*««**o IV„t sieve L2. V Celfu, žorcR due 1$. atvgwsfa 1922. Poštnlsa alsčsna ö ßotoöiiu. N^m ]H ^H^V ^^^^A JH ^m S> M$tudijska knjižnica ^^^^^V ^^^V ^^Bi^^B ^Bl^lr ^^^hI Ljubljana ^^^^^^r ^^^^m ^^^^^^^^B ^^^^l^ ^^^HB^ dolž. 'ztis ___ ...........«i^a...... Stane letno 48 Din, mesečno 4 Din, za fnozcmstvo letno 120 Din. — Oglasi za mm višine stolpca 40 p. Reklame ined tekstom, osmrtnice in zahvale 50 p. Posainezna števllka stane SO p. IzHaJa vsah torek9 četrleR in sobofo. Uredniitvo Strossmajerjeva ul. it. 1, I. nadstr. Telefon St 53. UpravniStvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritliCJe. Telefon St. 65. p=i Račun kr. poštnega čekovnega urada štev. 10.066. =^ Obrtna razstava v Celju 12. do 22, avguSta 1922. V Celju se jc v soboto oivorija prva slovenska pokrajinska ražstava. Pri .s'ovesui otvoritvi so bili razun eastnega predsednika razstavnega odbora min. n. r. dr. V. Kukovca, nar. poslanca iz Maribora, nešteti zasto:pniki oblasti, n- rudov, z-avodov in korporacii. Razstavo ie otvoril .predsodnik Občeslov. obri- nega društva g. Ivan Rebek ki je s svojhn govorom posebno naglašal, da ]e v glavnem posledica našega osvoboje- nja iz prejšnjega avstrijsikega tlačan- stva, ee more slovensko obrtniško 5e danes s samozavestjo stopiti iprcd jav- nost. Otvoritelj ie posebei pozdravi* navzocc zastopnike ministrstva trgo- vine in industrije dvornega svetnika dr. Marna, predse'dstva pokrajinske upravo za Slovenijo vl. sveinika dr. LeopokTa Zužek. delegacijc min. financ. fin. nadsv. Spindlerjn, župana mestnc obcin-e celjske dr. Hrašovca. zastopnike južne žel-, duhovščhie, raznih okoliških obein, .sol, časopisov tcr r.-i-zliC-nih uradov, za- vodov, društev, političnih stra-ik in tlrugih korporacij. V imenu min. trgo- vrne in industrije jc v lepih besedah po- zdravil razstavni odbor dvorni svetnlk dr. Mam, v iiiicnn mestne občine pa župam dr. Hrašovec, na kar je častni predsednik odbora dr. Kukovec v vzne- šemih besedah eastital obrtništvn, de- •iav.stvi! y\\ mestu Ceiju ua tako krasno ViS;peli obrtni razstavi nagfcišajoČ, da delo, ki Ka vrši od nekdaj vswdedno slo- vensko obrtništvo celjsko. edino vodi do iiaroduega blagostania in državne gospodarske osamosvo.Htve. Pod vod- stvoin lokalnih odborovih činiteljev so si na to ogledali nino.2:oštevilni zuiiaiiji zastopniki razstavo. Raz-stava je prirejena v prostonli tnestne osnovne so'e in na zelo pro- storncm dvorišču 'poleg sole. Razstav.i! predineti so razvrščeni v 32 sobah, od katerih je ona okusneje oDremiljena oif druge. Na dvori.šču je razun težke in- dustrije nameščenili več zelo lieiiih pa- viljonov. V sredini dvorišča .ie postav- Ijen Icp veliki godbeni pavilion, z umet- ulšk® izdelanim piotoin je od razstavne- ga dela dvorišča odmejieeno zabavišče. na katerem se toči vino naših doinaciti vinskih goric. dehnšlco pivo. pristna tiirška kava in se prodaiejo brezalko- hohiic1 pijače in mrzla jedila. Razstavljenih je posebno ninogo predmetov gradbene, kovinarske, obla- Ci'ne in lesne stroke. Industrija iz vsen krajev Sl-ovenije in celo tudi iz Hrvat- ske in Banata je postavila Jia razstav>- sče sv'Oje proizvode. l^osebno bogato je zastopana štajerska industrija. Na vsc- b;ni je razstava tako bogata, da je iz- zvala prijetno jzncnadenje pri vseh do- vcdanjih posetnikili. Splošno sc naglaSa, da se kaj tako lepega ni pričakovajo. Vsak stan najde na razstavisču izdelkc, ki jih potrebuje za vsakdanje zivljenje, in ti izdelki so najnianj do 90% doma- čega izvora in tako dovržcni-, da priča- jo o ogroniiiLMii iiapredkn domače obrtf in in'dustnje iz kratke dobe treh let po prevratu. O razstavi, ki je zelo po- j incmbna in znaeilna, bo moral strokov- \ njak šc obšlrno pisati | Zvezna tiskarna je izdaJa pri let i priliki v reklamne svrhe »Vodnik« po i razstavi, mestu Celju ter njegovi oko- ) lici, v katcRiaii je raziin ipopisa raz- I stavišča objavljenih vee člankov kakor j prof. Mravljaka »Odlomki iz zgodovine j celjskega mesta s posebnim ozirom na i obrtništvo«, Ivana. Rebeka »Nekaj iz ! zgodovine eeljskega Obrtnega društva« I in obširna razprava dr. M. Hrašovca o | »Celju kot letovišču ier izhodišču izle- | tov.« | Razstava je otvorjeua od 12, -- ?2. i avgusta dnevno od 8. lire zjutraj do 7. ure zveeer. Vsaki dan se vrši na raz- stavnejii prostoru gotlbeni koncort celj. godbenega društva. Povodom Obrtne razstave je pri- redii konjerejski odsek 2 oddelka 7.2. kmetijstvo prciiniranje konj iz celjskega politične&i ok raja. IVAN BIZJAK: Obrfna razstava v Celju. Neprieakovano in izvanredjio leno je urejena obrtna razstava v Celju, ki zadovolji. smelo rceeno, vse obiskoval- ce. Bila je naravnost tekma, kdo bo svoj prostor okusneje okinčal in se bolj i/kazal s svojim izdelkom. Vidi se, da naša obrt po osvoboditvi izDod robstva bivše Avstrijc vidno napreduie. Vidi se dalje, da tiči v slovenskcm obrtništvu vclika encrzija za napredek. akoravno se je poprej to vedno zanikalo in Ie ino- I zemstvo povzdigovalo. Vsi oni, ki so 1 zapostavljali domače äzdelke in svoje poirebsčiue krili v inozemstvu, se lahko pri tej razstavi prepričajo, da niso rav- nali po principu svoji k svojim. tenwec so Ie slabili našo državo v vahitnein vprašanju. Je torei nenaci'ionafno, ako st* meče denar preko mei zn izdclke. kaiere imamo donia v izobil.iu. Treba pa bi biio kar uajvec niogoce, olahkociti dobavo sirovin za našo obrt in rnda- strijo iz inozemstva. Marsikateri obrt- nik bi bil lahko pokazal še veliko lep^c izdelke, ee bi bil ime) na raz;polago su- rovine, katerih doma uimaino. Povdar- ial bi. tu posebno 'Obiacimo' stroko. Ma- njkajo- svilcne toalete, ker ie .svilena tkanina za uvoz s tako visoko carin.o skoro onemogočena. Tudi sivalne po- trebščhie ovirajo sc bolj okusno izdela- vo, ker se uvaža tozadevni najs!al)5i materijal in še isti iina zelo visok* cent. Prepričan scm, da take ovire obstojajo tudi v drugili špecijalnih obrtih in pov- darjati morani, da je tein enstneie zn liaše obrtniStvo, da je z vseini težkoča- nii, ki ovirajo špecijalno i-zdelavo raz- ličnih predmetov, postaviK) na razstavo ioliko in tako krasnih stvari. ker nam poleg primanjkuje v osobju še tako potrebnih specijalistov. ki si iih boJe rnoraJo obrtništvo šele vzgojiti. Nekaj kar mi inanjka pri tej razstavi je, da W se morali izdelki po nepristranski ko- injsijji oceniti in diplomirati, ker s tcm :n se bila pozomost pri izdelavi še bolj 3 povcčala. 