Šlev. 159.
T LJfflffliUH V SOM, dne 18. Mil 1925. Posamezna Sadila stane 1"30 Oto LlSlO LE
Naročnina
za državo SHS:
na mesec...... Din M
xa pol leta ..... ,120 \a celo leto .... , M
za inozemstvo: mesečno....... Din SO
Sobotna izdaja:
celoletno
* Jugoslaviji .... Din M v inozemstvu. ... _ 80
S tedensko prilogo ^Ilustrirani Slovenec
*4
Cene lnseralom:
Bnostolpaa petitna vrsta mali oglasi po Din 1°30 in Din 2*—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po Din 3 — in 4-, oglasi v uredniSkem delu vrstica po Din
Pri večjom naročilu popust.
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka In dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina Mm v gotovini
Uredništvo je v Kopitarjevi nlld 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, npravnlštva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava ja v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunai 24.797.
Sestavljanje nove vlade.
Nemoralna politika.
Jutri dobimo novo vlado, sestavljeno iz radikalne stranke in zastopnikov radičevcev. Dolžni smo slovenski javnosti da ob tem velikem mejniku demagoške stranke podčrtamo nekatere momente, ki so značilni v političnih metamorfozah te stranke. V vlado se združita dve stranki, ki sta po svojih političnih pogledih na ureditev države in administracijo države bili naravnost diametralno nasprotni. Radikalna stranka s Pašičem na čelu je bila izrazita zastopnica centralistične ureditve države, ker je hotela s tem zasigurati velikosrb-ski ideji odločilno besedo v državi. Raditega je Pašič pogazil ženevski dogovor. Šel je mirno preko določil kriškega pakta in se tudi ni menil za manifest od 1. decembra leta 1918. Njemu je bila vedno pred očmi misel, da za-sigura velesrbstvu v vsem državnem življenju prvo in zadnjo besedo. V tej politiki je dobil od onega časa, ko je moral gospod Protič zapustiti stranko, v celotnem radikalnem klubu najtrdnejšo oporo.
Proti tej politiki so se vzdignili vsi oni, ki so hoteli res bratsko soživljenje jugoslovanskih narodov v državi. Slovenci in Hrvati so hoteli zavarovati svojo narodno individualnost in so šli iz teb razlogov v boj proti Vidovdanski ustavi, ki je magna carta velikosrbske zamisli ureditve države. Slovenci so se postavili od vsega početka na parlamentarno stališče in so skušali po parlamentarni borbi in na zakonit način doseči izpremembo Vidov-danske ustave.
Drugo pot je ubral gospod Stjepan Radič. Neštetokrat je izjavilo vodstvo Radičeve stranke in tudi Radič sam, da obstoječega stanja v državi ne priznava. Neštetokrat so v slovesnih sklepih strankinih instanc in na velikih ljudskih zborovanjih izjavljali, da se mora povrniti stanje pred 1. decembrom 1918 in da se šele potem hoče g. Radič pogajati s Srbi. Njegov program je bila samostojna Hrvatska, ki finej nazunaj značaj republike. S to mislijo je šel med hrvatski narod in med njim vršil v imenu te ideje največjo agitacijo, ki jo je sploh kedaj mogla kaka stranka izvesti. Celemu hrvatskemu narodu so dopovedovali, da je republika edina rešitev, zato so tudi vsak shod otvarjali z vzklikom: »Živela republika!« Agitacija je dobila med hrvatskim narodom tla in ves narod se je oklenil g. Stjepana Radiča, misleč, da mu resnično izvojuje republiko in neodvisno hrvatsko državo. V tem znamenju je šel hrvatski narod trikrat na volišče. In trikrat je odobril Radičevo blagovest o republiki in svobodni hrvatski državi.
Za te misli je nastopil g. Radič tudi misijonsko pot po celi Evropi. Šel je v Pariz, London in Moskvo. Včerajšnje belgrajske ' Novosti« priobčujejo pod naslovom: »Nekdaj in danes« Radičev govor, ki ga je imel na tem misijonskem potu v Londonu. V tem govoru je rohnel proti armadi in radikalni srbski vladi, s katero Hrvatska ne more in ne sme nikdar napraviti sporazuma, ali kompromisa. V tem smislu je g. Radič tudi napisal nebroj člankov v svojem in v inozemskih listih.
Taktika za dosego svojih političnih ciljev mu je bila abstinenca. Z Belgradom ni hotel imeti ničesar opraviti, zato ni šel s svojimi poslanci niti leta 1920., niti po volitvah leta 1923. v belgrajsko narodno skupščino. To sredstvo se mu je zdelo tako učinkovito, da je pritiskal kar najljutejše tudi na Slovence in bosanske muslimane, da zapuste belgrajski parlament in izberejo abstinenčno taktiko. Živel je v veliki zablodi — in o tem je prepričal tudi ves hrvatski narod — da je abstinenčna taktika edino uspešna poleg pomoči, Iti jo bo dobil on gospod Stipica Radič za svoje cilje v inozemskih velesilah.
G. Stipica Radič se je na svojem potova-aju po svetu kmalu sam prepričal, da so bili njegovi upi na inozemsko pomoč brezupni. V svetlih trenutkih in pod vtisom svojega potovanja po inozemstvu si je pa moral predložiti vprašanje, jeli abstinenčna politika tudi uspešna politika. Kaiti proti koncil leta 1923. je zavladalo med Radlfevimi poslanci in v Radiču safliem razpoloženje, da bi vendarle na kakšen način prišel iz svoje zavožene politike na teleno vejico, ko bi začel drugo politiko. Zlasti most, po katerem je kolikortoliko uspešno šel, mu je nudil takozvani ožji blok, ki se je stvori! v belgrajski skupščini s tem namenom, da pripravi pot za revizijo ustave. Po hudih in težkih bojih so bili verificirani Radičevi maudati
in po nič manj hudih in težkih bojih je prišlo do Davidovičeve vlade, ki se je v izdatni meri in v bistveuih točkah približala programu Slovencev in Hrvatov.
Radič je v svoji vrtoglavosti povzročil padec te vlade. Živel je v fiksni ideji, da so volitve zadnja postaja popolne njegove zmage. Nikomur ni prikriva! — to je sam neštetokrat izjavil in zapisal, tako sta govorila podpredsednika njegove stranke Maček in Predavec —- da bo samo Hrvatska seljačka republikanska stranka pri novih volitvah dobila najmanj 120 mandatov. S Slovenci in Hrvati skupaj bi pa tvoril v novi skupščini absolutno večino. To je bila njegova vera in to je bila njegova demagoška fraza. Noben ugovor ni našel pri njem in pri njegovih oprodah odziva. Odziva ni našel tudi blagohoten opomin od strani njegovih zaveznikov, češ, da še ne pozna balkanskih volivnih metod. Zrušiti je hotel Davido-vičevo vlado, ker je hotel za vsako ceno imeti nove volitve in po novih volitvah zagospodovati v belgrajski skupščini.
Volitve so prišle in so se vršile pod nezaslišanim nasiljem in nezaslišanimi nezakonitostmi. Pašič je vzel šibo in je udaril po Radiču in njegovi stranki. Priznati moramo, da se je hrvatski narod v tej mukotrpni borbi naravnost sijajno obnašal. Ne tako pa njegov voditelj g. Stipica Radič. Ko je začutil šibo belgrajskega režima, je poslal krotek, ponižen in prilizljiv. Na prvi udarec je zapustil bojno polje in v ccloti kapituliral pred Pašičem in njegovim velesrbskim centralizmom. Zavrgel je republiko in sedaj že odkrito priznava v svoji izjavi v današnji »Politiki« v Belgradu, da je z republiko namenoma varal hrvatski narod. Sprejel je Vidovdansko ustavo iu centralistično ureditev države, šel je tako daleč, da se je zavezal, da hoče pomagali izvajati vse določbe centralistične Vidov-danske ustave in s tem ravno ob tisočletnici spomina na hrvatsko kraljestvo parcelirati Hrvatsko na toliko in toliko županij. Z eno besedo: zavrgel je vse temeljne točke svojega programa, s katerim je šel med hrvatski narod in s katerimi je zbral okoli sebe celoten hrvatski narod. To je dejstvo, in preko tega ne bo mogel nikoli in nikdar iti in to bo kon-statirala tudi zgodovina.
In ta gospod Slipica Radič si upa sedaj očitati drugim dvoličnost in žonglirati s »kle-rikalizmom«! Ta gospod Slipica Radič si upa danes dafati izjave, ki naj bodo programatič-nc! Njegova programatičnost je brezprogra-matičnost, njegova značajnost neznačajnost in njegova morala nemorala. Nič drugega ne moremo reči o izjavah njegovega poslušnega nečaka Pavla Radiča. Nezaslišano je, kar trdi v svojem pismu na g. Davidoviča, češ, da je odtala opozicija ovirala ostrejšo taktiko in da mu radi tega ni preostajalo drugega, nego da začne pregovore in dogovore z radikali. Ravno nasprotno je res. Pavle Radič je preprečil ostro borbo opozicije proti vladi, ker jo je vedno prosil, naj čaka z ostrejšimi sredstvi, dokler ne bodo verificirani Radičevi mandati. Vedel je zakaj lo dela. Za hrbtom bloka je ba-rantal za pogoje svoje kapitulacije.
Nova vlada pravi, da je vlada sporazuma med Srbi in Hrvati. To ni noben sporazum med srbstvom in hrvatstvom, to je samo političen dogovor med dvema voditeljema strank, med Pašičem in Radičem, katerih eden je po težkih porazih svoje nesrečne politike popolnoma klonil pod roko starčka gospodina Pa-šiča. Jasno je, da ta sporazum nima ničesar opraviti z onim velikim sporazumom, ki je pred očmi vseh pravih Slovencev in Hrvatov. Zato je tudi nesmiselno govoriti o sporazumu, če je eden od kompaciscentov zavrgel celoten svoj program, drugi pa trhimfira v svoji centralistični objestnosti. Hrvatstvo bo pač pod to vlado pobiralo drobtinice, svoje usode si pa ne bo samo pisalo in odrejalo. Bolj kakor kedajkoli je danes hrvatski narod oddaljen od svojega sabora, simbola svoje samostojnosti in narodne individualnosti. Ce »o Hrvati s tem zadovoljni, je lo njihova stvar. Mi Slovenci ne moremo nobeni sili in nobeni stranki na ljubo izjaviti, da nismo to, kar smo, namreč slovenski narod. Zato se tudi no moremo odreči pravici, ki je posledica tega neizpodbitnega dejstva.
PAŠ K* ODPOTUJE V LETOVIŠČE, Bclgrad, 17. julija, (izv.) Iz vladnih krogov širijo vesli, da bo jutri zvečer Nikola Pašič odpotoval v Evian-les-Bains.
Belgrad, 17. julija. (Izv.) Posvetovanja za sestavo nove vlade so bila danes dopold. končana. Takoj zjutraj je predsednik radikalnega kluba Ljuba Živkovič obiskal Pašiča v njegovi vili ter ga obvestil o razpoloženju radikalnega kluba in o tem, da klub popolnoma soglaša s tem, da ostanejo v vladi vsi dosedanji radikalni ministri. Okrog pol 11 so nato obiskali Nikolo Pašiča radičevski kandidati za ministrska mesta Pavle Radič, dr. Šuperina, dr. Krajač in dr. Nikič. Pašič jih radi svoje bolezni ni mogel sprejeti in so odšli radi tega k predsedniku radikalnega kluba Ljubi Zivko-viču, ki jim je dal potrebna navodila za njihovo delo v vladi.
Popoldne ob 1 je nato Marko Gjuričič odnesel na dvor ukaz o imeiiovauju nove vlade. Popoldne ob 5 je bil Marko Gjuričič zopet *na dvom, vendar se je kmalu vrnil v predsedstvo vlade in izjavil, da ukaz o imenovanju nove vlade še vedno ni podpisan. Zdi se, da so nastopile glede vojnega ministra težkoce in da to vprašanje ni moglo biti rešeno tako, kakor so želeli vladni krogi.
Nato je bila v predsedništvu vlade daljša seja, katere so se udeležili razni radikalni in
radičevski prvaki, ki so po seji izjavili, da bo nova vlada položila prisego jutri dopolue ob desetih.
Dasi ravno ukaz še ni podpisan, so vendar zatrjevali, da jc vse napravljeno in da je podpis ukaza izostal samo radi lega, ker je danes petek. Po stari dvorski tradiciji kralj namreč v petek in v torek nikdar ne podpiše važnejših stvari.
Nova vlada je sestavljena tako, kakor smo že včeraj poročali, le da se danes imenuje kot vojni minister general Dušan Trifunovič. Glede podtajnikov pade odločitev šele v prihodnjih dneh.
Belgrad, 17. julija, (izv.) Člani nove vlade so izjavili časnikarjem, da bo prihodnja seja narodne skupščine v pondeljek 20. t. ni., da pa še ni določeno, ali bo prišla vlada precl skupščino s kako deklaracijo ali bo seja brea nje, in bi se debata o vladni politiki vršila ob priliki razpravljanja o dvanajstinah.
Belgrad, 17. julija, (izv.) Danes zvečer jo bil sprejel v avdijenci pri kralju Pavle Radičj ki je za to avdijenco zaprosil, da se zahvali kralju za sprejem radičevcev v vlado.
'A ' ~~ ""' ™ii "
RADIČ RAZKRINKUJE SAMEGA SEBE KOT DEMAGOGA — ON HOČE SRBE IN HRVATE ZEDINITI NE SAMO NARODNO, AMPAK TUDI VERSKO!
Belgrad, 17. julija. (Izv.) V današnji »Politiki« je priobčen dolg razgovor s Stjepanom Radičem. Priobčene so izjave, ki jih je dal Stjepan Radič 22. aprila t. 1. v zaporu enemu od zakulisnih intrigantov. Izjave so sila dolge in obsegajo v »Politiki« dve strani. Priobčene so pod naslovom »Geneza sporazuma.,'. Te izjave so zelo značilne za prilizovanje Stjepana Radiča in za njegovo pojmovanje javne morale.
V	njih obrca in denuncira vse po vrsti, ] Pribičeviča, Davidoviča, Korošca, Spaha, najbolj pa znanega prijatelja Jugoslovanov Sea-tona Watsona. O poslednjem pravi, da je hotel priti k njemu v zapor, da bi intrigiral, zato, da je potrebno, da ta angleški agent nikoli več ne pride v našo državo!
V	izjavah najprej opisuje, zakaj je postal iskren monarhist. Poje veliko himno monarhiji in pravi o kralju, da je vzgojen v evropskem duhu in da bi lahko kraljeval tudi na Angleškem. Dalje govori o sporazumu z radikali ter izjavlja, da ne zahteva nobene revizije ustave in nobene avtonomije in da je njegov repuhlikauizem bi l le demagogija. Pravi, da je on sam diktiral znano izjavo Pavla Radiča, podano 27. aprila t. 1. in da bo šel, čim bo svoboden, pred kralja in tam ponovil vse tisto, kar je govoril Pavle Radič. Takrat da bo razbil vsako sumnjo v svojo iskrenost
O Pašiču, katerega je preje vedno zmerjal z najbolj krepkimi izrazi, pravi zdaj, da je najbolj pošten, pameten in političen človek in da hoče on prav zato iti z radikali! Davi-dovič ni politik. Korošec pa hoče spraviti vse pod svoj talar. Zato bo on, Radič, njegovo stranko pomalem pojedel! Zajedničarji so statisti. Pribičevičevi demokrati so pa ostali batinaši.
On sam je ccntralist, ker je uvidel, da samo na podlagi centralizma naša država lahko uspeva.
