Ne smemo več odlašati
Zadnji dve leti na območju mesta Ljubljana nfliče več ne sprejema starih avtomobilskih plaščev. Odklanjajo jih vse dekrvne organizarije za zbiranje in odkup odpadkov in celo na javnem odlagališču Komu-nalnega podjetja Ljubljana ob Cesti dveh cesarjev.
Gre torej za nenačrtno ravna-nje s tem odpadnim materialom, kar je povsem v nasprotju z za-konom o ravnanju z odpadki. Ker ni urejenega odstranjevanja starih avtomobilskih gum, jih lastniki po grobi oceni skoraj po-lovico odvržejo kamorkoli, po-gosto pa jih zažigajo kar na pro-stem. S takšnim ravnanjem pa je močno prizadetočlovekovo oko-lje. Vse druge neuporabne koli-čine teh gum pa se grmadijo na za to neprimernih krajih, kot so dvorišča delovnih organizacij, obrtnikov in podobno. Velika neprimerna deponija je npr. na dvorišču ob Pokopališki in To varniški ulici, kjer so »gore« sta-rih gum, ki jih je po oceni okoli 8.000 kub. m. Količina vseh od-padnih gum na celotnem ob-močju mesta pa je teiko ugotov-Ijiva. Ta odpadni material ne kazi samo zunanjega videza mesta in onečaja človekovega okolja, temveč je tudi dokaj lahko gorljiv.
Iz vseh navedenih razlogov je komunalna inšpekcija opozorila Komunalno podjetje Liubljana, da so taki stari neuporabni avto-mobilski plašči odpadni material in da so ga dolžni odstranjevati ožiroma prevzemati na javnem odlagališču. Poudarili so, da te gume zadnji dve leti zavračajo, ker na javnem odlagališču ni-
majo dovolj prostora. Predlagali smo jim, da naj bi gume razseko-vali, kot to že dalj časa delajo drugje v svetu. Ta predlog pa ni uspel, ker baje stane stroj za raz-sekavanje okoli 5 milijonov di-narjev, pa še uvoziti bi ga bilo treba.
Zanimivo je, da bi stare neu-porabne avtomo!:ilske gume radi kupili v tujini za kurjenje, vendar carina tak izvoz zavrača, ker niso razsekane. Sicer si v svetu in pri nas močno prizadevajo, da bi na-vedeni odpadni material po-novno koristno uporabili. Naj-večkrat gre šele za laboratorijske raziskave, s katerimi skušajo priti do tehničnih rešitev za pri-dobivanje koristnih surovin, kar pa zaenkrat za praktično upo-rabo zaradi velikih stroškov še ne bi bilo ekonomično. Tudi pri nas pripravljajo uporabo obraskov gume avtomobilskih plaščev (granulat), ki bi ga bilo mogoče s posebnim vezivom izdelati v dobro uporabne toplotne in hi-droizolacijske plošče za stojišča v hlevih, talne obloge, skladišč, prevleke na športnih igriščih in za druge podobne namene. Pou-darjamo pa, da pri tej obdelavi še vedno ostane razen gumijastega oboda kot odpadek celotni plašč, v njem pa sta platno in jeklena žica.
Nekaj let po zadnji vojni še ni
bilo toliko avtomobilov kot danes, zato tudi stare avtotnobil-ske gume niso povzročale pre-glavic. Obratno, po njih je bilo veliko povpraševanje, saj so iz njih izdelovali podplate, z njimi pa so tudi kurili v apnenicah. Kako težavno pa se je danes zne-biti starih gum, nas je prepričalo veselje nekega obrtnika, ki ob-navlja gume, ko se jih je »uspeš-no« znebil tri zvrhane tovor-njake — za prikaz ognja in dima pri snemanju nekega filma. Žal pa je bilo s tem prizadeto člove-kovo okolje, saj je bil zrak močno onesnažen.
Ne glede na vse težave in tudi prizadevanja okoli starih avto-mobilskih plaščev, z ureditvijo ustrezne začasne deponije za naše mesto ne smemo več odlaša-ti. Gre za odpadni material, ki ne samo, da ga moramo na prime-ren način odstraniti, temveč ga velja tudi zbirati, kot priprav-Ijeno surovino za predelavo.
Nikakor ne smemo nobenega odpadnega materiala preprosto izločiti iz predpisanega ravnanja zodpadki in torej tudi ne odpad-nih avtomobilskih plaščev.
!z tujih vjrov povzemamo, da znaša strošek za odstranitev in deponiranje avtomobilskega plašča osebnega avtomobila pri-bližno 10 din, tovornjaka pa do 20 do 80 dinarjev. Razmišljajo tudi, da bi bil ta strošek že zajet v ceno novega avtomobilskega plašča.
LJUBO GOBEC ^^    (MI UIS LJUBUANA)