Zgodnja
Tečaj XXVII.	V Ljubljani 17. malga travna 1874. _bi»t 1«.
Katolišk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljš po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40kr., začetertleta 1 gld. 30 kr V tiskarnici spreiemana na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za čettrt leta 1 gold.; ako zader. na ta dar. prar»;,k	Damca
dan poprej.
Koledar za naslednji teden.
April. Mali traven.
19. Nedelja, 2. po veliki noči. Evangelij: „Jezu9 dobri pastir." (Jan. 10.) Sv. Leon IX papež. V Alza-ciji je bil 21. rožn. 1002 iz imenitne rodovine luč sveta zagledal Brunon. Na njegovem životu je bilo viditi vsim v čudo veliko križcev. Brunon je bil izrejevan v strahu Božjem. Izvoli si odrašen dubovski stan. Herman, škof v Kolinu umerje, duhovšina in ljudstvo enoglasno Bru-nona izvolijo škofa, ter ga preserčno prosijo, naj se usmili zapušene škofije. Brunon je bil 6. kim. 1026 škof posvečen. Brunon 22 let svojo škofijsko službo opravlja z vso gorečnostjo, z očetovsko ljubeznijo, z velikim vspehom in Božjim blagoslovom. Umerje pa papež Damaz II 1. 1048. Rimljani pošljejo poslancev do cesarja Henrika III ga prosit, naj jim poiše papeža, kakoršnega Cerkev te hude čase potrebuje, razumnega, stanovitnega in svetega moža, ki bo zmožen, vtepene razvade in napake odpraviti, in Kristusovo nevesto rešiti sramote, s ktero jo nevredni njeni udje s svojo hudobijo obkladajo. Cesar skliče kneze in škofe v deržavni zbor mesca grudna 1048. Brunon je bil enoglasno izvoljen za na slednika sv. Petra. Brunon se na vso moč brani, prosi tri dni odloga in premislika; ta čas brez jedi v molitvi preživi. Tretji dan zopet vsi vanj tišijo, naj sprejme volitev. Brunon se očitno — s solzami v očeh — spove svojih slabost, ter pravi, da so naj nevrednejšega izvolili. Vsi so bili do solz ginjeni, rekoč: „M< ž tacih solz je vreden sedeti na papeževem stolu". Poslednjič se Brunon vda s pogojo, če ga bo duhovšina z ljudstvom vred v Rimu sprejela. Brunon gre peš v Rim, vsi ga z naj večim veseljem sprejmejo. Veliki dijakon oznani ljudstvu: „Skof Brunon je izvoljen papež z imenom Leon IX. Bil je 2. sveč. 1049 posvečen, 12. pa kronan. Vladal je sv. Cerkev z modrostjo, serčnostjo in ljubeznijo. Zadevali pa so ga tudi veliki križi, kar so križci o njegovem rojstvu na njegovem životu pomenili. Normani so njegovo deželo napadali, cerkve požigali, kristjane morili, še ženam in otrokom niso zanašali, 18. rož. 1053 njegove vojake premagali, njega vjeli, in v Bene-ventu 9 mescev zapertega imeli. Leon v zaporu močno žaluje, da je tekla nedolžna kri, se silno pokori, na terdih tlčh spi s kamnom pod glavo, dasiravno so mu bili dobro posteljo pripravili. V zaporu zboli, želi pa v Rimu umreti; nesejo ga v Rim. Pokliče k sebi Škote in duhovne, jim daje zadnje lepe nauke, in poslednjič pravi: „Velika tolažba mi je to, da sem za Božjo reč v vojski pobite vojake med trume svetih mučencev sprejete vidil; na glas so me klicali, rekoč: „Pridi k nam,
in ostani pri nas, ker si nas peljal k temu veličastvu." Od druge strani pa je f den zavpil: „Zdaj še ne, ampak v treh dneh boš v naši družbi." Leon je tretji dan, previden s ss. zakramenti, res umeri, 19. apr. 1054. Njegov grob je bil z mnozimi čudeži poveličan.
Kolikorkrat je bila sv. cerkev stiskana od mnozih sovražnikov, je Bog vselej postavil na stol sv. Petra kakega posebno modrega, serčnega in svetega moža, kteri se je junaško poganjal za pravice sv. Cerkve. V pervi versti med takimi papeži stojijo tudi sedanji papež Pij IX. Če je pa težavno vladati vesoljno cerkev (dve sto milijonov katoličanov) v mirnih časih, koliko veči težava je jo vladati v sedanjem viharnem času, ko jo od vsih strani napadajo zagrizeni sovražniki. Kaj pa se iz tega izhaja? Tole, da so sv. oče papež potrebni naše molitve; toraj vsak dan molimo za svojega duhovnega očeta. —
Ss. Hermogen, Kaj, Ekspedit, Aristonik, R u f in Galata sprič.; ss. S vera t in Dionizij sprič.; sv. Juri šk. sprič.
20.	Ponedeljek. Sv. Neža. devica dominikanskega reda, je bila rojena na Monte Pulcianu na Toskan-skem, pravi otrok Matere Božje. Komaj je nektere besede izgovarjala, že je „Češena-Marijo" molila. V 15. letu je stopila v nunski samostan dominikanskega reda v Proceni. Kmalo si je prilastila vse samostanske čednosti v visoki stopnji, zlasti ponižnost, pokoršino, zatajevanje same sebe; 15 16t je ob samem kruhu in vodi živela in na terdih tleh spala. Imela je velik dar molitve. Umerla je 20. apr. 1317 poveličevana z mnogimi čudeži v njenem življenji in po smerti.
Sveta Neža je živela po svojem poklicu in po milostih. ki jih je od Gospoda prejemala. Tudi mi živimo slednji po svojem poklicu. „Prosim vas tedaj, da spodobno živite po poklicu, h kteremu ste poklicani." (Efež.
4, 1.)
Ss. Sulpicij in Ser vili j an sprič.; sv. T eo ti m šk. spoz.; s v. Marcel in škof spoz.
21.	Torek. Sv. Anzelm šk. spoz. in cerkv. učenik, rojen v Aosti na Piemonškem 1. 1033. Sedeč v naročji svoje bogoljubne matere ali pa sicer ob njeni strani bivajoč je s sladko vedoželjnostjo poslušal, kadar mu je pripovedovala od dobrotljivega Očeta v nebesih, od njegove mogočnosti in nezmerne ljubezni do ljudi. Po cele ure je premišljeval lepoto Božjo in častitljivost njegovega kraljestva. Se ne prav 15 let star je večkrat prosil, da bi ga sprejeli v samostan, ker pa ni bil uslišan se je obernil na posvetnost. Posebno po smerti pobožne matere je začčl slabo živeti. Pa milost Božja ga gine, in Bloveči učenik Lanfrank, prednik v benediktinskem samostanu v Beku na Francoskem, ga pri-
pelje zopet na pravo pot. Anzelm stopi v svojem 27. letu v samostan v Beku, in v 3 letih tako napredova o duho«skem življenji, da ga opat zvoli prednika v tem samostanu, ker je bil Lanfrank zvoljen opat v drugem samostanu. Po opatovi smerti zvolijo njega opata; le škofovemu povelj« in prošnji svojih bratov se vdd. Anzelm si kmalo pridobi vsih ljubezen; kakor pri ljudčh tako je bil tudi pri Bogu v posebni milosti, ki ga je slovečega storil z darom čudežev. Ko je bil Lanfrank, skof v Kanterburi-u na Angleškem umeri, krivični, la-komni in neusmiljeni kralj Viljem 5 let ni hotel škofa izvoliti, da je sam škofijske prihodke grabil; rekel je, ko so mu Anzelma svetovali: „Pri Križanem, ne on in ne kdo drugi zunaj mene ne bo nadškof v Kanterburi-u". Na te besede kralj zboli za smert in izvoli Anzelma škofa. Veliko je bilo veselje; Anzelm pa se brani. Kralj ga pokliče k sebi, in ga prosi, rekoč: Zveličanje moje duše ]e v tvojih rokah; Bog mi ne bo odpustil grehov, če ne prevzame* škofije pred mojo smertjo. Tudi drugi škofje vanj tišijo, ga šiloma v cerkev vlečejo, in mu škofovo palico v r« ke podajo. Poslednjič se vda, in 4. grudna 1093 je bil posvečen. Kralj se ozdravi, pa ostane stari grešnik ter krivice dela cerkvi. Skof se zoper njegovo voljo napoti v Rim, da papežu potoži krivice, ktere kralj cerkvi dela. Papež Urban II ga ljubeznjivo sprejmejo, in kralju žugajo z izobčenjem. Kralja zadene šiba Božja, pušica ga na lovu zadene, in umerje brez ss. zakrameutov. Njegov brat, kralj Henrik, pokliče An zelma v njegovo škofijo, ter mu obljubi vse bratove krivice poravnati. Z vso častj6 ga sprejmejo. Henrik pa ravno tako krivično ravna s cerkvijo, kakor njegov brat. Anzelm je zopet prisiljen škofija zapustiti, in v Rimu pjmoči iskati. Papež Paškal II pišejo Henriku, in to p:smo ga tako presune, da poravnava vse cerkvi storjene krivice. Anzelm ves vesel se verne k svoji za-pušeni čedi; slovesno z naj večim veseljem ga sprejmejo. Posihmal živi v miru s kraljem do smerti. Anzelm sklene svoje viharno življenje v sladkem miru 21. apr. 1109, star 7»i let, v Ki. letu svoje škofijske službe. Veliko čudežev se je na njegovem grobu zgodilo.