2elel bi tudi. da se omogoč; učencem in učenkam prost vstop k Tas- stavi, ki se izkažejo z legitimacijo izpo- stavljeno od učnega Tn-oj^tnv. Obencm želim za delavstvo in v-ojaštvo znižanc ccnei, da se jim omogoci to pomembno razstavo ogledati. V splošnem je raz- suiva častno uspela in vesele se vsi so- delavci iste. Želeti ie ob cnein, da t>o obisk trajno tako casten. kakor doslej. Dr. Bergmann: SUŠA, POŽARI IN SEDANJE ZAVAROVANJE. Posledice leto"5nje suše še ne bi bi- le tako hirde, ako lie bi imeli za nam? sušo leta 1921. Suša pretečenega leta nam je nagnala cene živl.ienskih potreb- ščin na naravnost baine'. visočine, s tern! ccnami vsporedno ie §la vsa druga dra- ginja in je ta v naivečih slučaiih več aTi inanj umevna. Val draginie žene \-se kvišku in tako tudi izdatke pri stavban in zidanju novili poslopii. Letošnja su5a je v naših krajih toliko občutnejša, ker ic vecinoma v spremstvu vetrov in vl- harjev, kateri svet Je se bolj izsušavajo, tafco da je povsod že občulno pomanj- kanje vode. Vodnjaki so prazni, inaH vod'otoki so suhi, potoki usahnjujejo, na kratko: poniaujkanje vode. ikamor sa obrneš. In sedaj zaipoje na strehi rdect pctelin svojo uničujočo pesem! Ne sa- mo prizadcta vas ali sek> hiitita na po- uioč, sosedne naselbine pridejo iz rav- notežja- hi ne vedo kaj storiti. Na eni strani iih plaii veter in vihar, na drugi strani ni morda Se koristnih gasilskifi priprav in navsezadnje, ako so tudi prt Toki — kje je voda — da braniino našo ua.sel'bino in preprečimo-, da bi gored utrinki iz sosednje va'si ne zapaliii kako do skrajnosti razsuseno slamnato strc- ho. V taketn slučaju povzroči požar razburjenje v soseščini. Kai pa, ako Je krai sam ,prizadet in nima druzega, ka- kor prazne vodnjake, suhe T>otoke Jn z.i'bitc šte.pihe. All ne bo' razburjenost narasla do vrhunca in pri ¦malern vetrti prešfa v obwp? Gotovo in tudi umevno! \' teiri času je spravljeno žito, rrirva in slama sta dve stvari, kateri nikakor i::ste nstvarjeini v obrambo požara. V naikrajšem času razpade.fo zniLijoni In milijoni današnje valute v dim in pepel in lc žalostna slika pogorišča, jokajoča 1,'ospodinja in otroci. obupani gospodar te še spominjajo na blagostanje pred t'no uro. Milijoni so slj, ihti gospodar, a zavarovan pa .ie bil morda nekaj višje, kakor ieta- 1912. Ni čmia, da obupavaK) vs;, ne samo prizadeti. amnak tudi tistJ, tVatcrim preti uniouioöi r>ožar pri prc- nizkem zavarovanju. Kes po smrti ]e prcpozen, ravno tako pa ie tudi kesanje radi prenizkega zavarovania ix> požaru prcpozno. Pned požarovn so najbolj var- ni oni kraji-, kateri imajo poleg dobro izvežbanega in zanesljivega gasilstva prknerno orodje in večje vodne toke v vasi ali pa vsaj v naiblužji bližini. Skoraj dan za tfncvom čitamo v naših dnevnikih o Tiesreeah, katere so se na eden ali drugi, gori omeiijeni naein odigrale. Treba je, da si iz teh tudi w- stvarimo nauke, ka-teri pri rcči; u. stvanh so nam-jo in Se prav lepo. Opri- jeU so se razhcnih vpiivov. Na Aleksan- drova je mocno vplivala nežna fraucos- ka iirika, bistveno razliena od Hcine- jeve. Francoski lirik te vrste e:re v pri- rodo in opazuje, kako se vse zbira v eno I harmoniio. Olavno mu ie Čustvo. On ne j rešuje globokih filozofskih problemov, I on je melaiiholik in nicgova melanliolija ! mu je ene vrste filozofiia. Cito druga- čen je francoski lirik drugs1 snrte. Temu je realnost glavna; satira. humor in iro- { irija sta mu sredstva v izrazanje tega, : kar mu polnj dušD. Nobcno sredstvo mu ni prenizko, da bi ga ne navedel v dose- go svojih namenov. Pridružuie se tej li- riki tudi ona, katere oce ie nemški pe- snik Heine. Aleksandrov se ni opriiel te zacbij-c lirikc. Posegel je s lilastno roko po oni, ki jo prevuva nielanholija. Zq narava ^ania ga je ustvarila takega, da ni bil ni- ¦ kdar vesel, ko so se drugi veselili. Te 0- tožnosti inn pa ni pridela narava sama, temveč tudi razmere, v katerih je živo- taril. Sel je 0 niraku po noliu in zagledal škrjančka, ki ni pel. Njegova nežna du- sa je takoj občutila neko zvezo, neko sorodstvo, harmoniio in zanel ie: Nevem, kdo boli ie tožen, škrjanček ali iaz. ah, njemu kakor meni tivsn6 je isti čas. I Škrjanček več Ieteti. ! več peti ni mu moč. \ ker zemljo mrak objema, ' ker nanjo pada noč. Veselo z vami peti j i meni noČ ne da a noc to bolj je huda. to noč in' v rinn srrn Opazil ie, da v niraku škrianček ne more peti svojih mičnih in veselih pe- smic iii takoj obrne to nase. Tudi njemu ni več peti moc. tudi pri njemu sta mrak in noč, toda mnogo temnejša noč je na dnu srea. On čuti s nrirodo, snj je i sain en del te prirode. Hoče imeti jasnih in solnčnih dni, četudi so polni borb in vihariev; ne stra- ši se boja, saj mu ble&če nasproti kot lavorike zmage — jasni solnčni dnevi. Z hlastajočimi in hrepeliečimi glasovi kliče in vzdiha: .Tasnih, jasnih solnčni dni, polnih borb, polnih iečanja! Srce se mu nasla.ia ob misli na te dnove, toda: »Tiho, tiho dalie sania noč z blestečimi očmk. Z krvavordečo iutranio zoro vidi prihod jutranjega soinca. Solnca samega šc ne vidi, a on ve, da bo Dri.