Pe pošti prejemali: u celo leto naprej 26 K. — h pol leta , 13 „ — , četrt , , 6 , 60 , mesec , 2,20, V upravniitvu' prejema«: la celo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — , Žetrt „ , 6 , - , mesec , 1,70, Zla pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod, Naročnine in inserate iprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve nlice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nelrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niskih ulicah St. 2.1., 17 lihajavsak dan. izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 183. V Ljubljani, v ponedeljek 12. avgusta 1901. Letnik XXIX. „Kmet kmeta". Liberalci in kameleoni so si precej enaki. Danes so gosposka stranka, ki zaničuje delavske stanove in gori samo za gledališča in za šport, jutri pa so v stanu zatrjevati, da so le oni doslej izkazovali kmetu vse dobrote, kar jih je kdaj vžil. To dobro vedo, da na sam liberalizem kmetov ne vjamejo. Saj je zgodovina liberalizma hkrati tudi zgodovina propadanja kmečkega stanu. Saj je v vsakem kraju očitno, da so izkoriščevavci ljudstva liberalci. To se vidi jasno in natančno povsod, kjerkoli je Se zapel liberalni petelinček. Zato pa se hočejo zdaj liberalci držati onih besed, ki jih je dr. Tavčar lani kmetom govoril na Dolenjskem. Rekel jim je ta veliki prijatelj kmečke in farSke bisage, da »ni treba, da bi bili vsi kmetje taki liberalci, kot smo mi v mestih« in da se naj ustanovi »nova kmečka stranka«, neodvisno od liberalne stranke. To je bilo za dr. Tavčarjevo stranko izpričevalo u b o ž -n o s t i. Tista stranka, katera tako javno dokumentira svojo nesposobnost, pač ni vredna, da se je oklene pošten kmet. A to je le pesek v oči. Na geslo »kmečka stranka«, »kmet kmeta« itd. hočejo liberalci vtihotapiti po prevari nekaj svojih pristaSev v deželni zbor. Izvoljeni bi bili kot »srednja stranka«, v deželnem zboru bi pa odstopili od pravih kmečkih poslancev inpri-8 t o p i 1 i v stranko liberalnih uradnikov in grajščakov, ki nosi ime Tavčar Schvveglova zveza. Ta zveza ima pa popolnoma proti-kmečke nakane. Kmetom je treba posebno pojasnovati, kaj so hoteli združeni slovenski in nemški liberalci narediti z de-želnimkulturnim b v e t o m. To je bil naravnost smrten udarec kmečkemu stanu, ki so ga nameravali izvršiti liberalci. Kmečke zadeve naj bi se izročile svetu, ki obstoji iz dveh kmečkih, dveh mestnih in dveh grajščinskih zastopnikov ! Kakor hitro bi se bil dež. kulturni svet sestavil, bi bilo odklenkalo pri nas samostojni kmečki organizaciji. O čisto kmetijskih stanovskih stvareh bi za vedno odločevala meščan in graj-ščak. To bi bilo hujše ponižanje kmečkega stanu, nego je bilo za časa desetine in robote. Katol.-narodni poslanci so to preprečili, a liberalna slovensko-nemška zveza preži na trenotek, da izvrši ta napad na obstoj slovenskega ljudstva. Kako ironično, kako neumno se glasi zdaj po dolenjskih goricah in po krških planjavah klic iz sitega liberalnega grla : „Kmet kmeta !" Tudi mi imamo geslo: „Kmet naj kmeta voli!" A to geslo umevamo tako: Povsod se najprej išče domač posestnik, ki je sposoben za poslanca, ki hoče in more sprejeti kandidaturo. K sposobnosti pa spada, da ni „Narodovec", ker ti ljudje so nesposobni za delo v blagor ljudstva, so v jedru izprijeni. Le če ni dobiti takega sposobnega moža, nastopi kdo iz kakega drugega stanu, a samo tak, ki je sposoben in se zaveže, da bo deloval vsestransko v korist kmeta. Tako umevamo mi geslo »Kmet kmeta«. Boljši za poslanca je učitelj, duhovnik ali advokat, ki zna in hoče braniti kmečke koristi, kakor pa kmet-izdajalec, ki se zveže s sovražniki svojega stanu. Kolegij sv. Jeronima v Rimu. Iz Zagreba, 9. avg. NaSi sovražniki so vedno na delu ter pripravni nam škoditi, kjer je le mogoče. Mešajo se v vse naSe zadeve, četudi se jih čisto nič ne tičejo. Tako so zopet pred nedavnim zašumeli po svojih časopisih radi ilirskega zavoda sv. Jeronima v Rimu, ki se je pred nedavnim spremenil z dovolje njem papeževim v kolegij sv. Jeronima za mlade duhovne iz Dalmacije, Hrvaške, Slavonije, Bosne in Hercegovine, ki se kanijo posvetiti višim študijam v Rimu. Ta zavod sv. Jeronima je precej star. V srednjem veku je živelo v Rimu mnrgo južnih Slovanov v »Borgo vecchio di San Pietro« ; njihovo občino so zvali »La C jmmunita della illirica o schiavona«. Leta 1450. je sklenila občina utemeljiti hospic, kakor so to storili že drugi narodi, kjer so ko imeli sprejemati učenjaki in romarji iz ilirakih dežel, dokler so boravili v Rimu. Papež Nikolaj V. je poklonil občini cerkev San Marina na Rigettu. Papež Sikst V., ki je bil rodom Dalmatinec, je dal sezidati novo cerkev ter je povečal ustanovo z obilnimi /«kladami. leti papež je imenoval poleg hospicija tudi kapitelj. Že takrat se je mislilo ta ho-spicij spremeniti v cerkveni kolegij, toda tej nakani so se vzprotivili kanoniki, ki so a bržkone zbali za svoje dohodke, kateri M se trošili za vzdrževanje kapiteljna, ne pit tudi za hoBpic, kakor so bili namenjeni, premda so hrvaški školje in hrvaški deželni ttariovi mnogo žrtvovali za ta zavod. Tako je bila ta ustanova skoz več vekov le za kanonike, ne pa za prvotni namen potrošena. To je napotilo škoia Strossmayerja in nadškofa Stadlerja, da sta posredovala pri e*. očetu Leonu XIII., da spremeni ta zavod v cerkveni kolegij. Tej želji je ugodil papež Leo XIII. že lanjskega leta ter o tem C/ivestil nadškofa zagrebškega, zaderskega in vrbbosenskega, ki so na to poslali v Rim EMgrcbskegajvseučiliščnega profesorja dr. Paz-mana, ki je v sporazumu s kardinalom pro-taktorjftm tega zavoda izdelal pravila za kolegij, ksdera je baje papež že potrdil. Kolegij »e odpre bodočo jesen in Pazman bi imel biti prvi njegov ravnatelj, toda dozdaj 6.