Številka 244 Trst. * ponedeljek 4. septembra 1905. Tečaj XXX. sks" Izhajtk vaakt dan W •» 3 »V iit-^^lmn in t »razni rib »b 5. un t>o jKieenelilnh oc - i ur: nutra) • —.. »<'**-• -Tft ]te -e i»r< »inmjo x> ■ 3 novi. 16 «t<'tinE m > v:n tf ^»aramiin "J liu PetTu. ??t£ani V^hrržini. >oveunuae«tu itd. > !anes ie bil prere/.an kabel, vsled česar je nemožno dobiti j>otrditve oziroma de-mentija. Rusko japonski mir. PORTSMOUTH 3. (Reuterjev biro>. Na včerajšnji seji mirovnih komisarjev je prišlo do sporazumljenja še o zadnjih prevrnili točkah. PETROGRAD 3. Od vseh strani prihajajo poročila, eno tudi iz Vladivostoka, da je ljudstvo z veseljem vsprejelo vest o sklepu miru. Mnogo mest je \Vitteju brzojavno čestitalo. Mikado in sklep miru. 1)1 "NAJ 3. Iz vesti dospelih iz Tokija j«- čim dalje bolj razvidno, da je glavno zaslugo pripisovati cesarju Muthsuhito, da se ie omogočil mir, to pa vsled tega, ker se j' Japonska odrekla vojni odškodnini. Akoravno so se v kronskem svetu pojavili glasovi /a nadaljevanje vojne, vendar se je brezdvomno zahvaliti osebnemu uplivu m i kada, da se je sklenil mir tudi brez vojne odškodnine. S tem, da se je Ja|>onska odrekla vojni odškodnini, je storila žrtev, ki je japonskemu .narodu prinesla veliko razočaranje. Vroča želja mikadova je bila, da se stori konec krvavemu prelivanju krvi in to ga je nagnilo, da je privolil v to žrtev. 1 Dogodki na Ruskem. Poveljnik edeškega vojaškega okraja odpuščen od službe. ODESA 3. Viši poveljnik odeškega voi.tškega okraja, general konjeništva Koli anov, je bil odpuščen i/ službe, ne da ; bi bil zato prosil. Usoda puntarskih monarjev. PETROGRAD 3. Dvetisoč iz Libave ! dospelih mornarjev, ki so se meseca junija vdeležili punta, bodo na nedoločen čas prideljeni garnizijam na skrajnem Vztoku. Brzojavne vesti. Cesar na Češkem PISK K 3. Cesar je dospel semkaj |>o|>oludne ter"je bil vsprejet od načelnikov , oblastnij. Ogledal si je mestno hišo in PODLISTEK. 27 javne zgrade. Prebivalstvo, ki je prišlo iz bližnjih in daljnih krajev, je cesarju priredilo viharne ovacije. Ob 6. uri 15 minut je cesar zopet dospel v Stekno. Eksplozija bombe v Barceloni. BARCELONA 3. Popoludne je bila strašna eksplozija bombe na obalni promenadi v sredi mnogoštevilne množice ljudi. Ena ženska je bila ubita, 11 ljudi ]e bilo smrtnonevarno ranjenih, 3 pa težko poškodovanih, med temi tudi oseba, ki je vrsrla bombo. Rusko japonski mir. Iz Portstnoutha poročajo: Japonski mirovni kormsarji so slabe volje, ker niso od sklepa miru prejeli več nobene brzo javke iz Tokija. J z Tokija poročajo »I >ailv Telegraphu«: Večina časopisov na japonskem, kjer vlada splošno razočaranje, odlašajo se svojo sodbo o sklepu miru, dokler bo o mirovnih pogajanjih priobčena uradna objava. Politiki vseh strank obsojujejo dejstvo, da se je Japonska odrekla vojni odškodnini. V prihodnjem zasedanju državnega zbora pride do burnih prizorov. List >Xihi-Xiht« piše: Mi smo se vznemiri i. ko smo zvedeli, da sta se Francija in Nemčija pridružili prizadevanjam predsednika Roosevelta. To Outstvo je bilo ojačeno, ko je neki ruski uradnik izjavil, da so nade na mir poboljšane vsled angležko-japonske