Na vprašanje, zakaj je lani upropastil Da-vidovičevo vlado, je Radič izjavil, da mu je bilo jasno, da se Davidovičeva vlada ne bo mogla držali in da Davidovič ne bo vodil volitev. Zato je porabil priliko pod Davidovičevo vlado, da razvije volivno agitacijo. Vse, kar je : govoril za časa Davidovičeve vlade, je bila demagogija. Dobesedno pravi: »Zato sem porabil priliko Davidovičeve vlade za volivno agitacijo. Vedel sem, da bo Davidovič padel in da bo prišel režim PP, ki bo vodil volitve ! in nas zapiral. Mi smo raditega morali že , preje končati volivno agitacijo. Volitve pa so vojna — govoril sem, razume se, demagoško!«
Nato obširno razlaga, zakaj je bil republikanec. Republikanec ni bil nikdar t dušo in priznava, da je vlekel za nos vso Hrvatsko. Republikanizem mu je služil kot »šlagei in to na.ipreje proti habsburgovščini in komunizmu in v drugem redu proli »klerikalizmu . Ta del njegove izjave je posebno zanimiv in se glasi tako-le: Drugi razlog, ki ni znan in i ki ga Vam povem šele sedaj, je nevarnost o<; ^ strani klerikalizma. Tu nevarnost je velika.
Evo, Korošec je tukaj! Tudi on je patriot in slovenski nacionalist, ali glava, glava mu ju v Rimu. Veste, po mojem mišljenju je klerl kalizeni tako nevaren, da se naš hrvatski iu<< rod ne bo mngel prav zliti s srbskim naro dom, dokler se nc osvobodi Rima in to popoi nonta. Hrvatje ne morejo priti v pravoslavje To tudi ni potrebno, ker bi se pojavile velik« in močne protiakcije. Toda jaz sem vedno raz mišljal o tem, da bi se morala ustvariti lir vatska cerkev, neodvisna od Rima, narodna ki bi se lahko tekom časa spojila s srbsk« pravoslavno cerkvijo. Zato je seveda treba tu di mnogo dela, ker ui dovolj, da je zato i/> obraženstvo, ampak morajo to sprejeti lud mase. Te pa so zelo občutljive. Kmetje in ve ra! Tukaj je potrebno mnogo takta in mnogt opreznosti, ako nočete napraviti »djumbusi-Morebiti bo sčasoma mogoče uporabiti zati starokatoliško hrvatsko cerkev. To jaz seda samo mislim, ne vem pa še, ali je tako mo goče. No, vsekakor bo to lahko izpolnila tal« široka iu močna organizacija, kakor je to HSS Vse !o je treba dobro premisliti iu potem po rabiti ugoden moment. Tega pa sedaj ni. Čai bo zato, ko se malo pomirimo in srbsko-hrvat sko sodelovanje uredi državo. Po osvoboditvi je klerikalizem, kakor veste, tudi med Hrvat zelo narastel. Cele vasi, celi okraji, cela okrož ja so prišla pod vpliv klerikalcev posebno i Slavoniji. E. bilo je zelo kritično. Klerikalci so agitirali, da bodo Srbi Hrvate »povlašilii itd. Vse je izgledalo, da so uspeli. To pa veste kako je ležko pozneje odpraviti klerikalno oblast iz naroda. Poglejte Slovenijo! To je to rej bil drugi razlog, radi katerega smo vrgli v ljudstvo »šlager« republiko, ker je bilo to nekaj novega, neznanega in je izgledalo, kakoi nekaj velikega. Drugega »šlagerja« sploh tedaj nismo imeli in tako snio uspeli, da smo na Hrvatskem ubili klerikalizem. Tretji razlog (namreč, zakaj je uporabil, »šlager« republike) Vam botn povedal pozneje. Sedaj Vam lahko rečem samo to, da je prav tako psihološke narave. Veste, jaz mislim, da ni popolnega narodnega ujedinjenja brez verskega. Zato si vsak velik narod ustvari svojo lastno cerkev, c
Polem opisuje Radič protestantizem na Nemškem in izraža mnenje, da Nemci raditega niso edini, ker niso vsi protestantje!
Nato nadaljuje: »Zato si moramo mi, ki hočemo izgraditi in ustvariti predpogoje za popolno duhovno hrvatsko-srbsko edinstvo. ustvariti svo.io v<>rn. Naravno, da lo sedaj ni aktualno. Prešle bodo še generacije. Vendar bi naša generacija morala izpolniti vsaj en predpogoj in la je, da se Hrvatje osvobode Rima.?
Nato Radič slika, kako si zamišlja sporazum z radikali iu pravi., da radikali no morejo odbiti radičevcev, kor radifovci sploh nc postavljaj« nobenih pogojev. Kajti sodelovanje jc tako, tla sc sploh nr smejo postaviti s strani Hrvatov kaki ooitoji On sprejema hrezpogojno
Stran 2.
SLOVENEC, dne 18. Julija 1925.
Štev. 159.
frse in sprejema tudi tezo g. PaSiča brezpogojno.
Končno ponovno denuncira Seatona Wat-sonu in sklepa z upanjem na dober uspeh, izjavljajoč, da sodelovanje radikalov in radi-čevcev lahko naredi iz države Alhambro.
Radiča izpuste iz zapora.
Belgrad, 17. julija. (Izv.) Jutri bo po zaprisegi novih ministrov seja ministrskega sveta. Kakor izjavljajo radičevci, bodo že na tej seji odločili, da se Stjepan Radič takoj izpusti iz zapora, dočim se bo vprašanje, kako naj bi se rešil njegov proces, razmotrivalo pozneje. Pravtako bodo jutri razpravljali o usodi vodstva Radičeve stranke.
Trumbič odložil zagovorništvo Radiča.
Zagreb. 17. julija. (Izv.) Včeraj dopoldne je obiskal dr. Trumbič Stjepana Radiča in mu izjavil, da v sedanjih razmerah ne more več biti njegov zagovornik in da mu vrača pooblastilo. Ko je dr. Trumbič Radiču vrnil pooblastilo, je takoj odšel.
HRVATSKA ZAJEDNICA.
Zagreb, 17. julija. (Izv.) Na včerajšnji konferenci poslancev I1Z in zagrebških članov vrhovnega vodstva HZ je bilo sklenjeno, da se jutri popoldne vrši shod organizacije HZ za mesto Zagreb. Na shodu bodo poslanci HZ volivcem pojasnili svoje postopanje in vzroke, zakaj so se ločili od HSS. Shod se bo vršil v prostorih IIZ.
ODKLONJENA PONUDBA.
Zagreb, 17. julija. (Izv.) G. Samuel Kocjan, predsednik vrhovnega finančnega sodišča v pokoju, katerega so radičevci kandidirali za svojega p<xi tajnika v finančnem ministrstvu, je obvestil vodstvo HSS, da ne more sprejeti te ponudbe, ker je član stranke g. Ljube Davidoviča. Koga l>odo radičevci kandidirali namesto g. Kocjana, se še ne ve.
»BALKAN« 0 NELOJALNOSTI RADIKALOV.
Belgrad, 17. julija. (Izv.) Današnji »Balkan« takole označuje Pribičeviča in njegov sedanji položaj:
»Naši radikali so si dobro pomagali z gospodom Pribičevičem. Služil jim je bolj verno kakor psiček. Reševal jih je in jih je lansko jesen rešil končne propasti. Pomagal jim je l>olj kakor kdo drugi, da so si 8. februarja izvojevali zmago. Povzročil je, da se je Pavle Radič poklonil pred Pašičem — in tako radikale in državo toliko zadolžil in s tolikimi dobrimi deli obdaril, a radikali >dadoše mu no-gu v ledja«.
PRIHODNJA SEJA SKUPŠČINE.
Belgrad. 17. julija. (Izv.) Predsedništvo narodne skupščine je pismeno sklicalo skupščinsko sejo na ponedeljek popoldne
Vojna v Maroku.
Madrid, 17. julija. (Izv.) Po zadnjih vesteh «e je položaj Francozov pri Uezzanu zboljšal. Na drugi strani pa so Kabili zasedli višine Abd el Kaza, 20 km od Kaze.
Pariz, 17. julija. (Izv.) Na maroško bojišče so odšle nove francoske čete. Vlada je odposlala tudi maršala Petaina v Maroko, da se z maršalom Lyauteyem posvetuje, kako bi se čimprej dosegel odločilni uspeh proti Abd el Krimu, kar bi potem olajšalo sklenitev miru.
Pariz, 17. julija. (Izv.) Po poročilih iz Feza je bila francoska posadka v Rhiani, 22 kilometrov severovzhodno od Uezzana, ker sta ji pošla živež in strelivo, primorana se udati Kabilom. Posadka, ki šteje 2 častnika, 10 francoskih vojakov in [15 senegalskih zamorcev, je odvedena v ujetništvo.
London, >17. julija. (Izv.) Kakor javlja >Daily News< iz Tangera, so Kabili napadli poštni avto na cesti Tauger—Tetuan in ubili 2 osebi, 4 pa ranili.
KONVENCIJE MED ITALIJO IN NAŠO DRŽAVO.
Rim, 17. julija. (Izv.) Po poročilih listov bodo firenške konvencije, sklenjene med našo državo in Italijo, v soboto popoldne podpisane.
IZDAJSTVO V AVENTINSKI OPOZICIJI.
Rim, 17. julija. Aventinski dokument o moralnem vprašanju glede vladne odgovornosti za Matteottijev umor, ki ga je včeraj objavila fašistovska »Epoca«, je prišel v fašistov-ske roke potom izdajstva. Dokument je bil napravljen v šestih izvodili. Kdo je izdajstvo zakrivil, še ni dognano. Dokument bi bil moral iziti istočasno v vseh opozicionalnih listih. Sedaj jih je vlada prehitela, ki je dala v »Tri-buni« in za njo v vseh režimskih listih objaviti istočasno z opozicijskim dokumentom predlog generalnega državnega pravdnika Santoria v zadevi De Bona, ki trditve prvega dokumenta indirektno izpodbija. Vsekakor se iz vsega vidi, da je fašizmu novi nastop opozicije z moralnim vprašanjem skrajno neprijeten. Dokument je objavila vlada zato, ker je vedela, da bi ga opozicija drugače spravila med ljudstvo potom tajnega tiska.
KRIZA V PRAGI.
Praga, 17. julija. (Izv.) Vladni krogi presojajo notranjepolitično krizo povsem mirno. Za danes je sklican ministrski svet, v katerem se bo pretresel položaj in sklenilo, kar je potrebno, da se konflikt izravna. Dasi izjavlja nacionalno-demokratično j.Češke Slovo«, da bo minister Franke, čini se vrne v Prago, podal demisijo, je okolica ministrskega pred sednika Svehle prepričana, da se bo kriza v najkrajšem času ugodno rešila. »Lidove Listy« poročajo sledečo epizodo, ki osvetljuje dogodke, iz katerih je nastal konflikt: ko je po ostri debati v odseku dvajsetorice poslanec dr. Kramar vprašal ministra dr. Beneša, če je pa-peški nuncij M a r m a g g i zares prekršil suverenost države, je minister odgovoril, da je nuncij, posegajoč v cerkvenopolitične zadeve, storil samo svojo dolžnost in se s tem na noben način ni pregrešil proti suverenosti države. Nato je minister Stribrny, čegar ostri nastop kakor znano, niti lastna stranka ni odobravala, demonstrativno zapustil odbor dvajsetorice.
PODRŽAVLJANJE ANGLEŠKIH RUDNIKOV.
London, 17. julija. (Izv.) Kongres rudarskih delavcev je enoglasno sprejel resolucijo, ki zahteva podržavljenje rudnikov.
ANGLIJA NA ESTONSKIH OTOKIH.
Nowyork, 17. julija. (Izv.) Po tukajšnjih vesteh se je Anglija pogodila z Estonijo, da jej da v zakup otoka Dagoe in Oesel, ki ležita pred vhodom v finski zaliv. Estonija si pri drži suverenost nad tema otokoma, dočim dobi Anglija pravico, da tam osnuje mornariško postajo, zgradi trdnjave in da izkoriščati on-dotne prirodne zaklade. Ta angleška akcija je naperjena proti sovjetski Rusiji.
ZAROTA PROTI TURŠKI REPUBLIKI.
Berlin, 17. julija. (Izv.) Kakor poročajo listi, je policija v Carigradu razkrila obsežno zaroto proti republiki. Več oseb je že aretiranih.
DEFICIT V NEMŠKEM DRŽAVNEM PRORAČUNU.
Berlin, 17. julija. (Izv.) V davčnem odboru je državni finančni minister podal pregled o proračunskem načrtu za 1925 in poudarjal, da bo za leto 1926 še slabše izpadel, če se ne bodo zvišale gotove postavke. Dosedanji primanjkljaj znaša 385 milijonov mark, a se bo pri istem bilanciranju prihodnje leto zvišal na
600 do 700 milijonov. Tak primanjkljaj pa
utegne spričo rastočih roparacijskih bremen postati nevaren. Treba bo torej zelo varčevati.
BREZPOSELNOST NA NEMŠKEM.
Duisburg, 17. julija. (Izv.) Železarsko podjetje Friedrich-Albert-HUtte tvrdke Krupp v Rheinhausnu je bilo primorano radi pomanjkanja naročil ugasniti dva plavža. Radi tega je 500 delavcev brez posla.
MEDNARODNI ZDRAVNIŠKI KONGRES.
Nanoy, 17. julija. (Izv.) Včeraj se je tukaj pričel mednarodni zdravniški kongres, na katerega je prihitelo do 400 francoskih in drugih zdravnikov.
ŠTRAJK V BELGIJI.
Bruselj. 17. julija. (Izv.) Vsi kovinski delavci pokrajine Lttttich so se štrajku pridružili.
ZOPET ROPARSKI NAPAD NA BOLGARSKEM.
Sofija, 17. julija. (Izv.) Vas Gorena Železna v trojanskem okraju je napadla roparska tolpa, ubila davčnega eksekutorja in dva kmeta, izropala več hiš an odnesla velik plen v denarju in blagu. Roparje zasledujejo orožniki in vojaki.
AVTOMOBILSKA NESREČA.
Rim, 17. julija. (Izv.) Blizu Girghetija se je zvrnil tovorni avto, na katerem je bilo 40 oseb. 12 je mrtvih, več pa ranjenih.
VELIKANSKA POVODENJ NA KOREJI.
Washington, 17. julija. (Izv.) Po poročilih iz Koreje je tam velikanska povodenj, pri kateri je utonilo čez 3000 ljudi.
Kdor jo pozna, je ne more prehvaliti, Vsak dan Bonatti-čokolado mora piti.
Dijaško romanje v Rim.
Z ozirom na romanje, ki ga priredi v avgustu »Počitniška zveza«, javljamo sledeče:
1.	Dne 18. avgusta se zberejo udeleženci v Ljubljani, dne 19. avgusta zjutraj odhod v Rim.
2.	Vsakdo si mora preskrbeti pri pristojnem okrajnem glavarstvu jugoslovanski potni list. (Treba je predložiti domovnico in fotografijo.)
3.	Brzovlak tja in nazaj, III. razred stane 475 Din. Romarska legitimacija, ki velja obenem kot italijanski vizum stane 68.50 Din.
4.	Vozne listke do Rima kakor tudi romarske legitimacije bomo naročili skupaj, da se prihrani vsakemu nepotrebni trud.
5.	Vožnjo je možno prekiniti dvakrat tja in dvakrat nazaj. Tja grede v Benetkah in Fi-renci ali pa obratno. O tem se dogovorimo.
6.	V Rimu bodo stanovanja preskrbljena; hrano pa si bo preskrbel vsak sam, ker pride tako veliko cenejše. Celokupni stroški bodo vnašali minimum 1500 Din.
7.	Ker nujno rabimo natančno število udeležencev, poživljamo, da se vsakdo, ki misli potovati, pa najsi se je že javil, prijavi do 28. t. m. Prijavi mora priložiti svoj potni list, ter 550 Din, s katerimi mu preskrbi zveza vozni listek, romarsko legitimacijo in italijanski vizum.
8.	Prijavi se lahko ustmeno in pismeno do 28. t. m. v Akademskem domu, Miklošičeva cesta 5, od 11. do 12. vsak dan, — Za odbor: Predsednik.
ima-"kdor v živa-
K0UMJK0 KAVO!