- ni imenovan. Radi te spremembe zavoda sv. Jero-niim v cerkveni kolegij so se vzdignili najprej L»hi, češ, da je to bil dalmatinski zavod, kjer so imeli tudi Lahi pravico, in da je mnogo ustanov od samih Lahov podeljenih temu zavodu, pa da imajo zdaj pravico terjati denar nazaj, ker se ne bode nič Vt6 rabil za vzdržavanje kapiteljna, kjer so Bedeli tudi Lahi (namreč dalmatinski rene-gati, če je res kateri bil). Ta tožba tudi go- erce- ^ tovo dohaja od dalmatinskega renegata iz same mržnje proti hrvatstvu. Najprej se je trobilo proti tej spremembi po laških časopisih, potem pa tudi po nemških; a vse, kar pišejo, je samo obrekovanje in nesmisel. Pred vsem je treba znati, da se zavod ni zval nikdar dalmatinski, nogo ilirski, a ilirske dežele so Dal macija, Hrvaška, Slavonija, Bosna in Hercegovina. Tako je bilo določeno že za pa1-Siksta V. Ravno za tega papeža se je sp žilo tudi vprašanje, ne spada li semkaj tudi Kranjsko. A o tem vprašani kranjski stanovi so se izjavili proti temu. Čudno ni, saj jih je bil že takrat prečvrsto objel germanski duh. V zavod tedaj niso mogli priti Lahi, pa je zato čisto neumestna grožnja, da bodo Lahi zahtevali nazaj milijone, ki so jih žrtvovali za ta zavod, in sicer najprej po posredovanju Avstro Ogerske, a če ta ne bo hotela, l^Uio laški vladi. Ko bi bilo kaj mili-jou^^Bkem zavodu, laška vlada gotovo ne^^^Mlo dandanes čakala, da jih pograbi, kako^e pograbila drugo cerkveno premoženje. Zavod je le odveč siromašen, kakor smo omenili, ter se bode vzdrževal le po radodarnosti hrvaških školij in od onih neznatnih ustanov, ki so še ostale. Kar pišejo pa ti nam sovražni časopisi o vsohrvatskem pokretu celo v Rimu, je menda vendar več nego smešno, ko nam je pozna to, kaj vso počne laška iredenta v Dalmaciji. Če je najvišja cerkvena oblast zadovoljna s takim zavodom, potem se gotovo ne protivi njegov obstanek nikakoršnim propisom. A če imajo v Rimu druge narodnosti take zavode, zakaj ga ne bi imeli tudi Hrvati. Če niso Lahi proti germanskemu kolegiju, zakaj vpijejo toliko proti hrvaškemu ? Se pač vidi, da je vsa ta protivščina skovana v Dalmaciji, kjer Lahi gube tla, pa se hočejo na ta način osvetiti za svoje poraze. Na Avstro - Oger-skem pa jo v najnovejšem času že nekaj prav navadnega, da se vpije na Hrvate, kjerkoli in kadarkoli zahtevajo svoje pravice. To seveda Hrvate ne bo odvrnilo, da vztrajajo šo nadalje v borbi za svoje pravo in za svoje edinstvo. LISTEK. Med romanskimi narodi. Popotni spomini iz Italije, Španije, Francije in Švice. Piše Jos. Lavtižar. (Konec.) Naslednji dan grem v menjevalnico, da dobim za preostali ptuj denar avstrijsko veljavo. Bankir se čudi, videč toliko penezcv iz štirih držav, a vse mi plača točno po vrednosti. Potem sem se odpeljal skozi Wippthal čez Brenner. V Steinachu nam je deklica točila izvrstno vodo; kako se prileze hladen požirek! Elegantna gospa išče v denarnici drobiža, da bi ga dala mali Tirolki za to ljubav, a prav nič nc more dobiti, vrh tega še nobenega znanca nima, ki bi jej posodil groš ali par krajcarjev. Z veseljem jej pomagam iz zadrege. Akoprav ni bil to kak kavalirsk čin, sem si pridobil vendar kar v trenutku njeno naklonjenost, saj ni treba omenjati, kako so take dame večkrat visoke. Ko sem se peljal n. pr. iz Genčve v Bcrn, bi bil rad pri oknu gledal na jezero, toda neka „milostna" vrže svoj plašček in slamnik na bližnji sedež samo zato, da sc nisem mogel vsesti poleg nje. Do druzega spola mora biti človek — kakor pravijo — dvorljiv, zato sem potrpel, dasi bi bil lahko oporekal in napravil prepir. Ker mi je pa parfum naravnost zoprn, nisem želel se seznaniti z njegovo vonjavo. Odgovor bi imel rad samo na vprašanje: Zakaj se vedejo nekatere ženske tako oholo, ko se jim vendar povsod, in mnogokrat po nepotrebnem daje prednost v vsaki zadevi? Menda jih preveč obožujemo, odtod taka domišljavost. Poglejte sedaj mladega Žida, kako dobro se je vredil v kupeju. Bog zna, kaka čuda ima v kovčegih, katere vlači s seboj ? Vidi se, da mu je vroče, zato sleče vrhnjo obleko, se napravi v drugo bolj lahko in začne citati knjigo „Die Brennerbahn." Vpraša me več reči, ki mu niso iz berila dovolj jasne, toda nobenemu vprašanju ne dostavi običajnega „prosim" in tudi zahvali se ne za pojasnilo. Prijazno mu odgovarjam nekaj časa, a kmalu spoznam, da imam pred seboj arogantnega človeka, ki morebiti celo misli, da mi skaže kako milost, ako govori z menoj. Ne bom ti hlapčeval, dragi Jeiteles ali Mo-scheles, sva že zgovorjena za vselej. Došli smo na vrh prehoda (1362 m.) Kaj vse žclcznica prinese s seboj! Nekdaj zapuščeni planinski svet je sedaj popolno preobražen: brzovlaki švigajo gori in doli, in imenitna gospoda prebiva v lepih vilah ter se izprehaja v senci drevoredov, v hotelu dobiš štručice, ki so bile to jutro pečene v innsbruck-u, in najnovejše časopise, katere čitajo (ravnokar po mestnih kavarnah. Ko se nagne proga proti južni strani, zazija pred nami temen predor, ki nas po dolgem ovinku privede v Gosscnsass, kamor pride z vrha pešec prej kakor vlak. V Franzensfcste smo imeli kratek oddih. Židek, kateremu sem za slovo pokazal hrbet, se je odpeljal s svojimi „kofri" v laške Tiróle, midva s popotnim tovarišem sva se pa vračala na Kranjsko skozi pustriško dolino. o kateri poje pesnik-domačin: In unserm Thal San kreuzbrave I.cut', Aufm Hut habcn's Federa, L'nter'm Hut san se g'scheid. K sklepu predstavim še nekega Ogra, ki se nam jc pridružil v Toblach-u. Kako gladko je tekla temu človeku nemščina, kako zanimivo je znal pripovedovati in vse v dovršenih perijodah! Največ je opisoval do-godbe leta 1859 iz avstrijsko-laškc vojske. Ni mu zmanjkalo gradiva vso pot notri do Beljaka, pa naveličal sem sc ga poslušati. Bil jc izmed tistih, ki v govorjenju ne omenjajo lastne osebe, toda vse znajo napeljati tako, da si misli poslušalec: ti si pa ime- nitna oseba! Kar je ta „Maulheld" natvezel sopotnikom, ni več navadna „farba" ampak dosega že lažnjivega Kljukca. Stari vojaki — in to je bil tudi on — so pač podobni eden drugemu. Hvaležno priznamo, da so prestali mnogo hudega; kolikor pa je njihovo pripovedovanje prepleteno z bujno domišljijo, naj jim bo v zabavo, saj zaradi tega ne bo imela nobene škode zgodovina. Glej na oni strani Drave dolgo vrsto gora, to so naše Karavanke. Cuj krepek in dolgotrajen pisk, vlak je pri vozil v Bc 1 j a k ter namesto mene tako navdušeno zavriskal. Srečno sem se vrnil v domovino, nobena posebna nezgoda se mi ni pripetila, in spolnilo se je voščilo onega blagega moža v Turinu, ki mi je rekel pri poslovu: „Deus sit in itinere tuo et angelus ejus." Sedaj ko sem odložil popotno palico, mi hite mnogokrat misli izpod hladnega vznožja julijskih planin do žarečega solnca