šlo. In sroe se vpraša samo od sebo: »Kdaj v sreu mi šele ozbudi se tak dolgo že inrtva Tadost? Kdaj mi solnce vzgori, razžari sc in ljubezen in up in mladost?^ gieda starce, ki gredo z višarske gore. Tedaj se spomne, da je usoien človeku Ie kratck čas na tern svetu. Na obrazih teh starikavih postav bere skrb in ža- lost, ker »težko jim je umreti«. A on nc pozna te pesmi žalosti, skrbi in hrepc- nenja. Čemu naj toži po tern pustcm, dolgočasnem svetu? Ne. on ie sam in ni mu težko; sledečih misli ie: »Brez Ijubczni hodim .iaz in brez nad po sveti — lahek bo poslednji čas. lahko mi bo umreti.« Krnalii zapazi, da ga liudie ne gle- dajo prijazno in da mu niso domačk Tedaj vzklikne: »... čudno, ah živlienie moie, — všeč Bogu ni, ne Ijudem!« In zaželi si proč od teh liudi, ki se ga ogibljeio in ga mrzijo: zaželi si tu- jine, kjer ga nihče ne oozna. kier se inn ni bati, da bi ga kdo žalil s kruto bese- do. Saj ga vendar nihče ne pozna! S tu- jino pa mu pridejo na misel tudi pred- stave, vcepljene že zgodaj v mlado du- So, pred stave 0 nevarnostih in pogub- nosti daljnih tujih dežel. Splošno ie otožnost spremljevalka vseh njegovih pesmi; vse niegovc re- Stran 2. »NOVA OüSA< •• -v i)2 so za iztrebiti in za zajeziti, y vtcjih S9 naj natanko določi globočina vodc na najbolj doLstopnih, to raj za brizgalnice y iPO'stev prihajajočih mestih. Pri veiikih in večjih poslopjih naj se napravijo be- tonirani rezervarjL. v katere se steka kapnica ali katere &e i>olni iz najbližnje- ga zabitcga štepiha. Vsak vaski župan, — župani v mestih in trgih Tie pridejo toliko vpo&tev, ker vo'di te njihove a- gende navadno načelnik gas. društva — naj bi bill natanko poueeni n jakosti in jnnožini vode v posarneznih vodnjakih all vodotokih svojega kraia. tako da laliko vsak trenutek dajejo pojasuila, ako prihitijo na pomoc druStva iz bliž- Hje in daljš-e. soseščine. VsaJc župan I>i naj pa tudi kTaj svoie «aselbine, na do- hodnih cestah, postavil zanesljive do- mačine, da leti taikoi prihajajoeim dru- štvom odkažejo najbližjc a. tudi naj'lz- datnejše vodne dotoke. Ako bi se vse to storilo, kar sem nasvetoval. bi bilo vsaj za prvo silo, tudi v shičaju suše, preskrbljeno. Vsi nadalini ukrepi pa so potem odvisni od števila na poraoč prl- hajajočih uruštev, katera so potem v stanu, tudi od daleč napeliavati vodo na pogorišče. Nadalje je iz gori omenienega raz- vidno, da je treba svoja posestva va: iuti in draginji primerno zavarovati. Na posamcznika nc pridejo bogvc kake iiedosegliive svote, pomagano pa je posamezniku, pomagano Pa tudi ŠirSi javnosti in javnosti in konečno še dosti pomagano gasiistvu. Posameznik dobi času primerne odškodnine, javnost se no nadleguje z navadno neopravičentm prosjačenjem, gasihia dru&tva Pa bi do- bivala od ognjegasilskega zaklada de- želne vlade take podpore, da bi bile v stanu si na-baviti najnujniöjse stvari za gašenje požarov, to so dobre brizgalni- cc in dobre cevi. Posestniki in drug!I Ne izgova-rjajte se drug na drugega. ampak mislitc na narodni izrek: »Zrno do zrna pogača, kamen do kamna pa- lača«. Ako vsak posamezen zavarcwa- nec le nekaj kronic potom zavarovainils (Jružb prispeva v omenjeni zaklad, po- tem bo bti dovolj dobro podprt in vi več ali manj varni na svojih posestvih; z drugimi bese-dami: vaše žrtvovane kronice grejo le vedno zoptrt vani J:i vašim potomcem v prid. Koneeno pa se naj v vsaki koiičkai večji naselbini skrbi za to, da se usta- jiovi organizirano gasiino društvo, ka- tero pride potem lažjc do zazeljowega orodia in je potom vežbe konečno tako izve.žbano, da more uspešno delovatt proti razjar|enemu elcmentu - ognju. V letošnji susi je eden dan lCipSi nc- go drugi, dan za due vom hitijo izMniki in letovržcarji ven na deždo in tn ima- jo jako hvaležno polje, poučevati ijudi na kmetih 0 važnosti primemega zava- rcr/anja. Tako bi si marsikateri izletnik na ,eni strani kratil čas, na drugi strain pa bi bil dobrodošel sotrudiiik gasilstva hi uvaževanja vreden delavec na soci- jalnem fwlju. _____ Iz kabinetne pisarne Nj. Vet. l»rafja je diošlo na naslov odbora obrtne raz- fleksivno lirične iMjStmi s-o nekako mc;- lanholičuega znacaw, četudi »o inorda ta melauholijia le prav rahlo označona.. K^-dar gie-da Aleksandrov sebe, jc skra- jen pesimist. Tudi zamere je Murn prav Ic/Iko občutil; prišel je do spoznanja, da se ni dobro zameriti. Ironi^no nam to pave: »Me4 svet sem šel, pod nos dobil in ¦— moral bi kaditi!« Med svojim trpljenjem se ozre vca- sih nazaj na svoj križev Pot. Od kraja do konca vse žalostno in prav nič ve- selega. V takšnem razpoložcnju je na- stala pe^em o »Pelinu«. V niei ni toliko ponosa na prestale križe in težave, pač pa mnogo bridkega hunioria in piKre ironije. Peliiu iPa pesem Iiočom nn. cast pelinu to zapeti. poživi Bog njegovo rast in solnce naj nanj svetl! Kaj nagelj nam in Toža stä, marjetica v livadi? , ^ Le pelin pili smo z vrta, ko bili smo še mladi! In zrasli smo in vse lahko nam liodi zdaj po svetJ — Odbor za sprejem Srbov 9. sept. tl. bode zboroviil v cetrtek, 17. tin ob L. uri pop. in sicer v oitalnici Nar. donia v Celju. Vsi že obvesOeiii: dame .in go- arsixlh naj se blagoviskovali našo Srbijo. Odborovg načelsr\ro. »EHana«, kopatiška re«, zadruga 11a Bregu pri Celjn, inia svoj obeni zbor v prostorih Posojilnice v Celjn due 22. avgu.sta tl. ob 6. uri zvečer s sledeeini dnevnim redoni: 1. letni racun za kto 1921, 2. izvolitev načdstva, računskega preghxiovalca in njegovegia namestnv ka, 3. prosti nasveti. Ofortiiiški sestauek v Celj«. Dne 3. tin. bil je dobro obiskani obrtni^ki .se- stanek v gostilni »Na škarpi« 11:1 Uregn. Bavilsc je s tekoeimi vpra'sauji, 0 f>- brtni razstavi, delavski bolniski blagaj- ni hi o sestanku obrtuikov Slovenije 17. iiil- v Ljubljam". Na odbor obrtne raz- stave se je apeliralo ponovno. da pazl isti strogo