Kakor se je godilo sv. škofu Anzelmu, tako se godi katoliškim škofom dandanašnji na Švicarskem, Pruskem in Rusovkem, ker se pri svoji vesti ne morejo in ne sinejo podvreči krivičnim in Cerkvi škodljivivim postavam.
Sv. Simeon šk. sprič.; ss. Arator mašn., For t u n a t, Feliks, S i 1 v i j in V i t a 1 sprič.
22. S r e d a. Sv. T e o d o r, škof in opat, iz Sice je v Galaciji na Jutrovem. Svoje mlade dni je preživel v cerkvi v neki lopi, kjer je veliko molil, se ostro postil, zlasti pa častil nebeško Kraljico. Mašnik posvečen, obiše svete kraje, se verne in si napravi celico. Njegovo ostro in sv. življenje se kmalo razglasi, več pobožnih mož želi po samostansko živeti pod njegovim vodstvom. Teodor sozida samostan, in njegovi tovarši si ga izvolijo opata. Zraven samostana sozida cerkvico na čast Mariji Devici, kamor hodi molit, Boga razsvetljenja prosi, da bi prav vodil svoje brate na potu samostau^ke popolnosti, zlasti pa Materi Božji zroča vse svoje prošnje. Bog podeli svojemu zvestemu služabniku dar čudežev, ki po vsi Galaciji slovijo. Zvoli jo ga škofa v Anastaziopolu. Deset let opravlja škofovsko službo, po tem pa se verne v svojo preljubljeno samoto, kjer je svoje pobožno življenje sklenil 22. apr. 013.
Po zgledu sv. Teodora zročaj Mariji vse svoje prošnje, ker Marija je po besedah sv. Anzelma tista mogočna Gospa, ki grehov vezi razterga, pregrehe premaga, slabotno poživlja in začeto dokonča. —
Ss. S o ter in Kaj papeža sprič.; sv. Simeon šk. in njega sestra Tarbula sprič.; sv. Leon šk. spoz.
23.	Četertek. Sv. Ad albert (Vojteh), šk. sprič., na Pemskem rojen. Deček za smert zboli, prežalostni starši pa ga Bogu darujejo, ter ga na altar Marije Device poiože, rekoč: ,,Ne nam, o Gospod! ne nam, ampak tebi naj deček živi; naj kot duhoven v čast tvoji pre-sveti Materi služi." Komaj izrečejo te besede, že je deček ozdravljen; bil je otrok Marijin. Adalbert pod varstvom Marije Device v čednostih in vednostih hitro napreduje. Doraste, in Ditmar, škof v Pragi, ga duhovna posvetijo. Po škofovi smerti njega enoglasno izvolijo škofa v Pragi. Posihmal se Adalbert ni nikoli smejal^če so ga prašali, kaj je temu vzrok, je odgovoril: „Škofovska kapa in palica se kaj lahko nosi, pa strahovito je Sodniku odgo.or dajati za vso škofijo." Dasiravno je sv. škof vse svoje dolžnosti z vso gorečnostjo spolnoval, vender pri razuzdanih prebivavcih ni nič opravil; toraj se poda z dvema duhovnoma na Prusko med malikovavce. Veliko duš je tam Kristusu pridobil; nekteri pa so terdovratni ostali, in mu po življenji stregli. Mališk služabnik ga prebode s sulico, iu tako doseže mučeniško krono.
Keršanski starci! darujte svoje otročiče Bogu in Mariji Devici, naj jih vzame v svoje varstvo, da bojo njeni zvesti služabniki do smerti, če tudi morebiti ne ravno duhovni, kakor je bil sv. Adalbert.
Ss. Feliks maš., Fortunat in Ahilej dijakona sprič.; sv. Marol šk. spoz.; sv. Gerard šk. spoz.
24.	Petek. Sv. Juri sprič.. je bil sloveč, premožen rimski viši poveljnik cesarske armade, in ljubljenec cesarja Dioklecijana, kteri je kristjane grozovitno preganjal in moril. Sv. Juri t«> vidi in ga močno boli, serčno očita cesarju grozovitost do nedolžnih kristjanov, se vojaški častni službi odpove, in postane Kristusov junašk vojšak. Se ve, da si s tem sveti junak nakoplje cesarjevo skernobno jezo, strašanske muke in grozovito smert. Sv. Lavrencij, beneški patrijarh, preslavlja sv. Jurja in merao druzega pravi: ,.Kristusov vojšak je razdelil ubogim svoje premoženje, da bi imel v posesti večno bogastvo v nebesih. Slišal je govoriti Gospoda: „Kdor se ne odpove vsemu, kar pos^stova, ne more biti moj učenec"; više je tedaj cenil Kristusovo učenstvo, kakor bogastvo, čast, veselice in telesno in časno življenje; zato je neprestrašen in brez vsega šel za Kristusom. Ni se bal ne ječ, ne mečev, ne palic, ne vezi', ne kaveljnov, ne stiskačev, ne ognja, ne rabeljnov, ne smerti. Gol je mislil na golega Kristusa na križu, njegov zgled ga je vnemal, bolečina njegovega terpljenja ga je stiskala. O blaga duša mučenceva, ki je ni moglo nobeno terpljenje ločiti od Kristusa! Živel je v mesu, v sercu pa je že visel s Kristusom na križu; zato je rekel: „Križan sem, jaz živim, pa ne jaz, ampak Kristus živi v meni" itd. „Tako se je zgodilo, kakor je bil tovarš terpjenja svojega Gospoda, tako je tudi deležen postal njegove slave." Sv. Juri je dosegel mučeniško krono 1. 303 po Kr.
Vodilo sv. Jurja: „Nobeno terpljenje ne premore me ločiti od Kristusa" Kdor je od Kristusa ločen, je ločen tudi od nebes, in je odločen v peklensko brezno, če se pred smertjo z njim ne sklene. Žalostno pa je, da je toliko kristjanov po sraertnem grehu ločenih od Kristusa, pa jim ni mar se z njim skleniti po resnični pokori. —
Sv. Fidel s Sigmaringe sprič. (v Ljubljanski škofiji se praznuje 27. apr.); sv. Saba vojak sprič.; sv. Gregor šk. spoz.; sv. Ho nor i j šk. spoz.; ss. devici Bona in Doda.