romanskih dežel. Osebe, katere sem spoznal, in prizori, ki sem jih gledal, so mi kakor živa zbirka: vse se giblje, vse govori z menoj, vse me pozdravlja ko* znanca. Ta celokupna slika mi je posebno draga, spomini pa, katere sem napisal, so v prvi vrsti meni samemu najprijetnejše razvedrilo. Krasen si svet, in mi te poznamo tako malo! Politični pregled. V Ljubljani, 12. avgust«. liazpust češkega deželnega zbora. Glede razpusta češkega deželnega zbora ter razpisa novih volitev krožijo sedaj mej češkimi listi nastopne podrobne vesti: Glede češkega deželnega zbora je prišel na površje, bržkone od mladočeške strani, nov predlog, o katerem se sedaj vrše nova pogajanja. Glasom tega predloga naj bi se češki de želni zbor več ne sošel v tejso stavi, marveč naj bi bil razpuščen še tekom tega meseca ali pa v prvih dneh sep tembra. Nove volitve naj bi se izvršile že v mesecu septembru, da se more sniti novi deželni zbor že v prvih dneh oktobra ter zborovati vsaj mesec dnij pred seBtankom državnega zbora. Državni zbor bi se sešel po tej kombinaciji pričetkom novembra. Do-sedaj se je računalo, kakor znano, da se snide sedanji deželni zbor že 10. septembra ter zboruje do konca prve polovice v mesecu oktobru. Nove volitve bi se bile vršile v prvih dneh novembra. Deželni zbor v novi sostavi bi se bil sošel še pred božičnimi prazniki. Ta načrt sta, kakor trdijo, odobrila namestnik in deželni maršal knez Lobkovic, ^tfFar se pa zagotavlja, da vlada ne na Ufotuje tudi novemu načrtu, ker bi bil v Marsikaterem oziru mnogo ugodneji. Ko-nečne odločitve v tem oziru še ni, vrše pa se resna pogajanja. Staročeški kandidati «a dež. »bor. Staročeška stranka je glasom poročila lista „Budivoj" nominirala sledeče kandidate za prihodnji dež. zbor: * baron dr. Rieger, dr. Mattuš, dr. Zatka, Baar, Rozanek, prol. dr. Braf, Schubert, Sedlak, Krizik, dr. Ba styr, župan dr. Srb, Pleva, dr. StaLjl dr. Zeis, Rosol, urednik Srb, dr. HJ^^^in Prokupek. Ker pogajanja mej StaVJ| dočehi še sedaj niso zavržena, je konečni izid seveda popolno negotov. Vendar pa je veselo znamenje, da je mladočeški izvršilni odbor v sobotni seji soglasno odobril poro čilo posl. Herolda, ki vodi kompromisna pogajanja, in se soglasno izjavil za nujno po trebo zjedinjenja vseh čeških strank proti nemškemu pritisku. Tolivski shod bre* govornikov so imeli te dni češki agrarci v mestu Kra lovice. Na povabilo prirediteljev shoda je prišlo, tako se poroča nemškim listom, res dokaj poslušalcev, a nobeden naročenih govornikov iz Prage, vsled česar se je moral shod raziti brez zborovanja. Ce je to istina, so imeli agrarci res pravo smolo. Južnotirolski socijalni demokratje so se baje resno sprli z italijanskimi libe ralci. Socijalnodemokraško glasilo »Popolo« se skrajno nepovoljno izraža o zadnjem shodu italijanskega političnega društva v Tridentu. Nobeden liberalnih govornikov ni imel toliko poguma, da bi ljudstvu povedal kaj treba zahtevati in doseči. Cule so se razne prazne besede, a nobenega programa, nobene odločnosti. Ljudstvo pa zahteva jasnosti in zato bo boj v vseh devetnajstih okrajih. Vsakega kandidata, ki ne bo pove dal, za kako avtonomijo se bo hotel boriti, bodo socijalni demokrati pobijali z geslom: popolna ločitev Južnih Tirol. — Socijalisti menijo, da bo to geslo pri prihodnjih volitvah še najbolj vleklo. Zavod sv. Jeronima v liimu. Pravična hrvatska stvar je omagala. Od oficijelne in neoficijelne Italije se je priti skalo na sv. očeta, da bi razsodil Italijanom na ljubo, a sveti oče jedalpra vico Slovanom. Predvčeranjim je bil objavljen papežev dekret, ki odreja, da se dosedanja organizacija tega zavoda opusti in da se isti premeni v »Zavod sv. Jeronima za Hrvate« (Collegium hyeronimianum pro gents croatica), kateri bo imel nalogo, spre jemati one mlade hrvatske duhovnike iz za-darske, zagrebške in vrhbosanske škofije, ki bodo hoteli v Rimu spopolniti svoje duhov niške študije. Laški listi pravijo, da so »laški Dalmatinci« jako ogorčeni radi tega papeževega odloka in da zahtevajo, naj se ta odlok prekliče in naj se edino njim, tem fa možnim »Dalmatincem« v Rimu, pripozna pravica do uživanja te ustanove. Sveti oče ue ni dal motiti po besnem vpitju vse te zbrane družbe in je razsodil stvar Hrvatom v prilog, na katerih strani stoji staro pravo. Zavod sv. Jeronima bo posvečen odslej svojemu prvotnemu namenu: prosveti hrvatskega duhovniškega naraščaja. Položaj v Južni Afriki. V zadnjih dneh so dosegli Buri zopet nekaj precej lepih vspehov. Zajeli so nekaj konjeniških oddelkov, v noči od 7. na 8. t. m. so si pa osvojili strelnico pri Brandiortu. Angleži pravijo, da se je bil za to poBto janko zelo vroč boj, toda imeli so baje samo jednega ubitega in tri ranjene. Glasom poročila »Daily Mail« imajo sedaj Buri skupno 13.000 mož, in sicer 4000 Transvalcev, 2000 Oranjcev in 6000 kapskih vBtašev. Najnevar-neji je sedaj položaj v kapski koloniji, kjer Buri delujejo kar na treh krajih. Foucher operira na vzhodu pri Maclearju, Kruitzin-ger v središču in Sheepers na zahodu. Manjše vstaške čete se nahajajo v Carnar-vonu. Calviniji in Campbellu. V državi Oranje se nahajajo Buri v pogorju pri Heil-bronu; Dewet deluje ob levem bregu reke Vaal, Stein pri Kronstadtu. Z obširnejimi operacijami pričneta še le v septembru, ko nastopi poletje, V Transvalu so sedaj s svojimi oddelki Kemp, Delarey in Ben Viljoen, Botha pa pri Heidelbergu in Ermelu. — Nasproti 13.000 Burom imajo Angleži še vedno 250.000 mož, ki pa so razdeljeni na ozemlju, ki meri 1200 km. v dolžini in 900 km. v širini, poleg tega morajo stražiti 2000 km. železniške proge. Burska vztrajnost v sedanji dolgotrajni in silno naporni vojski je že dosedaj res občudovanja vredna. Vkljub vsem grožnjam, obljubam in nasilnostim od angleške strani se niti za troho ni zmanjšal pogum burskih generalov in bojevnikov. Toda najnovejša vest v tem oziru bo še bolj iznenadila svet. Buri so namreč prejeli te dni od Kitchenerja novo povabilo, naj se prično pogijanja glede miru. Na to povabilo je odgovoril zbor burskih generalov z besedo: neodvisnost. Ob jednem so pa generali Botha, Viljeon, Beyer, Delarey in mnogi drugi znova slovesno prisegli, da se hočejo boriti tako dolgo, dokler ne dosežejp popolne neodvisnosti burskega naroda ali pa umro zanj na bojnem polju. Pozneje so se podali poveljniki k svojim oddelkom in jednako zaprisegli tudi vbo ostale Bure. Pred prisego so naznanili bojevnikom, da je vsakomur slobodno, da odreče prisego in se odstrani. Na ta poziv pa se je odstranil samo jeden podpoveljnik s 15 možmi, vsi drugi so položili ponovno prisego s klicem: neodvisnost. — To je pač najboljši odgovor na lažnjiva poročila angleških politikov, ki bobnajo v svet o veliki neslogi med Buri. Dopisi. Iz Planine, 6. avg. Naš vodovod je tedaj pogorel. Tako stoji črno na belem v »tjlov. Narodu». Kdo ga je pa zažgal. — Enkrat piše ta list, da je samo deželni odbor sklenil, da dežela za ta vodovod, ki bode v prvi vrsti služil grajščini kneza Windisch Graetza, ne bo prispevala več kot 20%, in od samega veselja vsklikne: »Tako je prav!