/far smo s; pribori/; ;e naša iasfnirta
RAZVOJ DOGODKOV V !NDOK!N! :
Osvobodilne si!e
Ve/:^oMočw:	ve/;^;o
trp/;e;?;7? ;7? še posede; s?'w-zwage M%6? swrtjo. 7o je z??%-zzovegzz živ/je^j<?, v F^tero se Po^;a MzzrzzM, pow/<td yre??Mg% ZZMo.
Ncuo pow/dd žz'v/;ew;z: so pred trideseti? /et; dožzTe/i t??d? ????rod? š?-po Evropz, se je z zmggo rzad ZtOCms^i /;?š?z???OM? ^OM&z/o do/gO-^Jar?je dr??ge svetou^e vojne. ^ Sfo^odo, zcz ir zn zzz /epše žžv-z;enje v Jzz^zz rzzzzznzevzznjz! zn sožitja ^"ed warod? so /zz/e potrebne ogrow-žrtve/ zz^z bojišč?/?, v zzzporzTz, v (ioriščzT; srr?rtz' zn nzz znorzlezTz se je 'zte^a/^ žzv/jenjs^zz pot Jetetznzznz n?z7z'jonov /jzzJz; po/eg tegzt pzt so ^z7e opttstošeMe ce/e dežeie žn Mzt to po-**zzten4 ttevz7n% nzettzz.
Cenzt znzrzz je M% ogroznnzt. Pzz ^en7zzr tzno M? po/nz rzzzjottž, ^o je zatzjg/o tonce svobode.
^d: ^oroš^? 3/ovencz, ^z' tzno przzv ^z^o <7oprznet/z tvoj de/ež ^ zznagz, ^z tzno przzv tzz^o odšte/? ceno zn prn-^zce, ^z tzno s? jzTz przTzorz/z. Zzzto je prztvzztprztv zgz*eteno, če govorzzno žn pžtetno, zžzz nzznz nntzTz prnvžc „ne zžn-7°". ^Snj nzzzn nzTzče nžznn ^nj „zžntž" c/ew 7 zžržzzvne pogodbe je venz/zzr nntn /ntt, przTzorjenzz z nzztžzn dopri-notozn ^ zznngz nnzž jzztzzznozn žn t tezn ^zzzžž & otvožzozžžtvž nztte zzvtfržjt^e zžo-znovžne/ (Še zzvttz*žjt^e ožz/nttž ne žz-po/njzzjejo zžržnvne pogodbe, je to forej nnvnzžno ropzznje pravic &oro-t^žzn Sžovencezn. /ezn/jejo nnzzz tžtio, ^zzr je nnte. Pravice, U' to nnzn za-gotov/jene v držav??i pogodbi, pa to nzztzz iast, ozž^zzp/jenn t ^rvjo nntzTz pnzžžzTz borcev v pz-otžjzztžttžčnz' nn-ro7nootvojzozžz7nž T-or^ž znczž zžrzzgo tvetovno vojno, v ^zzterz' tzno ^orot^z ^žovencz' nn ttz-zznž ve/ž^zTz zzzveznž^ov zlznerž^e, zlngžžje, Frnncžje žn ^ovjet-^e zveze žrtvovnžž ogz*oznno žžv/jenj.
Znto je č/en 7 nntn žzztt, žzzzTzoz- to nz'zz potettvn žzztt J/ovencev, ^ž to jžA nncžttžčnž z/očžncž zzpržžn Č972 pregnzz/z z zžoznnče zezn/je tztzno znto, ^er to ottnžž zvettz nnrozžzt žn znnterž-"eznzz jczzTzzz. 7'n^z-nt to nnzn ropn/ž zezn/jo žn potettvn, nnto /nttnzno; c^nnet nnzn ropnjo prnvžce, ^z to zn-tnznčenevč/enzz7, žijžjeprnvtn/to tzntn /nttnžnn.
Nnrozž, ^ž zntžrn zžrzzge nnrozže, tzz-<^ž tnnz ne znore /zžtž tvožzozžen. V ^ezn ttnv^zz je g/oTzo^n z-etnžcn žn tn ^!z'te/ te je že zžvn^rnt zzz'etnžčz7n v Hntezn tto/etjzz. žVeMnj znogočnn nv-ttro-ogz*t^n zžržnvn žn z njo tzzzžž Meznčžjn ttn žzgzzMž vojno, ^er* ttn zntžmžz' zžrzzge nnrozže. Znče/ž ttn prvo tvetovno vojno, zžn žn' pozžjnrznž/ž, Zntžrnžz žn žz^oržtčnžž te več nnro-<žov. Fozžn zntžrnnž žn žz^oržtčnnž nn-^ozžž to te teznzz zzpr/ž — žznž-or v prvž, fn^o tzzzžž v zžrzzgz tvetovnz vojnž — fer zmngnžž.
četot prnznzzjemo tržzžetet/etnžco nnjvečje zznnge čžovettvn nnzž nnjveč-Fzn zzzn^onjenžzn zžočžnozn — jntžz-Wozn. Fržzžetet žet je tžcer Tzrnt^n zžo-žzn, če pn poznžtžžzno, zžn je rnzzžožzje nzezž prvo žn zžrzzgo tvetovno vojno frnjnžo Tzrnzžzžžz zžvnjtet žet, tzno nn tež; znzžnjžžz tržzžetet žet znžrzz žnžzžzo /zonotnž. 7'zzzžz' ^orot^z' ^žovencž, žzž tzno ž? tej zžožzz' znžrzz prnv tnžzo prž-tpevnžz' tvoj zžežež.
^žovent^ž nnrozž žn z njžzn žzorotžzž ^žovencž tzno zzprnvžčeno ponotnž nn tvojo neoznnzžeževnno žn ;zznnt^o pre-te^Žott. V znzžnjž vojnž tzno nežznžz' žzžtž žzžnpcz' tzzjczz. ŽVntn prerojenott je tžtto, ž?nr zžožočenžzn žzrogozn ne gre v rnčzzn, žzer vezžo, zžn žzo tzzzžž čžen 7 prej nžž tžej znornž žzžtž zzretnžčen,' ^er vezžo, zžn te zn tvoje prnvžce znn-tno žzoržtz' — ne že v vojnž z orožjezn f ro&ž, znnrveč tzzzžž v zžožzz znžrzz z
izpodkopavajo tia protitjudskemu režimu
Na dveh )ndokitaj:kih prizoriščih — v Kambodži in v Južnem Vietnamu — se dogodki v zadnjem čam čedatje botj razvijajo v smeri, ki !pef enkrat žeto jasno potrjuje pravitnott načeta, da :e težim, ki nima opate v tjudstvu, ne more dotgo držati na obtasti. Lon No) v Phnom Penhu in Thieu v Scigonu vedno botj spoznavata, da $o jima ure štete, če ne bo$ta še enkrat mpeta dobiti izdatno finančno in nepo-$redno vojaško podporo Amerike. Kajti o:vobodi!ne site na obeh prizoriščih so v nemtavtjivem napredovanju in je torej ie še vprašanje ča:a, kdaj bo:ta osovražena obtastnika prisitjena, da izvajata konsekvence na potitičnem področju ati po se sprijaznita z vojaškim porazom.
Glede Kambodže si niti v Wa-shingtonu ne delajo več utvar. Lon Nola so pod prittskom razvoija bolj ali manj že odpisali in gre Ameriki zdaj le še za to, da bi ^varovala" svoj lastni ugled, se pravi, da bi
De!egacija ZSO in NSKS
PR! SZDL SLOVENUE
V	sredo 26. marca 197$ je delegacija obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev obiskala Republiško konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
Delegacijo koroških Slovencev, v kateri so bili dr. Franci Zwitter in dipl. ing. Franc Einspieler za Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem ter dr. Joško Tischler in dipl. jur. Filip Warasch za Narodni svet koroških Slovencev, sta sprejela predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič in predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja RK SZDL Jože Hartman. V razgovoru je sodeloval tudi generalni konzul SFRJ v Celovcu Bojan Lubej.
V	razgovoru so koroški Slovenci seznanili predstavnika RK SZDL Slovenije o sedanjem položaju slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji; obravnavali pa so tudi aktualna vprašanja v zvezi z avstrijsko državno pogodbo.
morda po politični poti dosegla kak sporazum — tudi za ceno samega Lon Nola. Pa tudi v Južnem Vietnamu stvari niso dosti boljše, saj nadzorujejo osvobodilne sile, to priznajo celo saigonski in washing-tonski krogi, že skoraj polovico celotne dežele; pri tem pa se ozemlje, kamor iz severnih pokrajin bežijo vladne čete, še naprej zožuje, tako da postaja akcijski prostor Thieuja vedno manjši.
Okoliščine, da je Thieu brez boja prepustil osvobodilnim silam kar cele pokrajine in da so osvobodilne sile med to otenzivo (ki pa je dosti manj silovita od tiste spomladi leta 1972) dosegle neprimerno večje uspehe, ocenjujejo tudi opazovalci v Saigonu kot ^najpomembnejši dogodek" po podpisu pariških sporazumov. Razlag za ta .najpomembnejši dogodek" je več. Vojaški krogi se nagibajo k mnenju, da gre pri umiku za strateške poteze, s katerimi naj bi Thieu povečal učinkovitost svoje armade ter skušal s sredstvi, ki jih iima, braniti .svojo trdnjavo", medtem ko bi sever prepustil nasprotniku. Politična razlaga tega .strateškega umika" pa pravi, da skuša saigonski predsednik z dramatičnimi premiki svojih čet pritisniti na svoje ameriške prijatelje in vsaj še za nekaj časa ohraniti tisto, kar je ostalo od prejšnjega ameriškega angažiranja v Južnem Vietnamu. S psihološkega vidika je ta račun morda do neke mere utemeljen: amedška javnost, ki je do usode Lon Nolovega režima dokaj brezbrižna, je precej bolj občutljiva, kadar gre za Južni Vietnam, kajti na vietnamskem bojišču je padlo 56.000 ameriških vojakov.
TMŽrožjKŽtMŽrMŽ sreržsfvž trrgMrHeMfov ŽM ržo^zov.
7*OMC 5wfŽ?M jf O	ZfMTMCMŽ-
tfM! prodvojMfTr: rOMMMK
neAoč M^ŽMŽ; „7žorcž scw pofe<ž%d, tž% v MMŽC7H TMrorŽK Ž^Žr^O vzpžrlpožr!-;o pž<2WfMŽ M%;wč;eg%	žw M%;-
MČŽMŽrOCŽrfjŽf /UftŽdMOStŽ ŽM Ž/K^CZHŽ ržo rorŽHf zcMŽje. SžcueMež sžccr Mf M!Orf?MO ff%WOf%;Ž z vežž&ž?MŽ M<iro-tžž z arzcTMŽoM vojne %žž fežrnžčne nročž, ždžr&o /M fe^WKje?no s svojo čdstjo, pog%?noMi žn s svojo ^MŽfnro ter vožjo tžo ožrstoja. ž(<zjtž to nrtse nstvrtrjnžno žrotenje je pržspevež: v ržn-7;ovno zažrž^ržnžro čžoveštvrr Trot ce-žote; prepržčrrn sew, rž^ je čžovečnost žn socž%žn% prnvžčnost nrerž žjnržmž žnžr&o wočnejse orožje, ^ot so rn&ete
z ntonrs^o gžnvo, žetnžn žn tdn&ž. V ^ržznrževnnjn zn ržosego mžrn v svetn pn se tnržž sžovens^ž nnrorž žnžr^o nržr-no postnvž ož; ržrnge evropske nnro-rže."
Fnržž ^oroš^ž Sžovencž s tenr, ržn seŽ7o;žn!ozn;zpožnžtevčženn7ter znvrnčnnro vsn^ršno preštevnnje nžž ngotnvžjnnje, ^ž ž;ž snnro pržveržžo <žo novžžr nnroržnostnžž; ž^ojev, žzpožnjn-jenro pžemenžto čžovečnns^o vžogo oArnnžtve nržrn nn ten? ^ošč^n zen:-žje. Žrtve, &ž so žržže potrebne, ržn je prerž tržržesetžn?ž žetž nnrž smrtjo spet zmngnžo žžvžjenje, so preveč ržrngo-cene, ržn ž<ž pržržočžtve jnnnš^egn pro-tžjnšžstžčnegn žmjn znovn ogrožnže sž-že nncžonnŽžzmn žn neonncžzmn.
KPG
Vesele velikonočne praznike vsem bralcem, sodelavcem in prijateljem
SLOVENSK!
VESTN!K
Ponovna zaostritev
položaja na Bližnjem vzhodu
Atentat na saudsko-arabskega kralja Fejsala, ki je postal v torek žrtev strelov svojega lastnega nečaka, je samo še bolj dramatično opozoril na položaj na Bližnjem vzhodu, ki doživlja v zadnjem času ponovno resno zaostritev.
Razpet med notranjimi in zunanjimi navzkrižnimi interesi Bližnji
Vendar pa je vprašanje, ati bo ta psihološki moment prepričljiv dovolj.
V oceno Washingtona je namreč vključena še nadaljnja domneva, da sedanja otenziva osvobodilnih sil nima globalnih ciljev, kar bi pomenilo, da čete začasne revolucionarne vlade niti nimajo namena zavzeti Saigona. Ravno to oceno v določenem smislu potrjuje tudi nasprotna stran:	tako južnoviet-
namsko osvobodilno gibanje kakor Hanoi namreč poudarjata, da jima gre za dosledno uresničevanje pariških sporazumov, za kar je pogoj koalicijska vlada narodne sprave v Saigonu, ki bo pripravljena skleniti mir, izvajati pariške sporazume in se znova posvetiti obnovi dežele. Tako politično rešitev pa je doslej preprečil ravno Thieu in zato osvobodilna tronta ter Hanoi upravičeno že več kot leto dni opozarjata, da je rešitev v tem smislu nemogoča, dokler bo Amerika podpirala Thieuja.
Sedanji dramatični dogodki na indokitajskem prizorišču kažejo, da Lon Nola v Phnom Penhu In Thieuja v Saigonu lahko reši samo neposredna vojaška intervencija Amerike. Kajti dolarske transfuzije, ki jih je vsa leta dajala Bela hiša, so se izkazale kot nezadostne in je postalo očitno, da se režima, ki nimata opore v ljudstvu, tudi ab izdatni denarni podpori ne moreta več dolgo obdržati na oblasti. Neposredna intervencija ameriških vojakov pa je precej neverjetna, saj danes tudi vplivne politične sile v Ameriki sami nočejo ničesar več slišati o takšni pustolovščini, ki je že enkrat doživela vsestranski polom. Zato si tudi v Washingtonu zastavljajo vprašanje: čemu zapravljati denar za stvar, za katero vsi vedo, da je izgubljena.
vzhod — kakor vse kaže — ponovno vstopa v bolj ali manj dolgotrajno obdobje „ne vojne ne miru", seveda z vsemi nepredvidljivimi po-siedicami, ki jih to prinaša. Na ta dejstva je zeio jasno opozoril poiom, ki ga je konec minuiega tedna doži-vei ameriški zunanji minister Kissin-ger s svojo .strategijo maiih korakov". Ugotoviti je morai, da njegova „moč prepričevanja ni mogia več prepričati niti tistih, ki so vsedosiej igraii izključno na ameriške karte — Izraeicev. In priznati je morai, da je tokrat spodletel njegov poskus, da bi podobno kot iani spregovori) nasprotni strani vsaj k delnemu popuščanju v znanih staiiščih.
Eno je jasno: v Izraeiu je previa-daia tista struja, ki bi hotela s postopnim umikom z zasedenih (egiptovskih!) ozemeij diktirati Egiptu mirovne pogoje in mu vezati roke za primer izraelskega napada na druge arabske dežele, hkrati pa zmanjšati možnosti za dokončno osvoboditev Sinaja in drugih ozemeij, ki so še vedno pod izraelsko zasedbo. V tem vidijo vzrok za neuspeh ne samo v Kairu, ampak tudi očitno v Washing-tonu, kjer so z najvišje ravni nasioviii na Izrae! .globoko obžalovanje" zaradi potoma Kissingerjeve misije.
Zdaj se upravičeno zastavija vprašanje, kako bo še! razvoj naprej? Najboij nevarno je brez dvoma to, da so zdaj na Bližnjem vzhodu spet vse možnosti .odprte" — vkijučno možnosti novega oboroženega spopada. Trenutno sicer ne na eni ne na drugi strani ni videti, da bi biia po-iitično-vojaška situacija .zreia" za nov obračun na bojišču; toda kadar nastopi diplomatska praznina, in to celo tako nenadno kot sedaj, se neogibno poveča nevarnost vojne.
Kot edini izhod iz sedanjega nevarno zaostrenega položaja veija obnovitev oziroma nadaljevanje ženevskih pogajanj. Seveda pa je vprašanje, aii je ženevska konferenca že biižnja perspektiva. Kot kaže, se nihče ne navdušuje za skiic konference takorekoč čez noč, kajti vsem je jasno, da bo konferenca iahko uspešna le tedaj, če bo prej dobro pripravljena. Če naj bi zastavili ženevska pogajanja tako, da bi pripeljala do dokončne in giobaine rešitve, bi se biio reaino treba pripraviti na maratonska pogajanja, na katerih bi bila v središču pozornosti vprašanja dokončnega izraeiskega umika in mirovnih sporazumov, seveda pa tudi palestinsko vprašanje. Aii bo to uspeio?
V takem vzdušju
ne more biti svobodne opredeiitve
Sotidarnost
s koroškimi Siovenci
Kakor smo v našem tisfu ie poročati, v Sfoveniji zanimanje za u:odo zamejcih Siovencev ni ie zadeva raznih ..uradnih" dejavnikov na visoki republiški ravni, marveč se s temi vprašanji bavijo v zeio širokem meriiu. To prihaja do izraza med drugim tudi v skrbi, ki jo temu probtemu posvečajo v posameznih občinah.
Tako so o odnosih med Jugoslavijo in Avstrijo in v tej zvezi ie posebej o poiožaju in težnjah koroških Siovencev razpravijaii tudi v občini Siovenska Bistrica. Občani so z ogorčenjem sprejeti prikaz raznih protisiovenskih akcij na Koroškem in kritično oceniii odnos obiasti do siovenske narodne skupnosti. Zahtevati so odtočne ukrepe za ureditev manjšinskih pravic.
Občinska organizacija SZDL se je odtočita, da bo imenovata poseben koordinacijski organ za obravnavanje odnosov med obema državama. Avtomoto društvo v Stovenski Bistrici, ki šteje okoti tisoč čtanov, se je na svojem občnem zboru odtočno izrekto proti vsakemu preštevanju koroških Siovencev ter je svoje čtane pozvato, naj z omejitvijo nakupov v Avstriji izrazijo svoje nezadovoijstvo nad ravnanjem avstrijskih obtasti. Za podobne izreze sotidarnosti s koroškimi Siovenci pa so se zavzeti tudi čtani nekaterih krajevnih organizacij ter združenja rezervnih vojaških starešin v občini.
30-/efnica osvobod#ve
Pros/ave v /ugrosiavi/7...
