KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
57.
kos.
V LJUBLJANI, dne 18. julija 1934.
Letnik
V.
vsrc
452. Navodilo glede prodaje kruha po špecerijskih, živilskih trgovinah itd.
453. Uredba o izpremembah in dopolnitvah uredbe o pavšali-ranju potnih stroškov šumarskih uslužbencev.
454. Popravek k uredbi o znižanju prejemkov občinskih uslužbencev, zaposlenih v upravni službi ali pri podjetjih in ustanovah.
455. Odločba ministrskega sveta, s katero se dodaja pripomba za tar. št. 33 uvozne tarife k predlogu zakona o občni car. tarifi.
BINA
45G.
457. 45,S. 45».
Razpisi: Tolmačenje glede plačevanja luksuznega davka od predmetov po vrednosti; odločba o prepovedi izvoza orehovih debel; izprememba komentarja k car. tarifi za št. 201 glede koncentrirane plinove vode.
Pojasnilo k uredbi o višini, načinu ubiranja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin na področju Dravske banovine v letu 1334.
Odločbe občne seje državnega sveta o dobrovoljstvu, o ugodnosti po t. 4. § 80. fin. zak. za 1. 1933/34 in o možnosti popravkov pravnomočnih upravnih odločb.
Uredbe osrednje vlade.
452.
Navodilo
glede prodaje kruha po špecerijskih, živilskih trgovinah itd.*
Obrtniško društvo za mesto in srez Veliki Bečkerek je zahtevalo z vlogo z dne 23. marca 1934, naj se prepove prodaja kruha po trgovinah s špecerijskim blagom, jestvinami itd. Tej zahtevi ni moči ugoditi, ker za to ni zakonske osnove; da pa se prepreči neupravičena proizvodnja kruha, ki je dala povod za to zahtevo, se mi vidi potrebno, izdati na osnovi § 460. zakona o obrtih tole
navodilo;
Špecerijske trgovine, trgovine z živili kakor tudi vsi ostali obrati, v katerih poslovno področje spada prodaja kruha in peciva, smejo prodajati samo kruh in ostale pekovske izdelke, ki so jili nabavili od upravičenih obrtniških ali industrijskih proizvodnikov. Ce imetniki trgovinskih obratov ne morejo dokazati, da so nabavili kruh ali pecivo, ki ga prodajajo, od upravičenega proizvodni-ka, se smatra, da so ga sami izdelali, in se kaznujejo zaradi neupravičenega opravljanja pekovskega obrta.
Ne smatra se za hišno delavnost v smislu § 1., odstavka (a), točke 17., zakona o obrtih, niti če obstoje vsi pogoji, navedeni v tem zakonskem predpisu, Če se kruh ne peče na navadnem ognjišču ali v majhnih pečeh, ki rabijo za hišne potrebe, nego v posebnih krušnih pečeh; v tem primeru daje namreč obstoječa posebna naprava temu delu značaj obrta.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 27. junija 1934, št. 144/XXXVIII/374,
To velja tudi glede postranske kmetijske peke kruha na osnovi § 1., odst. (2), točke 1., zakona o obrtih, za katere je mimo tega odločilen tudi Obseg poslovanja. Če se tako proizvaja več nego 10 kg kruha na dan, se tako delo ne more smatrati za postransko delo, nego za obratovanje po zakonu o obrtih.
Zbog omejenosti svoje proizvodnje smejo osebe, ki se bavijo s peko kruha v obliki hišne delavnosti ali postranskega kmetijskega dela, prodajati kruh samo neposredno potrošnikom, nikakor pa ne prekupcem, zlasti zato ne, ker bi se v tem primeru moralo domnevati, da delajo po naročilu, kar bi nasprotovalo zakonu.
To navodilo se naj objavi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 20. junija 1934; II št. 10.832/u.
Minister za trgovino in industrijo Juraj Denietrovič s. r.
458.
Na osnovi pooblastitve po točki 4. § 63. finančnega zakona za I. 1933./1934. in § 78. finančnega zakona za
1.	1934./1935. in po dobljeni soglasnosti g. ministra za finance pod št. 21.014 z dne 30. maja 1934 predpisujem
uredbo
o izpremembah in dopolnitvah uredbe o pav-šaliranju potnih stroškov šumarskih uslužbencev št. 14.850 z dne 22. februarja 1934, št. 1627 *
Člen 1.
V členu 10. uredbe** se'za besedo »potovanja« črta: »v letu 1933./1934.«
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 27. junija 1934, št. 144/XXXVIII/372.
** »Službeni list« št. 530/82 iz 1. 1933.
Čler, 2.
Ta uredba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 8. junija 1934; št. 14.242.
Minister za šume in rudnike dr. Uliuanski s. r.
454.
Uredba
o znižanju prejemkov občinskih uslužbencev, zaposlenih v upravni službi ali pri podjetjih in ustanovah.*
Popravek.