zveze in da se je Anglija pridružila začetnikom miru. Ta zveza bi bila morala na konferenci zboljšati položaj Japonske, mesto tega so pa Japonsko pregovorili na laglje pogoje. (Globoko je obžalovati, da so Rusi novo zvezo z An glijo spretno uporabili na način, ki je mnogo škodil japonskim interesom. V Tokiju izvršuje vlada izredno strogo cenzuro nad vsemi brzojavkami. Xičesar se ne sme priobčiti, dokler obe vladi uradno ne objaviti portsmouthske pogodbe Kuska armada v vztoeai Aziji. List »Xaša Žizn« poroča, da ostane vsa armada Lineviča v vztočni Aziji, ker želi Rusija da je tamkaj vedno oborožena. Poveljniki zborov so prejeli nalog, naj meseca avgusta ne odpuste rezervistov, kakor je navada. ganizuje tamošnjo policijo. Francozki odposlanec na maročanski konferenci se bo ob utemeljevanju tega vprašanja skliceval na mnoga kršenja meje v južnem Oranu. Čehi in Slovenci proti raz pravi o italijanski fakulteti. »Innsbrueker Nachrichten« poročajo z Dunaja : V krogih čeških in slovenskih po slancev se živo agitira, da bi vprašanje italijanske fakultete ne prišlo v državnem zboru v razpravo. Omenjeni poslanci hočejo, da naj se to vprašanje reši z drugimi vseučiliščnimi vprašanji vred. Zapuščina kralja Aleksandra. Glasom privatnih informac j iz Biarritza, je bila kraljica Natalija obveščena, da ostaja zanjo iz zapuščine njenega sina Aleksandra še 6 in pol milijo nov frankov. Nižcavstrijski deželni zbor. Z Dunaja poročajo, da bo nižcavstrijski deželni zbor sklican dne 10. oktobra v 4-tedensko zasedanje. Osemsto ustašev na potu v Makedonijo. Londonska »Morning Post« poroča iz Sofije, da je 800 bolgar skih in makedonskih ustašev stranke Borisa Sarafova odpotovalo iz Sofije ter da nameravajo vdreti v turške pokrajine. Vstaši se živahno pripravljajo na veliko akcijo. Turške oblastnije so v skrbeh. Armenska zarota v S m i r n i. Iz Carigrada javljajo, da so v železniški blagajni za depozite zavoda »Credit Ly-onnais«, ki jo je najel Armenec Agoptak, našli 62 kilogramov dinamita. I' neščenje metropolita Dimitrija. Iz Belegagrada poročajo od 2. t. m.: Danes zjutraj se jena slovesen način vršilo utneščenje novega metropolita Dimitrija v navzočnosti kralja, ministrov in številnega naroda. Metropolit je imel govor v katerem je obljubil gledati na to, da bo cerkev vzdržala v narodu ogenj pa-trijotizma te da bo sodelovala na narodnem napredku Srbov in njihovi misiji. Kardinal Pierotti umira. Iz Rima javljajo, da umira kardinal Pierotti. Izgubil je govorico ter bil je previden s svetotajstvi za umirajoče. > t < Prokletstvo. o -'aski romar Argn.ta Šecoe — Na-taljevm o juTrSi] I. E. Toniić. -1'revei M. C —5. =---- - — Minolo je več let, je odgovorila Jela, kar si pod našim okriljem, kar te čuvamo kakor rojstno hčer in smo tajno tvojo skrivali pred vsakim očesom, (.'as hiti. ločuje nas : tudi tebi je prišla ura, da se boš selila od nas, da si med svojimi poiščeš srečno bivališče kraj morja. Težko nam bo, žalovali bomo po tebi, kakor da je postalo prazno pri hiši in kakor da je naše srce nekaj izgubilo. Ali za to morem dobiti sedaj neko zameno. Ti veš, da so mi ugrabili jedinca. Stokrati si