Prejšnji teden na prvi seji novo izvotjene-ga deželnega zbora (o kateri smo poročali že v zadnji številki našega lista) je predsednik Tillian čutil potrebo, da svoj poziv k sodelovanju .vseh pozitivnih sil" podkrepi s citati iz vladne izjave, ki jo je leta 1949 podal ob svoji izvolitvi deželni glavar We-denig.
Sicer ne vemo, kaj je predsednika Tillia-na napotilo k temu, da se je v spominu povrnil v dobo, ko so na diplomatičnem odru še tekla pogajanja za avstrijsko državno pogodbo In je torej še čakalo na dokončno odločitev tudi vprašanje avstrijskih
To je pekienska mera
^ Krepki Magnago išče povezanost z Avstrijo."
Tako smo pred nedavnim lahko brali v nekem avstrijskem časopisu.
Čudimo se.
Eni manjšini je dovoljeno kukati v sosednjo deželo, v kateri se govori njen jezik, in si tam iskati pomoč.
A drugim manjšinam bi bilo to prepovedano?
Tako se meri po avstrijsko.
Če se spomnimo, kako so vsi naši .tolerantni prijatelji" vpili .Hochverrat", ko je bila gradiščanska hrvatska delegacija na Hrvat-skem, potem moramo reči: to je peklenska mera!
Hrvati in Slovenci ne smemo imeti dobrih odnosov z njihovimi rojaki na jugu, ki govorijo isti materinski jezik, ker sicer so proti Avstriji.
Toda povsem naravno je, kadar južni Tirolci škilijo čez Brenner.
Škoda, da Karavanke niso na Tirolskem, Brenner pa na Koroškem, kajti tedaj bi bilo vse drugače. Kadar gre za Brenner, tedaj razumejo tudi avstrijski listi položaj manjšir^.
Polagoma razumem, zakaj imajo Hrvati in Slovenci v Avstriji težkoče: Ne znajo meriti z avstrijskimi merili.
Zato, Hrvati in Slovenci, začnite misliti po avstrijsko in vsi vas bodo ljubili!
HRVATSKE NOVtNE
(Eisenstadt/Zeljezno)
oziroma bolj konkretno koroških meja. Prav tako ni znano, ali si je predsednik Tillian takratno oceno samostojnega volilnega nastopa koroških Slovencev (.manj kot en odstotek volilnih upravičencev, in to večinoma zavedeni ljudje, je glasovalo za stranko iredentistov") izposodil z namenom, da bi pomaknil v .pravo luč" zadržanje koroških Slovencev pri letošnjih deželnozborskih volitvah. Jasno je samo eno: njegov remi-niscenčni sprehod v preteklost je bil v konkretnem primeru skrajno deplaslran in znova kaže, kako si večinski narod in še posebej njegovi vodilni predstavniki zamišljajo odnose in sožitje med obema narodoma v deželi.
Ni bistveno, ali je bila omenjena karakteristika podana leta 1949 ali pa spominsko obnovljena leta 1975. Bistveno je, da tako v enem kot v drugem primeru gre za neodgovoren napad na koroške Slovence, gre za zlohotno obrekovanje in nizkotno podtika-vanje — skratka za očitek nelojalnosti, in to samo zaradi tega, ker so se pri volitvah po-služili pravice, ki je ustavno zagotovljena vsem avstrijskim državljanom. Odkrito govoriti o iredentistih, kakor je napravil leta 1949 takratni deželni glavar Wedenig, ali tudi samo s spominskimi namigovanji vzbujati asociacije z današnjim položajem, kakor je edino mogoče razumeti tokratni nastop predsednika deželnega zbora Tilliana, pa pomeni ne le očitnega kršenja omenjene ustavnopravno zajamčene enakopravnosti, marveč hkrati tudi eklatanten primer ščuva-nja na narodnostno mržnjo.
Glede samostojnega nastopa pri volitvah so mnenja brez dvoma lahko deljena In je izid nedavnih volitev to ponovno tudi dovolj jasno potrdil. Vendar pa to še nikomur ne daje pravice, da bi Slovence, ki se odločijo za svojo listo, proglašal za .zavedene ljudi" (kakor je tudi obratno skrajno neodgovorno Slovencem, ki se odločijo drugače, osporavati njihovo narodno zavednost). Očitek iredentizma že zgolj zaradi odločitve pri volitvah pa je tako kričeč izraz nacionalistične nastrojenosti in narodne nestrpnosti, da se je treba vprašati, kako si v takem vzdušju potem zamišljajo svobodno opredelitev pri kakršnemkoli preštevanju ali ugotavljanju manjšine.
Letošnjo 30-letnico osvoboditve in zmage nad fašizmom bodo po vsej Jugoslaviji praznovali z najrazličnejšimi proslavami in drugimi prireditvami. Po eni strani bodo posvečene spominu na junaški boj jugoslovanskih narodov med zadnjo vojno ter na ogromne žrtve, ki so jih doprinesli za osvoboditev izpod fašističnega jarma; po drugi strani pa bodo veljale tridesetletni poti nove Jugoslavije.
Osrednja proslava bo — kakor navadno ob takih priložnostih — v glavnem mestu Jugoslavije Beogradu, kjer bodo 15. maja priredili tudi veliko vojaško parado. Prav tako pa bodo poleg številnih lokalnih prireditev velike proslave tudi v glavnih mestih vseh republik. Tako bodo proslave v Sloveniji doživele vrhunec 9. in 10. maja v Ljubljani, kjer bodo ob tej priložnosti odkrili spomenik narodnemu heroju Francu Rozmanu Stanetu ter osrednji spomenik revoluciji. Na osrednji proslavi v Ljubljani pričakujejo okoli 100.000 udeležencev, katerim bo govoril predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher.
Tudi praznovanja občinskih praznikov bodo letos v znamenju tridesetletnice osvoboditve, poleg tega pa bodo v Sloveniji še naslednje pomembnejše prireditve: ob dnevu Osvobodilne fronte slovenskega naroda bo slovesna seja republiške konference SZDL ter podelitev letošnjih zlatih priznanj OF; 4. maja bo praznovanje tridesetletnice osvoboditve slovenskih zapornikov iz Begunj na Gorenjskem; 5. ma-
ja bo v Ajdovščini — povezana z množičnim zborovanjem — slavnostna seja izvršnega sveta SR Slovenije in članov prve slovenske vlade ob njeni tridesetletnici; 30-letnico osvoboditve v Posavju bodo 5. ali 15. maja proslavili s pevsko revijo in odkritjem obnovljenega spomenika padlim borcem; 8. maja bo v Ljubljani odprta razstava .Socialni in nacionalni programi pri Slovencih"; 15. maja bo ob 30-letnici zadnje partizanske bitke na Poljanah osrednja koroška proslava; v znamenju 30-letnice osvoboditve bosta letos tudi praznovanje organov varnosti in tradicionalni dan mladosti 25. maja; 7. junija bo na gradu Brestanica (kjer je urejen tudi vseslovenski muzej izgnancev — op. ured.) proslava 30-letnice vrnitve slovenskih izgnancev; 14. junija bo v Celju proslava 40-letnice I. zleta Svobod in kulturno-prosvetnih društev; 4. julija — za dan borca — bo v Strunjanu proslava bivših borcev in vojaških vojnih invalidov; julija meseca bo slovenska mladina počastila obletnico zmage s pohodom po poteh AVNOJ; 29. novembra pa bodo v Beogradu ter v vseh glavnih mestih republik in pokrajin slovesnosti ob 30-letnici proglasitve republike.
... /n nacistična nostaiji/a v ^vsfri/i
Kako v Avstriji gotovi krogi .proslavljajo" obletnico osvoboditve in zmage nad fašizmom, pa naj Izmed mnogih .sorodnih* primerov pokaže naslednji:
V stari žitnici samostana Ardagger pri Amstettenu na Nižjem Avstrijskem je bil urejen prvi javni .vojaški muzej" v Avstriji, ki poveličuje .veličino", .slavo" in .neminljive zasluge" nekdanje Hitlerjeve Wehrmacht in drugih uniformiranih formacij nacističnega režima. Gre za edinstveno zbirko na avstrijskem ozemlju, kajti na dvorišču in v dveh nadstropjih je skrbno zvrščenih in urejenih nebroj najrazličnejših .spominkov" iz takratne dobe — od vojaških vozil in potrebščin preko uniform tja do primerkov tiska iz vseh tistih predelov Evrope, ki jih je med drugo svetovno vojno tlačil nacistični škorenj. Da pa bi bi) vtis na vse tiste, ki prihajajo na ta dvomljivi kraj še bolj dvomljivega spomina obujati povsem dvomljive spomine na nekdanje .slavne dni", še botj mogočen in prodoren, so organizatorji poskrbeli tudi za primerno zvočno kuliso: muzejske prostore napolnjujejo pradirnl zvoki na magnetofonski trak posnetih nacističnih koračnic in zmage pijanih poročil nekdanjega velikonemškega radia — seveda iz časov, ko je nemški vojak še veljal za nepremagljivega.
Ob tem za današnje avstrijske razmere vsekakor značilnem primeru nacistične nostalgije pa je treba spomniti, da je le pičlih 30 kilometrov od tega .muzeja" še drug kroj spomina, ki prav tako spominja na dobo nacizma: to je nekdanje koncentracijsko taborišče Mauthausen. O tem kraju trpljenja in mučeniške smrti številnih protifa-šistov raznih narodnosti muzej v Ardagger-ju seveda ne ve ničesar povedati, kakor tudi povsem molči o vseh drugih posledicah, ki so jih imeli podvigi ljudi v uniformah, ki jih je videti v tej čudni zbirki.
.MdnjŠZne, Š:AAcjŠt, nemoČnZ v JrždvZ so ve/jdvno merZ/o prej svetom, d/Z je ndroJ, s Adte-rZm žZvtjo sAtrpdj, zre/ zd večjo s^KpMosf ndroJov z JrngZmZ d/: Me." To v mdnjšZnsA: po/ZtZAZ ze-/o pogosto propdg/rdMO, venJdr v prdAsZ vse prfMid/o spoštovdno nd-če/o je postdvZ/ ErZcA EoZtAer (Eo-:/erdt;'oM 5Z:Jost v GrdJcnj Aot es/o Md ZdčeteA svoje pnA/ZAdcZje,
Z jo je v sdmozd/ožA: ZzJd/ po:/ Mds/ovo/M „DZe p/drd/e /Ventrd/Z-tdt".
Nd 106 strdMe/? rdzv/jd dvfor zdnZmZve prer/sfdve o .zvez: Jr-ždv, AZ mord prZtZ". V mZs/ZA Z?Md neAe vrste je:/erdc;jo md/:A Jrždv Md jngovzAoJd Evrope, AZ Mdj AZ se o/* spoštovdMjd snverenostZ ter neJotdA/jZvost: mejd prostovo/jMo zJrttžZ/e Zn s svojo .p/drd/MO nev-trd/Mostjo" preJstdv/jd/e prostor mZrn v tem Je/:: svetd. TdAo no-vo pot Mdre^djejo ArZJA: MddAZ Zz zgoJovZne, pd tdt/Z vse prej Aot ArdArZ/ne ZzAdšnje pr: povojnZA potAtrsZA zJrdževdMjd Evrope, AZ so JožZve/Z AroJo/om, AoJZsZ Aer posdmezMe ve/ZAe Jrždve postdv-/jdjo v ospreJje svoje MdcZoMd/Me /Mterese, d/Z Aer pdč prev/dr/d A/o-AovsAd po/ZtZAd sZ/e. V /fJcrdfZj: md/ZA Jrždv Md jngovzAoJn Evrope A: — vsdj po zdmZs/: dvtorjd omenjene pdA/ZAdeZje — vse to oJ-pdJ/o, Aer AZ A:7d tdAd zvezd zgrdjeMd Md sožZtjd o/? po/Mcm spo-štovdMjd MdroJnost:', veroZzpoveJZ /M ZJeo/ogZj posdmezM:/? r/rždv.
/M Me sdmo to. T d JZ oJnos: ZMOtrdj Jrždv /J mord/Z teme/jZt: Md ndče/ZA prZzMdVdnjd Zn spotto-VdMjd popo/ne endAoprdvnostZ Jr-ždv/jdMov Me g/eJe Md MdroJMO Zn
versko prZpdJMOst d/Z ZJeo/ošAo ::sn:erZtev. TozdJevno se dvtor ze-/o oMZrMO AdvZ s jdAtorjZ, AZ preJ-stdv/jdjo ovZre Md pot:' A tdAŠMZ sAdpMostZ.* to so MdcZoMd/Zzem, jezZA, veroZzpoveJ Zn ZJeo/ogZjd. Prvd Jvd JejdVMtAd povezdje z MMMjstMsAo proA/emdtZAo, AZ jZ v svojZA rdzmZš/jdnjtA sp/oA Jdje ve-/ZA podJdreA. Z MjegovZm: dgoto-vZtvdmZ — tdAo g/eJe sp/osM:A
Mdče/ AdAor tdj; g/eJe AonAretZ-zdcZje Md dvstrZjsAem prZmerd — se v ve/ZAZ mer: strZnjdmo, sdj gre Zd std/Zščd, AdAor jZA zdstopdn:o tdJZ AorošAt' S/ovenc: SdmZ. Zdto /dAAo z dvtorjem sdmo že/Zmo, Jd vse to Me AZ At/e /e :'Jed/Me preJ-stdve tM poAoŽMe že/je, mdrveč AZ postd/o to vsdAJdnjd stvdrMOSt — v AorZst prZzdJetZA MdroJnost: Zn MjZAovegd oAstojd :M rdzvojd, s tem pd v AorZst sAdpne JomovZMe, Adr AZ AZ/ MeJvomMo vdžen prtspeveA A dresMtčevdnjd tZste šZrše JrdžZne Jrždv, AZ jo dvtor „p/drd/Me Mev-trd/nost:'" vZJZ v .zvez: Jrždv, AZ mord prZtZ".
Edvno nedrejeMOSt notrdnjZA TMeJteAojMtA oJMOsov (Ajer pd Me gre sdmo zd oJMose me J Md:oJ: Zn Ajer tdJZ JvstrZjd gotovo M: eJtMZ prZmerj je seveJd ve/tAd Zn oA prev/dJdjoč: mZse/MostZ vetjet-Mo še zd Jo/go čdsd Mepremdg/jZvd ovZrd Md pot: A AdArŠMtAo/Z zJrd-žZtvZ večjegd d/Z mdnjšegd števZ/d Jrždv. PosAdsov v tej smer:' je AZ-
/o že ve/ZAo, dspeAov je Ao/j n:d-/o. A/orJd je vzroA — vsdj v Jo-/očenZA AoMAretMZA prZmerZA — v tem, Jd so tdAZm prZzdJevdnjem Aotrovd/Z MdčrtZ, A; so zds/eJovd/Z ozAo svetovMOMdzorMo ZzoA/ZAovd-ne c:7je. EdjtZ pr:' snovdMjd tdAZA zvez Jrždv v JdnZA pogojZA ne gre sdn:o Zd premdgdMje teždv, AZ Zz-vZrdjo Zz MdcZoMd/nZA preJsoJAov (čeprdv je sprZčo tozdJevMe, z Je-
J:sč:Mo zgoJovZMe oAremenjene mZse/MostZ že to Jovo/j teAttto, Jd /dAAo sprdv/ v MevdrMost se tdAo /epo zdSMovdne Mdčrtej, drrtpdA Zmdjo vsdj fo/ZAŠMo težo tdJZ še ZJeo/ošAZ pog/eJZ, pr:' čemer gotovo M: pozZtZvMd oAo/Most, Jd smo se po zds/dgZ ozZromd ArZvJ: povojne .A/dJrte vojne" pdstZ/Z zd-vestZ v prdAso vse preveč poeno-stdv/jend vreJnotenjd, češ.' td-Adj je vse JoAro, tdm je vse s/dAo.
5eveJd pd oAstoječe teždve ne AZ sme/e AZt: vzroA, Jd A: ArdtAo-md/o AdpZtd/Zrd/Z Zn opdstZ/Z vsdAo mZse/ nd dtrjevdnje meJseAojnegd rdZdmevdnjd Zn zA/Zževdnjd — ne znotrdj Jrždve Zn ne meJ Jržd-vdm:'. TdJZ ndmen pdA/ZAdcZje o p/d?d/nZ nevtrd/nostZ je rdZdmetZ v tem smZs/::.' treAd je spozndt:' zdv;rd/ne JejdvnZAe, Aer /e tdAo jZA Ao ::spe/o po/dgomd oJprdv-/jdt: Zn dtZrdt: pot Jo tZste Avd/Z-tete meJseAojnZA oJnosov, A: Ao omogoč:7d tesnejšo povezdvo A/jdA vsem rdz/ZAdm g/eJe ndroJnostZ,
jezZAd, Adrve Aože, veroZzpoveJ:, ZJeo/ogZje, soctd/negd stdnjd Zn rdznZA JrdgZA vreJnot, zndčZ/nZA zd pestrost č/ovešAe JrdžAe. PrZ tem dvtor JdMdšnje stvdrnostZ Aot ZzAoJZščd Zd tdAd v AoJočnost dsmerjend prZzdJevdnjd prdv nZč ne ZJed/ZzZrd, ntdrveč Mdsprotno Jovo/j red/ZstZčno s/ZAd tdJZ senčno strdn. EJZno, v čemer je morJd /e preveč optZmZstZčen, je to, Jd vZJZ v zlvstrZj: tZsto sreJZšče, oAo/Z Ad-teregd Mdj AZ se ZzoA/ZAovd/d zvezd Jrždv Md jdgovzAoJd Evrope Če pomZs/Zmo Md prZmer Md oJ-nos Jo ntdnjšZnsAegd vprdšdnjd d/Z nd po/ZtZAo potencZrdnegd dntZAo-mdnZzmd, potem sZ pdč težAo preJstdv/jdmo, Jd AZ td /IvstrZjd mog/d AZtZ tZstd centrZpetd/nd sZ/d — z/dst; ndprdm JrždVdm Zn nd-roJom, A: so nd /dstn: AožZ oAčd-tZ/Z, Jd tej nd/ogZ že enArdt v zgo-JovZnZ n: AZ/d Aos prdv zdrdJZ te-gd, Aer je ndcZond/no Zn ZJeo/ošAo nestrpnost postdv/jd/d ndJ Mdče/d endAoprdvnostZ, meJseAojnegd rd-Zdmevdnjd Zn sožZtjd. DoA/er .z tozdJevnZA ndpdA v preteA/ostZ ne Ao Zzvdjd/d MddAov Zd seJdnjost, tdAo Jo/go tdJZ v AoJočnostZ ne Ao mog/d KSpešno nresnZčevdtZ td-Aegd pos/dnstvd.
V Ao/ZAor Ao tdAdj pomdgd/d premdAnZtZ rdzvoj v pozZtZvno smer, je pdA/ZAdcZjd .P/nrd/nd nevtrd/nost" gotovo zdnZmZv tt: pomemAen prZspeveA A spozndvd-nj:: zgrešenostZ po/ZfZAe, AZ je v JoA: ene sdme generdcZje pr:ve://d že Jo JveA svetovnZA vojn. CZm g/oA/je Zn šZrše Ao proJr/o to spo-ZMdnje, tem večje je npdnje, Jd se Aomo Zz ndpdA tnJ: Adj Mdt:čZ/t.