V »Službenih novinah« št. 111/XXVIII z dne 15. maja 1934 je razglašena uredba o znižanju prejemkov občinskih uslužbencev, zaposlenih v upravrri službi ali pri podjetjih in ustanovah, št. 18.904/1 z dne 10. maja 1984.** Ob prepisovanju so bile nepopolno natisnjene določbe členov 1. in 5. uredbe, in jih je zato treba nastopno dopolniti:
V prvem odstavku člena 1. je vriniti v šesti vrsti med besedi: »občinski pogodbeni« besedo: »uslužbenec«, tako da se to mesto glasi: »občinski uslužbenec, pogodbeni . . .€.
V členu 5. je v drugi vrsti med besedi: »nagrade tistim« vriniti veznik »tudi«, tako da se to mesto glasi: »nagrade tudi tistim«.
Iz občnega oddelka ministrstva za finance v Beogradu, dne 12. junija 1934; št 21.037/1.
■ ■ ' + .
455.
Odločba
ministrskega sveta, s katero se dodaja pripomba za tar. številko 33 uvozne tarife k predlogu zakona o občni carinski tarifi.***
Ministrski svet je v svoji seji z dne 18. junija 1934 na predlog ministra za finance in na osnovi pooblastitve v členu 15. predloga zakona o občni carinski tarifi sklenil naslednjo odločbo:
»Cvetlična semena kakor tudi žito iz št. 1, 2 in 8, riž v zrnju iz št. 5 in sočivje v zrnju iz št. 8, Če se uvažajo zaradi gojenja boljših vrst teh pridelkov, so carine prosti po pogojih, ki jih predpiše minister za finance sporazumno z ministrom za kmetijstvo.«
Ta odločba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
Tz pisarne ministrstva za finance — oddelka za carine v Beogradu, dne 28. junija 1934; št. 17.214/IV.
— » — —
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 27. junija 1934, št. 145/XXXVIII/382.
** »Službeni list« št. 323/41 iz 1. 1934.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 27, junija 1934, it, 14&/XXXVIII/377S
456.
Razpisi.*
i. Luksuzni davek na blago iz št. 72, 95 in 99/1 spiska luksuznih predmetov.
Na zastavljeno vprašanje, ali plačuje blago iz št. 72, 95 in 99/1 spiska luksuznih predmetov,** pri katerih j« določena vrednost nad Din 10.000•—, 1.000-— in 3.000-—, davek na luksuz od poedinega predmeta ali pa od vrednosti prijavljenega blaga po deklaraciji, ki preseza do-tične vsote neglede na število poedinih predmetov, je izdal oddelek za davke ministrstva za finance pod št. 34.714/111 z dne 12 junija 1934 naslednje tolmačenje: »Pri št. 72, 95 in 99/1 spiska luksuznih predmetov, kjer so označene vrednosti nad Din 10.000-—, 1.000-— in 3.000—, je treba razumeti, da se nanaša vrednost na poedini predmet in je ta v tem primeru zavezan plačilu luksuznega davka; če pa je vrednost posameznega predmeta nižja, ni zavezan plačilu luksuznega davka,«
Prednje se daje carinarnicam na znanje in se jim naroča, naj se povsem ravnajo po dobljenem tolmačenju.
Iz pisarne ministrstva za finance — oddelka za carine, dne 21. junija 1934; 16.898/IV.
II.
Odločba o prepovedi izvoza orehovih debel. Zamena odločbe št. 5072/IV z dne 17. februarja 1932.
Ministrski svet je v svoji seji z dne 12. aprila 1934 na predlog ministra za finance in na osnovi člena 13, v predlogu zakona o občni carinski tarifi izdal naslednjo
odločbo:
1. Prepoveduje se izvoz orehovih debel, izvzemši debla, ki so oznainenovana kot sposobna za sečnjo po pristojnem kmetijskem sreskem referentu skupaj z do-tičnim šumarskim referentom.
2. Orehova debla, ki so bila pred uveljavitvijo te odločbe natovorjena ali drugače za natovoritev na postaji pripravljena, se sinejo izvoziti tudi, če niso ozna-menovana, kolikor izpolnjujejo dosedanje pogoje, predpisane za izvoz orehovih debel.
Okolnpst, da so bila debla iz točke 2. te odločbe natovorjena ali pripravljena za natovoritev, se dokaže s potrdilom dotične postaje.
3. S tem se nadomešča odločba ministrskega sveta št. 5072/IV z dne 17. februarja 1932.***
Ta odločba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
Iz pisarne ministrstva za finance — oddelka za carine, dne 26. junija 1934; št. 17.351/IV.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 5. julija 1934, št. 152/XL/386.
** »Službeni list« št. 288/45 iz 1. 1933.
*** »Službeni list« št. 198/16 it L 1932. — (Pojasnila: »Službeni list« št. 301/29 in 340/33 iz 1. 1932., št. 519/79/1, iz I. 1938.)
III.