»Jutrova« zabava. Spričo prevare, ki so jo zagrešili radičevci napram svojim zaveznikom, vprašuje »Jutro«, kako je mogoče, da naši poslanci niso že prej spoznali radičevcev, in se posmehuje dr. Korošcu, češ da se je v svoji »kratkovidni politiki« zopet pošteno vračunal in da je zato vse »klerikalno« zabavljanje proti radičevcem obenem tudi obsojanje dr. Koroščeve »slepote«... Po tej »Jutrovi« logiki bi ravnotako lahko tudi mi vpraševali, kako da samostojni demokratje niso že prej spoznali svojih zaveznikov radikalov, da so se dali zdaj od njih tako opehariti? In tudi mi bi na ta način lahko očitali gg. Pribičeviču in Žerjavu, da sta se v svoji kratkovidni politiki zopet pošteno vračunala, radi česar je vse zabavljanje njunega časopisja proti sporazumu RR obenem tudi obsojanje Žerjavove in Pribi-čevičeve slepote. Ne, prepuščamo tako dovtip-kanje »Jutru«, če se mu ljubi s tem zabavati sebe in svojo publiko. Mi pa na moremo reči drugega kot to: kakor v zasebnem mora veljati tudi v političnem življenju kot vrhovno načelo moral a. Če je na eni strani ni, ne more druga stran nič za to. Poštenost in zna-' čajnost bo vedno zaupala v poštenost in zna-čajnost, a proti zavratni prevari ne zavaruje človeka nobena še tako velika pamet in mo^ drost. In kjer se zgodi nemorala, tam je treba nemoralo obsoditi, in tam škodoželjnosti ne sme biti mesta. Postavljamo nasproti »Jutrovi« pisavi izjavo dr. Korošca, ki je način, kako so postopali radikali s svojimi zavezniki samostojnimi demokrati obsodil kot nedostojen in nekorekten, čeprav so samostojni demokrati njegovi najsrditejši nasprotniki. Nekoliko noblese bi javnost tudi od strani »Ju--tra« rada doživela...
Zavoljo reda in miru! Na naš poziv, naj navede kakšen stvaren dokaz za svojo trditev, da se je naša država pod vlado Narodnega bloka in poglavitno po zaslugi SDS vsesplošno konsoli-dirala in okrevala, se je zdaj vendar oglasil Žerjavov popoldnevnik in sicer s tem, da prizna, da nima nič pokazati. Opravičuje pa svojo vlado takole:»Smešno je očitati vladi Narodnega bloku, da ni sanirala državnega gospo-, darstva, da ni odpravila vseh defektov v državni upravi in administraciji in da ni zado-i voljila ljudstva v njegovih življenskih potrebah. Za to ogromno delo ni imelo časa zlasti še, ker je morala vpostaviti v državi red in mir, ki ga pod opozicijonalno vlado ni bilo. Ta težka naloga (namreč produktivno delo za državo in ljudstvo)čaka novo vlado RR.« —■ Tako torej. Časa ni imela vlada PP za najnujnejša in najvažnejša gospodarska in socialna vprašanja, ker je morala šele delati mir in red po državi (zdaj v 7. letu ujedinjenja ozir. po šestih letih izza vojne, ko so celo najbolj zrevolucionirane države že davno napravile red in mir v svoji hiši!), ki ga pod Davi-dovičevo vlado ni bilo! Ker pa nam je zares čisto nepoznano, kakšen je ta mir in red, ki ga je morala vlada PP šele delati v državi, in ker nam je istotako popolnoma nepoznano, da je bil pod Davidovičevo vlado v naši državi nered in nemir, moramo žalibog zopet biti nadležni in zaprositi Žerjavov list, da nam vse to malo bližje pojasni in razloži,posebno pa da nam na podlagi konkretnih dejstev dokaže, da je vlada Pašič-Pribičevič-Žerjav delala red in mir, vlada Davidovič-Korošec pa nered in nemir. To so vse stvari, ki ne samo nas, marveč celo slovensko javnost silno zanimajo; zraven je pa tudi v državotvornem interesu, da se take stvari razčistijo in v pravo luč postavijo, zlasti ker živi slovenska javnost v prepričanju, da sta se pod režimom Davidovič-Korošec red in mir začela, pod režimom Pašič-Pribičevič< Žerjav pa spet nehala. Naj torej »Narod« tudi tu napravi lep red in mir.
Berlinsko pismo.
Šolske počitnice so se pričele in praznota na cestah je postala vidna. Vsakdo beži iz vročega, prašnega in nemirnega mesta na deželo, daljše ali bližje od Berlina, kakor pač to dopuščata čas in denarne razmere. Sicer je srednji stan letos lx>lj doma kot bi bil sicer, posledica krasnih binkoštnih praznikov, ki so ta peljal i ljudi k zapravljanju, čigar posledice se sedaj šele občutijo.
Kakor pa je splošno življenje zaspalo, da v jeseni nanovo {»oživi okrepčano po poletnem počitku, tako nasprotno živahno deluje zunanja politika. Po kontrolni noti je prišel odgovor na nemško noto glede zračnega prometa. Dasi so v njej dovoljene nekatere olajšave, n. pr.: nosilnost nemških letal je zvišana na 900 kg, so na drugi strani novi pogoji, ki stav-Ijajo nemškemu letalstvu nove zapreke in ovire. Omejeno naj 1» število letalcev, ententa naj ima strogo kontrolo vseh letalskih učencev in letal. Da vse to ne vpliva na nemško javnost tolažilno in pomirjevalno, prav lahko ra-tumemo, če gledamo dan za dnem slike ame-rikanskih in angleških letal, orjakov, ki lahko nosijo s seboj bombe za par 1000 kg. Zato pa je jasno, da zahtevam zaveznikov nol>ena, še loko miroljubna vlada ne bo ugodila v polni meri.
Zato pa je tudi jasno, zakaj Nemčija škodoželjno gleda na neuspehe francoskega prometnega letalstva. Posebno zadoščenje je prinesla vest, da je	preklicala koncesijo
francoski letalski družbi radi pogostih nesreč. Tudi dogodki na Kitajskem, ki so, kot znano naperjeni predvsem proti Angležem in Japoncem, so bili tu z velikimi simpatijami napram Kitajcem komentirani. Dejstvo, da uvidijo merodajne velesile na vzhodu napako, ki so jo napravile med in po vojni s tem, da so vzeli nemškim in avstrijskim državljanom eksteri-torijalne predpravice, je prišlo precej pozno. Mogoče še celo prepozno, ker so domačini videli sami nesložnost med tlačitelji. Listi pa pristavljajo, da ima morda Spengler s svojo knjigo: »Der Untergang des Abendlandes« popolnoma prav, da se je naša evropska kultura preživela. In če je to res, potem naj bi vsi beli narodi sveta delali na medsebojno složnost. Vendar pa ravno o tej složnosti niti med narodi niti med plemeni še dolgo govora ni.
Edini kraji, kjer je živahno vrvenje prej ko slej, so kolodvori. V se hiti v kopališča na Severno ali Vzhodno morje, ali pa v gore na češko ali pa bavarsko mejo. Fosebno oni, ki potujejo v Avstrijo, in to število je silno visoko, nadaljujejo letovišče še ali na Tirolskem ali pa v Italiji.
Vprašamo se, zakaj primeroma malo ljudi prihaja v Jugoslavijo, ko imamo v Sloveniji, v štajerskih zdraviliščih vendar moderne naprave, ki so znane po celi Evropi. Posebno pa lepota naše dalmatinske obale, čigar krasoto smo že videli v B. v marsikaterem filmu, se prav lahko meri z italijansko rivi-jeiro. Četudi ni morda one rafinirane udobno-
sti, pač tujec pri nas vidi več narave, resnične stare in kulturne lepote v starih mestih Dalmacije. Kaj je torej vzrok, da ljudje pač potujejo na potu z Dunaja v Trst skozi Jugoslavijo, pa niti v sanjah ne mislijo na to, da bi si Slovenijo le malo ogledali.
Prvi vzrok leži v tem, da je naša tujsko-prometna propaganda in reklama premalo živahna. Po prevratu se je po mnenju vseh ljudi Balkan ne samo politično, temveč tudi ge-ografično pomaknil preko takratnih mej proti ostali Evropi. To pa ne odgovarja v vseh ozi-rih resnici in naša prv askrb bi morala biti, ui idojAg a as ouis up 'oiuazBijop uiapnrj up da pojm Balkan ni skupno ime za neurejene razmere. — Drugi vzrok pa so razne neprilike pri carinski reviziji, ki je menda izmed na-sledstvenih držav najstrožja na jugoslovanski meji.
Imel sem že o raznih prilikah sam opraviti z uradniki, ki bi bili pač po svojem vedenju in postopanju vsega prej sposobni, kakor pa delati službo, in sicer neprijetno in nehvaležno službo carinskega preglednika. Pri tujcu je od prvega utiša dosti odvisno. Če je ta skvarjen, je ves trud zaman. Uradništvo naj se predvsem zaveda, da reprezentira državno oblast in naj s primerno taktnostjo postopa z občinstvom. Nek gospod, akademsko izobražen mi je marsikaj v tem oziru povedal in na-svetoval. Bi! je ravnokar v Avstriji, Jugoslaviji, Nemčiji in Italiji. Del njegovega govora sem napisal v teh vrstah. V ostalem pa je poudarjal nizke cene in. za nemške razmere se-
veda prvovrstno hrano v zdraviliščih. Samo avtomobilne vožnje je dejal, so pretirano drage, kar posebno na tujce, ki so v velemestih na avtomobile navajeni, neprijetno vpliva. Gotovo je bil on eden izmed onih, ki so z razumom, sine ira et studio, gledali naše razmere in razen par neprijetnih situacij ob meji imeli le najboljše utise od svojega bivanja v Jugoslaviji. Poudarjal pa je posebno uljudno vedenje železniških uradnikov in policije, ki mu je dala na v nemščini stavljena vprašanja prav rade volje v istem jeziku odgovor.
Zakaj sem napisal v tem članku toliko o tujskem prometu in tako malo o Berlinu? Hotel sem podali sliko o predstavah inozemstva o naših razmerah, in to na podlagi utisov ino-zenica o Jugoslaviji. V njegovem smislu sem napisal še par poučnih besed, in če bodo kaj koristilo v povzdigo našega tujskega prometa, je ta članek popolnoma dosegel svoj namen. Ni nam treba graditi na vrhove naših gora vzpenjač in žičnih železnic kot v Švici, da bi privabili tujce, ne, samo korektno in prijazno vedenje, zmerne cene ob najboljši postrežbi in gojiti diskretno propagando na pravem mestu, doma in še posebno v inozemstvu.
kupile najceneje
===== pri -
Obleke
Josip Rojina - Ljubljana

Stev. 150.
Poslancem Jugoslovanskega kluba »poro-
1$. predsedstvo kluba, da naj bodo v pone-Jeljek, 20. (. m. vsi v Belgradu radi skupščln-: ke seje.
Jutri t Staro f.oko! Orlovska okrožna prireditev in proslava petnajstletnice odseka. Ob 8 sprejem na loško-etarokški meji. Ob 9 sv. maša v župni cerkvi; sv. mašo bo daroval g. kanonik dr. T. Klinar. Ob 10 tabor na telova-dišču. Popoldne cb treh javna telovadba. Nato prosta zabava s sreoolovom i. dr. Tgraln bo jeseniška godba. Vabimo vse prijatelje našega gibanja. Posebno dobrodošli gostje v narodnih
nošah!
Ekspoeiturna prireditev v Kamniku. Vse prijatelje Orlovstva vabimo, da polete v nedeljo dne 19. t m. z Orli in Orlicami okrožij Kamnik, Ljubljana, Ribnica, Trbovlje in Vrhnika na ekspozitura i taboT v lepem Kamniku. Odpeljite se iz Ljubljane ob 7.55 zjutraj, oglejte si sprevod in tabor, popoldne pa telovadbo. Vlak se vrača iz Kamnika ob 20.48: tako imate torej zjutraj in zvečer v Ljubljani dobro zvezo z vlaki na drugih prognh. Ne -zamudite krasnega izleta in užitka, ki vam ga bo nudila ena najlepših letošnjih prireditev. Za zadostno število železniških voz je poskrbljeno. Pridite torej v obilnem številu, naj vas ne oplaši vsaka meglica pri sedanjem nestalnem vremenu!
Kamnik. 14. t. m. se je vršil tukaj sicer ptriprost, a pretresljiv pogreb šolskega ravnatelja Emila Krautha iz Čaikovca. Prišel je semkaj na oddih, a zalotila ga je nenadna rnnrt kair prvi dan. Če prav neznan, je bila ideležba s strani meščanov in učiteljstva na-ravnoet sijajna. >Lira« mu je zapela pred hišo, v cerkvi na Žalah in ob grobu žalostinke. N. v im. p.!
Nesrečen slučaj. Pred nekaj dnevi se je dogodil v Kamniku nesrečen slučaj, da je ustrelil prijatelj prijatelja. Oskar Grzinčič je obiskal po dokončanem delu svojega prijatelja 8., s katerim sta se spravila nad samokres, da ga oamažita. Spraznila sta sicer patrone, a po neprevidnosti pustila eno v samokresu. Pri preskušnji pa je tovariš B. sprožil nabavno patrono in ustrelil Grzinčiča v trebuh z »arjavelo kroglo. Grzinčiča so prepeljali v bolnico, kjer so pri operaciji našli, da ima Skirat prestreljena oreva. Bori se s smrtjo, prijatelja so pa zaprli.
Planinski dan na Triglavu. V soboto 18. t m. zvečer prispe okoli 60 hrvatskih i:: srbskih turistov v Ljubljano, ki nadaljujejo ob 7 vožnjo do Mojstrane. Tam prenoču je j j tisti, ki gredo v nedeljo zjutraj čez Kol na Triglav. Druga skupina prenočuje v Aljaževem domu tn se .povspe po Toininškovi poti na Kredarico. Na vrhu Triglava sestanek. V nedeljo prenočujejo gostje v Staničevi koči, Triglavskem in Aleksandrovem domu. V pondeljek odhod deloma čez sedmera jezera k Savici in k Bohinjskem jezeru, deloma skozi Voje aii Konjšco k Bohinjskemu jezeru. Prenočevanje * dependansi hotela Zlatorog. — Upamo, da bo tudi s strani slovenskih planincev udeležba moogobrojna. Izlet se vrši ob vsakem vremenu. — Osrednji odbor SPD.
Požar t Vol. Stari vasi pri Grosupljem. V četertek 16. t. m., popoldne je vsled strele pri i Starcu«; nastal požar in mlademu posest niku J. Skubicu uničil hišo, gospodarska poslopja, stroje, vozove, obleko in več denarja.
Potres. Seismografa v zavodu za meteorologijo in geodinamiko v Ljublajiii sla 16. t. m. ponoči ob 23. 28 minut in 51 sekund zabeležila lahek potres v daljavi 75 km od Ljubljane. Epicenter potresa so Brežic-e. Prosimo vse one, ki so ta potres čutili, da to javijo omenjenemu zavodu. Dopisovanje je poštnine prosto.
Smrtna kosa. Na Gorici pri Radovljici je umrla ga. Resman (Reznikova mama) vsled tatfrupljenja krvi. Bila je vzorna krščanska mati. Blagi pokojnici večni mir, ostali družini pa naše sožalje!
Not most. Ta teden je na Kudenčičah, mbiJtoa Lesce, podjetnik g. Cengle iz Radovljice začel graditi betonski most, za katerega j« lansko leto za rasa Davidov ič Koroščcve vlade poslanec Breda r izposloval znatno podporo. Primanjkljaj bo pokrila občina.
Cerklje ob Krki. Pred 3 leti je bil lakaj »reslikan prezbiterij župne cerkve do prvega svoda. Letos se je delo nadaljevalo in baš sedaj so dogotavlja. Presbiterij bo lorej ves poslikan, ostala cerkev pa še nc! Škoda! Kako veličastna bi bila naša cerkev, ko bi bila poslikana cela. Kdaj bo to? Zdi se, da kažejo ljudje premalo vnemo za to. Take stvari so drage in bi bilo prav, če bi se ljudje zavezali, da vsaj nekaj prispevajo. Cerkev nima de-oarja. Liberalci bi seveda rekli, da je slikanje cerkve odveč in da je prispevanje ljudi iz-mozgavanje*, toda svoje sokolske dvorane pa hočejo naravnost bahato okrasiti, a pri tem pa zaidejo in postanejo neokusni. — Cerkev, ki je hiša božja, naj bo okrašena!