Rado 3anoiič
Pluralna nevtralnost
,.Zveza držav, ki mora priti"
Deset !et obstoja in de!a
društva siovenskih iovcev na Koroškem
V nedeljo 6. oprita se bodo koroški siovenski iovci zbraii na jubilejnem občnem zboru svoje organizacije Kiuba prijateijev iova. Občni zbor, ki bo v nov) prireditveni dvorani „auia siovenica" v Ceiovcu, Pautitschgasse $-7, bo potekai v znamenju desetiefnice obstoja in deio-vanja prve siovenske iovske organizacije na avstrijskem Koroškem.
Ravno pravočasno za jubiiejni zbor pa je izšia tudi izredno iepo opremijena in bogato iiustrirana knjiga z nosovom .10 tet prve siovenske iovske organizacije na avstrijskem Koroškem", ki v besedi siiki posreduje izčrpno poročiio o deiovanju KPL ter obuja spomine na iepe tovske doživijaje v minuiih desetih ietih.
Teden srečanja v Celovcu
bo letos od 22. do 29. junija
Zr/%) že tr%6bcro7M/?M prireditev „Teder!	^i ;o
prirejrtt^ westo Ce/ovee irr ORF-st<rdio Aoroš^<!, Z?o ietoi v
od 22. do 29.	terM^tj^o pa /?o pod Majiovow ,23 iet
pred tera" posvečeMa danajw;iw predstavam o ieta 2000.
Z.etost:;i „7*edeM srečattja" /?o po dosedanjem okvirnem načrta imei štiri težišča.'
3 Dnevi od 22. do 2d. janija ^odo posvečeni televiziji,' predvaja/i ^odo televizijske jiime iz raznik držav, domači in taji reporterji pa kodo ime/i možnost, da pripravijo ji/m a/i radijsko oddajo o .Koroški.
$ Dne 23. janija ko ime/ vsakdo pri/ožnost, da javno izpove svoje pog/ede na /eto 2000,- na sporeda ko razprava o ok/ikovanja prostega časa; večerna prireditev pa ko v znamenja zakave ok so-de/ovanja znanik ametnikov.
3 Od 26. do 26*. janija kodo ime/i kesedo znanstveniki (napovedana je ade/ežka števi/nik znanik strokovnjakov), ki kodo prav tako razvija/i svoje pog/ede na temo ,23 /et pred /etom 2000".
# Za zak/jaček ko tadi /etos na sporeda jo/k/orni jestiva/, pri katerem kodo sode/ova/e skapine iz Ce/ovca in iz pokratenik mest.
Organizatorji se kočejo potraditi, da ki s prireditvami /etoš-njega ,Tedna srečanja" prodr/i v čim širšo javnost. Zaradi tega tokrat ne ko več ačenik diskasij v ko/j a/i manj zaprtem kroga, marveč ko tadi teknično poskrk/jeno za to, da kodo /jadje ce/o na prostem (preko monitorjev in zvočnikov) /akko sprem/ja/i dogajanje na posameznik prizoriščik.
Esperanto v šolah
V knjigi, ki jo je založi) Klub prijateljev lova v Celovcu, tiskala pa liskama Drava v Podljubelju, je na 80 straneh razporejenih lepo število prispevkov številnih lovskih tovarišev, kot so po vrstnem redu Karel Prušnik - Gašper, Janko Koren, Drago Vresnik, Tone Svetina, Marica Pradetto, Mirko Kelih in Tone Haderlap, ki je ljubezen do narave, do divjadi in do lova izpovedal tudi v verzih; poleg tega pa je v knjigi ponatisnjenih še mno-90 člankov, ki jih Ije o lovskih doživljajih in o delovanju KPL tekom tet objavil Slovenski vestnik.
Obračun je vsekakor boga! in zanimiv. V uvodni besedi predsednika (že od ustanovitve KPL na-Prej) Karla Prušnika - Gašperja je povedano, da je bil namen Kluba Prijateljev lova družiti domače koroške slovenske lovce ter ustvarjati in krepiti zveze z lovci v Sloveniji. To nalogo je društvo uspešno izpolnjevalo, o čemer govore zapiski n številnih obiskih naših lovcev pri raznih lovskih družinah v Sloveniji, kjer so bili vedno deležni bratskega sprejema in vsestranske podpore. Sicer pa to prijateljstvo med lovskimi tovariši tu in onstran meje ni naključno: korenine tega iskrenega lovskega sodelovanja segajo v polpreteklo zgodovino, ko so se tukajšnji in tamkajšnji lovci ramo ob rami borili kot partizani proti skupnemu sovražniku — Hitlerjevemu tašizmu in skupaj prelivali kri za lepšo prihodnost vseh ljudi. V tisti težki dobi vzpostavljeni stiki so ostali živi tudi po vojni, ne nazadnje tudi po zaslugi Kluba prijateljev lova in njegovih članov.
Pestra vsebina knjige, kii jo je izdal Klub prijateljev lova ob svoji desetletnici, osvetljuje vztrajnost in prizadevnost, pa tudi ljubezen in spoštovanje do lovske organizacije.
Kakor že povedano, je rodila lepe uspehe v druženju slovenskih lovcev tu in onstran državne meje. Poleg tega je KPL omogoči) številnim slovenskim lovcem na Koroškem redno prejemanje slovenske lovske literature ter je pretežna večina članov že vrsto let med rednimi naročniki priznanega strokovnega mesečnika .Lovec". Predvsem pa je KPL s svojim delom obogatil
vabi na
JUBtLEJN!
OBČN)
ZBOR
ki bo v nedeijo 6. opriia 1975 s pričetkom ob 9.30 uri v prireditveni dvorani „au!a sio-venica", Ceiovec, Pauiitsch-gasse $-7.
Občni zbor bo posvečen de-setietnici ustanovitve in de-iovanja prve siovenske iov-ske organizacije na avstrijskem Koroškem.
Lovski tovariši
prisrčno vabijeni!
člane z zavestjo enakopravnosti, kar je v naših razmerah posebno važno, saj je bil svojčas lov strog privilegij nemške zemljiške in industrijske gospode, slovenski človek pa je bil samo hlapec oziroma pri lovstvu gonjač in nosač. Da prelom s to .tradicijo" določenim krogom na Koroškem ni ugaja), izpričuje dejstvo, da je bil tudi Klub prijateljev lova že takoj ob svojem rojstvu izpostavljen hujskaškim napadom (v knjigi ponatisnjen članek, ki ga je ob ustanovitvi KPL objavila celovška Kleine Zeitung, je dovolj zgovoren).
Dejavnost Kluba prijateljev lova — kar šest strani v knjigi zajema kronološki pregled za minulih deset let! — zajema tudi širšo javnost: samo za čas od 17. aprila 1971 do 5. junija 1974 je bilo v slovenski program radia Celovec vključenih 26 oddaj „Po lovčevih stezah", ki so nastale v sodelovanju s KPL. Skupno so te 20- oziroma 30-minut-ne oddaje dosegle 570 minut, v katerih so lovci in drugi prijatelji narave zvedeli marsikaj zanimivega in tudi poučnega.
Kajti lov ni samo pobijanje. Pravi lovec je po nagibu čuvar narave; kar naravi vzame, ji tudi vrača. V svojem .Prispevku k etiki lova" Tone Svetina takole pravi: Lov postaja stvar časti in odgovornosti. Naš veliki zalet je v iskanju višjih načel in preseganju današnjega. Samo če bomo zvesto sledili ne-nadkriljivi učiteljici naravi, nas bo poplačala s svojim neizmernim bogastvom in največjim zadoščenjem. Lov nam bo vrnil, kar nam civilizacija jemlje. Lov je nenehno popotovanje v preteklost in pot v prihodnost. Lov je začudenje. Radost in bolečina. Strah in resnica. Je iskanje samega sebe tam, kjer se srečujeta smrt In življenje v čarobnem in nikdar odkritem bistvu. Lov je volja do življenja! Je vrnitev človeka k izhodiščem. V izgubljeni raj. V naročje matere zemlje.
Knjiga .10 let prve slovenske lovske organizacije na avstrijskem Koroškem" stane 100 šilingov ter jo je možno dobiti pri Klubu prijateljev lova ali v knjigarni .Naša knjiga" v Celovcu. Našim lovcem pa k temu podvigu ob desetletnici njihove organizacije res lahko čestitamo!
V Mariboru se bo danes začela tridnevna usklajevalna konferenca za uvedbo mednarodnega jezika esperanto v šole. Na konferenci bodo sodelovali predstavniki Avstrije, Bolgarije, Italije, Jugoslavije in Madžarske, pričakujejo pa udeležbo tudi nekaterih opazovalcev iz drugih evropskih držav.
To bo že deveta tovrstna konferenca, kakor jih izmenoma prirejajo v omenjenih petih deželah. Tokrat bodo na tem srečanju analizirali rezultate triletnih raziskav, ki jih je zbi-
Andričeve nagrade za književnost
Oddeiek za jezik in književnost pri srbski akademiji znanosti in umetnosti je prediagai predsedstvu akademije, da bi v bodoče pode-tjevaii posebne nagrade za književnost, imenovane po veiikem, pred nedavnim umriem jugosiovanskem pisateiju ivu Andriču.
S to nagrado bi trajno obujaii spomin na Nobeiovega nagrajenca !va Andriča, ki je bii čian srbske akademije znanosti in umetnosti že od teta 1926 daije, od ieta 1948 pa tudi čian njenega predsedstva.
rala znanstvena univerza Eotvos Lo-rand iz Budimpešte, in sicer na 23 šolah petih držav. V zadnjem času pa je od teh držav odstopila Avstrija, kjer se prosvetno ministrstvo ni strinjalo s programom poučevanja esperanta, kakor so ga prvotno sprejele vse te države.
V Sloveniji so pri uvajanju esperanta v šole zabeležili že lepe uspehe. Trenutno poučujejo esperanto na štirih osnovnih šolah, na dveh v Mariboru, poleg tega pa še v Domžalah in v Sečovljah. V treh letih je od skupno 118 učencev odpadlo 38, ostali pa so pokazali izredno zanimanje in dobre rezultate.
Sedanja usklajevalna konferenca naj bi še bolj utrdila položaj mednarodnega jezika esperanto in mu pomagala utreti pot v osnovne šole. Pri tem gre predvsem za uvedbo kot rednega predmeta, za njegovo financiranje in za razna druga vprašanja širše družbene pomoči. Zagovorniki tega — v prvi vrsti seveda pristaši raznih esperantskih organizacij — poudarjajo, da ravno esperanto lahko bistveno prispeva k razumevanju in s tem k utrjevanju prijateljstva med narodi. Z graditvijo tega mostu zbliževanja med narodi pa je seveda treba začeti že pri otrocih, v šoli.
Temu namenu naj bi služilo tudi srečanje predstavnikov petih sosednih dežel, ki se bodo od 28. do 30. marca zbrali v Mariboru.
*
TONE SVETiNA
in Bi
272
TRETJA KNJiGA
.Pa še ena nesramnost Helmut, brez primere! Mi, Nemci, naj bi se do prihoda Angležev z vso energijo borili proti partizanom, da preprečimo komunistično poplavo!
Najbolj mi je šel na živce tisti suhi, bledi človek, ki je govoril s predrznim, nekoliko skrhanim glasom, in tisti dr. Smajd, ki je za mojim hrbtom po Gorenjski pripravlja! med domobranci izdajo. Ta dva bi najraje takoj postavil k zidu 'n ju počiti"
.Ne samo teh dveh, gospod general, vse bi bilo treba pobiti! Da bi se mi, trontni vojaki, pogovarjali s klerikalnimi voluharji?! Predlagal sem vam, pa ste odlašali... Vse te ljudi mi je bit označit že poročnik Valjhun, morali bi biti izginiti drug za drugim. Pobili bi jih mi v imenu Ozne. Ali pa bi jih dali pobiti njim, kot sem dal jaz ubiti voditelje belogardizma gorenjskemu Vosu!"
.Helmut, spet vam moram priznati, da ste imeli prav! Dajte nalog vašim tjudem, pa naj jih pobijejo naskrivaj!"
.Gospod general, prepozni smo, skrili so se po luknjah!"
.Pravzaprav sem jih ukanili Nisem odbil njihovih zahtev, rekel sem jim, naj poročajo, da se bom pogovorit z Rainerjem, ki je edini pristojen za to. Jih bodo že dobiti Po nosu! Umazanci, spajdašiti bi se s samim hudičem, samo da bi prišli na oblast. Toko, zdaj veste vse!"
General se je sesede) na stol. Obrisal si je potno čelo in rekel:
.Sit sem vsega! Kaj naj človek počne zdaj, ko tuje armade zasedajo Nemčijo?!"
.Obdržite mirno kri! Samo mirno kri, gospod general. Začel se je kaos. To je že agonija konca. Prišel je čas, ko bo vsakdo moral v kratkem poskrbeti zase. Mi ne bomo mogli pridobiti množic za svoje načrte! Množica je žival, poslušna le nagonom. Ne misli s pametjo, je večkrat poudarjal tuhrer, ko nas je učil, kako jo je treba obvladovati. Ljudi smo navadili na vse. Nismo jih pa pripravili na vojno na domačih tleh!"
.Helmut, kako globoko smo padli ... Vsak dan dobivam poročila, ki me jih je strah. Rušijo se stebri največjega ljudskega gibanja vseh časov. Zdaj sam ne verjamem več, da smo sposobni voditi gverilsko vojno, čeprav imam tu še vsa potrebna navodila. Ljudje nam ne bodo sledili. Pri tej vrsti vojne mora imeti narod cilj. Mi pa smo rekli, da ljudstvo ne želi biti obremenjeno z načrti, da je to stvar vodstev."
.Kaj bo, ko bomo kapitulirali, o tem se govori povsod, dan za dnem ... Na ulici, v kasarnah, v pivnicah, ponoči ali podnevi. Ljudje se čedalje bolj bojijo."
.Saj se tudi jaz, Helmut. Sprašujem se, kje je sedaj odločnost, pogledati v oči smrti. Kje? Če je moč pravica zmagovalcev, je nemoč privilegij premaganih. Kaj se nam potem obeta?"
.Nič dobrega. Cvet naše mladine ieži pokopan na frontah. Ali naj tem milijonom dodamo nove? Svoj čas nam je tuhrer dejal, da s pametno in nenehno propagando lahko naredimo narodu iz pek!a nebesa ali iz nebes pekel, da ga lahko prepričamo, da je najbednejše življenje ono v roju. Kdo bo sedaj ljudi o tem prepričal? Nihče več.
Propaganda nas je udarila kot bumerang. Wehrwol( bo samo za tiste, če bo, ki nosijo odgovornost za to voljno."
.Pustiva te reči, Helmut. Naj bo, kar bo. Stopiva do samozvanega poveljnika domobranstva, našega preziden-ta in generala, ki je od svojega bednega vodstva dobil nezaupnico, kot dobi nepridiprav klofuto. Poglejva, če se staremu niso možgani skisati. Kdove kaj je ostalo od njegovih proglasov."
.Ne, gospod general. Sem ga pokličite. Sicer bodo dobili vtis, da se jih bojimo!"
Sivolasega prezidenta sta pripeljala dva mrka vojaka v črnih uniformah. General ga je prisrčno sprejel. Wo!t se je čudil, od kod temu pred nekaj minutami tako razjarjenemu človeku toliko zvitosti in sposobnosti pretvarjanja. Kot bi bil resnično ogorčen, je z vojaško prostaškimi izrazi opsoval vse, ki so za zahvalo zabodli pre-zidenfu nož v hrbet.
Sivobradi, samozvani komandant slovenske domobranske vojske je nasedel. Oči so se mu ovlažile, mežikal je in hvaležno gledal oba, kot bi se zahvaljeval za uvidevnost in pomoč.
.Zelo sem užaljen, ker me gospodje nenadoma ne poznajo več ... Ker me za sedanjost in za bodočnost odklanjajo v vojnem in političnem pogledu .. . Zdaj mi očitajo, da sem vaš agent In kolaboracionist. Oni, bedna klerikalna svojati $e sedaj rovarijo samo iz svojih zaklonišč in varujejo svojo nekompromifiranosf. Gospod general, vse, kar se naklepa proti meni, je delo farjev. Nikoli mi ni bilo do teh črnih sukenj, sedaj pa jih imam do grla."
Poslušala sta, da se je mož izkašlja). Ko pa mu je general ponudil pijačo, mu je major Wo!f očital:
.Opozarjat sem vas na te ljudi, gospod prezident. Stregli so vam po življenju. Vam ,in vsem resnično nam na-

Uspe! vigredni koncert SPD ,, Edinost"
v Piiberku
Siovensko prosvetno društvo „Edino:t" v Pliberku je v začetku ietošnjega teta izvedio :voj redni občni zbor. Novo izvoijeni odbor pod predsedstvom Joška Hudia si je zastavi) obširen kuiturni načrt. Čeprav se je zastavijeni ciij zdei zastavtjen nekoiiko predaieč, je treba priznati, da imajo piibrški prosvetaši prav, kajti od zadnjega občnega zbora je SPD ..Edinost" v Piiberku izvedio vrsto kuiturnih prireditev in to z vsestranskim uspehom.
Toko 'je bilo tudi preteklo soboto, ko je SPD .Edinost" vabilo na vigredni koncert v dvorano gostilne Schwarzl. Ljubitelji slovenske pesmi so dvorano že dolgo pred začetkom napolnili do zadnjega kotička. Predsednik Joško Hudi je poleg številnega občinstva pozdravil predsednika NSKS dr. Tischlerja in tajnika dipl. Ijur. Warascha, tajnika SPZ Kokota ter predstavnike domačega kulturnega političnega živ-ijenja. Poseben pozdrav pa je izrekel sodelujočim pevskim zborom — zboru Graških študentov, domačemu mešanemu zboru .Podjuna", ki je bil soprireditelj koncerta ter mladinsko instrumentalni skupini iz Do-iih pri Borovljah.
S koncertom je pričel moški pevski zbor Graških študentov, ki je pod vodstvom Aleša Schusterja pel najprej slovenske umetne pesmi nato pesmi drugih narodov, na koncu sporeda pa je izvajal spored koroških narodnih pesmi. Tu so se kot solisti posebno dopadli Aleš Schuster, Joško Kovačič in Wald-hauser. Posamezne pesmi zbora Graških študentov je napovedoval dr. Erik Prunč in to v raznih slovenskih narečjih na Koroškem.
Pevski zbor .Podjuna" je pod vodstvom Ota Wutteja predvsem presenetil s številnim nastopom mladih pevk in pevcev, prav tako pa tudi z novimi pesmimi in to zelo zahtevnimi, kar je za tako mlad
zbor velik napredek. Kot dobra napovedovalca sta se predstavila člana zbora , Zalka Messner in Franc Kvežnik, ki sta s primernimi besedili napovedala posamezne pevske točke .Podjune".
Pri sporedu pa je, kot že zapisano sodelovala tudi instrumentalna skupina mladincev iz Doli pri Borovljah in s svojimi točkami dopolnjevala pester spored vigrednega koncerta SPD .Edinosti" in zbora .Podjune" v Pliberku.