na to, da bodo sanio domaC* izdelki razslavlicni. Dalje je poroeal g. Ivan Bizjak 0 sestariku obrtnikov v Ljnbljani in nazadnje da] v disktisijo zgradbo ainbulatorija in uradiiisküi p'o- storov okrožnega urada za Slovenijo v Ljubliani ter konstatiral, da- .ie bivSi dd- bor Ijubljauske bolniskc blaga.inc sklenil zgraditi vclikansko palačo preko interc- sentov, to je zavarovancev in podjet- nikov. Ko je kot sosvetnik bolniške bla- gajne zahteval poiasnilo o višini zneska za to palaöo, 11111 jc ravnatelj Kocinur poroeal, da bo palača stala 35-40 mt- lijonov kron in da bode k tenni prispc- vaJa bolniška blagajna eno tretjino in nez-godna zavarovalnica dve tretjlnf zneska. Zdaj |)a se izkaznje. da mi ie ravnatelj netočno porocal, govori sc namreč, da bo palaea stala 120 iOO rnilj. kron. Ker je osrednji mad v 7a\~ gre^bu ustavil delo te palace, se bo mo- ral o ravnateljstvo v kratkem baviti 3 kin vprašanjeni. Kako stališče bo z;:- vzeto obrtnistvo v teni vprasanju. Oo- vornik sam jc niiiienja, d:i se mora (Je- lUiti na*o, eUi sc zRradba zav-asno --imn»<— preci. ne iz nazadnijiSkill nazorov. temveč iz gospodarskih. Prispevki kl bodo vpeljani v te svrhe bodo ogromm Že dancs plačujemo po veeini 2 Din. na dan za delavca, potem pride še nezgod- ni prispevek, ki ga mora placati dcio- dajalec sam; potem bi pvisel še prispe- vek za zgra.dbe itd.. tako da bod-emo od samih prispevkov ivi davkov poles? že Obstojeee Urize popolnoma i^uboža^. Obenein izrazi govonn'k zauidenje, tla je mogb dati pokraiinsk;» iTj>rava tivklin nečuvenim sklepom :ia račun obrtnišiva in delavstva pritrdilo. Sklcnil-o se je na t<\ da se da g. Bizjaku kot claim ravnateljstva nalog, da stori vse kar je v njegovi moci ter prepreči to luksuzno zgradbo. Ka.kor vse kaže. se bode mo- ral« obrtništvo s-trog-u skleniti in posia- viti v bran, sicer bode popolnoma uiif- čeno. Da se pa to ne bo zgodilo, so do- kaz vedno živahnejši sestaiiki in skle- nitev obnuištvav y pbrambno fronto. Ivan Bizjak: NEtbvENO (iOSPODARSTVO BIV- SEÜA ODBOHA DELAVSKE ÖÖLN1- ŠKE BLAÜAJNE V LJUBLJANA Bivsa Kocmnrjeva kltka je sklenila lansko jescn zgradbc velilvanske pala- ce na račim bolniške blagajne /,u Slove- nijo v LjU'bljani: v- to svrho sestavil se je gradbeni odsek. Proracun jc bil ne- kako s'jfstavljen lut 30—40 miijouov K. V kritje taistega se je sklcnilo pobiratt poleg rednih prispevkov še 30%-no do- klado. Ta načrt je bil predložen v odo- breaje kraljevcmu nainestuiku Hribarju, ki ga je baje z zadovoljsivom sprejel na /.nanje. Nekako koiicen* uovcinbra prc- tdUega leta jc biio od viadc razpiKsccno naCJL'kstvo, postavijen uprav itdj in nut pridcljen sosvet. üradbeni odsek pa !c ostal naprej. (jlasoviti ravnatelj Kocmur in upravitclj Cigoj nista smatrala za po- trebno 0 stanju gradbenega -odsuka so- svetu poročati. Privatno sem zvedel, da se uamerava graditi veiika palaea v Ljubljana in sem v tc.i zadevi intcrpeii- ral v seji sosveta. To da tani mi je nališCe in uradni prostori, zgoruji prostori bi se i;redih' kot veiika stanovanja. ki bi ob- scgala po 6 sob, spodnji prostori pa \>\ se porabili kot trgovski lokali. in pisar- ne gotovih strankarskih advo-katov. Po tonx porcxiilu bi ata la TMV&dha. &'J iniiijo- jiov kron. kalera svota sc bo najbrT: dvignila na 160 iniiijonov. Pri tern pa Je nivnatelj Kocmur še sam priznal, da na iiotranjo oprenio nilioe se doscdaj nltJ mislil ni. Po splosucm povdarku bi to- rcj stavba z opremo stala vsekakor črer: dvesto inillioiiov kroii. Prizmiti moram. da Je podjetnost ali bolje dry.nost, s ka- tero je bivsc načclstvo dclalo tako dale- k. Z bis^ri so izdelani ginn- bi, broše, vcrižice, ip-asovi in druge ma- lenkosti, Zelo tep komad }¦¦: bel prtič z-a oltar, iöpo staroslovensko delo, krasen je posteljni iprt gos-pe Detičekove, pr!- četa zlata yezenina za avbo itd. (Jos?a Logarjee- rilo gdčne. Qmladiceve in gospe Vajai- čeve. Mnogo je še razstavljaik, koje imenoma vse ne inoncimo navesti, a so tudi pripotnosrle k iepemu uspehu. Naj jim bo v zadoščenje, da se ljudüe kar 11a- gle-dati ne morejo vsega. da dobro ve1- do, koliko ubodov |e bib trobai, da se je izd'okil vsak najmoujši teh umotvorov in da se oso'bito ze'iie iposlavljajo. Ico gredo iz sob^ z besedaani: ^Kako, lepo jc! Bile sxiio že tu, a pridemo zopetU in v C;ast pallnu pesem to spet s konca dajmo peti! Pino čuteči Aleksamdrov se v tem- pi noči še veliko bolj zave, da je sam in da ie navezan le na. svoie lastne moCi ¦in zazdi se mu, da je vse njegovo de^- Vprasuje, kdaj se mu vzbudi v ,sr- cu ljubezen, kdaj up. kdai mla4ost. Ne daije ydgoyora na ta vpraiaania; treba ga je cutiti, vdihcil ga >e v vrDrašanje sa- mo: nikoli, nikdar se to ne ztfodi. Pot ga zanese med liudi. na semenj. Cele trume liudstva se zbiraio ob šoto- rih proilajaloev. Mladi in stari. kmctie iri gosi>cdi so to; vsi iinaio nekai v svojih kretnjah, v vseh se vidi vesel>e do živ- Ijenja, To ga nemiio dime. *I jaz sem med Uudst-vow a tih in neznan — mar bi žid bil kjc v mestu veselom! Pa, nh, na ncsrecni, nenravi dau zablodilpo svetu sem belem!^ Drugič gre zopct 11a božio pot. Za- j.uij-c iii nchaHje prazno in ničevo: «Jaz setn topol saitiujtoc, ki ne seje in ne žanie!« Nikdar se ni zadovoljil s svojiu» uspehi; vedno je iskal lc iiaprej. Vedno večji so bili njegovi cilji; in čim več jc dosegel, tern bolj se mu je zdelo, da sc mu resnica in poezija nmikate vcdiio bolj v stran. Mnogo dobrili inisli nam niti nc pove. Ne zaupa nam jlli: boil sc, da jih ne bi raznesli po Sirnem svetu. Presvete se mu zde; zato jili raje zaupa noči sanii, da jih razvcie v nič: Prihajajo, žalujejo vse misli v duši tei — za kom, zakaj žalujejo? Ti čula, rioc, si, v liič razvej! Da, mnogo ie, čcsar nain Murn nc zaupa! Liudi se boji In svoio mržnjo do njiJi ie najbolj izrazil v pesmi »Ti sam st drag si«. Vidi sc, kako so mu malenko- stni hi ironizira jih. Sam hoče biti; v sa- moti ste moč in volja, v sa-raoti vzrasie pogum. Hudi so očitki, ki jih naprti člo- veštvu. Prav ostro graja in obsoja hl- navščino in za Ijudi s to leno čednostjo se prav lepo zahvaliiiie. Nekako čudno bi se vprašali: »Ali ne pozna ta človck res Drav nobene Iju- bezni?