f. њ
'Ч/мг-^Kfl c • ^
^7
z*i-
cU « 4*. ч1амЖ&1'
tatet ©dta tete E	ptA tete
•te—v fitert tete K 30"—* tema Je^aalavtJ«! tete K 13®*—v hs№3ns& ali eroante ** **■
• P® te®®wna s prf w£kr»te*im In»«riran|«i *R popa»! Uprturništeo sprejeme naročnino,
r«t® te reklamacije. -------- Telefon it. 22®.
STRAŽA
neodvisen političen !ist za sferasks ijudstvo
, Strele* iiheja т ponđefjek, «recte te peteÄ. UredniStro la npravniitvo je v Maribora, KjopoA» cesta št 5. — Z uredništvom se more goi«*s8 vsak dan samo od 11. do 12. ure dopokte»
Rokopisi s« ne vračajo. — Nezaprte гекЈшмвсЦ®
3® poštnine proste. ------ — Telefon št 2Ш,
BS. iMMBvilfc**.
«äaa« ST. ssauajra, 18S!l.
Boj za notranje ministrstvo.
Borbo policajdemokratov obznanar jev za posest našega notranjega mi -jiistrstva v osebi g. Svetozarja Fribi-čeviča bi rado demokratsko časopise spravilo iz površja nepoučene javnosti kar s par malenkostnimi noticami. Naša dolžnost je, da posvetimo tudi v ta notranji kof nasilno policajdemokr.a pije, ki je ravno v boju za notranji portlelj prišla na boben glede zaupanja v očeh regenta.
Demokratom že dolgo ni bil po godu kot notranji minister g. Draškovič, ki ie bil po mnenju demokratov premalo nasilen napram. .opozicijonalcem kot strankam, pa tudi pojedinoem, o-sobito v radičevski Hrvatski m Sla -ivoniji, Baš radi tega dejstva: so nekako vsilili g. Draškoviču /bolezen, ki bi naj postala povod ter vzrok za njegovo ostavko in ustoličenje g. Pribl -jeeviča na notranji portfelj. Ta ravnokar, omenjena borba z Draškovieevo boleznijo ni bila lahka, dolgovezna in je toliko prodrla izza kulis v javnost, kolikor je že presedala radikalni po- j trpežljivosti in strpljivosti napram o - 1 poziciji. Končno • so se resno trajni Pri | bičevičevi kandidaturi za notranjega ! ministra naravnost uprli radikali. Da j bi pa demokrati vendarle bolj za v;v- i aiost prikrito prišli vsaj po ovinkih t!o } notranjega ministrstva, so izrabili za ta svoj manever, regentovo potovanje v Pariz in London. Ta prilika se je zdela demokratskim spletkarjem najugodnejša, da prisilijo Draškoviča na dopust pod pretvezo regentovega spremstva, da se lahko vse.de pom m g. Svetozar na obznanski prestol notranjega ministra. Za ta svoj mane -„ver so menili, da bodo pretentali tudi regenta in so se že javno po listih hva iisali, da bo regent pred svojim od potovanjem v inozemstvo zajedno z dekretom o imenovanju novega vojnega mimsira podpisal tudi onega za Pri -, bičeviča Draškovičevim namestnikom. O. ravnokar omenjenem so bili demo-, krati prepričani in je tudi Pribičevič na dan regentovega odhoda javno fun-giral kot namestnik notranjega mini -stra, zanašujoč se na regentov pod -pis tozadevnega imenovanja. No, regent je odpotoval, demokratska gospoda je prebrskala vse kote regentove pisarne, pač našla dekret o imenovanju Hadžiča vojnim ministrom, pa ne onega o imenovanju Pribičeviea Draš-kovičevem nasledniku. To nezaupanje regenta napram Pribičevičevu je silno osupnil demokrate in so nekaj časa bili kar brez sape v očigled bla -maži. No, pa ker ni hotel regent prevzeti odgovornosti za Pribičevičevo no tianje ministrovanje, je to storil v že regentovi odsotnosfi ministrski svet, ki je porinil začasno Pribičeviča na 'Draškovieev stolec. Da se je to zares doigralo, nam pričajo razne vesti o za htevi radikalov, da zasede Draškovi-čevo mesto Protič.
, Kako so se glede Draškovičevega namestništva po Pribieevieu dali pretentati radikali od demokratov, je še danes nejasno in še preveč zakulisno. iVsekako pa je regent z odrekom podpisa pokazal Pribieeviču, koliko da zaupa bivšemu Tiszovemu oprodi. — ki bi ne imel tako demokratsko šču -. fcarske kože, kot jo ima g. Svetozar , bi iz regentovega oeitega nezaupanja izvajal konsekvence, seve Pribičevič tega ne bo storil že iz maščevalnosti nad opozicijo ne!
Gotovo je pa tudi, da so radikali sedaj uverjeni, da je z demokratskim zaupanjem pri regentu pri kraju in ker že njim tudi davno preseda vladno bratstvo z demokrati, bodo iz regentove nezaupnice Pribičevicu izvajali oni konsekvence. Vesti o odreka regentovega podpisa, o pojavu Proti-Ča na političnem obzorju diše po vladni krizi, ki bo pač usodepolna za de-
Proti absolutizmu za avtonomijo.
(Kratka vsebina govora g. poslanca dr. Josip Hohnjeea v konstituanti dne 11. t. m.)
Naša država ne izrablja potom polica demokratske vlade svoje moči na zunaj, ampak na znotraj, kar se jasno kaže v obznanah proti komunistom in četo takim strankam,, ki so igr add e . tei: ustvarile našo državo.
Zadnja policajdemokratsko samo -stojna obznana za Slovenijo odpravlja vsako sodno postopanje in izloča vso oblast okrajnim glavarjem in policiji . Povrh pa je še ta obznana zadela ravno slovenski narod, ki niti ne zna , zakaj je postavljen pod nečuveno poli eijLko nadzorstvo vladne klike.. Poli -cajdemokratsko suspenzijo pravnega iieda v Sloveniji bo sodil narod in jo je že tudi pri zadnjih občinskih volitvah, ki izkazujejo 60% vseh izvoljenih odbornikov za SLS,
Namen pod sedanjim režimom ziO-rabbene fizične državne sile bi moral biti: vzdrževanje pravnega reda na zunaj in na znotraj. Duša države je ravno zajamčevanje in vršenje prava napram jpoedinau, rodbini, sooijalriim zvezam in skupinam. Nikakor pa seveda ni država edini vir pravice ter morale, kajti absolutistično pojmovanje države je pagansko, katerega js v srednjem veku obnovil Italijan Marin avelli in v 17. stoletju pa angleški ii-lozoi Hobbes. Sice.- danes nimamo ver absolutističnih' vladarjev, pač pa pri nas absolutno skupino, ki nastopa kot vladarica nad maso. In radi absolu -tisiičnih teženj vladne klike ni danes namen naše države splošni blagor, in za ovoljnost, ampak politična in materi uma moč vladujoče klike. Sedanji vladni skupini služijo ljudske mase le samo kot ovce, ki si morajo pustiti o-striči svojo volno.
Ravno proti takem pojmovanju države je treba ugotoviti, da državna o-blast, ki se stavi nad pravo, izpoci:,o-pu,e sebi temelj, na katerem stoji. C e se upira država samo na fizično mr;č in ne na prirodno pravo, ki temelji v volji Boga, potem deli tudi menjujočo se usodo vseli fizičnih moči. Naravno pravo je obmejna straža proti državni oblasti.
Dolžnost-državne oblasti je, da se ozira predvsem na pravo familije. in po familijarnem pravu določajo in vodijo starši vzgojo svojih otrok; danes pa si pri nas lasti država učni monopol, ki je nasilje napram družini. Fa-milija je pred državo in narava ji odredu,je pravice, katerih država ne sme gaziti.
Razširjena lamilija je občina, ki se je naravnim potom razvila iz družine, je torej naravna tvorba, katere ne sme država oropati samostojne neodvisnosti, v kolikor namreč občinska neodvisnost ne bi kratila splošnega dr žavnega blagra.
Kar velja o družini in občini, velja tudi za pokjrajjino, kateri jemlje vladni ustavni načrt istinito ter dejstvfino avtonomijo. Brez občinske in’pokra jinske avtonomije ni in ne bo plemenske, ne socialne in še manj pa gospodarske enakopravnosti. Centralistično pojmovanje ustave'pa ni nič drugega nego vtolešonjo ideje državnega absolutizma in plemenskega hegemonizma.