« — Drugič porogljivo vprašuje, kje se bo dobila večina v dež. zboru za tako podjetje in za celih 30%, pa še za »kleri kalno» Planino. — Tretjič pa vso krivdo z vrača na »tolstega« župnika Podboja, češ: Knez vas je pripravil ob gozde, župnik pa ob vodo. To imate od tega, ker ste graj-ščinski in farški kimovci. Če bi bili liberalci, bi se Vam vodovod že gradil. Tako se pa navskriž pred nosom obrišite in po slabo vodo v breg lazite! Dopisnik v »olov. Nar.« dne 3. avg. pa še nekoga krivi, da je Planincem vodovod odnesel, in to je sam črni vrag. Bržkone bo ta pravi. On je- vzel Planincem zaved nost in ravnokar jemlje: še vodovod. O ti vragec vražji, koliko moč imaš nad nami. Celo vodovodi stoje pod tvojim krempljem. Dopisnik »Slov. Naroda« mora biti v prav prisrčni zvezi ž njim in natanko poučen o njegovih načrtih, da tako določno v svet naznanja najnovejši »vragov čin«, s tolstimi črkami v »Slov. Nar.« zabeležen, da je naš vodovod vrag vzel. Kaj nam je nesrečnim »klerikalcem« storiti ? Druzega nam ne preostane, ako se hočemo dokopati do vodovoda, nego to, da se vsi vragu zapišemo. Potem še najdemo milost in dosežemo vse, kar želimo. Toda proč s šalo ! Le slepa, divja strast rnore človeka pripraviti do smešne trditve, da so tudi vodovodi liberalni ali klerikalni. Ali ne služijo javni koristi ali se ne napravljajo za zdravje vsega občinstva ? Ali ne uživa vodo iz njih v ogromni večini pre bivalstvo, ki se s politiko prav nič ne peča; ctroci, ženske, posli, tujci in celo živina ? Boste mar tudi krave in vole razporedili v liberalne in klerikalne ? Stranka, ki bi so hotela na ta nizki način maščevati nad polit, nasprotniki, da bi jim celo vode ne privoščila in občekoristne naprave onemogočila, bi sama sebi obsodbo podpisala, pa tudi lastne pristaše udarila in odbila. Zakaj vodovoda ne potrebujemo samo »klerikalci«, nego tudi liberalci, če prav se poslednji škodoželjno v pest smejejo in korenček stržojo. Mi pa nikakor nismo izgubili upanja, da dobimo vodovod vkljub oviram naših ne-prijateljev. Trkali bomo na vsa vrata in nikdar odjenjali od svojih prizadev, dokler iz Koritnega dola ne priteče čista studenčina v naše hiše. Sram bodi nasprotnikov, ki nam Planincem, ki se tolikrat potapljamo v uma zani vodi, kupke zdrave studenčnice ne pri voščijo 1 Kaj takega svet ni še videl in slišal; tolike zlobe, toliko škodljivosti. »V liberalni tabor pa ne bomo preskočili, čeprav še sto let lužo pijemo«, — je dejal preprost mo žiček. Vi, g. dopisnik pa, ki že toliko let mej nami bivate in naš kruh jeste, bi mo rali naše prizadevanje za javno podjetje, ki je tolike važnosti za prihodnjost Planine in za zdravje ljudstva podpirati, ne pa podirati, — ali pa naj z vodovodom še vas odnese poberin. Od Sv. Martina pri Slovenjemgradcu se nam poroča: Mil. gospod knezoškof dr. Na-potnik je zaradi bolehnosti odložil birmo vanje, a 8. avgusta se je pripeljal k Svetemu Martinu. Ljudstvo ga je pričakovalo ne daleč od cerkve pri prenovljeni kapelici na polju. V imenu župljanov je milosti ji vega gospoda pozdravil domači nadžupnik in knezoškoflji svetovalec gospod Lenart ter s primerno pohvalo pozdravil vrlo učitelj stvo in za vse dobro vnete predstojnike. Na to je v imenu šolskega osebja svoje veselje nad obiskom razodeval gospod nadučitelj Šalamun. Za njim pa je belo oblečena šola rica Krevh raz'agala celo zgodovino današ njega prihoda, češ, kako da nas je razžalo-stila vest o bolezni milostljivega gospoda knezoškofa, od druge strani pa smo se zopet razveselili, ko je došlo poročilo, da je milostljivi gospod zopet ozdravel ter da bo s prihodom v našo sredino zamogel izpolniti željo svojo in našo; končajoč svoj govor je v znamenje iskrene ljubezni in globokega spoštovanja izročila krasen šopek. V imenu občine šmartinske se je z lepim pozdravlja njem predstavil gospod župan Vavkan. Za njim pa je pristopil gospod Rotovnik, župan iz Legna; ta je z visokim prišlecem bil znan že od sobote, ker je bil presvetlega pozdravljal tudi ob birmi v Staremtrgu; področje njegove občine spada namreč v dve župniji, to je pod sv. Msrtin in pod Staritrg. Mil. gospod je za vse pozdrave imel prijazne besede. Na prostoru srečanja je potem presvetli blagoslovil omenjeno poljsko kapelico. Odtod smo se moleč podali v zgodovinsko znamenito cerkev pri Sv. Martinu. Ko smo dospeli v hišo božjo, je pevski zbor zapel pesem, ki razodeva prošnjo za prihod sve tega Duha. Za tem so šolarji imeli skušnjo iz krščanskega nauka. Mladež je odgovar jala prav dobro. Višjepastir je istih četvero sam določil, naj jih gospod katehet Šket zapiše, da bodo dobili spomenice za današ nje odgovore, razun tega se je gosp. kate-hetu naročilo, naj k tem imenom pripiše še več drugih po lastni previdnosti. V pogledu na te razmere je mil. gospod knezoškoi po hvalil ne samo otroke, ampak tudi gospoda kateheta, oba gospoda učitelja in obe gospodični učiteljici, seveda še stariše, ki svojim otrokom ponujajo lepo priložnost do učenja Konečno je otroke vzpodbujal, naj vestno spolnujejo svoje dolžnosti, da jim bo ljubi Bog zamogel za plačilo dati srečo časno in večno. Volivno gibanje. Shod dr. Šusteršičev v ..Kat Domu". Včeraj dopoludne so zavedni volivci katoliško-narodne in kršč. soc. Btranke napolnili dvorano „Katol. Doma" v Ljubljani. Sosebno častno so bili zastopani naši vrli in značajni okoličani, ki so prihiteli na shod z mnogimi župani in obč. zastopi. Shod