Izprememba komentarja k carinski tarifi iz 1. 1920. (izdaja v latinici) za št. 201 na strani 243.
Na osnovi člena 23. v predlogu zakona o občni carinski tarifi je dal minister za finance naslednje pojasnilo:
Koncentrirana plinova voda z do'vštetimi 25% amoniaka, ki ima poleg amoniaka v sebi tudi ostale proizvode, ki se pojavljajo pri destilaciji kamenega premoga, se ocarinja po št. 175 uvozne carinske tarife.
Potemtakem se sedanje besedilo komentarja k carinski tarifi iz 1. 1920. (izdaja v latinici) za št. 201 na strani 243, ki se glasi: »Sirova plinova voda po št. 175«, izpreminja in se glasi: »Sirova plinova voda kakor tudi koncentrirana plinova voda z do vštetimi 2'3% amoniaka po št. 175«.
Ta razpis stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
Iz pisarne ministrstva za finance — oddelka za carine, dne 28. junija 1934; št. 17.581/1 V.
457.
Pojasnilo
k uredbi o višini, načinu ubiranja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje.*
Ministrstvo za finance je izdalo naslednje pojasnilo in navodilo:
Pri izvrševanju uredbe o višini, načinu ubiranja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje z dne 8. maja 1934, št. 36.014, ne postopajo vse banske uprave enotno; da se izenači postopanje v vsej državi, izdaja ministrstvo za finance na osnovi člena 46. omenjene uredbe naslednje pojasnilo in navodilo:
1. Po členu 7. uredbe je treba smatrati za proizvod-nika tudi tistega, ki nima vinograda in sadovnjaka, marveč kupuje sirovine in iz njih proizvaja vino in žganje. — S sirovino se ne morejo razumeti vinski mošt in tropine niti tropine, pripravljene od sadja, marveč samo grozdje in sadje še v sirovem stanju. Torej ni smatrati za proizvodnika, kdor od drugih kupuje vinski mošt ali vinske tropine, tropine od sadja, prekipele ali neprekipele, in iz tega proizvaja vino in žganje; s tako osebo je ravnati kot s trgovcem, odnosno po obsegu poslovanja kot s točilcem pijače na drobno ali na debelo, in ie treba nanj popolnoma uporabljati uredbo o banovinski trošarini št. 36.014.
2. Po členih 2- in 3. navedene uredbe postaneta vino in žganje zavezana plačilu banovinske trošarine, ko ju prične točilec na drobno točiti, t. j. ko se postavi na sod Pipa zaradi točenja, odnosno ko točilec vina in žganja na debelo blago proda, odsvoji. Ta določba se je že od začetka veljavnosti uredbe pogrešno, in sicer tako razumevala, da so proizvodniki absolutno oproščeni vsakega nadzora in da lahko prodajajo potrošnikom svoje vino in žganje prosto in neomejeno.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z 'dne
27.	junija 1934, št. 144/XXXVIII/375, - Uredbo gl-»Službeni Jjjst< št, 308/38 & i. 1834»
Spredaj navedena uredba nima določbe, s katero bi se proizvodnik, ki ni točilec pijače na drobno ali na debelo, zavezoval; vendar pa to nikakor ne pomeni, da so s tem razveljavljene določbe trošarinskega pravilnika, ki predpisujejo, da sme proizvodnik samo iz svoje kleti, t. j. iz kleti, kjer je vino in žganje proizvedel, najsi je ta klet v vinogradu ali v hiši, kjer proizvodnik na svojem prebivališču stanuje, prodajati brez vsake dovolitve v vaseh nad 5 1 vina in žganja, v mestih in trgih pa nad 10 1. Ni torej moči dovoliti, da bi prodajali proizvodniki svoj proizvod na trgu in kjerkoli v količinah pod 25 1 žganja in pod 50 1 vina, ker so smatrajo v tem primeru za točilce pijače na drobno in se nanje uporablja tar. post. 62 taksne tarife in potemtakem tudi uredba o višini, načinu ubiranja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje. Smiselno s tem je uporabljati na take primere člen 37. spredaj omenjene uredbe.
Prodaja vina in žganja na debelo (žganja 25 1 in več, vina 50 1 in več) po proizvodniku ni podložna nobeni kontroli in omejitvi, in sme proizvodnik opravljati to tudi zunaj svoje kleti, samo ne v odprtem lokalu, marveč le z voza ali s kakšnih drugih prevoznih sredstev.