Telofnnk'i zveze v JugoslRvij:. Telefon se v Jugoslaviji hitro širi, ako pojde tako ialje, kmalu ne bo več večjega kraja brez telefonske zveze. Na vsak način bn do konca Wk. leta uveden telefon po vseh občinah v iržavi. Pospešena »o dela za nove zveze: Belgrad— Zagreb—Sušak, Belgrad—SaTajevo— Cetimje, Belgrad—Ljubljana (dvostroka zveča), Zagreb—Sušak—Reka in celo vrsto drugih cvez. Med Bitoljem in Ohridom je zveza že gotova. Konoam L 1924. je bilo v celi državi
SLOVENEC, dne 18. julija 1925.
Stran 3.
1158 brzojavnih in 1186 telefonskih postaj.
Dolžina brzojavnih zvez znaša 20.042 km, dolžina žic 62.636 km: telefonske zveze znašajo 14.008 km, dolžina žic 70.075 km. — V najkrajšem času izide novi telefonski imenik za cclo kraljevino z imeni vseh naročnikov in telefonskih postaj.
Sprejem novih učencev ▼ državno prometno Soleznisko šolo. Za šolsko leto 1925-26 se sprejme v drž. prometno žel. šolo v Belgradu 100 moških kandidatov pod sledečimi pogoji: 1. Da so dovršili z uspehom najmanj 6 razredov gimnazije ali realke; 2. Da so stari 16, a največ 20 let; 8. Da so podaniki kraljevine SHS; 4. Da so pravilno telesno razviti in zdravi, da niso nemi, gluhi, kratkovidni in da razločujejo barve: 5. Da položijo sprejemni izpit. Šola traja dve leti. Absolvetnti te šole imajo v smislu zakona o drž. prom. osobju pravico za uvrstitev v uradnike II. kategorije. Učenci se izberejo po natečaju in se takoj po sprejemu, zdravniškem pregledu in položenem sprejemnem izpitu sprejmejo kot pomožno osobje z dnevnino 35 odnosno 1050 Din mesečnih prejemkov. Poleg tega prejimejo po možnosti tudi obleko. Sprejemni izpiti se po lagajo iz sledečih predmetov: a) srbskega, hrvatskega in slovenskega jezika, b) matematike in geometrije (snov za nižje razrede srednjih šol) .in c) zemljepjsja (splošno in speci* elno kraljevine SHS). Prijave za natečaj je poslali priporočeno najkasneje do konca julija t. 1. prometnemu oddelku Generalne direkcijo drž. železnice v Belgradu, Krimska ulica št. 13 z označbo točnega prosilčevega naslove. Šolska uprava bo pregledala posamezne prijave do 10. avgusta in poslala kandidatom, ki bodo izpolnili predpisane pogoje, brezplačno vozovnico za prihod v Belgrad, onim pa, kateri bojo pri zdravniškem pregledu ali sprejemnem izpitu odklonjeni, prej. vejo brezplačni vozni listek za vrnitav. Prijavi naj se priloži: 1. Spričevalo o dovršeni šoli (najmanj 6 razredov srednje šole), 2-. krstni list, 3. dovoljenje it diteljev ozir. varuha, potrjeno od pristojne policijske oblasti, da se kandidat lahko vpiše v omenjeno šolo. potrdilo roditeljev in kandidata, da se obvezuje, pokoriti se šolskim pravilom in os'..-i! i v službi drž. železnice najmanj 6 let. Železniško službo lahko prekine samo v svtho vojaške službe. 1'rečno pa se morajo roditelji (varuhi) in kandidati obvezati, vrniti državni blagajni vse prejemke, katere dobe za čnsa učne dobe. za slučaj, da kandidat svojevoljno zapusti službo pred obveznim terminom. potrdilo policijske oblasti | o državljanstvu in 5. dokaz o imovnem stanju. Orr roflekl.uili. ki ne prmajajo neposredno iz šole, morajo položiti poleg omenjenih listin tudi nravstveno spričevalo pristojne oblasti o ponašanju izven šolske dobe. Iz Uprave drž. saobračajne železu i čke škole Ministrstva sao-bračaja u Belgradu A. P. O. Br. 24834-25. od 15. VI. 1925 god.
SlTokovrjafrtim polj-ko narodnosti! 'Generalni konzulat Poljske republike v Zagrebu naproša vse Poljake brez ozira na državno pripadnost, ki so strokovnjaki v gospodarski stroki, poljedelstvu, irdu-friji, trg-.vini, ban-kirstvu in tehniki, ris priobčijo svoje naslove konzulatu, Zagreb. K ••kovičeva ulica J0-III.«
Vrtnarstvo im-čeno med rokodelsko obrt. G. minisier za trgovino iu industrijo je z. na-redbo št. 1&4, objavljeno v Službenih novinah, dne 13. julija 1925 uvrstil trg. ako vrtnarstvo ljubljanske in mariborske oblasti med rokodelsko obrt. Ta naredba je. stopila s 13. julijem v veljavo. S tem jc dolgoletna želja trgovskega vrtnarstva uresn' ena.
Pridelovanje tobaka. V zadnjem ča: a se, dogajajo slučaji, da razne osebe sarfe neupravičeno tobak za lastno potrebo kljub strogim odredbam uprave državnih monopolov o tajnem pridelovanju tobaka. Vsi prizadeti «e opozarjajo, da najkr.snoje do 20. julija 1925 iz.vrše uničenje tobačnih sadik, ker bi sc sicer to storilo na njihove stroške in bi se poleg tega proti njim kazensko postopalo v zini slu zakona o tobačnem monopolu člen 157, točka 1. Tozadevna objava glede kaznovanja za nedopustno proizvajanje tobaka je nabita na magistralni razglasni deski.
Pravilnik za izvrševanje zakona o stanovanjih je založila v posebni knjižici Pokra- j jlnska zveza društev hišnih posestnikov v Ljubljani, Sodna, ulica 4 in stane 3 Din. V j njej so natisnjeni tudi uradni popravki stanovanjskega zakona.
Oklic. Dne 21. juliju 1025 ob 8 sc bedo prodajali v jkenkurzni zadevi tvrdke Franc Calearl in brat, lesne industrije, na licu mesta v Virinašah štev. 49 pri škof ji Loki Kolodvor • javno dražbo predmeti kakor: mkarski les, i ,-cbni avto, vozovi, konjska oprema vrazlično orodje in strojni deli ler prltikline za mizarski in žagarski obrat. K dražbi se bo jelo pozivati šele pol ure po zgoraj navedeni uri, med iem se lahko ogledajo predmeti. Kr. okr. odišče v škof j i Loki, odd. I., dne 15. julija 1925.
Telovadne potrebščine najceneje kupite pri Amerikancu, Ljubljana Stari trg 10. — Zaloga klobukov in drugega modnega blaga.
Znojenj nog in neprijeten vonj odstrani S a r. o i o r m. Dobi se v vseh lekarnah in drojJerijah. Glavna zaloga »Chemotcchna« v Ljubljani, Mestni trg 10 in -»Salits? d. d. V Mariboru pa lekarna pri Sv. Arehu, Glavni trti 20.
(z Ljubljane.
Umrla je v splošni bolnici gospa Ivana P r e š e r n , vdova po sodnem slugi v p. v Radovljici. Pogreb bo danes popoldne ob 3. iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. Svetila ji večna luč! Preostalim naše iskreno sožalje!
Poriv! Ozka vez in medsebojna notranja odvisnost med industrijo, obrtjo in trgovino ter med našimi najrazličnejšimi stanovskimi, kulturnimi iu gospodarskimi prostimi udružc-nji mora biti dokumentirana tudi zunanje vidno. Zato je nujno potrebno in v korist stvari same, da se ob času razkaza našega materiel-nega gospodarstva ob priliki V. Ljubljanskega velesejma letos od 29. avgusta do 8. septembra vrše istočasno tudi vse druge naše velike prireditve stanovskega, kulturnega, športnega itd. značaja. Uprava Ljubljanskega velesejma prosi, da se ji prijavijo vse večje in pomembnejše prireditve za časa letošnjega velesejma, da jih uvrsti v svoj oficielni katalog, ter tako Opozori nanje obiskovalce velesejma.
Stenografična tekma na Christofcvcm učnem lavodu, Domobranska cesta 7, se je vršila pretekli četrtek ob 2. uri popoldne. Tekme se je udeležilo 30 gojenk in gojencev. Diktiralo se je 4 minute z brzino 100 besed v minuti. — Tekmo je vodila strokovna učiteljica, go*pa Ivanka profesor Robidova. Tema dikta-ta jo bila Gašpar Križnikova pravljica >Kaznovana nevoščljiv ost '. — Prva je bila gdč. Robas Danica iz Ljubljane, druga gdč. Zupane Štefanija iz Šoštanja, tretja gdč. Sajovic Ida iz Spodnje Šiške, četrta gdč. Klančar Jožica iz Ljubljane in peta gdč. Klemenčič Anica iz Malega Mengša. — Prireditev lekme kaže razveseljiv napredek na polju slovenske stenografije in je inleresantni tekmi prisostvovalo mnogo občinstva. Ta odličen uspeh se je dosegel po 10 mesečnem pouku v stenografiji ter zapuščajo gojenci in gojenke zavod z lepo zavestjo: znamo prav dobro stenografirati in se v službah na tem polju ne bojimo in ne strašimo nobene konkurence. Pripomnimo, da so bili k tekmi pripuščeni Je oni gojenci in gojenke, ki so prejele odlični oziroma pohvalni končni red.
Raimere na našem mesnem trgu. Iz občinstva smo prejeli: Odkar so se znižale mesne cene, na ljubljanskem trgu ni dobiti več poštenega mesa. Kar se sedaj prodaja, je meso p.ajžadnje kakovosti, kakor smo ga poznali v vojnem času. Tako se znajo mesarji izogniti znižanju mesnih cen, dočim mora kmet vso "svojo živino dajati pod ceno. Prav tako mora tudi ostala trgovina nositi znižanje cen in delati z manjšim dobičkom. Samo mesarji mislijo, da se zanje ne sinejo nikdar več povrnili normalni časi, ko bi se morali zadovoljiti s skromnejšim zaslužkom. Ako danes na trgu zahtevate boljše meso, vas mesar ogorčeno zavrne, da ste menda znoreli. Pozivamo tržno oblast. da poskrbi za to, da bo znižanje mesnih cen imelo svoj dejanski učinek in mesarji ne bodo prodajali toliko slabšega mesa, da o znižanju cen ne more biti govora.
Določiter cen kranjskim klobasam in hrenovkam v Ljubljani, Z ozirom na stabilizacijo cene prašičem žive vage so se maksimirale cene kranjskim klobasam sledeče: kg napol-prekajeuih klobas (ca. 8 kosov) 45 Din, eetrt-prekajenih klobas (ca. 7 in pol kosov) 41 Din, popolnoma prekajonih klobas (ca. 10 kosov) 67 Din. Klobase morajo biti narejene iz najboljšega svinjskega mesa brez primesi govedine. Ta dogovor je bil sklenjen z glavnimi izdelovalci klobas v Ljubljani. Klobase na trgu pa sc prodajajo ceneje, in lo po kakovosti in velikosti. Izdelovalci hrenovk nikakor niso hoteli znižali cene svojim izdelkom ter med njimi in tržnim nadzorstvom ni prišlo do sporazuma. Doslej so se prodajale hrenovke na drobno kg po 10 Din, po kalkulaciji mestnega tržnega nadzorstva pa bi se cene zbog padca cen govedine morale nekoliko znižali ter je določilo ceno za detajlno prodajo kg po 35 Din, računajoč 10 do .11 kosov na kg, tako da velja 1 hrenovka 3.50 Din od dne 20. julija dalje. — Mestno ijžno nadzorstvo.
Umrli so v Ljubljani: Karel Modic, mizarski mojster, 27 le!. — Alojzija Mencinger, dninarica, 21 let. — Ciril Meden, bivši posestnik, uzitkar, 77 let.
Promen ad ni konccrt nar. železničarske-ga glasbenega društva >Slogr. se vrši v Zvezdi v nedeljo 19. julija „1025 ob 11. dopoldne. Spored: 1. Rupprecht: Iz, lastne moči, koračnica. 2. Flotovv: Allessandro Stradella, ouver-tura. o. Ofeiibach: Valček iz opere Hoffma-nove pripovedke. 4. Smetana: Fantazija iz opere Prodana nevesta. 5. R. Wagner: Zbor romarjev iz opere Tannhfiuser. 6 Jak!: Potovanje po Kranjski deželi. 7. Zaključna korač-
nica.
Iz štajerske.
št. Vid, p. Planina pri Sevnici. Naša po-družna romarska cerkev Sv. Križ je dobila dne .12. julija t. 1. na god slovenskih apostolov sv. Mohorja iu Forlunata tri nove zvonove, ki bodo znova vabili pobožue romarje od daleč in blizu k Sv. Križu pri Planini. Ves čas, kar jej je grabežna Avstrija vzela zvonove — enega iz 15. in enega iz 16. stoletja, a tretjega pa tudi čez 100 let starega, ni glas zvonov vabil romarjev v to priljubljeno romarsko cerkev, ampak ona sama je vabila vernike k sebi, ker stoječa na prijaznem griču, nudi prav prekrasen razffjed na okrog in okroc in ie ro-
mantično lepo vidna tudi od vseh strani daleč in daleč. To trdijo prav mnogi potniki — izletniki! A. 12. julija t. 1. pa je dobila tri nove klicarje, nove zvonove, katere je isii dan č. ' g. Marko Tomažič, kozjanski dekan, ob asistenci sesterih sosednjih gg. župnikov slovo:* no blagoslovil. Ko so vse tri klicarje med petjem in gromenjem topičev potegnil v prenovljeni stolp, je g. dekan v pomenljivih b C sedali mnogoštevilni množici zbranega vernega ljudstva razložil pomen današnjega praznovanja. — Dasi ravno že blizu 14 dni dež moti lepo vreme, je bilo ta dan vedro, kakor da bi bilo za to izredno svečanost nalašč odločeno. Vi krščanski romarji, pa lo pridite radi semkaj na la prijazen grič v cerkev Sv. Križa, zlasti na praznike: 1. praznik vnebovzetje M. D. — Vel. Gcspojnica, 2. 30 avgusta — angelj-ska nedelja, 3. praznik rojstva Mar. Dev. ali Mala Gospo jnic.a, 4. Povišanje Sv. Križa U. septembra, 5. zlasti pa še na Vnehohod in 6. Sv. up. Petra in Pavla, — da bodele počastili Križanega, ter slišali glas novih zvonov. — r—
V Si Ilju r Slov. goricah je bila dne 18. julija otvorjena postaja -za tovorni promet. -Tabor.- piše, da je ta pridobitev uspeh S't-mostalne demokrat ke stranke in dr. Pivka. To si je pa -Tabor kratkomalo izmislil. Ko so naši poslanci vse. potrebno ukrenili za po-vzdigo postajališča v Št. Ilju v postajo za tovorno blago, se še Pivku niti sanjalo ni, da bo poslanec. Minister S u šn i k je 1. 1924. na zahtevo poslanca Zebota dal izdelati v ministrstvu predlog za tovorno postajo v Št. Ilju. Minister Radojevič je pred enim mesecem našemu poslancu poslal na njegovo vprašanje obširen pismen odgovor, cla se bo tovorna postaja v najkrajšem času otvorila. Naj si resnicoljuben Ta borovo poročevalec ogleda original ministrovega odgovora pri načelniku kmetijske podružnice v št. Ilju. Kmalu bo >Tabor« pisa!, da je tudi nova državna cesta št. nj.—Velka zasluga dr. Pivka in samostalno-demokratske stranke. Tabor, in Pivko so s takim pavovim perjem sama sebe smešita.
IZ MARIBORA.
Shod Slovenske ljudske stranke za me-to Maribor se vrši danes v soboto, dne 18. julija ob 8 zvečer v dvorani Gospodarsko-zadružne banke. Na shodu bo poročal, o političnem položaju naš poslanec Fran jo Že bo t. Obenem bo govoril tudi o davku,na ročno delo. Vabimo vse somišljenike iz Maribora in naše prijatelje, posebno delavce, da se shoda udeležijo v obilnem številu.
blet k Sv. Duhu na Ostrem Vrhu priredijo organizacije SLS za mesto Maribor v nedeljo, dne 9. avgusta in ne 20. julija, kakor se .ie prvotno razglasilo. Izletu se pridružijo tudi organizacije od Sv. Križa, Selnice, Kamilice in Kaplje. Na Ostrem Vrhu bo ta dan po sveti maši shod SLS, na katerem bo govoril poslanec Žebot in drugi. Izlela se udeleži tudi pevski zbor iz Maribora. Kdor se hoče udeležit? izleta, naj se priglasi v Tajništvu SLS za rne-.-.lo Maribor, Koroška cesla 1.
