju krščanskih Asircev v severnem Irahu
Herriotov izlet
Bivši francoski ministrski predsednik Herriot igra očividno v sedanji francoski vladi, kj ji osebno ne pripada, vlogo snežnega pluga. S svojo izostreno in uglajeno težo se on prvi zaganja v največje žamete, kamor je politična burja čestokrat brez vsakega sistema navalila vse križem razne politične probleme. Kadar je pot v glavnem čista in svobodna, pridrvi, počasi in oprezno, stroj uradne francoske politike.
Lani v oktobru je Edouard Herriot v Tou-lousi začel riti po plazu, ki je zasul francosko-italijansko prijateljstvo. Nekateri so bili hudi, drugi pa so ga pomilovali. Pet, šest mesecev pozneje pa se je v odprtini, ki jo je preril Herriot, pokazala romantična pojava zunanjega ministra Paul-Boncourja, ki je vprašanje zbližanja z Italijo izpeljal zelo daleč, predaleč, pravijo države Male Zveze in slednjič udaril tudi uradni pečat pod pogodbo medsebojnega sodelovanja v sporazumu štirih.
Letos spomladi je zaplul Herriot proti Ze-dinjenim državam. Eni so se mu smejali, drugi 90 ga grajali. Kako si more usojati, da pregovori Zedinjene države, da ne smejo svetovno gospodarsko krizo in njeno rešitev vezati s problemom razorožitve Dva, tri me»ece pozneje pa vidimo, kako je na londonski svetovni gospodarski konferenci uradna, francoska politika krenila po isti poti in tudi dosegla, da Amerika, prvič po petih letih, ni več vezala gospodarskega izboljšanja sveta s potrebo razorožitve.
Danes potuje Herriot z velikim pomponi v sovjetsko Rusijo. Sicer to ni prvo potovanje v deželo 6ovjetov. Leta 1924, ko jc bilo že čisto gotovo, da bo njegov levičarski blok zmagal pri volitvah It. maja, je sklenil, da obišče Moskvo, odkoder jc prinesel spominov za celo, lepo knjigo. Ko jc prevzel novo francosko vlado, je sovjete takoj pravno priznal in njegovo ime se je zapisalo z zlatimi črkami v spomin sko knjigo na Kremlinu. Toda sedanje potovanje ima z o/.irom na njegovo vlogo kot iz-venvladuega šefa francoske zunanje in notranje politike še poseben pomen. Tudi tukaj je zopet le velik predhodnik sedanje levičarske vlade, ki zanjo ponižuje hribe in zasipava doline, da bo lažje brez ovir napravila svoj zmagoviti pohod po Evropi. Zato je to potovanje pomembno in sicer vsaka njegova podrobnost, ker nam odkriva v velikih črtah daljnje cilje francoske politike na vzhodu Evrope.
Prva zanimiva podrobnost iz Herriotovega potnega načrta je ta, da se ni peljal naravnost v Moskvo, ampak da je izbral velikanski ovinek, ki ga je speljal na Balkan in celo v Malo Azijo. Na njegovo željo so radikalni socialisti izbrali za svoj vsakoletni mednarodni kongres cclo Sofijo, da bi Herriotu, staremu šefu francoskih radikalov, omogočili, da otipljivo opraviči svojo vijugasto serpentino po balkanskih drža vah.
Druga, ravno tako interesantna zanimivost Herriotovega izleta v Rusijo pa je ugotovitev, da se ni poslužil sijajne direktne zveze med Parizom in Sofijo, ki jo vrši Orient-eksprcs skozi Jugoslavijo, ampak da je našo državo, kamor ga vabijo Subotica, Novi Sad in Veliki Bečkerek in kjer čakajo na svojega botra novi katehumeni dr. Janjičeve radikalne socialistične stranke, v velikem loku obšel in se šel rajši parit v Atene, od tam tvegal pot preko Ištam-bula, od koder je naposled, čisto od nasprotne strani slavil svoj triumfalni vhod v svečano razpoloženo Sofijo, ki mu je priredila sprejem, kot so ga sposobne le male države, ki stavljajo vse svoje upe v simpatije velikih. Na bolgarsko obalo ga je prišla iskat turška torpedovka — prvi primer v zgodovini, da turška bojna ladja prevaža tujega državnika — in ga postavila na prosvitljena tla Kemai pašine države.
Ali nismo potem takem upravičeni, da vprašamo, zakaj je hotel Edouard Herriot, predno je prišel v Rusijo, obiskati ravno grško, bolgarsko in turško prestolico. torej ravno države, o katerih 6e že dalje časa šušlja, da nameravajo 6tvoriti posebno dardanelsko ali balkansko zvezo v sporazumu t Rusijo in pod dostojanstvenim nadzorstvom Italije. Ali segajo niti od lansKe-ga Toulousa tudi v letošnjo turnejo po Balkanu? Ali so to obrisi nove politike pakta štirih, ki so se pokazali preje že v Podonavju in ki sc sedaj tajinstveno črtajo tudi na jugovzhodu Evrope? Kako naj vse to tolmačimo, ker tolmačiti moramo?
Tretja zanimivost tega velikanskega potovanja je in ostane seveda Rusija, kamor hoče prispeti preko Odese, kjer mu bo priredilo rdeče enomorsko brodovje po m pozno parado. Kaj hoče videti v petih dneh, ker po programu ostane v Moskvi saino pet dni, kaj hoče doseči?
Po polomu Briandovih, ves svet objemajoči]) načrtih mednarodnega pobratimstva, polom, ki so ga povzročili zmagoslavni hitlerjevci v Nemčiji, se je med francoskimi državniki znašel prvi Herriot. Na njegov pritisk je Francija lani v oktobru sklenila z Rusijo pakt o ne-napadanju. na njegov pritisk je bil poslan za veleposlanika v Moskvo njegov bivši šef kabineta Alphand, na njegovo pobudo je sovjetski poslanik v Parizu Dovgalevski dne 5. marca na razorožitveni konferenci v Ženevi javno zastopal francosko tezo in sprejel od Paul-Boncourja javno pohvalo, ki jc vzbudila evropsko senzacijo, na Herriotovo priporočilo je francoska vlada povabila sovjetskega zunanjega komisarja Litvinova na državni obisk v Parizu, ki se jc tudi izvršil dne 6. julija in zopet je bil
Fejsal, kralj Iraka
V	včerajšnji izdaji smo objavili krajši brzojav o krvavem preganjanju kristjanov v kraljevini Irak, ki kakor znano leži med Perzijo, Turčijo, francosko Sirijo in Palestino. Danes smo v stanu priobčiti več podrobnosti o krvoprelitju v tej državi, ki jo je še nedavno Zveza narodov proglasila za »polnoletno« in kot »zrelo, da upravlja samo sebe< in ki je sama uprizorila med krščansko versko manjšino krvave pokolje, kot jih pomni samo zgodovina turškega rpsarstva in tragična zgodovina Armencev. Vse naslednje podrobnosti je naš londonski dopisnik vzel iz angleških listov, ki naenkrat posvečujejo velikansko pozornost žalostnim dogodkom, ki so poškropili s krvjo državo, nad katero vodi britanski imperij ie danes vrhovno nadzorstvo.
London, 15. avgusta.
„Bomo že napravili red!44
V	severnem delu iraške države, okrog Mossou-la in v gorovjn, ki meji ua turške Kurde ter na francosko Sirijo, prebiva močna krščanska manjšina, imenovana Asirci. Njihovi največji sovražniki so Kurdi, napol divje gorsko pleme, ki živi od lova in plena in je še popolnoma vdano krvni osveti. Njihov voditelj jo že iz časov armenskih pokolov znani Bekir Sidki bej, ki mu je kljub njegovi krvavi prošlosti iraška vlada poverila še vrhovno poveljstvo nad vsemi rednimi iraškimi četami. Kurdi so se čutili zaščitene in so začeli preganjati Asirce, Bekir Sidki bej pa je zatisnil oči in pn orijentalski navadi ni hotel ničesar videti, ker mu je bilo všeč, če bi se dalo to krščansko manjšino kratkomalo iztrebiti. Vsa njegova poročila, ki jih je pošiljal svoji vladi v Bagdad, so bila pomirjevalna, češ, da sc je dogodila samo kronična vstaja gorskih plemen, a da bo že vse spTavil v red in da so dogodki brez vsakega pomena.
Kristjani beze . . .
Prvič je siknilo v svet, da dogodki vendar le niso malenkostnega obsega, ko je na tisoče preganjanih Asircev pribežalo frez mejo v francosko Sirijo in zaprosilo za zavetišče pred nožmi in puš-kaini iraških Kurdov, katere je na tihem hujskal Bekir Sidki bej sam. Francoska vlada se je razburila. intervenirala v Bagdadu in v Londonu. Angleška vlada, ki se je delala sprva nevedno, je na to sklenila, da bo zahtevala od Iraka, da se ta neljuba zadeva spravi s svela in da se asirskim krščanskim beguncem dovoli, da se vrnejo v svoje domove, Kurdom pa, da se naroči, da jih odslej pustijo na miru. Iraški kralj Fejsal, ki so je ravno sprehajal po Evropi, je izrazil svoje začudenje, da se je moglo kaj takšnega zgoditi v njegovi, sicer vzorno vladani državi ter dal povelja svoji vladi, da nemudoma omogoči asirskim beguncem, da se vrnejo v svojo domovino. Bekir Sidki bej je takoj izjavil svojo pripravljenost, da z vsemi sredstvi pomaga Asircem, da se vrnejo nazaj iz Sirije v Irak ln se zopet naselijo po izpraznjenih vaseh, ki jih je pa med tom pustil vse požgati in uničiti.
Kurdi koljejo ...
Na podlagi tega sporazuma jo francoska vlada »vetovala asirskim krščanskim beguncem, naj se mirno vrnejo domov, kjer da je že vse preskrbljeno za njihovo osebno varnost. In Asirci so sli nazaj v Irak. Toda, kaj se je potom zgodilo? Iraška vlada je o njihovem povratku izdala čudno poro-
Herriot tista tajna sila, ki je vodila francosko diplomacijo, da je izvojevala tako zvane londonske konvencije med Rusijo in njenimi bližnjimi in daljnimi sosedami. Edouard Herriot je torej najmarkantnejši in poleg francoskih komunistov najbolj trdovratnejši zastopnik stare, predvojne francosko-ruske zveze, ki je bila in bo najmočnejša obrambna organizacija proti od sovraštva obsedeni hitlerjevski Nemčiji. Ali je šel iskat te leta 1917 izgubljene niti. da jih znova poveže? Ali je pa šel iskal tistih 22 zlatih milijard frankov, ki so jih Franco*i izgubili v boljševiški revoluciji in ki še vedno ležijo kot strašilo na dnu prepada, ki bj ga rad premostil,
Ali pa gre v Moskvo kot zastopnik tistega intelektualnega boljševizma, ki ograža krščansko kulturo 6tare Evrope?
čilo, v katerem pravi, »da je vdrlo kakih 500 asirskih upornikov, prekoračilo reko Tigris, predrlo kordon iraških čet in prodiralo dalje v notranjost dežele. Policijskim četam pa, da se je posrečilo te vstaše razgnati in zapoditi v gorovje, kjer jih zasledujejo čete Njegovega Veličanstva kralja Fejsala«.
15.000 žena m otrok gleda smrti v oči
Poročila pa, ki jih je dobila angleška vlada, dokazujejo, da je to uradno poročilo iraške vlade lažnjivo in da se je vrnitev asirskih krščanskih beguncev izvršila pod čisto drugimi okolnostmi. Resnica je, da so vračajoče se asirske begunce, ki nimajo ničesar opraviti s kakšnim uporom ali kakšno vstajo, na meji pričakovale kurdske oborožene bande in jih enostavno poklale. Tistih 500 vstašev, o katerih pravi iraška vlada, da jih je policija
na odgovor
Kakor hitro je angleški ministrski predsednik MacDonald izvedel za krvave dogodke v Iraku, je takoj prekinil svoj dopust in se vrnil v London. Istotako je sir Franci« Humprj-s, angleški veleposlanik v Iraku, ki se nahaja na počitnicah na Norveškem, svoj dopust prekinil in se z letalom vrnil v Bagdad, da prouči položaj, ki je nastal v njegovi odsotnosti in ki je zelo omajal zaupanje držav v »samostojne zmožnosti iraške kraljevine«. Asirski pokolji bodo brez dvoma izzvali ostre kritike v Ženevi in zna se zgoditi, da bo kakšna država predlagala. da se iraški kraljevini odvzame samostojnost, da se briše iz članstva Zveze narodov in da a* kot mandatarna država preda pod nadzorstvo kakšni drugi državi, kar bi imelo za Anglijo neljube posledice.
Iz fraka pa poročajo, da je kralj Fejsal, ko je izvedel, kakšen odmev so imeli asirski dogodki po kulturnem svetu, kjer so vzbudili val ogorčenja proti krvoločnosti, ki je škandal za naše prosvit-ljeno stoletja, kratkomalo zbolel, se zaprl v palačo
Berlin, 18. avg. b. »Volkischer Bcobachter« ostro napada bivšega državnega kanclerja dr. Brii-ninga, češ, da je ob času pogajanj za sklenitev konkordata poslal pismo v Vatikan, v katerem je sveto stolico opozoril, da naj bo previdna in da naj ne verjame obljubafti. To pismo dr. Briininga so komentirali nekateri inozemski listi precej živahno. »Volkischer Beobachter« vidi v tem pismu nepa-triotično in protidržavno stališče dr. Briininga in zahteva od njega, da sc opraviči. V političnih krogih smatrajo, da napad tega lista na dr. Briininga pomenja začetek nadaljnjega preganjanja bivšega nemškega kanclerja. Ne izključujejo, da bo dr. Brii-ning celo aretiran in interniran v koncentracijskem taboru. Če se bo bivši državni kancler izognil tej usodi, bo imel to pripisati samo dejstvu, da je v mednarodnih krogih znana in zelo spoštovana osebnost in tudi temu, ker ima v Vatikanu zelo dobre zveze. Po drugi vesti bi se moral dr. Briining izgnati v inozemstvo.
Hitlerjevci na Madžarskem
Budimpešta, 18. avg. b. Nocoj pride v Budimpešto 80 hitlerjevih omladincev, ki se bodo mudili na Madjarskem dva tedna kot gostje madjar-ske vlade. Pri prihodu jih bo pozdravil predsednik zveze patriotičnih združenj. Hitlerjevi omladinci bodo peli na Madjarskem prvič Horst-Wesselovo
Avstrija - Nemčija
Pariz, 18. avgusta, b. Nemški predlog, da se nemško-avstrijski spor predloži Zvezi narodov, je vse francoske kroge silno iznenadil. Nacionalni listi soglasno odklanjajo Zvezo narodov kot kom-petentni forum za ureditev tega vprašanja, ker Zveza narodov ni sposobna, da priskrbi svojim sklepom tudi spoštovanje. Vprašanje Anschlussa ne spada v okvir takega mednarodnega sodišča. »Eeho de Pariš« pravi, da do Anschlussa enostavno ne sme priti iz razloga, ker Italija. Francija in Velika Britanija iz skupnih motivov ne želijo, da Nemčija razširi svojo oblast v katerikoli smeri. List zahteva, da sc takoj izvršijo novi koraki v Berlinu, da so tako izogne novim komplikacijam v nemško-avstrijski napetosti. Tudi ostali nacionalistični listi zastopajo isto mnenje. Posebno oster jo »Figaro«. ki misli, da današnja politika ne zahteva nobenega jurista. pač pa energičnega policaja.
Novice z bo»išča
Dunaj, 18. avg. b. Snoči je bil izvršen atentat na skupino članov Heimwehra pri St. Poitnu. Na četo je nekdo izstrelil osem ostrih revolverskih nabojev in je pri tem hudo ranil vodjo, več drugih
»razpršila«, so takoj na iraški meji pobili z nožmi in s kopiti. Nadalje je ugotovljeno, da so vse naselbine krščanskih Asircev severno od Mossoula v Do-hnk pokrajini upepeljene in da vračajoči se begunci nimajo kam iti. Zapadno od Dohuka živi še 15.000 iraških žena in otrok, ki niso mogli pobegniti s svojimi možmi. Veliko število teh revežev so kurdske bande že pomorilo, druge so pognale »v puščavo«, ostalim pa so vzele ves živež, tako da bodo pomrli od gladu, če jim kdo hitro ne pride na pomoč. Kdo?
Iraška vlada se sedaj izgovarja, da redna vojska nima noboi.e krivde ter da se teh pokoljev ni udeležila, marveč, da so krive edinole »neredno kurdske čete«, ki so v svojem sovraštvu »prekoračile izdana povelja«. Te neredne čete pa so ravno kurdski handiti. ki jim načeluje Bekir Sidki bej, armad ni šef obenem severne iraške obmejne armade.
Bolezen kralja Fejsala
kraljice v Bagdadu in se trdovrano brani sprejeti kogarkoli. Angleška vlada ho našla sredstev, da ga prebudi iz tega nezashiženega spanja.
Iz Bagdada so odletele letalske eskadrile an-j gleške letalske službe, da preprečijo nadaljnja prr > livanja krvi in da organizirajo pomožno akcijo za žene in otroke, ki so na tem, da umrejo od pladu in moralnega trpljenja.	G. O.
Asirski patriiarh izgnan
London, 18. avg. (a) Iraška vlada je sklenila deportirati asirskega patrijarha Mara Silnima, ker ga smatra za odgovornega za prevratni poizkus j Asircev na severnem Iraku. S tem v zvezi je ira-| ika vlada zaprosila angleško vlado, naj olajša de-portacijo patrijarhovo v varno zavetišče. Angleška vlada je tej prošnji ugodila. Na podlagi tega je bil patrijarh s svojim očetom in bratom prepeljan davi i letalom v Palestino, odtod pa ga bodo spravili na otok Ciper.
hitlerjevsko himno. V soboto ho goste sprejel predsednik vlade Gombos.
Nemška zunanja trgovina
Berlin, 18. avg. (a) Razvoj zunanje trgovine navdaja prizadete nemške kroge z velikim vznemirjenjem; zato skušajo najti kjer jc le mogoče novih zunanjih tržišč za nemško blago. Nekateri industrijski krogi so upali, da bi Kitajska dala nemški industriji kaj perspektiv, in so zato z velikim interesom sprejeli obisk dr. Suna. Le-ta je imel več razgovorov z vodilnimi osebnostmi nemškega gospodarstva. Pri tem je bilo, kakor poroča »Frankfurter Zeitung«, govora tudi o velikih nemških dobavah za Kitajsko. Toda v nemških krogih si ne prikrivajo, da bi bilo treha te morebitne nemške dobave na podoben način financirati kakor ruske, to je, da bi morala nemška vlada jamčiti kredit nemški industriji. Vrhu tega bi Kitajska zahtevala še daljši kredit kakor sovjetska Rusija; govori se celo o roku desetih let.
Hitlerjevski izgredi v Ameriki
Newyork, 18. avg. b. V Tronatu je prišlo do hudih spopadov med judi in pristaši kljukastega križa. 50 oseb je bilo ranjenih in prepeljanih v bolnišnico. Župan je prepovedal razobešanje zastav s kljukastim križem.
pa lažje. V zvezi z atentatom je policija aretirala nekega 26 letnega kmeta, v katerega stanovanju je našla mnogo propagandnega materijala narodnih socialistov.
Dunaj, 18. avg. b. Za jutri je ponovno sklicana seja avstrijskega ministrskega sveta, na kateri ^e bodo pretresala vsa aktualna vprašanja zadnjih dni. Posebno pa se bo proučilo vprašanje odnosov med Avstrijo in Nemčijo.
Dunaj. 18. avg. b. Govornik bavarske radio postaje je objavil snoči, da se bodo v teku prihodnjega tedna vršila nova proimgandnn predavanja proti Avstriji na vseh nemških radio postajah. Dunajska radio postaja bo te govore posnela na gramofonske plošče in jih shranila kot nov dokument o kršitvi mednarodnih pogodb po Nemčiji.
Dunaj, 18. avg. b. Avstrijske oblasti so danes izgnale nemškega državljana Griischkea, ki je pred par dnevi prispel na Dunaj ter se udeležil lajnega sestanka z voditelji bivše narodno socialistične stranke v Avstriji. Df. Graschke je bil prej v Avstriji vodja napadalnega oddelka nar. socialistov.
strah Anglije ZN zna poklicali Anglijo
Bivši nemški ministr. predsednik	Briining
bo izgnan ali interniran?
Ogorčenje Evrope proti Nemčiji
cfnliin firifncpn »Nič iurisiov» ampak Stutno nurasca energičnega udarca44
Preohret francoske politike Od
k alijanci s Sovjetsko
Italije stran
Rusijo
Pariz, 18. avgusta.