čula to skozi moje solze, stokrati si iz mojih j drhtečih besed čula grozni dvom in muko,: da li moj sin še živi, da-li ga niso zločinci j ubili Ti ne moreš še umeti tolike boli. Devica si, nisi mati, nimaš deteta. Jaz pa sem ga dojila in obsipala s poljubi dan na dan. V njegovi mali zenici je sevala iskra mojega življenja in čuvala sem ga skrbnim očesom kakor deklica, ki pazi in Drolme politične vesti. Kaj hoče K r a r. c i j a v M a r o k u ? Parižki »Gaulois« piše: Francija zahteva kontrolo nad Marokom in pravico, da or- čuva najlepšo rožo v vrtu. In ugrabili so mi ga. Se je-li moglo dogoditi na svetu veče zlo ? Ali seč.aj, po tolikih dvomili in mukah, so mi povedali, da je Btnko živ, da je zdrav, da ga morem dobiti v svoje naročje, ali da mi moraš biti ti na pomoč. — Angelija se je dvignila naglo in zadrhtela po vsem životu. — Jaz a kako je izber ravno na me pala ? — Ne vem, aii tako je rečeno. Tudi ne vi m, kdo je izdal tajno, da si v naši hiši. — Angelija se je zamislila v čudne misli in se je, vprši roki. jela sprehajati po sobi, a vsakemu njenemu koraku sta sledili solzni očesi zaskrbljene matere. — A kako je vse to, povej mi gospodinja ? Povej mi, kako se ima vršiti rešitev tvojega sinu in kako nalogo imam jaz pri tem ? Jela je začela sedaj natanjko pripovedovati, kako je stara čarovnica poslala svojega človeka kako jo je naročila k sebi in pod kakimi pogoji da jej obljublja sinu. Angelija je jako pozorno poslušala to pripovedovanje, a naenkrat se jej obraz omračil. — A s to čarovnico, se nadejaš, gospodinja Jela, da dobiš sinu ? Shod narodno - radikalnega dijaštva „Omladina" piše : Še par dni — in slovenski dijaki pobite od vseh strani na naš slovenski jug- — v Trst. Zbere se mladi slovenski zarod, da pregleda svoje vrste, pokaže raun svojega dosedanjega delovanja in si na podlagi dosedanjih sku- ; šenj začrta poti, ki vedejo do cilja — po-| litična, gospodarska in kulturna osamosvojitev in rast slovenskega naroda. Važni in pomenljivi bodo ti dnevi za dijaštvo neposredno in za slovenski narod posredno. Važen bo shod za dijaško strujo, ki se zbere na njem in ki prestopi s tem kora kom iz otroške dobe svojega razvoja v mladeniško. Tu se pokaže, ali so ideje, ki jih zastopa, dovolj močne, da ji zagotavljajo in naravnost zahtevajo njen obstoj in njeno življenje ali ne. In če so dovolj močne, priseže mladi dijaški zarod nanje in sklene iti zanje v boj, da jih uveljavi. S tem pa postane shod tudi za slovenski narod izredne važnosti. Vsako gibanje se uveljavlja, ko prestopa dijaštvo šolski prag, tudi v narodu, se zaraste in vkorenini v njem, pušča v njem svoje posledice — postaja občenarodno gibanje Vsled tega je ta shod, na katerem se zbere največji in najmočnejši del slovenske akademične mladine, katerega se udeleže tudi odposlanci akademične mladine bratskih slovanskih narodov, izrednega pomena. Zaslužil bi, da bi se zanimala zanj tudi starejša generacija, da bi nam šla na roko s svojimi nasveti, da bi dozore-lost in izkušnje starejših preprečile, da se mladina ne prenagli. Ker je shod tolikega pomena in ker so njegove posledice dalekosežne, je treba, da se ga vsakdo