25.	S a bo ta. Sv. Marka evangelist, tudi Janez Marka imenovan, je oil sin neke Marije, ki je imela v
Jeruzalemu hišo, v kteri so se aposteljni zbirali. Bil je Barnabu v rodu. Sv. Peter, kakor pišejo, ga je bil v keršanski veri podučil in kerstil, ker imenuje ga svojega (duhovnega) sina. Poznejše je spremljal sv. Pavla in Barnaba na njunem apostoljskem popotovanji. Bil je s sv. Pavlom v Rimu, in tukaj je v tanjši zvezo stopil s sv. Petrom, ter je po njegovem poduku pisal sv. evangelij za rimske kristjane. Sv. Peter ga pošlje v Oglej, tisti čas sloveče mesto pri Gorici, kjer je veliko ajdov spreobernil k Kristusovi veri. Marka se verne v Rim in pelje seboj Hermagora, kterega sv. Peter škofa posveti, in zopet v Oglej pošlje. Z Rima gre sv. Marka v Egipt in si izvoli veliko mesto Aleksandrijo v sedež svojega apostoljskega dela. S presunljivo besedo, z zgledom in s čudeži jih kmalo prav veliko spreoberne. To pa terdovratne malikovavce grozno peče, toraj ga zagrabijo, za verv po tleh in kamenji vlečejo in v ječo zaprejo. Po noči se mu prikaže Kristus, rekoč: „Mir s teboj, Marka, moj evangelist!" Marka zakliče: „Moj Gospod in B g, Jezus K;istus!" Drugi dan ga zopet vlečejo po kamenji, in Marka izdihne svojo dušo 26. apr. 1. 68 po Kr. Leta 310 so na njegovem grobu cerkev zidali; 1. 815 so bili njegovi ostanki v Benetke preneseni, kjer so njemu v čast zidali prelepo cerkev, in si ga patrona izvolili. V gerbu so dali zmalati leva z evan-geljskimi bukvami, kjer je napis: „Mir s teboj, Marka, moj evangelist!"
Kristusov mir bodi z vami in v slednji hiši, „kteri ves um preseže" (Filip. 4, 7.), njegova sladkost je neizrekljiva.
Ss. Evodij, Hermogen in Kalist sprič.; sv. Štefan šk. sprič.; sv. Anijan, učenec sv. Marka in njegov nasleduik, spoz.
Mtazjasnito
avstrijanskih nadškofov in škofov zastran osnov cerkvenih jjostdr, ki so deržavnemu zboru predložene.
(Kouec.)
Nasledvajo nektere opombe škofov v oziru na vladine predloge, ki še niso prišle v gosposko zbornico. Škofje ne morejo umeti, po kteri pravici hoče deržs.vna oblast o duhovskih prihodkih enostransko, brez Cerkve, na-redbo delati, in pa taKo naredbo. ktera bi vsakih deset let vzela l2'/2 odstotka od matičinega premoženja. Du-hovsko posestvo plačuje ravno tiste davke kakor svetno posestvo; zraven tega vsako cerkveno posestvo, ki ima popolnoma lastnijo lidejkomisa (neoddatne deržinske ded šine), plačuje ravnocensko (ekvivalentno) davšino, kteri svetni lidejkomisi niso podverženi. Ako si k vsemu temu deržavna oblast še pravico prilastuje, cerkvene dohodke po svoji lastni misli z davki obkladati in take prihodke v cerkvene namene po svoji lastni izvolitvi deliti, kako se more še govoriti o priznanji ccrkvene last!nske pravice? S tim se vernemo nazaj v čase cesar a Jožefa II, kteri je menil, da vladar ima pravico cerkvene naprave po svoji volji obračati. Pri vsem tem podporno sporo čilo še govori o Cerkveni samoupravi (avtonomiji).
Postava o zunanjih pravnih klošterskih razmerah ima posebno znamnje natoleljivosti, samovolje in terdobe. Vlada bi smela klošterski družbi zarad kacega zopet-nega pregreška zoper očitni red po 8. svoje privoljenje odtegniti, tudi še v kake pogreške, ki jih postava ne doseže, se hočejo kaznovavno vtikati. Ako bi tedaj v teku več let dva — trikrat kak samostan politiški vradniji dal priložnost k nezadovoljnosti, bil bi to že polnoveljaven vzrok, da red zatrejo. Po 7. S. je dosti,
naj kake okolišine nastopijo, v kterih bi se vstanovlje-nje tega ali tega reda ne moglo dovoliti, in že se odtegne deržavno privoljenje. Tisti liberalizem, k čigar verskim resnicam se šteje to, da vsacega jezuita ima za sovražnika deržave in olike, je poslednji čas čisto z obraza vergel svoje zagrinjalo. Lansko leto je prefekt v Pruutrut u vladi v Bern sporočil, da so uršulinarice ravno tako malopridne in nevarne, kakor jezuiti. Se vč, derže se katoliškega nauka, napeljujejo žensko mladino k veri in čednosti. V njih redovnih pravilih se nahajajo vsim redovom občne določila. Ako oni bernski vrad-nik tudi v Avstriji dobi tovarŠije, se lahko okolišine tako zasučejo, da se najde vzrok vse obstoječe redove zatreti, ker nobenemu le-tih, ako bi se imel še le zdaj vstanoviti, bi ne dali privoljenja. Vsakratni kultusmini-ster pa bi imel dobiti pravico, da bi s privoljenjem ministrov za notranjstvo in pravice smel vsako ki štersko družbo zatreti. Njegova beseda z omenjenimi vzroki je zadosti, da tisučletno redovno hišo z zemlje izpihne in se njeno premoženje vzame.
Terde in samovoljne določila v osnovnih postavah redovno življenje toliko huje zadevajo, ker dve Icfi je, kar se v Avstriji za vsako po redovnih pravilih živečo skupino tirja deržavno privoljenje, ako ravno od deržave ne zahteva nič, razun svobode, ki gre vsakemu posameznemu. Na Francoskem ni tako. Tam je vstala velika množica samostanskih družb, ki pri vsem menjanji vladanja niso bile nič tegane ob deržavne oblasti, ker tudi ona ni bila nikoli od njih begana.
O civilnem zakonu, ki ga vsilujejo deržavni vse-mogočnikarji, pristavljajo škofje zgodovinsko svarilo: ,,Dvajsetega kimovca 1792 so bili na Francoskem vsta-novili civilni zakon; drugi dan je bilo odpravljeno kra-ljevstvo, naslednje leto sta bila kralj in kraljica ob glavo djana in keršanska Božja služba po! smertno kaznijo prepovedana. Prelivanje kervi je bilo I. 1794 ustavljeno; Cerkvi in keršanstvu sovražna je bila tudi vlada direktorska". Taki čas ni ostal brez hudega naslednjega vpliva in še četert stoletja potem ko je bil konkordat Cerkev na Francoskem iz šiber vzdignil, je bilo število nekeršenih v Parizu še prav obilno."
,,Napoleonov zakonik je od republike prevzeti civilni zakou ohranil; vender spoznali so čedalje bolj, kakošno razdjanje je ločljivost zakona delala v deržin-stvu. Napoleon je padel, povzdignil pa se je zopet za sto dni. Berž pa ko je Ljudovik XVIII prestol zasedel, je rezno vzel v pretres zakonsko prašanje. Menili so, da pri tolikih nekeršenih ni moč vstanoviti cerkvenega zakona. Odpravljena pa je bila ločljivost zakona, se ve, za protestante in jude kakor za katoličane: eej v ne-oziru na vero je lastnija civilnega zakona. V Ljudovik-Filipovih pervih časih so bili enkrat poskusili pridobiti si ločljivost zakonske zveze: toda gosposka zbornica je glasovala zoper predlog in vlada je to reč opustila. Tudi delavska republika je bila besednike za ločljivost zavernila. Od tistihmal niso več dali prilike k dotični vradni obravnavi, in celo pisatelji kakor Dumas mlajši se sramujejo zakonsko ločljivost zagovarjati, temuč na-znanujejo neločljivost zakona potrebno za družbir.stvo ter spoznajo, kako je ž-leti cerkvenega, po vesti in zakramentu posvečenega zakona. Pri nas pa le rdino in samo zato kličejo po ukazanem (obligatorskem) civilnem zakonu, da bi se zakoni razvezovali; njih misel je, da naj postavodajavci k jakobinarski kapi v nauk hodijo. Ako tedaj bi Avstrija nastopila to lažnjivo pot ob času, ko Francosko že davno obžaluje, da jo je kdaj nastopilo, bi bilo to pregrešenje nad deržino, nad očitno spodobnostjo (nravnostjo) in nad živno deržavino močjo; bilo bi vzrok žalovanja za njene naj boljši, naj zvestejši otroke. Zraven tega bi to djanje, kakor zaletelo posne-
manje, na tujem miiovaven ali zaničljiv posmeh obudo-valo. Tega bo Bog Avstrijo obvaroval.