« Pozna jo; rad jo prepusti nc- dolžni dcWici, seveda le tolFko, kolikor jc jc on zmožcii. Kajti njegovi cilji so visji. Tudi 11c da vsaki enake lj'ubezn?; tcj vec, drugi manj; ni vsiijiv in nc naii- lüguic dekleta v enoiner z vročimi \)u- bezenskiiui prosnjami in globokimi vr- dihi. Cuti, da je sam in zaželi si vernc družice na pot; ne sili ie. Qres-li, si misli, z menoj, potem dobro. (Trp)Jeuja jc precej na moji poti; lažje ßa bova 110- sila, (x sva. dva. Ce pa nočeš, tudi prav: »l^ridi, dekle, in če hočeš, spremljaj me na potu torii...« Catnlle Mendes: ßesiiicoljubni Peter. (Iz francoščine) (Dalie.) »Toda v svojem usmiljcnju,« je 'na- daljeval častiti pater, »ie Gospod pripu- stil da vas opomnimo na vase napake, predno ni" prepozno. Ob gotovih blago- slovljcnih dncvih pride gtas iz nebes ali iz sredinc zemlje, ki opominja Ijudi, na] bodo pokorni ccrkvenim /.apovedim in naj plačajo brez goliuiije ali zaka- snelosti svojo desetino opatiji Sainr- Cl argon.« Stev, 92, »NOVA DOB A« Strati 3. 7, dcnarjem, ki ga zbira '/a zdravila In liodporo bohiiin deiavcem, odpravljaw Iju-bljansko stanovanjsko bcdo? Zato Jc poklicana mestna občina liublianska, nc Pa obrtništvo in delavstvo cole Slqvc- nije. Toda kar je več, je luksus in proil icmu bod&mo z vsemi sredstvi v tej In— stituciji nastopili. Ja-ko umestno ie tuai čian ravnatcljstva g- Majcen povdarjal wed drugiin, da se ie v tem vprašanju javjiost goljufala, ktr se je na skritem delalo na neCuven problem te luksuzne zgra'dbe. Izrazil je želio slišati zastop- nike osrednjega urada. nakar sta gs. Bukšeg in Bauer iz Zagreba v jako svarnein govoru bičala ponosrečeno podjetje in konštatirala, da je bolje zgu- biti z ustvarrtvijo stavbe par milijonov kakor riskirati stotine milijonov, za ka- ter n kritja. Ing. Suklje se je tudi izjavrl proti palači v zasnovaiiem obscgu, na- kar je bil izvoljen odsek za no\'Li precl- loge. Tako jc Kocmurjeva slika povzro- eila milijonskc škodc boltiiski blagajni, in taisti Kocrnur si še -dancs usoja scdeti s svojo debelo kožo na ravnateliskeini estu zavoda, ako-ravno se mu je cela vrsta ne-lepih stvari žc dokazala. Tuck se ne sme čnditi g. kraljevi namestnlk Mribar, ako izgublja zaupanje v obrr- niškili krogili. Izdam mu lahko skromno ^cljo štajerskega obrtništva. da bi sc Cimprej umaknil raz sedanjega odgovor- nega me-sta, za katero se iz-kazuje nc- sposobnega. Opisana afera ic en dokaz več, kako nujuo i>otrebno je dobro or- ganiziranega obrtniškega dcia, da sc za vselei uničijo innogcstevilni nasprotnikl obrtniških in delavskih iuteresov. in da se enkrat razčisli Avßijev hiev okraj- ne bolniške blagainc Ijubljanske. Sokolstvo, Sokolske üiaviioüü v UuMjanl, ki so se pričele v soboto 12. tni., potekajo slavnosino in veličastno. V Ljubljana sc ji- zbralo 20.000 Sokolov iz vseh krajev naše države ter WOO Cehoslovakov. Priele so k slavnosiitn tudi mnočiee na- roda. CeJii se, da je v Ljubljani navzo- čega tiad 50.000 obcmstva. Na sckol- skih slavnostili sta navzoča tudi kralj in kralilca, povsod burno pozdravljana. \z- crpivo poročilo o slavnostih wlobciint?. Cjenjona gospodo, braea! Olavar postajc ZapTcšič (kod Za- greba) g. Kornfeld, doblo je poštom kra- san plakat, velikog formata za I. jugo- slov. sve-sokolski zlet u Ljubtjani, valjtfa da ga izvjesi na odr&djono mjesto, re- clame radi. Mnogi sune danomice nc- sirpljivo včukivali, dali če krasan pla- kat okrasit stanicu, jer smo slutili šio bi se moglo s n»im dogodir. • - Nekox; p-ak dana dobijo g. glavar Kornfeld i o- kružnico od obratnog ravnateljütva JuZ. želje/jiice, koju je g. glavar. kao sve c stale shižbene spisc pročitao i potnr- sao, kao i njeinu podredjeni činovnici ((ivu vain ravnanja radi. točno prepi- sauu» saljeni). Okružiiica nije isto i>omagala, da ldakat izadje na vidjelo i zapitaše na- pokon g. glavara KornfeJda, podredjeni einoviiici, vredniji narodnjaci, gdje ie i zašto se plakat van lie izvjesi, g. glavar im je odgovorio sasvim porugljivo, po- sprdno, što su i očekivali, da mu ie tai pa-pir velik i tvrd, čvrst baš dobro tlo- šao da zavije suhomesnatu robu, s ko- joni valjda trguje .po Citavoi pruzi ze- ijcznickoj, pa mu se isplati ier iina pred iiosom zaprešieku rvornicu koju znade u svakoni obziru perušat. Činovnici iii- jesu dalje išli, bojec se radi službe, u*a se nc bi g. glavaru zaitnjerili, omrazlii. I dine bi bila sudbina za.prc5ičkog pla- kata dovršena.----------- Oospodo brace! Mislim, pak« kao I osiali Jngoslovctii, koji tu drskost prc- inatraju, da se iiesmije pustit da se rodjeni Madjar svakoni mišliu, riječju pakosno izrnguje svenm što je slavc;:- sko, jugoslpvensko, prwnda tako dobro stičc milijoue u Jugoslovenskoj državi. ----------Madjar, koji je bio »red tri go- ne sasvim otpravl.ien da otpuuijc prcko grauice svojhn rodjacima i da ostavi mladu našu -državu, domovinu, boiee sc osvetc narod-a, znao se je svojoir et- tutskom (prefr-iganoSeu. kiskavoscu lz- rnazat iz Skripca, all ostao ie na svom nijestu till, pokoran svemu i .ponizio sc do zcmlje.----------A danas?? -......-- Porasla su mu krilca, stav se podizat Iz pralia zemlje sve vise, ali za.kvinkau blokaškom maskom, drsko gleda nas »Jugoslavene« prt'mda ios uvjek goji tajnc simpatije do svoitli rodjaka preKo granice, sto svjedoče jasni dokazi, koji bi takodjer trebali iza^i na iavu. — Du- ša mora bolil svakog pravog Jugoslo- vena, gledaiuč tok drskw. nezahvainog stvora, kako grdi, pljuje, pogrd^je nama svetinje najsve-tije, naimdliic. uajdraže ...