3. Odstavek (a) člena 14. uredbe o izvajanju javnih del* določno predpisuje, da mora proizvodnik, če je točilec pijače na drobno ali na debelo, plačevati banovinsko trošarino na vino in žganje, kar pomeni, da so te vrste proizvodnikov podložne kontroli, kakor vsi ostali točilci pijače. Ta določba ni dala takšnim proizvodnikom nikakšne ugodnosti glede potroška lastnega proizvoda brez plačila trošarine za hišne potrebe in do te tudi nimajo pravice. To pa pomeni, da jo vse to, kar se vnese v klet, iz katere takšen točilec opravlja točenje, podložno kontroli in da se mora plačati trošarina. Venr dar klet takega točilca, ki je v vinogradu ali v njegow stanovanjski hiši, kolikor ne stanuje točilec v isti zgradbi, kjer je obratovalnica, ni podložna kontroli niti ni treba, da bi bilo vino in žganje v teh kleteh pod pečatom kontrolnih organov, marveč so količine vina in žganja v teh kleteh proste in sme takšen točilec jemati -od njih za svoje hišne potrebe brez plačila trošarine. Ob prenosu iz teh kleti v klet za točenje pijače pa se je ravnati povsem po uredbi, kakor je predpisano za vnos vina v klet.
4. Uredba ne predpisuje ničesar glede zasebnih tro-šarinskih shranišč za vino in žganje zato, ker so za vsako banovino ti predpisi v njeni trošarinski uredbi in pravilniku. V uredbo, ki uravnava maksimiranje in način pobiranja trošarine, tudi ne spadajo občne odredbe o banovinski trošarini, marveč je glede tega treba uporabljati občne določbe, t. j. uredbo o banovinski trošarini in pravilnik.
Zato je vsaka banovina upravičena, dovoljevati na svojem ozemlju zasebna troŠarinska sliranišča za vino in žganje.
To velja tudi glede obračunskega plačevanja banovinske trošarine na vino in žganje, dano v promet iz trošarinskih shranišč. Razume se, da se dovoli obračunsko plačevanje lahko samo ob trdnem jamstvu.
5. V členu 20. uredbe o načinu pobiranja banovinske trošarine na vino in žganje je določno predpisano, da morata, če se vino ali žganje, na katero je trošarina v eni banovini že plačana, potroši na ozemlju druge banovine, prizadeti banovini med seboj obračunati. To po-
* ? Službeni IkU št, 623M1 a 1. li)3i
meni, da se banovinska trošarina nikakor ne sme pobirali na isto vino ali žganje v dveh banovinah. Promet s takim vinom in žganjem se opravlja s sprovodnico (obrazec št. 1) tako na ozemlju iste banovine kakor tudi na ozemlju dveh ali več banovin. Te sprovodnice rabijo, če gre za promet z vinom ali žganjem med banovinami, tisti banovini, na katere ozemlju se vino ali žganje potroši, kot dokaz njene terjatve proti banovini, na katere ozemlju se je trošarina plačala.
Prav tako in po isti osnovi se ne pobira banovinska trošarina na vino in žganje, če prideta iz shranišča ali od točilca pijače na debelo z ozemlja ene banovine na ozemlje druge banovine, ker bi bilo to le nepotrebno delo potovanja z denarjem in obračunavanja med banovinami. V sprovodnici je treba v takih primerih samo vidno označiti, da trošarina ni plačana; kontrolno oblast-vo v kraju, kjer se blago prejme, pa mora potrditi na sprovodnici prejem in poslati to tistemu oblastvu, ki je sprovodnico izdalo in ki šele nato odpošiljatelja raz-dolži.
6. Pri izvozu vina in žganja v inozemstvo, na katero je trošarina plačana, je urejen postopek s členi 27.,
28.	in 29. uredbe o višini in načinu ubiranja banovinske trošarine na vino in žganje. Glede izvoza vina in žganja v inozemstvo, če ne izvaža proizvodnih neposredno, marveč točilec na debelo, a trošarina ni plačana, ni v uredbi posebnih predpisov. Ker pa zahtevajo nekatere banovine v takih primerih od točilcev pijače, naj najprvo plačajo trošarino, a naj nato po opravljenem izvozu zahtevajo povračilo, kar je neosnovano in zadaja samo nepotrebnega dela, se odslej ne sme zahtevati plačilo trošarine na vino in žganje, ki se izvaža v inozemstvo, marveč je treba odpremiti vino in žganje k carinarnici s sprovodnico (obrazec št. 4) in po opravljenem izvozu vrniti potrjeno sprovodnico kontrolnemu organu, ki jo je izdal, da izvoznika razdolži.
7. Promet z vinom in žganjem med zasebnimi tro-šarinskimi shranišči je treba na ozemlju ene banovine opravljati s sprovodnicami po občnih predpisih.
Iz oddelka za davke ministrstva za finance v Beo-gradip dne 16. junija 1934; št. 48.793.
-------W-----------
Banove uredbe.
458.
Objave
banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934.
II.	No. 13.486/2.
Občina Vuhred v srezu dravograjskem bo pobirala od dneva	razglasitve dalje naslednje	občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din 100-—,
b) od	100	1	vinskega mošta	Din	100'—,
c) od	100	1	piva Din 50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 3. julija 1934.
II.	No. 14791/2
Občina Zakot v srezu brežiškem bo pobirala od dneva razglasitve dalje od 100 1 vina in vinskega mošta Din 100-— občinske trošarine.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 7. julija 1934.