S prihodom novega poslanika l)e Chambruna, ki je zamenjal velikega prijatelja Italije g. De Jou-venela, t Rim, so odnošaji med Italijo in Francijo zopet postali važna točka dnevnega reda na programu mednarodnega koncerta. Kaj jc prav za prav dosegel De Jouvenel, oziroma česa ni dosegel in kaj ostane kot naloga, ki naj jo dovrši do konca g. De Chambrun. to je zdaj glavno vprašanje v razgovorih pariških političnih salonov. Zakaj naenkrat so se zavedli ljudje, da sc je sklenil nek pakt štirih velesil, da se njegova vsebina zelo različno tolmači in da se o njem yeliko suslja, da pa še danes noben Francoz ni na jasnem o njem, oziroma da ne ve, ali naj bi v njeni videl diplomatičen akt epohalne važnosti, kakor ga nekateri slikajo, ali pa sila dvoumen, nejasen in malo učinkovit dokument, kakor pravijo drugii. ki mu ne pripisujejo nobene važnosti ali pa ga relo smatrajo za Škodljivega. Treba je konstatirati, da so pesimisti danes v veliki večini, posebno, ko vidijo, kako Nemčija kljub paktu četvorice, h kateremu ona pripada, sistematično ruje proti Avstriji in s tem vedč in hote ustvarja enega najnevarnejših sporov v Srednji Evropi, kar si jih moremo misliti, dočim se Italija na drugi strani, o kateri bi sodil, da bi imela največ vzroka v tej zadevi nastopati z vso energijo solidarno s Francijo, zadovoljuje s prijateljskimi opomini med štirimi očmi v Berlinu, kjer so s to veliko obzirnostjo Italije zelo zadovoljni in jo očividno izkoriščajo za to, da tem lažje mečejo svoje smrdljive bombe v Avstrijo.
Pakt štirih:
Delo brez realne podlage
Torej od g. De Chambruna se sedaj pričakuje,
da bo prinesel nekoliko več jasnosti v skrivnostno zadevo pakta četvorice. Prav za prav je en sam list ' Franciji, in sicer znani veliki tednik »Marianne«,
ki si od tega pakta šo vedno obela velika čudesa in povzdiguje v nebo ne samo g. Mussolinija (ki to s stališča Italije res zasluži, ker je vsaj za nekaj časa vzel vajeti evropske politike is rok Franciji...), ampak tudi slavno francosko levico, ki jo inaugurirala »novo politiko prijateljstva in sporazuma v Evropi«. Francija jc storila čisto prav, meni »Marianne«, če je pustila, da se jo postavil sedaj Mussolini v ospredje, da odvrne udarce, ki jih je Hitler namenil osrednji Evropi. Zakaj avstrijski problem so v prvi vrsti tiče Italije, za katero bi Anschluss pomenil neprimerno večjo nevarnost nego za Francijo. Mir Evrope danes v resnici od-visi od g. Mussolinija, kateremu se sme zaupati, da bo z znano svojo energijo znai parirati nemško akcijo. Vidi se, da sta gospoda Jouvenel in Paul-Boncour storila veliko delo, nujno potrebno za Evropo, ko sta upostavila francosko-italijansko antanto.
Vsi ostali listi pa igrajo čisto drugo muziko. Največjo pozornost je vzbudil članek Saint-Bricea v »Journalu«, ki se sprašuje, kako naj se rešijo najbolj pereči problemi Evrope, ako se pakt četvorice tolmači tako. da so diploinatične akcije tega konsorcija omejene samo na vprašanja, ki se tičejo izključno štirih članic tega pakta, ne pa, recimo, kakšne druge države, v tem slučaju Avstrije? Če pakt četvorice nima naloge, da rešuje vsa politična vprašanja Evrope sploh, potem se ne ve, čemu je bil sploh sklenjen. Tudi ne vemo, ali ima ta pakt namen, da ohranja obstoječi mir in obstoječe politično stanje v Evropi ali pa ima namen, da pripravi revizijo mirovnih pogodb, kakor to čujemo i italijanske, nemške in madjarske strani. Ako naj konsorcij uspešno deluje, je prvi pogoj ta. da člani vedo, kako bodo delali, to se pravi, na kakšni podlagi in v kakšni smeri ter s kakšnimi cilji. Prav tega pa pri paktu četvorice ne vemo.
V »Journal des Debats« pravi Beraus, da Francija, ki močno želi, da bi so z Italijo popolnoma sporazumela, ne ve, na kakšni podlagi naj bi se to zgodilo, ker ne ve, kakšne žrtve se v ta namen od nje zahtevajo. Francija ne more pristati na
sporazum, ki bi okrnjeval njene pravice in interese ter interese njenih zaveznikov. Zato se ne moremo pustiti vleči z vrvjo za političnim vozom, ki ima namen, da nas in naše zaveznike oslabi in okrepi naše nasprotnike. Posebno ne vemo, ali jo Italija res odločena, da se protivi Ansrhlussu ali ne. In ali bo Italija v Ženevi zopet zahtevala, da reduciramo svojo armado in mornarico, medtem ko se ona prav sedaj na vso moč oborožuje? Ali bo tudi poslej podpirala zahteve Hitlerja po čim večji obo-roiitvi Nemčije?
»Figaro« polemizira z znanim antifašističnim zgodovinarjem Ferrerom, ki jo objavil članek, v katerem pravi, da se je sedaj ustvarila v Evropi situacija, ki omogoča francosko-italijansko prijateljstvo. Francija in Italija imata skupen interes, da preprečita prodiranje Nemčija proti jugu. Na drugi strani se je Rim prepričal, da jo Mala antanta telo močna tvorba, s katero jc treba računati.
Predvsem pa vč Mussolini, da je Jugoslavija življenja zmožna in da zato ne ho izpolnila izvestnih nad, ki so jih gojili še nedavno v Rimu. Nadalje je ameriška kriza prisilila Italijo, da obrne hrbet washingtonskim bankam in si poišče kreditov v Parizu. »Figaro« pravi namreč k temu članku, da je vso to več ali manj res, da pa pakt četvorice ničesar ni pripomogel k temu, da bi ta situacija doprineslu k resničnemu sporazumu med Francijo in Italijo, ker jc tako nejasen, da možuost kakega sporazuma bolj ovira kakor pospešuje.
Nemci in Italijani sodijo enako
V Parizu se Bcveda zanimajo tudi za to, kako
nemško časopisje presoja problem francosko-itali-janskoga prijateljstva. V tem oziru je posebno zanimiva notica, ki jo je poslal »Berliner Tageblattu« njegov rimski dopisnik: »V rimskih diplomatičnih krogih se nekoliko s skrbjo sprašujejo, kako bo novi francoski poslanik nadaljeval delo svojega predhodnika Jouvcncla in ali ga bo sploh mogel nadaljevati. Zakaj med Francijo in Italijo je ostalo še veliko problemov in treba bo še zelo veliko storiti, preden bosta mogli Francija in Italija priti do konkretnih rezultatov v sedanji atmosferi, ki je sicer ugodna, ki pa je bila ustvarjena bolj umetno nego naravno, ker se naslanja na same splošne in meglene principe, ne pa toliko na realna dejstva.«
V znamenju najprisrčnejših izlivov prijateljstva
Medtem pa se Herriot pelje ?roti Odesi, kjer mu bodo sovjeti pokazali svojo črnomorsko floto. Ves sovjetski tisk izredno toplo pozdravlja Herriota, ki je leta 1924 juridično priznal Rusijo, ki je pa potem hudo zabavljal čeznjo, ker ga je razočarala. Sovjetski tisk mu je takrat pošteno vrnil nemilo za nedrago, danes pa so sovjeti to epizodo popolnoma pozabili in Karel Radek ga v »Izvestjih« naravnost slika kot nekakega Napoleona, ki pa ni prišel Rusije osvajat v imenu zapadnega kapitalizma in imperializma, ampak da sklene z njo prisrčno prijateljstvo na podlagi verzajske pogodbe, o kateri so danes sovjeti prepričani, da jo morajo braniti, medtem ko so jo celih 15 let ljuto napadali. Litvinov pa je Herriota pozdravil s telegramom, ki
Herriot si bo ogledat rdečo floto
je tako laskav za francosko buriuazijo, da je bila pariška komunistična »Humanite« tako hudo v zadregi, da je ta brzojavni pozdrav enostavno zamolčala. Herriot pa je vrnil te velike vljudnosti tako, da sedanje vlastodržce v Moskvi slika kot »duhovne dediče Tolstega in Dostojevskega«... Vse to jasno dokazuje, da bo Herriot v Moskvi položil temelje za Irancosko-rusko alianco, ki jih bo okrepil potem še v Varšavi, kamor se bo po petih dnevih bivanja v Moskvi podal. Ni nobenega dvoma, da si Francija hoče zasigurati zaslombo velike Rusije, ker se tudi g. Paul-Boncourii pakt četvorice nc zdi tako mojstrsko in solidno delo, kakor ga slikajo njegovi prijatelji...	—»au.
Stalnost uradništva
»Stalnost je in ostane končni cilj JUU.« Tako beremo v poročilu o zborovanju učiteljstva iz Dravske banovine, ki se prav te dni vrši v Ljubljani. Naj porabimo to priliko, da spregovorimo nekaj besed o stalnosti ne samo učiteljstva, ampak vsega državnega uradništva, ki je glede stalnosti, oziroma nestalnosti v istem položaju kakor učiteljstvo. Izvzeti niso niti sodniki, ki jim je poprej ustava sama jamčila nepremestljivost.
Če hočemo imeti uradništvo, ki bo brez ozira na desno in levo točno in nepristransko izvajalo zakon, mora imeti zavest, da ga more zadeti neprijetnost in škoda, ki ima značaj kazni, le na osnovi ugotovljene krivde in pravilne obsodbe. Absolutno ne rečemo, da ima vsaka premestitev uradnika »po službeni potrebi« značaj kazni, lahko ga pa ima. Ne govorimo tu o neprijetnostih, s katerimi je zvezana preselitev v oddaljene kraje; ne govorimo o težkočah, ki jih ima človek, če se mora ločiti od doma in prijateljev, s katerimi je živel leta in leta. V dobi gospodarske krize, ki jo občuti tudi velika večina uradništva, pride v poštev zlasti poslabšanje gmotnega položaja. Človek je na starem službenem mestu že našel pota in sredstva, da je izhajal ceneje — na novem službenem mestu mora vsaj v začetku plačevati marsikaj dražje, tako da se znebi še tistih par dinarčkov, če si jih jc bil pritrgal za slabe čase.
Uradnik, ki nima stalnosti, tudi skoraj nima možnosti, da bi si zgradil — lasten dom. Vedno bo ostala temeljna zahteva socialne zaščite za delavstvo (in med delavstvo v širšem pomenu besede spada tudi uradništvo), da mora biti delavcu dana možnost, da si oskrbi hišico z vrtom. To je nagla-šal že veliki Leon XIII. Lastna hišica je vir duševnega in telesnega zdravja. Pri neštetih delavcih je pomenil vrt pri hiši — slovo krčmil Nekoč smo brali zahtevo, da bi si moral vsak duševni delavec lastnoročno pridelovati zelenjavo in sočivje, ki ga rabi za svojo družino. Delo na vrtu, pri hiši pomeni za duševnega delavca najlepši oddih, mu ohranja čilost duha in telesa. Ko prideš domov na vrt in te objame sladka skrb za drevesca, za cvetice,
za _ krompir, se odmaknejo iz tvoje bližine skrbi
iz pisarne, in naslednje jutro greš zopet spočit in dobre volje na vsakdanje delo. Zato bi morala država v lastne.n interesu olajševati vsem duševnim delavcem zgradbo lastnih stanovanj. Med uradni-štvom bi bilo manj bolezni, radi tega manj stroškov za bolniške dopuste in — pokojnine, bilo bi manj posedanja po gostilnah, bilo bi več veselja do dela, več ljubezni do domače zemlje, od katere bi bila vsaj neznatna parcelica tudi sladka lastnina posameznega uradnika. Uradnik bi vestno vršil svojo dolžnost že radi tega, da bi ga kaka kazenska premestitev radi zanemarjanja službe ne odtrgala od dragega mu doma. Če pa uradnik nima stalnosti, če je — vsaj teoretično — večen popotnik, danes tukaj, jutri tam, pa tudi nima veselja, da bi si zgradil vir rodbinske zadovoljnosti: lastni dom.
Navedli bi lahko še mnogo razlogov, ki govore za stalnost uradništva, spodbijali bi lahko razloge, ki bi jih morebiti ta ali oni navajal za nestalnost _ a za danes naj to zadošča. Saj se bo morebiti oglasil še kdo drugi in premotril vprašanje stalnosti z drugega vidika. Preden pa članek zaključimo, se hočemo ozreti še na neko drugo zahtevo uradništva, ki je sicer učiteljstvo ni izreklo (vsaj kolikor posnemamo iz poročila v našem listu), ki je pa — skoraj bi rekli — pogoj za dosego stalnosti: uradništvo mora namreč vedno in povsod na svojih zborovanjih zahtevati tudi pasivno volivno pravico.
Znano je, da dandanes pri nas državni uradnik ne more kandidirati v parlament; če se hoče kdo izmed državnih uradnikov uvrstiti pri volitvah med kandidate, se mora dati najprej upokojiti (seveda, če ima vsaj deset let službe). Na ta način torej nc more priti v parlament noben aktiven državni uradnik, z drugimi besedami: vsi civilni slanovi imajo lahko v parlamentu zastopnika iz svojih vrst, samo državni uradniki ne. Zato pa tudi stalnost uradništva težko najde v parlamentu odločnih zagovornikov; kajti stalnost bo najbolje branil tisti, ki je že radi nestalnosti trpel ali se vsaj bal, da bo trpel. A tudi tukaj moramo reči, da nikakor ne zagovarjamo pasivne volivne pravice uradništva samo s stališča časti in koristi uradnikov; ne, tudi za narod in državo bi bila pasivna volivna pravica uradništva koristna. Niso pogosti talenti za javno delo — a kdor ga ima, temu naj se nudi možnost za udejstvovanje, naj se mu korak v javno življenje olajša, ne otežuje. Kaj jc politika? Kljub zlorabam bo vendar vedno ostala točna le definicija politike.
da je politika skrb za javnost. Slovenci moramo hvaležno priznati; da smo imeli ljudi, pri katerih niti najhujši nasprotnik ni mogel njih političnega dela tolmačiti drugače kakor z njihovo skrbjo za javnost; navajati imena bi bilo odveč. Če bo uradniku že vnaprej odvzeta možnost, da bi se uveljavil v politiki, bo naravna posledica tega od leta do leta večja brezbrižnost za javne zadeve. Od narodnega uradnika pa moramo pričakovati, da bo s svojo višjo izobrazbo skušal povsod iniciativno pomagati narodu, da bo neločljivo združen z narodnim življenjem; vsaka narodna skrb mora biti'tudi njegova skrb; le potem mu bo tudi narod zaupal. Ne tajimo, da ima vsakogar politično delo^tadi svoje nevarnosti in senčne strani, pa je temu tiko tudi pri uradniku. A kdor hoče imeti ogenj, lttora potrpeti z dimom.
Te misli o pravicah in dolžnostih javnih nameščencev smo hoteli naglasiti ob priliki, ko fcboruje v Ljubljani ena najmočnejših uradniških organizacij. Opravičene zahteve uradništva smatramo za koristne vsemu narodu in jim želimo najboljšega uspeha.
Svetovni glasbeni kongres
Berlin, 18. avg. (a) V četrtek je bil otvorjen v Bayreuthu drugi svetovni kongres za glasbo in petje. Pozdravne brzojavke so poslale glasbene in pevske ustanove iz vsega sveta. Gospe Winifred Wagner bo izročena adresa s podpisi 10.000 glasbenikov in skladateljev.
Lunačarski, poslanik v Španiji
Pariz, 18. avg. (a) Iz Madrida poročajo, da tamkaj govore, da je sovjetska vlada zaprosila za odobritev zma bivšega sovjetskega komisarja za pre-sveto Lunačarskega, ki naj bi postal sovjetski po-sisnik v Madridu. Pravijo, da je španska vlada dala zaprošeno odobritev in se pri tej priliki zelo laskavo izrazila o osebnosti Lunačarskega.
Zagrebška vremenska napoved: Precej stalno, vendar pa so možne lokalne nevihte.
Dunajska vremenska napoved: V soboto še izpremenljivo in nezanesljivo, za nedeljo najbrže boljše in toplejše vreme. •
Plavanje skozi Maribor
Maratonec Rostaher zmagovalec
Maribor, 18. avgusta.
Nocoj se je vršilo ob izredno živahnem zanimanju občinstva prvikrat na progi: Mariborski otok—Kristanovo kopališče, na dolžini nad 3 km plavanje po Dravi skozi Maribor, ki ga je organiziral tukajšnji SSK Maraton. Zanimanje občinstva je bilo toliko, da je že pred šesto uro napolnilo obrežje otoka, dravsko brv, državni most, Kaferjevo in Kristanovo kopališče ter obe dravski obrežji vzdolž proge. Start je bil ob šestih zvečer na spodnjem koncu otoka. Tekmovalo jo 10 plavačev, čla-«ov g roškega GAK, tuk. Maratona, Rapida in Stu-denSkega športnega kluba.
Takoj v začetku je prevzel vodstvo Karf (GAK), ki ga je držal do Mlinskega kamna, kjer pa ga je v blestečem naletu prehitel Maratonec PubI Rostaher. Borba za prvo mesto je bila od tu naprej ves čas ostra, toda končno je odločila večja vztrajnost in borbenost žilavega Maratonca. Zmagovalca je množica ob nabito zasedenem Kristanovem kopališču sprejela z burnim aplavzom, ki so ga bili deležni tudi naslednji tekmovalci. Vrstni red uspeha je bil sledeč: Rostaher (Maraton) 18:21, Karf (GAK) 18:23, Jurinec (Maraton) 18:32, Lampret (Maraton), Voller (Maraton). Jeglitech (Rapid). Trije tekmovalci so izstopili. Doseženi čas je zelo dober, ako se vpošteva, da je bila Drava zelo mrzla radi včerajšnjega naliva. Žal, da niso nastopili nekateri zelo konkurentni favoriti, tako od Maratona,
Novi zračni orjak
London, 18. avg. (a) >Daily Express'<: poroča, da so ameriške Združene države te dni dogradile velikansko vodno letalo novega tipa. Gradnja tega letala je po trditvi londonskega lista stala okoli 65.000 funtov (okoli 15 milj. Din). To vodno letalo lahko leti v kakršnihkoli vremenskih razmerah in se more vzdigniti v zelo velike višine. Povprečno hitrost ima 240 km na uro. Oboroženo je s 6 strojnicami, razen tega pa lahko vzame s seboj tudi mnogo bomb.
»Daily Express« pravi, da bo USA zgradila še več hidrciplanov tega tipa. Za bazo jim bo služila velika Jadja-matica »Ranger«, ki jo pravkar do-delujejo.
kp
Drugi dan učiteljskega zborovanja
Predlogi slovenskega učiteljstva
Ljubljana, 18. avgusta.
Davi ob 8 se je nadaljevala v dvorani Delavske zbornice skupščina slovenskega učiteljstva, organiziranega v sekciji JUU za dravsko banovino. Na dnevnem redu so bila poročila odsekov, ki so bili izvoljeni včeraj in ki so že včeraj popoldne razpravljali o delu sekcij v preteklem poslovnem letu ter pretresali številne predloge, ki so iih sekciji poslala razna učiteljska društva.
Zelo obširno ie bilo poročilo šolsko-upravne-ga odseka, ki sta ga podala gg. Šijanc Leopold in Drekonja Ciril. K poročilu odseka je govoril tajnik odseka g, Metod Kumelj, ki je obravnaval med drugim zaščito članstva, zlasti vprašanja učiteljske stalnosti.
Dalje je govoril o delu za olajšanje položaja učiteljem družinskim očetom in materam, od katerih žive nekateri naravnost v obupnem položaju, o napredovanjih, ki so se do nedavnega časa izvrševala silno počasi, o upokojitvah, ki so eno najbolj perečih stanovskih zadev' učiteljstva; dalje je razpravljal o stanarinah in naturalnih stanovanjih, o draginjskih razredih, ki bi se morali nujno odpraviti spričo dejstva, da uradništvo na vasi in trgih danes ne živi nič ceneje kakor ono v mestu, dalje o namestitvah novincev, pri čemer naj se upoštevajo predvsem učteljski sinovi in hčere, o učiteljih-vojakih, ki naj se jim šteje kaderski rok v penzijo in naj se jim v tem času daje polovica plače, in še o mnogih drugih važnih stanovskih zadevah slovenskega učiteljstva. Tajniško poročilo >e bilo v tem delu soglasno sprejeto.
Odsek ie nato seznanil skupščino s predlogi, o katerih ie razpravljal. Sprejel ie vsega skupaj j 52 predlogov, ki jih ie potrdila soglasno tudi skup-| ščina. Sprejeti sp bili med drugimi tudi naslednji predlogi: Vsa izpraznjena učiteljska metta naj sk
takoj zasedejo, draginjske doklade pa izenačijo. Pobiranje denarja med šolsko mladino, ki se vedno bolj in bolj uvaja v našo šolo, naj preneha. Odpravijo naj se monopolski zvezki. Poskrbi naj se, da se zniža cena šolskih knjig, od katerih so premnoge silno drage. Uvede naj se obširna socialna akcija, da bodo revni učenci dobivali knjige in vse učne pripomočke zastonj. — V državnem proračunu za leto 1933-34 je za dravsko banovino določenih 55 novih učnih mest. To število je absolutno premajhno in je treba napeti vse sile, da se število poveča. Onemogoči naj se vmešavanje političnih faktorjev v šolske zadeve. — Zasebna učiteljišča naj se zaradi hiperprodukcije učiteljskega tprolctariata odpravijo (!). — Upokoje naj se vsi učitelji in učiteljice, ki imajo že 35 let službe. -- Drugi predlogi so več ali manj strogo stanovskega značaja. K predlogom se je razvila silno živahna debata.