,,Ravno bistvene in od njenega poslanja neločljive Cerkvine pravice so take, ki ni potreba, da bi jih ji deržava dajala in jih ji dati ne more; Cerkev le zahteva od deržave, da jih prizni in priznane so ji v Avstriji po konkordatu" itd. Škofje sklepajo svoje po-jasnjenje s tim, da se bodo zmiraj sklicevali na neod-datne cerkvene pravice, pri čemur se v mnozih ozirih lahko opirajo celo na 15. člen temeljnih postAv; da deržavi oni naj višji oblasti ne morejo priznavati v drugem, razun v njenem lastnem področji; da na neoskrunljivo pogodbo vstanovljenih zahtev pravice ne spoznajo za ugasnjene; pripravljeni pa so sprejeti spremembe o zunanjih pravnih zadevah katoliške Cerkve, kolikor se strinjajo s konkordatom.
Na Dunaju, sušca 1874.
Podpisanih dva in trideset avstrijanskih nadškofov, škofov ali njih namestnikov.
lisi pastir Vraiislarski o sedanjih časih•
Preljubi! Ne bote mi tajili, da sem vas v svojih pastirskih listih vselej zavračal na znamnja časa in na njegove prikazni ter vara na serce polagal, karjevtem podučljivega, spodbudnega in tolaživnega. Preganjanje Cerkve daje dandanašnji vernim veliko opraviti, greni jim življenje in stiska serce. Budi glasne tožbe: da se je vnela 3plošna vojska zoper keršanstvo; daje Cerkev, ki se je osemnajst stoletij ustavljala vsem viharjem, v teh hudih časih nespoznana, preklinjana, oropana; in da mora od vseh pozeineljskih pomoči zaj.ušena, konečno obnemagati pred oblastmi, ki se proti nji vzdigujejo. Nejevera namreč raste dan na dan, svoje nauke ozna-nuje povsod, in zdi se, da je prišel čas, ko mora Cerkev, nekdaj zmagovavka sveta, to zmago prepustiti brez vernemu modrovanju in temu, kar imenujejo omiko in napredek. To premišljevaje Be spomnim pastirskega lista, ki sera ga pisal do vas glede na oropanje in preganjanje sv. stola, in v kterem sera budil vaše zaupanje v Boga in vašo keršansko serenost. Kazal sem vam, kako so preganjauja Cerkve znamnja, da je ona Cerkev Križa-nega; kako ravno te preganjanja pričajo, da je pod varstvom in zavetjem Božjim, in kako bodo te preganjanja poveličale njo in njene zveste otroke. To tola-živno, oserčevaino in spodbudno resnico je posebno treba oznanovati dandanašnji; ne vem namreč, ali je že kdaj tako huda nadloga stiskala vaše serce, tak strah obdajal vašo dušo, in tako grozovito pričakovanje reči, ki imajo priti, vas mučilo, kakor ravno zdaj. Ne čudite se toraj, ako vam danes uni pastirski list po večem v spomin kličem, da se skažete učence njega, ki je naredil križ za znamnje svojega učenstva, in da vas ne zadene očitanje : kaj ste tako boječi, vi maloverni!
Odkupljena s kervjo včlovečenega Sinu Božjega, je imela Cerkev že v pervih letih biti poniževana in prenašati britke terpljenja. Sovraštvo judovstva in neje verstva jo je imelo pozdravljati pri rojstvu. Hude preganjanja so imele žugati njeni zibeli. V mukah in ter-pljenjih je imela rasti. Kri njenih naj blažjih in naj zvestejših otrok je imela napajati zemljo in rodovitne storiti tla, na kterih se je razširjala. To vse ji je Gospod jasno in določno napovedal. Ze dolg" pred svojim terpljenjem in smert.o je rekel učencem: Ne mislite, d* sem prišel, da bi prinesel mir na svet; nisem prišel, da bi prinesel mir, ampak meč. in na drugem kraju pravi: Kdor hoče biti moj učenec, naj vzame svoj križ in naj
hodi za menoj. Kdor ne vzame svojega križa in ne hodi za menoj, ta mene ni vreden. In kolikor bolj se bliža smerti, toliko bolj se množe te oznanovanja: Učenec ni čez učenika in hlapec ne čez svojega gospoda. Zadosti je za učenca, ako se mu zgodi kakor njegovemu uče-niku, in za hlapca, ako se mu godi kakor njegovemu gospodu. Ako so hišnega očeta imenovali belzebuba, koliko bolj bodo domače tako imenovali. Ako so mene preganjali, koliko bolj bodo vas preganjali. Ali ne bojte se njih, ki telo umore, duše pa ne morejo umoriti; bojte se veliko bolj Njega, ki zamore dušo in telo pogubiti v pekel. Te besede so jasne. Kakor so preganjanja in terpljenja spremljale življenje Odrešenikovo od betlehem-skih jaslic do križa na Golgoto, tako spremljajo tudi Cerkev in njene zveste vernike do konca. Naj določnejše govori to Jezus z besedami: Zavoljo mojega imena vas bodo sovražili. Pahali bodo vas iz shodnic, pride celo ura, ko bo vsak, ki vas umori, mislil, da stori Bogu službo. Glej, prav: dalje, pošljem vas kakor jagnjeta med volkove. Bodite previdni kakor kače in priprosti kakor golobje. Varujte se pa pred ljudmi, zakaj izdajali vas bodo sodnikom in vas tepli (bičali). Pred deželne namestnike in kralje vas bodo gonili zavoljo mene, njim in nejevernikom v spričevanje. Ti Peter, je rekel Simonu, ti si skala in na to skalo bom zidal svojo Cerkev in peklenske vrata je ne bodo premagale. Ni rekel: da se moči peklenske ne bodo zoper njo bojevale, ampak — da je ne bodo premagale. Kako so se te besede spolnovale nad njimi, k kterim jih je Kristus govoril, in vedno naprej skoz stoletja, to vam je znano. Apo-steljni so nosili za Gospodom križ mučeništva in so umerli — zunaj Janeza — silovite smerti. Kakor apo-steljni, so terpeli in umerli njih učenci: kakor Štefan, Ignacij, Polikarp, Klemen Rimski. In kakor kri pastirjev, tako je tekla tudi kri čed v potokih, in nobena vojska, kar svet stoji, ni pograbila toliko ljudi, kakor jih je v pervih treh stoletjih umerlo za keršansko vero in njeno poveličanje.
Ali so zato prerokovanja o preganjanjih Cerkve spolnjene, in se nehajo njene terpljenja? Preljubi! Za telesnim mučenjem je prišlo duhovno; in kakor težko in silovito je bilo mučenje telesno, nevarnejše je in dalje terpi mučenje duhovno. Prišli bodo lažnjivi Kristusi in lažnjivi preroki ter bodo delali znamnja in čudeže, da bi — ako bi bilo mogoče — tudi izvoljene zapeljali! Tako je napovedoval Bog-človek in s tem kazal na zapeljivce v zmoto in ločitve. Ravno tako govorijo apo-steljni o krivoverskih učenikih, ki bodo sejali škodljive ločitve in pohujšanje dajali; imenujejo njih početje nasledek zmotnjave in delo laži. Govorijo o rodu zasram-ljivih, nesramljivih, mesenih, ošabnih ljudi, ki meso oskrunujejo, gosposko zaničujejo, veljavo preklinjajo. Gorje njim - piše apostelj Juda Tadej — zakaj oni hodi jo pot Kaj novo, gredč za zmoto Balaamovo, in poginejo v puntu Koretovem. Spomnite se — pravi ravno ta spostelj dalje — spomnite se na besede, ki so bile napovedovane od aposteljnov našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki so vam oznanovali, da bodo poslednji čas prišli zasramovavci, ki žive po svojem brezbožnem poželenji. To so pa tisti, ki se sami ločijo, ki so meseni in duha nimajo. Oni so po svojih strastih živeči ljudje. Njih usta govorijo ošabne besede, prilizujejo se ljudčm zavoljo dobička. Oni so madeži pri svojih gostijah, jed6 brez sramožljivosti, pitajo sami sebe, so oblaki brez vode, ki jih veter goni okrog, drevesa jesenske, nerodovitne, dvakrat odmerle, izderte.
(Dalje prihodnjič.)