:>Kufrc gor, kufre dok se igrajo te dni, kakor povsod v Sloveniji, tako tudi v Mariboru en gros in en detail. Za velikega župana volijo dr. Stareta iz Ljubljane — prejšnji veliki župan g. Vodopivec tega presedlavanja baje ne mara več — dr. Ravnika poslavlajo na pod-tajniškj stolec, v ministrstvu notranjih zadev itd., itd. Zlasti pri velikožupanskem prosvetnem oddelku so imeli zadnje dneve s >kufrk veliko nervoznega opravka. S potapljajoče se ladje je bilo treba rešiti kar največ mogoče, mize so morale bili čiste. Najvztrajnejše pa je iskanje tajništva Radičeve stranke, a šment neki, da take tablice ni mogoče najti nikjer v Mariboru.
»Jutro« poroča o naiih občinskih zadevah dosledno neobjektivno, bodisi da jih ve-doma potvarja ali pa stvari ne razume. Poročilo o zadnji občinski seji je zato ponoven dokaz in se bere, kakor da ga je napisal pristaš gromovnika Oš lak a, ne pa resnicoljubne? in volivec občinskega Narodnega bloka. Pa da niso tn poročila inspirirana celo od občinskega svetovalca? Lepo to ne bi bilo, tako mislimo mi.
30 strokovnih delavcev odpotuje done-o v soboto 18. t. m. na delo v tovarno vagonov v Kruševae. Ker je oblegalo v sredo 15. t. m. Državno borzo dela na Slomškovem trgu najmanj 250 moških brezposelnih — bil ie tak naval, da je morala posredovati varnostna straža — smo se poučili, da je bilo tisti dan sprejemanje ključavničarjev, mizarjev in pleskarjev za delo v omenjeno tovarno. Izmed vseh prijavljenih jih je zadoščalo pogojem samo 30, ki danes skupno odpotujejo. Kakor izvemo, bo ponoven sprejem delavcev istih kategorij v sredo 29. julija t. 1.
Neumestna agitacija. Predsednik Tigov-skega gremija v Mariboru g. Vilko Wcixl nima nujnejšega posla, nego da se na vse krip-lje trudi, da bi preprečil kmetom iz okolice prodajo in izvoz sadja na mariborski trg. Občinskemu svetu je poslal predlog, da se na.| kmetom prepove v popoldanskih urah prodajali sadje na trgu. V svoji vlogi je zahteval, da se mora i prepovedati merjenje črešenj na litre. Stuhtal Je tudi, naj sc drugo sadje nc prodaja po komadih, ampak vse le na kg. Očita kmetom nesnago itd. Mi ne razumemo g. \Veixla. Če bo na la način nagnal kmeta s trga, lx> pospešil draginjo posameznih živil, če bodo imeli na trgu prodajati samo pre-kunci, bodo cene poskočile vsaj za 2o do 50 %.
Stran 4.
SLOVENEC, in« 18. JnMja 1925.
Vprašamo Vas g. Weixl. Ali denar, ki ga dobi
kmet na ligu za svoje sadje ue ostane večinoma v Mariboru? Ko lunet z njim nakupi razno blago, ali nima od tega ravno največ haika trgovec in obrtnik? Malo bolj trezna in premišljeno bi naj predsednik gremija nudil soje predloge in vloge. — Mali trgovec.
Denuneijanti. Mariborski »Tabor poroča o »Propagandi proti nxši državi v državni železniški delavnici v Mariboru.' To je višek lažnivosti! Ugotavljamo, da bi orjuuaši radi z denuncijacijami vrgli najboljše delavce-stro-kovnjake iz delavnice. Hvala Bogu, da orju-naška in samostalno-demokratska drevesa ne rasejo do neba.
V Krcevini je umrl nadučitelj v p. g. I. Ceh. Pogreb bo v nedeljo. N. p. v m.!
Nameravan, a ponesrečen j uri 5 Orjuna->ev. V Mariboru se je v četrtek zvečer v mali Gotzovi dvorani vršilo zborovauje hišnih posestnikov. Odvetnik in tovarnar dr. Radoslav P i p u š je imel stvarno in strokov no predavanje o novem stanovanjskem pravilniku. Ker je bilo na shodu večje število takih, ki slov enskega predavanja res niso razumeli, je dr. Pipuš glavne stvari tolmačil tudi v nemškem jeziku. To pa je par orjunašev tako silovito razburilo, da so takoj alarmirali četo Orjune, ki jo pod komando čebiika dr. Fr. lrgoliča hotela jurišati zbrane hišne posestnike. Kei Je dr. Pipuš med tem že končal svoje nemško predavanje in je bilo zborovanje končano, je akciona s svojim eelnikom vred došla prepo-mo.
Samomor Mariborčanke? Te dni je 20-tetna Alojzija Vrečko iz Maribora v Zagrebu naprosila nekega tamkajšnjega nameščenca, da ji denarno pomore iz zadrege, da bi se motala odpeljati domov v Maribor. Nameščenec je njeni prošnji ugodil in ji kupil vozni listek do Maribora. Potem je poravnal tudi njen račun v hotelu. Ko so odprli kovčeg, ki ga je bila pustila v hotelu, so našli v njem pisma na policijo in sorodnike, v katerem Vrečko naznanja. da gre v smrt zaradi moža, kateremu je žrtvovala mladost in premoženje. — Ali je Marija Vrečko v tem res izvršila samomor, še ni znano.
Koncert na Trgu Svobode. Danes, v soboto zvečer, se bo vršil na Trgu Svobode od 18 do pol 20 koncert na korist gasilski tomboli. Po koncertu priredi prostovoljna požarna bramba s svojim rešilnim oddelkom obhod po mestu.
Važna zdravstvena pridobitev za Maribor. Docent dr. I. Matko, primarij v mariborski bolnišnici, si je nabavil nov, težak Rontgenov aparat, s katerim bo mogoče zdraviti tudi notranjega raka. To bo v veliko korist bolnikom, j katerim ne bo več treba hoditi na obsevanje v oddaljena mesta.
Strelske vaje in tekme. Slovensko lovsko društvo, glavna podružnica v Mariboru, priredi 19. julija ob ;14 na vojaškem strelišču v Mariboru vežbalno streljanje in 9. avgusta strelske tekme. Streljalo se bo: 1. na lončene golobe, in sicer serije po 5 in 10 golobov; 2. na srnjaka na 100 m; 3. na 20 krožno tarčo s premerom 60 cm na 100 m; 4. malokaliber-sko streljanje. Strelci naj prineso puške s seboj; kdor je ne prinese, si jo lahko izposodi na strelišču. Na lončene golobe se sme rabiti samo na strelišču kupljena municiia.
Ciganska idila je taborila v četrtek, dne 46. t. m. krog 12 opoldne pred županijsko palačo na dveh vozeh. Glavar ciganov je najbrž moledoval pri oblastnikih za kakšen »passe-porte« v Mariboru, medtem pa so uganjali njegovi svojci na cesti passetemps. Bili so vam res pravi pravcati cigani, ki bi jim bil ob gledališki sezoni v »Trubadurju«, »Mignon« in »Carmen^ lahko ponuden augažma. Matere ob bližini mestnega parka so imele dovolj posla, da so utolažile malčke pred strahom ciganske bisage in zaprle vrata pred ciganskimi prsti
IZ CELJA.
Dramatično društvo je svoj odbor na svoji =eji sestavilo kot sledi: predsednik g. F. Gradišnik, tajnik g. Reš, blagajnik g. Pfeifer in 5. Hubert, knjižničar g. St. Gradišnik, garderober g. Pere, gospodar g. Velušček, odbornik
Plahuta.
V zadnjem tednu so umrli v Celju: Marija Skaberne, služkinja, 28 let; Josip Novak, zasebni uradnik, 10 let, Marija Pesan, kmetica. 41 let in Frančiška Vidler, hči delavke, pol leta stara.
Samomor. V petek zjutraj ob 4 se je v ?aniomorilnem namenu ustrelil znani posestnik Zdravko Kranjc, kije imel v Cankarjevi ulici trgovino z gumijevimi izdelki. Ustrelil se je v drvarnici na dvorišču z vojaško pištolo. Kranjc je bil v Celju splošno znana oseba in vesele narave. Vzrok samomora ni znan.
Pobeglega kaznjenca M. Končka so našli '.e takoj drugi dan po begu v Laškem in ga oddali v zapore okrožnega sodišča.
Policijska ura za mesto Celje je podalj--'awi. in sicer v gostilnah do 12. ure, v kavarnah do 1. ure ponoči. To podaljšanje se je dovolilo vsled intervencije mestne občine radi
krga prometa v poletni sezoni.
!z ostale Jugoslavije.
■kof livarski nmrl. Dne 16. t. m. je umrl c Hvaru tamkajšnji škof dr. Luka Papa-'jva.
Smrt liudskftgn pesnik«. V Splitu je umrl '.uani ljudski pesink Juraj Kapi6. Svojčas ie i/daial »Pucki list<, večinoma v »tihih.
Racsodba proti Jetremovu. Kazenski senat soducga stola v Zagrebu je po dvadnevni razpravi obsodil Viktorja Jefremova, ruskega begunca, ki je temeljem ponarejenih listin dobil službo asistenta (zdravnika) na zagrebški medicinski fakulteti, ua dve leti težke ječe in povrintev 26.000 Din erarju.
Odločno pobijanje draginje v Zagrebu. Zagrebški veliki župan dr. Zuccon je odbil pritožbo kavama rje v vu gostilničarjev proti znižanju cen. Obenem je pozval mestno tržuo uadzorstvo, da kar najenergičnejše izvede sklepe mestnega odbora za pobijanje draginje. Ta odbor je sklenil, da se znova znižajo cene mesu in kruhu, ker so se v tem znova znižale cene živini in pšenici. Takoj nato pride na vrsto ureditev cen drugim življenskim potrebščinam: obleki, obutvi, kurivu, luči. poljedelskemu orodju itd. Obrtna oblast stoji na stališču, da se mora dobiček v trgovini vrniti na stopnjo predvojne dobe iu sme presegati H do 25 odstotkov, kakor je pač predmet. Tako gostilničar pri vinu ne sme imeti več dobička nego največ 5 odstotkov, trgovec manu-fakturist 6 do 30 odstotkov, rokodelski obrtniki 10 do 15 odstotkov itd. Listi poživljajo občinstvo, naj sodeluje z oblastmi pri pobijanju draginje in vsak slučaj prekoračenja cen takoj naznani.
Orožnik ustrelil vojaka, hote? ga oropati. Minulo soboto se je bil vrnil v Novi Sad 22 letni vojak Šalili Obozovič iz Drenice v Južni Srbiji, kjer je bil prav kar ua dopustu. Na poti se mu je pridružil neki orožnik, kateremu je Šalih v pogovoru omenil, da prihaja z dopusta v Južni Srbiji. Orožnik ga je vprašal, če je prinesel od doma »dukatovv — cek inov. ki jih po onih krajih še dokaj kroži. Vojak je pritrdil. Ko sta prišla na samotno mesto, je orožnik potegnil revolver in zahteval od vojaka, da mu izroči cekine. Šalih je začel bežati, nakar je orožnik sprožil in krogla je vojaka zadela v trebuh. Orožnik se je menda sam prestrašil svojega čina, ker vojaka ni oropal. marveč zbežal. Vojaka so našli zjutinj umirajočega, vendar je še mogel izpovedati svoj doživljaj. Orožniku so na sledi.
Oklopni motorni čoln za Skadarsko jezero V ladjedelnici v Kraljeviči so te dni dovršili oklopni motorni čoln, ki ga je bilo naročilo finančno ministrstvo. Čoln je namenjen finančni službi na Skadarskem jezeru; nosil bo ime :Ivan Crnojevičr.
Nered v pancevski mestni upravi. Notranji minister je suspendiral več vodilnih uradnikov pančevske mestne uprave in odredil preiskavo tudi proti mestnemu načelniku."
Rumplova zapuščina. Mestna vojaška komand'1 v Zagrebu že v drugo razpisuje javno dražbo zapuščine po usmrčenem naredniku Rutnplu, ki je bil obsojen na smrt, ker je umoril in oropal svojega najboljšega prijatelja. Zapuščina obstoja v obleki, perilu itd. in se cerii na 7000 Din. Zanimivo je da je imel Rumpel lepo strokovno knjižnico, obsegajočo 200 knjig. Sploh se vidi, da je bil Rumpel izredno inteligenten človek.
iz Primorske,
Promocija. V soboto 18. t. m. promovira na graški univerzi g. Franc M a r u š i č, goriški rojak iz Solkana, za doktorja vsega zdravilstva. Čestitamo!
nikoli več, kar je goreča želja ogromne večine vsega slov. učiteljstva. Te dni so tudi prav hiteli sestavljati predlog za imenovanja na razpisana učna mesta, Če ni kurir prišel pravočasno v B«>lgrad, se jim bode zgodilo isto, kakor lansko leto, ko so bili predloge (pa kakšne) izgotovili — imenovanja pa izvršili drugi. Izza kulis smo tudi izvedeli, da se hočejo ovekovečiti Še z zadnjimi žrtvami, med katerim sta baje poleg nekega g. profesorja tudi oba gg. ravnatelja učiteljišč. Koliko je resnice na tem, bomo kmalu izvedeli. Za danes končamo in ne rečemo nič več, kakor: Pestetnika, reši nas čimprej, o Gospod!
Orlovski vestnik.
Polovično vožnjo za prireditev Krekovega orlovskega okrožja je direkcija drž. železnic v Ljubljani dovolila z odlokom štev. 69.338—VI z dne 13. julija 1925. Zahtevajte na domači postaji celi vozisi listek z vtažnim postajnim dnevnim žigom, ki velja v zvezi s potrdilom o udeležbi tudi za nazaj.
Šmarja nri Ljubljani V nedeljo 2. avgusta bo imel šmarski Urel ob svoji petnajstletnici celodnevno prireditev. Dopoldne bo izlet na Magdalensko goro (pel ure od kolodvora), kjer do sv. n»a?a In zborovanje pred cerkvijo, popoldne v šniarii javna telovadba in veselica.
Slomškova zveza. Na zadnjem občnem zboru ie bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Štrukelj Ivan, podpredsednica ga. Sadar-Klein-mayerjeva; tajnica gdč. Anica Lebarjeva; blagajnik g. Rudolf \Vagner; urednik »Slov. Uči telja g. Lužar Fortunad; upravitelj podpornega sklada g. Gustav Pire, upravitelj tisk. sklada g. Janko Polak; knjižničarka gdč. Anica Oj-striševa. Dalje so člani izvršilnega odbora vsi predsedniki podružnic. Dodatna porečila k proslavi 251etnice: Med 251etnimi člani 2SI. zveze« je tudi gdč. Marija Š t e c, odlična slov. učiteljica in vzgojiteljica, ki se je je predsednik na proslavi spominjal, kar pa je pomotoma izostalo. Zveza papirniškega delavstva Vevče-Dev. Mar. Polje je poslala Slomškovi zvezi nastopni pozdrav: K 251etnici vam kličemo in se v duhu z vami združujemo. Naprej po načelih. Tinjeva je vaša pot, težak vaš boj, a že se svetli, ura rešitve je blizu. Pravica bo zmagala, Kristus je zmagal. Krščansko soc. delav stvo je z vami. Fr. Kukavica, t. č. predsednik. — Dobili smo še več drugih pismenih pozdravov in opravičil. Omenjamo sam še pozdrav K. Hafnerjeve iz Pariza. Končno izreka 1110 vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli k lepi proslavi naše 251etuice, najlepšo zahvalo. Bog živi! Odbor.