___~ svetlnju Jiigoslovenstvo, Svc- siovenstvo. Molimo vas bračo! popitajte se ma- lo na ravnatljstv» juž. zelie'znice dali je dozvoJjeno g. glavaru Kornfeldu, da naj- prije pokorno izvrSujc svetu dužnosi, kao podpresjednik separatistlčkog blo- kažlcog Sokola (koje ga je društvo pri- milo u svoj kiU'g radi -glavarovog" pu- no-ff žepn«) a zatirn tekar da izvršule ždjozničke dužnasti, glavara stanice? Zdravo! 3. VIII. 1922. JiiKoslovcn. Narodno gospodarstvo. Ciiasom razpisa liihilsirstva tlnaac, geueralna direkcija posrednih davkov v Beogr^du z due 2. avgusta 1922 5t. lc>.256, so se nekatere spJošne iro^arluc /. dnem 15. avgusta tl. j>oviša-|e in sicer: na sladkor od sladkorne pesc ali slad- kornega trsa, na 100 kg od 400 na 500 Din. Na vse druge vrsie sladkor.ia na 100 kg od 80 na ?00 Din. Na kavo: mi Benigcn S])agniwJo je stopil k eu- dežnemu vodnjaku. I z samega strarr^i pred čudežem so Sv navzoči prikloniii kakor ljudje, ki dobijo nn gotovi del te- les a s paiico. »Oovori božji glas!«, je zavpii opat ter se rrcsel v sveti gorečnosti. »Pou^t |jo>milovanja vreüne grešuike! Go von v imenu Očeta, Sina in Svetega Dulia. jaz ti ukazujem. Kaj rečeš ti o žlvijcnju na svetu in o žalostnem stanju ljud- stva, vsled katerega se je zrahljala vc- ni, tako da obupiijejo služabniki božji'1"« Iz globočine je prišel glas: »Jaz n>čein, da sie, ti opat in vi mc- 'j'bi, goljufi, lažnivci in ubijalci!« Bese- Jc So l)ile izg'ovorjcnc s tako silo, da ]c Kar odmevalo. Pomisiite, da takih besed okoln- stojeu še niso slišali. Kako so se spo- -ledovah nied seboj. Vse je misiilo, du je hudit v vodnjajtu. Meuihi so zaCe« beiati s tako iiaglioo, da so padali edeu na drugega m si potolkü nosove. Bcni- gcii Spagnuolo jc stal kakor okamencl. od same jezc se je tresel p0 vsem ži- votu, videl je, da je Cerkev v veliki nevarnosti. Bil je prepričun, da je to nova imkana Luciabla, najbrže je cei pekel Imdičev v vodnjaku. Olas pa n] prenehal govoriti, ampak postüjnl je močnejši: »Da. rekel sein, da ste lažnjivci in ubijialci. Kaj ste naredili niateri? Kakor volkulja vpije v tihi noči, vi Pa trdno spite brez vsakega kesanja. Grde zvc- rine. da vas ta krik ne zbudi. Kaj ste storili z ocetom? Deset let mnira pola- Koma globlje pod zemljo, kakor sežejo drevesne korenine. Nima drugega tova- riša, kakor lobanio in okostie oglodaiiö od niiši. Vi ste pa üebeli in se vesclife. Vaši zločini bodo odkriti. Jaz. ki govo- rim iz globočine vodnjaku, sem prisegel povedati vsakemu resmeo.« Ko so podaniki opatiiske do-mene slišali te besede, so misliii, da se bock podrlo nebo nanje ali da se bode zemlja odprla. Niso mogli verjeti, üa b: bili sve- ti menihi v Saint - Oorgonu taki greS- uiki. Toda Beuigen Spagnuolo je bil nn svojem mestu, potagoma se je ojunačil in si mislil: «Ta glas je človeSki in nc iiudičev.« Najbrže sc je skril v vodnjak knk lieretik, ki hoče meniliom žkoiTo- vati. Najbolje in najpotrebue.iše jc. na- inetati nanj kamenjc, ker le tako je mo- goce, da utilmc skodiiivec. »Bratje moji,« je zakričai opat Ka- kor kak vojaški poveljnik, ;>naj bo io satan ali kak drug, tako razzaljeiue moramo kaznovati. K vodnjaku! Meči- ie kamenje v imno, i/. kalevc prihaja glas.« Koinaj jc izustil to besede, se ]e vsula nmožica k vodnjaku, incnilii, mc- št-ani, obriniki, kmetje. ter zaeeli inetati kamenje. Komaj pa :e padlo prvo ka- menjc, se je prikazal 'z vodnjaka elo- vek, krvav na rokah in nogah in je vpll na vse pretege. Resnicoljubni Peter. nag. je pregledoval zbrano množico. (Dalje prihodnjič.) 100 kg od 200 na 400 Din. Na pivo: Iz- " ven Srbije in Crnegore od hl od 4 na 5 Din. Na fino vino: od 100 1 od 600 na 800 Din. Na. bencin: na 100 1 od 10 na 300 Din. lmetniki trošarmskih .predmetov, na katere je Irošarina povišana, niorajo kolieine prednieiov, ki sc .pri njili nalia- jajo, dne 15. avgusta 1922. najkasne]e do 19. avgusta 1922 priiaviti pri naj- büzjem oddelku finanene kontrole in ])lacati razliko na trošarini najdalje v roku petih dni. Od plačevanja razlike na trošarini so oproseene one oscbe, ki nimajo več kakor 10 kg sladkorja. 2 kg kave, 5 jitrov finih vin, 10 litrov piva in 5 litrov bencina. Istotako je ooroščen od Plačevanja razlike na trošarini sladkor, ki se naliaja v skladišeili državnih pod- jetij in ustanov ter pri potrošnih zadru- go.li 'in oni bencin, ki je po točki 17 Cie- na 1.18 trošarinskega nravilnika prost troSarine. Ako se zatno zgoraj omenje- nega dne k. vrste prcdliieti v vcčjifi količinah, nego jüi navaja prejšnji ou- slavek, se mora plaeati trošarinska raz- Ükct za vso zateto količino. Prjjave o količinali, ki niso oprosc'ene. treba pls- meno ali ustmeno oddati v dveh izvo- dih. Prijaviti se mora ime in Driimek ter poklic iprijaviidka, vrsta in kolici.ua tro- sarinskih predmetov Po staniu dne 15. avgusta 1922 in kraj, kjer se uahajajo ti rredni'etti. Ako so količinc trošarinskih pred- inetov, ki so zavezani razliki trošarinc, rued časoin, ko sc moraio ti predmeti prijavljati, na potu (prevozu). jih mora oni, ki jih prejmc, pravočasno prijaviti; ce pa je prijavui rok že potekel, jih mo- ra prijaviti najkasneje v 48 urah po pre- jemu blaga ter plačati razliko trošarinc. Po uradni ugotovitvi zaloge trošarin- bkih predinetev izračuni kontrolni organ odpa-dajočo trošarino, izpolni poštno— cekovno položnico. glasučo se na po- štno-čekovni račun delegaci.ie min. fi- tianc v Ljubljani Stev. 10.011 in jo izroei stranki z cntm izvodom Dotriene piija- ve. Odpadajoča svota se nlača pri naj- biižjem poštuem uradu. Opuščena ali nctočna prijava tvori trošarinski (dolio- (Ihrstveni prestopek); poleg prikrajSane tro.oro- eib za čas od 30. VII. — 5. VIII. 1922. Prosta mesta so bila prijavljena: 110. moškim, 59 ženskam, skupaj 169. Dela je iskalo: 145 moških, 60 žensk, skupaj. 