Nato je obravnavala skupščina predloge odseka za spremembo pravil. Odsek je slavil k osnutku novih pravil, ki jih je sestavil glavni odbor JUU, važne izpreminjevalne predloge, ki so vzbudili med zbranimi učitelji mnogo debate in so bili naposled več ali manj soglasno sprejeti.
Skupščina se je nekaj minut po 12 prekinila ln se nadaljevala popoldne ob 3. Poprej pa je bila še seja upravnega in nadzornega odbora, na kateri so razpravljali o notranjih zadevah organizacije Na skupščini pa so se nadaljevala poročila odsekov, in sicer odseka za tisk, odseka za izven-Š0'''i0 delo odseka za obmeino šolstvo, odseka za pevski zbor, ki je poročal v >elikih težavah, ki ;e stavijo na pot učiteljskemu ;'vskemu zboru, dr.lie gospodarski odsek itd. Sledilo je poročilo nad »rnega odbora, ki ie bilo spiejeto ter razprava u piuračunu za poslovno ieio 1933-34.
kakor tudi od drugih tukajšnjih '-lubov. Plavalni sekciji Maratona in njenemu načelniku ob odličnem organiziranju tekmovanja, ki je bilo prvo na tej progi v Mariboru, čast in priznanje. Želeti bi bilo. da se to tekmovanje vrši vsako leto.
Nov reški škof
Reka, 18. avg. b. Po smrti škofa Saina jf; bj|a reška škofija poldrugo leto'brez škofa. Škftlji^e posle pa je upravljal apostolski administrator Mecchia, za katerega so vsi mislili, da bo imenovan namesto umrlega škofa Saina. Sedaj pa je imenovan za reškega škofa Antonio Santin, ki je služboval kot kanonik v Pulju.
Primorski akademiki
Skoplje, 18. avg. m. S sinočnjim vlakom so do-potovali v Skoplje primorski akademiki iz Ljubljane. Na železniški postaji so jim priredili prisrčen sprejem. Akademiki so odšli z železniške postaje v mesto v sprevodu z godbo na čelu. Danes so si ogledali mesto, zvečer pa so priredili v Oficirskem domu običajni koncert primorskih in koroških narodnih ter umetnih pesmi.
Osebne vesti
Belgrad, 18. avg. ni. Z rešenjem prometnega ministra so prevedeni: Jožef Bertonceli, ndmin. zvaničnik kurilnice Ljubljana L za pomož. oficiala 10. skup. I. poviška. Jožef Poreota, prometni zva-ničniik, za pomožnega prometnika 10. skup. na postajo Kranj; Marcel Skočir, prometni zvan. na postaji Boh. Bela, za pomož. promet. 10/skup. L poviška. Martin Lubej, promet, zvan. na postaji Bistrica za pomož. promet. 10. pol. sk-tip. z drugim poviškom. Janez Sodja, promet, zvan. na postaji Medvode za pomož. prom. 10. skup. s i. poviškom; prom zvan. Albert KolariČ na postaji Ruše za pomožnega promet. 10. skup. z drugim poviškom; Marjan Japelj, skladiščni zvan. na postaji Belgrad za pomož. skladiščnika 10. skup. s prvim poviškom; Karel Riickauf, prom. zvan. v Trbovljah za pomož. prom. 10, 6kup.; Maks Simončič, prom. zvan. na postaji Polzela-Braslovče za pomož. prometnika 10. skup.; Alojzij Babovšek, prom. zvan. v Sv. Lovrencu za pomož. promet. 10. skup.; Alojzij Uels, nadzornik vozov za pomožnega pregledovalca vozov 10. skupine pri kurilnici Maribor; Danilo Zevnikar, prom. zvaničnik Da postaji Pesnica, za pomožnega pron.etnika 10. skupino in Josip Valant, prometni zvaničnik na postaji Laze, za pomožnega prometnika 10. skupine s prvim poviškom.
Belgrad, 18. avg. m. Za računskega uradnika 6. sk. je postal pri apelacijskem sodišču v Ljubljani Vladimir Dekleva, inšpektor dravske finančne direkcije v Ljubljani.
V tretjo sk. I. st. sta napredovala sodnika ape-laoijskega sodišča v Ljubljani dr. Milko Kranjc in dr. Anton Stuhec, ki jo sedaj na službi pri državnem sodišču za zaščito države v Belgradu.
Drobne vesti
Belgrad, 18. avgusta, (a). Izvozniško društvo kraljevine Jugoslavije bo imelo v nedeljo. 20. t. ni. v Arandjelovcu svoj letni sestanek. Razpravljali bodo zlasti o izvozu sadja letošnje leto.
Gospod ban dr. Drago Marušič je naklonil za prvo pomoč pogorclcem v Žužemberku banovinsko podporo v znesku 15.000 Din.
Belgrad, 18. avg. m. Sinoči je imel glavni akcijski odbor Jugoslovanske narodne stranke sejo, na kateri so razpravljali o tekočih zadevah stranke. Med drugim so razpravljali o ureditvi strankinega odbora v Belgradu, o ustanovitvi delniške družbe za izdajanje lisla >Borba« ter o akciji, ki naj bi se sprožila, da bi se po možnosti tednik »Borba« spremenil v dnevnik.
Belgrad, 18. avg. m. Danes je pričel tukaj izhajati nov politični tednik »Demokrat< . Izdajatelji pravijo, da bo ostal tednik neodvisen politični vestnih-.
Newyork, 18. avg. b. V politični hkrogih se govori, da namerava predsednik Roosevelt vrniti Ita-iiji obisk po eskadri ameriških hidronvijonov.
Važne določbe novih cestnih pravilnikov
m.
Predpisi glede miru in snage na javnih cestah avtonomnih mest.
A. Zoper nemir in ropot.
Čim bolj narašča promet v večjih mestih, tem več trpe živci in sploh zdravje meščanov vsled ro-potanja voz po tlaku, signalov in drdranja tramvaja in hup avtomobilov ter vseh ostalih mnogovrstnih prometnih pojavov: prahu, dima, smradu itd. Z to je po vzoru drugih mest že prejšnji cest-nopolicijski red za mesto Ljubljano, sklenjen v seji občinskega sveta dne 10. septembra 1897, v III. oddelku uvedel tudi določbe zoper nemir in ropot no mestu.
Iz njih je novi mestni cestni red prevzel predpise, da se smejo vršiti glasbene produkcije, pod-oknice itd. na javnih cestah in trgih le z dovoljenjem (državnega) polic, oblastva in le tako, da ni oviran promet. Dodal pa je temu še v § 79 določbo, da je tako dovoljenje potrebno tudi za razne obhode in prireditve na javni cesti, n. pr. Miklavževe obhode, tombole, predpustne sprevode; isto bo veljalo zacvetlične korze, pa tudi za različne neobičajne pohode in sprevode, pri čemer pridejo tudi že določbe zakona o zborovanjih v poštev.
Iz prejšnjega cestnopolicijskega reda je prevzeta tudi prepoved razgrajanja, kričanja, prepiranja in petja po javnih cestah in sicer ponoči ko podnevi. Novi mestni cestni red uvaja razen tega v § 78 umestno določbo, da je prepovedano vsako kaljenje nočnega miru celo s preglasnim govore-njem, s hrupnimi vožnjami itd. Ta določba je u . estna zlasti poleti, ko so zaradi vročine okna odprta. Tu je mesto, da opozorimo na hrupne vožnje, ki jih povzroča ponoči tista stalna priprava za kaljenje nočnega miru, ki mu pravijo mestni čistilni voz. Mestni fizikat naj se enkrat med 12. in 1. uro na lastne oči in ušesa prepriča, kako »higiensko« deluje ta nočna pošast s svojim ropotom in oblaki prahu, ki jih dviga nadstropja visoko po n :škropljeni cesti, pa bo gotovo predlagal, da se ta stvor odpravi in nadomesti z modernimi avtomobilskimi snažilniki, kakršne imajo že vsa druga večja mesta. Na vsak način pa naj za sedaj poskrbi, da se ceste, preden prihaja ta voz, vsaj toliko poškrope, da ne bo prahu.
Zaradi nočnega miru je strožje kakor v starem cestnopolicijskem redu, sploh prepovedano vsako petje v gostilnah in kavarnah, če so njih okna odprta, in ne samo od 10 zvečer do 7 zjutraj, prav tako toda le po noči vsaka godba (tudi igranje na klavir), uporabljanje gramofonskih in radijskih zvočnikov, slednjih niti v zasebnih stanovanjih, če 60 okna odprta, niti v zasebnih vrtovih ali dvoriščih (§ 80). Prepovedano je puščati ponoči pse na ulico. Psi, ki ponoči tulijo, se morajo zapreti v notranje poslopje. Ako pa tak pes z lajanjem in tuljenjem trajno kali nočni mir, sme oblastvo odrediti, da se odstrani (§ 41). Ta določba je nova ter posega precej občutno v lastninske pravice, pa je povsem upravičena. Motorna vozila naj ponoči uporabljajo troblje le tedaj, če je to za varnost neobhodno potrebno.
Zoper nemir in ropot po ulicah tudi podnevi je poskrbljeno s predpisom, da je postavljanje ra-' difrfkih ln gramofonskih zvočnikov ob javnih cestah in trgih prepovedano. Prodajalci premoga in smetarji smejo uporabljati le take piščalke, ki jih odobri policija (§ 82). Železne prodajalniške za-tvore je treba spuščati tako počasi, da se prepreči vsak večji ropot (§ 81). Vozila, ki sama ali vsled svojega tovora hudo ropotajo, morajo voziti počasi. zeleznina ali pločevina, ki povzroča med prevažanjem tak ropot, se mora naložiti ali zaviti v slamo ali na drug primeren način, da se ropotanje kolikor mogoče odpravi (8 9). Zvočni signali motornih vozil naj se v mestih rabijo le, kadar je to potrebno ali predpisano, torej pred nepreglednimi križišči, ovinki, pred vrhom klanca, pred prehitevanjem ali obračanjem, pri vožnji nazaj, pred izvozom iz dvorišč in vež, preden se spravi vozilo v tek, za svarilo neprevidnim pešcem itd. Brezobzirna uporaba signalov je kazniva (člen 50 občnega cestnega reda).
Zelo važna, a še vedno premalo upoštevana je določba, da motorna vozila ne smejo povzročati prevelikega ropota in da morajo zato imeti pravilni glušnik. Motociklistom je še posebe prepovedano, da povzroče znani neznosni ropot z nenadnim in čezmernim odpiranjem akceelracije ali dim in pline s pretiranim mazanjem (čL 52 občnega cestnega reda).
Tu je prilika, da opozorimo naše čitatelje na pomen avtomobilskih signalov, ker spozna po njih j tako prometni stražnik pa tudi pešec, na katero j plat bo vozil avtomobil ali motocikel in se lahko po tem ravna. Enkratni znak s trobljo pomeni, da motorno vozilo vozi naravnost, dvakratni da zavije na desno, trikratni da zavije na levo. Vožnja nazaj te označi z enkratnim dolgim in večkratnimi kratkimi signali.
B. Zoper nesnago na javnih cestah, ulicah, trgih in nasadih.
Prepovedano je (§ 63 mest. cest. reda) vsako onesnaženje javnih cest, trgov, nasadov itd. v mestu. Onesnaženje cest je tudi pisanje in čečkanje po privatnih zidovih, če gredo na cesto, pljuvanje (I), izlivanje pomij, nesnažne vode in smrdljivih tekočin na cestne jaške, opravljanje potrebe na javni ulici (I), pa tudi puščanje deževnice iz pokvarjenih strešnih žlebov, najsi se zgodi namenoma ali iz malomarnosti in najsi je dotična cesta tlakovana ali ne. Za nekatere teh predpisov so bili odločilni tudi drugi oziri (n. pr. moralni in estetski), glede deževnice gotovo tudi oziri na obvarovanje pasantov in njih obleke pred škodo, pa se je vse to združilo pod pojem javne snage. Nova in dokaj rezka je prepoved, da se ne smejo metati po cestah in nasadih (velja n. pr. tudi za tivolske nasade in tivolski gozd) žareče vžigalice, tleči ostanki cigar in cigaret, papir, kostanjeve luščine, olupki pomaranč, jabolk, odpadki jedi in podobno.
Odlagati sneg, led, materijal, prst, grušč, smeti in odpadke je dovoljeno le na prostorih, ki jih za to določi občina. Pranje perila, zelenjave, posode na javnih vodnjakih je prepovedano, prav tako tudi, da se napaja živina na njih. V strugah tekočih voda se sme prati perilo le na onih mestih, ki jih za to določi občina. Navada, ki jo nahajamo v južnih krajih, zlasti ob morju, da se raz-obeša perilo na javnih cestah, oknih in balkonih, je pri nas prepovedana (§ 62). Tudi iztepavati ali celo le prezračevati posteljno opravo na oknih in balkonih ni dovoljeno (prepoved prezračevanja gre, vsaj za višja nadstropja, morda malo predaleč). Prav pa je, da je prepovedano iztepavati preproge in slično pri oknih, ki gredo na cesto. Seveda je tudi prepovedano metati kakršnekoli predmete skozi okno ali z balkona na cesto ali druge javne
prostore (§ 61, odst. 2). Stvari, ki sc postavljajo ali obešajo na okna, balkone ali na zid, se morajo tako pritrditi, da ne morejo pasti na cesto. Zoper nadlogo prahu je poskrbljeno z določbo § 62, da mora snaženje in škropljenje javnih cest, ulic, potov, nasadov itd. opravljati občina (§ 62). Ali je bila banska uprava kompetentna, ustanoviti s svo-j^ naredbo to novo dolžnost za avtonomne občine, je precej dvomljivo. Pooblastilo, ki ga daje zakon o notranji upravi v § 67 za izdajanje policijskih uredb, je treba namreč strogo razlagati. Uvajanje trajnih javnih bremen tako za fizične kakor za juridične osebe je stvar zakonodaje, ne pa stvar upravne oblasti, ki sme po čl. 81 ustave izdajati le uredbe, potrebne za uporabljanje zakonov (takozvane izvršilne uredbe), ne sme pa samostojno urejati tvarine, ki jo zakon še sploh ni uravnal (takozvane uredbe praeter legem — mimo zakona). Novo breme za hišne lastnike in celo za zemljiške posestnike je tudi, da morajo sploh sna-žiti in škropiti pločnike in pešpoti, ob vsakem vremenu, ne samo kadar zapade sneg, kakor je bilo to v starem cestnopolicijskem redu ljubljanskem predpisano. Določbe § 82 tega starega reda glede kidanja snega so se v bistvu obdržale in postrožile pa v toliko, da se sneg in led ne smeta odmetavati tik za robniki v odtočne jarke, niti na rešetke odtočnih kanalov ali na tramvajsko progo (§ 75).
Nadaljnje novo javno breme, ki se nalaga hišnim lastnikom z banovo naredbo je njih odgovornost za to, da so napisi in znaki, ki služijo za orientacijo občinstva in so pritrjeni na hišah, posebno ulične in hišne tablice vedno v dobrem in čistem stanju. Tudi zoper to, sicer prav koristno določbo, se pojavljajo pomisleki ustavno pravnega značaja, ki so bili prej omenjeni, zlasti če se
ozremo na določbo čl. 6, odst. 3 vetjavnega zakona o imenih krajev in ulic in o oznamenovanju hiš s številkami z dne 18. februarja 1930, ki uvaja za hišne posestnike samo javno pravno služnost, da ne smejo ovirati pri trjevanje uličnih tablic na svoje hiše — pa nič več. Mestni policijski red gre tu očito preko zakona in uverjeni smo, da bi ta določba ob pritožbi pred upravnim sodstvom ne držala. Na vsak način pa ne gre, da bi bili hišni lastniki za čiščenje uličnih (ne hišnih!) tablic odgovorni, ker te tablice nabavlja in postavlja občina ob svojih stroških (čl. 6, odst. 5 pravkar omenjenega zakona), je torej njih lastnica in ima torej tudi ona skrbeti za njih snaženje, ne pa hišni gospodar, ki je kvečjemu odgovoren za čedno stanje tablice s hišno številko.
Posebno skrb posveča mestni cestni red prodajanju in razobešenju mesa, odvajanju prašljivih in smrdljivih predmetov, zlasti pa fekalij in gnoja. V obče se smejo taki predmeti prevažati le po noči, v notranjih delih mesta vrhtega le s posebnim hermetično zaprtim vozom. Tudi smeti se smejo v notranjih delih Ljubljane odvažati le v zaprtih posebno konstruiranih smetarskih vozovih, v drugih mestih, kjer še ni uveden tak način od-važanja, pa se morajo stresati v posebno, z železnim pokrovom opremljeno greznico.
Glede kaznovanja utegne širše kroge zanimati določba, čl. 105 občnega odnosno § 87 mestnega cestnega reda, da je kaznivo le tisto dejanje in tista opustitev, ki je v navskrižju z izrecnim prepovedim ali zapovedim; če krši navodila, pa le tedaj, če se zagreši vzlic izrečni zapovedi ali prepovedi pristojnih oblastev ali organov.
Neprilična, — ker v navzkrižju z dosedanjo zakonodajo in prakso, pa se nam zdi določba, da se naj kaznujejo prestopki po § 69 zakona o notranji upravi, kar ima za posledico, da se vse denarne kazni stekajo v državni zaklad, čeprav bo šlo po večini za nedržavne ceste. Občinam pa tudi banovini utegnejo s tem odpasti znatne vsote, s katerim so dosedaj računale.
1 Glej »Slovenec« z dne 12. avgusta, št. 182 in z dne 15. avgusta t. 1„ št. 184.
Ljubljana iz zraka
Ljubljana, 18. avgusta.
Taka je videti Ljubljana iz zraka. Nihče ne more trditi, da ni lepa. Tak in morda še lepši pogled na Ljubljano bodo v nedeljo popoldne uživali tisti, ki bodo zbrali pogum in pet kovačev ter poleteli z novega letališča pri Devici Mariji v Polju nad Ljubljano. Zadnja točka velikega letalskega meetinga v nedeljo popoldne bo namreč letanje občinstva. Na razpolago bo dovolj letal, in sicer takšnih, ki se jim lahko brez skrbi zaupa tudi tisti, ki tresenja svojih hlač nima bogvekako v oblasti. Ne bo mu žal za krasni užitek in tudi ne za majhno srčno tesnobo, ki se ga bo polastila v prvih tre-notkih, ko bo visel med nebom in zemljo. Dovolj bo imel nekaj dni gradiva za pripovedovanje prijateljem o svojem »junaštvu«.
Danes sta prispeli na ljubljansko letališče dve vojaški letali, ki se udeležita letalskega meetinga, in sicer iz Novega Sada letalo tipa »Potez«, iz Zagreba pa letalo tipa »Breguet«. Prišlo je tudi osem vojaških mehanikov pod vodstvom rojaka
Šimenca iz Mengša. Prispel je dalje tudi znani slovenski pilot T u r k o , ki bo tudi sodeloval na meetingu.
Na letališču samem se vrše zadnje priprave za meeting. Napeljujejo električno in telefonsko napeljavo in montirajo močne Phillipsove zvočnike, ki bodo prenašali slavnostne govore ob otvoritvi in pa programsko reportažo med prireditvijo.
Dva sta bila na letališču divizijski gen. Čuka v a c in brigadni gen. P e k i č , ki sta si ogledala letališčne naprave in športna letala Aeroklu-ba. Zanimal ju je zlasti »Lojze« in pa novo brez-motorno letalo, s katerim se naši mladi letalci že poizkušajo.
Opozarjamo občinstvo, da bo jutri, to je v soboto, ves dan in v nedeljo do dveh popoldne letališče najstrožje zastraženo. V nedeljo popoldne naj se udeleženci čimbolj poslužujejo pešpoti, ker avtobusov ne bo preveč na razpolago. Vse dohodne ceste na letališče bodo škropljene. Opozarjamo tudi na posebne vlake, katerih vozni red smo priobčili včeraj.
1000 Marijinih otrok
na Žalostni gori
Preserje, 17. avgusta.
Menda še nikoli ni bilo toliko mladine zbrane na Žalostni gori, kolikor jo je zbral Veliki šmaren na tej ljubki Marijini božji poti v pre-serski fari. To je bil živžav in vrvenje med temi Marijinimi otroci, ki so prišli na skupen 6hod Marijinih vrtcev. Nad tisoč jih je bilo od vseh strani obširne vrhniške dekanije in bližnje okolice. Peš, na vozovih in z vlakom, kakor je kdo mogel, otroci in z njimi starši, vse je hitelo na isti cilj. Prostorna cerkev je bila premajhna, toliko da je dobro sprejela vase otroke. In ko so po kratkem pozdravu domačega Marijinega vrtca vsa ta mlada otroška grla napolnila s svojimi čistimi glasovi svetišče, je bil to nepopisno ganljiv prizor. Glavica pri glavici, oči vseh uprte v Marijino podobo in zraven navdušena
pesem — nehote te potegnejo za seboj.
Na lečo je stopil g. vikar dr. Jože Pogačnik, ki je otrokom v pesniško dovršeni obliki tolmačil cilje in naloge Marijinih otrok. Pete li-tanije, ki so sledile z ljubkim odpevanjem otrok, so tako sličiie angelskim harmonijam nebeški Kraljici in so bile gotovo višek krasote celega dneva.