Slab prerok. Ko je letošnjo zimo vTelo med učiteljstvom in je moral hoditi na uči teljska zbrovanja sam g. L. Jelene mirit razdraženo in PP režim obsojajoče učiteljstvo, jo on tolažil in plašil duhove s tem, da bode SDS vedno na vladi. Mi, ki Jelenčevo strankarsko zaslepljenost že dolgo let poznamo, smo se mu smejali, obenem pa pomilovali tiste, ki jih je e tako lahkoto ugnal. Kakšno frazo bo sedaj j pogruntal, smo prav radovedni. Trenutno se 1 tolažijo, da si v prosvetnem oddelku vendar vkljub temu pospravljajo šila in kopita, s tem. da ostane v Sloveniji vse pri starem. Pisarniško in drugo osebje, ki je bilo podrejeno g. dr. Pectoiniku, pa že lažje diha in sc veseli [ trenutka, ko bo zaprl za seboj vrata prosvet-I aeca oddelka, v katerejza se ne sme novrniti
Za občili ;bor »Doma«, stavbno zadrugo državnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani, ki se bo v ršil v nedeljo, dne 19. t. m. ob 0 dopoldne v Mestnem domu. se je med državnimi nameščenci in vpokojenci pokazalo nepričakovano zanimanje. Število prijavljenih članov bi bilo danes ?e mnogo večje, če bi bilo mogoče informirati interesente v vseh podrobnostih in ugodnostih, ki iz pravil samih niso razvidne. Kdor si želi pridobiti prednost pr* oddaji stanovanj oziroma gradnji lastne hišice, naj se zanesljivo udeleži občnega zb Ta. kjer poda sedanji načelnik obširen referat. Po občnem zboru se bodo mogli na istem mestu in £e pod enakimi pogoji vpisati oni novi člani, ki se vsled nezadostne orientiranosti doslej še niso odločili za pristop.
iemoBjg.
GOVOR POSL. FR. SMODEJA
dne 13. julija v narodni skupščini,
(Dalje.)
Finančna politika Avstrije je po zlomu .-.tare monarhije šla za tem, da dokaže nemož-nost in nesposobnost Avstrije za samostojno življenje, da bi tako izsilila kljub mirovnim pogodbam priključitev Avstrije k Nemčiji. Gospodje. ne zapirajmo si tukaj oči. Jaz sem to vprašanje zasledoval od vsega početka in mislim, da mnogi državniki drugih držav tega vprašanja niso zasledovali tako, kakor bi bilo treba. Od prvega početka zloma Avstro-Ogr-ske monarhije se je začela avstrijska finančna politika voditi tako, da se je moglo reči, da je porušena in da Avstrija ne more živeti sama zase. Mirovne pogodbe izključujejo priklopi-lev Avstrije k Nemčiji iu bi se mogla ta priključitev doseči samo na ta način, da bi Avstrija dokazala, da ne more živeti sama zase. Zdi se, da zunanji svet te zadeve ni tako zasledoval kakor mi, ki smo v bližini. Vprašanje finančne politike je Slo v Avstriji res tako daleč, da so mogli Avstrijci zahtevati priključitev k Nemčiji oziroma ustanovitev podonavske konfederacije. To se pravi, da bi se v drugi formi postavila Avstro-Ogrska monarhija. Ko je bil znani politik dr. Seipel na vladi, je videl težak položaj, ki ga Avstrija ne prenese. Videl pa jc, da se ta namera Avstrije ue more tako hitro izvršiti. Zato je začel delati drugo politiko, politiko sanacije avstrijskih financ. Istočasno, ko je on pristal in priznal, da je nemogoča teza priključitve Avstrije k Nemčiji, je z odločno gesto pokazal na drugo vprašanje, ki je po mišljenju nasledstvenih držav neizvedljivo, to je na ustvaritev podonavske konfederacije. Dr. Seipel je meseca aprila tek. leta govoril o razširjenju avstrijskega gospodarskega ozemlja v Gradcu in je rekel po poročilih časopisov sledeče: »Pred nekaj tedni je od evropskih velesil izšla pobuda, da nastopimo pot skupnega posvetovanja o razširitvi našega gospodarskega ozemlja..., če so dosedanje (gospodarske) ekonomske granice sistema v gospodarski politiki v državah, ki nas obkoljajo, sploh mogoče.«
Toda gospod dr. Seipel se ni omejil samo na to izjavo in na svoje delo v Ženevi, nego je potoval po Nemškem, Holandskem iu po Švici, kjer je povsod razlagal problem podonavske konfederacije v tem zmislu, da je ab-solutno nemogoče vzdržati sedanji položaj Avstrije. Na svojem predavanju v Čurihu dne 10. junija 1925 je izrekel sledeče besede: »Stara in močna ekonomska enota (stara Avstrija) je razkosana v dele. ki niso sposobni za samostojno življenje. Od tega najbolj trpi republika Avstrija s svojim mnogoštevilnim prebivalstvom mesta Dunaja. Njej je onemogočena eksistenca, ker so ji odvzeta najplodnejša ozemlja. Njena industrija je prevelika za lastno potrebo, a njena tržišča, ua katerih je do leta 1914. imela odjemalce za produkte te industrije. so ji odvzeta s silo.«
Popolnoma v islem zmislu je govoril avstrijski zunanji minister dr. Mataja, ki je v Ženevi dne HO. junija podal naslednjo izjavo: Za avstrijsko gospodarsko sanacijo je bil pogoj, da bomo najprej finančno sauirani. Šele sedaj se vidi, kakšna škoda jc bila narejena Avstriji s tem, da je razkosano staro avstro-ogrsko gospodarsko ozemlje, in so od nje od-tekani njeni nekdanji odjemalci. Ta Skoda
mora biti povrnjena in Avstriji se morajo napraviti tržišča in njenim brezposelnim dati zaposlenje.«
Gospodje, ako danes vprašamo, kako mišljenje je v lej stvari pri posameznih držav Ji, potem dobimo odgovor, kakor nam ga je dal gospod minister zunanjih zadev. Ako pa • pra-šamo, kako mislijo o tem neuradni ljudje, potem vemo, da jih je mnogo celo v Fra; ciji i ti na Angleškem ter povsod drugod, k so se vsled agitacije Avstrije prepričali, de je nemogoča druga rešitev, nego da se Av< trii L pomaga na ta način, da se oškodujejo naši interesi. da mi držimo Avstrijo pokor ju ali da se Avoirija priključi k Nemčiji.
Dovolite, da Vam navedem ukaj samo on zgled, čeprav bi jih mogel na esti še več. Llojd George (medklic v središču: Pa to ie poznata stvar!) vem. da je, a v udar je bivši angleški ministrski predsednik velika politična osebnost, na katero se je reba ozirati in upoštevati to, kar 011 pravi, f n je izjavil sledeče: »Avstrija, zagrajena rd vseh strani s tarifnimi zidovi mora spoznf ti da ji je nemogoče živeti na svojem inalej/i ozemlju, ako ne bo tvorila dela velike drž? ve. Združitev Avstrije z Nemčijo ne pume: ii zanjo vprašanje rasne sorodnosti, marveč ekonomske potrebe.«
Tu se vidi, da je agits cija Avstrije, ki je zelo spretna, pognala koreaine tudi tam, kjer bi človek mislil, d:i jih r.e bo in da glavna vodilna misel za priključitev k Nemčiji niso rasni, marveč gospodarski interesi. Gospodje, zagotavljam vas, da bi so v Avstriji večina industrijalcev in sigurno tudi trgovcev, ako bi smeli odkrito govoriti, izjavila proti priključitvi k Nemčiji baš iz gospodarskih razlogov. Toda oni ne smejo tega povedati v javnosti, ker je javno mnenje drugo. Istina je, da hočejo Avstrijo priključiti iz rasnih in nacionalnih razlogov, ne na iz gospodarskih ozirov. To je stvar, ki je državniki iz drugih držav ne poznajo, ker niso zasledovali nemške miselnosti v Avstriji. Avstrijsko Časopisje trdi celo, da ntoji Fiincija na stališču, da je treba Avstriji oskrbeti tržišče in dati Dunaju zopet vrednost, ki jo vsled svojega zemljepisnega položaja kot star trgovski in kulturni centrum zasluži. Kakor izvemo iz ekspozeia češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, se je na konferenci male antante v Bukareštu razpravljalo tudi o avstrijskem vprašanju. Ta vest, ki smo jo dobili iz časopisov, je edina vest, za katero smo zvedeli, ker od naše vlade oziroma od našega zunanjega ministra nismo v našem parlamentu slišali niti besedice o tej stvari. Ko se je razpravljalo v Ženevi o avstrijskem vprašanju, nismo opazili pri naših zastopnikih prav nobeno agilnosti in nobene inicijative. Sicer pravijo, da to vprašanje m' aktualno, toda je važno in bo lahko postalo aktualno proti naši volji in proti volji cele an tante. Zato bi bilo treba, da bi nekoliko več slišali o tem vprašanju, nego smo slišali danes od gospoda ministra zunanjih zadev.
Svet zveze narodov se je pečal z vprašanjem, kako zbolišnt: gospodarsko stanje Avstrije in kako sanirati po izvršeni finančni sanaciji tudi ekonomsko sanacijo Avstrije. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš ie zastopal stališče češkoslovaške vlade. Agilnosti naše vlade v tem pogledu nismo prav nič občutili. Gospod zunanji minister dr. Ninčič je izjavil, da je stvar jasna, toda vendar nam ni povedal, v koliko moremo iti Avstriji nasproti, ne da bi bili oškodovani naši interesi.
Svet zveze narodov je poslal na Dunaj dva eksperta, in sicer profesorja nacionalne ekonomije na vseučilišču v Sorboni, Charlesa Rista in šefredakteria Laytona. Ko bosta ta dva eksperta končala svojo nalogo, bo vprašanje sanacije Avstrije prišlo zopet na dnevni red. Vprašal bi tukaj, ali so vesti, ki smo jih' čitali v inozemskih listih, da se bodo morale skleniti trgovske pogodbe s sosednimi državami, pri katerih bodo morale sosedne države žrtvovati Avstriji klauzule največjih ugodnosti za gotovo dobo, resnične ali ne? Ali je res, da bo za bodočo sejo Zveze narodov izdelan strikten predlog, kako rešiti avstrijski problem? Kake posledice bo imelo to za nas? Gospodje, ako se ta zadeva ne reši dobro, bc imelo to za nas take posledice, da se zruši naša industrija, da se zruši nasa trgovina, ki bo trpela še več kot je pa trpela dosedaj. Brezposelnost bo še večja, število brezposelnih delavcev se bo povečalo, ker se bodo vse panoge pridobitnega dela zrušile. Zato ni vse eno, kako se bo ta problem, ki ga je začela Zveza narodov, rešil.
V tem pogledu bi bilo treba pač malo več slišati, kaj mislijo krmarji naše države, kako ei predstavljajo v bodoče olajšanje gospodarskega občevanja med obema državama. Mi imamo pravico zahtevati, da slišimo mnenje naše vlade v tem oziru in naša vlada ima dolžnost, da nas o tem obvesti, ako ne danes, pa vendar vsaj takrat, kadar pride po njenem mnenju čas za to. Narodna skupščina ima pra, vioo to zahtevati, ker je ona kontrolni organ nad vlado. Češkoslovaški zunanji ministei dr, Beneš je o tem vprašanju neštetokrat razpravljal v parlamentu. Tam je nastala huda debata zaradi njegovega stališča. Češkoslovaška misli Avstriji ponuditi gotove gospodarske prednosti. Gospod dr. Beneš je izjavil, da je vedno vodil politiko Zveze narodov napram Avstriji. On je izjavil, da hoče voditi isto po litiko tudi vnaprej s potrebnimi oziri na interese lastne države. Dovolite, da vam povem tukaj svoje mnenje, oziroma mnenje našega kluba o tej zadevi	(Dalje sledil
Stev. 189.
SLOVENEC, dne 18. juKja 1926.
Stran SI
Janko Jovan:
carinski tarif.
Novi carinski tarif je sprejela javnost z hudo kritiko. Nek ljubljanski dnevnik se nad to kritiko jezi, češ da je demagoška, ker jo ocenjuje kot nekaj stalnega, dočim predstavlja tarif le bazo, na podlagi katere se bodo Vrlila pogajanja z drugimi državami.
Na podlagi sedanjega tarifa se bodo res vodila pogajanja z drugimi državami, vendar pa je do zaključka teh pogajanj, ki se bodo šele pričela, tarif tak kakor je sedaj objavljen in kolikor ga ne omilijo določbe iz trgovske pogodbe z Italijo, vendar gotova činjenica, s katero morajo gospodarski krogi računati in pa tudi — njej predpisano carino pri uvozu in izvozu blaga v zlatu plačevati. Ker smo pa že navajeni, da med časom pogajanja pa do časa, ko se sklenjena pogodba uveljavi, precej časa mine, imamo vsekako pravico tarif kritizirati kot tale, v kolikor nas bremeni in to brez ozira na eventuelne spremembe, ki nam jih trgovske pogodbe v danes še nedoglednem času prineso. Neglede pa na to, ali je tarif kot ogrodje za nova določila nekaj prehodnega ah pa stalnega, se da oceniti razmerje, kako je vlada pri sestavi tega ogrodja diferencirala varovanje interesov raznih pridobitnih stanov. Tarif sam po sebi se suče v takih visoči-nah, da ga je bilo strah vlade same in je, še predno je ratificirala jugoslovansko-italijan-sko trgovsko pogodbo, le-to uveljavila takoj po objavi tarifa, v kolikor se pogodba nanaša na carinske določbe ter je določbe iz te pogodbe aplicirala tudi že takoj za promet z vsemi državami, za katere so dosedaj veljale minimalne carine.
Glavn apridobitna stanova, katerih medsebojne interese, v kolikor se določajo po carinskem tarifu, bi morala vlada varovati, sta industrija in kmetijstvo. Pregledujoč carinski tarif, pa vidimo, da je vlada interese industrije sicer v nekaterih panogah skrbno čuvala, dočim se zdi, da je smatrala interese kmetijstva za druge vrste. Če pa že velik del industrije z novim carinskim tarifom ni zadovoljen, ima tem več razloga za nezadovoljnost kmetijstvo.
Da industrija potrebuje in zasluži gotove zaščite, ne bode nihče oporekal, ker je naša industrija zlasti novoustanovljena pretrpela ogromne investicije, katere je zunanja stara Industrija že davno odpisala, in je vsled tega konkurenčni boj nemogoč, ako ne dobi izredne pomoči od države. Prav tako je naša industrija v mnogočem vezana na uvoz surovine prav -iz dežel, s katerimi mora voditi konkurenčni boj. Vse to so momenti, ki jih mora carinska politika upoštevati, vendar pa le v toliki meri, da zaščita industrije ne pride drugim stanovom v škodo, kar bi bilo, ako previsoke carine na uvoz tujih izdelkov dajo domači industriji naravnost monopol. Pogrešna Je tudi previsoka carina pri uvozu tistih predmetov, ki jih naša industrija ali dovolj ne proizvaja, ah pa jih proizvaja v taki kakovosti, ki ne odgovarja uporabnim zahtevam. In vendar zasledimo vse te hibe v novem carinskem tarifu, ki nam je prinesel deloma carine na predmete, ki se pri nas sploh ne proizvajajo Se nepopolno, tako da jih uporabniki raje dražje uvažajo od zunaj, kakor pa kupujejo doma. Res je, da je boj naših delegacij pri sklepanju trgovskih pogodb najtežji, v kolikor se tiče zaščite industrijskih predmetov, ker je pač interes zlasti naših sosednih držav priboriti odjemni trg za svojo v krizi se nahajajo-čo industrijo. Zato je naravno, da je vlada pri 'določitvi carin posegla višje, kot ne, da jih posamezni predmeti preneso, ker bo itak morala še znatno popustiti ob sklepanju pogodbe. Ves carinski tarif predstavlja skrb vlade,
( da zaščiti industrijo in pospeši njen razvoj. Dasi izkazuje tarif tudi glede zaščite, deloma glede pretirane zaščite, deloma pa tudi radi nepoznanja razmer svoje hibe, moramo vendar resnici na ljubo konstatirati, da pomoni, kar zadeva industrijo, velik korak naprej in je v veliko ozirih zadovoljil industrijske kroge.