se je vršil ob velikem navdušenju navzočnih volivcev, ki so govor dr. Šusteršiča ope-tovano prekinili z gromovitim odobravanjem. Dolgo časa trajajoče odobravanje je sledilo izvajanjem g. poslanca o liberalnih spletkah proti njegovi osebi v drž. zboru. Volivci so soglasno odobrili, da g. poslanec ni odložil mandata. Zaupanje volivcev je bilo g. posl. zatrdilo, da je naredil prav. G. poslanec je v svojem govoru naštel tudi nekaj vladnih dejanj, iz katerih bi se dalo sklepati, da vlada .glede bodočih de-želnozborskih volitev podpira liberalne težnje, ter je ob burnem pritrjevanju zahteval od vlade najstrožje ne-pristranosti, kajti v nasprotnem slučaju naj bo vlada prepričana, da deželnega zbora nebo! Katoliško narodni poslanci bodo znali najodločneje braniti koristi in pravice ljudstva. Govor g. poslanca priobčimo dobesedno po stenografičnem zapisniku. Ko je g. posl. končal svoj govor, se skoro ni hotelo poleči odobravanje. Oglasil se je k besedi obč. svetnik g. Janez Dovč od D. M. v Polju, ki je, kazoč na požrtovalno in neumorno delovanje dr. Šusteršiča, predlagal, naj shod izreče gosp. poslancu neomejeno zaupanje. Zbo-rovalci so soglasno in z velikim navdušenjem sprejeli ta predlog in zaklicali dr. Šusteršiču trikratni „Živio 1" S „Slava ¡"-klici na katol,-narod na načela so se razšli zboro-valci. Shod je trajal skoro dve uri. Dr. Tavčarjev volivni shod v Novem mestu v nedeljo 11. t. m. je bil jako klavern. ¿bralo se je le kacih 40 volivcev, med njimi večina uradnikov, skoraj nič meščanov, trgovcev in obrtnikov. Pokazalo se je zopet, kakor pri kandidaturi Plantanovi, da je edina zaslomba liberalcev v dolenjskih mestih urad-ništvo. Tavčarjev govor je bil deloma jako surov. V začetku je izjavil, da stoji pod vti-skom sirovegainpobalinskega manifesta kat.-nar. stranke. Nato se je pohvalil, da je on pridobil Novomeščanom vodovod, da so pa drugi hoteli eskamotirati vspeh narodne stranke in polizati smetano s sklede, kakor otrok, kadar matere ni doma., Katol. stranka hoče mestom vleči kožo čez ušesa pri živem telesu. To je bilo vse, kar je mogel navesti 0 svojem delovanju; zato pa si je pomogel s psovkami o katol. nar. stranki in duhovnikih. Boj, ki se bije na Kranjskem, naj se ne presoja s stališča malenkostnih kranjskih prepirov; »gre se temveč za največje zaklade slov. naroda«. (Kaj poreče na to »Edinost?«) Poklerikaljen kmet je najslabši za narodno obrambo. Duhovščina mu najprej iztisne žep in ga oskube; kakor oguljen golob pade zato lahko kragulju v kremplje. Sploh je duhovščina vsega kriva; ona hoče pokvariti bodočnost narodu, ona je ozko-srčna, enostranska in zastarela. Impotenca duhovščine za reševanje gospodarskih vprašanj izvira iz njenega egoizma, katerega organ je gospodarska organizacija. Marijine družbeso dobro organizirane farovške družbe, ki izžemajo de-nar iz na j re vnej š ega 1 j u dst va. Zdi se, kakor da Bog, ki je hodil bosonog in reven po svetu, ne bi mogel izhajati brez zadnje slovenske krone. NajmočnejSi »Schlager« si je prihranil velemodri doktor za sklep. Bodoči škofovi zavodi bo pomenljivi za Novo mesto: kajti ko se odpro zavodi, zaprč se novomeška gimnazija. Ko bo stopil škof z zakrivljeno palic o v zavode, isti tre-notek bo ravnatelj novomeške gimnazije zvezal oulico in bo vesel, če dobi v škofovih zavodih službo cerkovnika. (Te lepe besede o našem g. ravnatelju, ki vživa splošno spoštovanje, naj si zapomnijo gg. profesorji, kadar bodo glasovali za dr. Tavčarja.) Kratko to poročilo naj poda le glavne 1 sirovosti voditelja »slov. inteligence«, ki je zapretil, sklepajo svoj slavcspev narodni stranki in svojej osebi, meščanstvu, da bo prišlo zanj 7 »kumernih« let, čh ne izvolijo njega, dr. Ivana Tavčarja. Mi pa mislimo, 7 »kumernih« let je že prebilo meščanstvo, ko mu je bil poslanec dr. Tavčar, ki se ga le spomni, kadar bi bil rad izvoljen. Dnevne novice. V Ljubljani, 12. avgusta. Osebne vesti. Biskup Strossmayer bode ostal v Slatini do 16. t. m. — Sodni tajnik pri deželni sodniji v Trstu, g. Alojzij Quarantotto, je dobil naslov in značaj deželnosodnega svetnika. — Davčni ekse-kutor v Laškem g. Mihael Ramsak je imenovan davčnim eksekutorjem za davčni okraj celjski. — V Vuzenici je umrl zdravnik g. Anton Lauko v 65. letu svoje dobe. — Umrla je v Mengšu Marija Vi dali, v ljubljanski bolnici je umrl gospod Franc Pola k, v Gmiindu pa je umrl blagajnik Mayerjeve banke v Gradcu g. Rihard See-m a n n. — Poročil se je danes v Kobaridu gosp. Fran A n d e r w a 1 d, knjigovodja pri tvrdki Skaberne v Ljubljani z gdč. Marijo Pignatori. — V Suhodvoru v Rusiji se je poročil urednik »Slavjanskega vjeka« g. Dimitrij Nikolajevič Vergun z gdč. Vjero Nikolajevno pl. Novosilcev. — Stavbenim provizoričnim adjunktom v kranjski drž. stavbeni službi je imenovan absolvirani tehnin g. Karol Vavra. — G. dr. Leon ¡stare je vsprejet v konceptno prakso pri c. kr. pomorski oblasti v Trstu. — Defini-tivni učitelj na ljudski šoli v Kočevju gosp. Franc Šešark je imenovan nadučiteljem istotam, nadučitelj na ljudski šoli v Senožečah g. Leopold Abram pa je na lastno prošnjo upokojen. Umrl je nocoj v Postojini bivši čelrto-šolec, Alojznik Leopold Ž i t k o. Kmalu po Vel. noči je moral talentirani dijak pustiti šolo zaradi tuberkuloze, ki mu je tako zgodaj pretrgala nit življenja. N. p. v m.! Desetletnica. Prijateljski večer slovenskih gimn. abiturijentov iz leta 1891 bo v Ljubljani dne 20. avgusta 1901. Pojasnila dajeta gg. Fr. F i n ž g a r in Jak. Z u-p a n č i č. Kranjski cestni okraj. Volitev za okrajni cestni odbor za kranjski okraj se vrši 19. t. m. Romarski vlak na Trsat odide iz Kranja dne 3. septembra t. 1. ob 7. uri, iz Ljubljane okoli 8. ure zjutraj. Vožnja stane iz Kranja 7 K 32 h, iz Škofje Loke in Medvod 6 K 84 h, iz Ljubljane 5 K 80 h, za tretji razred. Kdor se želi udeležiti skupnega romanja, naj si preskrbi vožnji listek do 28. avgusta. Ako se ne oglasi zadostno število romarjev, se onim, ki so že vožnje listke kupili denar povrne. Vožnji listki se dobe pri župnijskem, uradu v St. Juriju pri Kranji ali pa pri Jožefu Kristane Srednja v vas pri St. Juriju pri Kranju. Proti avstrijskim planinskim deželam. Iz Celovca se poroča, da so po »Švici in po Bavarskem prilepljeni lepaki, ki svare pred obiskom naših alpskih dežel, češ, da so po njih razširjene nalezljive bolezni. Storili so se že primerni koraki proti takemu rovanju napram našim letoviščem. Občinska volitev v Kamnika se je vršila za tretji razred v sredo 7. avgusta. Naša stranka je zmagala s približno 30 glasovi večine. Za drugi razred je bila volitev 8. avgusta; ostali smo v manjšini s 5 glasovi. Prvi razred je volil 9. avgusta; zmagala je radikalno - liberalna stranka. V odboru je torej 6 naših somišljenikov in 12 liberalcev. V drugem razredu je zmagala laž, da je mestna hranilnica pridobitev liberalne stranke. Resnica pa je, da imajo pri njeni ustanovitvi naši somišljeniki največje zasluere. Elektriška železnica v Ljubljani. Omenili smo že, da bodo cene na elektriški železnici v Ljubljani določene po posameznih pasovih in sicer po 10, 15, 20 in 25 h za osebo. Otroci bodo plačali polovico. 