Razne obče veljavne odredbe.
459.
Odločbe
občne seje državnega sveta z dne 24. in 25. aprila 1934, št. 11.536/34*
I
Za dobrovoljca po prvem odstavku člena 1. zakona o dobrovoljcih z dne 31. avgusta 1928 ni moči priznati tistega, ki je stopil kot državljan kraljevine Srbije ali Črne gore pred zakonskim pozivom v vojsko med vojnami prostovoljno v srbsko ali črnogorsko vojsko, a je ob vstopu po letih starosti in po zakonu bil osebno vojaški službi zavezan.
II.
%
Določbo točko 4. § 80. finančnega zakona za leto 1933./1934. je tako razumeti, da se nanaša ugodnost iz te točke ne samo na zdravnike in študente medicine in na študente, ki so se tudi po vojni v medicino vpisali, marveč tudi na vse osebe, ki so bile ali v ujetništvu ali internirane ali volonterji sanitetnih ustanov v državi ali v inozemstvu med vojnami od 1. 1912. do vštetega 1. 1920., a so se zatekli kot zdravniki na dan uveljavitve finančnega zakona za 1. 1933./1934. v državni ali samoupravni službi.
III.
1.	Upravnemu oblastvu po zakonu o občnem upravnem postopku ni prepovedano, da ne hi svoje pravnomočne odločbe popravilo. 2. Takšnemu popravku se prizna lahko učinek od dne izdaje odločbe, ki se popravlja, če je z njo kršena kakšna subjektivna pravica poedinca.
* ^Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno 5. julija 1934, št. 152/XL/387, kjer je objavljena nadrobna obrazložitev teh odločb.
izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur d, d. v Ljubljani] njen predstavnik; Otmar Mikalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 57. kosu V. letnika z dne 18. julija 1084.
Razglasi kraljevske banske uprave
III.	No. 5653/1.	1670
Izkaz
živalskih kužnih bolezni na področju Dravske banovine
po stanju z dne 10. julija 1931.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami: kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranieni prisad:
Ptuj: Ptujska gora (Podlaže 1 dv.).
Steklina:
Celje: Celje okolica (Zgornja Hudinja 1 dv.). Konjice: Konjice trg (Konjic« trg
1 dvorec).
Mehurčasti izpuščaj:
Gor. Grad: Bočna (Menina planina, pašnik, Sv. Lenart 2 dv.). Konjice: Tepanje (Tepanje 1 dv.).
Svinjska kuga:
Brežice; Bizeljsko (Gregovce 2 dv.), Globoko (Globoko 1 dv.). Črnomelj: Črnomelj (Črnomelj 2 dvorca). Vinica (Preloka 1 dv., Vinica 2 dv.). Krško: Št. Jernej (Dol. Gradišče in Dol. Maha-ravec po 3 dvorci), Sv. Križ (Sv. Križ
2 dv., Vel. Mraševo 3 dv.), Trebelno (Cužnja vas 4 dv., Drečji vrh 1 dv., Jel-ševec 2 dv., Trebelno 1 dv.). Laško: Trbovlje (Loke 14 dv.). Litija: Višnja gora (Stari trg 1 dv.). Ljubljana: Tacen (Sp. Prirnče 2 dv.). Ljutomer: Križovoi (Lukavci 4 dv.). Veržej (Bunčani 3 dv,). Maribor desni breg: Makole (Matanje 2 dv.), Pobrežje (Devica Marija v Brezju 2 dv.). Maribor levi breg: Pesnica (Pesnički dvor 1 dvorec), Zg, Kungota (Slatina 1 dv.). Metlika: Gradac (Gor. Hobravice 1 dv., Geršiči 1 dv., Otok
1 dv., Vranoviči 1 dv.). Metlika okolica (Črešnjevec 2 dv.). Novo mesto: Šmar-ieta-Bela Cerkev (Tomažja vas 1 dv.). Ptuj: Dornava (Podnje 2 dv.), Markovci (Markovci 3 dv.). Ljubljana mesto: 1 dv.