udeleži še-le po treznem premisleku, da pride nanj z resnobo in v svesti si velike odgovornosti, ki jo prevzemamo nase. Vled tega nam bo i v tem trenutku dovoljeno izpregovoriti še par besed, opozoriti na nekaj momentov, ki se nam zde važni in pokazati na nekatere napake, ki so se po našem mnenju dosedaj vrinile v naše gibanje. Združile ste nas in družite nas dve veliki ideji: narodna in socialna. Iz teh smo izvajali konsekvence in tako je dobilo gibanje š:rše ozadje in nove znake. Gibanje se je porodilo v znamenju odpora proti obstoječim razmeram, v znamenju kriticizma. Šlo se je v boj proti indolenci, ki je vladala tedaj v starejši inteligenci in v dijaštvu, borilo se je proti osebnemu terorizmu in proti temu, da bi se vklepalo dijaštvo v strankarske dogme. Zagotoviti se je hotelo dijaštvu svoboden razvoj, storiti je neodvisnega in samostojnega. Pov-darjalo se je, da je prva dolžnost priprava za narodno delo. In tudi praktično so že začela ferijalna društva izvrševati to nalogo. To so bile vodilne ideje in to so bili znaki, ki so spremljali mlado dijaško gibanje. V teh znamenjih je postala začet- — Nadejam se, Angelija, da verujem trdno. In zopet se je deklica zamislila ter obstala pri mizi, v katero je pritiskala svojo pest Jela je jo pogledala po strani, bojazen in strah sta trepetala iz njenega j očesa. Že je mislila, da Angelija odbije njeno prošnjo in da je izgubljena vsaka nada, da bi rešila sinu. Ustnice so jej drhtele, v oči so jej udarile solze, polago ma se je dvigala na noge in storila korak proti deklici. In spustivša se na kolena, dvigajoča roki je skozi zamoklo ječanje tako-le rotila Angelijo: — Angelija, na tvojem obrazu ne vidim nade za-me, ampak nevoljo, ki mi pokvari vso srečo. Oh. nikar, nikar, pri živem Bogu ! V tebi je mehko, plemenito srce, kakor te poznam, ne zapusti rre v tem težkem času. Tu klečim sirota mati pred teboj devico. Angelija je priskočila, privzdignila Jelo po konci, posadila jo zopet k mizi in rekla na kratko : — Cemu si pa kleknila pred mano ? Kleči se samo pred Bogom. Gospodinja Jela, dobro je. Ti si mi več let dajala zavetišča in me ohranila pred hudim. To je veliko dobro delo in jaz si ti hočem oddolžiti za to, Pojdem s teboj, kamor si naročena, naj je že to resnica ali prevara, kar govore o tvojem sinu. Sirota Jelena je v hipu kar po skočila od radosti ter je začela jokaje objemati Angeliji oči, usta in roke. — Hvala ti, hvala, rešiteljica moja, je jecljala vsa blažena. Težkim srcem sem prišla, da izprosim tvojo pomoč. Ali vedno mi je šepetala nada: Pomore ti, ker ni angelj samo po imenu, ampak tudi po I duši. A sedaj z Bogom ! Lahko noč, An-i gelija draga ! — Lahko noč, gospodinja draga, je odzdravila deklica, zaprla vrata za seboj in pokleknila zopet pred božjo porodnico. Dolgo, dolgo je ostala na kolenih, ali ni tolikomolila kolikor razmišljala o jutršnjem večernem sestanku, ki se ga je nekoliko plašila, najbolj pa se čudila, kako so prišli na sled njeni tajni. Bila je trdno uverjena, da je ni izdal nikdo od Benkovičevih. Slednjič je legla k počitku. A prej je še pogledala na Isino posteljo, ki je kakor angelj sanjala sladke sanje. (Pride še.) koma majhna struja moćna, si je osvojila vedno več tal in zmagala vsaj med di-ja.