Vrednoti in sreča mniskega stanu•
Pervih kristjanov nekteri so bili mučenci za sv. vero Jezusovo; nekteri deleč od ljudi ostri pušavniki, in skor vsi drugi v sredi ljudi so bili pravi mnihi po vsakdanjem svojem življenju, ki je bilo po nauku Zve-ličarjevem ostro, trezno in spokorno, polno molitve in premišljevanja, krotenja svoje volje in hudega poželenja, ločeno od hudobnega sveta oziraje se iz solzne doline na nebeške visočine — na pravi večni svoj dom. Po končanem preganjanji kristjanov jelo se je domače življenje mehčati — pa kolikor posvetnejše je postajalo družinsko življenje, toliko obilniše so se polnile pušave in samostani z gostimi prebivalci. Bili so časi, o kterih so skor vse lepe in plemenite duše samo po pušavah in samostanih se nahajale.
Kaj je neki vleklo ljudi v to terdo in ostro ter žalostno življenje? si misli današnje dni kak mehek do-broživček. Dušo rešiti in gotovši zveličati, ta edina pa serčna želja je gnala ljudi iz prijetnega posvetnega življenja v pušave in samostane; ta želja jim je pa tudi lajšala in slajšala vse težave, britkosti in grenkosti spo-kornega življenja. Naj gotovša pot v nebesa je smert za sv. vero, ali mučenstvo; potem pa brez dvombe spokorno mniško življenje, ker to je najbolj vravnano po nauku Zveličarjevem, zravno pa taki še vedno pokoro dela za storjene pregreške. Zato mniškemu življenju tudi vsi cerkveni učeniki in očetje neprenehoma hvalo dajo; vender pa izmed vsih sv. Bernard vrednost, veljavo in srečo mniškega življenja posebuo kratko pa pomenljivo opisuje s temi besedami: Ali ni mniški stan tisti sveti stan, v ktcrem človek 1. bogoljubniše živi, 2. redkejše greši pa hitrejše vstaja iz greha, 3. varniše živi(zazve-ličanje), 4. obilniše milosti prejema, 5. z večim zaupanjem umira, in se 6. hitrejše očišuje (v vicah) pa obilniše poplačuje (v nebesih)? — Te kratke besede po-jasnuje sv. Alfonz Ligvori nekako tako-Ie:
1.	Natančni mnih živi bogoljubniše kakor naj po-božniši ljudje med svetom. Poslušaj dokaz. Bogu ljubi in dragi postajamo in bivamo samo po dobrih delih; dobre dela so pa Bogu toliko bolj dopadljive, kolikor bolj popolnoma se gode po božji, ne pa po lastni človeški volji. Zvesti mnih opravlja vse svoje dela pod obljubljeno pokoršino, ki je boljši kakor dar, toraj ravna vse popolnoma po božji volji, ker se je svoji lastni volji za vselej odpovedal. Pobožni ljudje med svetom pa navadno ne poznajo nobene duhovne pokoršine, vse tedaj delajo ali po nekoliko ali čisto po svoji lastni volji. Stotere skušnje pričajo, da taki ljudje, ki popred med svetom s pobožnostjo kakor solnce svetijo, so v samostan sprejeti samo kresnice, zlasti proti bolj vterjenim mnihom, to pa zato, ker imajo še polno svojevoljnosti, ne poznajo pokoršine, toraj nimajo korenine prave in resnične pobožnosti — ponižnosti. Take neukoreninjene pobožnosti je zlasti današnje dni pri ženstvu še preobilno. Takim pobožnim se bo sodnji dan godilo, kakor prerok Izaija piše. Vprašali bodo sodnika: Zakaj smo se postili (sploh dobre dela opravljali), ti pa se nisi na nas oziral? Odgovoril jim bo Sodnik: Glejte, ob dnevih vaših postov (sploh dobrih del) kazali ste svojo voljo! Toraj iz vsega tega lahko posnemamo: Bogoljubniše se zamore živeti v mniškem stanu, kakor v kakem drugem.
2.	Trije sovražniki na nas preže: satan, poželjivost in zapeljivi ljudje. Zoper te naj nevarniše skušnjavce ima mnih naj izdatniše pomočke. Satana gazi in tepta z vedno čujočnostjo, z molitvami, premišljevanjem, po gostno spovedjo in sv. obhajili. Poželjivost duši in kroti s trojno storjeno obljubo: z radovoljnim uboštvom je presekal vse želje in dihtenje po premoženju in imetju
(in koliko zla samo iz tega izvira!); z vednim devištvom se poslovi večno z vso meseuostjo, in z vedno pokoršino umori napuh in častiželjnost. Tretjega skušnjavca, današnje dni naj hujšega, pravega klavca nedolžnosti in pobožnosti, namreč posvetnih zapeljivcev, še mnih pozna ne, ker ga zidovje od njega popolnoma loči. Glej, koliko manj zapeljivcev, toraj tudi koliko manj skušnjav ima mnih! Resnično tedaj redkejše greši, kakor po druzih stanovih. In ako človeška slabost vender kterikrat omaga in pade, ima ravno mnih desetkrat več in boljših po-močkov, da se popred spozna in poboljša, kakor pa ljudje med svetom. Lepi zgledi tovaršev, premišljevanje Božje svetosti in pravice, smerti in sodbe; potem lju-beznjivo svarjenje prednikovo, molitev in zapovedana pogosta spoved, vse to skup gotovo pomaga k hitremu spoznanju in resničnemu poboljšanju. Torai je resnica: Mnih vstaja hitrejše iz greha, kakor drugi.
(Konec na6l.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Zagorje ob Savi, 13. mal. trav. — (Nova cerkev. P. Severih ali go*p. A. Gros v Atueriki.) — Prijazna spomlad je dospela, in tako lepo priliko dala dokončevati ozaljšanje tukajšne nove cerkve. Prišli so že laški zidarji, ki še enkrat cerkev prebelijo in zastali zadnji omet nekoliko sežnjev pri obeh stolpih doveršijo. Po zimi se je marljivo delalo za notranjo opravo. Pripravljene deske iz jesenovega lesa vzeli bodo mizarji za cerkvene klopi kmali v delo. Novi spovednici, prekrasno delo g. Regalija iz Ljubljane, sti mojstersko v zlogu naše cerkve izdelani in postavljeni. Te dni pričnejo postavljati se velikanski kameniti podboji k vsim vratom, ko bo med tem tudi njih izdelovalec černubeli, čvetero-voglati tlak položil v prezbiterijo in obhajiino kamenito klop postavil. Isti mojster vdovi- Tomanove bo veliki oltar izdelal iz nabrezinskega in grizinjanjskcga roar-meljr.a za ♦»i<X> gold. Me?ca junija pripeljal bo g. Sa masa zvonove, kterih manjši tehtal bo ;">, veliki pa 45 centov fpo gold. cent). Ob enem bo takrat g. Pogačnik iz Krope postavil v stolp novo uro, ki bo stala čez sedem sto gold.
Naj naznanim ob enem tudi, kar mi je te dni moj brat Anton pisal iz Amerike:
Iz Amerik*:... „Iz Monakovega smo se peljali naravnost proti francoski meji. Vidili smo Ulra, Karlsruhe in Strassburg, kjer so nekdaj naš rajni oče popotovali, in smo v Strassburgu ogledali ondotno stolnico (Miinster).
—	Kmalo smo se odpeljali proti Parizu, in le v Auri-courtu so nas za potne liste prašali, sicer nikjer drugod ne. V Parizu smo se mudili dva dni, ogledali imenit nejši cerkve in cesarsko poslopje, kterega so petrolejci tretji del požgali, in potem smo se v Haver odpeljali.