Vsi nastopajoči so pri občinstvu bili navdušeno sprejeti in za njihove izvedene pevske oziroma instrumentalne točke bili nagrajeni z burnim aplavzom. S tem so prosve-taši v Pliberku ponovno pokazali svojo organizacijsko sposobnost, številna publika pa zanimanje za slovensko pesem, ter trdno narodno zavest. Prirediteljem ob tej priložnosti izrekamo vse priznanje ter mnogo uspeha pri nadaljnem uresničevanju njihovega kulturno-pro-svetnega načrta.
Nepričakovano nas je zapustil Jožef Sadolšek iz Železne Kaple
Ogromna množica žainih gostov je v soboto 15. marca spremljala Sadolšek Jožefa iz Železne Kaple k zadnjemu počitku na kapelsko pokopališče. Vest o njegovi popolnoma nepričakovani smrti je prav gotovo najbolj prizadela slovenske lovce organizirane v Klubu prijateljev lova. Pepi, tako smo ga klicali njegovi lovski tovariši, je bil tudi odbornik tega kluba. Navdušeni lovec Toni Haderlap mu je v slovo napisal pesmico, v kateri je globoko zajel bolečino vseh njegovih tovarišev, ki nas je zadela z odhodom Pepija v večna lovišča.
Pred več kot petinštiridesetimi leti sem ga spoznal kot najmlajšega Peručevega sina v Lobniku. Klicali smo ga za Peručevega Pepija. Že v rani mladosti je skrivaj hodil na lov. Ko je dosegel 21 let pa je tudi Pepi dobil uradno dovoljenje — orožni list in lovsko karto, kot so to že imeli njegovi starejši bratje. Skupno smo lovili v Prevernikovem vrhu, za Tavčmanovim stanom, v Sa-bodinovem košu, v Tolstem vrhu, Ojstri, Topiči itd. Rad je imel tudi družbo slovenskih prosvetašev in pevcev. Od nekdaj pomnim, da je bil Pepi na vsaki kulturni prireditvi in da je sodeloval pri raznih igrah, ki jih je uprizorilo Slovensko prosvetno društvo „Zarja", dokler nas ni zajela druga svetovna vojna. Kot mnogo slovenskih fantov, tako je moral tudi Pepi obleči vojaško suknjo in iti visoko na sever. Tudi tam gori na Finskem ga ni zapustila lovska strast, saj je tam uplenil losa in rogove srečno spravil domov, kjer krasijo njegovo lovsko stopnišče.
Pa še nekaj bi rad omenil v zvezi z drugo svetovno vojno. Pepi je partizanom zameril, ker ga niso vzeli v svoje vrste, ko je bil spomladi 1943 doma na dopustu. To mi je Pepi večkrat očital. Dejal je, da se je srečal z neko edinico partizanov na njegovem domu pri Pe-
ruču — .Želel sem iti v partizane, pa je Janez rekel, da bo pozneje bolj ugoden čas, tistega ugodnega časa pa ni bilo več ..." ker Pepi ni več dobil dopusta. Po vojni se je Pepi seveda takoj vključil v naše protifašistične organizacije in vneto sodeloval.
Po vojni se je poročil z zavedno Slovenko Tinco, katero vsi dobro poznamo in ki je tudi okusila .nacistično kulturo", kot ujetnica v koncentracijskem taborišču. V zakonu sta se jima rodila dva otroka. Značilno za Pepija je bilo, da ga nisi srečal nikoli slabe volje. Iz njega je vedno izžarevalo zadovoljstvo in veselje. Njegov nasmejani obraz in njegov mili glas s katerim je bil obdarjen, sta dajala vsakemu, s katerim je prišel v stik, veselje do življenja, predvsem pa upanje, da se bo vse še dobro uredilo.
Kot lovca so Pepija položili v grob z vsemi lovskimi častmi. Slovenski lovci s krasnimi gamsovimi čopi za klobuki so stali častno stražo. Krsto so nosili lovci in jo tudi spustili v odprti grob. Pevci Slovenskega prosvetnega društva .Zarja" so mu zapeli pesmi žalostinke. S pesmijo v nemškem jeziku so se od svojega sodelavca poslovili pevci iz Rebrce. Od pokojnika se je poslovil tudi zastopnik rebrške tovarne in predsednik SPD .Zarja" Kuhar Peter, ki je v nagovoru pokojniku izrazil zahvalo za njegovo požrtvovalnost pri delu v društvu. V imenu Kluba prijateljev lova pa se je od odbornika Pepija poslovil v verzih Mirko Kelih, ki je ob odprtem grobu recitiral Haderlapovo pesem .Slovo lovskemu prijatelju".
Pepija bomo ohranili v nepozabnem spominu. Ženi Tinci, sinu Franciju in hčerki Jožici izrekamo naše globoko sožalje.
Gdšper
Pričujoča pomiad nudi fotoamaterjem spel obiiico motivov, zato razpisuje Siovenski tiimski kiub Ceiovec
NAGRADNO TEKMOVANJE V FOTOGRAF!RANJU
Vetjajo nasiednja pravita:
t. Sodeiuje iahko vsak; skupina A do 20. ieta starosti, skupina B od 20. ieta naprej. Vsak iahko odda do $ stik
2.	Fotografirajo naj se pomiadanski motivi južne Koroške
3.	Siike so iahko črno-beie, barvne aii pa diapozitivi. Siike naj imajo veiikost 9xt3cm, diapozitivi pa 5x5 cm
4.	Deia bo ocenjevaia posebna strokovna komisija (za vsako skupino posebej)
5.	Najboijša deia bodo primerno nagrajena
6.	Siike pošijite do 22. junija 1975 na nasiov: Siovenski fiimski kiub, 9020 Ceiovec-Kiagenfurt, Gasometergasse 10
Vabimo vse fotoamaterje k sodeiovanju
Kozorogi - posebnost rožeškega živaiskega parka
Jutri bodo spet odprli vrato živalskega parka v Rožeku, ki so ga tokrat obogatili z dvema kozorogoma — samcem in samico, ki predstavljata novo atrakcijo v tem znanem živalskem vrtu. Stara želtja lastnika živalskega parka dr. H. Reussa, da bi v Rožeku tudi gojili kozoroge, se je le uresničila. K tej pridobitvi iskreno čestitamo. Za prihodnost želimo, da bi se kozorogi pridno množili in da bi v Rožeku nastala prava kolonija teh danes tako redkih živali. Kozorogi so bili v 19. stoletju skoro popolnoma iztrebljeni, danes pa jih je na področju Alp spet okrog 6000. V zadnjem času so ^nasadili" dve koloniji kozorogov tudi na Koroškem, precej pa jih živi tudi na jugoslovanski strani Karavank in v Julijskih Alpah.
Rožeški živalski vrt se še vedno ponaša z najatraktivnejšim jelenom na svetu — Altijem, katerega rogovje ima 46 okončin.
Lansko leto je rožeški živalski park obiskalo 76.000 ljudi, kar je v primerjavi z drugimi leti — nazadovanje. Povprečni letni prerez vseh obiskov znaša 90.000 ljudi. Po izjavi dr. Reussa, bi bila idealna številka 95.000 ljudi na leto.
Od 1. julija naprej bo znani prijatelj ujed Dominik Kollinger spet predstavil svoje orle, sokole in jastrebe, ki bodo prosto krožili nad Rožekom in se spet vrnili k svojemu gospodarju.
Slej ko prej predstavlja rožeški živalski park eno največjih atrakcij
na Koroškem. Zlasti v pred- oziroma posezoni ali ob slabem vremenu, ko ni za kopanje, je najlepša priložnost, da izpolnite ta čas z obiskom rožeškega živalskega parka, v katerem lahko srečate nad 300 živali. Tudi fotoamaterji lahko pridejo na svoj račun, saj je le redko kdaj priložnost, da se nudijo tako številni in atraktivni živalski motivi za slikanje.
Po/e (ni (urizem minu/egra Ze(a nazacfova/
Prejeli smo statistične podatke o avstrijskem turizmu poletne sezone minulega leta (od maja do vključno oktobra 1974). Število nočnin se je v primerjavi z letom 1973 znižalo za 6,6 odstotka. Pri tem je bilo nazadovanje pri inozemskih turistih občutno večje, kot pri domačinih. Zelo zanimiv je razvoj, kakšnih stanovanj so se posluževali turisti. Zelo je nazadovalo število nočnin v privatnih stanovanjih in to kar za 10 "/o. Na obrtnem sektorju je bilo število nekoliko nižje, vendar tudi na tem področju so bile velike razlike: Medtem ko so najdražje kategorije A še mogle obdržati število nočnin iz leta 1973 in so kategorije B že beležile nazadovanje, so cenejše kategorije C in D najbolj nastradale, saj so utrpele več kot 10 odstotno nazadovanje, kar je seveda razumljivo, ker bogatih gospodarska kriza ni prizadela pač pa delovno ljudstvo, ki si zaradi draginje ni več moglo privoščiti letovanja v takšnem številu, kot prejšnja leta.
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: t
klonjenim so namenili smrt v primeru, če bi Nemčija izgubila vojno. Če je pa ne bi, bi vam taisti ljudje lizali pete in še kaj drugega, če bi vam bilo pogodu. Vedeli ste zanje, pa se jih niste znebili. Celo takim, ki so bili pod vašim varstvom, smo jim mi prizanašali."
Sivolasi mož se je zgrabit za glavo, kot bi si hotel po-ruvati vse lase:
,Moja usoda (je v vaših rokah. Naša vojna je z vašo vajno izgubljena. Napravil bom vse, kar boste rekli."
General je zapičil vanj svoje srepe oči in ga vprašal:
,Kaj pa razkol med Rusi in Angloameričani? Med Titom In med Angleži?"
,Če smo odkriti, nanj računam samo na tihem."
,tn kašken je vaš načrt? Kaj nam predlagate?"
,S svojo vojsko bi vam kril umik čez gorske prelaze."
.Mislite reči, da bi tu počakali na Angleže? Povem vam, da je to slab račun. Ne bo jih. Svetujem vam kot prijatelj. Jaz vas ne bom pustil na cedilu. Če hočete sebi in svojim dobro, se umaknite z našo armado in z nami v rajh, čez Ljubelj!"
Sivolasi general je dvigni! glavo in s tresočo se roko srknil iz čaše.
„Jaz se podrejam vaši volji."
Od zunaj je prihajal srebrni zvok leta). Odprli so okna. V bleščavi sonca so zagledati bombnike z dvojnimi repi. Zakrili so blestečo kroglo in na mesto je padla senca. Leteli so visoko in mirno, kot da v vsem rajhu ne bi bilo niti enega samega lovca več. Njihovo enolično brnenje se je zlivalo z oddaljenim bombardiranjem.
General se je naslonil na okno in skremžil obraz kot bolnik, ki mu odtekajo zadnje kaplje krvi.
.Kako fantastična premoč . . . Kdor gospoduje v zraku in na vodi, ta je gospodar tudi na zemiji . . .," je pomislil In se ugriznil v ustnico.
.Kaj pa Trst, gospod general?" je vprašal prezident, kot bi se prebudil iz sanj.
.Za nas je izgubljeno vse razen časti. Lahko pa se zgodi, da tudi njo izgubimo..."
10
Zemlja se še ni nehala tresti, ko so Blisk, Greif in Radoš prilezli iz kleti. Rohnenje letalskih motorjev se je z dimnimi stebri umikalo v nebo in tudi streljanje protiletalskih baterij je ponehavalo. Stopili so k oknom. Z razočaranjem in besom so opazovati posledice bombardiranja. Na ves glas so zabavljali čez zaveznike in kleli. Angloameričani so spet bombardirali delavska naselja. Spet se je dvigal dim nad delavskimi četrtmi .. . Prepričani so bili, da namenoma ne bombardirajo strateških ciljev. Bombe so pogosto padale na stanovanjske bloke pri Svetem Jakobu, slovensko šolo v Ulici svetega Frančiška pa so porušili do tal. Tovarne, vojaški in pristaniški objekti ter center mesta — ki je bil naseljen predvsem z Italijani — pa so ostali nedotaknjeni . . .
„Ti že vedo, kaj in zakaj podirajo," je dejal major Greif in pljunil skozi odprto okno.
Blisk ga je pogledal in prikimal. V očeh se mu je zrcalila užaljenost. Spomnil se je, kdaj je Greifa prvikrat videl in se seznanil z njim. Bito je konec januarja v minulem letu, ko so po nemškem napadu gorskih lovcev iz Idrije na partijsko šolo v Cerknem pobirali ranjence po zasneženih planjavah. Tu ga je našel, ko je klečal v snegu ob svoji ženi Bogdani. Nemška krogla ji je prebita piščal in jo pohabila. Takrat je videl tega trdnega moža jokali. Ženo je vzel v naročje in njena kr<i (je zaznamovala sled, ko jo je nesel na preobvezovališče. tzgubila je mnogo krvi in mislila je, da ne bo nikoli več videla hčerke, ki stat jo bila ob
odhodu v partizane pustila pri njenih starših. Bogdano je zadnjikrat videl, ko so odpeijali težke ranjence z divizijo na Dolenjsko, od koder jo je letalo poneslo v Bari.
Neprestano je mislil nanjo. Zdaj je tam, od koder so priletela letala. V bunkerju so se pogovarjali o njej. Prejšnji dan je dobil pismo po italijanski pošti in Izvedel, kako (ji je.
Čeprav so bili letalski napadi pogosti, se ilegalci niso nikoli zatekali v javna zaklonišča. Tam so se potikali policijski agenti in iz dolgočasja legitimirali prestrašene ljudi.
Blisk se je počasi privadil na mesto. Greif mu je priskrbel civilno obleko in ponarejeno legitimacijo. Stanoval je pri Sosiču, kamor ga je bila pripeljala Mirjam, In spal na Mihajlovi postelji. Po navadi je bil sam, včasih pa se mu je pridruži! še kdo, ki ga je noč ujela v tem delu mesta. Sosič ga je bil vesel. Obujali so spomine na diverzije, ki sta jih Mihajlo in Seidov izvedla s pomočjo Mirjam. Na stenah podstrešne sobice je viselo nekaj slik obmorskih pejsažev, ki jih je bil s tušem naslikal Mihatjlo, da je blažil v sebi napetost pred akcijami.
Tudi Bliska je Mirjam vodila po mestu. Bila je izkušena in poznala je vse glavne zveze z Ozno, partijskim komitejem, poveljstvom mesta In nekaterimi diverzanti.
Letalski napad ga je zatekel pri Tetki, kol so imenovali Greifovo skrivališče. Tu je bil tudi bunker, kljer je radiotelegrafist vsak dan po dvakrat ali trikrat vzpostavi) zvezo s štabom korpusa.
Vrnili so se v skrivališče. Spotoma so v kuhinji pomirili Tetko, petdesetletno ženico, ki je nevarnim gostom dajala zavetje že več kot osem mesecev.
Posedli so po klopeh, ki so jim v sili rabile tudi za ležišča. Nadaljevali so razgovor o zahodnih zaveznikih. Greif, ki je bil svoj čas zvezni oficir pri tujih vojnih komisijah na štabu korpusa, (je dejal:
Biičovs - Veiinja vas
V	nedeljo9. marca je imela naša Posojilnica svoj redni občni zbor, katerega je otvoril predsednik Miha Zablatnik, ki je pri otvoritvenih 'n pozdravnih besedah z lahkoto ugotovil sklepčnost občnega zbora.
Iz poročil Upravnega in Nadzornega odbora smo lahko ugotovili, da so se povišale vloge in dovoljenja za posojila ter da blagovni promet raste. Občni zbor je poročili z zadovoljstvom sprejel.
V	minulem letu so zunanjost zadružnega skladišča prepleskali in še marsikaj popravili in izboljšali, kar je seveda zelo hvalevredno. Kar nas trenutno še moti, je manjkajoči napis .Posojilnica Biičovs". Ce pride tujec v naš kraj, niti ne ve,
kije se nahaja naš zadružni dom. Ker tudi topografskega napisa ob cesti nimamo, naj bi vsaj ta naš napis bil v orientacijo — ker je skladišče tik ob cesti— kje, da se nahajamo. Tudi napis .Menjalnica" naj se napravi.
Glede osobja v našem skladišču, se je ugotovilo, da je ena sama oseba premalo. Zato imamo začasno nameščenega revizorja Ujela, dokler ne pride iz šole nova pisarniška moč.
Po poročilih smo obema odboroma dali razrešnico. Ker se Upravni odbor voli vsaka tri leta, tokrat ni prišlo do nobenih sprememb, pač pa sta bila v Nadzorni odbor, ki se voli vsako leto, na novo izvo-
Pevsko srečanje ,,od Pliberka do Traberka" tudi letos uspešno
Občinski svet Zveze kulturno prosvetnih organizacij na Ravnah je letos ze osmič po vrsti organiziral srečanje pevskih zborov pod znanim naslovom „Od Pliberka do Traber-^3,- Srečanje je bilo 14. marca letos, sodelovalo pa je sedemnajst pevskih zborov, od teh so trije bili s tostran "leje in sicer moški pevski zbor ter mešani pevski zbor „Podjuna", ki sta Predstavljala SPD „Edinost" v Pliberku ter mešani pevski zbor Slovenskega kulturnega društva v Globasnici. Moški pevski zbor „Edinosti", kj je doslej sodeloval na vseh srečanjih „Od Pliberka do Traberka", je zaradi bolezni Valentina Hartmana vodil Joško Koncilija, mešani zbor --Podjuna" Oto Wutte, pevce iž Globasnice pa Hanzej Petjak.
Ze samo dejstvo, da sta se srečanja pevskih zborov „Od Pliberka do Traberka" letos udeležila dva nova
Slovensko prosvetno društvo -Edinost" v Piiberku vabi na agentsko komedijo
„STROGO ZAUPNO"
"a veiikonočni ponedeijek 31. marca 197$ ob 19.30 uri v farni dvorani v Piiberku.
Nastopa igratska skupina .Oder 73".
Prisrčno vabijeni!
Odbor
zbora s Koroške, je zgovorno dovolj, da to tradicionalno srečanje dobiva čedalje bolj širok pomen ter priljubljenost na obeh straneh meje. Pesem je pač najbolj močno sredstvo za povezovanje med ljudmi. To še posebno velja za pevke in pevce, ki z ljubeznijo gojijo slovensko pesem in s tem tudi slovensko kulturo, ki je zlasti pri nas na Koroškem še posebnega pomena. Tako srečanje pa je za naše pevke in pevce še posebno doživetje, saj so med svojimi brati onstran meje vedno prisrčno sprejeti. Tako je bilo tudi na zadnjem srečanju ko je pesem odmevala od Pliberka do Traberka. Kajti posebna značilnost tega srečanja je, da pevci oziroma zbori pojejo v različnih krajih, da s svojo pesmijo pridejo med ljudi. Tako so tokrat mešani pevski zbori peli v Črni in v Mežici, moški pevski zbori pa so nastopili v Prevaljah in na Ravnah. Po končanih „turne-jicah" po Koroški onstran meje, pa so se sodelujoči zbori znašli v prijetni družabnosti, katero so jim priredili organizatorji. Slednji so vsakemu sodelujočemu zboru izročili tudi posebno priznanje. Tako jih ima plibr-ški moški zbor že osem, kar potrjuje izredno tesno povezanost med pevci in prosvetaši v Pliberku oziroma Ravnah in okolici.