'Absolutizem in centralizem sta istovetna in narejata vse odvisno od o-srednje vlade in njenih organov. Centralistični absolutizem je sovražnik oiv
mokrate in lahko dudi za njihovo centralistično ustavo.
G. Pribičevič pa je že najbrž river jen, da pomeni v očeh regenta isto kot svoj čas njegov kolega g. dr. A:b. Kramer, kateremu je tudi-odrekel regent podpis za ministrsko imenovanje in je danes padel od ministra izvozni-čarja na še sicer vedno milijonsko premožnega žurnalista.
finske avtonomije, zatira zgodovinska prava,'naravno pravo družine prenaša na državne organe, katere sam postavlja;. on vse še tako različne dele državne skupine podreja istim central n im zakonom, naj pokrajinskim razmeram prijajo ali ne.
Kake so pa posledice absolutistične centralizacije?
Izključitev najboljših državljanov od javnega dela in vzpostavitev ljudi na odgovorna mesta, ki so hlapci črt: državnega zakonika — birokratizem.
Absolutistični centralizem je tudi največji nasprotnik svobode m to dei -stvo uvide vajo tudi še darites centralistična Italija ter Francija, ki se že spuščate na stezo decentralizacije.
Za nas Jugoslovane pa je naravnost monstrum reakcijonarsjjfva, &ko se hoče državo podpreti z ustavo, ki je podobna detetu, ki že v zibelki leži na smrt bolno.
Sedanji vladni ustavni načrt ne krči samo državljanske svobode, ampak tudi versko, ker temelji na zmoti modernega liberalizma, da mora bdi država ateistična.
V naravnem redu bi bila skrb zn. religijo stvar države, vendar je, Kristus ustvaril posebno organizacijo religije -- Cerkev, ki je neodvisna od vsake posvetne oblasti. Cerkev je cisto svobodna družba in nikakor ni stvar državne oblasfi določati, katere so pr a vice Cerkve in meje, v katerih’ more izvrševati te pravice. In čisto naspro ten cerkveni oblasti je ravno od sedanjega režima vsiljeni kaneelparagrai. ki ne eksistira v nobeni kulturni dr -žavi na svetu in katerega nasilje ne bo priznala nikdar Cerkev in se mu ne bo klonila nikoli naša duhovščina. Katoliško ljudstvo se bo dvignilo na obrambo Cerkve, njene svobode in njenih pravic.
Iz ravnokar navedene kritike vladnega načrta je jasno razvidno, da je njegov znak absolutizem, ki je nasproten modernemu pojmovanju o svobodi in prenaša celo zakonodajno oblast na vlado. Vendar je še čas, da krene via da na pot državne konsolidacije, ako bi posivilinila zahteve hrvatskega in slovenskega dela jugoslovanskega, naroda, a’o odpre ušesa klicu po spo razume, Le ustava sporazuma bo zadovoljila vsa tri plemena jugoslovanskega naroda, ojačila ter okrepila bi pa tudi našo državo.
Utrdimo naše postojanke.
Boj za slovenske občine je dobo-jevan, poročila o izidih nas zadovoljujejo. Kljub napornim navalom petero združenih strank je naša SLS dobila v svoje roke pretežno število slo venskih občin — njenih trdnjav — in s tern, je pokazala silo krščansko -socijalne ideje,; katere ni ubila nobena laž, nobeno natolcevanje. Bilo bi pa napačno, ako bi se po zmagi rado vali v sladkem brezdelju. Kakor n -trjujejo vojskovodje svoje postojanke na frontah, tako bomo morali izvoje -vane občine utrditi tudi mi proti vsakemu napadu sovražnikov naše misli.
Kako naj to izvršimo in s kakimi sredstvi? bo vpraševal radovedni či-tatelj. Ne s Španskimi vitezi, žičnimi ovirami ter kitajskim zidovjem, mar -več z — izobrazbo. Politična in go -spodarska izobrazba je bila važen ei-niielj, ki nam je v marsikateri občini pomagala do naravnost sijajne zmage. Kjer je vladala nezavednost v zve zi s pomanjkljivim razumevanjem naj enostavnejših pojmov o dolžnostih in pravieah državljanov, kjer je zavla dala brezbrižnost za umstveno in gospodarsko izobrazbo, so zavedli nasprotniki naše dobro ljudstvo v svoje tabore in ga pridobili s pomočjo so -vraštvaj do naše misli. Za povzdigo izobrazbe se nam ponuia nebroj sred štev: šole, knjige, predavanja, tečaji
Letnik ХШ.
in •—t časopisje. Ljudskošolska izobrazba tvori nekako podlago, na kateri se bo dalo sezidati še marsikaj dobre "ga, kar velja v prvi vrsti za uase kmetsko ljudstvo. Dobrih knjig, poseb no zabavnih, se je slovensko dekle , slovenski fant že od nekdaj rad oprijemal.
Bralna društva so ponekod prirejala-razna predavanja, predvsem gospodarskega značaja, ki so jih pa radi marsikaterih ovir morali zopet o -puščiti. Ostane nam še časopisje ali tisk. Tisk obvladuje ves svet; je moderna velesila, ki obvladuje duhove iu mišljenja. Ni je stvari, ki bi take vplivala na naziranje ljudstva, kot ravno časopisje. Kdo se ne spominja ptujskega „Štajerca“ ?
>Ta list je zavedel s svojo ogabno m odurno pisavo marsikaterega človeka v. nemškutarske odpadniške vr -ste. Nihče torej ne more utajiti vpliva, M ga je imel ta časopis na nezavedno ijudstvo, V; živem spominu še bo marsikomur tudi agitacija za omenjeno glasilo ptujskih nemškutarjev . ‘Iz vsega je bilo razvidno, da so Nem ci stremiii za tem, da s pomočjo v slovenščini pisanega glasila polago -ma zadušijo narodno samozavest na -šega ljudstva.
„Štajerca“ je položila za nemštvo usodepolna vojna v grob pozabljenja, postali srno na svoji zemlji svoji go _ spodarji, njegovo zapuščino — raz -dvojevanje slovenskega kmetskega ljudstva — pa so prevzeli novi, se ’ danjim razmeram, prilagojeni listi« L; sti naših nasprotnikov razširjajo med ljudstvom mržnjo zoper našo SLS, ki je vddila slotonŠko ljudstvo v najtežavnejših časih.
Proti bodočemu navalu združenih nasprotnikov se bomo uspešno zoperstavili samo tedaj, ako bo naše časopisje prodrlo v sleherno kmetsko hišo. Naši sovražniki se dobro zavedajo, da je dobro razširjen tisk velikanskega pomena. Najlepši dokaz je brez. , plačno razpošiljanje in razdeljevanje listov, kar so si izmisli le posebno t -ste stranke, ki razpolagajo z velikimi denarnimi sredstvi.
Razširjevanje našega časoKsa .bo di prva in poglavitna naloga vseh ca ših društev, organizacij in posamez -nih somišljenikov. Pomisliti moramo, da se zaganja petero sovražnih strank v našo SLS in da bo treba odbijali na celi Črti,
Ne dvomimo, da so naša izoui a -ževalna društva v tem oziru prednjačila. Storila so s samim izposojeva ~ njem knjig: in časopisov veliko dobrega. Pred vojno in za časa vojne ni bila skrb za časopisje tako zelo po -trebna, ker smo imeli na Slov, Stajor ju le malo listov in še ti so bili večinoma naši. Sedaj, ko izhaja v vsakem gnezdu že zakotni tednik, y mestih pa nas naravnost obsipnjejo z dnevniki najrazličnejše bažo, je treba našemu časopisju posvetiti vso pozornost
Naša stranka ima za svoje somi -šljenike listov dovolj na razpolago.^ Kot dnevnik izhaja glavno glasilo SLS „Slovenec“, ki naj bi m manj -kal v nobenem društvu, posegat naj bi pa po njem tudi premožnejši naš pristaši. Razentega pa nudijo; „Stra. ža“, „Slov. Gospodar“, „Domoljub“. „Murska Straža“ in prekmurske „Nevine“ našemu kmetskemu ljudstvu dovolj političnih in gospodarskih poročil,. zanimivih člankov in društvenih vesti. Delavstvu krščanskega «oziranja je namenjen v Ljubljani izhajajo či „Novi čas“, krščanskemu obrtniš -tvu pa „Jugoslovanski obrtnik“*
Na delo torej za naše časopisje : Kdor si na deželi sam na mora naročiti „Slov, Gospodarja“, naj D ga naroči skupno s sosedom.. Za_ liter vina izdaš skoraj 4Ü K in za isti denar, ze dobivaš „Gospodarja“- celoLe.no na tlom. Ako si vsak somišljenik naše stranke vsaj enkrat v iev.i pritrga mu ienkost, M jo sicer izda za marsika-
lerakrat nepotrebno pij'hfto, bo sloni l ot posameznik po svojih možeh volilo za skupno našo st van
Utrdimo naše postojanke! V občinah, ki so pri g] e ob priliki občinskih volitev v naše roke, nai prevladuje ■tudi naše časopisje. Omenjati moramo, da raste število naročnikov naših listov, stalno, a polagoma. Veseli nas, da prodira tudi naša misel polagoma, a sigurno.