Svinjska rdečica:
Gornji Grad: Bočna (Šmartno in Sv. Lenart po 2 dvorca). Nova Štifta (Sv. Miklavž 2 dv., Tirosek 1 dv.), Črnomelj: Črnomeljak (Petrova vas 1 dv.). Dol. Lendava: Črenšovcl (Dolenja Bistrica
2 dv.), Dobrovnik (Dobrovnik 1 dv.). Konjice: Konjico okolica (Bezina 1 dv., pukovlje 1 dv., Gabrovnik 2 dv., Konji« ska vas in Zeče po 1 dv.). Loče (Ličenca 1 dv., Žiče 2 dv.), Vitanje (Paka 1 dv.). Kočevje: Videm-Dobrepolje (Podpeč Jdv.). Krško: Kostanjevica (Dole 1 dv., °stero 6 dv.), .Vel, Dolina (Koritno in
Ponikva po 1 dv.). Laško: Marija Gradec (Plasovje 1 dv.). Sv. Krištof (Sedraž 1 dv.). Sv. Lenart (M. Grahovšo 1 dv.). Litija: Št. Lambert (Rovišo 1 dvorec), Št. Vid (Dob 1 dv.). Višnja gora (Luče 1 dv.), Zagorje (Sv. Urh 1 dv.). Ljubljana: Moste (Moste 1 dv.). Ljutomer: Cezanjevci (Cezanjevci in Kamenšak po 1 dv.). Sv, Jurij ob Ščavnici (Jamna 1 dv.), Križevci (Gajšovci in Stara nova vas iH) 2 dv.), Mala Nedelja (Radoslavo! 4 dv., Parcetinci 1 dv.). Logatec: Bloke (Fara in Strmca po 1 dv.), Rovte 1 dv.). Maribor desni breg: Hoče (Razvanje 1 dv., Sp. Hoče 2 dv.), Makole (Varož
1 dv.), Poljčane (Pekel 1 dv.). Polskava (Lokanja vas, Pragersko in Zg. Polskava po 1 dv.), Rače (Dobrovci 3 dv., Hotinja vas in Rače po 1 dv.). Slov. Bistrica okolica (Klopce 1 dv.). Maribor lovi breg: Jurovski dol (Žitence 1 dv.), Košaki (Nebova 1 dv., Treova 2 dv.), Sv. Lenart (Sv> Lenart t dv.), Ščavnica (Žice 1 dv.). Murska Sobota: Tišina (Ge-derovci 1 dv.). Prevalje: Brezno (Kaplja 2 dv.), Dravograd (Dravograd 1 dv„ Goriški vrh 1 dv., Ojstrica t dv., Sv, Duh
2 dv., Vič 2 dv.), Vuzenica (Sv. Danijel 1 dv.). Slovenjgradec: Mislinja (Št. Hi p. T. 1 dv,), Pameče (Vrhe 1 dv.), Podgorje (Zg. Ra zbor 1 dv.), Šmartno (Legen 2 dv.), Šoštanj (Šoštanj 1 dv.), Velenje (Paka 1 dv., Velenje 5. dv.).
Kraljevska banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani, dne 10. julija 1034.
*
II.	No. .12704/2.	1G63—3—jt
Razglas.
Ob desni mlinščici Homec—Domžale v km 3.800 stoji na parcelah žt. 151, 150 in 149 k. o. Homec, sedaj opuščeni mlin, nekoč last Velkavrha Viktorja iz Jarš. Ta mlin namerava njegov sedanji lastnik Osolin Mihael iz Domžal po predloženih načrtih preurediti v čistilnico za pesek kremenjak.
O tem se razpisuje na podstavi § 37. zakona o okoriščanju vodnih sil ter § 73. zakona o občnem upravnem postopku
na petek, dne 3. avgusta 1934 komisijska razprava s sestankom komisije ob pol 8. uri na mestu samem.
Predmetni načrti so od dneva prve objave tega razglasa v »Službenem listu kraljevske banske uprave Drav, banovine« pa do dneva razprave razgrnjeni v javni vpogled med uradnimi urami pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Ljubljani.
K tej razpravi se vabijo vse deležniki s pristavkom, da morejo svoje pripombe glede poslovanja, ki se izvaja na razpravi, predložiti pismeno upravnemu oddelku kralj, banske uprave Dravske banovine v Ljubljani do dne 31. julija 1934, najkesneje pa pismeno ali ustno na razpravi sami. Če bi tega na storili, (bi se smatralo, da soglašajo 8 poslova-
njem. Poznejši ugovori pa bi se mogli upoštevati samo ob pogojih iz § 75. zakona o občnem upravnem postopku. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 16. julija 1934.
•i®
K V-No. 3486/7.	1601-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za »gradnjo lesenega mestu preko Krke na Dvoru
L javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 26. julija 1934 ob 11. uri dop,
v sobi štev. 219 tehničnega oddelku v Ljubljani, Gajova ulica 5/11. Pojasnila
i.	ponudbeni pripomočki se proti plačilu nepravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v Gajevi ulici '5/IL, soba št. 218.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna ki znaša Din 69.433-92.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravsko banovino v Ljubljani, dno 6. julija 1934.
*
VI. No. 15.132/1,	1«48
Izorememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Bregant Marjan, dr. Kossler Milan, zdravnika v Ljubljani, dr. Kunst Alfonz, zdravnik v Celju, dr. Munda Jože. zdravnik v Ptuju in dr. Bauman Nikola, zdravnik v Vurbergu pri Ptuju, so bili vpisani v imenik zdravnikov zdravniške zbornico za Dravsko banovino.
Kraljevska banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani, dne 7. julija 1034.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
O 78/34-7	1647-3-1
Poklic dediča neznanega bivališča.