Ker se bodo carinske postavke glede uvoza industrijskih izdelkov še znatno spremenile, se v podrobno kritiko še ne moremo spuščati in se na to povrnemo šele potem, ko bo sklenjena in uveljavljena avstrijsko-jugo-slovanska trgovska pogodba; želeti bi bilo le, da bi do te pogodbe kmalu prišli, ker so sedanje carinske postavke naravnost neznosne.
Drugača pa je stvar, ako premotrivamo tarif s stališča našega kmetijstva in sicer tako, kolikor zadevajo carine predmete, ki jih prideljuje kmetijstvo, kakor tudi glede predmetov, ki jih kmet potrebuje in jih mora uvažati od zunaj. Pri prvih se vidi, da je zasledovala vlada le fiskalne interese, ne glede na to, ako ti predmeti carino preneso, pri drugih pa je zasledovala tudi fiskalne interese, in to pri predmetih, ki jih kmet mora uvažati, ali pa je skušala z visokimi carinami prisiliti kmete, da si nabavljajo razna gospodarska orodja in potrebščine doma, četudi jim kvaliteta domačih izdelkov ne ugaja.
Glede predmetov, ki jih mora kmet uvažati, bo sicer še tudi možna in potrebna korektura pri sklepanju trgovskih pogodb, predmeti pa, ki jih kmet prideluje, ne stoje v ozki zvezi s takimi pogodbami in je notranja zadeva naše lastne države.
V oceno naše trditve zadostuje že samo nekaj zgledov, ki dokazujejo, da so bili interesi našega kmeta prezrti in je potreba temeljite izpremembe carinskega tarifa.
Pri kmetijskih pridelkih je najvažnejša izvozna carina, uvozne carine vlada itak ne razmolriva s stališča producenta, temveč kon-zumenta. V strogo agrarni državi se bo v normalnih časih res lahko pričakovala preprečitev uvoza kmetijskih pridelkov, vsled česar moramo biti načelno za uvedbo uvozne carine na žito in mlevske izdelke. Približujemo se sicer vedno bolj normalnim časom, vendar jih danes še nimamo, vsled česar pristanemo na kompromisno politiko, da se v svrho reguliranja cen odrečemo uvozni carini na žito, če tudi gre to na račun kmetijskih interesov, kajti izkušnja zadnjih mesecev nas je ponovno podučila, da je bilo to potrebno, ker bi bil sicer delavski in srednji stan po draginji le preveč prizadet. Novi tarif daje zadostno zaščito pri uvozu kmetijskih pridelkov, a se carina iz navedenega razloga ne pobira. Dasi bi bila uvozna carina v korist producenta, a je začasno ukinjena, vendar se je od strani kmetijstva ta koncesija v korist konzumentov mirno sprejela. Žito naj tudi zanaprej ne plačuje nikake carine pri uvozu, nič pa ne smemo imeti proti temu, če plačuje moka uvozno carino, ki pa mora biti nižja kakor znašajo stroški mlenja, vse to pa, dokler se vodi boj proti draginji. To so koncesije, Id jih kmetijstvo mora priznati konzumentu in pa mlinski in-dustrift-več pa nič, ker je to dovolj; prost uvoz Žita naj prepreči, da se cene v notranjosti ne povspno čez svetovno pariteto, uvozna carina na moko pa naj zadovolji mlin. industrijo, vendar ne več kot ta potrebuje zaščite v konkurenci z zunanjo mlinsko industrijo. Te koncesije danes še mirno in opravičeno
zahtevamo od kmetijstva, dasi smo agrarna država, to pa zato, ker se tudi naše kmetijstvo ne more prilagoditi samo svetovni pariteti, če ni po konkurenci od zunaj k temu prisiljeno, kajti tečaj dinarja sam ni dovolj odločujoči faktor.
Ako pa smo stavili na kmete zahteve, da pripusti tujo konkurenco in zaščite agrarnih pridelkov ne more izkoriščati sebi v korist in konzumentu v škodo, potem pa mora biti tudi država toliko pravična, da ne ovira producenta v boju s tujo konkurenco. In vendar država to pravico z izvoznimi carinami ovira. Ovira ga pri izvozu žita, deželskih pridelkov in živine, ter ovira njega in lesno industrijo pri izvozu lesa. To nam dokazuje novi carinski tarif, ki predpisuje sledeče izvozne carine: na pšenico Din 1.30, koruzo, rž in ječmen Din 0.80, oves Din 0.40, fižol Din 2.—, seno Din 0.15, vse v zlatu od 100 kg. Ta carina je največja krivica in gre naravnost iz kmetovega žepa. Za toliko morajo namreč biti naši pridelki pri izvozu cenejši kakor pridelki drugih držav, če hočejo priti na zunanja tržišča. Ker pa nihče ne vpraša, ali se vrši prodaja za izvoz ali domačo porabo, zato se mora ta odbitek splošno računati tudi v notranjem prometu in zato mora plačati kmetski stan samo na teh orbitkih od cen stotine milijonov dinarjev prikritega davka, zraven pa slišati neprestano zabavljico, da kmet skoro nobenega davka ne plačuje in se njemu nikjer boljše ne godi kakor pri nas. Ta carina, ki se plačuje od izvoza kmetijskih pridelkov, je največja krivica v carinskem tarifu, da to znova podčrtamo, in je dolžnost vlade, da jo čim preje odpravi, a odpraviti jo more le s popolno ukinitvijo izvoznih carin na kmetijske pridelke. Je pa tudi omalovaževanje kmeta, kajti glede izvoza industrijskih izdelkov se postavlja vlada na stališče, da morajo biti načelno prosti vsakega obdavčenja pri izvozu in so tudi z malo izjemami, dočim postavlja vlada kmeta s tem, da obdavčuje njegovo delo, med državljane druge vrste.
Se občutljivejša pa kot pri deželnih pridelkih je carina pri izvozu živali. Carina zna-ša po komadu: od konja do 3 let Din 8.—, nad 3 leta Din 16.—, od ovc Din 2.50, goveda Din 15.—, seveda vse v zlatu, kar znači 13krat toliko kakor je v tarifu zapisano. Določitev pri izvozni carini svinj pa se zdi, da ali dotičnik, ki jo je vladi predložil, razmer ni poznal, ali pa jo je vlada naperila naravnost proti slovenskemu kmetu. Sestavljena je zelo pretkano. Razločuje namreč sviuje do in nad 100 kg teže, a carini se lahko po komadu ali pa na težo, in sicer znaša carina od 100 kg Din 16.— od komada pa tudi Din 16.—. Vsakemu je znano, da so se od nekdaj izvažali iz Slovenije največ mesnati prašiči v povprečni težini circa 100 kg, in tako bo plačal naš prašičere-jec izvozne carine Din 16.— od komada, pa naj ga že carini po teži ali komadu. Iz Srbije in Vojvodine pa se izvažajo svinje, ki povprečno tehtajo 150—160 kg; ti bodo carinili seveda po komadu in tako bo prišlo, da odpade na kg prašiča iz naših krajev 0.16 zlat. Din carine, na svinjo iz Srbije ali pa Vojvodine pa 0.10 zlatih Din. Ker pa bo Avstrija tudi sama protežirala uvoz pršutarjev pred mesnatimi prašiči, bo malo verjetnosti, da bo naša delegacija v naš prid kaj napravila, ker bi pač dobila v odgovor: saj sami otežujete izvoz mesnatih prašičev, kako pridemo mi do drugačnega postopanja, kakor da Vas z našo uvozno carino podpiramo. Če je to carino napravila nevednost in nepoznavanje razmer, potem je to neodpustljiva malomarnost in za-
BffilKffliBHIHBeMSfflS^ilKmiHK^raa^ B
Tli kotni« ¥©Ižerc3 in barvo g
1 ^LS	dobavlja	*
I & FRANC b&U, Cankarjevo nabr. 53
* —— ' ~dobavlja cj "" ................."
g) ---—------- -	" - ----"-» ------ — - 4 — - — -- ----- ~ jj
nikrnost, če pa je bila napravljena vodoma, potem je to zloba. Naj pa bo že vzrok nespa-inet ali hudobnost, to diferenciranje mora pasti, ker je krivično. Ker tvori živinorejstvo eden glavnih dohodkov kmetovih, a so cen« vsled rastočega tečaja dinarja vedno nepopolne j še, tudi izvoz živine ne prenaša prav nika> ke izvozne carine več in je dolžnost vlade, da jo čim preje odpravi.
Izmed vseh industrij je menda edino lesna industrija, na katero je vlada pri zaščiti čari-, ne pozabila, oziroma jo postavila v eno vrsto s kmetijstvom. Najprej je na uvoz vpeljala carine, katere vsled visokih železniških tarifov ne preprečujejo uvoza tujega blaga po ugod-nejših cenah, potem pa je še izvoz otežkočila z primeroma visokimi izvoznimi carinami. Kar velja za gori naštete predmete, velja tudi za les: edina poprava krivice je odprava carine pri izvozu.
Kakor pa je carinski tarif zadel kmeta pri izvozu njegovih pridelkov, prav tako mu ni prizanese] pri uvozu tistih predmetov, ki jih mora dobivati iz inozemstva. Morda bo enkrat naša industrija proizvajala tudi dobro kmetijsko orodje in poljedelske stroje, danes pravijo, da so naši izdelki še zelo zaostali za zunanjimi, vsled česar je kmet te kupoval tu-, di, če so bili nekoliko dražji, no sedaj bo moral segati po domačem blagu, kajti na uvoz od zunaj so vpeljane naravnost pretirane carine, tako na primer plačajo: kladiva Din 30, sekire Din 50.—, lopate Din 45.—, kose in spe Din 70.—, plugi Din 40.—, okovi za vrata in okna Din 80.—, vinogradniške brizgalnic in razprašilniki Din 300,— in drugi poljedelski stroji: mlatilnice izpod 1000 kg teže Din 30.—, posnemalniki Din 20.—, stiskalnice za grozdje Din 20.—, za seno Din 30.— itd. vse v zlatu od 100 kg teže. Največja anomalija pa je, da je upeljana carina tudi na uvoz umetnih gnojil, dočim drugod vlade podpirajo uvoz gnojil s premijami in Specialnimi železniškimi tarifami, je naša vlada žalosten zgled nerazumevanja važnosti modernejšega napredka v kmetijstvu. Tako naš novi carinski tarif ni le hudo breme za kmetijstvo, temveč je tudi dokaj na-zadnjaštva.
Da carinske postavke take, kakor jih je vlada uveljavila, ne morejo ostati, je vlada že sama uvidela. Komaj je novi tarif objavila, že je napovedala, da namerava izvozne carina revidirati in jih znatno zmanjšati.
Ko je bila gorenja kritika že napisana, je prineslo časopisje vest, da je vlada znižala iz-vozno carino, kakor sledi: Carina znaša od danes naprej na pšenico Din 0.50, turšico Din 0.50, oves Din 0.20, fižol 1.—, konje 4—8, ovce 1.50, svinje komad 8.— itd. Poleg tega je vlada znižala agio pri plačevanju carine od 12 na 11.
S to spremembo je vlada v zadnjem tre-notku, preden je odstopila, hotela vsaj deloma popraviti krivice, ki jih je napravila z uvedbo novega carinskega tarifa kmetijstvu. Krivica je bila tako očitna, da se je je morala sramovali vlada sama, vendar pa krivica z objavljenim znižanjem carinskih postavk še ni odpravljena, temveč se bo popravila šele tedaj, ko bo izvozna carina na kmetijske pridelke, les in lesne izdelke popolnoma odpravljena, ker takrat bo šele smel sadove svojega dela brez obdavčenja postavljati na svetovni trg tako, kakor sme tudi fabrikant postavljati na zunanja tržišča svoje fabrikate. Ali bo nova, sedaj deloma pokmetena vlada odpravila krivice, ld jih je prinesel novi carinski tarif
kmetu, nam bo pa bližnja bodočnost pokazala. * * *
Izkaz o stanja Narodne banke z dne 8. julija 1925. (Vse v milijonih dinarjev; v oklepaju razlika napram stanju z dne 30. junija 1925.) Aktiva: kovinska podloga 465.7 (-(-4.0), posojila na menice in vrednostne papirje 1122.0 (—9.4), račun za odkup kronskih novčanic 1186.3, račun začasne zamenjave
(Potovanje okoli sveta.)
Jfrancoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B.
—	Kje je torej resnica med tolikimi nasprotujočimi si trditvami? je vprašala lady Helena.
—	Resnica bo pa tale, gospa, je odgovoril smeje se Paganel. Patagonci imajo najbrž kratke noge in dolg trup. Recimo, da imajo ti ljudje šest čevljev, kadar sedijo, in pot samo, kadar so pokonci. Tako bo zmešnjava popolna I
—	Dobro ste jo pogodili, dragi učenjak, ga je pohvalil Glenarvan.
—	Mogoče pa, da jih sploh ni, potem bi se že najlaže zedinili. Toda, končajmo s tem! Povedati vam moram, da je Magellanova ožina prekrasna tudi brez Patagoncev.
V tem trenutku je jadral Duncan okoli polotoka Brunsvvick, razgled na obojno obrežje ,je bil prekrasen. Sedemdeset milj potem, ko je zavil okoli Gregorjevega rtiča, je pustil na desni strani vojaško kaznilnico Punta Arena. Čilska zastava in cerkveni Evonik sta za hip pokukala izza drevja.
Nato se vije ožina med veličastnimi granitnimi pečinami; gore skrivajo vznožje v neizmernih gozdovih, njihova z večnim snegom pobeljena temena se izgubljajo v oblakih; proti jugozapadu se vzdiguje gora Tam 6600 čevljev v zrak.
Prišla je noč, pred njo pa dol somrak. Svetloba ee Je nalahko prelivala v ljubkih odtenkih. Na nebu bo zažarele svetle zvezdo, in ozvezdje Južnega križa je kazalo brodarjovaniu oee&u pot na južni tečaj. V,
tej polsvetlobi, prvi luči zvezd, ki so bile namesto svetilnikov na civiliziranih obalah, je jahta nadaljevala pogumno svojo pot, n« da bi se zasidrala v enem izmed lahko pristopnih malih zalivov, ki jih je vse polno. Rogovi! a sprednjega dela ladje ie pogosto pobožala veje bukev, ki so se sklanjale nad vodo. Pogosto je vijak razburkal sladko vodo velikih rek, ki se izlivajo v ožino. Pri tem so se zbudile divje race, gosi, sloke in vse pernato prebivalstvo močvirnih krajev. Pokazale so se razvaline, ki so se v noči zdele le še veličastnejše, žalosten ostanek zapuščene naselbine, katere ime bo večno v nesoglasju z rodovitnostjo obale in z množico divjačine po teh gozdovih. Duncan je drsel mimo Gladnega pristana.
Prav na tem kraju je ustanovil Španec Sarmiento 1. 1581. naselbino s 400 dušami. Mesto je imenoval Sv. Filipa. Izredno mrzle zime so uničile naselbino, lakota je ugonobila še to, kar je bil pustil mraz, in
1. 1587. je korzar Cavendish našel poslednjega od teh štiristo nesrečnikov, ki je umiral od lakote na razvalinah šest stoletnega mesta po šestih letih bednega življenja.
Nato je jadral Duncan ob zapuščenih bregovih. Ob solnčnem vzhodu je vozil po najožjem kraju med bukovimi, jesenovimi in brezovimi gozdovi, iz katerih so štrleli tupaiam zeleni vrhovi, z mahom obrasli grički, orjaške bodeče palme in ostre peči, med ko-jimi doseza bucklanski obelisk znatno višino. Nato je zavozil iz ožine v zaLiv Sv. Nikolaja ali, kakor ga je bil imenoval Bougainville, Francoski zaliv; v daljavi se je igrala čred« morskih psov in velikih kilov, iako bi vsaj sodil po njihovih curkih, ki si jih videl štiri milje daleč. Končno je zavil okoli rtiča Frowarda, na katerem so so se zaznavali slodovi ledu zadnje zime.
Na drugi strani preliva, na Ognjeni zemlji, je kraljevala 6000 čevljev visoka Sarmientova gora, orjaška skupina skal, med katerimi se pode oblaki. Zdi se, da tvorijo nebo in vrhovi zračno otočje. Pri rtiču Fro-\vardu se končuje pravzaprav amerikanska celina, kajti rtič Ilorn ni nič drugega kot samotna skala, ki se je izgubila v morju pri 56" južne širine.