205. Zaposliti je bilo mogoče: 59 moškin, - 29 žensk, skupaj 88. Brezposelnih je o- stalo: 376 moških, 255 žcnsk, skupaj 631 Podporo brezposelnih je dobilo: — mo- Skill, —• žensk, skupaj —. Promet od >. I. — 5. VIII. 1922 izkazuje 8663 stranK iii sicer 4227 delodajalcev, 4436 deloje- rnalcev ter 2030 uspešnih nakazil dela. r>elo dobijo: hlapci in deklet, viničarji, rudarji, drvarji, delavci kos in srpov, kovači, žclezolivarji. železooblikovalci, kovinostiskarji, železostrugarji, kleparj'. sodarji. kolarji, mizarji, mlinarji, črev- Ijarji, šivilje za perilo, kuharice, sluz- kinje, sobarice, likarice itd. Dela iSeejo: hlapci, majarji, oskrbniki, ekonomi, vi- ničarji, vrtnarji, kovači, ključavničarji, elektromonterji, žagarji, sodarji, ko- larji, sedlarji, krojači, čevljarji, mlinarjl, peki, mesarji, natakarji, pleskarji, dim- nikarji, sluge vseh vrst, trgovski po- iročniki in poinočnice, strojniki in kur- jači, dninarji in dninarioe, natakarice, pisarniške moči itd. Splošeii pregieci: Stevilo brezposeluih jc v zadnjem času poskocilo, zlasti išeejo dela poljski in pomožni delavci iz Prekmurja. Opažatl je tudi, da se odpuščajo delavci vsleu naraščajoče draginje m je zaposlenih ie toliko, koliko je nujno potrebno. Slabe socialne in narodno - gospodarskc prn likc vplivak) zelo na delovni trg. Uraa- niki in nameščenci vseh vrst — aktivm in vpokojenl — iščejo primernega po- stranskega zaslužka v prostih urah, da bi se lažje preživeli. Učiteljieo za gospodlnjske sole. Mi- nlstrstvo za prosveto pošlie začetkom prihodnjega šolskega leta zaradi študij na gospodinjskih šolah na Ceško 12, v Slovcnijo pa 4 učiteljice osnovniii Sol. Interesentinie opozarjamo na dctičnt razpis v 80. številki »Uradnega lista«. Učlteijstvo za gluhonemo deco. Po odloku ministrstva za prosveto ss po- sije začetkom prihodnjega šolskega leta na Ceško 5 uciteljev in pet učiteljic osnovnih Sol zaradi študij na šolah za gluhoneme otroke. Ti učitelji moia]o prebiti na študljah leto dni ob svo]i pla- či in ob prejemkih, kl so jih imeli na kraju poslovanja: potni in vozni stroŠKi pa se jim izplačajo iz proračuna mim- st rstva za prosveto. Po končanih štu- dijah morajo opraviti izpit na dotičnl šoli. Pred odhodom na študij pa se mo- rajo pismeno zavezati, da bodo po kon- eanih študijah služlli na Soli za gluho- nemo deco. Pravico do natečaja imalo vsi stalni učitelji, ozir. učitelijee, ki so i-apravili usposobljenostni izpit ter nl- maio nad 10 let stalne učiteliske službe. ProSnje jc vložiti .do 15. avg. Statistika jugoslovanskih raest. Beo- grad ima 111.740 prebivalcev, ZagreD 108-338, Subotica 101.857, Sarajevo 60 tisoč 083, Ljubljana 53.306, Novi Sad 39.147, Osijek 34.412, Split 31.542, Ma- ribor 30.641, Niš 25.096, Zemun 18.54*, Karlovac 16.827, Mostar 16.541, Banla Luka. 16.413, Varaždin 13.645, Dubrov- nik 13.368. Sušak I. 1910. 13.214, Brotf 10.621, Vukovar 10.244, Vinkovci 10.173, Sisak 8-802, Koprivnica 8096, Bjelovar 7856, Požega 7023. Bihae 6147, Travnik 5955, Cctinje 5704, Petrinja 5544, Pe- trovaradin 5101. Sprejenianje novincev v fiiiaiično kontrolo. Finaneno ministrsivo je rok za vlaganje prošenj za sprejem v linančnn kontrolo podaljšalo za nedoloüeu cas. Podrobnosti so razvidne iz razpisa, ob- javljcuega v «Ur. 1.« z uiie 2,\ maja tT., št. 52. Zgradba državno - žcleznišklh de- lavnic v Ljubljani. Trgovska in obrtna zbornica je intervenirala v zadevi po- spešitve zgradbc žclezniskih dclavnic v Ljubljani pri ministrstvu saobračaja in jc prejela obvestilo, da se izdelujejo pri Zagrebški derckciji izvedbcui načrtl in se bo še tekom letošnjega leta pričelo z zgradbo dclavnic. Ceškoslovaški konzulat v Ljiibljanl sporoča, da je pooblastilo ininistrstvo ...iiiianjih stvari v Pragi čcškoslovaškc zastopnike v inozemstvu, da izstavijo vsem onim, ki dokažejo z zdravniškim spričevalom, da potujejo v svrho zdrav- Stran 1 «NOVA D O B A« Štev. 92. Ijenja v kako zdraviliščc v Čcškoslo- vaški rcpubliki, potni visiun za polo- vično lTormahio pristojbino. Ta visum Pa velja samo za dotieno zdraviüSCc, kar je natančno označeno in ie ž njini vsako drugo potovanje po Ceškoslova- ški republiki izključcno. Dojočba velja clo kouca leta 1922. Za CMD sta včeraj nabrala gosp. Janko Cergoli in gdč. Žabkar na obrtni rasstavi 117 Din 75 p. UtonU v Ribniku. Pri Nabrcžitii ]c il-letni Oskar Lutiiian lovil žabe v ne- kcm ribniku. Pri tem je zjiubil ravnotc- žje in je padel v vodo in utoiiil. Mati Je bila ob pogledu na mrtvcfia sinčka tako olnipana, da je hotela skočiti v vod-o, kar pa so ljudje prcprečili. Občutna kazen verižiiika. Nckl mladi Rus je hole! vtihotaniti v Ncmči- io mnogo draguljiV. Toda na nicji so ga zasačili in cxklali sodišču, ki ga je vsled tihotapstva in veriženja obsodilo na tc- cien dni zapora in na Klobo en milijoii 189 tisoč mark. Nova bančna atera v Italiii. »Mon- do« poroča, da je bila le dni »Banca cii Napoli« ogoljufana s pomočio falzifici- ranih podpisov za ogromn-o vsoto več milijonov lir. Goljufa so zaprli, njegovc- La imena pa ne izdajo. ker je znan magnat. li/.n.ie 'm dslljne okollcc, ki slovi oo svoji na- ravni lepoti. PO8LÄNO.* Mozirje. »Stnr/a« in »Slovenski Uospodar« streljata za hrbtom poslanca Pilsenjaka iz zaledja na niene, ter me delata odgovornega vseli dopisov Oor- njegra'jskega okraja. To je veselost nio- jih in Vašjh zahrbtirih tiasprotnikov. Ker Tiisem v nikakšni zvezi teh dopisov in časopisov" (kar pocöpisauo uredništvo radevolje potrjujc), pozivam 3 gospode nehvailežneže, da svoja imena juna-ško .podipišejo, da morein iaviio in sodnijsko obračuna.ti, siccr ste lažnjivci in podli obrekovalci. Rudolf Pevec. /iiipan niozirski. * Za vscbino poslanega odgovarja uredništvo le v o'kviru zakona. Izdaja in tiska: Zvezna tlskarna v Celju. Odgovorni urednik: Uc. Edvard Šlmnlc P««valugo8lowa»skä brivnica lastnlk Matija Biikovčan Celja ~ Kral ja P^tra ecsfu it. 27. Opozarjam cenjeno obtiiistvo v mestu in okolici na dobro in Cit'to postrežbo. Pre- vzemanj tudi britve za brušenje z enoletnim jamstvom. 