10 h bode veljala vožnja od južnega kolodvora do pošte, od južnega kolodvora do sv. Jakoba trga 15 h, od južnega kolodvora do Karlovske ceste (vila Kosler) 20 h, od južnega kolodvora do dolenjskega kolodvora 25 h. Na progi II. pa bo naslednje razmerje: Mestni trg civilna bolnica 10 h, Mestni trg- sv. Petra cerkev 10 h, Mestni trg-garnizijska bolnica 15 h. — P 0 s t a j a I i š č a pa bodo naslednja: Južni kolodvor, Bavarski dvor, kavarna Evropa, pošta, Mayerjeva trgovina', Glavni trg, pod Trančo, Sv. Jakoba trg, Florijanske ulice, vila Samassa, Karlovska cesta vila Kosler, Dolenjska cesta mitnica, vojaško strelišče, dolenjski kolodvor ; na II. progi pa: Vodnikov trg, Ambrožev trg, sv. Patra župnišče, civilna bolnica, Leoninum, garnizijska bolnica. Vsakih 7l/, minut bode privozil na vsako postajo en voz. Premo vanje konj v Bohinju s pomočjo deželne podpore bo, kakor običajno v Bohinjski Bistrici, v ponedeljek dne 2. septembra t. 1. Mojsterska zadruga v Kranju. Pravila te mojsterske zadruge so se odobrila. Nočni nemiri pred dež. bolnico. Iz Vodmata se nam poroča, da nočni no-miri na cesti od mitnice do bolnice postajajo uprav neznosni in vedno večji. Hrup je po noči tolik, da morajo v sedanji vročini imeti v bolnici pri bolnih vedno zaprta okna. Posebno velik hrup je vedno okolu Trška-novo gostilne. Do 2. ure po noči se ne poleže tuljenje. Opozarjali bi mestni magistrat, naj ukrene potrebno, da se po noči tudi v obližju deželne bolnice varuje red in mir. Usmilite se bolnikov! »Jug" prenehal. Dijaški list „Jug", ki je nas tako korenito v nič deval, ki je pa tudi Tavčarju in Malovrhu krtačil suknjo, da je prah letel daleč na okoli, je prenehal. Radovedni smo, če bo zdaj zopet „Narod" zapel tužno pesem o „falitni družbi", o „sleparski organizaciji" itd. Notarjev na Kranjskem imamo sedaj 34, od teh so 4 v Ljubljani. K stavki v Nabrežini. V znamenje solidarnosti s stavkujočimi kamnoseki in ka-menolomci v Nabrežini so stopili v stavko tudi klesarji pri tvrdki Favetti v Gorici. Ljubljanske novice. Tat b i c i k -ljevAnžič ušol i z r o t o v š k i h z a-porov. V soboto smo poročali, da je policija prijela znamenitega tatu bicikljev me-haniškega vajenca pri Kolarju Jožefa Anžiča, izpod Golovca. Anžiča je jetničar Kotar imel spravljenega v takoimenovani »fijakerski sobi". V soboto zvečer je Kotar še dajal Anžiču vodo in kruh, in kakor pravi, ga dobro zaprl. Bil pa je Anžič tako dobro zaprt, da je ob '/, 7. uri zvečer nakrat bila alarmirana ljubljanska policija s klicem „Anžič je ušel!" Priletel je namreč na policijo ravno takrat službe prosti policijski stražnik Pintar in zaklical: „Kaj pa ste naredili z Anžičem ?! Ravnokar sem ga srečal pred Peršetom. Odkril se mi je in rekel „Dober dan, gospod stražnik !" Stražniki so mislili, da Pintar hoče policijo ob odsotnosti policijskega svetnika Podgorška spraviti v veliko zadrego, in mu veČina stražnikov ni hotela nič verjeti. Dva stražnika sta hotela Pintarja popolnoma blami-rati in sta šla s Pintarjem po „glavno pričo", po jetničarja Kotarja, češ, ta bo dokazal, da iz „fijakarske sobe" pod njegovim nadzorstvom ne more nihče uiti. Kotar je Pintarja baje še manj prijazno sprejel, nego stražniki na policiji in je bil takoj pripravljen pokazati mu Anžiča. Kotar je peljal takoj stražnika k zaporu, da bi mu dokazal, da je Anžič v varnem zavetju. In res — vrata* zapora sobilazaprta! Samozavestno in zmagoslavno je Kotar odprl vrata — pa skoro se je sam prestrašil, — kajti pri .zaprtih' vratih jeAnžič ušel. Prebrisani tat je ječina vrata za seboj zaprl, ko ee mu je posrečilo dobiti svobodo. Vsa policija je v par trenotkih pričela skakati. Pravijo, da je marsikdo izmej policistov Kotarja preklinjal, češ, da naj drugič zapre takega lumpa s trojnimi ključi. Karkoli imajo na policiji bicikljev, vsi so bili nakrat „napumpani" in na vso strani so švigali detektivi in stražniki. Posebno pozornost so obrnili na Golovec in Tivoli, ker so nekateri trdili, da jo Anžič baje znan z nekim deserterjem, ki bo že par let potika po ljubljanski okolici. Izpod Golovca smo o tej zadevi izvedeli to le : Anžič je v soboto zvečer* priletel k svoji materi pod Golovec in dejal materi: »Mati, srečno se je zarite izšlo!« Hitro Be je Anžič preoblekel in potem vzel okolu 100 gld., katere jo imel baje še od skupička nakradenih in prodanih bicikljev. Policija je skoro za Anžičem prišla do njo-govega doma, v »najboljši volji«, da ga dobi, a takrat se ji je Anžič že smejal z Golovca. Danes ponoči policija baje v svoji službeni zavesti celo noč ni spala. Popoludne se je čulo, da je Anžič v Rudniku, da ondi popiva in se norčuje iz zaporov na ljubljanskem rotovžu. Anžičev tovariš Jarc, ki mu je pomagal pri tatvini in bil tudi na magistratu zaprt v drugi sobi, pa ni imel tiste sreče. Odpeljati se je moral včeraj z ukradenimi šestimi kolesi na Žabjak. Anžiča policija v6trajno iščo in pravi, da ga v bodoče v »fijakarsko sobe" več ne zapre. Neki stražnik je Anžiča dobil pri železniškem tiru ob Dolenjski cesti, toda Anžič mu je ušel proti Golovcu. Anžič je, kakor se nam poroča, tudi svojemu gospodarju ukral dva kolesa ter tudi to tatvino zabeležil v svojo „kupčijsko knjigo", v kateri je, kakor smo že v soboto omenili, »vestno« zapisal, komu je kako kolo ukradel in komu prodal. Anžič bo skoro gotovo tudi sedaj