Kovač Helena, kmetica v Ljubiji 85, je dne 10. februarja 1934 umrla. Poslednja volja »e je našla.
Zap. sinova Kovač Franc in Jožef, katerih bivališče sodišču ni znano, so po-zivljeta, da se tekom enega leta od danes naprej zglasita pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči iu z gospo-
dom Filačem Filipom, posestnikom v Moz. Dobrovljah 2, ki se je postavil za skrbnika odsotnima zap. sinovoma Kovaču Francetu in Jožetu.
Sresko sodišče v Gornjem gradu, odd. I., dne 7. julija 1934.
*
I 1036/33-23	1645
Dražbeni oklic.
Dne 13. avgusta 1934 ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bela cerkev, vi. št. 938.
Cenilna vrednost: Din 4020-—.
Najmanjši ponudek: Din 2680-—.
Pred začetkom dražbe je položiti 402 Bin za vadij v gotovini.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle ceč uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Novem mestu, dne 6. julija 1934.
*
I 224/34-9	1621
Dražbeni oklic.
Dne 21. avgusta 1934 ob desetih dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kozje, vi. št. 268.
Cenilna vrednost: Din 15.489-—.
Najmanjši ponudek: Din 7744-50.
Varščina: Din 1549-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kozjem, dne 7. julija 1934.
*
I 317/33-6	1614
Dražbeni oklic.
Dne 22. avgusta 1934 ob pol desetih dopoldne bo na mestu samem v Lazih dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Borovnica, vi. št. 564 in 909.
Cenilna vrednost: Din 112.020-—.
Vrednost pritikline: Din 750-—.
Najmanjši ponudek: Din 67.776-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče na Vrhniki, dne 26. junija 1934.
I 72/34—13	1618
Dražbeni oklic.
Dne 24. avgusta 1934 ob pol devetih dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ormož, vi. št. 40 d. o. Plešivec.
Cenilna vrednost: Din 95.197-65. in vi. št. 40, d. o. Sv. Miklavž, cenilna vrednost: Din 43.516-90.
Najmanjši ponudek: Din 92.476-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ormožu, odd. II., dne 3. julija 1934.
»{•
I 1748/32—27.	1646
Dražbeni oklic.
Dne 25. avgusta 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Cerklje, vi. št. 482, pare. št. 466, hiša, in 'pare. št. 465, vrt.
Cenilna vrednost: Din 28.172-—.
Najmanjši ponudek: Din 18.782-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kranju, dne 12. julija 1934.
*
I 330/34—15.	1652
Dražbeni oklic.
Dne 27. avgusta 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: hiša v Brezovici z gospodarskim poslopjem, vodnjakom in vrtom; gozdna in vinogradniška parcela; hram z vinogradniško parcelo; 2 vinogradniški parceli in travnik, zemljiška knjiga Brezovica, vi. št. 111; Sušica, vi. št. 68, 444, 544 in Drenovec, vi. št. 418.
Cenilna vrednost: Din 43.853-75 po odbitku bremen, ki jih je prevzeti brez zaračuna na največji ponudek.
Vrednost pritikline: Din 220-—.
Najmanjši ponudek: Din 29.235-85.
Varščina: Din 4.385-50.
Pravioe, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pied začetkom dražbe, s;cer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Brežicah, dne 26. junija 1934.
I 108/34—10.	1669
Dražbeni oklic.
Dne 30. avgusta 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Gerečja vas, vi. št. 79.
Cenilna vrednost: Din 35.029-—.
Najmanjši ponudek: Din 23.353-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 4. julija 1934.
.j.
IV I 1073/34-8.	1619
Dražbeni oklic.
Dne 31. avgusta 1934 dopoldne ob pol deset ih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga 1. Jelenče, vlož. št. 8; 2. Kaniža, vi. št. 2; 3. Gačnik vlož. št. 80 in 101.
Cenilna vrednost: Din 33.703-55.
Najmanjši ponudek: Din 22.469-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklio, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 26. junija 1934.
IV I 526/34—10.	1598
Dražbeni oklic.
Dne 31. avgusta 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Studenci, vi. št. 1.
Cenilna vrednost: Din 158.655-40.
Najmanjši ponudek: Din 105.770-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodiščo v Mariboru, dne 4. junija 1934.
•j.
I 151/34-14.	1600
Dražbeni oklic.
Dne 3. septembra 1934 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Negonje, s/» vlož. št. 82, 180, 194. '
Cenilna vrednost: Din 17.635-50.
Vrednost pritikline: Din 2.014—.
Najmanjši ponudek: Din 11.759—>
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, j6 priglasiti sodišču najpozneje pri draž-eenem naroku pred začetkom dražbe, S1°er bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, k* je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Sresko sodišče v Rogatcu, dne 30. junija 1934.
1 45/34.	1553
Dražbeni oklic.
Dne 14. s e p t e m b r a 1934 d o-Poldne ob d p v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin:	zemljiška knjiga Ravne,
vi. št. 222.