1 Strojna izdelovalulca gornjih delov za čcvlje lYO Likar - Celje Zrinjsko - frankopanka štev. 5, izdelttje vseh vrst gornje dele najceneje. Zahtevajte cenik! 2-2 Prodaialka i c^ žell mefyia v kaki trgovini v mcstu | ali na deželi. Vstop takoj a!i pozneje. ^ Ponudbe na upravništvo »Nove Dobe«. Sprejme ©ö 2—1 kolarski učenec Polule št 20 pri Celju. Dobre gosli •e prodajo po nizki ceni. Povptaga se pri tvrdki Oorif ar & Leskovšek, Celje, Glavni trg. 928 iijnfiii se sprejme pri tvrdki »ZLATARKA« v Celju. 857 -2 FotogAanje u pflzstavnih prostorih prevzame z dovoljenjem razstavnega odbora fotograf J&8. Velikail, ki ima na razstavi svoj lastni paviljon štev. 131. 1 ssdavlčar, Ložnica pri Žalcu priporoča svoje izborne izdelke. ! Obratuje z eiektrično silo ! vsako množino, se dobe pri 1 Karol Loibner-ju, Celje. Priročen vozni red veljaven od 1. junija 1922 ima v zalogi ZVEZNA TISKARNA kakor tudi knji- garna Goričar & Leskovšek v Celju, Cena Din 6*~. Isče se pritlično meblovano sobo. Naslov v upravništvu lista. 923 r\««#%1^ 4ŠCe stanovanje s LJIldtv zaintrkom. Ponudbe ^"^ Jß *'*¦*¦*' na upravo »Nove Dobe«. Prodafalka želi mesla v kaki trgovini v mestu ali na deže)i. Vstop takoj all pozneje. Po- nudbe na upravo »Nove Dobe. 2—2 886 Proda se kompletna spalna soba in še druge stvari radi preselitve. Vpraša se pri vratarju hotela »Kvropa.« 2—1 | Trgoio poln Marija Baumgartner Celje, Gosposka ullca št 25 Zaloga lcsenega in tapetniškega pohiStva vseh slngov. 5nhe güi1«, üpcv'o (Vetjt, br!- ttjcto olj« ia poljsK« prideitj« plača najbolje tvrdka 40—2 SIRC RANT, KRANJ teleffon int. St. 9, in nudi po najnižjih cenah na debelo ftladkopv B«iž, olje, kowo iid, Prosim za povzorjene ponudbe gob. Odvetnik dr. Vekoslav Kukovec naznanja, da se je preselil in. zaöcl izvrševatl odvetništvo v IVIadboru, Vrazova uliea 2. 917 1 JSTo^arg»! ^fcj^^so^rJLj^^^ S Cenj. občlnstvu najvljudneje naznanjam, da oUror5m s 1. avgustoni 1922 v CELJÜ popolnoma novo urejeno Dob cene! manufahtupno troouino v Gosposki uüci štev, 15 - - nasproti gostilne „Gsund" Nabavil sera si najbolJSe tu- in inozemsko blago, katerega bodem po zelo nlzklli ceuüh pi'odaja!. Vsakogar lastna korist je, da sc prepriCa o dobri kakovosii blaga in o tuijnižjih cenah. V zalogi imam veliko izbiro moškega sukna, lilačevine, ševjote za mpškc in ženske obleke, žensko volneno in polvolneno blago v vsesh bervali, oksforte, cefirje, drukc, belo pliitno, različne vrste ženskih robcev, nogavicc klote rokavino Hd. Roznovrstne potrebSčinc za krojnt'c in šiviljo po znižanih cenah. Žo totno, soHdno in nnjcenejSo postrežbo jamflm : z odličtnm spoSrtovanjem F. DoboviČiiik, Celje, Gosposka ulica štev. 15. Kupujem seno, slamo, vsakovrstno žito po najvišjih cenah. —- Zamenjam nioko za žito. — Kupujem vsakovrstno staro kovino kakor svinec, aluminij, mod, bakar In cink. Celie Fr. Kürbis Celje 3UG &ZUPflačIČ CEIi3E narodni dom Zastopstvo isi tovarniška zaloga lovarne Franc M. Rhomberg v Dornbirn-u (Vorarlborško) Zaloga čeških belih in pisanih tkanin, tiskanin in kotonerije na debelo, rr Ali ste ze obiskali obrtno razstavo? Najceneje se nakupi poljedelske stroje in raznovrstno kmetijsko orodje na obrtni razstavi v Celju. — Izdelki domacega izvora! Obrtna razstava v Celju je priznano najlepša razstava, kar jih je videla naša pokrajina. Otvorjena samo še do 22. tm., vsaki dan nepretrgano od 8.-19. ure. Na prostorih obrtne razstave v Celju dnevno koncert godbenega 7 društva in tamburaškega zbora „Bratstvo" od 17. do 24. ure. 7 Stev. 92. »NOVA DOBAi Stf an 5- Modele cewljew v celih serijah iz lepenke, po mo- dernih kopitnih oblikah ali ame- rikanskih oblikah izrezane, do- bavlja za tovarne obuvata in čev- ljarje. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsa- ko sezijo. Zgornje dele izdelujem iz od naročrtika mi do- poslanega materijala, prvovrstno, hitro in po ceni. Posebna dela- zmo2nost v montiranju zgornjih delov za tovarne obuvala. Nakup, reparatura in prodaja Čevljarskih strojev. Zahtevajte prospekte od Ralph F. Richter, Subotioa VI. Poučevanje , v vseh strokah, moderne, meha- nične izdelave obuvala. Zahtevajte prospekt. 791 78-9 Kupim hišo srednje velikosti z približno 2 orala 2emlje na periferiji mesta a!i v bližnji okolici. Ponudbe na kapetana Dimi- trčjeviča celjski vojni okrug, ko- morsko odeljenje od 4.-6. ure popoldne. Posredovalci izključeni. 3—3 OTVORIL SEM v Gaberju štev. 16 (gostilna Čeček) trgovino s čevljar- skimi potrebščinami. Pri me- ni zarnorete dobiti vsako- vrstne čevlje po najnižji ceni. 2—2 Franc Likar, trgovec. v Bukovžlaku v izmeri 9405 nr ob lepi cesti v dobrem stanju se proda. Ponudbe na pisarno dr. A. BOŽIČA, odvetnika v Celju. 3—2 ladpansha banha • Beoyrad Delniška glavniea Din 60,000 000*- Rezerva Din 3O,OOO.06O'—. Bled, Cavtafc, Celje, Dubro vnilc, ^ Jeisa, PODRÜZNICB: Jesenice, Kopčula, Xotop, Kpanj, Uj ublj ana, Aftetlf:ovi& Ppevalje, L^ Sa.x»aje^iro, WE Šil>eniM:, Amerikanski oddelek« Naslov na bP^ojave: JADRANSKA. Äflliii?ani zavodi: JADRANSKA BANKA; *Trst, Öpatija, Wien, Zadar FRANK SAKSER STATE BANK, Cörtlandt Street 82, New - York City. DANCO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenlr. Telefon štev 75 In 76 Brzojavni naslov: Ljubljanska banka, Celje •u ¦»••-. -j •• * **' ^» Delniška glavnica in rezervni zakiadi okrog K 150,000.000"- se priporoča za yse v'bVricno ströladlajoč>a dela.