kje kako kolo ukradel in jo na kolesu popihal dalje v pisani svet. Po mestu se ostro kritikuje red v magi-stratnih zaporih. Ko bi stražnik Pintar ne došel povedat o Anžičevem begu, bi do včeraj zjutraj nihče ne vedel, da se je Anžiču posrečilo uiti. — Poskus z električno železnico. Poroča se nam, da se danes v nekaterih delih mesta prično poskusi z električno železnico. — Tatvina v V o d m a t u. Pri Topolavcu je Mariji Mahar, prodajalki masla, vzel neznan tat iz šatulje 2C0 gld. Tat je odprl vrata in se ni drugih 8tvarij nič pritaknil, samo satuljo je izpraznil. —- Ljubljančani na Ig. Zadnje dni se vrši pravcato romanje Ljubljančanov na Ig v grajski park, kamor jih vabi stoletna aloa, ki pričenja sedaj cvesti. Včeraj je bilo celo mnogo lojterskih voz, napolnjenih z radovednimi Ljubljančani, na poti proti Igu. — T e p e ž na Karolinški zemlji. Včeraj je policija pripeljala v zapore ljubljanskega rotovža tri fante: Karola Lampiča, Ivana Hrastarja in Ivana Kamnikarja. Vino je fantom zlezlo v glave, VBled česar so povzročili tepež. — S kamenjem si je privoščil včeraj zabavo Iv. Ulies. Napil se je v neki gostilni na Igriškem trgu ter v svojem veselju pričel metati kamenje, katero bi skoro zadelo neko damo. Stražnik ga je aretiral. — Tri blazne so pripeljali včeraj iz Gradca v Ljubljano. Mej transportom je jeden blazen ušel. Lovili so ga tri ure po ljubljanski okolici. Razpisana učiteljska služba je na jednorazrednici v Godoviču. Prošnje do 1. septembra na okr. šol. svet v Logatcu. V Ravnah pri Kamniku pa je razpisana služba učitelja-voditelja do 2. septembra. Uboj na plesu Na plesu v gostilni v Kisovcu pri Zagorju je 3. t. m. navstal prepir, v katerem je Franc Prosenc svojega to-variša-rudarja Ant. Majdiča s steklenico tako udaril po levem očesu, da je ranjenec dne 8. t. m. vsled dobljene rane umrl. Nov slovenski list v Ameriki, slovenski delavci v Čikagi so pričeli izdajati tednik pod naslovom »Zoraa. Prva številka je izšla 3. t. m. . * • Poroka carjeve sestre. Knez Peter Aleksandrovič Oldenburški se je poročil s carjevo najmlajšo sestro veliko kneginjo Olgo Aleksandrovno. Iz Petrograda se je pripeljalo v Gačino mnogo posebnih vlakov. Pogorelo mesto. MeBto Sebanom v Ameriki, ki šteje 6001) prebivalcev, je pogorelo. Angleika vojska v Južni Afriki. Neuročljive pošiljatve. oddane na Kranjskem : Ljubljana 3, Franc Susteršič, Baggaley; Ljubljana 1, B. Wollburg, Dunaj; Ljubljana 1, Neža Turšič, Semant Turnace; Knežak, Mdia Ooovirk, Pakrac; Senožeče, Jakob Pangerc, St. Pavlo; Ribnica, Alojz Salar, Steinamanger; Rudolfovo. Mati|a Ma-lenšek ?; Litija ob Savi, Albert Detrich, Milan; Veliko Lašče, Maria Tominič, Ljubljana; Bled, Franc Kautinger. Cel|o; Mokronog, Alexander Warga, Gödölü; Novi-trg, Mizi Edlauer, Dunaj; Kranj, Katharina Komovc, Ljubljana; Dob, Kos, Rudolfovo. Laski katoliški shod. V Tarantu bodo od 2. do 6. septembra shod italijanskih katolikov. Češki »stari katolicizem« gre hitro navzdol. Poročali smo, da je predsednik praške starukatoliške občine prestopil nazaj v rimsko katoliško vero, sedaj se pa poroča, da so njegovemu zgledu sledili vsi člani praškega starokatoliškega cerkvenega sveta. Preveč denarja. Časniki puročajo, da je v vseh dunatskih bankah nakupičenega veliko denarja. Nihče denarja noče vzeti na posodo za več nego za 3% in še s temi odstotki ga banke težko razpečujejo. Take so bolečine kapitalistov. Drugače jo seve mej revnim ljudstvom. Kaj je bral Napoleon I. V životo pisu Napoleona I., katerega je izdal lord Roseberv, pisatelj pripoveduje, da je Napoleon, ko je bil še gojenec vojaške šole v Brienne, vedno nadlegoval knjižničarja, in ko jo živel na otoku sv. Helene, da jo bil najsrečnejši, kadar so došle nove knjige. Tedaj se je zaklenil v svojih sobah in jih več dni ni zapustil. V Valenciji, kjer je služil kot poročnik, je prebral celo tamošnjo knjižnico. Pozneje v vojskah mu je morala soproga Josipina Beauharnais v vozu prebirati nove spis». Kaj rad je bral Orlcanda od Ariosta. Corneilla, Kacina, Voltairja in skoraj sleherni dan v sv. pismu. Telefonska in brzojavna poročila. Boh. Bistrica, 12. avgusta. Profesor Karol Odörfer danes zjutraj na Črni prsti ponesrečil in bil takoj ni r t ev. Dunaj, 12. avgusta. Novoimeno-vani avstrijski poslanik za Meksiko, grof Hohenwart je odpotoval na svoje službeno mesto. Bruok, 12. avg. Nemška ljudska stranka je sklenila, da bo priredila tri velike strankarske shode. Prvi bo še pred deželnozborskimi volitvami v Ino-mostu, drugi tudi pred volitvami v Li-bercah, za tretjega so šele določi kraj. Hamburg, 12. avg. Včeraj so došli k pogrebu cesarice Friderikove angleška kraljevska dvojica, princezinja Viktorija in grški princ Nikolaj. K vspre-jemu so došli nemški cesar in cesarica ter trije starejši princi. Truplo cesarice so prepeljali v cerkev v Cronbergu. Neapolj, 12. avgusta. Cr i spi sinoči umrl ob 7. uri 45 minut. Skadar, 12. avgusta. Pred dvajsetimi leti je v kraju Obodski albaneški vodja Duca umoril vodjo Bojarisa. Po albaneškein običaju je obitelj Bojaris se s krvavo osveto maščevala nad rodbino Duca, in ta zopet nad Bojarisi. Tako je mnogo članov obeh rodbin padlo kot žrtev krvave osvete. Včeraj je pa Duca v cerkvi napadel zadnjega potomca rodbine Bojaris in ga je umoril z bodalom. Ljudstvo v cerkvi se je razdelilo takoj v dve nasprotni stranki, med katerima se je vnel krvav boj. Sedem oseb je umorjenih, mnogo ranjenih z bodali in revoiverskimi kroglami. Belgrad, 12. avg. (C. B.) Včeraj so so vršile ožje volitve v skupščino. V petih okrajih je izvoljenih 27 vladnih kandidatov in 9 zmernih radikalcev. Zofija, 12. avg. (C. B.) Pred porotnim sodiščem se je pričela danes obravnava proti Sarafowu in drugovom. Petrograd, 12. avg. Grof Tolstoj bo odpotoval iz zdravstvenih ozirov na Riviero. Pariz, 12. avgusta. „Memorial diplomatique" poroča, da je jezuitski general pater Martin šol v Belgijo zato, da bi izposloval vrnitev jezuitov na Nemško. London, 12. avg. Lord Salisbury namerava po končanem zasedanju parlamenta odstopiti in je baje to že naznanil kralju. London, 12. avgusta. Iz New Torka se poroča, da so se štrajkujočim delavcem v jeklenih tovarnah pridružili še drugi, tako, da zdaj štrajka 150.000 delavcev. Lc&de&, 12. av£. Iz New - Yorka se poroča, da so se podjetniki raznih tovarn izjavili, da prično zopet delo kljub temu, da stavkajo delavci. Stav-kujoči delavci izjavljajo, da bodo tisti, ki bodo odstopili od stavke, prišli v tovarno le preko mrtvih njihovih teles. Bati se je resnih nemirov. Žitne cene dne 10. avgusta 1901. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 50 kilogramov. Pšenica za jesen......K 8-24 do „ „ pomlad 1902 . . . . „ 8 64 „ Rž za jesen..........7-07 „ „ , pomlad 1902 .......7-37 „ Koruza za avgust........& 47 „ „ „ »eptemberoktober . . „ 7-56 , „ , maj-junij 1902 . . . , 5 44 „ Oves za jesen.........6'60 . , » pomlad 1902 . . . „ 6-95 „ Na budimpeštanski borzi: PSenica za oktober......K 8-06 do „ pomlad 1902 ..........8 42 „ Ri za oktober.........6 72 „ Oves za oktober......» 6 26 „ Koruza za avgust........5-18 „ , „ septtmber....., d'26 » , „ maj 1902 .....„ 5 14 „ (Effektiv.) Dunajski trg. PSenica banaSka.......K 7-80 do južne žel.........8-10 „ RŽ n it......... Ječmen . ........710 „ „ ob Tisi.........6-80 . Koruza ogerska.........5-60 „ Cinkvant , ................675 „ Oves srednji..........7-60 , Fižol...........* 775 825 865 7-08 7-38 5 49 756 545 6 61 6 97 8 06 8-43 6-73 6-27 6-19 6-26 5-15 8-40 8-40 7-35 9-30 8-50 570 7-10 7-75 10-00 Meteoroloffifino porodilo. TiSina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-Omm j I C%a opa* 5 j laia&ja Stanj« barometra T mm. Temperatura po Olzija Vtl-.Tl Na bo Iii Ž*' l0¡ 9 zveú. 736 6 f 21 1 si. sever jasno .17. zjutr. |2 popo). 737 4 736 0 15 8 26 i» si. vzh. er. j vzh megla del oblač. 00 11| 9. »v»« 735-2 i 21-2 i si. svzh. del. oblač. lil " »j«1'-|2. popol. 734-3 I 732-4 14 9 1 27 4 1 si. szah. si jvih. jasno jasno 00 Srednja temperatura sobote 22 0°, normale: 19-3°. Srednja temperatura nedelje 21-3°, normale: 19-2". Tržne cene v Ljubljani. Tedensko poročilo od dne 4. avgusta do dno 10. avgusta. K h K h Goveje meso I. v. kg 1 28 Pšeniina moka 100 kg 27 60 > > II. > » 1 — Koruzna > > > 16 50 > 111. > > — 90 Ajdova » • » 28 60 Telečje meso » 1 30 Fižol, liter. . . - 24 Prašičje » sveže > 1 50 Grah, > . . . . — 50 > > prek. > 1 Leča, » . . . — 20 KoStrunovo meso » — 8L Kaša, > . . . _ 20 Maslo . . . . > 2 40 _ _ Surovo maslo . . > 2 — Pšenica . . 100 kg 18 — Mast praSičja . . > 1 50 Rž . . . » a 14 — Slanina sveža > 1 3n Ječmen . . » > 13 80 > prekajena » 1 60 Oves ... » a 16 40 Salo..... » 1 30 Ajda ... > > 14 — Jajce, jedno . . — 5 Proso, belo, » a 16 40 Mleko, liter . . — 20 ., navadno » > 14 — Smetana, sladka liter — 80 Koruza . . » a 13 _ • kisla . « — 80 Krompii . » a 4 60 Med..... kg _ Drva, trda , m3 8 60 Piščanec . . . 1 10 » mehka, » 5 60 Golob . , . . — 40 Seno, 100 kg . 5 — — — Slama, > > . 4 50 — — Stelja, > » • — — l?/m w W "S S tem najvljudneje naznanjam svojim naročnikom in slavn. občinstvu sploh, da sem se s svojim motom ü i preselil iz Slomšekove ulice v svojo novo zidano vogalno hišo —^^ na Resselnovi cesti štev. 7 e Zahvaljujoč se svojim čč. naročnikom za dosedanje zaupanje jih prosim še daljne naklonjenosti s spoštovanjem ANTON KEIS8NER 775 6—2 izdelovalec vojaške in druge oprave. Ob tej pr illklse priporočim gospodom enoletnim prostovoljcem za napravo uniforme po najnovejših vojaških ukazih ter po zmernih cenah. S m a m m I m iti m B m <<<<<<<<<< <1 i i prodaja stekla naTrnovskem pristanu št. 4 v Ljubljani. Radi opustitve tvornice za steklo razprodana bode po najnižji ceni vsa zaloga steklovine, in sicer čaše, steklenice in razni drugi predmeti v vseh velikostih in oblikah. Trgovci, krčmarji in gospodinje imajo priliko nabaviti si potrebno posodo kar najceneje ter so b tem uljudno vabljeni v prav obilno nakupovanje. . Spoštovanjem i 781 3-2 Avgust Drelse Trnovski pristan dt. 4. i I > h ri a j j«* k a borza. Dnt 12. avgusta. Skupni državni dolg v notab..........99 05 fikupni državni dolg v srebra......98-90 Avstrijska zlata renta 4°/0.......118-75 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 95-80 Ogerska zlata renta 4°/0........118 60 Ogerska kronika renta 4°/0, 200 ..........93-30 Avitro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1667 — Kreditne delnice, 160 gld..............645 50 London vista ..........23902'/. NunSki drž. bankovci sa 100 m. nem.dri. vel) 117-15 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... Dnt 10. avgusta. 3-2°;0 državne srečke 1. 1864. 250 gld.. . 5°/0 državne srečke I. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. , . . 4"/„ zadolžnice Rndolfove želez, po 800 kron Tišine srečke 4"/„, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke B°/„ . . . 23-45 19 04 91 20 11-32 188 -170-26 207— 95 30 144 50 256-25 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/„ Prijoritetne obveznice državne železnice » » južne železnice 3°/0 » » julne železnice 5°/„ » > dolenjskih železnic4°/0 Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbo, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega > , » 6 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfov» «rečke, 10 gld...... 105-- Sa'move srečke, 40 gld..... . 204 - . «4-25 St Gen6is srečke, 40 gld....... . 234 — . 43'.)— Waldste>nove srečke, 20 gld...... . 343 - Ljubljausne srečke......... 6J — . 121 — Akcije anglo-avstrijske bauie, 200 gld. . 269 - —- — Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. »t v. . 5790 - . 389 — Akcije tržaškega Lloyd». 500 gld. . . . 860 - . 500 - Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 91 — . 47-75 Splošna avstrijska itavbinski druiba . • . 144- . 24 60 Montanska družba av.str. plan..... . 422*25 Trboveljska premogarika družna, 70 gld. . 430"— 58— Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgnbe pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za \sako žrebanje. Kulanlna uvriitev naročil na borzi. ............................................milili UMI I.......................— Menjarnicna delniška družba „II E B C (J IS" I., Wollzeile 10 in 13, DnnaJ, L Sirolielgassa 2. " Pojasull a ~£X£ v vseh gospodarskih in «nan&niti atvtrok, potem o kursnih vrednostih vseh ipskulaoljtkih vrsdasttaih papirjev in vestni -«viti za dosego kolikor je mogoče viiocoga obrestovanja pri popolni varnosti naloženih g f. n t n i c.