Čakajo nas še velike borbe za ljudske pravice., predvsem, za samoupra-'.o ljudstva, V teh borbah ne smemo in ne moremo odnehati, podpirali nas i odo v tej borbi pa najboljše na ta način, ako bo imela SLS za svojim hrbtom potom mogočno razširjenega časopisja izobraženo armado sobojev= aiikov-pristašev.
Minule so viharne volilne borbe, sadi tega vsi na delo! Prišli bodo no vi boji in .takrat moramo biti pripravljeni na vse. Utrdimo naše postojan -ke, da se ob njih razbijejo namere nasprotnikov resnične samouprave -.s i o venskega ljudstva! .Ta oporni u naj ■upoštevajo vsi, katerim je za politični, 'kulturni in gospodarski napredek slovenskega kmetskega ljudstva.
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS,
Z a d n i a s e j a koiištitnante 25. tt. m. je bila kanoelparagraiskä. Kot prvi je na tej seji govoril Pretičev pristaš Ivanič, ki se je izrazil proti ■ ustavi. Proti kancelparagrafu so nastopili člani Jugoslov. kluba: Raič, Barič Gostinčar, ki je govoril za svo bodo združevanja in Klekl. Razven /govornikov iz vrst Jugoslov. kluba so še nastopili en komunist in dva demokrata. Po končani debati je prešla zbornica na glasovanje o predebeli ra nih členili. Proti sprejetju kanceipa-ragrata so glasovali: Jugoslov, klub, isocijalisti, komunisti, 6 radikalov in dr. Trumbič. Cicibambuli brata Der -Kič in Brandner sta kot pokorna de -mokratska podrepnika glasovala za. kanoelparagraf.
Radika 1 i so dali svojim čla-uom glede glasovanja o kanoelpara-grabi prosto roko. Ko je zaznal za to radikalno taktično potezo slovenski de mokratski trifolij in samostojneži, so takoj zapretili radikalom, da v zgo -raj omenjenem slučaju radikalnega nastopa niso več vezani na kompro -mis glede ustave. Našim liberalcem in samostojnežem so, vsi drugi ustavni členi postranska stvar, samo da je le pokrit z večino kancelparagraf.
Koma j. smo dobili novega voj -nega ministra v osebi generala Had -kiča, je podal ostavko minister sao -bračaja .Velizar, Jankovič. Jankovičeva edina zasluga za povzdigo prometa je bila ta, da je zaukazal na vseli naših postajah poteg napisov v lati -niči tudi one v cirilici. Jankovičev u-kaz o napisih v cirilici je izvedla Slo veni j a, a ne Hrvatska in Slavonija . G, Jankovič je radi te nepokorščine pozval na odgovor hrvatskega bana Tomljenoviča, ki mu je pa odrekel pokorščino. Radi užaljenosti, ker se ne pokori ministru ban, je g. Jankovič demisjoniral. No, saj g. Jankoviča ni škoda in druge vesti znajo povedati, da je g. .Velizar moral zapu -šiiti železniški portielj na pritisk radikalov', ker je Jankovičev položaj v radikalnem klubu postali nevzdržljiv.
ITALIJA.
Nova italijanska zborni -ea še ni sklicana, a so se fašisti, .ki so se najbolj trudili pri volitvah, da izvojujejo zmago vladnemu bloku, raz cepili na dve zaplati:	republikansko
in monarhistično.
tV F i r e n c a h se bo vršil se -s tanek reških legijonarjev in bo ob tej priliki nastopili kot slavnostni politični govornik G. D’Annunzio.
GORNJA SLEZIJ A,
G. Lloyd G e o r g e se je po -iegnil za Nemce in takoj je pognal nemški gospodi greben,- Nemci so odposlali proti Poljakom v. Gornjo Sle -zijo svoje prostovoljce in je prišlo že na več mestih med Nemci in Poljaki do krvavih spopadov, Poljaki so vse nemške napade odbili in so še vedno gospodje položaja. Na poljski strani sloji tudi ljudstvo zasedenih gornje-
išlezijskili okrajev, ki izjavlja, da raj št uniči industrijo, kot bi jo izročilo Nemcem. Vsekako je položaj močno napet ip je pričakovati spopadov meti Poljaki in nemško državno hrambo. ki preži na spopad s Poljaki kot. iz stradan volk na ovco.
Politična poročila.
p Gornja Slezija in Koroška. —
Energičen nastop Poljakov v Zgornji Slezi ji je dal tudi nam Jugoslovan cm dokaj upanja, da rešimo Koroško vsaj do Drave. Žalibog moramo danes beležiti, da so poljsko akcijo za rešitev šiezijskega vprašanja v prid in korist slovanstva zajezili, če ne črtali Angleži kljub tozadevnemu protivu — od strani Francije. Poljske čele so se že morale na angleški pritisk znatno u-makniti in danes čakajo energično junaški Poljaki v negotovosti:	Ali bo
vrhovni svet delil Gornjo šležijo, ali pa bo vztrajal na izidu plebiscita? — Kakor hitro se je na diktat Angležev obhladil poljski pohod v Gornjo Sle -zijo, so izostale tudi vse vesti, ki so nam znale sporočiti iz Pariza v dneh prodiranj©, Poljakov toliko upanja, da se 'tudi nam kot ententnim prijateljem in zaveznikom odkaže del Koroške. — (iofovo so tudi glede deljivosti Korošice posegli vmes s svojo roko Anglež'1, ki proležirajo v zadnjem času čisto o-čito Nemce. Radi angleškega diktata so tudi Avstrijci zavrti in odložili akcijo, po združitvi z Nemčijo., samo, da nam Jugoslovanom izvijejo iz rok pravni vzrok zasedbe Koroške. Čudna so politična pota Angležev, ki se na eni strani postavljajo na stran Nemcev in hočejo povečati mater Germanijo; na drugi strani pa se bojijo povečane — Nemčije in preprečujejo združitev Avstrije z Nemčijo na Škodo prijateljske jim Jugoslavije, Edini up, ki še nam preostaja, da rešimo bratsko nam Koroško, je regentova pot na Angleško. Cesar nam doslej niso mogli izposlo -vati in doseči naši diplomatje, to bi nam naj naklonila regentova snubitev angleške princese,
P Seljaška mternacijonala so snu je po poročilu „Jutra“. V to interna -cijonalo je zmetalo „Jutro': zemljora-nike, radičevce, slovenska klerikalce' in samostojneže. Vsega skupaj bi naj bilo v. seljaški mterriaeijonati organiziranih 20 agranih strank. Tak seljaški internacijonalni agrani urad se L-o baje osnoval vj Pragi, kjer so se že tozadevno zedinili: zastopnik češke agrarne stranke Svetila, predsednik srbskih zemljoradmškiii zadrug Avramovič in podpredsednik Radičeve stranke Predavac. Razven zgoraj o -men jenih političnih struj bi se še pridružile tej intern acijjonali posamezne agharne stranke vseh držav? Kako je moglo „Jutro“ zmetati SLS, SKS in zemljoradnlke v eno korito, nam je nerazumljivo, ker, nagi stranki kot bodoči članici seljaiške internacijona-lo ni nič znanega o kaki skupni organizaciji agrarcev, kar SLS ni bila m ne bo, ker odklanja pogubonosuo razredno stališče.
p Mariborska SLS spada naenkrat med demokratsko-narodno socijalistični blok. »Jutro« od četrtka gladi našo stranko kot odločno zastopnico narodnosti, dasi smo bili po mnenju mlado-liberalcev še pred kratkim s socijalisti ter komunisti v istem internacionalnem košu. Naenkrat so začutili narodno-monopolni demokrati potrebo, da priznajo javno v svojih glasilih narodnost tudi SLS. Dobro vemo, kam pes taco moli v strahu pred mariborsko valitvijo župana. Po končani volitvi pa bomo zopet črna internacijonala. Demokrati smatrajo našo stranko za presneto naivno, saj vendar nismo stranka političnih verolomnih otročajev, kot n. pr. narodni socijalisti.