Zato ob zaključku lahko z zadovoljstvom zapišemo, da je letošnje srečanje pevskih zborov „Od Pliberka do Traberka" bilo nadvse uspešno in da je doseglo svoj namen, namreč poglobitev prijateljskih vezi med pevci ter pobudo za nadaljno vztrajanje gojitve slovenske zborovske glasbe.
Ijena dva člana — Seher Herbert, strokovni učitelj in posestnik v Ve-linji vasi in Valentin Kropivnik, mehanik in posestnik v Bilčovsu. Po daljši diskusiji, je bil občni zbor zaključen.
Z velikim zadovoljstvom smo tudi sprejeti vest, da se je končno naša .Zveza slovenskih zadrug" preselila v novi lepi zadružni dom. S tem v zvezi naši strešni organizaciji k temu dogodku iskreno čestitamo in želimo uspešno obratovanje.
O
Iz Velinje vasi poročamo žalostno vest, da ije pred nedavnim preminul Mihael Lager, upokojenec, star 69 let. Čeprav je bil rajni .samo" kmetijski delavec in je imel govorno napako, je bil izreden človek. Ohranil je zvestobo do slovenske narodne skupnosti in se vse življenje zanimal za narodne težave, tako da ga lahko stavimo marsikomu za zgled, ki za ceno kakega ugodja proda svojo narodno zavest in povrhu še zavestno pobija to, kar je v prid njegovemu rodu iz katerega izvira. Rajni Mihej Lager je bil dolga leta nezmožen za delo, ker je še ohromel. Tukajšnjo Rupijeva družina ga je sprejela v svoj družinski krog, kjer je v zadovoljstvu preživljal jesen svojega življenja . Naposled ga je huda in neozdravljiva bolezen — rak — vrgla na bolniško posteljo. Pa tudi v tem težkem stanju mu je bilo pri Rupijevih lepo postreženo. Za vso to izkazano dobroto se blagi družini lepo zahvaljujemo.
Rajnemu Miheju želimo blag in miren počitek na pokopališču v Velinjivasi.
Slovenska prosvetna zveza v Cetovcu vabi na
operno predstavo Bedriha Smetane
PRODANA NEVESTA
v nedeijo 27. aprita 197$ ob 1$. uri v Mestnem giedaiišču vCeiovcu.
Gostuje ansambei Opere SNG iz Ljubijane.
Ljubiteije operne umetnosti vabimo k števiini udeiežbi.
Odbor
Met m zasneženo Macno
Skupino vrhov med Bajdiškim potokom ali Medborovnlco, Borovnico ali Frajpahom, Košuto in Dravo imenujemo Setiško skupino, to pa zato, ker so Setiče najvišja in najmogočnejša vzpetina v tej skupini. Poleg Setič (1922 m) štejemo v to karavanško skupino še 1685 m visoki Črni vrh, 1657 m visoki Javornik in 1627 m visoko Macno. Po obliki so najmogočnejše Setiče severno nad Selami, najatraktivnejša pa je vsekakor Macna, katero 100 metrov nižje proti severu na goli jasi krasi lepa cerkev svete Ane. Na njen praznik — koncem meseca julija, roma na stotine
čudovitega gorskega področja. Posebnost sedla Koce je v tem, da se preko njega lahko pripeljete z avtomobilom iz Kočuhe na Bajdiše, kar pa žal v praksi ni mogoče, ker imajo cesto zaprto z zapornicami. Samo na praznik svete Ane odprejo na Zavrhu zapornice, tako da se moderni romarji lahko z avtomobili pripeljejo na Koce in nato peš, kakor naši planinci, nadaljujejo pot k cerkvi. S sedla Koce je izredno lep pogled v mogočni kotel vzhodno pod Macno imenovan Poden nemško Boden. Severnovzhod-no nad Podnom se dviga 1213 m visoki Volčji vrh (Wolfsgupf), ki je
Obiščite tudi ietos tretji kuiturni festival, ki bo od 1. do 4. maja v Giobasnici pri Šoštarju!
ljudi k cerkvici, zato je Macna tudi najbolj obiskana gora v Sedški skupini. Najlepše je ostro prišiljeni gozdnati stožec videti iz Celovca.
Naši planinci so Macno obiskali na svečnico in sicer iz Zgornjih Baj-diš. Pri elektrarni se od glavne ceste, ki pelje na Sele, odcepi lepa gozdna vozna cesta na levo in se v ogromnih serpentinah vije na sedlo Koce med Macno in Javornikom. V starejših specialkah je bila nemška oznaka za Koce Herpeschnigsattel v novejših pa se imenuje Hansen Ruhe. Do višine okrog 800 metrov je bilo tisti dan vse v megli. S poti proti Kočam se je nudil čudovit razgled na bližnje s soncem obžarjene Zahodne Gure, katerih najvišja vzpetina Plešivec nekako med Zgornjo Vesco in Bilčovsem, je najbolj molela iz belega meglenega morja. Tik nad belo meglo se je svetila v soncu bela cerkvica svete Helene nad Bilčovsem. Zlasti za bilčovščane, ki so bili z nami, je bil ta pogled seveda najbolj atraktiven. Pri vzponu proti Kočam ni bilo mnogo snega, pač pa so se na sedlu snežne razmere nenadoma spremenile. Prečenje preko vzhodnega pobočja Macne proti cerkvi, se je odvijalo v globokem suhem snegu. Precej upehani in premraženi so po tričetrturni hoji dosegli ramo na kateri kraljuje daleč po Koroški vidna cerkev. Pogled na belo megleno morje pod njimi je bil enkraten. Pri cerkvi se naši planinci niso dolgo zadrževali, ker je pihal mrzel leden veter. Vzpon na skalnati greben Macne je bil kar težaven, saj sta led in sneg zelo otež-kočila gladko napredovanje. Povratek na sedlo Koce je bil pravi užitek, saj se je med tem časom vreme nekako uneslo oz. sprijaznilo, tako da so imeli nekoliko več časa za ogled tega
razvodnica med Podnom oz. koču-škim potokom in Inclnovim grabnom ali kakor domačini pravijo Hincelno-vim grabnom. Posebno zanimiv je pogled na mogočni raztegnjeni greben Črnega vrha, ki se vleče od sedla Kri-stinenhohe 1534 m (slovensko ime ni znano, če ga kdo pozna, naj ga nam sporoči) pa do Zgornje Vesce. Najvišji vrh v tem grebenu je Križan vrh (Kreuzgupf) nato so znani še Veteršči vrh (Windgupf) in nekoliko vzhodneje ležeči 1396 m visoki Mali vrh. Posebno lep je bil pogled tudi na 1842 m visoki Grlovec, katerega krasi daleč naokoli vidni križ. Tudi vzhodni del prepadne Košute z Velikim Vrhom in Babo, ki ju loči Hajnžavo sedlo, so bili vredni daljšega opazovanja skozi daljnogled, ki je tako nerazdružljiv prijatelj vsakega planinca.
Srečni in zadovoljni so se naši planinci spustili v dolino in sklenili, da bodo ob prvi priložnosti obiskali tudi Javornik, s katerega je izredno lep razgled na ostenje Košute.
Slovensko prosvetno društvo „Bi!ka" v Bilčovsu vab) na
ST!LN! KONCERT ,,ROŽANSKE LJUDSKE PESM!"
ki bo v nedeijo 6. aprita ob 19.30 uri pri Miklavžu v Bilčovsu. Nastopa mešani pevski zbor „Roi" iz št. Jakoba v Rožu.
0<%or
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: I.
nAngleži imajo dvojne, nasproti nam nepoštene rakune! Pri njihovi misiji sem se naučil igrati poker, piti viski, dobro jesti, kaditi cigare in še marsikaj drugega. Kupovali so me, toda kupili me niso. Tudi za vrečko zlatnikov ne."
,,Za vrečko zlatnikov?" se je začudil Blisk.
"Da, pravih zlatnikov! Verjetno se še vedno držijo starega pregovora, da ni trdnjavskega zidu, prek katerega "e bi prišel z zlatom otovorjen ose). Ne samo mene, tudi druge so skušali kupiti."
"Vem," je dejal Blisk, .tudi z dolarji so plačevali nekatere vesti."
Greif je potegnil k sebi ranjeno koleno, v katerem ni imel več pogačice po nesreči z motorjem. Skelelo ga je in obetalo spremembo vremena.
Potem so se zapletli v pogovor, kako je kdo od njih prišel v partijo.
"Mene je pognal v partijo nemški petokotonaš inženir Ungar," je dejal Greif. "Da je lahko plačeval svoje kul-turbundovce, vojvodinske Nemce, ki so odhajali na vojaške tečaje v rajh, je nas vajence nesramno izkoriščal. Organizira! sem štrajk. Zato me je poklical v pisarno. Obstopili so me njegovi ljudje, sam pa me je premlatil s pasjim bičem, da sem bil lisast po vsem životu. Tega hudiča bom po vojni takoj poiskal, če ne bo z Nemci ušel čez mejo!"
Greit je potegnil dim in se zazrl v modrikaste svaljke, ki so splavali pod nizki strop.
"Še bolj kot tovarnar pa me je užalil župnik Kociper! Hodi! sem v prvo gimnazijo, ko mi je mama zbolela za rakom. Štirje otroci smo bili zadnje dni samo pri njej."
Oči so se mu stemnile, kot bi podoživel vso žalost m nebogljenost otroka, ki se je prvič srečal s smrtjo.
,,Zakaj nisi bil pri maši?' me je vpraša! Kociper. Odgovoril sem, da sem bit pri bolni materi. .Lažešl Vstani
in pridi gori' se je razjezil možak. Šel sem s sklonjeno glavo. Pričakal me je pred tablo in me oklofutal pred vsem razredom. Samo zobe sem stisnil — ni spravil iz mene glasu, če Ije še tako udrihal ..."
.In kako je bilo z materjo?" je vprašal Radoš, ki je zdaj vodit v Trstu Ozno.
"Naslednji dan je umrla. Od takrat nisem več prestopil cerkvenega praga."
Nekaj časa so molčali. Prisluhnili so trdim Tetkinim korakom in čakali na znak, da se bliža hiši nevarnost. Ni ga bilo.
"Od kdaj si v partiji?" je Blisk vprašal Greifa.
"Od šestintridesetega. Španija me Ije razvnela. Od enainštiridesetega pa sem v hosti. Na Pohorju, na Dolenjskem, na Primorskem ..."
"Greit se vedno spopada s takšnimi, da potegne kratko. Povej nam, koko sta te Bračič in komisar obsodila na smrt," je dejal Radoš.
Greif je jezno zabliskal z očmi.
"Tovarnarja in tarija sem nekako razumel, teh dveh pa res ne. Rešil me je Bebler. Prišel je slučajno v štab in jima preprečit, da bii me spravila s sveta. Pomočnik komisarja odreda sem bil. S patruljo sem bil na poti v štab. Bilo je mrzlo, pa smo se ustavili v neki vasi. Dekleta so nam postreglo s hrano, mi pa smo se pogreli na peči. Nenadoma je vstopil Bračič, komandant Alpske cone. Vprašal je, kje imamo straže. Povedali smo, da stražijo vaščani."
,,Zato naj bi te bili ustrelili?" se je začudil Blisk.
.Seveda. To Ije bil povod. Vzrok pa so bili razni očitki prestižnega značaja ... Razrešila sta me in me poslala z manjšo skupino in propagandnim gradivom na Koroško. Čeprav je to pomenilo malo manj kot smrt, sem se vrnil."
,,Tega si nikar ne ženi k srcu. Več dobrih partizanov
poznam, ki so bili razrešeni ali na smrt obsojeni, pa so še vedno v vodstvu. Poznam celo nekaj takih, ki so dali pobiti več naših ljudi, kot so pobili Nemcev ..."
"Pustimo te reči," je dejal Radoš, ,ker me spravljajo v slabo voljo. Je pač revolucija ..."
"Prav imaš," je dejal Greif, se skloni! k radioaparatu in poiskal glasbo. Da bi laže pričakali poročila londonskega radia in Svobodne Jugoslavije, so vrgli karte. Tudi Bliska so naučili igrati poker. Položiti so pištole na mizo. Vsak je imel pred seboj tudi škatlo cigaret. Pridružil se jim je radiotelegrafist. Bili so kot Londonovi zlatokopi, ki igrajo za zlata zrna. Tako so si z igranjem večkrat mirili živce. Tetka jim je postregla z vinom iz domačega vinograda. Obljubljali so ji, da ji bodo spomladi, ko bo svoboda, pomagali okopati trto.
Oglasil se je radio London. Poročila so bila ohrabrujoča. Nemška armada je razpadala na vseh bojiščih. Blisk je strmel v strop. Duševni pretresi v zadnji ofenzivi mu še niso izginiti iz zavesti. Preveč mrtvih je videl, da bi bi) lahko miren ...
Ko so spet napolnili sobo zvoki vojaške koračnice, je nenadoma vprašal:
"Kako vi tu gledate na tovarišico Morano?"
Maks mu je bil pred smrtjo naročil, naj v Trstu skuša pretehtati nekatere ljudi, ki so biti sicer komunisti, niso pa marali Titove Jugoslavije.
"Članica mestnega komtteja je," je odvrnil Greit.
"Mene so opozorili, naj bom pri italijanskih komunistih previden, češ da je Italijan vedno najprej Italijan, šele potem komunist."
,,Tu skušamo vsestransko sodelovati tudi z Italijani, ki ne marajo (ašizma. Slovenci so pač v mestu manjšina;. Le tako obstojimo in širimo Osvobodilno (ronto. Gotovo se spominjaš, da smo pretekli mesec poslali Streli na korpus
Kaj naj vsaka mati ve o dojenju
Če Mofzarast jJ^Jrojp' a/: yr:ro-)ene zajčje HjiMrce je Me wore jfj%t:, Maj M wa^: M:Je^o reJMo oJ^r:zgava :M ga Jgje po žJ:č^:, MiKa^or pa Me po cac/ja. TčaJar o^o^a Mgf%J:':e Ma CMCe/j, Me J?o več Aofe/ jcj^p' pr: prjiA. ^aj čo, pa čeprav je je :a^o Mzajč^eM, ^M:a/M jpozMa/, Ja po cac/ja w/e^o ^ar jawo o J je^e /:je v ajta, za^aj Jr; je feJaj :ra-J:J j jejar:;ew, vje^a^or zahteva Me^aj Mapora. SeveJa wora wa::' fa J: j/a^o:Mega otroka ve^Mo ZMova jewa:: ^ prj:?M. Z žJ:č^o ga JrraM: /e toJr&o čaja, Ja je oZro^ M:'^oJ:To o^rep: :M /e po zejravM:^ov:7; MafoJJJJJr.
Pr: več:M: ^o/ezM: waZ: JaJr^o Maprej Joj:, /e pr: oJprZ: faj?er^a/oz: Me. Pr: ojiaJJJr Jro-/ezM:A J:MaJM:'J: orgaMov pa j: raora čez MOJ :M ajZa zaveza::' razo, pa JaMo Joj: Maprej.
AaJar waZ: JoJ?:' poMovMo weMjZraac:jo, JaA-&o Joj: Maprej, MavaJMo pa :'?Ma Z:'jZ;^ Me^aj JM: Me^o/:%o waMj w/e^a. Pa J: če poMovMo zaMOj:, prve mejeee JaJr^o je veJMo Joj:.
:wa waZ: rej eM^raZ prewa/o w/e^a, ZMora JojeMČ^a JaZ: veJao Majprej prjj, je/e poZeM: JoJaZe^ kravjega M:/e^a, a Me po cac-/ja :M Me preveč. Če pa zaraJ: j/až^e Me M:ore Joj:Z: pez^raz a/: jeJZ^raz Ma JaM, Maj Joj: vjaj jZ:r:^raZ. Po /MOŽMOjZ: Maj oZro^ ZeJaj Jo^: kravje ZM/e^o Je v čaja zMaZer:Me oJjoZMOJZ: ZM Zo raje prezMa/o ^oz pa preveč. Če pa Joj: Je Zr:&raz Ma JaM, Maj JoJJva oZro^ JzzMeMOZMa eM^raZ zr:aZer:MO, erz^raZ kravje zzzJe^o. Vje^a-^or pa zMora zMaZ: vjaj prve ZMejece JojeMČJza jazMo Jo;:f:7 OpozarjaM: vaj pa, Ja JzojZe prav goZovo v Maj^rajjezM čaja JzgaJzJJe ZMJeJzo, če JzojZe JojzJe Je Jva^raZ Ma JaM. — Do^Jer je oZro^ pr: prjJJz, JzMaze veJMO ZMOŽMOJZ, Ja v przzMera, če oZro^ zJzoJ: JpojeJzMo za preJzav-M:'zM: ZMoZMjazM:), JaJz^o za Me^aj čaja oJjZav:Ze :M Jaze JojeMČ^a jpez jazMo prj:. Saj v čaja Jzo-JezM: oZro^ Mzzaa veJJ^ega Ze^a, zaZo ZMa Jzo za-JojZovaJa ZaJ: zzzaMjja ^oJJčzMa ZMJe^a. JčaJar pa Me JzprazM: M:Z: prj:', j: je ZreJza ZMjeJzo oJ-JzrzzgaZ: :M ga JaZ: po zJJč^J.
PrezMaJo je ZMaMo, Ja ZMaZ: JaJz^o zMje^o :z-gaJz: ZaJ: zaraJ: jZraJza, razJzarjeMja, jeze aJ: žaJoJZ:. XJjaJz zezMa ZMora oZro^a veJMo ZMova jezMaZ: & prjJzM :M ^zzzaJa je Jzo zrJeJzo jpez po-jav:Jo v zaJojZM: ^oJ:č:M:, če J<o oZroJ: zaraJ: Ja^oZe Jzrep^o jejaJ, jeveJa, če ga zMeJzezM Me JzojZe preMaj:Z:Je J J:ravj:zM zMJe^ozM. ZaZo va-žeM MajveZ preJvjezM žeM:M: o^oJJc:.' gJejze, Ja jo oJzraM:Ze pr: JoJzr: voJj:, očavajze Joje-čo ZMaZer prej MepoZreJzaJzM razJzarjeMjezM :M jezo. PazvejeJzZe žez:o, čeZaJ: z ZMaJeM^ojZMO po-zorMOjZjo, oJvzezMzZe j: JeJ MjeaJJz MejZeZzJz opravkov, j ZezM Me JzojZe pozMagaJ: jazMo Mjej, azMpaJ: ZaJ: vajezMa oZro^a.
Do^Jer je JojeMČeJ: reJ:, je Zo ZMa^, Ja JzMa JovoJj JzraMe, zaZo Me JovoJJzMO JoJaZ^a Za^oj, ^aJar ZMaZ: ZMŽjJ: :M ZrJ:, Ja je oZro^ JačeM. JčoMZroJJrazMo pa Mjegovo MapreJovaMje v Zež: j ZeJeMj&:zM aJ: zMejeČM:'zM ZeJzZaMjezM. ZJrav JojeMČe^ je zreJ: povpreČMO Ma zMejec za poJ ^:Je; j 6 ZMejec: jvojo poroJMo Zežo poJvoj:, z 72 zMejec: pa poZroj:. VeMJar je Zo Je pr:JJ:ŽMo ZMerJJo :M Me jZooJjZoZMo pravJJo. pM^raZ je oZro^ zreJ: več, Jragzč ZMaMj, zaZo ZMaMjj: za-jZoj Mz^a^or je M: razJog za J&rJ* :M razJ*ar-jaMje.