—	23. sveč. smo šli proti večeru na barko, da se prepeljemo v Southampton (Savtemten) na Angleško; imeli pa smo precej nasproten viharen veter in dež, ter preden je ura pretekla smo že skor^ i morsko bolezei: imeli. Kamor sicer v (3 urah privozijo, smo mi potrebovali 13 ur. — Iz Angleškega smo se odpeljali na sv. Matija dan ob 4 popoldne na barki ,,Donau", ktera je ena naj večjih nemškega Loj da, se ve, da z godbo na barki, kter* je morala vsaj trikrat na dan igrati. Imeli smo skoraj ves čas vihar, in barka, dasiravno sto in petdeset korakov dolga, skakala je po morji kakor ore-nova lupina. Od torka do nedelje nisem mogel druzega vživati, kakor čisto kavo, juho in čaj; potem je priiel pa glad in začel sem jesti vse od kraja. Zdaj je bilo
vse dobro, le vihar, kteri je v nedeljo (1. sušca) in v sredo nekoliko prenehal, nam je ves čas nagajal. Posebno hud je bil v saboto (28- sveč.), ker spremenil se je bil v vertunec in na verhu barke je z valovi, ktere je na njo metal, po spričevanji g. kapitana naredil za tri tisuče tolarjev škode. Z vlitega železa drog, ki je bil 5 palcev debel v premerniku, je pri korenini odlomil, kakor bi ga bil odrezal; podlage, na kterih čolni na barko privezani slone, dasiravno so bile iz 4 palcev debelega lesa in z železjem okovane in priterjene, je odlomil in čez barko odnesel. Že smo mislili, da bo barko razbilo, take teže vode so buškale na njo. Enega bar-kinih častnikov so komaj oteli, da ga ni voda raz barko odnesla, kakor se je to zgodilo na drugi barki, „Pen-silvaniji", kjer je val odnesel kapitana, dva častnika in dva mornarja. Kapitan naš je rekel, da se že 28 lčt po morji vozi, pa še ni tako hudega viharja prestal, ka-koršen je bil ta. Jaz sem bil prav miren v tem viharji, ker bil sem se Bogu popolnoma izročil, pa Mariji „morski zvezdi" in sv. Miklavžu priporočil; tudi sem zaupal na molitve toliko pobožnih ljudi, kteri so me v duhu spreinljevali. In res se mi ni nič hudega pripetilo. Po 13dnevni vožnji na morji smo vsi, kar nas je bilo na barki (blizo 150), na ss. Cirila in Metoda dan zdravi in veseli v novem Jorku stopili na suho in Boga za rešenje iz nevarnosti zahvalili. — Tu smo se nekoliko opočili in ogledovali mesto, ktero je grozno veliko. Peljali smo se drugi dan le ob eni strani mesta na železnici za konje celo uro, in še nismo prišli do konca; potem smo šli še peš skoraj pol ure, da smo prišli do zverinjaka, kjer se vidijo mnogotere živali in zveri, žive in narnašene; še malo od tam je veličastna katoliška katedrala, ktero že lo let delajo iz belega marmejlna, in so še le okna dozidano. Maševala sva z g. Tomazi-nom kake pol ure daleč od svojčga stanovanja v nemški cerkvi, kjer pastirujejo oo. redemptoristi, ki so bili prav zelo prijazni do naji, in so nama vselej z zajuterkom postregli. Iz novega Jorka smo se 11. suš. odpeljali proti Pitsburgu ;n 12. suš. proti 8. uri zvečer, potem ko smo se v Labrotu ločili, sera bil že pri sv. Vincencu v samostanu. Tukaj so me mil. g. opat in očetje prav bratovsko sprejeli in n. prior mi je svetoval precej odnevne duh. vaje začeti, ker bi zamogel že do sv. Benedikta praznika preoblečen biti, kar se je tudi res zgodilo. Imam že, hvala Bogu, redovniško oblačilo in imenujejo me sedaj: ,.pater Severin", ker je ta svetnik posebno avstrijanski pomočnik. O našem samostanu drugikrat kaj več. Zdrav sem in vesel, kar tudi Tebi in .... želim."
Marija Zvezda v Bosni 24. sušca. Solza veselja se mi je uternila, ko sem zvedil, kako radodarno se pošilja po blagih dobrotnikih denar za oskerbljenie sedežev presv. Telesu po ubogi Bosni. Vidim, da dela in vnema Bog sam, t*.raj meni ni treba. Naznanjam samo to, da vsa) za 40 do 50 cerkev bode treba preskerbeti tabernakeljnov, ker se bodo hitro glasile, ko bodo od sosedov njihovo srečo zvedile.	Valent. Lah.
Iz Banjaloke poterjuje pismo, da so s prav velikim veseljem 2. aprila usmiljene sestre Kranjice prejele da rove, poslane od tod po čast. gosp. M. L., in žele, da naj se vsim blagim dobrotnikom po ,,Danici" izreče prav serčna zahvala, kar bodi opravljeno s temi ver-sticami.
O ondotnih razmerah je rečeno med drugim: Letos smo bile napravile prav lep Božji grob. Ljudje so vsi zamaknjeni gledali vanj, se vč, ker poprej niso nikoli kaj tacega vidili. — Žene nektere so po večkrat na dan prišle v cerkev molit, in zlasti otroci se niso mogli dosti nagledati. Veliki četertek je bila cerkev celo noč od-
erta in polna moških, ženskih in otrčk, ki so prav po-ožno molili, pa prav lepo in ginljivo pevali „muku Isusovu". V jutru so šli domu, pa čez malo časa so prišli spčt in so celo predpoldne molili. Ljudje niso hodili, kakor mnogi na Hervaškem, le samo gledat, kako je narejen Božji grob; kadar se nagleda dosta, pa spet gre. To se ne reče moiiti, ampak radovednost pasti. Tukaj so hodili ljudje zares molit in vsak je dolgo molil v cerkvi.
Bodalo mn na persi nastavljajo.
Iz spodnje Frankonije naznanja „PiIger" naslednjo strašno, pa silo tehtno dogodbo.
„Kmet, naj ga imenujemo Jurja, je bil prevzel očetovo posestvo, revno hišico in malo njiv, pa vse močno zadolženo. Ker je bil sam pijanec, se je manjšalo njegovo premoženje od dne do dne. Se ve, da bi bil mogel vzrok tega pripisovati sebi, vsaj po večem; toda pri svoji lastni ljubezni je vedil vse svoje grešno počenjanje opravičevati, in je samo očeta dolžil kakor vir svoje nesreče. Več let je že preteklo, kar je bil prevzel gospodarstvo; bil je edini sin, in zavezal se je bil očetu dajati potrebnega živeža do smerti. Kaj pa ]e dajal slabotnemu starčeku? Namesto tečnega živeža naj zanikar-niši jedi, slabo pripravljene; namesto prijaznih besedi zaničljivo psovanje; ne da bi ga bil zvesto oskorboval, ravnal je z njim gerdo, včasi se je celo prederznil ter vzdignil roko nad nj. Kadar so sosedje iz usmiljenja hotli ubozega očeta tolažiti, jim je odgovoril: „Ne mi-lujte me; sam sem zaslužil britko nadlogo; pijančevanja in postopanja, jeze in terdoserčnosti se je moj sin od mene navadil."
Nekega večera pride Juri pijan domu in se hoče z očetom prepirati. Na vse očitanje stari mož vdan v voljo Božjo le molči. Kar grozevitneža popade jeza, zgrabi očeta in mu nastavi nož na persi.
„Ne tukaj, v izbi, tu zraven me zakolji!" ječi oče in solze se mu vlijejo iz oči, ,,tam sem kot brezbožen mladeneč jest z nožem prebodel podobo mojega križa-nega Zveličarja; naj me doleti Božja pravica, ki tudi tebi ne bo zanesla, ker z menoj Božjim namestnikom gerdo ravnaš."
Hudobnežu pade nož iz rok, in neutegoma se spa metva. „Oče", je začel, „vi ste se po meni zadosti spo-korili, pa jaz se hočem poboljšati. Odpustite mi, da mi bo tudi Bog odpustil!"
Te besede naj si pri nas k sercu vzamejo tisti, ki kot brezbožni mladenči nož nastavljajo na persi svoji lastni materi sv. Cerkvi, svojemu očetu Piju IX, in podobo svojega Zveličarja prebadajo z bodalom svojih laži in obrekovanj zoper vero, papeže in duhovne.
Hazgieti po tteelu.
Avstrijansko. Spodnja zbornica je 31. sušca dokončala obravnavo o deržavnih stroških in pričela je zborovanje zopet v torek po Beli nedelji (14. apr.). Gosposka zbornica je obravnavala že v petek po Veliki noči (10. apr.) postavo o zunanjih razmerah katoliške Cerkve. — V spodnjici so Fux in Fuxarji izročili predlog, s kterim zahtevajo od vlade, naj prežene iz Avstrije jezuite in njim sorodne redove, ali pa naj naznani taki postavi nasprotne zaderžke. Za deržavo bi bilo pač bolje, ko bi pregnali s sovražniki občinskega reda vred potepuhe in tatove, ki se čedalje bolj množijo, in sleparske
»krahovce", kakor pa nedolžne redove, ki človeštvu le dobrote skazujejo. Pokazal je tudi Bog zadosti očitno, da preganjanje redov nima Njegovega blagoslova, kajti pervi, ki jih je v Avstriji na tuje pregnal, je še pred letom sam na tujem umeri.