štvom. FCakor v vsaki — in zlasti se v dijaški stranki — je bilo in je seveda tudi v tej različnih elementov radikalnejših in zmernijših, takih ki bolj povdarjnj » eno in tak h ki se bolj ogrevajo za drugo stran društvenega programa. Tudi o taktiki, ki naj se je oprime, je bilo ob različnih pri likah mnenje različno. Vse to je čisto naravno in slednjič le dobro znamenje, ki ostane lahko brez vseh slabih posledic. V ciljih smo vsi edini. Xapa£no pa je, če se je od te ali one strani zagrešilo proti on m momentom, ki so nas združili in storili močne. Xapačno je bilo, kedar se ni pomislilo, da smo napovedali boj osebnemu U rorizmu in strankarskim dogmam in kedar se y: sklenilo kompromise s to ali ono stranjo. Kedar se je zagrešilo proti temu, nam je to vedno sko dovalo. Naloga shoda — po mojem mnenju glavna naloga — naj bo, da presodi in oceni dosedanje gibanje ter izloči iz njega kar je slabega. Na podlagi vodilnih idej, ki so nam vsem skupne, naj se uglade in utrdijo pota, ki'vodijo k skupnemu cilju. Ustvari naj se organizacija, ki bo močna vsled svojih idej. Postavi naj se program, ki nas bo družil, ki pa vendar ne bo omejeval posamičnika in bo zmožen, da se vedno izpolponjuje in napreduje. Zavlada naj v tej organizaciji disciplina, ki jo bodo jairčile odkritosrčnost, bratstvo, edinost in navdušenje za skupni ideal. Če shod to doseže, in prepričani smo, da doseže, ako prinesemo s seboj le nekoliko dobre volje in odkritosrčnost', potem je izvršil svojo nalogo tako v prid d'jaške naše struje, kakor v prid celega naroda. Potem odidemo s shoda močni in pomlajeni ter brez stiahu za bodočnost. Ciril Premeri. Slavist otvoritve Mrodnee doma1 v Podgradu v nedeljo, dne 27, avgusta t. 1. Mej množico smo opažali vse polno znanih odličnih rodoljubov od različnih strani Istre; iz Trsta in okolice in iz sosednje Notranjske. Svečeništvo je bilo raz merno obilno zastopano. Videli smo poleg domačih odličnjakov n. pr. g. drž. in dež. poslanca profesorja S p i n č i č a, deželnega poslanca Matka M a n d i č a, dra. Rvba ra, dra. P o š č i č a, častitljivega starino kapitana T o m i č i č a, iz Voloskega g. nad-župana Kastelca itd. itd. Na slavnosti so bila zastopana društva: »Slov. pevsko društvo iz Trsta, < italnica pri sv. Jakobu-Trst, »Sokol z Voloskega, »Del. podpor, društvo« Boljunc, »Izobraževalno društvo« ( lrnovo na Notranjskem), Čitalnica - II. IV i strica »Pevsko društvo »Zvezda - Kozina, »liratimstvo« - Volosko, Čitalnica in »Sokol« iz Pule, Posojilnica iz Pule. Nekako o '/j 1uri je stopil na vzvišeno mesto pred Narodnim domom« g. dekan Rogač, (ranotje se je čitalo sre-brno-lasemu mozu na obrazu, ko je na priprost način, ali iz srca spregovoril do zbranega naroda nekako tako-le : Moji malenkosti je čast. da predsedujem malone vsem zadrugam v tem kraju. Zato mi je tudi pripadla prečastna naloga, da vam izrečem prisrčen pozdrav. Žal, da mi nedostaje telesnih in duševnih moči, da bi vas pozdravil, kakor bi želelo moje danes preveselo srce. Res, danes imam prekra sen vis a-vis : množico sinov