Blagoslov otrok, ki ga je s primernim nagovorom izvršil g. dekan Kette in krepka: »Še gori ljubezen .. .Mati ne pozabi me...« za slovo in obljuba zvestobe nebeški materi je zaključila slovesnost v cerkvi. Vsi ti prelepi dokazi otroške pobožnosti in gorečnosti in nazadnje še neprisiljena otroška zabava okrog cerkve, je v vseh navzočih zapustila željo, da bi zopet radi kmalu doživeli tako vesel dan.
Zopet dva požara pri Slov. Bistrici
Slov. Bistrica, 16. avgusta.
Komaj je dober teden od tega, ko je zadnjič gorelo, že zopet je na praznilk Vnebovzetja Marije okrog polnoči pričelo goreti ogromno gospodarsko poslopje župana Kotnika Matije v Spodnji Pol-skavi. Najprej je ogenj zagledal neki kmet, ki je takoj domače obvestil, da gori. Pričeli so takoj s pomočjo sosedov reševati iz hlevov živino, katero so rešili še o pravem času iz gorečega poslopja, ena dve leti stara svinja je postala žrtev ognja in
je zgorela. Izmed gasilcev so bili prvi na mestu s svojo motorko domači in v par minutah kasneje so še prišli iz Zgornje Polskave, ki so skupno se izkazali zelo požrtovalne; saj se je največ njim zahvaliti, da se požar ni razširil. Pogorelo je vse do tal, hleva, kolarnica, kašča in šupa, ki je bilo vse napolnjeno s poljskimi pridelki. Tudi vse gospodarsko orodje je zgorelo. Škoda je velikanska, nad 100.000 Din se ceni, a zavarovan je pa župan 7,a veliko manjšo vsoto. Vzrok požara še ni natančno ugotovljen. Pač pa sumijo prav vsi, da je imela tu
Zavitki in tablete ima o Baver.ev križi
Če bodete pazili na ta r zaščitni znak, bodete vselej dobili pristni Py-ramidon ter ne boste nad njim nikdar razočarani pri glavobolu in migrenL
V z. Jngefa k. d. Zagreb, Oa jeva 52.
Oglas ie registr. pod S. br. 9488 od 31. V. 1SSS.
prste vmes požigalčeva rolka, ki požiga že od po mladi sem, ne da bi mu prišli na sled.
Ni še na pogorišču žuftana Kotnika v Spodnji Polskavi pogorišče popolnoma ugasnilo, že je komaj pol ure daleč v sredo okrog 6 zvečer pričelo goreti zopet gospodarsko poslopje Last Gmajnarja v Spodnjem Leskovcu. V Slovenski Bistrici so sirene na tukajšnji žagi naznanjale, da gori. Gasilci so s svojim avtomobilom takoj hiteli na pomoč. Toda radi pomanjkanja vode niso mogli gasiti, ker je v tem kraju sploh nimajo, pač pa so pomagali pri jjodiranju gorečih delov, tako da so hišo rešili iz objema plamenov. Posestnik trpi precejšnjo škodo. Saj mu je tudi pogorelo vse — gospodarsko orodje, žito, seno in oelo gosjxxlarsko poslopje. Škode je okrog 35.000 Din, je pa ikrita z zavarovalnino. Kako je ogenj tudi tulkaj nastal, ne ve nihče.
Požar na Trebelnem
Trebelno, 16. avg.
Požar je nastal pri posestniku Antonu Škrjancu v Bogneči vasi pri Trebelnem na Dolenjskem dne 15. t. m. Omenjenemu posestniku je pogorela hiša, kašča in nekaj vinske posode s stiskalnico, ki je bila pod hišo v kleti.
Vsled silne vročine se je sadno drevje, ki je bilo gosto zaraščeno okrog hiše in poslopij, vse posušilo. Lastnik trpi precejšno škodo, ki pa je krita z zavarovalnino. Vzrok požara še ni znan.
Zadnja pot ponesrečene gdčne. Hermannove
Mojstrana, 17. avgusta.
Nocoj ob pol osmih so naši reševalci pripeljali na Križu ponesrečeno gdč. Ilermannovo v Mojstrano, kjer je že čakal avto s krsto za nadaljnji prevoz v Tržič. Mati in njena teta sta dospeli semkaj že v teku dneva in sta v hotelu Triglav čakali na poslednjo jx>t svoje hčerke s planin. Pretresljiv je bil jx>gled na mater, ko je jx>gledala svoje uj>anje še enkrat, prodno zaprejo krsto, hotela jo je na vsak način videti. Po ogledu komisije so krsto začinili in po pogrebnih molitvah, katere je opravil domači župnik g. Pečarič, 60 jjoložili krsto v avto.
Začel se je jx>miiknti dolg sprevod. Na čelu so nosili zastopniki podružnice SPD lep venec z napisom: Planinski žrtvi — Podružnica SPD Dovje-Mojstrana. Tem je sledil voz z župnikom. Nato avto s ponesrečetiko in avto sorodnikov. Zadaj pa je šel sprevod kakih 200 domačinov in letoviščarjev, katerih je polno v Mojstrani, s prižganimi svečami v rokah. Ganljiv je bil pogled na ta sprevod v poznih večernih urah in tako tužno so peli zvonovi v farnem stolpu. Človek bi mislil, da so se tedaj predramili tudi oni, ki počivajo na tem pokopališču, ki so storili enako smrt. Sprevod je šel do državne ceste, kjer je g. župnik še enkrat blagoslovil krsto, katero so obsuli z venci, planinskim cvetjem in zelenjem. In zabrnel je avto ob zvonenju farnih zvonov in odpeljal nesrečno žrtev v Tržič, kjer bo truplo položeno k večnemu počitku.
Ptut
400 letnica veržejske garde. Kakor smo poročali, proslavi tržJca garda v Veržeju v nedeljo, 27. t. m. 400 letnico obstoja. Ob tej priliki se proslavi tudi 250 letnica progona turških roparjev iz Murskega polja. Združeno s to pro slavo se vrši veliko manifestacijsko zborovanje
g roti madjarskim revizionističnim težnjam. — pored te proslave je sledeč: V soboto, 26. t. rn. sprejem gostov pri večernem vlaku na kolodvoru; zatem bakljada in povorka j>o trgu. v nedeljo, 27. t. m. ob 5 budnica; ob 8.50 zbor društev in sprejem gostov ter tovariških društev; ob 9.30 slovesna sv. maša na glavnem trgu; po sv. maši manifestacijsko zborovanje istotam; nastopijo govorniki iz naroda in obmejnih krajev; po zborovanju mimohod društev pred dostojanstveniki. za tem skupno kosilo v društveni dvorani; slavnostno kosilo pa se vrši v Ma-rijanišču. Prijavljenih je že veliko število gostov in raznih društev, med temi znana varaž-dinska garda in veteransko društvo iz Ptuja. Dovoljena je tudi jx>lovična vožnja po železnici.
Dobava mesa. Ustna licitacija za dobavo mesa za ptujsko garnizijo se vrši 23. t. m. ob 10 v pisarni komande mesta v Ptuju.
Nezgoda. Ponesrečil se je 38 letni invalid Jožef Beranič iz Apač pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Pri spravljanju drv je padel in dobil tako hude notran je poškodbe, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Njegovo stanje je resno.
Ljubljanske vesli:
Gozdni požar na Gradu
Včeraj okrog petih se je začel nenadoma s severozapadne strani ljubljanskega Gradu, iznad Hamanuove hiše nu Mestnem trgu, valiti gost dim, ki je kmalu pokrit vso okolico. Ljudje so že mislili, da gori grad, toda gorela je samo hosta. Najbrž je kdo vrgel na tla me<i suho bilje tleč ogorek cigarete, ki je zaradi silne suše zadostoval, da se vnelo grmovje in trava. Ogenj je že začel objemati nekatera drevesa. Ker se je bilo bati. da bo ogenj ogrozil bližnje zgradbe na Mestnem trgu, so poklicali gasilce. Najprej je odšlo na lice mesta 6 poklicnih gasilcev, ki so skušali z vejami in kopanjem tal udušiti ogenj. Ta se pa ni dal kar tako ugnati. Prišel je še trenski voz in za njim še inotorka
prostovoljnih gasilcev. Motorka se je naprej odpeljala na Grajsko planoto, odkoder so mislili iz grajskega vodnjaka napeljali vodo. To pa ni bilo mogoče, ker je bilo v vodnjaku premalo vode. Zato se je motorka vrnila na Krekov trg, kjer so iz hidranta pred Mestnim domom napeljali vodo po Študentovski ulici na kraj ognja, šele z vodo so gasilci udušili ogenj. Pri gašenju se je lahko poškodoval eden izmed poklicnih gasilcev, ki mu je priletel na roko kamen.
Tudi na Rožniku je skoraj ob istem času pričela goreti hosta, in sicer nad znano Čadovo gostilno. Bilo je precej dima, vendar ni bilo treba gasiLske intervencije.
Tramvajska dela j
Dela za krožno tramvajsko progo od glav- j nega kolodvora do sv. Petra cerkve naglo na- 1 predujejo. V že izkopano, z gramozom na de- j belo posuto in tako čvrsto utrjeno osnovo so : položili ta teden od Resljeve ceste po Masurv-kovi in Jegličevi cesti tirnice; obenem znižujejo in razširjajo jegličevo cesto. Na hrvatskem trgu je dozidan na levem vogalu parka, gledano od cerkve sv. Petra, ličen kiosk v modernem slogu, podoben onemu na Marijinem trgu in določen za nadomestilo leseni trafiki, ki jo bodo na desnem voglu trga, nasproti Ša-rabonovi hiši, v kratkem podrli, ker morajo tod položiti sklepne tirnice krožne tramvajske proge, ki 6e tod stika s staro progo. Tudi dela za novo t ram vaj.-ko progo pred glavnim kolodvorom in naprej med mladim drevoredom po Mn-•sarykovi cesti do Tyrševe ceste bodo glede osnove kmalu dokončana ter je upati, da polože tudi ondi tirnice vsaj do konca avgusta. Težja bodo dela za obnovo in preustroj stare tramvajske proge po mestu, ki jo mislijo skoro povsod razširiti na dva tira. Ali bodo ta dela še letaš končana je sedaj, ko je financielno vprašanje rešeno, odvisno predvsem od vremena.
Kaj bo danes?
Kino Kodeljevo; Ob pol 9 (Hans Albert) »Naša je noč«.
*
O Komedija »Veleturist« na rrtu Rokodelskega doma. V nedeljo 20. t. m. ob pol 6 zvečer vprizori Kat. društvo rokodelskih pomočnikov komedijo: »Veleturist«. Komedija nudi mnogo razvedrila, zabave in smeha, zato je zanimanje občinstva že sedaj veliko in povpraševanje po vstopnicah živahno. Predprodaja se vrši v soboto od 6 do 8 zvečer in v nedeljo od 10 do 12 dopoldne v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. V slučaju neugodnega vremena bo prireditev v dvorani. Priporočamo občinstvu, da si vstopnice za velezabavno igro kupi že v predprodaji.
O K velikemu letalskemu meetingu vozijo dne 20. t. m. na progi Krekov trg—Tabor—Šmar-tinska cesta—letališče, avtobusi podjetja Grad od 12 do 3 popoldne. Po končanem meetingu povratek , po isti progi. — Avtobusno podjetje Grad.
0 Seja akcijskega odbora za proslavo septem-berskih dogodkov se vrši v ponedeljek, dne 21. t. m. ob 6 zvečer v magistratni zbornici. Vabljeni vsi odseki, prosimo, da se točno in zanesljivo udeleže.
O Ljubljanska strelska družina ponovno obvešča svoje članstvo in prijatelje strelskega športa, da se vršijo strelske vaje redno vsako nedeljo od 8.30 do 11 na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti. Na razpolago so tudi lovske tarče. Puške in municija je nova ter je cena municiji znatno znižana (5 strelov Din 3). Obenem opozarjamo članstvo, da ima pravico udeležbe pri krajevnih, okrožnih in državnih strelskih tekmah le oni strelec, ki se je udeležil vsaj desetih strelskih vaj in ima poravnano članarino za tekoče leto, kakor to predpisujejo pravila ljubljanske strelske družine in čl. 26. savezne odredbe. Ker se bližamo okrožni strelski tekmi, za katero so pripravljena številna in lepa darila, pričakujemo pri vajah čira večjo udeležbo. Odbor.
©Koncert pevskega zbora JUU bo drevi ob pol 9 v veliki dvorani na Taboru. Vstopnina: sedeži po 10, stojišča po 5 Din. H koncertu so vljudno vabljeni vsi, ki se zanimajo za resno umetniško stremljenje učiteljskega zbora.
O Na iepem in prostornem kopališča gosp. B tirna na Ježici bo igrala v nedeljo popoldne godba »Zarja«.
© Mnogokratnik za odmero prirastkanine v okolišu mc.sta Ljubljana se je določil za mesec junij in julij 1933 na ?.
© Marijin spomenik na Sv. Jakoba trj^u kaze že petnajsto leto po končani vojni pomanjkljiv napis, ki mu manjka polovica črk. Ali res ni mogoče, da se ta nemarnost, ki jo opazi in graja vsak tujec, ki ogleduje lep spomenik, za malo denarja odpravi?
0 Dvojno zaslužkarstvo. Neki mestni urad je baje prevzel po svojih uslužbencih (28 po številu) razprodajo vstopnic za nedeljsko otvoritev Ljubljanskega aerodroma. Honorar bo baje 25 Din na uro za vsakega uslužbenca. Komentar. Več brezposelnih.
0 Kresovi na šmartlnski cesti. Prebivalci, ki stanujejo ob Šmartinski cesti in vsi oni, ki po njej hodijo, imajo vsak večer priložnost opazovati kresove, ki jih zažiga lokomotiva, ki vozi materijal, odkopan pri regulaciji Ljubljanice, v gramozno jamo. Iz dimnika lokomotive puhajo celi šopi isker, ki se podnevi toliko ne opazijo, ponoči pa uprizarjajo kar celo iluminacijo. Ta iluminacija pa je precej nevarna, zlasti za obleko mimoidočih, v kateri zapušča neprijetne sledove. Tudi se boje lastniki hiš in lesenih zgradb ob Šmartinski cesti, da ne bi kakšna iskra zanetila požara, kar bi ne bilo v tem suhem času nič nenavadnega. V zadnjem času so naprtili lokomotivi na dimnik nekakšno rešeto, ki pa premalo pomaga. Neprijetna zadevičina naj bi se na kak način odpravila, ker utegne morda kdaj povzročiti kakšno nesrečo. — Stanovalec ob Šmartinski cesti.
0 Nočno službo imata lekarni; dr. Piccoli, Dunajska cesta 6, in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
Celje
0 Planinska mala na OkrcMju. Na planini Okrešelj, poleg Frlschaufovega doma, bo jutri ob pol 11 »veta maša na prostem. Vabljeni so izletniki in turisti, da pri tej priliki posetijo Okrešelj, ta lepi kraj v naših Alpah.
0 Izlet v Logarsko dolino in na Okreielf priredi SPD Celje za svoje člane. Odhod iz Celja od pravoslavne cerkve nocoj ob 19.45. Povratek jutri zvečer. Prostih je še nekaj sedežev, zato se je treba takoj javiti,
0 Nesreče. Štor Franc, 14 letni sin delavca iz Zagrada, je v četrtek padel v gozdu in si nalomil desno roko. — Pelko Ivan, 17 letni ključavničarski vajenec v Sp. Sečovem, je delal v Rogaški Slatini; stroj mu je zmečkal kazalec desne roke. — Kozo-vinc Konrad, 20 letni mlinar iz Kasaz, je bil v četrtek v hlevu, kjer je krmil konje; konj ga je brcnil v trebuh. — Kompolšek Anton, 70 letni prevžitkar iz Podgrada pri Sv. Juriju, je splezal na slivo, padel in si zlomil levo ključnico. — Kač Marija, 45 letna posestnikoma hči iz Bukovžlaka, se je urezala s srpom v desno nogo. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski javni bolnišnici.
0 Savinjska dolina je oživela. Že nekai dni prihajajo v Savinjsko dolino iz bližnjih in daljnih krajev velike skupine žensk. Prišel je čas obiranja hmelja. Še dan, dva in Savinjska dolina bo s polno paro pospravljala svoj žlahtni pridelek. Letos je posebno živahno, ker se pričakuje po dolgih letih krize zopet živahna kupčija. Savinjčani z veseljem gledajo v bodočnost, ker upajo, da bodo po dolgem času enkrat vsaj malo pošteno zaslužili. V tej lepi dolini se sedaj sploh ne govori drugega kakor o hmelju. Vse ugiblje samo eno, kake cene bo dosegel letos hmelj. Kmalu bo začela poslovati tudi savinjska borza. Pojavili so se že hmeljski trgovci in prekupčevalci. Ko bo hmelj obran in posušen, se bo šele začelo pravo življenje. Želimo hmeljarjem in hmeljskim trgovcem, da bi čimbolje odrezali. Eni naj bi dobro prodali, drugi pa poceni kupili, predvsem pa naj bi bila z letošnjo sezono v prvi vrsti zadovoljna naša dolina, ki krvavo potrebuje
Kulturni obzornik
Doneski k življenjepisu dr. Mihe Tuška
O dr. Mihi Tušku, ljubljanskem mestnem zdravniku, ,smo nedavno brali v tuk. časopisih popis njegovega izleta na Triglav, na katerega se je povspel pred 100 leti ter je to turo popisal v tedanjem glasilu domačega razumništva >Illy-risches Blatt«. Ker je bil dr. Tušek tudi sicer član Čopovega prijateljskega kroga in je prevajal tudi Schillerjeve pesmi na naš jezik, ne bo odveč, če podamo h matic župnega urada v Selcih in Sv. Petra v Ljubljani, nadalje iz lepo urejenih starejših zapiskov popisovalnega urada mestnega magistrata v Ljubljani nekaj novih in dosedaj še neznanih podatkov o njegovem življenju.
Miha Tušek se je rodil dne 26. septembra 1803 kot najstarejši sin celozeniljuka Tomaža Tuška in njegove žene Mine, roj. Megušar, na obširni kmetiji »Megušnici«, ki stoji dobre pol ure hoda od Železnikov, na pobočju hriba, padajočega v dolino Sprednji Smolevc, ki priteka izpod Vanoovca in se izliva v zgorn jem koncu Železnikov t Soro. Uradno oznamenilo v župnih maticah Selških je bilo tedaj Murtinj vrli št. 3, čeprav se rovtarsko naselje Martinj vrh pričenja v resnici šele uro hoda pod vrhovi Mladega vrha Koprivnika in Vancovca v višini 800—1000 metrov, za Uro daleč tja do doline Farjega potoka nad Zalim logom. Megušnica se imenuje njegova rojstna hiša po starem kmetskem roidu Megnšarjev (v starejših listinah Mengušarjev), ki je tod gospodaril od 1. 1560 do 1. 1802, ko je v moškem rodu ugasnil. Z Mino, hčerko zadnjega Megušarja, 6e je 1. 1802 poročil Tomaž Tušek, sin Jurija Tuška, ceJogrunlaria iz Rovta št. 28 p. d. Debcljaia. znanega v lokalni /godo- | vini pi> tem, da je na 6voje stroške zgradil žup- 1 nišče pri Sv. Lenarta in tako omoeočil ustano- I
vitev župnije Sv. Lenart, h kateri se je priklo-pil vzhodni del Martinj vrlia, medtem ko je za-padni del že prej spadal pod Zali log. Megušnica in še nekaj hiš proti dolini Sprednji Smolevc, pa so do najnovejših časov bile vfarane v Selca.
Tomaž Tušek, Jurjev sin iz Rovta 28 in Mina, hči Jurija Megušarja, so starši našega Mihe Tuška, so ustanovitelji Tuškovega rodu na Me-gušnici (Martinj vrh 3), ki je gospodaril tod od 1. 1802 do naših dni in dal našemu narodu dva nadarjena zastopnika v osebi dr. Miihe Tuška in njegovega nečaka, prirodoelovca Ivana Tuška.
Miho Tuška so njegovi starši določili sprva za duhovniški poklic. Ker pa ie izgovarjal besede nekam težko (Blaž Blaznik, znani nakelski in selški lokalni zgodovinar pravi v svojih zapiskih o svojih Selških rojakih, ki jih hrani župni arluv v Selcih: >Da er (Tušek) obvvohl durch das ganze Gymnasiutn der erste oder zvveite Premifer, eine etvvas ,schwere Ausspra-che halte<), bi ne bil za pridigarja in se jc torej — eden izmed prvih slovenskih študentov i z tedanjih časov — odločil, posvetiti se medicini. Dosegel je v resnici doktorat in nastopil med I. 1830—1832 službo mestnega zdravnika (Stadt-physicus) pri mestnem magistratu v Ljubljani.
Dne 8. februarja 1836 se je poročil s 13 let mlajšo Ivano Paur, hčerko strojarskega mojstra Janeza Paura, stanu jočegn v št. Peterskem predmestju stara štev. 12 in njegove žene Terezije, roj. Markovlzh, Za priči pri poroki sta bila Žiga Pagliaruci, vitez s Kiesclsteina in dvorni in sodni odvetnik (Ilof- und Gerichtsadvokat) dr. Matija Kavčič, znani poznejši državni poslanec in politik. Kako se je seznanil MIha Tušek s svojo ženo, ni znano, morda po dr. Kavčiču, ki je bil poročen z njeno sestro Terezijo, roj. Paur. Zdi se, da sta si bila s Kavčičem tesna prijatelja, ker je bil ta tudi boter vsem trem Mihovim otrokom.