J!e Me^aj vaŽMega. Doječa ZMaZ: poZreJ*aje več
28. mczrec 1975
Kava, imenovana
Stara zgodba omenja, da so prvi začeli piti kavo menihi nekega samostana visoko v etiopskih gorah in jo tudi imenovali „kaweh" — razdražujoea. Iz Etiopije se je razširila preko Meke in Medine v Sveto deželo in — 1. 1510 — v Kairo. Sultanu Selimu II. pa gre zasluga, da jo je spoznal tudi Konstantinopel.
Iz Arabije je kava pričela svoj zmagoslavni pohod po svetu. Vendar pa zgodovinsko ni dognano, če so kavo res odkrili prav v Etiopiji, prav tako ne, ali je človek pred stoletji znal pravilno pripraviti kavo, (t. j. sušenje kavne češnje, izčiščenje in žganje plodu ter kuhanje kave). Dognana pa je njena nadaljnja pot iz Etiopije. Tako je kava, ki so jo nasadili evropski naseljenci na Javi, prišla iz Arabije v prednjo Indijo, ki je bila ob koncu 17. stol. nizozemska. Uvajati jo je začel tamkajšnji guverner in že čez deset let je „Eastern Indian Company" poslala v Amsterdam prvo
Drobni nasveti
# Preprečevanje znojenja je škodljivo. Osnovna naloga znojenja je uravnavanje telesne temperature. Naravno reguliranje temperature pa bi se ustavilo, če se človek ne bi mogel znojiti na večjih površinah telesa. Pod pazduho pa se izloči tako malo znoja, da ni škodljivo, če to preprečimo celo za dalj časa.
0 Pianinsk! zrak je zdrav, ker ima veiiko kisika. Nasprotno, čim višja je nadmorska višina, manj je kisika v zraku. Kljub temu pa se zdravstveno stanje lahko popravi, ker se organizem prilagaja okolju, s tem pa se množijo rdeča krvna telesca, izboljša se kri, kar seveda pomeni izboljšanje zdravja.
0 Sadje smemo jesli v neomejenih koiičinah, ker ne redi. To ni vedno res. Sadje, ki vsebuje veliko vode, redi ljudi, ki težko izločajo tekočino. Nekatere vrste sadja vsebujejo precej sladkorja (banane, kostanj, grozdje, slive) in maščob (orehi, mandeljni). Tako precej prispevajo k debelosti in se jih je treba odrekati ali pa jih jesti zmerno.
J?rdMC. AcČKMRfMo, d% poraJJ jvojo oJučdjMO Jr^MO zaje :M je polotJco te ^oJ;č:Me za otroka. Zato j: Jajte dodatek, &aJar prav:, Ja je JačeM otro&, pa J*o za oJ?a JovoJj. Uživa pa JaJ?^o vje, a J)raMa Maj J?o č:M:i?oJj ?MejaMa, predvje?M pa MtMogo sadja :M zeJeMjave. JV: Meoi?J?oJMo potre^MO, Ja pije ravMo Mtie&o, Mi^a^or pa Me ai&oJmia.
Naj Ma &OMCH oweM:M: je. Ja je vjaJro wa-ZeriMo mie&o v začetka JojeMja J?oJj vodeMO, a proti ^OMca J*oJj majtMO. Ni pa Me „pre/Moč-Mega" iM Me „prejiai?ega" MzaZermega mJe^a. AfateriMo mJe^o je jarMo eMO :M Zo je MajimJj-ša JtraMa :M pa eMO gJavM:A zdraviJ za oJ^oJe-Jega JojeMČ&aJ
„razdražujoča"
pošiljko kavnih zrn in sadiko kavovca. To so nasadili v že tedaj izredno lepo urejenem amsterdamskem botaničnem vrtu in novo pridobitev skrbno negovali. Drevesce je cvetelo, dozoreli so sadeži in tako so dobili seme, ki so ga spet posadili. Eno izmed teh drevesc je Amsterdam kot veliko dragocenost podaril tedanjemu francoskemu vladarju Ludviku XIV., kar je povzročilo mnogo zanimanja in razpravljanja po Franciji. Potomci amsterdamske sadike, iz katere izvirajo vsi v Evropi vzgojeni kavovci, so se počasi razširili tudi po Ameriki. Iz nizozemske kolonije Gvajane je kava prišla v sosednji Cayenne, na Antile in Martinique. 2e 1. 1727 je prišla iz Cayenne tudi v Brazilijo.
Iz opisane poti je razvidno, da je prednik vsem kavnim nasadom arabska sadika, iz katere so v več kot 200 letih s križanji vzgojili več različnih vrst. Mnogo so se ukvarjali s tem zlasti v drugi polovici 19. stol., ko so poskušali vzgojiti vrsto, ki bi bila odpornejša proti listni rji, kar se jim je tudi posrečilo.
Kavovec je drevo, ki uspeva v področjih s tropskim podnebjem. Velike kavne plantaže so zlasti v Braziliji, Kolumbiji, Mehiki, Salvadorju, Gvatemali, na Javi, v Zahodni Indiji in Zahodni Afriki. Pogled na tako plantažo, ko drevesa, posajena 2 do 3 metre narazen, cveto in se vse blešči v snežni belini neštetih cvetov ter močno diši po jasminu, je čudovit. Da kavni sadež — češnja dozori, traja celih 9 mesecev, včasih pa tudi več. Ko češnja dozori, postane temno rdeča. Običajno vsebuje dve plankonveksni zrni, kadar pa je v sadežu le eno zrno ovalne oblike, tedaj govorimo o „bi-seru". Pri tej vrsti kave (^biserna kava") pa je lepo le ime, sicer pa ta plod dozori na že ostarelih vejah, ki niso imele dovolj potrebne hrane.
Kavo obirajo na različne načine: z rokami, tako da obero le zrele češnje, ali pa z roko enostavno potegnejo po veji in odtrgajo zrele in nezrele sadeže, listje, suhe vejice itd.; ali pa z otresanjem drevesa, pri čemer zreli sa-denži popadajo po tleh.
Okus kave se razlikuje predvsem po tem, kako zrna ločijo od mesnatega dela češnje. To delajo na dva načina in glede na ta postopek ločimo kavo na oprano in neoprano.
Oprano kavo spoznamo že na prvi pogled, saj je zareza na zrnu bele kave. Obrane češnje zmečkajo in nalože v velika vodna korita, kjer nastane fermentacija, med katero dobi kava značilen, boljši okus. Nato zrna očistijo z izpiranjem.
Neoprano kavo pa pripravljajo tako, da obrane češnje šest do petnajst dni suše na soncu, pri čemer nastajajo v semenu spremembe, ki vplivajo na kvaliteto kave. Posušene sadeže oluščijo, nato pa preberejo in sortirajo. Neoprane kave so močnejšega okusa, vendar so manj fine in zato tudi cenejše.
Surova kava je zrnje kavne češnje, ki ga še obdaja tanka kožica. Taka kava je prioravlje-na za transport. V luščilnicah, ki so predvsem v velikih lukah, ji z glajenjem odstranijo kožico in jo spravijo v vreče iz jute (po 60 kg), redkeje pa tudi v sode ali zaboje.
Prepona loči prsno voiiino od frebušne in s spuščanjem ler dviganjem pomaga pri dihanju. Kadar nastopi naraščajoč krč prepone, ki ga spremlja istočasno zapiranje glasilk, nastane pri tem značilen krčevit in trzajoč zvok v grlu. Običajno sledi prvemu cela vrsta krčev prepone in značilnih zvokov v približno enakih presledkih. To je kolcanje. Ne moti nas preveč, če se nam zakolca te nekajkrat. Zelo neprijetno pa je, če traja kolcanje dlje časa in se ne ustavi, posebno če smo v družbi ali na delovnem mestu.
V večini primerov je vzrok za krčenje neko draženje prepone: vroča jed ali naglica pri jedi, prevelika količina zaužite hrane, razširjen ali povešen želodec, želodčni katar, vnetje potrebušnice, obolenje jeter (vnetje, rak). Neredko opažamo kolcanje pri kroničnih alkoholikih, včasih muči kolcanje tudi nosečnice v zadnjih mesecih nosečnosti, pri pljučnici ali drugih obolenjih v prsni votlini.
Če upoštevamo pestre možnosti, ki povzročajo kolcanje, nam bo razumljivo, da je to znamenje, ki ga ne smemo pustiti vnemar. Vodilo resnosti naj bo trajanje, zato brez panike, če se nam zakolca le včasih. Pri dlje časa trajajočem kolcanju moramo k zdravniku, ki bo s pregledi skušal ugotoviti pravi vzrok in ustrezno zdravljenje. Za ustavljanje kolcanja je med ljudmi znanih mnogo načinov, učinkoviti pa so le včasih: globoko, mirno in enakomerno dihanje, globoko zajamemo sepo in jo dlje časa držimo ali pa če naglo popijemo v enem požirku čim več mlačne vode. Nekaterim uspe zaustaviti kolcanje, če izzovejo bruhanje. Zanimivo je opažanje, da kolcanje često preneha samo od sebe, ko obrnemo pozornost na nekaj, kar nas močno pritegne.
Poskusite!
$f:M;j^o pleče v jvetJcM! prter
Z kg svinjskega sapiečja, 1 stekienica svetiega piva, ju4na seienjava. soi, poper, iimonin sok, saiim-be, Z žiiiki paradiinikove mesge, t dkg jediinega škroba.
Oprano meso natremo s soijo in poprom, ga pristavimo v mrši) vodi s pivom, s drobno naresano jušno seienjavo in s paradiinikovo meigo. Ko je to savreio, kuhamo še naprej na ne prevei vtoii pioši). Omako igostimo i jediinim škrobom, ki smo ga sme-šati s mrsio vodo, začinimo s soijo, poprom in z ii-moninim sokom. Za priiogo ponudimo stan krompir, kisio ati stadko zeije itd.
Z^reJrrM:ce Mg jdfmJČMeM: ^rorMplrjK
1 kg krompirja, 2 narezani čobuii, 75 dkg jaboik, tiadkor, kis, 4 zarebrnice, mast za pečenje, paradižnikova mezga.
Krompir oiupimo, ga narežemo na kocke in zavremo v maio soijeni vodi. čez kakih deset minut dodamo čebuio in oiupijena, očiščena in na veiike kocke narezana jaboika. Vse skupaj kuhamo, potem pa dodamo maio siadkorja in kisa. Zarebrnice pripravimo in spečemo. Poiožimo jih na krompirjeva jed in vse skupaj po ieiji preiijemo s paradižnikova omako in okrasimo z dušenimi jaboičnimi obročki.
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: L
načrt vseh nemških obalnih utrdb. Do le-tega ne bi bili prišli, če ne bi bili uporabili prav vseh možnosti."
.Roje povej, kako bi bil zavoljo teh načrtov skoraj izgubil glavo!"
,Sa)j res, to te bo zanimalo, Blisk. Kmalu potem, ko je kurirka na odgovornem mestu vzela načrte in odšla, sva z mojim namestnikom Brankom srečala Morano. Črne oči so ji zažarele, morala sva se ustaviti in poklepetati z njo. Po vsi siti je z Brankom hotela razčistiti neke spore. BH sem nestrpen in naljraje bi jo bil poslal k vragu. $e zdaj ne vem, kako smo prezrli dva Nemca, ki sta nam prišla za hrbet in potegnila pištoli. ,Hande hochl' sta nas presenetila. Kaj smo hoteli, dvignili smo roke. Nemca sta nas preiskala. Tokrat sva bila oba rez orožja, zakaj tržaški aktivisti so nas svarili, naj ne hodimo okoli z orožjem, ker se ob raciji laže izmažeš, če si brez njega. Razburjal sem se v nemščini in mu pokazal nemško izkaznico, izdano od esesovskega urada. To je Nemca pomirilo, da nam je dovolil spustiti roke; kljub temu pa je dejal, da bodo v kasarni ugotovili, kdo smo.
Vso pot me je oblival mrzel znoj. Če nas priženejo tja, smo izgubljeni... 2e smo zagledali sivo poslopje kasarne, ko sem se odločit za beg. Sklonil sem se, kot bi hotel zavezati čevelj, in se pognal Nemcu pod noge. Podrl sem ga. Drugi Nemec je ustrelil. Razbežali smo se na vse strani med ljudi. S svojo bolno nogo sem tekel, kar so mi dale moči. Kmalu sem videl, da tistemu, ki me zasleduje, ne bom mogel pobegniti. Za prvim vogalom sem zgrabil žensko, otovorjeno s košarami, in Ijo z vso silo treščil v zasledovalca. Zavreščala je, kot bi jo hotel ubiti. Zaustavil sem ga, a me je v gruči ljudi vseeno ujel. Pištolo je bil med tekom spraznil, zato mu ni preostalo drugega, ko da se vrže name. Zvalila sva se po cesti. Useka) me je po nosu, da se mi je ulila kri. Pobesnel sem.
Zgrabi! sem ga ze lase in treščil, da je priletel z glavo ob pločnik in se onesvestil.
Šele v naslednji ulici, ko sem se pomešal med ljudi, sem začutil, da mi po roki polzi nekaj toplega — kri . .."
„Vsi skupaj ste imeli prekleto srečo," je dejal Radoš. „V moje skrivališče si prišel bled kot zid." Obrnil se je k Blisku in dodal: .Moje kurirke so ga obvezale, v naglici smo mu oprali srajco, jo posušili in zlikali ..."
.Dobro, da mi Nemec ni prestrelil kosti. Poglej!" Zavihal je rokav in pokazal prestrelnino.
Pogovor je prekinit radiotelegrafist. Najavil je zvezo s štabom korpusa. Povelje podpolkovnika Borštnarja se je glasilo: .Še naprej organizirajte delavske bataljone. Sledi nova pošiljka orožja. Pripravljajte se na prevzem oblasti. Za Trst obstoje samo narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije, ki jo sedaj predstavljate vi, komanda mesta. Ravnajte se po navodilu 16B/3."
To je pomenilo, da morajo takoj sklicati vse poveljujoče — predstavnike vojske in Ozne ter štabe sektorjev — in jih seznaniti z osnovnim načrtom vstaje, dati naloge bataljonom in jih usmeriti na posamezne objekte, ki naj bi jih zasedli.
O mraku so pričeli prihajati voditelji vojaških enot. Soba se je napolnila. V zakajenem ozračju je visela napetost spričo dogodkov naslednjih dni.
11
Na obrobje kamnite Otlice je sijalo sonce. Drevje je zazelenelo, trave so obrastle granatne lijake, kmetje so se lotili obnavljanja požganih domov in življenje se je znova rojevalo.
Od sedla na Colu do mej Trnovskega gozda proti Soči so nastopile brigade obeh divizij in gonile Nemce z zavzetih položajev. Njihov cilj je bil, znova osvojiti Trnovski
gozd — odskočno desko za napad na Trst in Gorico.
Komandant korpusa podpolkovnik Borštnar se je vzpel na rob skalovja, od koder se je skalna pregraja skoraj navpično pogrezala v Vipavsko dolino. Pogled mu je zdrsnil na Kras, od koder je v valovih prihajalo bobnenje topov: prihajala je IV. armada jugoslovanske vojske. Za črto soparnih meglic !je slutil morje in Trst.
Korpus sl je že opomogel, zacelile so se rane, ki mu jih je zadala nemška ofenziva. Ponovila se je že neštetokrat ponovljena igra — z obema dizivijama so se vrnili tja, od koder jih je sovražnik vedno skušal izriniti, pa jih ni nikoli izrinil. Kdove koliko krogov so že napravili.
V globeli pod njim je stala borna hiša, okoli nje pa je bilo privezanih nekaj konj. Sklical je bil štaba obeh divizij, da bi se pogovorili o zadnji, najtežavnejši nalogi. General Kveder mu je iz glavnega štaba slovenske vojske naročal, naj takoj zasedejo izhodiščne položaje za vdor v Trst in Gorico.
Nemški štabi so bili zelo presenečeni, ko je IX. korpus, na katerega niso več resno računali, prešel v protinapad. Major Perne je s vojo divizijo vrgel Nemce iz Trnovskega gozda proti Soči, kapetan Cene Bavec pa je s 30. divizijo pregnal Nemce, četnike in domobrance z Otlice, Predmeje in Sinjega vrha. Ob podpori topništva in letalstva so gonili razbite in demoralizirane kolone sovražnikov v dolino. Tu in tam je še pokalo, tudi kakšna mina se je še raztreščila.
Borštnar je vede), da se pričenja velika bitka in nevarna igra za Trst. Posvetoval se je s člani slovenskega partijskega vodstva. Slovensko primorje je postalo razbeljena ploščad. Vrtinec nasprotujočih si interesov je bit čedalje bolj zaskrbljujoč. Kdo bo prišel na vrh? Kdo bo utonil? Kdo bo koga ukanil in kdo bo izigran in prevaran?
(NrrJgJjevdMje v pr:'J:oJMj: jffuJUJ

(5. Koroški kuitumi dnevi v Ceiovcu
(Na&djcMM/e m ^onccj
Vedno pogosteje pa se dogaja tudi
v	evropskem prostoru, da so narodne skupnosti, ki žive zunaj matične države, „krive", da transnacionalno sodelovanje obmejnih regij ne poteka brez zapletov in konfliktov. Pri tem je najbolj prizadeto prebivalstvo, ki živi v obmejnih regijah. Heraud pra-
vi	v publikaciji „Federalisme et groupes ethniques" ter „Federalisme et Communautes ethniques" med drugim: „Etnične skupine naj bi ustrezale regijam znotraj evropskih clanic, pri čemer bi imele v danem primeru možnost, da bi same odločale, h kateri evropski državi bi pripadale." In nadalje meni: „Etnične skupine bi morali torej vgraditi s pomočjo ustreznega političnega nivoja kot monoetnične evropske države ali Pa kot monoetnične regije teh držav v demokratičen proces. Te skupite bi morale biti deležne popolne kulturne avtonomije, vključno s šolsko avtonomijo tako, da bi našle svojo kulturno samouresničitev. Etnične skupine pa, ki na svojem življenjskem prostoru niso večine, temveč manjšine, morajo biti deležne kulturne avtonomije v obliki personalne avtonomije."
To se pravi, da morajo biti narodnostne skupnosti, ki žive kot nacionalne manjšine izven matične države, vključene v proces evropskega gospodarskega sodelovanja. V tem procesu naj ne sodelujejo kot objekt, ampak kot gospodarski subjekt.