in venec hčera našega naroda. Tu vidim zastopnika našega v parlamentu na Dunaju, g. profesorja Spinčića, ki neprestano podpira duševni in gmotni razvoj našega naroda v teh krajih in prihiteva vsikdar rad na vsako prireditev našo. Tu vidim zastopnika našega okraja v deželnem zboru, g. prof. Matka Mandiča. Tudi on je neustrašljiv boritelj za pravice naše. Hvala mu, da se je potrudil semkaj! Vidim lepo število dru-zih vrlih mož katerim vsem sporočam naš iskreni : dobro došli! In ti, mili narode, tudi ti bodi pozdravljen iz dna srca, ki si prihitel danes semkaj na slavje, ki govori, da tudi ti začenjaš postopati gospodar na svoji zemlji, da se začenjaš zavedati: kaj si, kdo si!! Mi napredujemo, hvala Bogu! Ali do tega še nismo prišli, da bi bili popolnoma zadovoljni. Zato tudi današnja slavnost ni še tako prirejena, kakor bi želeli. Upoštevajte pošteno željo in voljo in oprostite ne dostatke. Se enkrat vam kličem prisrčno tlo brodošlico in izrekam željo, da bi se vsi v zadovoljstvu in veselju vračali s te današnje slavnosti. Sedaj pa vas povabljam, da si ogledate naš lepi dom. S tem je bil »Narodni dom« v Podgradu oficijelno otvorjen (Pride še). Domače vesti. Velik ljudski shod tržaških Slovencev. Na praznik dne 8. septembra ob 4. uri popoludne sklicujejo slovenski narodno - radikalni visokošolci v »Narodni dom« v Trst velik ljudski shed. Prva točka dnevnoga reda obsega sicer staro, a še vedno nerešeno slovensko šolsko vprašanje. Poleg govora o slovenskem vseučilišču in slovenskih srednjih šolah se ima kaj po- ! sebno obširno razpravljat življenska potreba tržaških Slovencev, naše ljudske šole, ki je ravno sedaj, ko se vrši vpisa-vanje otrok, zelo važno vprašanje. Druga točka je govor: Vseslovenstvo in Trst. Znamenito politično predavanje Vsesloven-^ stva, narodne samouprave, ki naj jasno in natančno utemelji: zakaj je Trst ena najvažnejših toček Slovenstva, zakaj in kako si Slovani v tej eminentni jugozapadni točki pridobimo stališče, ki je nam velevajo zavzemati naravni zakoni. Imenovanja v sodni stroski. Viši kancelijski oricijal Ferdinan Perhavec je premeščen iz (Torice v Trst Gruntov-ničar v Gorici Ivan Rossman je pa tamkaj imenovan višim kancelijskim oficijalom. strah pred ..duhovi". (Resnična do-godba v neki slovenski vasi}. Nekje na Slovenskem ima neki kmet mnogo kostanja. Ker je pa v dotičnem kraju, zraven obilice kostanja, tudi precej takih ljudi, ki se nočejo ravnati po osmi zapovedi božji , se je dogodil tam sledeči slučaj : Omenjeni kmet si je najel čuvaja, ki je moral paziti, da bi uzmoviči ne pouzmali kostanja. Čuvaj je šel nekega večera proti onemu kraju, kjer je imel izvrševati svojo službo. (Povedati moramo, da je bilo zraven kostanjevega nasada občinsko pokopališče). Od daleč je zapazil čuvaj tri »poštenjakec, ki so kaj pridno pobirali kostanj. I >a-si je bil ta naš čuvaj precej »korajžen«, si je vendar mislil, da ni zdravo, da bi en sam človek nastopal proti trem — in to še v pozni noči. Ker je bilo v nočnem, ali, bolje rečeno, »kostanjevem ; čuvaiu še vse premalo srčnosti, si je ta korenjak pomagal s zvijačo. Sel je na pokopališče, kjer si je izvlekel srajco