Pnevne vesti.
d Značilna kritika. Beogratitria „Politika“, ki ni „klerikalna“ in je poluradno glasilo demokratsko-radi -kalne vlade, kritikuje govor poslancu dr. Josip Hohnjeca (Jugoslov. klub}, doslovno tako-le: „Prvič, odkar, traja ustavna debata, je imel Jugoslov.,klub srečo v izbiranju svojega govornika . Dr. HoHnjec, brez dvoma najboljši teoretik, ki je v imenu Jugoslov. kluba kritikoval drugi del ustave, je s pol -nim taktom — vedno na potrebni* vi ■•>
šini — doprinesel svoje prvovrstne* ih, lepo stilizirane argumente. Svobodi.ve re je posvetil vso svojo silo. Država nima pravice, da krati to svobodo- iu ravno odredbe te ustave omejujejo cer kev v njeni svobodL Cerkev se ne sme-ločiti od države in izkušnje so, poka -zale, da, je v slučajih ločitve trpela; dl* žava veliko bol) nego cerkev. Kancelparagraf se mora v imenu kulture- in svobode izbrisati. Dr. Hohnjee nadalje ne vidi; razlogov, ki bi opravice -vali ločitev cerkve od šole.. On zahteva svobodo privatnih šol in. se proti vi obveznosti obiskovanja državnih šol, ker se v pogledu duševne hrane pada s tem v suženjstvo države. Privatne verske šole so pravica, našega naro -da, katere mu ni potrebno odvzemati. — Tako piše „Politika“ od 24. t. m. Taboriti so pa kritikovali po syoje. No razlike med „Politiko“ in „Taborom“ so tako obsežne, da jih taboriti pač ne morejo prikriti in to nas tolaži.
d Poljski poslanik Dr. Korošcu. Nedeljo, dne 22. t. m. je prišel poljski poslanik v Jugoslovanski klub ter se zahvalil v svojem in v imenu vseh članov poljskega poslaništva Dr. Korošca za odločen nastop, s katerim se je v konstituanti zavzel za poljske interese v Gornji Šleziji.
d Besede in fakta narodnih soci-j altistov. V ustavno debato 24. t, m. je posegel tudi narodno socijalistični poslanec Brandner, ki je izjavil, da se narodni socijalisti ne boje izrabljanja cerkve v propagandne namene za klerikalizem. Državno zaščito pred klerikalci zahtevajo samo stranke, ki se čutijo idejno slabe. N'SS z zdravimi In naprednimi ijdejami ne potrebuje nobene državne zaščite v obliki kancelparagrafa. Ge se že uvaja kan celparagraf, naj se uvede tudi za go tov» kategorije odločujočega uradniš-tva, ki je tudi plačano od države in prav pogosto izrablja svoj položaj v strankarske namene. Pravica naj velja za vse enako. .Tako „Jugoslavija“ od včeraj. Na uvodnem mestu pa prinaša NSS „'Jugoslavija“ poročilo: Kanoelparagraf sprejet in zanj sta glasovala tudi narodna speijalca : Deržič in Brandner, ki jo dan pred glasovanjem zavračal uvedbo kancelparagrafa. Beseda g, Braudnerja, ki j'e dan pred glasovanjem zavračal uvedbo kancelparagrafa. Beseda gos]) Brandner j a proti, glas pa za kancelparagraf ! ati ni to prava cicibamtiu-ii logika in politika? Tacega nelogičnega političnega početja so sposobni politična deca iz vrst narodnih seči -jalistov,- Sedaj vsaj vemo, koliko je verjeti cicibambuli obljubam in javno pred kohštituanto izrečenim besedam. Se še bomo srečati z NSS pri Pili -pih!
N d Obhajali smo državni praznik sv« Ciril in Metoda po pravoslavnem koledarju. „Narod“ m „Tabor“ se pritbžujieta da ta dani ni bilo opaziti v mariborski; okolici kresov, ki so sicer vedno že večer pred tem prazni -kom oznanjali slovesni dogovni dan slovanskih blagosvetnikov, Demokra -tom odgovarjamo na njih pritožbe, da smo mi Slovenci katoličani in kot taki bomo obhajali Ciril Metoda s pred večernimi kresovi po Pohorju in Koz jaku 5 junija. Doslej še namreč g . Pribičevič ni imel toliko moči, da bi bil porinil tudi za katoličane Ciril in Metoda v koledarju nazai. Kar je našemu ljudstvu v Sloveniji skozi deset in 'desetletja bilo vtelešenc iz versko-narodnega „prepričanja, tega ne bosta izruvala iz slovensko kmetskih src niti „Narod“, niti „Tabori. Mogoče, da se bo za praznovanje Ciril in Metoda po pravoslavnem načinu zavzel 'dr.i Lenard y kakem posebno • kleče -plazu cm votum separatum-
d „Lepe“ pojme o ljubezar do siromakov imajo samostojneži! Od St. Janža na Dravskem polju nam spo -ročajo, da se; je nek samostojne? iz -razil javno, da rajši vidi na svojem dvorišču psa, nego pa siromaka. Do tacega pojmovanja ljubezni do bliž -njega dovedejo človeka:	Krekove,
Drölenikove in M'ermoljeve pridige . Radi verjamemo, da so samostojnim izvozničarjem ljubši psi,- nego siro -maki, katere bi naj zastopala samo -stojna klika v Beogradu.
d Novi župani. .Vsak' dan nam pošta prinese celo vrsto poročil, da se somišljeniki SLS tudi pri volitvah’ županov in svetovalcev zelo dobro držijo, Prav redke so izjeme, kjer našinei
f nasedejo sladkim besedam in obljub? j kakega slabostojneža ali JeeLeesarja « j Do sedaj ima SLS izmed 560 bbčin v.
! 140 občinah samo naše odločne moža ; kot župane. Izvoljeni so: v S k o i, j i 1 vasi pri Celju za župana Jož. Sa -' mec; v S m a r t n u na Paki Marti« Steblovnik za župana, za svetovalce :i Miha Plesnik, Franc Klančnik, Ivan Drevi v Št. Janžu pri Dravogradu za župana Ivan Guzej ; v Žičah! pri Konjicah Anton Košir; na Teh a r j i h pri Celju Jožef Rebov, za sve-< tovalce J ožel; Šušteršič in Fr. Verdev; v Št. Jakobu v Slov. gor. (Spod-nji dol) Matija Peklar, za svetovalce Jožef Jaro, Anton Šantl, Jožef Ketiš, Franc Lorber; v Gornjem dolu Troj-ner; v Dobrovcah pri Mariboru Frane Pivec: v Dobrenju pri Mariboru A. Poljanec j' v Spodnje m G a s t e? r a j u Janez Kolman, za svetovalce Franc Zelenko, Lenart DrSak in Frane Brlič. Dobro srečo vsem novoizvoljenim!; Prosimo poročil iz vseli občin. —■ Tajništvo SLS v. Mariboru, Koroška cesta.
d Odločen nastop obmejnega Slovenca. Zavednega slovenskega posestnika Bračka na Kresnici pri Sv. liju je razmejitvena komisija brez njegovega dovoljenja dodelila N. Avstriji. Ko so hoteli postavljati državne mejnike, je Bračko odločno ugovarjal in zahteval, da ostane on kot zaveden Jugoslovan v jugoslovanski državi. Mož ni odnehal. In posrečilo se mu je, da so morali njegovo posestvo zopet prideliti jugoslovanskemu ozemlju.