4. PRIZADEVANJA ZA NAČRTNO UVAJANJE EVROPSKE
REGiONALNE PODUKE
Strokovnjaki EGS menijo, da je Razdelitev na regije kompromis med Relativnimi teoretičnimi zahtevami o geografski delitvi globalnega ekonomskega razvoja na eni strani in praktičnimi zahtevami na drugi strani, ki jih terja politično-administra-tivna struktura v državi določene notranje pristojnosti. Menijo torej, da se kombinirajo geografski, ekonomski in socialni kriteriji. Univ. prof. dr. Klecatsky (nekdanji avstrijski pravosodni minister) je na že omenjenem mednarodnem simpoziju v Innsbrucku povedal naslednje: .Prostorsko načrtovanje in prostorsko urejanje sta nacionalni in zaradi tega tudi vse podpore vredni komponenti moderne družbene politike. Če nočemo, da bi se potopili v morju političnega iracionalizma, ju moramo podpreti. Stalno in povsod se moramo ozirati na interese ljudi, ki žive v nekem prostoru."
Od29. junija dol. julija 1972 je bil v Strassburgu ..Evropski simpozij obmejnih regij". Na njem so sprejeli resolucijo, v kateri so med drugim dajeta tudi naslednja načela:
$ Da se v šolah uvede pouk o gospodarskih in socialnih danostih, ki so tako kot danosti okolja najbolj primerne za razumevanje nujnosti sodelovanja preko meje.
^ Da se je regionalnim oblastem v tistih obmejnih regijah, v katerih se postavljajo jezikovni problemi, prizna pristojnost za oblikovanje programa pouka v materinščini ter za izbiro ustreznih učnih oseb.
G Da se evropske šole vsaj kot dvojezične ustanove številčno povečajo in se prizadeva za popolno vzajemno priznanje vseh diplom, podeljenih v naših deželah, ter za evropsko zrelostno spričevalo s pravico dostopa do vseh univerz.
$ Da se izkoristijo vse mejo presegajoče možnosti množičnih komu-
nikacijskih sredstev in posebej še televizije —
—	da bi s tem odstranili boleči položaj, v katerem so številne manjšine bile dolgo časa zaradi izolacije od svoje domovine;
—	da bi vsakomur dali možnost, da se spozna z jezikom in običaji svojih sosedov.
5.AVSTRiJSKA REGiONALNA PODUKA !N SLOVENSKA NARODNOSTNA SKUPNOST NA KOROŠKEM
Kakor smo videli, se avstrijski predstavniki na raznih znanstvenih in političnih posvetovanjih zavzemajo za demokratično in pravično izvajanje regionalne politike. Zgoraj omenjena izjava bivšega ministra Klecatskega (.Stalno in povsod se morajo ozirati na interese ljudi, ki žive v nekem prostoru.") nedvomno
pomeni, da mora država razvijati take oblike in elemente regionalnega planiranja, ki zagotavljajo tudi narodnostnim manjšinam enakopravnost v vseh oblikah zasebnega in javnega življenja ter pravico sodelovanja in soodločanja v vseh oblikah gospodarskega, socialnega in regionalnega planiranja. Vendar pa tega ni mogoče realizirati ob pojmovanju nekaterih avstrijskih politikov, ki skušajo celo negirati obstoj manjšine, kar vodi h konfliktu.
ZDRUŽEVANJE OBČ!N
Zadnja leta lahko spremljamo v evropskih deželah reforme upravno teritorialne razdelitve. Na Koroških kulturnih dnevih leta 1972 sta univ.
prof. dr. Vladimir Klemenčič in dr. Pavel Apovnik osvetlila problem združevanja občin na dvojezičnem ozemlju Južne Koroške v luči manjšinske politike. Dokazala sta, da Avstrija in Koroška pri združevanju občin na Južnem Koroškem nista v potrebni meri upoštevali slovensko narodno skupnost. Koroški Slovenci načeloma ne moremo biti zoper reforme upravne porazdelitve, ki jih narekujejo vsebolj zapleteni problemi industrijske družbe. Na narodnostno mešanih ozemljih, kot je na primer Južna Koroška, pa pomeni taka reforma tudi narodno-političen problem. Izkušnje so namreč pokazale, da so bile z dosedanjimi reformami na Južnem Koroškem okrnjene pravice koroških Slovencev in da so bile reforme sredstvo germanizacije. Teritorije so spreminjali brez ekonomsko in socialno utemeljenih vzrokov; pri tem so nosilce reform v veliki večini vodile težnje po prilagoditvi
upravne razdelitve volilnim sistemom, kateri so vodili k zmanjševanju deleža Slovencev v občinskih svetih. Tudi pri zadnji reformi so bili v ospredju predvsem strankarski interesi.
Nove upravne razdelitve morajo biti plod skupnih naporov vsega prebivalstva. Biti morajo zasnovane na aktivnem sodelovanju slovenske narodne skupnosti. Predvsem pa morajo zagotoviti nemškemu in slovenskemu prebivalstvu enakopraven gospodarski in kulturni razvoj.
ŠOLSTVO
Mreža in struktura osnovnih šol predstavljata enega od dejavnikov prilagajanja ali oblikovanja moder-
ne organizacije prostora, ki jo narekuje industrijska družba. Vprašanje šolstva in njegovih reform je bilo na Koroškem od uvedbe obveznega šolanja naprej eden od temeljnih problemov pri urejanju zaščite slovenske narodne skupnosti pred nasilno germanizacijo.
Neurejenost razmer v dvojezičnem šolstvu dokazujeta naslednja pojava:
@ Od 96 dvojezičnih ljudskih šol na Južnem Koroškem 17 šol nima k pouku slovenščine prijavljenega nobenega učenca.
# K pouku slovenščine je zaradi neugodnih razmer prijavljenih manj kot 15 "/o od vseh v dvojezičnih šolah vpisanih otrok.
Že ob površnem pregledu dvojezičnega šolstva na Južnem Koroškem lahko brez oklevanja trdimo, da koroške in avstrijske oblasti tudi na področju šolstva močno odstopajo od zdravega evropskega regionalizma.
TELEViZiJSKi PROGRAM
Avstrijske oblasti slovenski narodni skupnosti niso omogočile, da bi lahko sprejemala televizijski spored v materinščini. Tudi na tem področju avstrijska praksa bistveno odstopa od načel, ki jih vsebuje resolucija, sprejeta leta 1972 v Strassburgu.
Prav tako avstrijska regionalna politika zavira transnacionalno gospodarsko sodelovanje, ki bi bilo v korist slovenski narodni skupnosti. Jasno je prišlo to do izraza, ko podjetje „Gorenje" iz Velenja ni smelo postaviti tovarne v Pliberku, čeprav druge inozemske firme to lahko delajo.
Silvo Devetak (Teorija in praksa, 1974, letnik XI, UDK 3; 11-12) pravi: ..Manjšine bi bile v diskriminiranem položaju, če jim ne bi bila dana možnost, da same presojajo, ali nek ukrep koristi njihovemu razvoju, utrjuje njihove pravice ali pa jih slabi. Zato lahko govorimo o celovitem sistemu pravic in varstvu manjšin pred diskriminacijo le tedaj, če je v sistemu dana možnost, da manjšine same izražajo svoje mnenje in sodelujejo pri sprejemanju določil za njihov napredek."
Razmere na Koroškem jasno kažejo, da Avstrija na dvojezičnem ozemlju ne izvaja take regionalne politike, ki bi koristila tam živečemu prebivalstvu. Zakaj potem avstrijski politiki in strokovnjaki na znanstvenih in političnih posvetovanjih podpirajo in zagovarjajo demokratičen in napreden regionalizem? Kajti s svojimi dejanji samo zavajajo mednarodno in domačo javnost.
Na Koroškem transnacionalno sodelovanje zavira podcenjevanje funkcije manjšine. Zaradi nerazumevanja vsebine tega problema ima zapostavljanje manjšine za posledico zaviranje gospodarskega razvoja. Zlasti pa škoduje transnacionalnemu sodelovanju z Jugoslavijo in Slovenijo. Popolno nepoznavanje ali nerazumevanje vloge in funkcije slovenske manjšine v regionalnem povezovanju s Slovenijo so pokazali avstrijski predstavniki tudi na simpoziju „Meje presegajoča regionalna politika", ki je bil leta 1971 v Celovcu.
Konflikti med manjšinami in večinskimi narodi v obmejnih regijah ob odprti meji zaradi mednarodne prometno geografske pomembnosti ne ovirajo več samo gospodarskega in družbenega razvoja prizadete manjšine in večinskega naroda obmejne dežele, marveč kvarno vplivajo tudi na gospodarski in družbeni razvoj v vseh tistih deželah in državah, ki so soodvisne od normalnega pretakanja njihovega blaga in prebivalstva prek obmejnih regij ob odprtih evropskih mejah.
Manjšine morajo torej biti dejavniki sodelovanja, spoznavanja in zbliževanja.
SREČKO W!ESER:
Regionalna poiitika in narodnostne skupnosti
Takrat, ko je prišla, sem bil v planinah s skavti. Ob vrnitvi sem opazil sveže prepleskane okenske okvire, pri vhodnih vratih pa je bila, poleg zvonca, pribita ploščica z imenom novih stanovalcev. -To so zelo bogati ljudje," mi je rekla babica, „prišli so iz zgornje Italije. Inženir z ženo in mlado deklico, pravi dragulj je ta deklica."
Prihodnji dan sem jo opazil, kako gleda skozi okno nad nami, toda delala se je, kot da me sploh ne vidi, dokler je nisem pozdravit. -Stojiš tukaj," sem ji rekel, -toda od tod se ne vidi prav ničesar. Zgoraj imaš tako lepo teraso..." -Od kod veš to?" me vpraša. -Dobro poznam ta del hiše. Tu sta stanovala dva brata, maja prijatelja. Na terasi smo postavili indijanski tabor in prižgali ognje — kot pravi tndijanci."
In tako so se začeli najini pogovori skozi akno, ki so trajali mesece. -Si bral Gargart-tua?" — -Si videla Maxa Linderja?" Tedaj pa jo je navadno poklicala mati ali služkinja. Vedno jo je nekdo klical. Ostal sem pri oknu, naslonjen na okensko polico z nogama na pručki, da bi bil videti večji, izginila je. Košček neba je bilo videti med električnimi vodi, lastovke so priletavale in odletavale — rad sem to opazoval. Samo njihovo cvrkutanje je motilo tišino naše ulice.
V tej tišini, med najinim prijateljstvom, sva rasla oba, ona in jaz. -Aramis je Neronov oče." —- -Veš morda, kdo je Georgette?"
Nekega junijskega večera, v času priprav za prestop z osnovne šole na gimnazijo, ki je morda ne bom nikoli obiskoval, se je pojavila, kot običajno, pri oknu. Mračilo se je že in najini senci sta se odražali na zidu onstran ceste. -Sa-
ma sem doma," je rekla, -postavila bom gramofon na stol poleg okna. Znaš plesati? Zeto preprosto je, valček je to, glej me — tam, tam onstran."
Kasneje se je njena mati hotela seznaniti z mojo babico, midva pa sva odhitela po zavitih stopnicah, ki so vodile na teraso. Indijanskega tabora ni bilo več — vse je izginilo. Terasa je bila skrbno očiščena in polna cvetja. Koliko svetleje je bilo vse videti, obzorje kot da se je razširilo, bleščeča kupolo katedrale naju je kar zaslepila s svojim bleskom. Zdelo se nama je, da se ljudje premikajo kot marionete ali akro-
VASCO PRATODN!
bati. -Je res, da se tam zgoraj vidi Arno prav do morja?" -Ne vem," sem rekel, -nikoli se še nisem povzpel tja gor in nisem še bil na morju."
Tistega dne je bila oblečena v belo obleko s številnimi volančki In lepimi modrimi trakovi. Naredila je nekaj valčkovih korakov, se zavrtela, obleka se je visoko dvignila, naglo jo je popravila in počepnila ter z obema rokama objela koleni. -Kaj res ne znaš plesati? To je, kot da letiš. Si ne želiš leteti? Posebej če še nisi videl morija. Imam veliko zbirko školjk vseh barv, v njih slišiš šum valov in vihar. Toda pokažem jih samo tistemu, ki mi ugaja. Lahko ti pokažem zajčke, bi jih rad videl?" Govorila
je tako, kot govorijo vse bogate in razvajene deklice, in nikoli ni počakala na odgovor. To me je plašilo in privlačilo, vse obenem. Pobral sem kamen. -Pazi," sem vzkliknil. Kamen se je izgubi) daleč nad strehami. Skomignila je z rameni, si pogladila lase in odprla vrata malega hlevčka za zajčke. Pet malih zajčkov je imelo belo liso na vratu, bili so pa sivi in rjavi. Vzela je enega in rekla: -To je Georgette. Tisti tam je njen mož, to so pa otroci." -Kako je ime možu?" — -Mož! Kako bi le naj imel svoje lastno ime?" Zaprla je vrata, in kot da se je sedaj spomnila moje umetelnosti: -Lepo bi bilo, če bi znat meriti. Na primer bi lahko vrgel kamen tja do! v tisto podstrešno okno?" Uspelo mi je. Okno je bilo zaprto in razletelo se je v drobce.
Pobegnila sva s terase. Na stopnicah me je spustila predse, in ko sem jo prehiteval, me je z obema rokama prijela za glavo in poljubila na usta, še preden sem se lahko znašel in spregovoril. Pustila me je in pobegnila po stopnicah v salon, kjer je njena mati pravkar nekaj naročala moji babici glede posla, ki bi ga naj opravila za njo. Kmalu potem me je pospremila do vrat in mi za hrbtom obeh žensk rekla: -Imam zelene oči, si opazil?" Vprašala je to s tistim ponosnim načinom z drobnim prizvokom ironije.
Še tisti večer, mlekar je že odšel, zadnje lastovke so cvrkutale, sklanjal sem se nad knjigo, se je spustila od zgoraj na mojo okensko polico košorica. V njej je bil majhen paket. Odprl sem ga in našel školjko. Potegnila je košarico in izginila z okna. Školjka je bila modra in bela s prelepim sijajem. Prislonil sem jo k ušesu in zaslišat šumenje morja.
DOtVHSUCE
#	Vsakdo vidt, kako izgie-daš, vendar jih ie maio ve, kaj si.
#	izjeme niso vseiej potrdi-)o starih pravii; iahko bi bite tudi giasniki nekega novega praviia.
$ Prepirčki ne bi tako doi-gotrajaii, čebibiiakriva ie ena stran.
& Naš svet je utrujen od sovraštva.
#	Tuj jezik se boije nauči v kuhinji kot v šoiski kiopi.
#	Moj pesimizem je samo ena obiika optimizma.
#	Vsi mrtvi so enako dobri in na vsakem grobu iahko vzcveti roža.
#	Ljudje občudujejo taient, hrabrost, dobroto, veiike naioge in veiike preizkušnje ne cenijo pa ničesar razen denarja.
#	Ni ga poioiaja, v katerem bi bita skrita tajna vrata izhoda.
#	Boije je spioh ne razmiš-ijati, kot ne razmišijati dovoij.
2. trnovski smučarski maraton dobro uspe!
Na področju Črnega vrha nad Idrijo, se je v nedeljo 23. marca pod častnim predsedstvom generalpolkovnika Staneta Potočarja - Lazarja, nekdanjega komandanta IX. Korpusa NOV, odvijal H. trnovski smučarski maraton. Posebnost te 30 km dolge tekaške steze je, da je speljana po poteh, kjer so med NOB hodile slavne enote IX. Korpusa. Letošnjega maratonskega teka se je udeležilo osemsto smučarjev tekačev, med njimi tudi slovenski zamejski smučarji iz Italije in Avstrije. Med slednjimi je bilo tudi pet slovenskih smučarjev z Roža, ki so vsi premagali to 30 km dolgo progo. Letošnji trnovski maraton je bil posvečen 30. obletnici osvoboditve Jugoslavije, 30. obletnici partizanskega smučarskega tekmovanja v Cerknem in tridesetletnici telesne kulture SFRJ. Letošnji trnovski maraton je imel že mednarodno obeležje in je bil glede števila udeležbe ena največjih smučarsko-tekaških prireditev v Jugoslaviji. Ogromna udeležba na H. trnovskem maratonu potrjuje, da postaja smučarski tek vedno popularnejši tudi kot športna panoga, kar je seveda izrednega pomena za rekreacijo in telesno vzgojo delovnih ljudi.
Kot smo že omenili, je tekaška steza dolga 30 kilometrov. Vitje se po slikoviti črnovrški planoti. Proga ni zahtevna, tako da se je lahko poslužujejo tekači obeh spolov ter stari in mladi. Višinska razlika med najnižjo (670 m) in najvišjo točko (760 m) znaša okrog 90 metrov.
Naši fantje, ki so s smučmi pretekli to progo, so bili silno navdušeni, ne samo nad brezhibno organizacijo, marveč tudi nad izredno dobro izpeljano tekaško stezo, ki se v obliki kače vije po zanimivi in slikoviti črnovrški planoti. Sklenili so, da se bodo trnovskega maratona udeležili tudi prihodnjič in da bodo zanj navdušili še druge tovariše, tako da bo število slovenskih tekačev s koroške še večje.
Mevamost brezposelnosti
Pred nedavnim smo zvedeli, da bodo zaprli znano tovarno za čevlje Neuner v Celovcu, v kateri je zaposlenih okrog 500 delavcev in nameščencev. Pred dnevi pa smo tudi zvedeli, da so v znani tovarni za Izdelovanje strojev Zimmer v Celovcu odpustili 30 delavcev in 10 nameščencev, nadaljnjim 50 nameščencem pa so naredili ponudbo spremembe delovnega razmerja. Konkretno bi se temu reklo, da je trenutno delovno razmerje ukinjeno in da so uvedli novo delovno razmerje s skrajšanim delovnim časom za nedoločen čas. Tovarna za izdelavo strojev Zimmer ima zaposlenih okrog 700 ljudi. Značilno za to tovarno je, da izvaža skoro vse svoje izdelke v inozemstvo. Vedno močnejša konkurenca na svetovnem trgu in s tem v zvezi večja ponudba, sta vzrok, da je vedno manj naročil, kar pomeni da že primanjkuje dela. Tovarna Zimmer se skuša iz tega neprijetnega položaja rešiti s tem, da je podvzela zgoraj omenjene korake. Lastnik podjetja Johann Zimmer je izjavil, da je zaradi vedno manjših naročil prisiljen obdržati samo toliko ljudi, da bo zadostil potrebam naročil.
Dom v Tinjah vab! na
Tečaj
PRIPRAVA NA ZAKON
Tečaj za zaročence ter dekleta In fante od 18. leta naprej, ki bo od petka 4. aprila ob 18.00 url do nedelje 6. aprila ob 14.00 uri
Seminar
MLADtNA PRED )ZB!RO
v soboto S. aprila 197$ od 9.00 do 16.00 ure.
Predavajo: Dr. Edw)n Dobernig ali dr. Josef GrOndler, Inšpektor Rudi Vouk, dr. Adolt Pogatschnlg ali Inž. Derbuch
Vodja razgovorov: Inž. Blaž Singer, dr. Matevž Grilc
Prispevek: za seminar šil. Ž0.—; za kosilo In malico ŠH. 60.—

RADtO CELOVEC
SOBOTA, 2?. 3. 6.00 Jutranja tetovadba — 8.05 Družinski obzornik — 9.00 V žarišču — 10.30 Lepa domovina — 11.05 Zeieni magazin — 13.30 Vetikonočna !e-genda — 14.00 Voščita — 15.30 Postne pesmi — 16.00 Servis — 17.10 Pestro sobotno popotdne — 18.15 Sveže zaigrano — 18.30 „Ve!ika noč pri sosedih" — 20.10 Vaša števitka, prosim! — 22.10 šport — 22.20 Ptesna gtasba po naročitu.