Večina odbora v gosposki zbornici je predložila osnovo novih postAv skor tak6, kakor je prišla iz spodnje zbornice, le v 18. in 54. §§. hoče, da naj se tako prejmeta, kakor ju je vlada predložila. Ena liberalnih manjšin (Hein, Lichtenfels, Rizy, Arneth, grofi Anton Auersperg. Hartig in Belrupt) je za izdelavo spodnje zbornice. Konservativna manjšina v odboru (knez Rihard Metternich, grofi Trautmansdorf, Rechberg, Alfred Potočki, Falkenhajn) vterjuje v posebnem poročilu, da se tč razmere le v sporazumljenji med deržavnoy oblastjo in med Cerkvijo vspešno doveršiti zamorejo. Škofje se posebne (špecijalne) obravnave v odboru niso vdeležili, toraj tudi k glasu konservativne manjšine niso več mogli pristopiti.
Na predlog Hein a, bivšega justicministra, je gosposka zbornica z 22 zoper 21 glasov sklenila izločiti iz verskega odbora škofe, ker se posebne obravnave niso vdeležili (namreč briksenškega, kerškega in lavan-škega). Škofje pa se posebne obravnave ne morejo več vdeležiti v odseku potem, ko so Cerkvi nasprotne postave v splošni obravnavi načelno sprejete.
V seji gosposke zbornice 10. mal. travna tedaj so prišle omenjene cerkvene postave na dnevni red. Govornik za-nje je bil zaznamnjan korošec Tschabuschnigg; zoper nje pa: kardinali Ravšer, Tarnoczy, Švarcenberg, knežje škofi Gasser, Vieri, Stepišnek, kneza Czartoryski, in Vindišgrec, gr. Leon Thun, gr. Alfred Potočki.
Grof Falkenhajn je bral poročilo konservativne manjšine, ki na to gre, da nikakor drugač razun le na podlagi porazuma med deržavino in cerkveno oblastjo se predložene osnove srečno doveršiti zamorejo. Meje med zunanjimi in notranjimi cerkvenimi razmerami deržava sama ne sme določiti, ampak le v edinosti s Cer-kvijo.
Brez tega porazuma, ki ga manjšina pogreša v predlogi, se nezmerna večina avstrijanskih prebivavcev nikakor ne more v svoji vesti vpokojiti in reč se ne more dobro iziti. Osnova ima določila, ki segajo globoko v znotranje naprave Cerkve, njeno samostojno gospo darstvo motijo, njeno prosto razvijanje zaderžujejo, in vstale bodo kresanja, toliko hujše in bolj pogoste, ker eden bo določila tako, drugi drugač razumel in samovoljno razlagal.
Perva teh postav ima dva oddelka; pervi hoče postavno pogodbo dveh pogodnikov enostransko razdreti, drugi pa s tem storjene praznote zamašiti. O pervi je bilo že dosti govorjenja. Kar tiče drugo, ni težko razumeti, na kaj da se meri.
Zapopadek naposled je: deržavni duhovni, deržavni škofje, deržavna cerkev, deržavna vera! — Manjšina toraj nasvetuje, naj se čez to postavo prestopi na dnevni red. Prav izverstni so bili naslednji govori škofov in druzih govornikov za katoliško reč; se ve, da opravili niso dosti; današnje liberalce preverjati, ali pa bob v steno metati, je ena reč. 11. aprila so zoper postavo še govorili: škof Stepišnek, kneza Czartoriski in Vindišgrec, za njo pa: bar. Hye in grofi Hartig in Ant. Auersperg, poslednjič je za vse konservativce skupno preiz verstno govoril gr. L. Thun, za postavo pa bar. Lichtenfels, kteri je pa omedlel ravno, ko si je dajal opraviti s Cerkvijo in njenimi prazniki, z božjimi poti, s sv. podobami itd., ter so ga nezavednega nesli iz sobane. S tem se je doveršila splošna obravnava. — 13. aprila sta govorila še poročevalca: gr. Falkenhajn za konser-
vativno manjšino in vit. Hasner za zopercerkveno postavo. Poslednjič je bila predloga sprejela z večino kacih 30 glasov. Vidi se tedaj, da liberalna reč po vsih „per-šubih" v gosposki zbornici ne stoji preveč na terdnih nogah.
— Verske postave v gosposki zbornici- Pervi govornik zoper postave je bil kardinal Ravšer. Govoril je za svobodo katol. Cerkve, zato ni čudo, da se trinogi Cerkve jeze nad tem govorom. Trideset let so bili katoličani po vsih deželah svobodni in so vživali pravico deržavljanov in deržavno brambo. Prus je jel Cerkev vklepati, češ, da mora biti »narodna" (to je, nemška ali ločena od Rima. »Narodu" n. pr. je to čisto prav, če tudi bizmarkovstvo Slovane pruske zatira.) Škofje so se ustavljali; cela množ samovoljnih postav je jela stiskati Cerkev z globami, in zdaj jih je več že potaknjenih po ječah. Ko bi judovski rabinarji na Turškem in v Ru-muniji le deseti del tega preterpeli, kar se godi škofom in kristjanom v „deržavi inteligencije", to bi bilo do groze krič-inja in tirjanja, da naj vlade posredvajo zoper neslišano početje. Posebno nespametno se nemško pro-fesorstvo vtika v to preganjanje, da utegne Evropa misliti, tudi nemška učenost je sozadolžena nad silno krivico, ktero dela politika nemškim katoličanom.
Nadalje zavrača kardinal deržavno vsemogočnost, po kteri bi odsihmal v Avstriji ne bilo več nobenih cerkvenih postav, ampak le »cerkveni, znotraj deržavnih postav veljavni predpisi".
Cerkvi tedaj za obročje njeuega samostojuega djanja ne ostane skoraj nič; še v verskih rečeh ne. (Baron Lichtenfels je v svojem govoru ravno pred omedlenjem dosti natanko pojasnil, koliko svobode svoboduharji Cerkvi privošijo. V praznike, procesije, božje pota, celo v molitev pred svetimi podobami in v odpustke sc sme in mora po njegovem modrovanji vlada vtikati! Ni čudo, da mu je Bog besedo ustavil.)
Tako deržava priznava načelo Spinozovo, da vsak podložni mora deržavnim postavam pokoren biti, tudi ko bi krivico od njega zahtevale. »Moč je pred pravico." — Avstrijansko novo postavodajstvo sc je že prevečkrat in predeleč zaletelo; čas je, da se vterdi. Današnji liberalizem zahteva za-se pravico sam sebi pro-tisloviti. — V postavodajatvu dozdaj ni nobene praznote; hočejo še le z odpravo konkordata dobiti prostor za nove postave. Dozdaj konkordat postavno še ni odpravljen. Z njim se deržavi nobene pravice ne odtegujejo. — Za duhovne ni treba posebnih politiških postav, _ jih splošne lahko dosežejo, ako zagreše. — Štavek, da ima deržava v Cerkvinem okrožji naj visi oblast, mora pasti. Vsak kristjan, tudi protestant, mora Bogu bolj pokoren biti, kakor pa ljudem. Kdor to taji, taji Boga. Ni čudo, da pravi katoličani v deržavnem zboru vidijo nevarnost za svoje naj svetejši koristi, in žele, naj se deržavni zbor odpravi. Tako imenovani »naprej" svoje namene očitno razodeva; toda ne bo se jim spo-neslo, da bi keršanstvo razdjali; ali Avstrijo razrušiti, to se jim utegne posrečiti, ako se vojska zoper vero še o pravem času ne ustavi.	(Dalje na3l.)
Na Španjsko se zdaj vse ozira, kakošen bode izid vojske med karlisti in republikanci. Novejši naznanila so: V obleganem Bilbau je razpor in stiska. V republikanskih kardelih veliko potertje. Izmed karlistov se jih je dozdaj še le polovica vdeležilo bojev. Vojvod Santes z močnim kardelom gre proti Madridu in republikancem občenje presekuje. Tudi iz Portogalskega je prišlo več karlistiških oddelkov. Serrano je iz G0 kanon »Kru paric" metal neznansko množino bomb na karliste; republikanci imajo 30 vojniških parnikov, ki bruhajo ogenj s topničarji vred, in vender v toliko dnevih niso
se pridobili enega kilometra zemlje. Kar listi so Serranu prestrigli telegrafiško občenje z Madridom.