is hlač in jo mahnil naravnost proti onim trem, ki so - kradli. Junaški tatovi, videči, kako se »duh« bliža — so se spustili vsi preplašeni nizdolu po hribu. A to še ni vse ! Nekdo, ki si je tudi želel nabrati kostanja po najnižji ceni in je bil v ta namen splezal na neko kostanjevo drevo, je, čim je opazil, da tečejo kar trije »dukovi« od pokopališča doli (tatove je smatral za duhove !), skočil z drevesa in to ravno pred bežeče. Strah vseh štirih je bil tak, da se ne da opisati. Bežali pa so sedaj, na vse štiri vetrove! Ker pa zrak okolo bežečih ni bil posebno prijetno dehteč (dogodila se je bila namreč vsem štirim »mala nesrečaO je bilo popolnoma na svojem mestu, da so bežali, da-si nehote — narasen ! Kaj je bilo, kaj ni bilo: fakt je, da si še danes pripovedujejo ljudje, kako so se grobi odpirali in koliko duhov je vstajalo iz istih ! ! ! Mi moramo ostati — kakor smo bili • Pod tem naslovom nam piše neki naš delavec : Dokier se ne posreči raznim rovar-jem, da bi prenesli vražji spor med nas, — smo mi tržaški Slovenci faktor, s katerim danes računajo (in resno računajo) vsi naši narodni nasprotniki. Mi tu sicer nismo, ne sami liberalci, ne sami klerikalci. Večina nas je sicer liberalnega mišljenja. Ali ta naš liberalizem je tak, da se popolnama razlikuje od liberalizma — recimo naših nasprotnikov. Pod pojmom liberalizma umejemo mi ono, kar je Krist učil zlatim posvarilom : »Ne storite drugim, kar nočete, da bi drugi storili vam !« Glede verskega vprašanja dajamo sle- hernemu na svobodo, da more neovirano opravljati svoje verske dolžnosti, ali jih ne opravlja, kakor mu že veleva njegovo na ziranje. Tudi pri nas je nekaj pretirancev in sicer na obeh straneh, toda m a s a j e tolerantna in res liberalna. Dokler ostanemo taki, nam ne treba obu-pavati na bodočnost Slovencev na tržaškem ozemlju. Ostati pa moramo, ako nočemo, da nas sovražnik uniči. Pustimo torej skrajne elemente obeh strani in nadaljujmo eno pot, po kateri hodimo od začetka našega narodnega pro bujenja sem ! Tržaški Slovenci ne smejo upraševati eden drugega po verskem prepričanju ; ne smejo mrzeti eden drugega, ako je eden bolj pobožen od drugega, ampak mi moramo biti vsi in samo Slovenci, ter se moramo kakor taki spoštovati medsebojno. Zakaj pa ne bi bili več prijatelji, ako smo se do sedaj skupno borili za naša narodna prava ? Kako bi mogel jaz danes mrziti ali celo zaničevati ljudi, ki so osiveli v borbi za narod, a so pobožni?!! Ostanimo torej kakor smo bili in narod slovenski nam bo hvaležen za to. Ko je bil recimo, izlet v Gorico in na sv. Goro — kar smo Tržačani priredili že večkrat, — smo išli vsi in tudi taki ki so na glasu liberalcev. Mi se smatramo za eno družino v kateri je sicer dosti glav in imajo te glave vsaka svojo pamet, a vkljuh temu ostajamo edini v načelno važnih narodnih vprašanjih. Kakor do sedaj, tako pokažemo tudi dne 10. septembra da med nami še danes vlada bratska sloga. M i Tržačani poletimo na odkritje Prešernovega spomenika vsi in brez devize: liberalcev ali klerikalcev! Delavski sindikat. Včeraj opolu dne se je v dvorani Maly- vršil shod na katerem se je konstituiralo delavsko