d Razmejitvena komisija da slovenskemu kmetu posekati gozd, a ne plača škode. Na Plavču je dala letošnjo spomlad razmejitvena komisija posekati zavednemu slovenskemu kmetu Jerneju Ferk posekati v gozdu veliko število najlepših hrastov, smrek, borov in drugih dreves. Nekaterim je dala posekati vrhove, druge so presekali v sredini, druge zopet tako poškodovati, da se bodo posušila. Škode znaša blizu 20.0Ö0. Cenilci so to ugotovili. Prizadeti posestnik je osebno in pismeno prosil komisijo, naj mu plača škodo, a gg. se za prošnje Seljakove še piti zmenijo ne. Tako postopajo oficielni gg. na državni meji.
d Dekliški tabor na Sv. J ungerti
pri Celju. Na binkoštni pondeljek, Iti.' t. m., se je vršil na prijaznem bregu Sv. Junger te pri Celju veličasten, sijajen dekliški tabor. Prihitele so naše družbeni ec z zastavami iz sedmih so~ sednih župnij in drugi romarji v takem številu, kakoršnega še ni vitleia sv. Jungerta. Naš mladinski organizator, c, g. M. Krajnc iz Celja, je govoril najprej v cerkvi za blagoslavljanje nove zastave za Marijino družbo v Galiciji pomenljive besede o trojni nalogi krščanske družbenice,; Takoj po opravilu je na krasno okinčanem. prostoru pred cerkvijo domači župnik' g, Jager otvoril s pozdravnimi besedami dekliški tabor. G/ Krajnc je nato po -ijudno in temeljito govoril o pomena ta bora in izobrazbe zlasti ženstva« no priznavanje tisočere množice je bila pač najlepša zahvala za njegov veliki trud. Nastopile so deklamovalk©:! Fr. Golavšek: Kako si lepa, Marija; M. Pečnik: Majniške želje; M. Golavšek: Navzgor! Potem so govorile navdušene govore: Nova zastava, Mar. Toman iz Galicije. Pogumno spoznavanje vere, Perc iz Celja. Vpliv vzgleda na krščansko življenje, A.Podvrgan iz Dobrna;1, Marijina družba doma in na vasi, Rožman M., Šmartno; Marijina družba in današnji čas, B. Na-rečan, Vojnik; Slovenski rod, tvoj dan je vstal, Lužovič M., Teharje; Dobri in slabi časopisi, Renglio M., Celje;] Cerkveno petje, El. Stadler, Petrovče;! Evharistija in Marijina družba, M -< Križan, Galicija. Vmes, kakor tudi po taboru so družbenke prepevale krasne nabožne in narodne pesmi. Navzlic ve likanskemu navalu prišlecev, navzlic veliki vročini in stiski za jed in pijačo je vladal ves čas pri zborovalkali vzgleden red. Krščanska mladina, nesi krasne misli in navodila svetojun -gerškega tabora v vsakdanje življenje, da bodo klice naše boljše bodočnosti v senci sv. križa in Marijinega pr a pora!
d Hud očitek. Iz Konjic nam pišejo: Pred nedavnim smo čitali v »Straži« med drugim, da tukajšnji šolski nadzornik g. Schell kuri s šolskimi drvi. To je na vsak način huda obdolžitev. Pričakovali smo, da vpošlje g. nadzor-
НЖ»1
■mik »Straži« popravek v ohranitev svojega dobrega imena, ker nismo mogli verjeti, da bi se g. nadzornik kot vzgojitelj’ mladine in vodja tukajšnje liberalne stranke tako daleč spozabil nad tujo lastnino. Dozdaj takega popravka še nismo našli. Radi tega poživljamo g. nadzornika, da nam pove, kaj je na Tem resnice. Ako se g. nadzornik v javnosti ne opere, potem pa zahtevamo od krajnega šolskega sveta, da zadevo najstrožje preišče in krivce kazensko zasleduje. — Več davkoplačevalcev.
d Iz radovednosti bi radi pojasnilo. G. dr. Lenard je bil do še pred kratkem klerikalec, nekaj tednov liberalec ker je celo pisal v »Narod«, sedaj pa se je zahvalil za JDS gostoljubnost v svojem sklepčnem votum separatum. Kam se bo neki sedaj podal? Menda pod okrilje Velesrba Čokorila!
d Roparski umor. V Pekrah pri Mariboru je umoril v noči od 26. na ' 27. t. m. uslužbenec dr. Reiserjevega posestva, neki Bogomir Kren, tamošnjega oskrbnika, oropal 13 tisoč kron ter na to pobegnil. Storilca že zasledujejo.
d Nesreča — plod lahkomišljenosti. Šoferja Piki in Puh od Delimitacijske komisije v Mariboru sta se odpeljala •dne 26. t. m. popoldne z avtomobilom proti Gornji Kungoti. Z njima se je peljalo tudi par domačinov. V popoldanskih urah so omenjeni avto-izietniki -popivali tudi v Svečini, kar jim je postalo usodno. Ko so se vračali v Maribor, je šofer Piki zavozil v bližini svečinskega mosta v neki jarek, avtomobil se je preobrnil in ubil finančnega uslužbenca Klasinca pri priči. Nekaj je težko ranjenih, drugim se je manj zgodilo. Piki, M je odnesel zdravo kožo, je pobegnil, avtomobil pa še leži danes ob ; svečinskem mostu.
d Umrl je v Vojniku v starosti 64 let Moric Stallner, bivši župan v Voj niku in dolgoletni zastopnik Nemcev : spodnještajerskih mest in trgov v graškem deželnem zboru. Iz hvaležnosti mu posveča celjski listič „Cillier Zei-ähing“ dolgovezen nekrolog, češ, rajni se je neumorno zavzemal za spodnještajersko nemštvo, katerega se je o -klepal z dušo in telesom in kateremu je posvetil vse svoje življenje. Omenjeni list ima prav, kajti res je, da je bil rajni Stallner eden najstrupenej -šili sovražnikov našega naroda. On m njegov zvesti tovariš Lenko pri Sv . Petru v Savinjski dolini, sedaj obože-vatelj proslulega šentpeterskega šol -nika Roberfa Senica in njegovih pori repnikov, ki so sedaj stebri šentpeter-skih policajdemokratov, imata na svoji grbi nešteto žalitev, obrekovanj in krivic, ki sta jih zagrešila proti našemu narodu. Sicer pa: De mortuis nil nisi bene.
d Umrla je St. Vidu na Planini dne 18. maja Julija Jakošek, vzor blage žene, dobre matere in skrbne gospodinje. Sedem duhovnikov jo je kot duhovnikovo mater spremljalo na njenem zadnjem potu. Naj v miru počiva!
d Izpiti za ženska ročna dela in za otroške vrtnarice se vrše na drž.) moškem učiteljišču v Mariboru dno
2.,	3. in 4. junija t. 1.
d Pod zaščito blagoslovljene zastave. Radičeva stranka si je umislila
....1 '■	1 W»!W
Jezernik.
(Pohorska balada.) Napisal J. T,) (Dalje.)
Pa zamišljen je bil ves tisti teden :n po dnevi in po noči je sanjal o le-: pi planinski vili, o njenih belih ro -kah in sänjemodrih očeh,
Poslal pa je Salski grof logarju .das, naj mu nastreli divjačine, ker jo potrebuje za goste. Prišli so lovci in ves dan so lovili na Plešiču in pod Roglo.!
’ Razkropili so se in .Toneta je nesla trudna noga k jezeru.
V sivo meglo zavit je stal srnre -kov gozd,, Ni klical vile Tone, pod stoletno smreko je legel ob robu jezera in truden zadremal.
Čuden piš ga, je zdramil, in ko je odprl oči, glej, spet je sedela vitka vda tamle ob robu jezera na korenič-i u stare smreke, v dolgi beli obleki, ki jo je veter odnašal, da se je trgala po nizkih vejah smrečja.-) Spet si je pletla svoje 'dolge temne lase, zrla ,vanj s svojimi sinjemodrimi očmi in -se mu vabljivo smehljala -ч.