Pauri, v katerih hiši je dr. Tušek stanoval do ,svoje smrti, so bili premožni strojarji, ki so ^e bili priselili koncem 18. stoletja nekod iz Schwarzwalda na Badenskcm ▼ LJubljano. Naj-
Mariborske vesti:
Pereče avtobusne zadeve
Na železnici se vršijo te dni priprave za izpre-misinbo voznega reda, ki so vsako leto običajnp pred uvedbo zimskega voznega reda, obstojajo pa iz številnih anket, pri katerih se skuša vozni red spraviti v sklad z gospodarskimi in prometnimi potrebami dotičnega področja. Priprave, ki jih dela železnica pred uvedbo zimskega voznega reda, bi morale dati pobudo tudi našim avtobusnim podjetjem, da bi na svojih podeželskih progah z uvedbo zimskega voznega reda spravila v sklad prometne potrebe podeželja z gospodarskimi interesi Maribora. Bile bi vsekakor potrebne nekatere izpre-membe iii uvedbe novih prog. Zaenkrat se omejimo na proge mestnega avtobusnega prometa: Vsekakor bi bila zlasti v zimskem času v tržnih dneh potrebna krožna proga Maribor—Limbuš—Pekre— Razvanje—Nova vas—Maribor in sicer zjutraj za prihod in opoldne za povratek. — Ta proga bi se
□ Počitniški pedagoški tečaj Pedagoške cen trale. (Prošli ponedeljek je otvorila mariborska Pedagoška centrala svoj počitniški tečaj, ki se ga udeležuje naravnost rekordno število slušateljev (67) iz vseh krajev banovine. Kot predavatelje si je PC pridobila bog. profesorja dr. Jeraja za sociologijo, insp. v p. dr. Poljanca za biologijo pedagogike, prof. dr. Žgeča za mladinoslovje, prof. Šiliha za ukoslovje sodobne šole, ravn. v p. dr. Tominšeka za izbrana poglavja iz slovenske gramatike in sla-vistike in prof. R. Klopčiča za obravnavo tehnike risanja na šolski tabli. Predavanja skušajo zajeti in zarisati sodobno vzgojno in poučno udejetvova-nje, ustvariti jasnost v sklopu sodobnih pedagoških stremljenj ter končno vzbuditi zamisli za take oblike vzgoje in pouka, ki ustrezajo bistvu in strukturi našega naroda.
□	36.000 obiskovalcev Mariborskega tedna! Vse za Maribor tako običajno in značilno godrnjanje in nerglanje je zamrlo spričo uspeha letošnjega Mariborskega tedna. Obiskalo je razstave letos okoli 36.000 ljudi. Ugotovilo se je to na sestanku upravnega odbora MT, ki se je vršil v četrtek na Mariborskem otoku, iz poročila predsednika dr. Lipolda. Legiiimacij za polovično vožnjo je bilo izdanih 2500, približno istotoliko pa znižanih vizumov. Zlasti iz Avstrije je bil lep odziv in Maribor si je pridobil veliko število stalnih obiskovalcev, ki bodo poselili obdravsko prestolico vsako leto. šilingov se še nikoli ni toliko zamenjalo v Mariboru kakor teh deset dni Mariborskega tedna. Obilica šilingov je povzročila celo znaten padec tečaja. Lahko se računa, da se je v teh 10 dneh obrnilo v Mariboru več ko 5 milijonov Din in od tega je znaten del privrel od drugo. V splošnem mestnem gospodarstvu se bo to gotovo poznalo. Na omenjenem sestanku so se izrekle tople priznalne besede neumornim propaga-torjem in ustvarlteljem Mariborskega tedna ter se razvijale pobud ne misli in načrti za prihodnje leto.
□	Malo jim je za prepoved. V zadnjem času se je zopet razpasla razvada, da vozijo avtomobilisti po Gosposki ulici, dasi jih opozarjajo na obeh straneh dovolj vidna znamenja na prepoved. In to niso tujci, temveč domačini, ki jim očividno ugaja zariti se s svojim vozom v največjo gnječo ter ogrožati ljudi z naglo vožnjo. Treba po posvetiti Gosposki ulici malo več pažnjel
□	Maribor daje pobude ... Jutri odpro v Ljubljani novo letališče. Bilo bi omembe vredno poudariti, da je Izšla pobuda za veliko prometno letališče v Sloveniji iz Maribora in da je bilo to letališče prvotno namenjeno za Maribor, ki je, kakor v mnogih' drugih, tudi v tem slučaju dal prvi pobudo.
□	Na državni deški meščanski šoli v Mariboru bodo popravni izpiti dne 30. in 81. avgusta od 8— 12. Vpisovanje bo 1., 2. in 3. septembra. Pri vpisovanju je potrebno: spričevalo, potrdilo o višini davkov, ki jih plačujejo roditelji, vplačilo prispevka od 20 Din za zdravstveni fond. V prvi razred se sprejemajo učenci, ki so dovršili 4. razred osnovne šole brez slabe ocene in še niso stari 14 let Potr-
denarja, da bi si vsaj malo opomogla po tolikih letih suše.
0 Aktovka z zdravniškimi potrebščinami se je našla včeraj v dopoldanskih urah na Glavnem trgu. Aktovka je svetlo-rjave barve.
0 Izguba ure in verižice, V četrtek je bila med 16—18 izgubljena od Seidlovega studenca do Lise moška žepna ura z verižico iz tula srebra, vredna okrog 700 Din.
0 Nogomet v nedeljo. Poleg že včeraj naznanjene nogometne tekme se bo jutri vršila ob 17 na Glaziji še prijateljska nogometna tekma med SK Celjem in SK Olimpom. Sodnik g. Ochs.
gotovo obnesla tudi ob nedeljah in praznikih zvečer. Zlasti v Pekrah se občuti ob nedeljah pomanjkanje avtobusa. Na progi Št. Peter—Maribor bo treba z nastopom jeseni preložiti odhod jutranjega avtobusa na kasnejšo uro; obiskovalci trga, ki jih jutranji avtobus dovaža, nimajo interesa prihajati v temi na trg. — Kazalo bi preložiti tudi odhod opoldanskega selniškega avtobusa ob nedeljah in praznikih za uro kasneje. Uporabljajo ga večinoma izletniki, ki bi radi imeli kosilo doma. Potrebna bo tudi revizija mestnih prog ter uvedbe zimskega voznega reda. Pa tudi vozno tarifo bo treba pri mnogih progah izpremeniti. Pokazalo se je, da so proge z nižjimi cenami pri istih razdaljah donosnejše. Vsa ta vprašanja bi kazalo reševati na anketah, pri katerih pride do besede tudi prebivalstvo prizadetih krajev, ki najtočneje presoja svoje potrebe.
•dilo o davkih mora biti kolkovano z 30 Din. Natančnejša navodila so razvidna na šolski deski.
□	Smrtna kosa. V nežni dobi 11 let je umrla v bolnišnici Kristina Onič iz Vrhovdola. Pokopana' bo jutri v nedeljo popoldne na studenškem pokopališču. — Danes dopoldne ob 10 bo na pobreškem pokopališču pogreb Franca Divjaka iz Sladkega vrha, ki je postal, kakor smo že poročali včeraj, žrtev smrtne nesreče v sladkogorski papirnici. — Pokojnima svetila večna luč, žalujočim ostalim naše iskreno sožalje!
□	Za spremembo sejmov. Na pobudo trgovskega gremija se je načelo vprašanje izpremembe sejmskih dmi v Mariboru in okolici, ki naj bi se spravili v sklad s tržnim življenjem in gospodarskimi potrebami. Stavil se je predlog, da bi se svinjski sejmi, ki se v Mariboru vršijo vsak teden ob petkih, premestili na soboto. Obenem naj bi se otvorili v Mariboru ludi sejmi za pitane svinje iz drugih banovin. Na dosedanjih svinjskih sejmih se namreč pretežno prodajajo samo plemenske živali. 0 obeh predlogih se bo še razpravljalo, slednji bo pa težje izvedljiv, ker je po predpisih potrebno za take sejme cisto ločeno sejmišče in to zaradi nevarnosti okuženja. Za prestavitev sejmov od petka na soboto pa govore mnogi razlogi. Sobota je splošni tržni dan, ki bi ga svinjski sejem gotovo še poživil in bi bilo tudi več kupcev, ker bi kmetje poleg tega obiskali lahko tudi semenj.
□	Bolgari se ne dajo. Svoječasno smo poročali o sklepu mestnega tržnega odseka, da se premestijo bolgarski vrtnarji na Rotovški trg. S premestitvijo pa niso bili zadovoljni mariborski in okoliški vrtnarji ter se je zaradi tega celo predlagalo, da se morajo bolgarski vrtnarji Iz Varaž-dina ustavljati s svojimi avtomobili na Vodnikovem trgu. Do izvršitve teh sklepov pa najbrž ne bo
?rišlo, ker so se tudi Bolgari postavili po robu. 'o predpisih je mariborski trg odprt vsakemu producentu za njegove pridelke. Na ta predpis se opirajo Bolgari in mimo njega ne more niti tržni odsek.
□	V baziliki Matere Milosti se poročita jutri v nedeljo gdč. Anica Obranova iz znane in ugledne Obranove rodbine v Mariboru, in g. Viktor Murko, uradnik pri tukajšnjem mestnem električnem podjetju. Novoporočencema Bog daj srečo! ,"([>,• H
□	Seznam izžrebanih daril za imejitelje" legitimacije MT. (Prva številka znači legitimacijo, druga v oklepaju darilo.) 11 (3), 51 (2), 68 (4), 88 (1), 107 (17), 123 (27), 147 (21), 155 (25), 156
(9),	192 (19), 195 (28), 218 (14), 262 (8), 266 (29), 272 (16), 301 (24), 305 (11), 314 (5), 325 (18), 343
(10),	368 (22), 422 (26), 463 (13), 487 (15), 494 (7), 502 (12), 515 (6), 533 (20), 622 (23), 1027 (83), 1028 (74), 1034 (103, 1036 (32), 1041 (95), 1052 (97), 1060 (8), 1061 (92), 1076 (93), 1085 (107), 1112 (99), 1142 (52), 1154 (106), 1158 (45), 1159
(42),	1163 (38), 1183 (35), 1218 (89), 1231 (80), 1235 (84), 1237 (96), 1251 (101), 1307 (49), 1323 (65), 1354 (81), 1384 (46), 1390 (91), 1428 (73), 1457 (105), 1522 (102), 1529 (76), 1535 (71), 1604 (59), 1620 (34), 1638 (70), 1654 (75), 1662 (56), 1717 (69), 1733 (33), 1736 (55), 1757 (58), 1785
(43),	1831 (51), 1841 (63), 1844 (86), 1850 (62), 1863 (67), 1873 (98), 1901 (68), 1950 (53), 2016 (57), 2022 (90), 2034 (78), 2035 (100), 2040 (88), 2052 (54), 2053 (94), 2065 (60), 2078 (47), 2090 (87), 2133 (66), 2634 (30), 2636 (61), 4522 (64), 4534 (104), 4604 (48), 4606 (50), 4610 (37), 4750
(72), 4751 (40), 4826 (82), 4837 (36), 4853 (79), 4857 (44), 4858 (31), 4863 (77), 4871 (41), 4920 (39). Darila se lahko dvigajo od danes naprej do ponedeljka 21. t. m. od 10 do 13 v meščanski šoli v Cankarjevi ulici, od torka 22. t. m. naprej pa v pisarni Mariborskega tedna.
brž je že prvi izmed njih, Rok Paur, imel hiše št. 12, 13 in 14 na šentpeterskem predmestju (današnje hiše št. 20—24 na Sv. Petra cesti) v svoji posesti, gotovo pa že njegov sin Janez, oče Mihove žene Ivane. Od njegovih treh 6inov Janeza, Jožefa in Franceta je prvi v mladih letih umrl, drugi Jožef Paur je prevzel očetovo obrt in posestva, ki jih je znatno pomnožil (imel je poleg marofa v Kolodvorski ulici, tam kjer je sedaj Bambergova hiša, še mline na Fužinah in Podutiku, v bližini sedanje Vodnikove vile); ker pa je bil prevzel menično poroštvo za žitnega veletrgovca Gregoriča na sedanji Go-sposvetski cesti 5, je prišel z gospodarskim polomom tega trgovca ob vse. Imel je le tri hčerke, od katerih je Frančiška umrla samica, medtem ko sta se Klementina in Terezina poročili, prva s svojim bratrancem Albertom Tuškom, o Katerem bomo še govorili, druga pa z dežnikar-jem Adolfom Mikužcm na Mestnem trgu. — Tretji siu Janeza Paura, Franc, je okoli I. 1860 kupil bivšo Dolinškovo ali Žabjekovo hišo in dostilno št. 27 (sedaj št. 48) na vogalu Sv. Petra ceste in Znamenjskc ulice in jo preuredil v pekarno. Njegov sin je sedanji ugledni imetnik Paurove pekarne,^ g. Friderik Paur, poročen z go. Amalijo roj. cič.
Dr. Mihi Tušku so sc rodili iz zakona z Ivano Paurovo trije olroci: hčerka Amalija Ivana (23. junija 1837) in sinova Alojzij (2. junija 1839) in Albert Matevž (15. septembra 1841), vsi na št. 12 šentpeterskega predmestja. Alojzij je umrl najbrž kot študent v Gradcu dne 14. avgusta 1867 za jetiko. star komaj 28 let; hčerka Amalija Tušek sc je poročila pozneje s polkovnikom Francetom Kreipnerjem, poveljnikom 10. pe.špolka v Jaroslavu v Galiciji, ki je umrl že 1. 1886 in je pokopan v Ljubljani. Otrok nista imela. Vdova jc živela še dolga leta v Ljubljani ter umrla 1. 1012 na Aleksandrovi cesti 7.
Sin Albert Tušek se je preselil na Dunaj, kjer je bil inknsant pivovarne v Iliitteldorfu. Poročil se je okoli 1. 1R66 s svojo sestrično z materine strani. Klenicntilo Puur. hčerko Jožefa Faura in ustanovil v V. okraju, Margare-
thenstrasee, dunajsko vejo Tuškovega rodu (sinovi Pavel, Evgen, Leo in Oskar),ki so pravi in edini moški potomci dr. Mihe Tuška, pa najbrž ne vedo več, da je tekla njih dedu zibelka med slovenskimi gorami in da je eden izmed prvih stopil na vrh Triglava.
Dr. Mihi Tušku ni bilo usojeno dolgo življenje. Bolehal je za jetiko, kateri je podlegel dne 6. marca 1643, star šele 39 let, zapustivši vdovi troje nedoletnih otrok. Za isto zavratno l>oleznijo je umrla 19 let pozneje njegova žena Ivana Tušek, dne 10. junija 1862.
V zvezi z dr. Miho Tuškom naj bo tu še na kratko omenjen njegov nečak Ivan Tušek, profesor matematike in prirodoslovja na ljubljanski gimnaziji od 1. 1871—1877 znan prirodoslov-ni pisatelj in prireditelj prvih slovenskih učnih knjig iz prirodoslovja, starejšemu rodu morda tudi še kot izboren in blag učitelj. Ker je njegovo slovstveno ii) znanstveno delo že dokaj obdelano in ocenjeno, naj se tudi tu navedejo le življenjepis™ podatki o njem, ki najbrž še niso dovolj znani. Ivan Tušek ni bil rojen, kakor navaja Glaser v svoji Zgodovini slov. slovstva III, str. 201, v Selcih, ampak prav v isti hiši (Martinj vrh št. 3) na Megušnici, kakor njegov stric Miha. Bil je prvorojeni sin Mihovega brata Janeza Tuška, ki je bil 1. 1831 prevzel od očeta Tomaža domačijo in je bil poročen z Marušo roj. Bertoncelj. Tudi on 6e je posvetil realni znanosti, postal 1. 1861 profesor na realki v Zagrebu ter je (najbrž tam) poročil, verjetno okoli 1. 1862—1863, z Amalijo Schrei-ner, roj. 1. 1840 v Postojni. Iz tega zakona so se mu rodili v Zagrebu hčerki Amalija in Ivanu, od katerih se je prva poročila z Valentinom Mi-klanom, poznejšim gozdarskim svetnikom v Sarajevu, dočim je ostala Ivana samska vzgojiteljica v Gradcu. Sin Mijo, roj. 27. septembra 1869, je posečnl ljubljansko gimnazijo, na se zaenkrat izgublja sled za njim.
Tudi Ivanu Tušku je bila življenja nit še krajše odmejena ko njegovemu stricu Mihi. Umrl je v Ljubljani due 10. marca 1877, star komaj 34 let.	Dr. R. A.
Ob 70 letnici blejskega župnika
Bled, 18. avgusta 10S3.
V prelepem gorenjskem kraju, na Bledu, kjer se mogočno razširja starodavni, že sedaj osiveli grad nad modrikastim jezerom, stoji ob levem vznožju prekrasna cerkev sv. Martina in ob mogočni božji hiši se skriva v senčnatem gozdiču župnišče, dom današnjega slavljenca. Tu obhaja danes v krogu svojih dragih, prijateljev in faranov nadvse priljubljeni, dolgoletni župnik Janez obgl. Oblak, ki se je rodil kot sin zdrave gorenjske hiše 19. avg. 1868 v Mavčičah.
Po bogoslovnih študijah ga je posvetil tedanji ljubljanski knezoškof Jakob Missia 21. julija 1886 v mašnika. Kot mašnik je kaplanoval nekaj časa v Škof ji Loki, nadalje so ga premestili v Poljane in odtod je odšel za par mesecev v Ziri. Odtod se je moral posloviti, ker je odšel za kaplana v Ljubljano k sv. Jakobu, tukaj je kaplanoval skupno e blago-pokojnim lavantinskem knezoškofom dr. Andrejem Karlinom. Škof Missia ga je nato poslal na Bled leta 1897, da bi tu pripravil vse potrebno za zgraditev nove cerkve. Od tega leta dalje je pastiroval blejaki farl, ki jo še danes poln zvestobe in krepkih moči vodi v polno zadovoljstvo tukajšnjih faranov in sosedov. Danes imamo Božji hram, kakršnega nima Gorenjska — a le po njegovi zaslugi.
Za svoje velike zasluge je bil prejel naslov duhovnega svetnika 1907 in tudi kot veliki socialni delavec za narod je bil odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje. Bil je tudi že prej odlikovan z visokim odlikovanjem.
Kdor pozna današnjega sedemdesetletnika do dobra, tisti zna njegovo naravo prav ceniti in se
,.Ktub pravoslavnih Slovencev"
V 10. številki v Zagrebu izhajajoče »Po-bede«, glasila »jugoslovenskih nacionalista«, od 15. avgusta beremo:
«P. n. uredništvo »Pobede«!
Prosimo, da nam v prihodni redni številki Vašega cenjenega lista, med dnevnimi vestmi priobite spodno objavo. Z odi. poštovanjem za klub pravoslavnih Slovencev, tajnik Videtič Joso v. r.
Iz rim. kat. vere v pravoslavno so prestopili sledeči: 1. Krušič Marko, 2. Krušič Zora, 3. Gorenjak Konrad, 4. Gorenjak Neža, 5. Jeklic Vladimir.*
Koledar
Sobota 19. avgusta: Ludovik Tolanski, škof: Julij, m učenec.
Novi grobovi f Franc Mutaček
Včeraj ponoči je v svojem stanovanju na Res-ljevi 7 v Ljubljani nenadno umrl g. Franc Mulaček v visoki starosti 83 let. S pokojnim g. Mulačkom izgine iz naše srede pošten, vesten, zgleden mož, ki je bodisi v svoji službi bodisi v družinskem življenju bil vzoren značaj. Nad 50 let je bil poslovodja tvrdke I. C. Mayer in je svojo službo vkljub visoki starosti opravljal zvesto in točno do zadnjega hipa življenja. Svojo družino je vzorno vzgojil. Njegova hčerka gospa Vera je bila "poročena s starešino »Danice« pokojnim vladnim svetnikom dr. Ferd. Tomažičem. Njegov starejši sin Franc je podpolkovnik v pokoju, sin Josip pa je uradnik Kmetijske družbe. Vsem bodi s tem izraženo naše globoko sožalje! Plemenitemu pokojniku pa naj Gospod podeli večno plačilo. Pogreb bo danes ob 5 popoldne.
it
-f- šestošolec Fartelj Viktor. Iz Petanjcev v Slov. Krajini nam poročajo: Zopet je zagrnila zemlja truplo enega naših mlajših dijakov. Zapustil nas je mladi 18 letni šestošolec Fartelj Viktor, dijak I., drž. gimnazije v Ljubljani. Kruta jetika je zahtevala od njega, da se ji je po triletnem napadu moral vdati. Kljub zdravljenju v Topolščici 1. 1932, kljub redni zdravniški pomoči v Ljubljani in nazadnje v ljubljanski bolnišnici, je pokojni omagal. Pred avema tednoma ,je bil prepeljan v svojo rojstno vas, na Petanjce, k sorodnikom ter tukaj čakal in dočakal uro ločitve. Umrl je 14. avg. ob 9 zvečer. Pokopali smo ga 16. avg. popoldne ob 4. Čeravno je bil delavnik, se je udeležilo pogreba veliko ljudi. Posebno dijaki so se ga udeležili v velikem številu. Zbor dijakov mu je zapel dve ža-lostinki. Pogrebni obred je izvršil g. tišinski župnik Krantz Jožef ob asistenci bogoslovcev. Na grobu se je poslovil od pokojnika eden izmed njegovih prijateljev ter se zahvalil vsem njegovim dobrotnikom, vzgojiteljem in prijateljem, posebno pa dijakom, katerih je bilo okrog 50, ki so prihiteli od blizu in daleč, da ga spremijo na njegovi zadnji poti. Pokojni je bil skoz in skoz marljiv in pošten
_ jeklen značaj. V šoli je bil priden in vzoren
učenec, zato so ga vzljubili vsi njegovi vzgojitelji in sošolci. Prirojeno literarno sposobnost ni pokazal samo v šoli, ampak tudi izvenšolskim krogom. Zapustil je precej pesmi in nedokon"' 'h spisov. Iz njegovih del je razvidno, da je ol mnogo. Zelo je ljubil svojo ožjo domovino — olovensko krajino, v kateri sedaj počiva. Naj počiva v miru!