politično društvo »Delavski sindikat«. Kaj več o tem društvu povemo v eni prihodnjih številk. Ubit morski volk. V Kvarnersken zalivu so ribiči s sekirami pobili pet metrov dolgega morskega psa, ki je tehtal 10 kvintalov. Pošast se je bila zaplela v ribiške mreže. To je že tretji morski volk, ki so ga v kratkem presledku ubili v kvar- 1 nerskem zalivu. „Škrata" je izišla 35. številka Loterijske številke izžrebane dne VABILO k predava ki ga priredi narodno-raeL dijaštvo o Prešernu dne B. septembra v veliki dvorani tržaškega ;;Mar. doma". Govoril bo tov. Pavei Grošelj po našle Injem programu : 1. Prešernov životopis s posebnim ozirom na tedanje socijalne razmere : 2. estetiška ocena Prešerna ; Prešern in Slovanstvo ; 4. analiza Prešernovega življenja in 5. pomen Prešerna za Slovence. Predavanje bodo pojasnjevale na slednje slike : 1. France Prešern, portret (Fr. Kurz pl. < roldenstein) ; 2. Prešernova rojstna hiša v Vrbi, fotopratija; 5. Matija ( op, portret {Amalije Oblakove); 4. Čop utone v Savi (A. Karpellus) ; 5. Mornar (Karpellus); 6. Ribič (Karpellus); 7. Nezakonska mati (Karpellus) ; anes: Rozalija, devica; Nedainisi; Ružica. Jutri : I.ovreucij ; Os vin ; Nedeljko. — Temperatura ob 2. uri popoludne -j- Celaius. Vreme: lepo, tu pa tam nekoliko oblačno. - I O l « O " O ■ ■ O • i O 11 OM Q"Oll o 1 • o m o > o —--N mw Tovarna pohištva "wm Aleksander Cevi jtiinzi ulica Tesa štv. 52. R (lastna HiSa). ZALOGA: PIAZZA ROSARIO (Šolsko poslopje). Cene, da s« ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna del* tudi po Ilua tro van oenik brnpMmo In fra ako lOiioitoiioitOMOiioiionoiiOiioi 5 3 M13 novi higšjenior.i zobotrebniki disinfekiirarii parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. C O MINI, Trst Barriera 28 prazna ali meblovana s prostim uIm>-OU Ud dom se odda v najem s 1. septembrom t. 1. v ul. Torieelli št. ! T. levo. (Sprejme se tudi žensko). F. Fertot urar I TRST - ul. Poste nuove čt. 9 priporoča velik' izbor ur: Ornega, i SchafThause, Longines, Tavanes itd. f kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. Šunka s kožo po 1 gl., brez kosti 1 gl. 10 nč.. plečeta brez kosti 1(0. slanina in suho meso po KO nč., prešičevi in goveji jeziki po 1 gl. glavina brez kosti kilo po 45 nč. £ a mg% dunajske 80. ala krakovske fine po «3l3IRw 1 g], iz sunke zelo priljubljene 1 gl. 20, a la ogrske trde 1 gld. 50 nvč. fine ogrske 1 "■1. 80 nč. kilo. Velike kranjske fine klobase po 20. CIlUAllVa 'n brinovec I. vrste 1 gl. 20 nč., dllVUVIM ir. vrste po 1 gl., III. vrste po 70 novč., brinov cvet pravi (Essenz) liter 2 gld. To pripoznano dobro biago pošilja po povzetju od 5 klg. naprej JANKO SII1C prefcajevalec in mpošiljatel živil y Kranju. Alma bar. Veczay v Gradcu izjavlja : zelo učinkujoče in izborne ga okusa je wm~ železnaio vino G. PICCOIjIJA, dvornega založnika Xj. Svetosti in lekarja v Ljubljani. Polliterska steklenica velja '2 kroni in se v nanj a naročila točno izvrše. )>faro8m kolek je vSobiti pri upravi t» Edinost" TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULJCA C*SSA TI! RISPAKHIO 5 1LBLU7ANJE PG HAJM3DESNE1ŠIH :ABTEVAB KATALOG! 3RtZ?LAĆ'-fO