Spiet se ni mogel goniti, mirno je .obležal in ustnice so mu drhtele —*
posebno zastavo, katero jej je blago- t slovil zagrebški mestni župnik dr. Rit-tio- v Trnju pri Zagrebu. Blagoslavljanje zastave radičevcev je bila velika slovestnost, kateri so prisostvovali vsi Radičevi poslanci.
d Nova zagrebška borza. Pred par dnevi je v Zagreba ocen je valo a komisija, v kateri je bil zasupan tudi tajni svetnik in arhitekt dr, Mal -the sins iz Nemčije, ocenjevala predložene načrte za gradbo zagrebške borze. Prvo nagrado je dobil za svoj načrt hrvatski arhitekt Viktor Kova -eič. Dr. Maithesius je izjavil, da ie delo g. Kovačiča vredno najpriznanej šili evropskih arhitektov.
d Kako naši ministri preganjajo hajduke? Na ušesa beograjskega ministrskega sveta se je vendarle priplazila vest, da zopet ropajo po južni Srbiji hajduki. O hajduškem roparskem poslu so se dolgo posvetovali naši ministri in končno sklenili, da se podasta v južno Srbijo dva 'preizkušena parlamentca, da natančno proučita hajduške razmere in potem bosta o svoji rajži poročala ministrskemu svetu. Mi bi le vprašali g. ministre: Čemu imamo žandermerijo in vojaštvo? Sedaj se bosta najprej plazila po južni Srbiji dva parlamentarca bogzna kako dolgo, potem bosta enkrat v jeseni poročala v Beogradu kaj sta slišala ,in enkrat po zimi v meter-skem snegu bo začelo vojaštvo poditi hajduke, ko bodo že ti davno na varnem. Tako se postopa pri nas pod policajdemokratskim režimom, ki vihti svoj obznanski meč nad mirno poštenimi brati, početje razbojniških hajdukov pa mora demokratska gospoda najprej proučiti, potem bo še le začela zasledovati te tolovaje.
d Naša kraljeva garda, ki že šteje dva polka, je slavila 25. t. m. krsno slavo ustanovitve. Gardistično slavje je posetilo več dostojanstvenikov. Garda je do danes hvalevredna vojaška organizacija, kamor imajo bratsko nepristranski dostop:	Srbi, Hrvati in Slo-
venci. Nepristranost v gardi je jasen dokaz, da naša Krona enako zaupa vsem trem plemenom.
d Koga najbolj; preganjajo fašisti v neodrešeni domovini? Naša narod -na duhovščina Je najbolj izpostavljena milosti in nemilosti fašistovske dru hali, ki je vzela na muho: nasilno iz trebite v narodne duhovščino. Koliko duhovnikov je že bilo pretepenih, o -ropanlh in zaprtih ocl fašistovskih na cijonalcev, nam zna vsaki dan sporočite naše slovensko liberalno časopi -s je, ki je.na-drugi] strani vso vneto za uzakonitev kancelparagrafa m'eci že odrešenimi brati. Pri pogledu na sko ro vsakdanje žrtve k rute.: a preganja nja iz duhovniških vrst v neodrešeni domovini si moramo p izuate, da vrši duhovščina v teh krajih nekako osamljena neizprosen narodnostni boj preko prezira smrti. Kje je neki slovensko učiteljstvo, ta narodna hrbtenica, da nikjer ne čitamo, da bi se bili lotili fašisti kaoega učitelja,- Kar. ie ostalo učiteljev v neodrešeni- domovini, so se prelevili v pokorna itali -tanske hlapce, večina pa uganja po -licajdemokratsko politiko po že odre -šeni Sloveniji na škodo m nevoljo slo
in vodna vila se je dvignila, bli -že in bliže mu je prišla, njena dolga bela obleka se je valila za njo po vodni gladini, sedaj je. bila čisto ob njem —, njene modre oči so mu sijale naproti —, roke je stegnila proti nj’e-mu —, krog vratu mu jih je ovila —, njeni lasje so se mu usuli po licu in po prsih in njene mehke ustnice so mu pritisnile hladen poljub na drhteča usta —: —.
Rezek žvižg je zadonel v gozdu Tone se je stresel ijn je planil po kon
CU — i
Gosta, neprodirna megla ga je ob dajala,- Niti seženj daleč ni videi, Su ho vejevje je pokalo pod težkimi stopinjami, „Tone! Tode!“ so ga klicali tovariši.-,
„Kaj ti je, Torte, da si tako zamišljen? Si mar. Jezernika videl in njegovo lepo hčerko?“ Tako so ga dražili, lovci na potu proti domu«
„Zadremal sem ob jezeru, pa sem ga pdemrazil vi megli“,, je odgovorih Pa zamišljen in tih je ostal tisti večer in ves drugi dan,: Usta so mu drhtela in neprestano je čutil hladni poljub planinske vjile na njih.-
In spet je zastonj hodil klicat le-
ve nskega naroda. Za boj, pretep iti ječo so dobri duhovniki, so danes tudi junaki v očeh sicer zajčji n polica j-demokratov, ako pa bd se nam posrečilo osvoboditi nam oropano južno slovensko ozemlje, pa bi plaho pobegla demokratska druhal bila prva, ki bi začela boj proti danes junaški istrsko gor iški duhovščini. Tako je liberalno junaštvo in o njem bi tudi lahko napisal matičar dr* Lenard kak v.otum separatum.
d Po bulgarkih komunistih. Državni praznik Cirila in Metoda so slavili ob udeležbi množic naroda, urad-ništva in šolske mladeži v Sofiji. Med slavnostnim obhodom je kar nenadoma eksplodirala bomba, ki je ranila več otrok. Razjarjena množica je podtaknila krivdo atentata komunistom, navalila na hišo komunističnega kluba in jo razdejala med aretacijo več komunističnih poslancev.
(I Vojni zločinci pred sodiščem. Na Lipskem v Nemčiji so se im enten-tin pritisk pričele kazenske razprave proti osebam, ki so za časa vojne zagrešile kak zločin. Kot pr.vi se je zagovarjal podčastniki Haynon, Obtožen je zaradi trpinčenja leojnffl ujetnikov, v taborišču Herne. Razpravam prisostvuje tudi mnogo angleških in Iran -cbskih višjih častnikov ter zastopnikov časopisja. Časopisje zatrjuje, da bodi obtoženi podčastnik skoro gotovo obsojen na smrt. Vrhovni svet zahteva, da mora Nemčija 1780 oseb, ki so za čaša vojne zagrešile kak vojni zločin , tirati pred kazensko sodišče. Tudi v Sofiji se že vrše kazenske razprave proti vojnim zločincem, le na Dunaju
in v Budimpešti se še ne zganejo.
d 450 letnica 'Albrechta Dürer i 2L t, m, je minulo! 450 let, odkar se je rodijl veliki nemški slikar takozva-: ne renesanse, Albrecht Dürer,-
d V Londonu ne umirajo radi,. London je naravnost srečno mesto. V njem se jih letno narodi več nago jih umre. L, 1920 je odpadlo na 1000 prebivalcev 26 rojstev, in 12 smrtnih slučajev.-
d 4200 funt-Sterlinge v za eno
Sekspirjevo knjigo. Nedavno so na ne M iiödCaeiji prodali originalno folio-izdajo Sekspirjevo za 4200 funt-šter-lingo v, Knjiga vsebuje sliko velikega pesnika, ki jo je slikal Droeshout, lz šla je 1. 1623 v 500 izvodih., 80 izvo -dav se nahaja v Ameriki.
d Prebivalstvo Zedinjenih držav.
Po obelodanjenih podatkih znaša število prebivalstva v Zedinjenih državah 118 milijonov.
d Nov ameriški dreadnought. Ameriška vojna ladja »Tennesse« je prestala prvo poizkusno vožnje z izvrstnim uspehom. Ladja ima 4 vijake, opremljena je s turbinami, ki proizvajaio obenem električno silo za pogon v oklopnih stolpih. Oborožena je z 12 topovi kalibra 32 cm. Topovi se nahajajo v stolpičih s trojnimi oklopi. Na poizkusni vožnji je »Tennesse« dosegla brzino _21 milj na uro.
d Iznajdljivi Amertkanci. Л’ ne-< kem ameriškem mestu so morali radi raznih popravil ustaviti tamošnjo eiek trarno. Ker pa radi tega niso imeli
8МИТгиввв7^в^
po vilo k jezeru dan, na ian.: Ni je bilo. In spet je.zasodil:,
„Sanja®-sem! Megla je legla name, pa sem sanjal, da me je vila po -ljubila!“
Neki dan ga je mate poslala v Skomre onstran Pohorja, Deklo so po trebovali in Tone bi naj poprašal za njo.
Pozno na večer s'e je vračal.