Serrano, vojvoda republikancev, je bil v ves svet raztrobil, kako je 25. svečana karliste natepel; rudeč karski listi so se neznansko veselili in karliste psovali, ter pripovedovali naslednje dni, kako karlisti s komi-som in telečnjakom k republikancem uhajajo. In kaj je Serrane opravil s svojimi sto in več kanonami ,, Kru. parcami"? Kacih dobrih 14 dni je žalostno gledal v karlistiško terdnjavo Abanto, potlej jo je pa v Madrid nazaj potegnil — izročivši poveljstvo Konha-tu. In zdaj iz karlistiškega taborja celo naznanujejo, da je Serrano po posredovanji Elio-ta ponudil se Don-Karlosu v pogodbe, ktere so bile pa določno zavernjene.
Karlistiške kardela iz stare Kastilije, Katalonije in Valencije se zbirajo pred Madridom pod poveljstvom Don Anfonz-a, brata Karlosovega. — Abanto, kjer je glavna karlistiška moč, je visok hrib s terdnjavo, ali prav za prav ves vterjen. Ob znožji je cerkev san-Pedro, ki je še v karlistovskih rokah, od ondod pa je ae celo uro nakviško do prave terdnjave. Zadi za terdnjavo je berdo ali planina s terdnjavama Kastrehana in Nocedal in k temu še višej verh in snežnik Serrantes, tako sterm, da so le vajeni Baski zmožni do verha skobacati. Republikanci sicer mečejo sem ter tje svoje bombe in fer-tače na Abanto, škodovati pa veliko ne morejo. Serrano je toraj obupal, da bi kaj premogel zoper karliste, zato je bil pričel s podkupovanjem, zapeljevanjem vojakov, in špijoni; to nadaljuje tudi Konha, njegov naslednik. Pa tudi to jim je spodletelo, in kar kvasijo, da toliko karlistov uhaja k njim, je veči del „švindel".
Listek za raznotero robo in blago,
lz Ljubljane. „Doslednje" v „Narodn"! „Nar." popisuje, kako da je madjarski nazarejski krivoverec Szabo svojega lastnega otroka „gospodu v dar" zaklal, mu glavo odsekavši. Pristavil pa je: „Morda kak „sv. oče" tega Szaba velikemu inkvizitorju Petru Arbuezu na stran postavi. Dosledno bi bilo." — Zdi se pa nam, da bi bilo vse bolj doslednje, ako „Narod" kakor fanatišk sovražnik resnice tega „krivoverca" med svoje lastne „mladoslovenske" svetnike zapiše; zakaj sv. Oče le pravoverce zapisujejo med svetnike, ne pa „krivovercev", — in sicer jih prišteva Cerkev med „svete", če tudi jih mavtarji tako obrekujejo, kakor Arbueza, samo da je po božji in človeški veljavi poterjeno, da so res svetniki.
Mati dobrega sveta ali S mamice, že omenjene, so ravnokar prišle na svitlo v gosp. H. Ničmanovi zalogi. Spisal jih je g. A. Žgur po Keršbaumerju. Prav lično delce na 310 straneh in lepem papirji obsega tudi navadne molitve iu križev pot. Dobivajo se pri založniku in drugih bukvarjih (cena v polusnji 84 kr.) Le hitro po njih!
..Je VSe eDO?" V zadnjem listu smo povedali, da je „Narod" neko pošastno izmišljarijo (ki celo taji, da je kdaj Kristus sv. Petru nai viši oblast izročil!) pritaknil škofu Strosmajeru kakor govor na Vatikanskem cerkvenem zboru. Povedali smo, da Je škof sam to že davno oklical za laž. In kako se „Narod" zagovarja v svoji neznanski „blamaži", kaj pravite? Na zadnje pravi: „Neki klerikalni listi terdč, da ta govor ni avtentičen, — a to je vse eno, kajti tega ovreči ne more (Res ne?!), da so njegove besede resnične („Na-rodove" resnice!!), naj bodo že Strosmajerove, ali čigar
je." — No, to je pa spet „moška", ni li istina, dragi čitatelj ? Naj bi le kdo kakemu „narodovcu" naredil tako „infamijo", vidili bi hitro, če je to „Narodu" vse eno, ali ne. Sicer pa je „Narod" v novo pokazal, ka-košne so njegove „resnice" in koliko mu je verjeti. Lahko bi čitateljem tudi povedali, koliko tacih „resnic" je ta list trosil o vredniku „Zg. Dan.", pa za zdaj naj bo; sej meni ,,Nar." tudi, da mu je s tem kosti polomil, ker njegovo ime po šegi svoje „omike" pači.
Koze še zmiraj razsaja)o, kar nam je znano, zdaj posebno na Dčbrovi, in smertno napadajo zlasti gospodarje in gospodinje. Poprej so bili otroci na versti. V horjulski fari jih je umerlo za kozami 56, med njimi 6 gospodarjev. Na Brezovici so pojenjale. Tudi na Verh-niki jih še vsak dan več zboli.
V	Št.-Gothardu Po dolgi vodenični bolezni, v kteri pa nikoli ni nič potožil, je umeri 23. sušca č. g. Frančišk Zaveršnik, ondotni fajm. Imel je prav lep pokop v pričo 11 gg. duhovnov in silno veliko ljudstva. Po-kopni govor je imel preČ. g. dekan J. Toman, pokopa val pa ga je Vranski župnik mnogoč. gosp. Jan. Stuler. Vranska čitalnica, tudi obilno zastopana, mu je po gosp. Sventnerji položila lep venec na grob. Bog mu daj večni mir!
V	Loki pri Igu je preteklo nedeljo po polnoči bil strašen ogenj. Pogorelo je 7 poslopji in tudi nekaj živali.
Iz Rima smo 15. t. m. po apostoljskem poročništvu na Dunaju prejeli prav prijazno pisanje iz Vatikana, v kterem sv. Oče katoliškim darovavcem naznanujejo, „da so darove z veliko priserčnostjo od svojih preljubeznji-vih otrok sprejeli; da vsim iz celega serca prosijo nebeških darov in pomoč Božje milosti, da bi se v čednosti in veri čedalje bolj vterdili in z veselim po-tolažilom, ki je lastno Božjim otrokom, neprenehoma vreden sad rodili". V ta namen so vsim bogoljubnim darovavcem z naj veči ljubeznijo podelili apostoljski blagoslov. — Bog ohrani, Bog živi Pija IX!
Iz Amerike smo dobili te dni pervo poštno listnico (Postal card). Pritožuje se G. M. S. v Torah-u, da Danica v redu ne prihaja. Kdo si ve, kje imamo sovražnika, ker tudi v domači deželi se včasi tako zaplete, da tudi pri popraševanjih ter reklamacijah se zmed nikakor ne more vravnati! Marko ima listnica za 2 centa (nftenda do 5 kr.).
Mtuhovske spremembe.
V	Ljubljanski Škofiji: C. g. Trepal Ant., iz goriške škofije v svojo rojstno ljubljansko škofijo sprejet, je ravnokar kot administr. odšel na Selo pri Šumb. — Č. g. Mat. Pazi ar kaplan pri M. D. v Polji je umeri 12. aprila. R. I. P.
V	Teržaški škofiji: č. g. Anton Lupe ti na dobil je iaro Draguc: č. g. Jože F i e g a r pride za oskerbnika na Hum (Colmo); Č. g. Avg. S ko čir za oskerbnika v Tinjan pri Kopru; č. g. Božič Depiera za kapelana k M. Božji na Kras pri Piranu; č. g. Fr. Peculič za duh. pom. v Momijan.
Darovi prihodnjič. Pogovori z gg. itopisovalci.
V	Ameriki: G. L. Mož. v Eagle Harbe: Poslano prejeli, oba časnika naročena, drugo se pošlje, ostali den. po naročilu. — O. Buhn v B. Pr.: Kar je v pismu omenjeno, ni prišlo; g. P. poprašujejo. (Več pismeno obema.)
Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Rlaznlfcovi dediči v Ljubljani.