4* V Ribnici je umrla v visoki starosti gospa Marija Podboj. Pogreb bo v nedeljo 20. avgusta ob 8 zjutraj. Blagi pokojnici naj sveti večna luč! Žalujočim svojcem naše iskreno sožalje!
+ Na Vranskem je včeraj izdihnil po dolgi bolezni g. Miha K o k , posestnik v Brodah. Pokojnik je bil član načelstva ondotne hranilnice in posojilnice. Pogreb bo v nedeljo dopoldne na Vranskem. Naj počiva v miru! Žalujočim naše sožalje!
zaveda njegove dobrotljivosti in prijaznosti. Dokaz njegove prijaznosti in prijateljstva so njegova dobra dela, ki jih daruje za svojo drago farane. Kolikokrat ga zanesejo njegove težke noge v cerkev pred tabernakel, kjer prosi božje milosti in pomoči. Je goreč častilec Matere božje. Ne sinemo pozabiti omeniti pri jubilantu, ki ima 7 križev, da ni konservativen. Je vedno mlad in modem. Na skrbi so mu pred vsem bolniki. Za vsakega žup-ljana povprašuje ter mu daje nasvete. Silno žalostno je, ko ne more dobro videti pravkar nanovo poslikane cerkve, kar mu dela največje veselje — zakaj njegove oči so opešale. Ima pa ogromni zvočen glas, ki silno odmeva ob glavni molitvi po skrajnih kotičkih cerkve.
Vedno je bil dober svetovalec in organizator v javnem življenju. Ustanovil je tudi posojilnico in hranilnico za blejski kot, ki jo je s svojim pridnim in zvestim delom spravil na lep vrhunec. Bil je začetnik družabnega življenja na Bledu. Ustanovil je s pomočjo svojih somišljenikov prosvetno društvo tn zanj zgradil in uredil gledališko dvorano. Po razpustu prosvetnega društva je ustanovil nova društva, kot katoliško akcijo in konferenco sv. Vincencija in sv. Elizabete.
Jubilantu moramo danes čestitati k tako uspelemu častnemu delu in njegovi visoki starosti, ko obhaja svojo sedemdesetletnico v krogu domačih. Njegovi farani pa se ga hočemo spominjati pri njegovi sv. maši in prositi Boga še za nadaljnjo milost, da ga nam obrani kot župnika do zlate maše in še čez, ter ga za vse ogromno delo, ki ga je že za nas storil in ki ga še bo, nekoč odlikuje v večnosti.
Belgrajskim bankam gre
v 3 letih i stečaj razmeroma dobro
—	Čudo narave. Iz Višnje gore smo prejeli: Vidicova Micka iz Višnje gore je 16. t. m. pulila korenje, med drugim je potegnila iz zemlje (katera je v sedanji 6uši razpokana) koren z 79 cm dolgo korenino, katerega vam pošiljam v dokaz. Res nekaj izvanrednega.
—	Velika pomorska proslava v Splitu, dne 6. septembra. Za veliko pomorsko proslavo, ki jo priredi JS v Splitu v dneh od 5.-8. septembra, vlada veliko zanimanje. Da bi se organizacija te proslave izvršila v kar najlepšem redu, ! prosimo vse priglAšene, da v svojem priglasil i navedejo, ali reflektirajo na skupno ležišče, od- ! nosno ali želijo hotelsko ali privatno sobo, s i kolikimi posteljami in znesek, katerega so pri- ' pravljeni plačati za sobo. Ker se računa, da ; pride na proslavo okoli 20.000 ljudi iz vse drža- i ve in ker se bodo preskrbeli, prenočišča le i onim, ki se bodo priglasili pravočasno, prosi ljubljanski Oblastni odbor JS vse one, ki se ! nameravajo te proslave udeležiti, da priglase j svojo udeležbo najkasneje do 19. t. m. Poznejši j priglasi se ne bodo v.poštevali, odnosno Oblastni j odbor ne jamči, da se bodo po tem terminu še i dobila prenočišča. Kakor smo že na tem mestu j objavili, je zasigurana četrtinska vožnja po žc- I leznici, a polovična na parobrodih. Iz Zagreba j do Splita je že zajamčen posebni vlak, katere- i mu se bodo lahko pridružili tudi izletniki iz j dravske banovine. O vsem tem bo javnost pravočasno obveščena. Posebno pa želi Izvršni odbor založil specialne dopisnice s sliko šolskega večje število Podmladka JS, ker je ta proslava obenem tudi manifestacija za naše morje. Za Podmladek je preskrbljeno prenočišče za 45 Din. V zvezi s temi prireditvami je Izvršni odbor založil specialne dopisnice s slako šolskega broda »Jadran«, da na ta način vzbudi tudi v najširših plasteh naroda zanimanje za JS. Dolžnost vsakega državljana, posebno pa članov JS je, da to akcijo Izvršnega odbora podpira s tem, da kupuje razglednice, ki bodo v prometu samo do 8. septembra t. L, nakar ee vzamejo iz prometa.
—	Pri revmi ▼ glavi, ledjih in plečih,
živčnih boleznih, bolečinah v boku, trganju v križu se z velikim pridom uporablja naravna »Franz-Josei« grenčica za dnevno čiščenje prebavnega kanala. Vseučiliške klinike dokazujejo, da je »Franz-Josei« voda, posebno v srednji in starejši življenjski dobi, izborno čistilo za želodec in čre-va.
—	Opozorilo turistom in izletnikom! Slovensko planinsko društvo opozarja turiste in izletnike, da je pričela Meščanska korporacija v Kamniku s sečnjo kompleksov na Dolu pri Veliki Planini. Ves les se bo spravljal po Dolskem grabnu proti Kopišu. Po tem grabnu je speljana turistov-ska pot in pa nanovo zgrajena jahalna lovska pot. Za spravilo lesa se vrše razna dela, tako razstre-ljevanje skal po grabnu, posek lesa za gradnjo riže itd. Les se seka tudi nad skalnatimi stenami na obeh straneh in se spušča preko teh strmin v graben. Iz gornjih vzrokov je vsaka hoja po grabnu, zlasti pa v dnevih spuščanja lesa po grabnu, življenjsko nevarna. Koncem avgusta t. 1. se prične stalno spravljanje lesa po zgrajeni riži in bo radi velike življenjske nevarnosti vsaka hoja nemogoča. Vsled tega je Kamniška korporacija že vsak prehod zaprla in namestila v ta namen vidne napisne
STAREJSIM OSEBAM ZAGRENJUJEJO STARE DNI REVMATIČNE BOLEČINE.
Vsem, ki trplt« na revmatlzmn, protinu, zba-danjn, išiasu, zobobolu, glavobolu, se priporoča masaža. Za masažo je »ALGA«. Masaža t »ALGO« Vas krepi in osvežuje. »ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica Din 14.—
V	*Vremenu< je g. I). Stajič priobčil »Statistiko belgrajskih banki,ki zadeva poslovanje bel-grajskih denarnih zavodov v zadnjih treh letih. Statistika je zanimiva, ker dokazuje, da so belgrajske banke gospodarsko in posebej še denarno stisko prav srečno prestale v primeri z drugimi bankami v kraljevini Jugoslaviji.
V	letu 1931 je bilo v Belgradu 70 bank, leto naito pa 72, ker sta prenesli svoje sedeže v Belgrad »Bosanska industrijska banka« in banka »Gajret«. Statistika za leto 1930 zadeva samo 30 belgrajskih bank. Skupno stanje blagajn vseh bank je bilo leta 1990 100,1 milj. Din, na konou leta 1981 103,5 milj., in na konou naslednjega leta 104,6 milj. Din. Stanje menic, ki je seveda upadalo, da misliti na splošno upadanje prometa, in sicer je na koncu 1930 izkazovalo 751,4 milj. Din, 1. 1931 764,4 milj. in leta 1932 486,3 milj. Din.
Zgulie. Od leta 1931 vodijo banke posebne račune za razliko v tečaju državnih papirjev. Vse belgrajske banke so imele v letu 1981 skupno pri tem računu izgube 20,6 milj., leta 1982 6,2, to pomeni, da so bile v prejšnjem letu glavne zgube že odpisane. Belgrajske banke so imele v svoji posesti vrednostnih papirjev v letu 1930 v vrednosti 456 milj. Din, leto nato 425,2 milj. in v letu 1932 318,7 milj. Din. Skupno je 6 bank v letu 1930 zgubilo za 4,7 milj. Din, v letu 1931 9 bank je imelo izgube za 15,7 milj. in v letu 1932 8 bank za 21,5 milj. Din. V letu 1930 so vse belgrajske banke razpolagale skupno s kapitalom 1,404.9 milj. Din, v naslednjem letu z 1,440.4 in v letu 1932 z i,523,4 milj. Din. Pri kapitalu za leto 1932 je treba upoštevati, da je to-
Gobe po dežja
Denarno stisko ali prav za prav nezaupanje v denarne zavode so nekateri pričeli izkoriščati na ta način, da ustanavljajo zadruge, ki naj bi temeljile na neposrednem poznavanju posameznih članov in naj bi bile nekaka družina denarnih in denarja potrebnih, ki se med seboj lažje nadzirajo. Po vsej državi se je jela razvijati ta posebna vrsta zadrug, a največ podjetnosti kažejo organizatorji v Sloveniji. Takšne naše zadruge ustanavljajo svole podružnice celo drugod po državi in kakor poroča »Obzor«, se je več predstavnikov takšnih zadrug pojavilo v zagrebški okolici. List poroča, da si se ti spravili v prvi vrsti na kmeta. Pozivajo jih, na) pristopijo k zadrugi in sicer zahtevajo od njih precejšnja vplačila, nekake vloge. V istem času iim obljubljajo, da bodo po vplačilu nekaterih »obrokov« lahko prejeli visoko posojilo od 10.000 do 40.000 Din. Prav tako obljubljajo denarno pomoč obrtnikom, ako vplačajo zahtevane zneske. ».Obzor« poroča, da je v Zagrebu vse polno takšnih zadrug, ki plačujejo na vloge 6% obresti, a dajejo posojila proti 9% obrestim.
Našemu kmetu na vsak način priporočamo izredno previdnost. Dobro naj premisli, komu izroči denar in naj se rajši zanese na svojo domačo posojilnico, kakor da teka za novimi, morda neznanimi ljudmi.
Znižanje krušnih cen
Na Sušaku je bila znižana cena kruhu za 1 Din, in sicer se bo beli kruh, ki je do sedaj stal 4.50 Din, prodajal po 3.50 Din, polbeli po 3.25, črni pa po 3 Din. Prebivalstvo še ni zadovoljno s tem znižanjem. češ, da ne ustreza notiranju moke na borzi. — V Varaždinu je bila znižana cena belemu kruhu od 5 na 4 Din, polbelemu od 4.50 na 3.50, medtem ko se črni prodaja izpod 3 Din. Navadno pecivo 7 dkg se prodaja po 50 par, mlečno pecivo 5 dkg po 50 par.
Jugoslovanski dan na svetovni razstavi v Chi-cagu. Ameriški listi poročajo, da je jugoslovanski dan na čikaški razstavi prav lepo uspel. Prireditev je bila na stadionu. Zbralo se je okoli 10.000 Jugoslovanov, po večini izseljencev, nekaj pa tudi drugih, ki so prišli iz Jugoslavije na razstavo. Nastopilo je 10 pevskih zborov iz raznih jugoslovanskih naselbin v Severni Ameriki, telovadci in narodne noše iz vseh krajev širne Jugoslavije, Na stadionu je bilo okoli 100.000 gledalcev. »Chicago Tribune« ugotavlja, da so Jugoslovani lahko zadovoljni s prireditvijo.
Čebelarski oddelek na letošnjem jesenskem velesejmu od 2. do 11. septembra v Ljubljani bo pokazal, da so se čebelarji glede izdelave in dobave čebelarskih potrebščin popolnoma osvobodili I tuje konkurence. Ne samo panji, temveč matične i rešetke, razne posode itd. bodo pokazale usposob-; ljenost in podjetnost domačih obrtnikov. Da na ! razstavi medu, voska in medenih izdelkov ne bo I manjkalo, se razume. Točila se bo tudi pristna i medica.
Ramovš, Ljubljana, preselila iz Tavčarjeve ul. 2-1, sedaj na Sv. Petra cesto 26, v prostore prejšnje tvrdke Marija Rogelj.
—	Enoletni trgovski tečaj STD vpisuje dnevno dopoldne, Zrinjskega trga 1, Maribor. Zahtevajte prospekte!
—	Pri slabosti je naravna »Franz Joseiova«
voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno.
Sledite denar!
Razstavljeno na ljubljanskem velesefmu!
„V EROLI N" tekoče parketno čissiio
Cena za 1 kg 30 Din, razpršilec (šprica) 36 Din. -Ljubljana, Gosposvetska cesta 2 in Pred škofijo 20.
Stane Derganc družba z o. z.,
Ostale vesti
—	Vzajemnost, društvo duhovnikov lavantin-ske škoiije, ima svoj redni občni zbor 21. avgusta t. 1. ob 10 dopoldan v Mariboru v bogoslovni avli. Dnevni red bo: 1. Otvoritev; 2. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 3. poročilo odbornikov; 4. poročilo zavarovalnega odseka; 5. volitve novega odbora; 6. slučajnosti. P. n. g, člani so vljudno vabljeni, da se občnega zbora kolikor mogoče polnoštevilno udeležijo. — Odbor.
—	Cvet in sad. Laporje: Narava tudi pri nas odkriva svoja čuda in tajne. Pred cerkvijo cvc-te na vrtu g. dekana že par dni v bujnem cvetju ena veja na jablani. Posebnost preseneča tembolj, ker so med cveti čisto zrela jabolka.
deske na vrhu Dola, dalje na Kopišu ob začetku poti na Dol. Pot bo zaprta dalj časa, bo pa prehodna v nedeljah in praznikih (cerkvenih) od septembra dalje, ko bo riža že povsem zgrajena. Slovensko planinsko društvo opozarja turiste in planince, da se drže gornjih navodil, tako da bo vsaka nesreča izključena. Slovensko planinsko društvo.
—	Smučarski klub »Ljubljana« razpisuje oddajo elektroinstalacijskih del za smučarski dom na planini Goreljek. Načrti in projekt se dobe pri g. inž. Drago Mattanovichu, poobl. elektroinž. v Ljubljani, Stari trg 30, telef. št. 3348, dnevno od 9 do 12. Ponudbe je oddati do 29. avg. opoldne.
—	Preselitveno naznanilo. Cenj, občinstvo obveščamo, da se je manufakturna trgovina Mara
— Pri nagnenju k maščobi, protinu, eladko-sečnosti izboljšuje naravna »Franz-Joseiova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo.
Radio
liko višji tudi radi tega, ker so nekatere banke prenesle svoj sedež v Belgrad; tako ima samo Bosanska industrijska banka glavnico 20 milijonov, a banka »Gajret« 40 milijonov Din.
Vloge in dividendo.
Vloge so znašale v letu 1930 pri vseh bankah 912, 5 milj. l>in, leta 1931 751,6 milj. Din, lota 1982 664,2 milj. Diu. V času od letu 1980 do 1932 so torej belgrajske banke izplačale svojim vlagateljem lepo število milijonov vlog, in sicer ne s posebno težavo. Poudariti je treba, da je večina bank zaključila svoje dividende z dobičkom, tako da so lahko izplačane prav lepe dividence. 58 belgrajskih bank v letu 1930 — statistika za to leto zadeva 61 bank — v 1. 1931 je od 70 bank zaključilo svojo bilanco 50 z dobičkom, v letu 1932 od 72 bank 48. V letu 1930 je znašal dobiček pri omenjenih bankah skupno 80,6 milj. Din, v letu 1931 86,4 mili. Din, v letu 1932 63,5 milj. Din. V letu 1930 je 41 bank izplačalo dividendo in sicer ena po '25%, druga celo po 40 , ostale pa od 5 do 16% ; v letu 1931 je 34 bank izplačalo dividendo, ki se je sukala od 3—12%, v letu 1032 pa 28 bank in to od 2—11%.
G. D. Stajič ugotavlja še enkrat ob zaključku, da so se belgrajske banke najbolje držale v krizi. V času vsoh treh let Je samo ena banka v zadnjem letu napovedala poravnavo, in sicer »Dunavsko-po-savska banka«, ki je julija tega leta prišla v stečaj. G. Stajič ugotavlja sam« dejstva in ne navaja vzrokov, radi katerih so prišle belgrajske banke v razmeroma ugoden položaj.
Programi Radio-LfubUana»
Sobota, 19. avgusta: 12.15 Reproducirana glasba 12.45 Novice iz današnjih dnevnikov 13.00 Časovna in vremenska napoved 13.03 Reproducirana glasba 19.00 Radio orkester po želji poslušalcev 19.30 Svetovna kriza in rešitev pred njo (ing. Ivo Ivanovič) 20.00 Pregled zunanjih političnih dogodkov> (dr. Jug) 20.30 Koncert de-j lavske godbe »Zarja« 21.30 Poročila »Avnle«, i časovna napoved 21.45 Radio orkester.
Nedelja, 20. avgusta: 8.15 Iz današnjih dnev-I nikov. 8.30 Gimnastika (Marijan Dobovšek). 9.00 j Versko predavanje. 9.30 Prenos iz franč. cerkve. I 10.00 Potovanje po Evropi in tujski promet (prof. ' O. šest). 10.30 Pasivizem in aiktivizem (E. Boje). 11.00 Radio orkester. 12.00 Napoved časa, nato reproducirana glasba. 13.00 Vremen, napoved. 15.00 Kmetijska ura (dipl. agr. Janiniik). 15.80 Zabavna ura g. Razbergerja. 16.30 Radio orkester. 20.00 Pev. solistični konrerl gdč. Majdičeve. 20.15 Radio orkester. 21.30 Čas, poročila. 22.00 Radio-jazz.
Splošni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. avgusta ponudbe glede dobave 10 garnitur Samotne opeke. Pogoji so nu vpogled pri istem oddelku.
Dne 18. avgusta bo pri Komandi 39. pešpolka v Celju licitacija glede dobave kvasa za čas od 1. oktobra 1935 do 31. marca 1934. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOl v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.
Dne 29. avgusta bo pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertna licitacija glede dobave 30.000 komadov plutovinastih zamaškov in 33.000 komadov medicinskih stekel. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji |va pri istem skladišču.
Borza
Denar
Dne 18. avgusta
Dolar zopet močno šibkejši, Praga, Pariz, Ber-lin in Trst neizpremenjeni, Amsterdam in Bruselj čvretejša.
Ljubljana. Amsterdam 2318.18—2329.54, Berlin 1365.14—1375.94, Bruselj 801.07—805.01, London 189.03-190.63, Curih 1108.35-111385, Nevv York 4197.16-4225.42, Pariz 224.88-226, Praga 170.01 do 170.87, Trst 301.24-303.64.
Avstrijski šiling je notiral v privat. ikliringu 8.65 (8.65).
Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompeuzacij 51511 Din.
Curih. Pariz 20.295, London 17.13, Nevv York 379, Bruselj 72.275, Milan 27.23, Madrid 43.30, Amsterdam 209.20, Berlin 123.35, Dunaj 72.885 (priv. 58.80), Stoclkholm 88.20, Oslo 86.10, Kopenhagen 76.40, Praga 15.36, Varšava 57.85. Atene 2.94, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.08.
London, 18. avg. (a) Danes je Newyork notiral 4.51 inčetrt , Pariz pa 84 in 7/16.
Pariz, 18. avg. (a) Ob 11.45 je notiral Newyork 18.73, London pa 84.42.
London, 18. avg. (a) Zlato je noliralo 125.
London, 18. avg. (a) Srebro v palicah je danes noliralo 17 in 7/8 proti gotovini in 18 terminsko. fino srebro pa 19 in 5/16 odnosno 19 in 7/16.
Vrednostni papirji
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 51—53, vojna škoda 242-250, oikt. 248—251, dec. 247 —250, agrari 28-32, 8% Bler. pos. 35.75—38, 7% Bler. pos. 35—35.75, 7% pos. hip. banke 50 bi., 6% begi. obv. 37.50—39.50. — Delnice: Narodna banka 360(1 do 3800, Agr. priv. banka 233—238, Dunaj-Zagreb 864—874, Dunaj-Belgrad 858—865. Grčija-Belgrad 29.50 ponudba, Sečerana Osjek 160—180, Trboveljska 125 bi., Impeks 50 den.