Jesenska megla je tiščala sem od Ribniškega sedla in, kmalu zagrnila jezersko planoto. Zablodil si je in spet ga je prinesel trudni korak k Jezer ju,
„Legel bom in si malo počil“, je pomislil, „Le pridi, lepa vila, in pri nesi ml sladke sanje!“ je glasno rekel tja po jezeru, kjer je smrekovo ko reničje štrlelo v vodo in kjer je že dvakrat videl čuclno prikazen., .
Zadremal je.
Silen piš,, močnejši ko kedaj, ga je spet zbudil.
Preplašen je odprl o,či —- tam na koreničju ob robu vode je. sedela čudna človeška postava.: Majhen, ple -čast človek je bil, zelenkast plašč ga je odeval in mu segal doii. v jezero, sto in sto let je bil star njegov, o-
pogona za tiskarske stroje, in ni тасн gel iziti dnevnik, so dvignili zadnje kolo avtomobila, zvezali tiskarski stroj
in avtomobil z jermenom, tako da ie motor avtomobila tiskal list, ki je iz -šel brez zamude.
d Militarizem eviropskih držav % Francija ima pod orožjem 309.650 ven jakov, Poljska 600.000, Italija 300.000 Grška 250.000, Švica 200.000, Kr, -SHS 200.000, Španska 190,000,. Rumu пдја 160.000, Cehoslovaška 147.000], Belgija 105,000, Nemčija 100.000, Švedska 56.200, Madžarska 35.000, Avstrija 30.000, Portugalska 30.000, Holandska 21.000,. Norveška 15,400 in. Danska 15,400,
Iz Koroške.
k Kulturni delavci marke suro -vošt. Poročilo iz Prevalj. Korošci sa še ne moremo vživeti v napete strani karske razmere, kakor so od nekdaj vladale na Kranjskem. Da pa se bo treba, v to nas silijo ljudje, ki so prišli k nam iskat kruh, pa niso prišli s koroško dušo, ampak s tisto, ki žw vi v sovraštvu in od sovraštva.	—.
Ni dolgo tega. Blizu kolodvora ,je bila zbrana družba menda „marke ci -cibambuli“. Ubiti klerikalizem jim še vedno ne da miru, Ze mrtvega ga še vedno ubijajo z besedami samo seveda. Povsod vidijo klerikalne beštije Zadnjič so jo tudi videli. Ker je klepetavost menda v družini nalezljiva, jih je seveda Tudi zasrbel jezik, da niso mogli pri miru pustiti mirnih lju di, „To je tudi klerikalna beštija, kateri bi bilo treba dali brco“, — Veste, takih manir mi Korošci nismo vajeni.: Pa imamo lepe izkušnje iz boja z nem škutarijo, Ta je bila nobel v primeri s tako surovostjo. Tudi z anonimnimi pismi je znala, ampak vsaj pametno. Pa mislile, da se .radi iega jezimo ? Ne, prav nič. Podlost in surovost pre ziramo. Kar pa preziramo, to nas ne more jeziti. Zapisali smo to samo, da bo domače prebivalstvo spoznalo,-kakšne kulturne delavce smo dobili in da bo znalo svojo naravno dostojnost varovati pred naravno nedostojnostjo „gospode“. Neprizadetim pa povemo to-le: Ce vam je kaj za ugled mod našim ljudstvom, nastopite sami proti takim elementom, da potem ne bodo naši ljudje govorili:: avstrijski urad„ niki so bili boljši,in prijaznejši. Ker ste „državotvorni“ in ob meji1, bi moral bite tak poziv prav za prav od _ .več*
Iz Maribora.
d Mestna hranilnica v Mariboru in okrajne sodnije, V, „Slov. Narodu“ opisuje nekdo silno obupno stanje Mestne hranilnice v Ptuju, ki je podpisala nad 20 milijonov vojnega posoli-la, zdaj pa nima denarja. Hranilnica ne more vlagateljem več izplačevati hranilnih vlog. Ljudje jočejo, tar najo, grozijo, a denarja ne morejo dobiti iz hranilnice. Zato se ljudstva po-lašča obup, kaj bo z denarjem. Dopis nik se nato huduje nad okrajno sod -nijo, ker še vedno nalaga v hranilni-
hraz, sivi lasje so mu padali po ramenih, siva brada se mu je valila pa prsih, z rokami si jo je gladil in s svojimi sinjemodrimi očmi ga je presunljivo gledal.
Tone se Je prestrašil.
„Ali si ti Jezernik — ?“ mu je ne-lote prišlo črez ustnice.
„Da! Jezernik sem!“ ie zadonela sem črez vodo kakor šumenje valov , „Pohorski gozdovi so moje kraljestvo in tu v jezeru je moj dom. — Zakaj kličeš mojo hčerko?“
„Ljubim jo! Daj mi jo za ženo I.“ so je izvilo Tonetu iz prsi.
„Pazi, kaj si želiš, človek! Pia -ninska vila ti .prinese srečo, utegne pa ti biti tudi v strašno nesrečo!“
Zašumelo je v stoletnih smrekah* jezero se je./ zazibalo, valovi so pokorno zanesli svojega kralja čisto blizu k Tonetu.
„Nisi prvi izmed človeških otrok, ki ljubijo planinsko vilo, kraljico pohorskih dozclov! Pa; zvest sio planina si, planino ljubiš in temne smrekove gozdove. Zato te ljubi tudi moja hčerka, kraljica goznih planin.) -- Dam U jo! Eno. leto jo dobiš na ureskušnjo!l
,	,.. Dalje prihodnjičj
1 1 4 * 1
co đonar mlcdol&tnJh otrok ter nasvetuje sodniji, da naloži sirotinski denar v zdravih hranilnicah, kakor so v Ormožu, Celju in tudi v Mariboru . Resnici na ljubo smo dolžni sodnijam odkrito povedati, da je Mestna hranilnica v Mariboru ravno tako malo — zdrava hranilnica, kakor je ptujska . Tudi mariborska hranilnica ima v vojnih posojilih zabitega 17 milijonov denarja, poleg tega pa še ima v drugih skoraj ničvrednih zadolžnicah o-koli 12 milijonov, Tor.ej ima mariborska hranilnica okrog 28 milijonov K skrajno slabo naloženih, od katerih ne dobi niti vinarja obresti. Tudi marib. hranilnica nima vedno denarja. Ljudje nimajo zaupanja do nje, ker ne dobijo vedno izplačanih toliko vlog, kolikor zahtevajo. Zaupanja dalje nima tudi radi tega, ker stoji na čelu ravnateljstva dr, Irgolič, ki si je svojčas kot gerent protipostavno dal izplačali 26,000 K kljub temu, da mu je dežel -na vlada to izrecno prepovedala. Zato tudi v mariborski hranilnici ljudje dvigajo svoje vloge, če jih le morejo dobiti. Mariborska hranilnica torej tudi ni zdrava, ampak zelo boleha na jetiki. In če še občinski odbor mariborski nastopi zoper mestno hranilnico v sedanji sestavi ter sklene, « a mariborsko mesto ne jambi več za hranilnico, katero vodi dr. Irgolič in „ravnatelj“ Vodeb, kdo pa .bo potem porok za varnost hranilnih vlog? Kako bo potem mariborska hranilnica zadovoljila vlagatelje ,
če bodo prišli in zahtevali, da se jun vrne tistih 40 milijonov, in še več, ki so jih pri tem zavodu naložili? To bo tarnanje in jokanje in preklinjanje , da bodo dr. Irgoliču in njegovi uradniški kliki vsi lasje stali po koncu. — Opozarjamo naše sodnije, dla siren irski denar nalagajo samo v z d r a v ih hranilnicah, ki vloge lucti v mn čas in v vsakem znesku izplačujejo . Med zdrave hranilnice pa se mariborska hranilnica ne more in ne sme prištevati, dokler je dobri zdravniki temeljilo ne preiščejo in ne ozdravi.,c.