NEDELJA, SO. S.: 6.10 tgra na orgte — 8.15 Kaj je novega? — 9.00 Prominenca in njih pritjubtjene me-todije — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopot-danski koncert — 13.15 tz mestnega gtedatišča — 13.45 !z domovine — 14.30 Voščita — 16.00 „Hetena". Radijska igra — 17.05 Vesetite se živtjenja — 18.15 Liturgično petje srbske cerkve — 19.00 šport — 19.30 Citre in harmonika — 20.10 Avstrijska rattye — 22.10 Šport.
PONEDELJEK, Sl. S.: 6.11 tgra na orgte — 7.40 Veseto jutro — 8.15 Oddaja za starejše tjudi — 9.45 Zabavni koncert — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopot-danski koncert — 13.05 Ljudske vižb — 13.45 tz domovine — 14.30 Gtasba za praznik — 15.30 Otroška pravtjica — 17.05 Kaj radi stišimo ... — 18.00 Dežetni razgtedi — 18.30 Veseto razpotoženi — 19.00 Šport ob prazniku — 20.10 „Hetena". Radijska igra — 21.10 To so biti še časi radia — 21.30 Udarec za udarcem —
22.10	šport.
TOREK, 1. 4.: 6.00 Jutronja tetovadba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 tzpoved nekega humorista
—	10.00 Zadovotjni z gtosbo — 11.05 tz dežete, za dežeto — 14.30 Veseto zaigrano — 14.45 tz tjudskega živtjenja — 16.00 „Potovanje v Kotan" — 16.45 „Poskus pobega" — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 17.56 Oddaja detavske zbornice — 19.45 Gtasbena medigra — 20.10 Kaj radi stkimo — 21.10 Pogovor z gtavnimi uredniki koroških dnevnikov — 22.10 šport.
SREDA, 2. 4.: 6.00 Jutranja tetovadbo — 6.55 Dobro julro na Koroškem — 9.05 šotska oddaja — 9.30 Ljudska gtasba iz Pinzgau-a — 10.00 Zadovotjni z gtasbo
—	11.05 tz dežete, za dežeto — 14.30 Na obisku pri koroških zborih — 15.00 še vedno pritjubtjeno — 16.00 Za potrošnike — 16.45 „Poskus pobega" — 17.10 V dunajski kavarni — 17.56 Oddaja kmetijske zbornice
—	19.30 Za prijatetja ptanin — 20.10 Srečanja — 21.15 Oto m Wotti — 21.30 „Kriminatka" — 22.10 šport.
ČETRTEK, S. 4.: 6.00 Jutranja tetovadba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 Avstrijska tjudska gtasba — 10.00 Zadovotjni z gtasbo — 11.05 tz dežete, za dežeto — 15.00 še vedno pritjubtjeno —
16.45	„Poskus pobega" — 17.10 Zveneči operetni vodič — 17.56 Oddaja sindikatne zveze — 19.07 Avstrijske pihatne godbe — 20.10 Stektarji in pihatci stekta
—	21.00 Ljudska zabavna oddaja — 22.10 Šport. PETEK, 4. 4.: 6.00 Jutranja tetovadba — 6.55 Dobro
jutro na Koroškem — 9.05 šotska oddaja — 9.30 Avstrijska tjudska gtasba — 10.00 Zadovotjni z gtasbo
—	11.05 tz dežete, za dežeto — 14.30 Pridite in pojte
—	14.45 Koroški avtorji — 16.15 Mtadinska oddaja —
17.10	Za konec tedna — 17.56 Oddaja združenja !n-dustriatcev — 19.07 Novo na področju tahke gtasbe
—	20.10 Orkestrski koncert — 21.30 „Roj z majhnimi napakami" — 22.10 šport.
t
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, 29. 3.: 9.45 tmago pietatis v Št. Lipšu. NEDELJA, $0. 3.: 7.05 Duhovni nagovor — Kristus je vstat.
PONEDELJEK. $1. 3.: 7.05 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
TOREK, 1. 4.: 9.30 Zborovska gtasba — 13.45 Cetov-ški radijski dnevnik — Šport — Vrtitjak papevk. SREDA, 2. 4.: 13.45 Cetovški radijski dnevnik — Mi-
ČETRTEK, 5. 4.: 13.45 Cetovški radijski dnevnik — Družinski magacin.
PETEK, 4. 4.: 13.45 Cetovški radijski dnevnik — Me-todije za razvedrito.
RADIO LJUBLJANA
SOBOTA, 29. 5.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Gtasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Naš Ptesni orkester ima besedo — 10.15 Sedem dni po radiu — 11.15 Z nami doma in na poti — 12.40 Ob bistrem potoku — 13.15 Zabavna gtasba — 14.10 S pesmijo in besedo po Jugostaviji — 15.30 Gtosbeni intermezzo — 15.40 „Vrtitjak" — 16.45 Listi iz atbuma tahke gtasbe — 17.20 Gremo v kino — 18.20 Dobimo se ob isti uri — 19.40 Z ansambtom Boruta Lesjaka
—	20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Za prijetno razvedrito — 21.30 Oddaja za naše izsetjence
—	23.05 S pesmijo in ptesom v novi teden.
NEDELJA, $0.	6.50 Danes za vas — 8.07 Veseti to-
bogan — 9.05 Še pomnite, tovariši ... — 10.05 Prvi aptavz — 11.15 Voščita — 11.50 Pogovor s postušatci
—	13.15 Zabavna gtasba — 14.05 Nedetjsko popotdne
—	18.03 Radijska igra — 18.34 Vedri zvoki — 19.40 Gtasbene razgtednice — 20.00 V nedetjo zvečer —
22.20	Serenadni večer — 23.15 V tučeh semaforjev. PONEDELJEK, 31. 5.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Gtasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravtjic in zgodb —
9.20	tzberite pesmico — 9.40 Orkestri in zabavni zbori — 11.15 Z nami doma in na poti — 12.40 S pi-hatnimi godbami na koncertnem odru — 13.15 Zabavna gtasba — 14.10 Pojo amaterski zbori — 14.30 Voščita — 15.30 Gtasbeni intermezzo — 15.45 „Vrtitjak"
—	17.20 Koncert po žetjah postušatcev — 18.20 Ob tahki gtasbi — 19.40 Z ansombtam Jožeta Privška —
20.00	če bi gtobus zaigra! — 20.30 Operni koncert —
22.20	Popevke jugostovanskih studiev — 23.15 Za !ju-bitetje jazza.
TOREK, 1. 4.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Gtasbena matineja — 9.05 Radijska šota — 9,30
tzdajatetj, zatožnik in tastnik: Zveza stovenskih organizacij na Koroškem! gtavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Ktagenfurt — Cetovec, Gasometergasse 10, tet. 32-5-50 — Tiska: Zatožniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Cetovec — Borovtje.
Majhni vokalni ansambti — 10.15 Promenadni koncert
—	11.15 Z nami doma in na poti — 12.40 Po domače
—	13.15 Zabavna gtasba — 14.10 Sktadbe za mtadino
—	14.40 Na poti s kitaro — 15.30 Gta-sbeni intermezzo
—	15.45 „Vrtitjak" — 17.20 Zveneča imena — 18.05 V torek nasvidenje! — 18.35 Lahke note — 19.40 Z ansambtom Henčka Burkata — 20.00 Stovenska zemtja v pesmi in besedi — 20.30 Radijska igra — 21.37 Zvočne kaskade — 22.20 Ob petdesettetnici tva Matca
—	23.15 Popevke se vrstijo.
SREDA, 2. 4.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Gtasbena matineja — 9.05 Nenavadni pogovori — 9.25 Gtasba vam pripoveduje — 10.15 Urednikov dnevnik — 11.15 Z nami doma in na poti — 12.40 Od vasi do vasi —
Majvečja Izbira molornih žag, nadomestnih delov, servis za vse fabrikate pri podjetju
Spindetbock
Eisenkappler Strahe 14 9141 Eberndorf/Dobrla vas,
telefon (0 42 56) 548
Strokovna trgovina in specialna delavnica
H.15 Zabavna glasba — 14.10 Pojo naši operni pevci
—	14.50 Voščila — 15.50 Glasbeni intermezzo — 16.45 Zvoki in barve orkestra Norveškega radia — 17.20 Zbor „L!RA" in APZ Tone Tomšič — 17.40 Z Ljubljanskim jazz ansamblom — 20.00 Koncert iz našega studia — 21.55 Lepe melodije — 22.20 S festivalov jazza
—	25.15 Melodije jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
ČETRTEK, 5. 4.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 7.05 Radijska šola — 7.50 iz glasbenih šol — 11.15 Z nami doma in na poti — 12.40 S pihalnimi godbami — 15.15 Zabavna glasba
—	14.10 Noj narodi pojo — 15.50 Glasbeni intermezzo
—	15.45 ..Vrtiljak" — 17.20 iz domačega opernega arhiva — 18.05 Kulturna kronika — 18.55 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 12.40 Z ansamblom Atija Sossa — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Lepe melodije
—	22.20 Novi tonski posnetki — 25.15 Paleta popevk in plesnih ritmov.
PETEK, 4. 4.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 7.05 Radijska šola — 7.50 Jugoslovanska narodna glasba — 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji — 11.15 Z nami doma in na poti — 12.40 Popevke brez besed — 15.15 Zabavna glasba — 14.10 Mladina poje — 14.50 Voščila — 15.55 Glasbeni Intermezzo — 15.45 ..Vrtiljak" — 17.20 Iz koncertov in simfonij — 18.05 Ogledalo našega časa — 18.15 ZvočnT signali — 17.40 Z ansamblom Borisa Kovačiča —
20.00	Stop pops 20 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih —
25.15	Jazz pred polnočjo.
		A V S T R ! J A 1
E		SOBOTA, 27. !.: 15.20 Koncertna ura — 16.50 Rdeči avtobus — 17.00 Kdo ro-
kodelči z nami? — 17.50 Pustolovščine v mavrični deželi — 17.55 Otrokom za lahko noč —
18.00	Heinz Conradsova oddaja — 18.25 Prizma —
18.50	Pregled sporeda — 17.00 Eduard Baumer. Avstrijski slikar v Kalabriji — 17.20 šport — 17.50 Čas v sliki in kultura — 17.56 šport — 20.15 Kabaret, kabaret — 21.15 Panoptika — 21.55 Rio Bravo.
NEDELJA. !0.	11.00 Velikonočna maša iz kate-
drole v Konstanzi — 11.55 Blagoslov: Urbi et orbi —
15.45	Mali Muk. Pripovedka — 17.05 Peter 17.10 Tiger je svoboden — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev — 18.50 ..Ladja mrtvih" — 17.15 Kratek film — 17.50 čas v sliki in kultura — 17.50 šport —
20.15	Slavnostni koncert dunajskih simfonikov — 21.50 Literatura — 22.15 Pozabi ali umri.
PONEDELJEK, 21. 5.: 16 00 Princ Bajajo — 17.10 Tiger je na svobodi — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Michael Heltau bere ..Kuštroglavčka" — 18.50 Pismo iz Tlmphuja — 17.50 čas v stiki in kultura — 17.50 šport
—	20.15 Rumeni slavček — 21.45 Impulzi — 22.45 Poročila.
TOREK, 1. 4.: 7.50 Oddaja za predšolsko mladino
—	10.00 Ni treba imeti denarja — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Mihael iz Lbnneberga — 18.25 Ml
—	18.50 Pregled sporeda — 17.00 Slike iz Avstrije —
17.20	šport — 17.50 Čas v stiki, kultura in šport —
20.00	STOPI prometni obzornik — 21.00 Festival režiserjev — 25.00 Poročila.
SREDA. 2. 4.: 7 50 Oddaja za predšolsko mladino —
10.00	šolska oddaja — 17.00 Igra s sencami — 17.50 Pinocchio — 17.55 Otrokom za lahko noč —18.00 Naslednji, prosim) — 18.25 Mi — 18.50 Pregled sporeda
—	17.00 Slike iz Avstrije — 17.20 šport — 17.50 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Avstrija 1745 — 21.50 Ludwig Van Beethoven. Simfonija št. 6 F dur op. 68
—	22.05 Poročila.
ČETRTEK, !. 4.: 7.50 Oddaja za predšolsko mladino
—	10.00 šolska oddaja — 17.55 Otrokom za lahko noč
—	18.00 Jerome In Isabelle — 18.25 Ml — 18.50 Pregled sporeda — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.20 šport —
17.50	čas v sliki, kultura In šport — 20.00 Vaš nastop, prosim! — 20.50 Axel Munthe, zdravnik iz San Mlche-la — 22.50 Poročila.
PETEK, 4. 4.: 7.50 Oddaja za predšolsko mladino
—	10.00 šolska oddaja — 17,55 Otrokom za lahko noč
—	18.00 Družina Kremenčkovih — 18.25 Ml — 18.50 Pregled sporeda — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.20 šport
—	17.50 Čas v sliki, kultura In šport — 20.00 Horizonti
—	21.00 Cesarska Venera — 25,15 Poročila.
		A V S T R t J A 2
H		SOBOTA, 29. S.: 18.25 „Ob snidenju", vesetoigra — 20.00 Gaterija — 20.15 Za
ceno med prijatelji — 21.15 Čas v sliki.
NEDELJA, !8. 5.: 18.00 Jazz gala — 18.50 Vinetu —
20.15	Fuenteovejuna. španski film — 21.55 čas v sliki Ln šport.
PONEDELJEK, 51. 5.: 18.00 Mohalia Jackson — 18.50 Clarence, škilasti lev — 20.15 Modra palača — 21.45 čas v sirki in šport.
TOREK, 1. 4.: 17.55 Uvod v digitalno tehniko — 18.25 Angleščina — 18.50 Pregled sporeda — 17.00 Islandija — uporni otok — 17.45 Mož, ki ni nikogar umoril —
20.00	Stoletje kirurgov — 21.00 čos v sliki, kultura in šport — 21.50 Ludwig van Beethoven. Klavirska sonata.
		JUGOSLAVtJA
§		SOBOTA, 27. !.: 8 10 šolska oddaja — 16.55 Madžarski dnevnik — 17.50 Kuhi-
nja pri violinskem ključu — 18.00 Obzornik — 18.15 Sicilijska glosba — 18.40 Mozaik —
18.45	O mladi generaciji — 17.15 Barvna risanka —
17.20	Cikcak — 17.50 Dnevnik — 17.50 Tedenski notranjepolitični komentar — 20.05 Tobačna pot — 21.50 625 — 22.00 Dnevnik.
NEDELJA. 58. 5.: 7.00 Poročila — 7.05 Svet v vojni — 7.55 Otroška matineja — 10 45 Odhod štafete mladosti iz Labina — 12.10 Mozaik — 12.15 Kmetijska oddaja
—	15.10 Poročila — Nedeljsko popoldne — 16.25 Moda za vas — 16.40 Košarka — 18.15 Poročila — 18.20 Propagandna oddaja — 18.25 Vesolje 177? — 17.15 Barvna risanka — 17.20 Cikcok — 17.50 Dnevnik —
17.50	Tedenski gospodarski komentar — 20.05 Ferenc Ferenc — 20.50 Kratek tlim — 21.05 Korziški gnev —
21.50	športni pregled — 22.05 Dnevnik.
PONEDELJEK. 51. 5.: 8.10 šolska oddaja — 16.55
Madžarski dnevnik — 17.55 Poljski in mestni mišek
—	17.45 Barvna risanka — 17.55 Obzornik — 18.10 Na sedmi stezi — 18.40 Mozaik — 18.45 Pota nove Jugoslavije — 17.05 Odločamo — 17.15 Barvna risanka —
17.20	Cikcak — 17.50 Dnevnik — 17.55 Propagandna oddaja — 20.05 Volkovi In ovce — 22.00 Mozaik kratkega filma — Dnevnik.
SREDA, 2. 4.: 17.55 Poklicno obratovodstvo — 18.25 Francoščina — 18.50 Pregled sporeda — 17.00 Hein-rich Harrer poroča: Mrtvaški koli Dajakov — 17.45 Pesmi ljudstev — 20.00 Tri enodejanke — 21.50 čas v sliki, kultura in šport.
ČETRTEK, 5. 4.: 16.15 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu: češkoslovaška. Sovjetska zveza — 18.25 Ruščina — 18.50 Pregled sporeda — 17.00 Vožnja s splavom v nepoznani svet — 17.45 Mož, ki n! nobenega umoril — 20.00 Senzacije pod cirkuško kupolo —
20.50	Čas v sliki, kultura in šport — 21.50 Trailer —
22.00	Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — SZ : ZDA.
PETEK, 4. 4.: 16.15 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — Poljska : švedska — 18.50 Pregled sporeda —
17.00	O volkovih in psih — 20.00 Ločena žena — 21.00 čas v sliki, kultura in šport — 21.50 šel — 22.15 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — ZDA : Finska.
TOREK, 1. 4.: 7.55 šolska oddaja — 16.55 Madžarski dnevnik — 17.55 Tiktak — 17.50 Spoznavajmo glasbo
—	18.05 Obzornik — 18.20 Nikogar ni doma — 18.50 Avtomobil skozi kamero — 18.45 Mozaik — 18.50 Ne prezrite — 12.15 Barvna risanka — 12.20 Cikcak —
17.50	Dnevnik — 20.05 Diagonale — 20.55 Barvna propagandna oddaja — 21.00 Brata Lautensack — 21.50 Dnevnik.
SREDA. 2. 4.: 8 10 šolska oddaja — 16.55 Madžarski dnevnik — 17.50 Viking Viki — 17.55 Obzornik — 18.10 Mladi za mlade — 18.40 Mozaik — 18.45 Reportaža —
17.15	Barvna risanka — 17.20 Cikcak — 17.50 Dnevnik
—	20.05 Člekin portret — 22.10 Miniature — Dnevnik.
ČETRTEK, 5. 4.: 8.10 šolska oddaja — 16.55 Madžarski dnevnik — 17.25 Kadar kupuješ, se ne odloči prehitro — 17.50 Obzornik — 18.05 Mozaik — 18.10 Vremenski stroj — 17.15 Barvna risanka — 17.20 Cikcak — 17.50 Dnevnik — 20.05 17 trenutkov pomladi —
21.15	Kam In kako na oddih — 21.25 četrtkovi razgledi — 21.55 Dnevnik — 22.10 Hokej SZ :ZDA.
PETEK. 4. 4.: 8.10 šolska oddaja — 16.55 Madžarski dnevnik — 17.20 Pisani svet — 17.55 Obzornik — 18.10 Glasbena oddaja — 18.40 Mozaik — 18.45 O mladi generaciji — 17.15 Barvna risanka — 17.20 Cikcak — 17.50 Dnevnik — 17.50 Tedenski notranjepolitični komentar
—	20.05 Ukročena trmoglavka — 22.15 625 — 22.45 Dnevnik.