Belgrad. Priv. agr. banka 235—287 (235), 7?» inv. pos. 53—54.50, 6% begi. obvez. 38.25—38.73 (38.50), vojna škoda 249—250 (249, 248), okt. 250 bi. (novi akont.), dec. 250 den. (251 novi akont.). 8% Bler. pos. 36.50—89, 7% Bler. pos. 34.50-:!G.5'i. 7% pos. Drž. hip. banke 48 den.
Žitni trg
Ljubljana. Pšenica: nova sremska, 78/79. 2%, rešetana, mlevska vozuina 145—147.50; nova ba-ranjska, 78/79. 2%, rešetana, mlev. voznina 147.50 do 150; nova bačka, 79/80, rešetana, mlev. voznina 157.50—160. — Koruza: promptna dobava, mlev. voznina 105—107.50; dobava avgust 1933, navadna voznina 112.50—115. — Molka: bačka, nularica, iz nove pšenice 325—330; banatska, nularica, iz nove pšenice 335—340. (Vse slov. postaja, plačilo 30 dni.) — Tendenca za deželne pridelke čvrsta.
Novi Sad. Pšenica: bč. oikol. Novi Sad 105 do 107.50, bč. okol. Sombor 100—102.50, sred. bč. 105 do 107.50, gor. baška in baška potiska 107.50 do 110, gor. Banat 105—107.50, srem. in slav. ter juž. banatska 97.50—100; vse je nova, 78 kg in 2%. -Oves: ba&ki, srem., slav. 57.50—60. - Ječmen: ba-Ski, srem. novi 64—65 kg 62.50—65. - Koruza; baška, srem. in baška okol. Sombor 62—64, slav. 65 do 67, banat 60—62, baška 1 dunav in Sava 65 do 67. - Moka: banaška, banat. nova Og Ogg 210 do 230, št. 2 190-210, št. 5 170-190, št. 6 140-160, St. 7 100-110, št. 8 50-52.50. - Moka: srem., slav. nova Og Ogg 200—215, št. 2 180—195, št. 5 160 do 175, št 6 130-145, št 7 95-105, št. 8 50-52.50. -Otrobi: banaški, srem. 42—44, banatski 39—41. — Tendenca nestalna. Promet: 51 vagonov.
Sombor. Pšenica: baška okol. Sombor 102.50 do 105, gor. baSka 107.50—110, srem., slav. 100 do 108.50, banaška 107.50—110, banatska pot. 110 do 112.50, banaška pot. 110—112.50. - Ječmen: banaški. slean., slav.,63—64kg 57.50—62.50, banatski prolet 67—68 kg 70—72.50. - Koruza: bašika želj. prmnpt 63-65, baški beli 70—72, baški dun. in tisa slep 66—68. - Moka: banaška nova O« Ogg 210 >30. št. 2 190—210, št 5 170-185, št 6 150-155. šl. 7 105—115. St.8 52.50-55. - Otrobi: banaški pšon. 42.50—45. - Fižol: banaški uzans 95—100. — Oslalo neizpremenjeno. Promet: 67 vagonov.
Budimpešta. Tendenca: za koruzo slaba, ostalo prijazna. Promet: živahen. Pšenica: okt. 8.62 do 8.65, zalklj. 8.51—8.58; marec 9.00—9.79, zalklj. 9.61 do 9.65. - Rž: okt. 5.45—5.66, zaklj. 3.45—5.48; marec 6.23—6.35, zaklj. 6.22 - 6.24. - Koruza: avgust 7.40, zalklj. 7.40—7.45; sept. 7.40-7.50, zaklj 7.45 do 7.50; marec 8.0—813, zaiklj. 8.02—8.04.
»Moj ubogi tovariš se mi je ponoči grozno smilil, ker ga je silno bolel zob.« »In kaj si storil?« »Z vato sem si 'amaSil ušr-sa.«
»Ali je res, dn ste v Monte Carin priigrali 600.000 frankov?«
»Ne prav toliko. Bilo je samo 6000 frankov, in teh nisem dobil, ampak sem jih izgubil.«
Z nojevskih dirk v Mehiki: Noji so zrlo urni dirkači, a jezdeci morajo biti čim lažji, inače bi
teaks acjevc noge odpovedale
Novo lahko letalo tvornicr DKW. Razprto letalo ima 20 k. s. in povprečno hr/inn lin km na uro.
jega prevažanja ae
je satno II m široko in 1.75 m visoKTi" Motor hurho zadošča /a približno 600 km. Zaradi laž-dajo krila skJopUi v
Potmi list za štorklje: Na ptičji postaji Rossit-ten v Vzhodni Prusiji so 100 mladim štorkljam pritrdili na noge obročke kot spoznavne znake. Meseca septembra bodo živali izpustili in potem opazovali, po kateri poti krenejo na jug: čez zapadno Evropo ali čez Balkan
Zračni vlak
V Kaliforniji, kjer vladajo ugodne vremenske prilike, so pričeli obratovati na progi Los Angeies— S. Francisko ziračni vlaki. Močni dvokrovnik pelje več brezmotornih letal, ki se odklopijo in spuščajo v bližini pristanišča. Med tem nadaljuje dvokrovnik svojo pot in vleče za eeboj ostala legala do prihodnje postaje. Na ta način lahko vzame zračni vlak dokaj večje število potnikov in tovorov. Prištedi tudi veliko časa, ker potuje naravnost na cilj, dočim se je poprej zamudil na vsaiki vmesni postaji. Priklopljena letala brez motorja imajo napise za orijentacijo potnikov, ki si morajo poiskati določeni voz. Če bi imeli pri nas zračni vla/k n. pr. na gorenjski progi, bi stalo na vodilnem dvokrov-niku »Ljubljana—Bistrica Boh. jezero« in na priklopi jenih »vagonih« po vrsti: Kranj, Jesenice, Bled.
Pri dr. Mozolu se zvečer oglasi telefon: kolega dr. Mazovec ga prosi, da bi kot tretji prišel k njemu kvartat. Dr. Mozol napravi silno resen obraz in plane po klobuk.
»Ali moraš še zdoma?« ga vpraša žena.
»Da, zelo resen slučaj. Dva zdravnika sta že tam, sedaj zahtevajo še menel«
Samojedi, Tunguzi, Mordvinci -
vsi morajo v šolo!
Zlati vijaki namesto zobnih protez
Kolesarki svetovni mojster Francoz Lacquehay
Neki dunajski zobotehnik je prijavil patent za svojo iznajdbo: namesto zlatih mostičkov in protez se v čeljusti pritrdijo vijaki in vanj se vdelajo novi zobje. Vijaki se dado izlahka odstraniti. Kot snov zanje prihaja vpoštev zlato in druge žlahtne kovine, pa tudi jeklo, ki ne zarjavi. Zobotehnična dela ne bodo dražja kakor dosedaj.
Malo je držav na svetu, v katerih bi bilo vprašanj splošne šolske izobrazbe tako zapleteno kakor v Rusiji. Mimo pokrajin, ki so kulturno na evropski višini, žive v njenem okviru narodi in plemena, ki za svoj jezik sploh nimajo ugotovljenih pravil n'" pismenk. Carske vlade se za izobrazbo teh narodov niso niti malo brigale — saj je niti za lastne ruske ljudske slo|e niso smatrale za potrebno. Sedanji oblastniki Rusije pa so nasprotno ravno z izobrazbo najbolj radodarni in hočejo dati šole tudi napol divjim plemenom po daljnih tajgah in tundrah, ki sploh še nimajo pismenega jezika ne pismenk.
Zaloga šolskih knjig in pedagoških učbenikov v Moskvi je sedaj zaposlena z orjaško nalogo, da uredi in izda enotne šolske knjige za devetrazred-ne osnovne in srednje šole v celokupni Sovjetski Uniji. Izdati mora enotne učbenike za 45 učnih predmetov v 74 jezikih, in sicer v 15 jezikih takih narodov, ki do leta 1917 sploh niso poznali lastne književnosti, in za nekatera plemena, ki do 1. 1927 sploh niso poznala nobene pismenosti.
Učbeniki so namenjeni za mladino celokupne Sovjetske Unije: od šotorov in taborišč pastirskih plemen ob Behringovem morju do prebivalcev in naselbin Karelijc (tu prebivajo kmetje, ki govore finski jezik).
Delo za izdajo teh šolskih knjig je ogromno. Saj je treba ustvarjati nove abecede, prevajati knjige v nove pismene jezike, ves tisk je treba kolikor mogoče poenostaviti in poenotiti, natisniti knjige v milijonih izvodov in razposlati v najodda-ljenejše pokrajine Sovjetske Unije, tako da jih bo
imela mladina ob začetku novega šolskega leta že povsodi v rokah.
Kako nastane nov alfabet? To nalogo je rešila ljeningrajska akademija severnih narodov, ki igra pri pobijanju nepismenosti vodilno vlogo. Akademija je izbrala domačina, ki je dobro poznal ob-čevalni jezik svojega naroda, obenem pa bil tudi temeljito izobražen jezikoslovec. Tega moža so poslali najprej za dve leti v njegovo domačijo, kjer | je proučeval različna narečja in jih zapisal. Na podlagi zbranega gradiva so potem izbrali narečje, ki ima največji besedni zaklad in najlažjo slovnico, ! in slednjič so po načelih instituta izdelali abecedo. '
Na ta način so proučili jezike 15 narodov in -~\nje izdelali abecedo. Danes tiskajo po moskov- i ikih tiskarnah učbenike v jezikih Aleutov, Samo-jedjv, Tunguzov, Mordvincev, Marijevcev (za gor- i janska in dolinska plemena), Karelijevcev itd.
Učbenike spišejo najprej v ruščini ter jih nato j prevajajo v druge jezike. Pri tem knjige večinoma temeljito predelajo in prilagodijo krajevnim razmeram. Tako n. pr. obsegajo čitanke za rusko književnost odlomke iz del velikih ruskih pisateljev: Puškina, Lermontova, Gogola, Ostrovskega, Turge-njeva, Herzena, Ševčenka, Nekrasova i. dr. Toda čitanke za severna plemena so dosti manjše in obsegajo odlomke iz del tistih pisateljev, ki opisujejo potek »revolucije« in narodni razvoj posameznega plemena.
Izobrazba daljnih severnih plemen je vsekakor zgodovinskega pomena. Le žal, da jim ta izobrazba obenem vceplja izpačene poglede na svet in življenje skozi blodna komunistična očala.
ai	v • •
Nemetta se zem!
Kako preskrbeti dela in kruha za milijone brezposelnih, to je danes vprašanje vseh vprašanj posebno za nove režime, ki vedo, da hočejo ljudje za besedami tudi dejanj. Narodni socialisti v Nemčiji hočejo odpraviti brezposelnost med drugim s tem, da pospešijo ženitve: v teku par let naj se ustanovi pol milijona novih družin, novoporočene žene naj opuste pridobitni poklic in napravijo prostor moškim delovnim močem. V ta namen daje država ženitna posojila pod zelo ugodnimi pogoji. Posojilo more dobiti samo dvojica, kjer žena ostane doma in izprazni mesto za moško delovno moč. Pritisk od vseh strani je hud in ženskam skoroda ne preostane drugega, kakor da odstopijo delo moškim in se — da morejo sploh živeti — poroče. Razen tega je danes v Nemčiji vse potegnjeno v politični vrtinec in vsak skuša dokazati svojo vdanost novemu režimu, in se proslaviti, če z drugim ne, pa s tem, da se na komando oženi. Tako se ljudje trumoma ženijo.
Državni zgled je vplival tudi na zasebna podjetja. Velika hamburška tobačna tovarna plača ' vsaki svoji delavki, ki se poroči, 600 mark dote. To pa le pod pogojem, da žena opusti svoje mesto v tovarni in ga dobi njen zaročenec ali kak drug moški. Moški dobiva potem za isto delo nekoliko višjo plačo, a ne veliko več. Vprašanje je, kako bo potem živela cela družina s plačo, ki je prej ravno zadostovala za preživljanje ene ženske.
V Nemčiji je mnogo ljudi, ki se jim tako speševanjs porok iz zgolj gospodarskih razlogov nikakor ne zdi pravilno in srečno reševanje družine. Posebno na katoliški strani imajo proti temu resne pomisleke. Pa zaenkrat je režim s svojimi odredbami kakor neugnana povodenj, ki je nihče ne more ustaviti.
Skavti so tiči: o priliki jamboree-ja v Budimpešti so s pomočjo svojih malih čolničkov postavili most čez Donavo, kakor vidimo na sliki
Prva japonska letalka smrtno ponesrečila: Kajgen Boku (levo), ki je na Japonskem prva dobila pilotski list, je pri poletu iz Tokija v Mandžurijo nad pokrajino Šicuoka padla na tla. Letalo je popolnoma zgorelo. Letafkino truplo 60 zoglenelo potegnili iz razbitin
Drag lov na naročnike
Vodilni londonski listi so uvedli ogorčeuo vojno. Pričel jo je list »Daily Herald«. Pred tedn: je naznanil, da dobijo čitatelji proti predložitvi določenega števila izstriženih odrezkov za 11 šilingov Dickensove zbrane spise v 16 zvezkih. Knjigarne prodajajo to izdajo za 84 šilingov. Ostali Jnevn:ki z isto razširjenostjo (en do dva milijona izvodov) so postali razburjeni. Očitali so »Daily Heraldu« prestopek zoper obstoječo pogodbo, ki prepoveduje »darila za čitatelje in naročnike«. Zveza založnikov je sklicala občni zbor, da bi sklepala o zadevi. Toda obdolžitev je propadla. Zastopniki »Dni-ly Heralda« so dokazali s položenimi računi, da prav ničesar ne podarijo svojim kupcem. Velikanska naklada je znižala lastno ceno 16 zvezkov Dickensa na 10 šilingov. List je dokazal, da celo zasluži po en šiling pri izvodu. Nato so ponudili dnevniki »Daily Mail«, »Daily Express« in »Nevvs Chronicle« svojim čitateljem slično izdajo Dickensa po 10 šilingov za izvod. V teku dveh tednov so prodali: »Daily Express« 124 tisoč izvodov, »Daily Mail« — 120 tisoč, »Nevvs Chronicle« — 64 tisoč. Če prištejemo še »Heroldovo« naklado, dobimo do 500 tisoč izvodov Dickensa, ki so z njim poplavili Angleško. Ko so sešteli založniki dobičke in izdatke, so morali ugotoviti, da je stal Dickens dnevnike dosti denarja. A sklenili so račune brez izgube. ker je preseglo število odjemalcev »Heralda« in »Expressa« vse dosedanje uspehe. Oba dnevnika prodasta zdaj po 2 milijona izvodov. To je seveda opogumilo tekmece, in vojna se nadaljuje. »Daily Herald« nudi zdaj čitateljem proti % odrezkom za isto cepo 11 šilingov veliko enciklopedijo v 12 debelih zvezkih. Ta slovar je stal založbo 2 milijona šilingov. Vsebuje 7000 strani s 3000 slikami in seveda »pomeni zadnjo besedo znanosti in tehnike«. Med sotrudniki so najboljši znanstveniki in strokovnjaki. Seveda je na to moral glavni »Heraldov« tekmec, »Express«, tudi ponuditi svojemu občinstvu slično enciklopedijo. A slovar bo treba šele sestaviti, med tem ko so bili Dickensovi spisi enostavno v naglici ponatisnjeni. Torej bodo morali čitatelji počakati, žaložba jih tolaži s tem, da bo enciklopedija »obsegala vse podatke o ugodnih posledicah londonske gospodarske konference«. To bo pač lahko storiti, ker itak ni obrodila prav nobenih posledic ... Izid tega dvoboja obeh najbolj razširjenih londonskih dnevnikov je seveda negotov. Njun uspeh je brez primere v zgodovini dnevnega tiska. A zadnjih 400 tisoč čitateljev je stalo »Heralda« po 20 šilingov vsak, in »Daily Express« je plačal po 8 šilingov za vsakega izmed zadnjih 300 tisoč čitateljev, »Daily Mail«, ki je bil pred kratkim najbolj razširjen angleški dnevnik, je prostovoljno odstopil od predrage tekme in se zadovoljil s tretjim mestom: proda zdaj en milijon izvodov. List shaja zdaj samo s cenejšimi vabami: žepnimi nožiči, nalivnimi peresi, dežnimi plašči, fotografskimi aparati in seveda zavarovanjem zoper nezgode in sličnim.
Ogromna zapuščina
Nedavno je umrl angleški brodarski magnat sir John Ellermann, Sedaj so objavili njegovo oporoko, po kateri znaša njegova zapuščina ogromno vsoto 50 milijonov angleških funtov (približno 15 milijard Din). Angleški državni zaklad dobi od dediščine približno 15 milijonov funtov. Večino zapuščine dobi družina; za nameščence, služabništvo in bolnišn ee so določena precejšnja volila.
Saturn zastavlja uganke, s katerimi si tačas belijo glave vsi zvezdoslovci 6veta: vsi daljnogledi po zvezdarnah se obračajo nanj. Kaj pomenja bela lisa, ki se je v zadnjem času pojavila na njem? To je zdaj dnevno vprašanje zvezdoslov-cev. Naša slika kaže zvezdarno na Telegraphen-bergu pri Potsdamu
Za davke sprejmejo žito
Madjarska vlada je izdala naredbo, po kateri morejo kmetje zaostale davke plačati s pšenico in ržjo. Žito bo vlada sprejemala po dnevnih cenah. Davke za tekoče leto pa morajo tudi kmetje plačati v gotovini.
V Črnem morju dvigajo !ad\e
V Črnem morju so dvignili osebni parnik »Po-temkin« (1600 ton), ki se je bil potopil začasa ukrajinske okupacije 1. 1920. Parnik popravijo in znova izroče prometu. Zdaj so začeli s pripravami, da dvignejo tudi parnik »Merkurij« (1800 ton) in veliko transportno ladjo »Ženeroza« (6000 ton), ki sta se potopila začasa intervencije 1. 19»!8.
Zadnji dnevi naše sezonske
prodaje!
krepi kri, živce in apetit!
Odraslim In otrokom !
Za popolno okrepitev otrok 3 velike steklenice, ta odrasle 5 do 6 slsklentc. V
apotekah pol litra Din 35'-. — Po pošti razpošilja laboratorij .Alga"4 Sušak. 5 stekl. Din 110'-, 6 stekl. Din 220'- In eno zastonj, 12 slekl. Din 440'- in dve zastonj (Odobreno od min. soollaln* politika ln narodnega zdravja 8. Br. 4787 23. marea 1»!
IZKORISTITE PRILIKO!!
Tokrat temeljito izprazniti.
Sedaj je čas, da si vsakdo, pa tudi oni z manjšo denarnico, kupi čevlje dobre kakovosti po nizki ceni. Za dame, gospode in otroke boste našli največjo izbiro, posebno lahkih letnih vrst.
4hunoiuk
Ljubljana Maribor
T>rieva c. la (Petovia) Gosposka ul. 17
Celje
Aleksandrova c. 1
Šahovski turnir v Somhoru
Sombor, 16. avg.
Tumirska tabela, ki je pred štirimi koli bila fe prava uganka glede prognoze za prvaka, je sedaj po končanem 13. kolu vendar dobda konkretnejšo sliko. Za prvo mesto se namreč moreta boriti samo še Schreib in Tot, pač pa bo še velika borba za druga mesta. Najbolje se vse to vidi iz stanja po 13. kolu, ki kaže sledeči redosled: Schreiber 9'A, Tot 9, Vidmar Milan, Gabrovšek, Petrovič, Rajkovič 8'A, Vukovič TA (1), Avirovič 7 (1), Kulžinski Nikola 7, Broder, Šubarič 6'A, ing. Weiss 6, Grenčarski 4'A, Graber 3'A (6), Kulžinski Dimitriji, Carev 3Zuk 2'A.
Gotovo največje presenečenje v lem položaju je padec Milana Vidmarja ml, iz vodstva, katerega je držal vso prvo polovico turnirja. Zgodilo se mu je to v 11. kolu v partiji z Rajkovičem. Slednji ie žrtvoval figuro, da bi ujel Vidmarju damo. V taki poziciji je vsaka nepravilna poteza usodna. Ker Vidmar ni našel sicer zelo očitne rešilne poteze, je izgubil damo za stolpa in konja, mesto da bi s figuro več prišel v čisto dobljen položaj. V normalnih razmerah bi sevede ena izgubljena partija ne z-.ačila izgube upanja na prvo mesto, toda v tem turnirju so konkurenti tako zgneteni, da izgubljena točka igraču bistveno spremeni položaj. Ker so do kraja turnirja še štiri kola, bi Vidmar Milan kakor tudi Gabrovšek s točko izza vodečega koretično še vedno imela šanše za prvo mesto, toda praktično je to zelo malo verjetno iz sledečih razlogov: Schreiber ima samo še eno težjo partijo in to z Avirovičem, ostale proti Grenčarskemu, Žu-ku in Herbatinu bo po pričakovanju dobil, saj so to igralci s spodnjega dela tabele, tako da bo v najslabšem slučaju delil prvo mesto. Z druge strani pa imata Gabrovšek in Vidmar vsak po dva težka nasprotnika, kjer bo prav težko doseči več ko re-mis. Praktično bolj nevaren Schreiberju je Tot; ima samo pol točke manj od njega in tudi samo eno težko partijo, tako da ga v ugodnem slučaju utegne še prehiteti. Toda z ozirom na to, da Tot nikakor ni tako soliden igralec kakor Schreiber, so te kombinacije precej nestvarne in edino presenečenje s strani slabših igralcev bi moglo vse te račune prekrižati.