d Dečji dan v Mariboru se bo vršil kot po vsej državi dne 5, junija t, i. Izvršitev programa, nabiranje prispevkov in prodajanje znakov je po-\ erjena Državni krajevni zaščiti dece in mladine v Mariboru v vsem njenem območju, to je Maribor mesto, občine: Karčevina-Leitersberg, Studenci, P:> -brežje, Tezno in Radvanje. Dohodki te -zbinke so namenjeni ubožni deei iz teh občin. Država posveča v zadnjem času zanemarjeni in ubožni Hladini ve liko pažnjo ter je od ustanovitve m -kiajšnje krajevne zaščite, to je v osmih mesecih, razdelila podpor v znesku 27.000 K, v blagu 203 parov dobrih čevljev, 150 parov nogavic, 208 m volnenega blaga, iz katerih se je izdelalo ouknjice in plašče, poleg tega redno subvencijopira deško in dekliško zavetišče in plačuje nastavljeno osebje. Dp a se, da se tukajšnji sloji ne fm-dn branili položiti mal obolus za ubo-žno deeo in pomagajo marsikateremu
malemu revežu, da ne bo trpel lakote, mraza, ali da se ne zanemari in zgubi že v zgodnji mladosti.
d Kongregacija srednješolcev — realčani — priredi v nedeljo 29. maja popoldan točno ob pol 4. uri v dvorani
J.	S. Z. Splavarska ulica 4 2 lepi igri: Teta iz i Amerike in »Zgubljen sin«. Vse, ki se zanimajo za delovanje dij. kongregacije, vabimo prav iskreno. Prostovoljni doneski se bodo porabili za izpopolnitev kongregacijske knjižnice.
d Državnim in zasebnim nameščencem. V Mariboru se bo ustanovilo »Podporno društvo državnih in javnih nameščencev v slučaju smrti«, ki bo dajalo članom, oziroma njih zaostalim podpore v slučaju smrti. Ustanovni shod se vrši v torek, dne 31. maja 1921 ob 19. uri v dvorani gostilne Maribor. Pripravljalni odbor vabi z ozirom, da je društvo popolnoma nepolitično in dobrodelnega značaja, k obilni udeležbi.
Narodno gospodarstvo.
“ g Slabi so izgledi za novo razpisano državno posojilo. Beograjski finančni krogi si nič kaj veliko ne obetajo od novega državnega posojila, ker so si v zavesti, da Hrvati, Slavonci in Slovenci nimajo preveč zaupanja v sedanji vladni režim. Ako kodo nalovili svoto 1 milijarde kron, bo baje finančni "minister zadovoljen.
g Državni dohodki od pristojbin (kolkovin), V aprilu 1.1. so znašali dr-
žavni dohodki od pristojbin in prodaje kolkov v celi kraljevini 11 milijonov 791.317 dinarjev. Od 1. junija preteklega, leta do konca aprila t, L je priteklo v državne blagajne na račun pristojbin 129,953.006 dinarjev ali 4 krat več, nego je bilo predvideno v drž. .proračunu. V proračunu za to leto je bilo predvidenih 53,157.591 dinarjev. — Gornje številke nam dokazujejo, da finančna «prava, naše kraljevine ni‘računala z možnostjo, da bi zamogli dohodki iz pristojbin doseči tako višino. Stvar je povsem enostavna: pri nas poslujejo uradi večinoma le pismeno in vsak prosilec kolkuje-vlogo, ki jo misli predložiti oblasti. V Srbiji rešujejo uradi obilico prošenj itd. kar ustmeno. Minister, ki je izdal naredbo o pristojbinah, pač niti mislil ni, da., poslujejo naši uradniki z vso rigoroznostjo, dočim obratno ne razumevajo ministrskih naredb, ki niso tako zamišljene, kot jih aplicirajo uradniki n® naše razmere.
g Razne cene v Vojvodini. Pšenica (100 kg) 980—1000 K, rž 800—850 K, koruza 400—420 K, ječmen 450—460 K,, oves 340—350 K, fižol 400—450 K, grah 450—500 K, leča 600—700 K. Živa živina govedo 14—16 K, svinje 28—29 K, teleta 16—20 K, jagnjeta, 20—24 K. Meso goveje je po 28 K, teletina 32 K,, svinjetina 32 K, mast 40—41 K, Špeh 38—40 K. Jajca so po T5Q K.
g Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 121 Va—122I/2, 100 avstrijskih kron stane 22ЈД—22'/a naših kron, za 100 nemških mark je plačati 213—:215 in in za 100 laških lir 670—675 jugosl. K,
Izlet
v planine je najboljše razvedrilo. Vsakdo rad porab svoj prosti čas, da se poda
gore. Da pa izve, kam in kako bi izletel, naroči naj nemudoma „Planinski koledar za leto 1921“, ki se ga dobi s poštnino vred za 21 kron pri »Založništvu v Mariboru, Krekova ulica 5/1« ter je čisti prebitek namenjen za kočo
pod Ojstrico (1807 m).
Galanterijo
razno drobnarijo, toaletne predmete, pletene pohištvo in razne pletarske izdelke priporočata na debelo	na drobno
BALOH
ROSINA :
Grajski trg 3.
MARIBOR
262
„KOMPAS“
špediclisRo podjetje, carinsko posredovale in infsrmacilslm pisarna v Celju, Razlagova ul. 11
prevzema preselitve, prevoz, zacarinjenje, revizijo tovornih listov, reklamacije, daje vsakovrstne iniormacije ter sprejema vsa v to stroko spadajoča dela. Najtočnejšo in solidno ter kulantno postrežbo zagotavljajo podjetniki in lastniki.	273 2—2
Klobuke,	10-10 194
čevlje,
obleke,
perilo,
dežnike,
tržne torbice
in razno galanterijsko blago kupite najceneje pri tvrdki
Jakeb Lah, Maribor, Glavni trg 2
Pridobivajte naročnike!
LIVARNA
ZA
ZVONOVE IN KOVINE
POPREJ BENZELA SINOVI
MARIBOR : KOPALIŠKA ULICA 9
je zopet v obratu 1
CERKVENE ZVONOVE
izdeluje surove Hive v vseh kovinah in zllt-vinah (bron, medenina, aluminij itd.)
UMETNA LIVARNA
RELIEFI, CERKVENI SVETILNIKI
Vsa oprema za žgalnlce, kletarstva, pivovarna, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, pipa za pivo, uteži iz medenine lastnega izdelka. Pepravljalnica za brizgalne itd.
ut
Inž. I. & H. Bühl.
156
ххххххмхх х х ххххххххх
m m x
X
Ж
x
x
X Ж
%%%%%%%%%%%
x Okrogel in rezan les, trame
m tepi vsako množino
w n n fl II11“ tesna Industrijska II 9f UII k III delniška družba,
X et karier’ Aleksmdrora cesta 51.207
%


Spodnještajerska ljudska posojilnica
Stolna ulica štev. 6. v Mariboru reg. zadr. z neom, m.
m
ISfMTIS"' Ojbx?e&tuje irfogr® po’4% 1жж
Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatiii, ker oskrbi zavod vknjižbo 136	brezplačno.	80
Za varnost vlog jamči rezervni sklad, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru.
Renfcni in IWHr«MdLni	jpla&uxj«* posojilnica sama. |
n
Ш
JULIO
13-33S
MEINL
KAVA
D. 0.
(Al
KAKA G.
Središnjica: ZAGREB. Podružnice:
ZAGREB, Otip ulica 6. LJUBLJANA. Aleksandrova cesta MARIBOR, Gosposka ulica ], PECIIH, Kraljevska ulica 10.
HO
Drobsui keks
za kovače in ključavničarje izvrstno sposoben, se odda pri »Prvi mariborski tvomici briketov,« Maribor, Ramenskega ulica (Koroški kolodvor).	274
Inserirajte v „Straži“!
P«* Areltu na P.oho]*|u, poštna In §£ele:&nlšik:ai poitaja JEttig®
Planinsko letovišče v krasni legi
Mrzle in tople kopeli
Iseprehodi po gozda
.©skrij« od i, đo £3. oktobre ,
Poštna svetea trikrat m tečlea
n
! M. Čepera, Maribor!
§f Gospodska ulica 13, (poprej Schmidi)'.s
priporoča svojo špecerijsko trgovino ^
s „
ЈЛ Ijjviuuu OVWJW	ijOILU Ll gUViriCJ. 'J№№
po naj n ižjih cenah. Kan đite vsako- Ш vrstne!	272 §j'
i	m «.-»str »».aani.	"
&s$iaiatel) ia gslož&ikkž Kana* & Straž e.4
Швожогк! araliii& ШаЗо Bngeajal*
ffiisK Cirilove tiskarne s Mariboru*