Potem se preliv zoži še enkrat nad polotokom Brunsvvick in Zapuščeno zemljo, podolgovatim otokom med tisočerimi otočki, kakor velikanski kit v sredi med obrežnim kamenjem. Kakšna razlika med tem razdrapanim koncem Južne Amerike in jasnimi, izrezanimi ostmi Afrike, Avstralije in obeh Indij! Kakšen nepoznan potres je zdrobil na ta način veliki rt med dvema oceanoma?
Rodovitne obale se umaknejo celi vrsti golih, divjih, nazobčanih bregov, Duncan je sledil z gotovostjo, brez obotavljanja, muhastim krivuljam, njegov dim se je mešal med meglice, ki so plavale okrog skal. Vozil je mimo španskih pristav, ki so jih bili nekdanji lastniki postavili na zapuščenih bregovih, ne da bi zmanjšal hitrost vožnje. Pri rtiču Tamar se preliv začne širiti. Jahta se je mogla oddaljiti od brega, da zavije okrog strmih obal otokov Narborough, in se je približala južnemu obrežju. Šestintrideset ur potem, ko so zavozil i v ožino, so zagledali strmo skalo rtiča Pilares na skrajnem koncu Zapuščene zemlje. Neskončno, prosto, svetlikajoče se morje se je odprlo njihovemu pogledu. Jakob Paganel ga je pozdravil z navdušeno gesto, z nič manjšim zanosom kot Fernand Magellan sam, tedaj ko se je T r i n i d a d sklonila v sapicah Tihega occana.
(Dalje sledi.)
o
o
'3	Č,
.'H	m
f
c -
■"S
—■ ro
o . .9
^ SQ
> a
3 N
hJ i >
— °° r S *" J
.S. c to
2Q .5. - a
> JS ■a c
bi 4> *
KO
O ki -o
a
Jd
u> C ni
ta a . a>
S <-> a 9 «3
xj g
iS;
1 g 2 § g M
3 (S *
^ £ » R -M
ki	S)
« <U
■>o
o
s z
N
a> >
N 8
BI ran 81
HLUVBNBC, dne 18. JoBJa 1926L
Stev. 109.
B66.2, državni dolg 2966.3, vrednost založenih
državnih doinen 2138.3, saldo raznih računov 747.3 (+52.0), skupaj 8992.5; pasiva: glav-hica in rezervni fond 34.1, bankovci v obtoku !i737.1 (-| 9d.0), račun začasne zamenjave 366.2, državne terjatve 10.9 (-f-1.8), razne obveznosti 631.2 (—48.2), vrednost založenih državnih domen 2138.3, ažija 74.3, skupaj 8992.5.
Živinorejska razstava v Ljubljani. O priliki letošnjega velesejma priredi Kmetijska družba v zvezi z velesejmsko upravo razstavo živine v širšem obsegu. Lani se je vršila samo razstava konj, letos pa se bo tudi vršila razstava goveje živine, na kar se je že dolga leta mislilo. Razstava se bo vršila v nedeljo dne 6. septembra t. 1. Priglasila za udeležbo z naznanilom živali, ki se imajo razstaviti, je poslati Kmetijski družbi v Ljubljani zadnji fas do 31. julija t. 1.
Ugodna letina žita v Sloveniji. Žetev ječmena je bila letos povsod v Sloveniji, kjer niso bile večje vremenske nezgode (povodnji, toča itd.) jako dobra. Prvi uspehi mlačve kažejo, da ječmen že več let ni tako dobro rodil kakor letos. Prav tako povoljen pridelek obeta pšenica. Sploh bo letos po dosedanjih izgle-
dih dobra letina v vseh pridelkih v Sloveniji.
Le sadja po nekaterih krajih ne bo mnogo.
Likvidaciji. Niška tvornica obuvala d. d. je napovedala konkurz. — V likvidacijo je stopilo podjetje Vojvodina d. d. lesna industrija in parni mlin v Novem Sadu.— Likvidacijo je prijavilo Hrv. slav. gospodarsko društvo v Novem Sadu.
Trgovina z vinom v Dalmaciji. Oddelek za trgovino in industrijo velikega župana splitsko oblasti naznanja Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se je trgovina z vinom po dobljenih poročilih tekom meseca junija t. 1. razvijala slabo. Samo manjše količine so se izvozile izven oblasti in se je večina prodanega vina uporabila za domači konzum. Cene so stalne, po kraju in vrsti se plačajo bela vina 45 do 50, opolo 30 do 37.50, črna pa 27.50 do 30 Din po 10"' alkohola.
Borze.
Dne 17. .julija 1925.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.475—13.625, Italija 209.16 do 212.16 (2.122—2.152), London 275.70—278.70 (276—279), Newyork 56.57—57.37 (56.51—57.34), Pariz 269.50—274.50 (265—270), Praga 1.683—1.707
O' E it
(1.6815—1.7065), Dunaj 7.965—8.085 (7.975—8.006), Ztlrich 11.04—11.14 (11.04—11.14).
Curih. Bnlgrad 9.05 (9.05), Italija 19 (19.20), London 25.035 (25.04), Ne\work 515.10 (515.10), Pariz 24.20 (24.20), Praga 15.25 (15.25), Dunaj 72.55 (72.505).
Trst. Oh 11 dopoldne: London 130.50—131, Paril 126.75—127.25, Newyork 26.80—27, Curih 520 do 525, Zagreb 47—47.40, Dunaj 377.50—382.50, Praga 79.50—80. — Ob 3 popoldne: London 181 do 131.40, Pariz 127.24—127.75, Ne\vyork 26.75—27.0b, Curih 523—526, Zagreb 47.30—47.60, Dunaj 381 do 381.50.
Dunaj. Devize: Belgrad 14.45, Kodanj 148.30, London 34.495. Milan 26.14, Newyork 709.35, Pariz 33.345. Varšava 135.65. Valute: dolarj. 705.40, lira 26.23, dinar 12.42, češkoslovaška krona 20.995.
Praga. Lira 124.125, Pariz 158.875. London 164.10, Newyork 38.75, Belgrad 59.25.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 % invest. posojilo 67 den., Celjska posoj. zaklj. 201, Ljubljanska kreditna banka 225 do 250, Merkantilna 101—105, Praštediona 805 do 810, Kreditni zavod 175—186, Strojne tovarne 104 do 130, Trbovlje 340—360, Vevče 100 den., Nihag 45 bi.. Stavbna družba 165—180, 4 zastavni listi 20 den., 4 %% kom. zadolžnice 20 den.
Zagreb. Hrv. eskomptna 106—106.50, Kreditna Zagreb 56.50—57, Jugobanka 96—97, Praštediona 805—810, Slavenska banka 68.70, Ljubljanska kreditna 235, Šečema 510—520, Gutmann 415—425.25,
Slavonija 47—48, Trbovlje 847—355, 7 % drž. invest posojilo 66, vojna odškodnina 269.50—274.50.
Dunaj. Alpine 302, Greinitz 151, Kranjska industrijska družba 400, Trboveljska družba 464, Ley-kam 159, Hrvatsko-alav. dež. hip. banka 701, Gui-mann 650, Slavonija 55.
BLAGO.
Ljubljana. Les : deske 25 in 30 mm, monte,
fco meja 500 (blago), trami 3-3—9-11, lepo tesani, fco meja 330 (blago), oglje, bukovo, la, Ico meja 86 (blago), bukova drva, 1 m dolž., zdrava, fco nakl. postaja 4 vag. zaklj. 20. Žito in poljski pridelki : pšenica Hrdwinter II. fco Postojna trans 425 (blago), koruza, slavonska, fco slavonska postaja 205 (blago), ječmen, slavonski, par Ljubljana 230 (blago).
Novisad. Pšenica bačka avgust 5 vagonov 305, koruza bačka Vinkovci 2 vagona 200, koruza bačka juli, avgust 17 vagonov 196—197.50, koruza sreni-ska 3 vagone 195, koruza banatska 5 vagonov 180, koruza bačka juli 5 vagonov 195.
Na Ježici ob Savi se je našla ura. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi v upravi »Slovenca«, kjer bo izvedel naslov.
dober, prodam za 5000 Din. Pogleda sc lahko od 12.—15. ure Ljubljana • Hradeckega vas Stev. 64, I. nadstr. 4637
pri
Selenburgova ul. 6/1.
i, Ljubljana
Telefon Stev. 980.
UNDEHW
Vsaka drobna vrstica Din 1'50 ali vseka beseda 50 par. Najmanjši 5> TOitt. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I
Sprejmem čevljar, vajenca,
tudi takega, ki se je ie pol leta ali eno leto učil in je bil z upravičenim vzrokom odpuščen. Ivan Jamar, Martinova cesta št 23, Bled.
Ižče se popoln, samostojna
KUHARICA
fa trgovsko hišo. Plača mesečno 500 Din. — Naslov v opravi Slov. pod št. 4612.
Išče se poštena ženska v srednji dobi kot
gospodinja in kuharica
k štirim mlajšim dijakom mirnega značaja, v Ljubljani. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Samostojna gospodinja« na upravo Slovenca pod štev. 4631.
t dežele, vajena vsega dela, želi službe v župnišču. Na-elov v upravi pod št. 4635.
Dve dobro ohranjeni moški
KOLESI
prodam. — JUVAN, Novi Udmat 117.
Vinski sodi
sc ugodno prodajo radi opustitve trgovine. Transportni sodi 300 do 700 litrov ter hrambni sodi do 7500 litrov. - Vpraša in ogleda se lahko pri lastniku Josip JAVOR-NIK — Žalna (Višnja gora).
PRODA SE večja količina
starega strešnika
system »Wienerberger-Press-falz« po ugodni ceni. Vpraša se pri STAVBNI DRUŽBI D. D., Ljubljana, Levstikova ulica.	4650
RerSuc. uradnica
x večletno prakso, vešča vsega pisarniškega dela ter slov. in nem. jezika v govoru in pisavi, išče mesta v kakem podjetju. - Ponudbe na E. C., Ljubljana, Tobačna ulica 19/L	4651
Rudarski
nadzornik
tnlad, z dovršeno rudarsko žolo, dober risar, se išče za naš tehniški biro: »Uprava rudnika »Rtanj«, Boljerac, Srbija.«	4552
Vajence
za kleparsko cbrt sprejme tvrdka L. M. Ecker, sirova, Ljubljana, Dunajska cesta 9.
Somost. iinjigotiorija
korespondent, vešč strojepis. In stenografije ter vseh drugih pisarn, del, zmožen slov., Brbohrv. in nem., z večletno prakso in prima referencami, želi mesta. - Ponudbe na upravo lista pod »Vesten«.
Senzacija!
Vsled pozne sezone platneni damski čevlji vseh barv po Din 85.—. Samo pri
»VOIKA«, Ljubljana, Krekov trg štev. 10.
JERMENA ZA CEPE
gože, biče (gajžle), tržaške bičevnike, različne krtače, motvoz (špago) in pasove (gurtne), dreto in perilne vrvi kupite najceneje v veletrgovini
OSVALD DOBEIC,
Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9.
Iščem mesto blagajničarke
ali pomočnice v špecer. ali manufakt. trgovino. Ponudbe upravi pod: »Blaga jničarka«.
DRAŽBA
pohiitva in obleke. Prešernova 54/III, 20. jul. ob 9. uri.
zamenja .POSREDOVALEC' - Sv. Petra cesta štev. 23 I.
ssva
lepo semensko blago in
inkamat deteljo
nudi najccneje SEVER & Komp., Ljubljana.
Lep trg. loka!
išče v sredini mesta na pro-metn. kraju najstarejša cvetličarna Franc Herzmansky, Prešernova ulica 5. Ponudbe na gornji naslov.
V
se vzame v najem s 4 ali več sobami ter vsemi priti-klinami vred. - Ponudbe pod »Vila« štev. 4569 na upravo.
Prisln naravni
MALIN ©VE C
z najboljšim sladkorjem vku-han v steklenicah in sodčkih na drobno in veliko nndi lekarna dr. G. P1CCOL1 Ljubljana
Naprodaj p. p. 150 hI
sortiranega všna
leta 1922, 1923 in 1924. — Franjo Kukec, Dubrava, p. Zavrče, kraj Ptuj. 4630
Tehnično podjetje sprejme marljivega
strojnega oddelka
srednje tehnične šole proti začetni plači. Ponudbe s prepisi spričeval pod »Tehnik« štev. 4645 na upravo.
Velika delavnica
272 m' v Celju blizu kolo-
plačilo, mesečno 2500 Din, pripravno za vsako podjetje.
Naslov v upravi pod 4644.
Cenjenemu občinstvu najtop-leje priporočam higijenično urejeni BRIVSKI SALON. -
Niko Koman
Poljanska cesta Stev. 13,
nasproti II. drž. gimnazije.
Oddajo se v Vegovi ulici št. 8 krasni resasti PTIcAR-
JI, stari 8 tednov, prvovrstne krvi. Starši vpisani v rodovno knjigo in odlikovani na razstavah in tekmah. Cena po dogovoru. — KLUB LJUBITELJEV PTIČARJEV LJUBLJANA.	4639
RADIO
Prvovrsini aparati
»Te&funken« »Vocaphon«
MATERIAL za amaterje naprodaj pri
Avto — Ljubljana
Dunajska cesta štev. 36.
f
Umrla nam je draga mama, sestra in stara
mama, gospa
Ivana Prešern
vdova po sod, slugi v p, v Radovljici.
Pogreb bo danes popoldne ob 3. uri iz mrtvašnice deželne bolnice k Sv. Križu. Priporočamo jo v blag spomin.
Rodbina PREŠERNOVA.
IBBBBBEaBBBBaBI
ES
ifflnagnBSSHBBBBBB
Univ. docent in primarij	a
B B
B
B
naznanja, da izvršuje prcsvetljavo, slikanje in zdravljenje z Roentgeno-vimi žarki (Heliopan aparat) ob običajnih ordinacijskih urah.
Telefon 357. :: Maribor, Slovenska ul. 4, "sasiBaaaasHgoiaaMUBffiHEi
4648
Opr. št. E 422/25—1
rožbenl
lic.
Vsled sklepa od 15. julija 1925 opr. št. E 422/25—1 na predlog konkurznega upravitelja dr. Luce Treota, odvetnika v Kranju, pridejo dne 25., 27., 28. in 29. julija t. L, vsakokrat dopoldne od 9. ure dalje v Kranju v obeh MAJDIČA pd. PuSčavnika, na JAVNO DRAŽBO zaloge špecerijskega, kolonialnega in delikatesnega blaga ter drugih premičnin. — Stvari se morejo na gori označene dneve v navedenih trgovinah ogledai.
OKRAJNO SODIŠČE V KRANJU, ODD, m.,
dne 15. julija 1925.
naenieur GesellsctoPmliir.
Oddelek I.
CENITVE
tehničnih naprav industrijskih podjeti in poslopij vseh vrst in za vse namene.
Oddelek II.
mtmu
in interesno zastopstvo vseh vrst, za vse namene, zaupne izjave in ustanovitve.
Oddelek III
STROJI
Sodelovanjem naših oddelkov I.in II. najboljše zveze' Zato dobavo vseh strojev in naprav. — Prezidave. - Načrti. — Stavbeno vodstvo.
Radebeul-Dresden (Deutschland).
SAMOSTOJEN KNJIGOVODJA in POSLOVODJA,
samec, voj. prost, želi pre-meniti službeno mesto h kakemu večjemu, najraje lesn. podjetju v mestu ali na deželi. - Cenjene ponudbe na upravo lista pod »Samostojen knjigovodja 1«. 4640
Razpisuje se služba
organlsta in cerkvenika
v Mirni peči, Dohodki so v biri in nekaj iz zemljišča in prosto stanovanje. Prednost Imajo tisti, ki so zmožni tudi opravljati službo občinskega tajnika. — Prošnje je nasloviti na župni urad Mirna peč do 15. avg. t. L
DoEli so vsakovrstni poljedelski stroji, katere dobite po najnižji ceni pri
Izdaja konzorcij >Slovencac
Odgovorni urednik: Viktor Cenčič.
Jugoslovanska tiskarna v LiuhlianL