Ker je ta turnir od vseh dosedaj po svoji gneči med aspiranti za nagrade edinstven, se človeku nehote vsiljuje vprašanje, odkod to prihaja. Nekoliko nam pojasni stvar dejstvo, da je med ing. Weissom in Grenčarskim razlike kar za eno in pol točke, kakor da bi turnir bil razdeljen na dva dela, tako zvano zgornjo in spodnjo hišo, ki vsebuje dobavitelje točk. Igralci nad znamko 6 točk so vsi precej izenačeni, tako da odločujejo mesto na tabeli samo partije med njimi samimi, to pa ne pomeni nič drugega, kakor da igra na turnirju polovico manj udeležencev; na majhnih turnirjih so pa razlike v točkah itak vedno malenkostne. Brez dvoma vpliva na potek turnirja v dobri meri tudi dejstvo, da se turnir igra zvečer in ne kakor običajno doslej do-oldnc. Igralci niso več tako sveži, to se vidi naj-olj iz partij, od katerih je redka korektna, brez večje napake. Zlasti pozicijskim igralcem je to v veliko breme, ker si v toku partije pridobljene prednosti z eno samo napako uničijo.
Mixed double: I. Muksimovičeva-lleksner, 2. Markovičeva-Nagy, 3. VVeinerjeva-Maksimo-vič.
Prvenstvo erikveniških gostov: Single gospodov: 1. Maksimovič, 2, Fischl (Praga), 3. Ned-wed (Dunaj). Single dam: \Veinerjeva (Dunaj).
Turnir, ki je prav dobro uspel, se je končal ob 24, nakar je po nagovorih gg. Nngya in Pic-colija sledila razdelitev nagrad, za tem pa ples.
Bili.
SVOBODA (Vič) : KOROTAIV (KOMBIN.)
Jutri ob pol 6 se vrši na Rakovniku tekma med Svobodo iz Viča in kombiniranim Korota-nom. Tekma obeta biti zanimiva in to tembolj, ker bo to nekak revanž /.u zadnjo tekmo, v kateri je Svoboda premagala rezervo Koro-tana. Ker so take tekme včasih lepše in bplj zanimive kot one prvorazrednih klubov, zato je pričakovati, da jo 1k> cenjeno občinstvo po-setilo v obilnem številu.
TEKMA ZA OLIMPIJSKI FOND
Jutri se bo igrulu iuteresantnu tekma v prid olimpijskega dne. O olimpijskem dnevu in sredstvih, kako si jih nuj pridobi, da lahko zadosti svojemu namenu in doseže svoje plemenite cilje, smo že pisali.
LNP se je odval vabilu in organiziral tekmo dveh moštev, o katerih bomo še poročali. Prav tako bomo poročali o drugih podrobnostih, kje sc bo igrala tekma, kdaj itd.
Mladina, še je čas za plavanje! Kdor hoče postati nekoč dober plavač, tu mora trenirati že v otroških letih. Ilirija vas vabi. da se vpišete v zadnji letošnji plavalni tečaj, ki se pri-
čne v ponedeljek, dne 21. t. m. ob II na kopališču Ilirije. Prijavite se pri blagajni kopališča. Pouk, ki je v rokah strokovnega vodstva, je brezplačen, vstopnina v kopališče znaša 1 dinar.
S. K. Grafik« poziva igralce. Trdina, Meki-no. Strohni«jerja, Ustnika, Potrato, Trobevška, Verčnika, Kataviča. Freltha, Zajca, Ploha, Mar-tinčiča, da se zglnse danes med 18 in 19 na igrišču Primorja ter dvignejo opremo. Zgoraj uavedeui nastopijo v nedeljo v Trbovljun. —
MEDNARODNA NOGOMETNA KONFERENCA.
Preteklo nedeljo se je vršila v Budimpe&ti mednarodna nogometna konferenca, ki je obravnaval« udeležbo pri svetovnih nogometnih prvenstvih, ki se vrše prihodnje leto v Italiji. Romunijo jij jastopaA gen. tajnik Luchide, Jugoslavijo gen. tajnik dr. Andrejevtc, Švico pa predsednik Elcher. Kakor znano, spadajo omenjene tri države k eni skupini. Prvi predlog je bil, da naj se udeleži svetovnih prvenstev zmagovalec Švica:.)ugoslavija, ki se vrši 24. septembra v Belgradu; oni, ki podleže, igra z Romunijo istotako radi udeležbe na svetovnem turnirju. Romunija je bila proti temu predlogu. Glasom drugega predloga nuj bi se nasprotnik Jugoslavije izžrebal. Romunija zopet ni bila zadovoljna s tem. Potem je naletel na odpor tudi švicarski predlog, na osnovi katerega naj bi igral vsak z vsakim po dvakrat. Švicarji so predlagali, da plačajo tako Jugoslovanom kakor Romunom po 20.000 frankov, poleg tega pa naj bi ostali obe moštvi 10 dni na stroške Švicarjev v Švici, kjer naj bi se omenjeni tekmi odigrali. Ta predlog je naletel na od]>or pri Jugoslovanih. Ker se niso mogli
zediniti, je konferenca sklenila, da predloži tozadevni zapisnik FIFI, katere sklep bo za vse obvezen. Na vsak način pa igra Švica 24. septembra v Belgradu, četudi bi imelo biti to samo prijatelj, sko srečanje.
Braslovče
V mestih, kjer žive najrazličnejši umetni1 i, kjer so dan za dnevom vsakovrstne prireditve, se ne menijo toliko za posamezne prireditve kakor na deželi. V Braslovčah smo imeli na praznik Marijinega Vnebovzetja priliko poslušati pri glavni sv. maši lepoto umetniji pesmi, katere sta pela gdč. Hedi Tertnik, operna pevka iz Gradca, ter g. Miloš Brišnik, tenorist iz Ljubljane združeno z domačim pevskim zborom. Vse pesmi so žele obilo občudovanja, odlična pevca pa sta se posebno uveljavila s Sattnerjevim duetom »Zdrava« i« »Asumptio«.	?v
Istega dne popoldne je priredil g. Miloš Brišnik v našem Društvenem domu koncert, v prid Pomladka Rdečega Križa, v katerem je pel 15 umetnih pesmi in opernih arij, na klavirju ga je spremljal izborni igralec g. Kari Virant. Koncerta v Braslovčah, kakor tudi v Mozirju 13. avgusta, se je udelžilo' obilo občinstva, ki so odnesli najboljši vtis od mladih pevskih umetnikov, hvaležni jim za užitek in želeč jima še obilo prav lepih uspehov.
Pridobivajte novih naročnikovi
HRANILNICA IN POSOJILNCA NA VRANSKEM r. z. z
o. z. javlja tužno vest, da je danes po dolgi, mučni bolezni umrl član načelstva, gospod
Miha Koh
posestnik, Brode.
Pogreb blagega pokojnika bo v nedeljo, dne 20. avgusta 1.1. predpoldne na Vranskem.
Dolgoletnemu odborniku ohranimo trajen, hvaležen spomin. Vransko, dne 18. avgusta 1933.
NAČELSTVO.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je zatisnila svoje blage oči naša predobra in skrbna mamica, stara mama, prastara mama in tašča, gospa
MARIJA PODBOJ
Na zadnji poti jo spremimo v nedeljo, dne 20, avgusta ob 8. uri zjutraj na pokopaliSSe v Hrovačo.
Ribnioa, dne 17. avgusta 1933.
ŽALUJOČI OSTALL
Bret posebnega obrsstfla
t
Šport
MEDNARODNI TABLE TENNIS TURNIR V CRIKVENICI
SK Ilirija je priredila v dnevih 13. in 14. avgusta t. 1. prvi mednarodni turnir za prvenstvo Gornjega Jadrana v Crikvenici. Turnir se je odigral v dvorani hotela Therapie ob precejšnjem zanimanju publike. Udeležba s strani tekmovalcev jc bila prav odličnu. Organizacija in vodstvo turnirja sta potekla brezhibno, za kar imajo največ zaslug gg. E. Nngy in vodja turnirja G. M. Piccoli. Rezultati so bili sledeči: Single gospodov za prvenstvo Gornjega Jadrana in za prehodni pokal g. Urbanetza 1. La6lo lleksner (Sombor SU), 2. Žiža Pero (Ilirija), 3. Weiller Zlatko (Maknbi), 4. \Veissbacher (TIi-rija).
Single dam za prvenstvo Gornjega Jadrana: 1. Tatjana Maksimovičeva (Sombor), 2. ga. Klei-novu (Zagreb), 3. ga. Weinerjeva (Dunaj).
Double gospodov: 1. Heksner-Weiller, 2. Nagy-Djinovski, 3. Bačič-Maksiniovič. 4. in 5. Verč-Šiška in žiža Weisgbacher,
Potrti od neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš ljubljeni oče, stari oče in tast, gospod
Franjo Mulaček
poslovodja tvrdke I. C. Mayer, meščan ljubljanski, odlikovan z redom jugoslov. krone III. razreda
danes, v petek, dne 18. avgusta 1933, po polnoči, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 83. letu starosti, nenadoma umrl.
Pogreb ljubljenega pokojnika bo v soboto, dne 19. avgusta ob 5 popoldne iz hiše žalosti Resljeva cesta 7 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v frančiškanski cerkvi.
Ljubljana, dne 18, avgusta 1933.
Fran, Josip, Vera vdova dr. Tomažičeva, otroci; Minka Mulaček roj. Ogorelec, Berta Mulaček roj. Rus, sinahe; Mija, Joži, Meta, Verica in Andica, vnuk in vnukinje.
Osebje tvrdke I. C. MAYER naznanja žalostno vest, da je nenadoma umrl njihov kolega, gospod
Franc Mulaček
poslovodja
Blagega pokojnika ohranimo v trajnem spominu. Ljubljana, dne 18. avgnsta 19TV


Otrokom za šolo - čevlje
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »saka beseda Din 1*—; ženltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek u mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročila. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska S mm visoka petllno vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
Hlapec
z dobrimi spričevali, pošten, zdrav, vesten, miren in ubogljiv — išče službo za 1. september. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 9423.	(a)
II
•HULIJU
Poslovodkinjo
s spričevali, za trgovino z mei. blagom, blizu Ljubljane, zmožno tudi gospodinjskega dela, sprejmem takoj. Ponudbe pod »Navedba plače« it. 9428 na upravo »Slovenca«. (b)
Vzgojiteljico
t znanjem francoščine in nemščine sprejmem k pet let stari deklici. Ponudbe na naslov: E. Herzl, Ze-mun, Kr. Petra ul. 52. (b)
Pisarniško moč
samostojno — z znanjem »lov., hrv. in nemščine in vseh kontornih del, sprejmem v večjo trgovino v mestu na deželi. Ponudbe pod -Hrana in stanovanje v hiii« it. 9460. (b)
Kuharico
popolnoma samostojno — dobro gospodinjo, zdravo in snažno, z daljio prakso, staro nad 30 let — in sobarico, vajeno finih in navadnih sob, pranja in likanja perila — sprejmem I. ali 15. septembra. Oseb 12 do 14. Vodovod in elektrika Ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj, zahtevi in sliko pod »Izven Ljubljane« itev. 9395 na upravo »Slovenca«. (b)
lEJEEI
Učenca
zdravega, dobro vzgojenega in razvitega, s primerno šolsko izobrazbo, sprejme trgovina z mei. blagom P Koren prej Sterk, Črnomelj.	(v)
03EB3B
ODDAJO: Lokal
za šiviljo, pletiljo, krojača ali podobno odda Prelesnik, Siika — Jan-ieva.	(nI
Dijaki
Štiri dijake
sprejmem v čisto zračno sobo z vso oskrbo. Jen kova ulica 20, pritličje. D
Sostanovalko
sprejmem v lepo sobico. Cena 100 Din. Sp. Šiška, Maurerjeva 18.	(s)
Dve lepi sobi
kuhinja, pritikline, v sredini mesta oddam. Naslov v upravi -Slovenca« pod
it. 9440.
(s)
Stanovanja
ODDAJO: Trisobno stanovanje
v Slomikovi ulici se takoj odda Več pri kamnoseku A Vodniku pri glavnem kolodvoru v Liubliani.	(č)
Trisobno stanovanje
solnčno, s kopalnico, po-selsko sobo, verando in pritiklinami, se odda po zmerni ceni mirni stranki takoj ali za september. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8579.	(čl
Trisobno stanovanje
družinsko se takoj odda. V isti hiii se odda tudi opremljena soba za samce s 1. septembrom. — Oboje modern komfort! Centrum mesta. Poizve se v pisarni Hranilnega in posojilnega komzorci-ja, Gajeva ulica 9. (č)
M
ADLER" pisalni stroji
za potovanje in pisarno najnovejši modeli
Glavno zastopstvoma Dravsko banovino
Maria Krell, Zagreb. Nikoii£eua12
Iščem zastopnike!	Iščem zastopnike!
12223331
Specialno izbiro
modnih hlač in purnoarc
dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra c.
Vina
dalmatinska in itajerska na debelo in drobno od 4 Din naprej pri Bufletu Dalmacija, Novi trg 1. (1)
9reselitveno naznanilo \
Cenieno občinstvo obveščamo, da se je
manufaktmna trgovina Mara (Ramovš
£i v bij a na, preselila iz Tavčarjeve ulice št. 2//. sedaj na
Sv. Petra cesto štev.
v prostore preišn/e tvrdke Marija Rogel/.
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izbiri v vseb vrstah. za sttoino pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog. Ljubljana — Židovska ul. in Stori trg.
KNJIGARNA
I. Krajec nasl. Novo mesfo
priporoča časi. gg. katehetom svojo bogato izbiro prekrasnih podob za prvoobhajance.
Kurja očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. - Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjak, lekarnar, Sisak Varujte se potvorbl
Zaščitni znak
Krušno
moko
in vse mlcvskc izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Ljubljana, Stari trg 32.
Ljutomersko vino
par vagonov, prvovrstno, staro — prodam. — Kot >plačilo sprejemam tudi knjige mariborskih denarnih zavodov. L. Ku-harič, Ormož.	(1)
Obrt
Lanene tropine
in druga krmila nudi najcenje veletrgovina žita »n moke
A. VOLK, LJUBLJANA
Resljeva cesta 24.
Tvrdka I. C. Mayer, Ljubljana, javlja žalostno vest, da je njen dolgoletni sodelavec in poslovodja, gospod
Franc Muločeh
danes nenadoma v Gospodu zaspal.
Pogreb se bo vršil danes popoldne ob 5. uri iz hiše žalosti Resljeva cesta št. 7.
Tvrdka I. C. Mayer bo ohranila blagopokojniku kot zvestemu sotrudniku trajen in hvaležen spomin!
V Ljubljani, dne 18. avgusta 1933.
•J! J
a J3 » c o a >
o, •—• lil
94
i-i
■ M
ST 0"
1" « 5 o ►j -iSai.a
• .s-
ga.
.0.8
•t I f> ■
2£
£č5 a.
- • 'f -m q . b .
3S g.So.9
S pD§Q f J i š s s
->Q ; >
s e
5 s
o x>
" tf 2 J i
h >	ii
- 2---S®
» 5 »3
g s »i . » 4 »
n
'■s3! "M
.2 ° o°
S '3 - M
<r. B a o « sj«
ISIS*
Samuel Lover:
RORY 0'M0RE
Irski ljudski roman.
Varno jo je dvignil in Jo nesel k potoku, kjer jo je dobro poškropil z vodo po smrtno bledem obrazu. Temni lasje, ki so se usipali okoli glave in vratu, so jo delali še bledejšo. Ko jo je škropil, se je polagoma vračalo življenje vanjo. Počasi je odprla oči in vsa začudena zrla okoli sebe. — Ko pa je videla mr. Dixona, se je prestrašila, ker je zopet zagledala človeka in hotela je za-kričati. Bila pa je tako slaba, da se ji je namesto krika izvil samo dolg, zategnjen vzdih. Mehki glas, s katerim jo je dobri mož ogovoril, jo je opogumil in že čez nekaj časa je izpregovorila nekaj pretrganih stavkov, iz katerih je mr. Dixon posnel, da je prestala nekaj strašnega. Prosila ga je, naj jo čuva, naj jo ščiti.
»Bom, bom, le pomiri se, ubogo moje dekle,« jo je pobožal mr. Dixon.
»Bog vam povrni, gospod. Ali me res ne boste pustili same?« je za šepetala in oči proseče vanj upirala.
»Gotovo ne, nič se ne boj!«
»Ali sta šla?« je zopet vprašala in s plašnim pogledom zrla v drago.
Mr. Dixon je mislil, da se je prestrašila psov kakor je tudi mislil njegov tovariš in ker je gledala tja, kamor so jo ubrali, je odgovoril:
»Da, psov ni več.«
»O, saj niso bili psi, ki sem se jih prestrašila; ti so me rešili. Če bi danes ne lovili, bi bila izgubljena za vedno.«
Sodnik je polagoma izvedel za vzrok njenega strahu. Vprašal jo je, kako ji je ime. Ko mu je to povedala, jo je vprašal, ali morda Rory 0'More njen brat.
»Brat?« je žalostno ponovila, »nimam več brata in začela je ihteti.
»Kako to veste,« je dejal mr. Dixom.
»Oh, bojim se, da so ga umorili! Priznali so mi to skoraj v obraz.«
Sodnik ni vedel, kaj vse to pomeni, pa jo je začel izpraševati naprej in polagoma je Mary povedala vse, kako sta se pogovarjala Shan in loncevezec.
Ko je prišla toliko k sebi, da je lahko vstala in hodila, jo je dobri Dixon spremil do vasi, kjer je dobila znanca, ki je šel z njo domov, zakaj še na odprti cesti se je bala biti sama, tako strašen ji je bil dogodek z Reganom.
Mr. Dixon se je odločil, da bo to, kar je Mari izpovedala, zapisal in da jo bo zaprisegel. Zato je prijezdil prihodnji dan z drugim sodnikom in Sweenijem v vdo-vino kočo.
Ko so zapuščali hišo, je Sweeny pripomnil, da utegne biti ta Marijina storija samo zvijača, s katero hoče obrniti sum, ki je zaradi Scrubbsa padel na Rorija, v drugo stran. Mr. Dixon pa je dejal, da to ni mogoče, zakaj imenovala je krivce.
»Kako pa veste, da govori resnico?« je pripomnil zlobni mali odvetnik, ki je Rorija zaradi tistega nagrobnega kamna tako zelo sovražil, da je sovražil vsakogar, ki je nosil to ime.
»Regana in loncevezca bi morali aretirati,« je predlagal mr. Dixon.
»Če jih boste našli,« je dejal Sweeny.
»Prav, če se skrivata, je to dokaz, da sta kriva.«
»Vsi skupaj so vstaši,« je zamahnil mr. Ransford, »in dokler ne bomo dežele očistili te zalege, ne bo miru.«
»Prav imate,« se je oglasil Sweeny.
•*Jaz pa ne mislim tako slabo o njih,« je ugovarjal mr Dixon, >in tudi lo. kar je povedalo dekle se mi ne
zdi izmišljeno. Regan in loncevezec pa morata čim prej pod ključ.«
Takoj po tem dogodku je poslala oblast svoje može na Reganov dom, a Regana niso našli. Iskali so ga vsepovsod, a zaman. Tudi Salomona, ki ni imel doma, so iskali. Možem je bilo ukazano, naj ga aretirajo, kjerkoli ga dobe. A zviti Salomon se je znal še boij skriti in nihče jim ni mogel dati najmanjšega migljaja, kje se potikata.
Na duhovnikov nasvet, naj pogledajo v samotno kočo, kjer je Salomon ležal med boleznijo, se je nekaj mož takoj odpravilo tja. Koča je bila zapuščena. Našli so sledove, ki so pričali, da so še pred kratkim ljudje bivali v njej Po tleh so ležali sveži olupki kuhanega krompirja in v kotu bajte je bila zoglenela šota.
XXXI. poglavje.
Rory na mor ju.
De Lacy je tisti večer, ko je dospel na obalo, stopil v nizko samotno ribiško kočo, kjer je čakal na De Wels-keinovo jadrnico. Čutil se je zapuščenega, ker se je ločil od tistih, s katerimi je živel zadnji čas, in ki jih je vzljubil. Zaman se je ribičeva družina prizadevala, da bi ga razvedrila. Ker je hotel biti sam s svojimi mislimi, je šel bolj zgodaj k počitku.
Mir v postelji mu je godil. Mislil je na tiste, od katerih se je ločil. V upanju je gledal francosko obalo, kjer se bo kmalu izkrcal in zbral vse, kar je treba za zmagoslavno vrnitev k svojim prijateljem in v svojo domovino. Mislil je na svojo Adelo. Ljubezen mu je Šepetala o sreči, ko bo zopet na svoje srce pritisnil dekle, ki jo ljubi. V teh blaženih mislih je zaprl oči in spanec ga je objel s svojimi mehkimi perotmi. Vso noč je sanjal o svoji A deli
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel ce&
Izdajatelj. Ivan Itatfoveo
Urednik: Lojze Golobič,