Cenilna vrednost: Din 35.586-—. Najmanjši ponudek: Din 17.808..—.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, •le Priglasiti sodišču najpozneje pri draž-°enem naroku pred začetkom dražbe, s'cer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja S' ie ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega Sodišča
Sresko sodišče v Šoštanju, dne 22. junija 1934.
Konkurzni razglasi
^08.
V 36/34—2	1658
Poravnalni oklic.
. Uvedba poravnal, ega postopanja o jrnovini Balič Pavle, trgovke v Ljul>-hani, Cesta v Rožno dolilio.
Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sod-okrožnega sodišča v Ljubljani. Poravnalni upravnik: Zajc Lojze, za-družni revizor v Ljubljani, Gledališka Dlica 7.
Narok za sklepanje poravnave pri j^dpisanem sodišču, soba št. 140 dne avgusta 1934 ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 12. avgusta 1934. Poravnalna ponudba 50%.
''krožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. julija 1934.
Ror 38/34—2	#	1657
Poravnalni oklic.
. Uvedba poravnalnega postopanja o tbovini Mahkote Martina, lastn. pletilne hdustrije v Ljubljani VII, Celovška 43. Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sod-'k okrožnega sodišča v Ljubljani.
, Poravnalni upravnik: Popovič Janko, aJnik Društva industrijcev in veletr-K°vcev v Ljubljani.
n /J .°k za sklepanje poravnavo pri ,/^Pisanem sodišču, soba št. 140 dne •avgusta 1934 ob 10. uri.
R°k za oglasitev do 12. avgusta t. 1. Poravnalna ponudba 40 odstotkov, krožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. julija 1934.
710.
Por 11/34—39.	1664
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika Iliča Vladislava, lastnika elektrotehničnega podjetja v Mariboru, Aleksandrova 24, je končano.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 12. julija 1934.
*
711.
Por 3/34-66	1661
Konec poravnave.
Sklep Por 3/34—64, s katerim je sodišče potrdilo poravnavo dolžnika Pe-stotnika Franceta, trgovca v Ljubljani, Sv. Petra c. 14, je postal 8. maja 1934 pravnomočen.
Poravnalno postopanje ie končano. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III,, dne 3. julija 1934.
*
712.
Por 45/32	1660
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnice Rait-harek Janke, hotelirke in posestnice na Bledu, je končano.
Poravnava ni bila odobrena.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III,, dne 3. julija 1934.
*
713.
Por 20/34—57	1659
Potrditev poravnave.
Poravnalna stvar izven konkurza dolžnika Bevca Joška, dentista v Ljubljani. Gosposvetska cesta 4.
Potrjuje se poravnava, katero je sklenil Bevc Joško dne 25. maja 1934 pred podpisanim sodiščem s svojimi upniki. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. junija 1934.
Razglasi raznih uradov in oblastev
T. No. 937/47-1934.	1575-3-3
Razpis o pismeni licitaciji.
Po odločbi ministrstva za gradbe br. 15.483/34 razpisuje tehnični razdelek sreza Maribor levi breg ponovno prvo javno pismeno licitacijo za dobavo gradbenega materiala za regulacijska dola na reki Muri, in to na podlagi iz-firemenjenili cen v skrajšanem roku 15 dni,
na dan 23. julija 1934 ob 11. uri dop.
,v pisarni tehničnega razdelka srez Maribor levi breg, soba št. 51.
Dobaviti je naslednji gradbeni material:
1 37.790 kom. fašin v zne-ku 207.997-20
dinarjev;
2. 1025 m3 betonskega kamna v znesku Din 232.675-—;
3. 324 m pilotov v znesku Din 1.620-—;
4. 17.808-40 kg žgane žice št. 42 v znesku Din 84.589-90;
5. 284 kg žgane žice št. 20 v znesku
Din 1.817-60.
Ponudbe je staviti ali za vsako dobavo posebej ali pa za vse skupaj. Natančnejši podatki so razvidni iz razglasa v »Službenih novinah in na razglasni deski tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg, kjer se dobijo vsa zadevna pojasnila.
Kavcija znaša za vsako dobavo, odnosno delo 10% od proračunske vsote. Sresko načelstvo v Mariboru lovi breg, tehnični razdelek, dne 2. julija 1934.
*
Tehn. No. 1827/1	1635—3—2
Razglas.
Ker prva javna pismena licitacija za oddajo vzdrževalnih gradenj in del na drž. cestah ni povsem uspela, razpisuje tehnični razdelek v Ljubljani II. javno pismeno licitacijo
na dan 25. julija 1934 ob 11. uri dop.
v pisarni tehničnega razdelka v Ljubljani, Šentpeterska vojašnica,ob istih pogojih, kakor je bila razpisana L licitacija v »Službenem listu« štev. 51 z dne 27. junija 1934, in sicer:
1. za površinsko obdelavo cementnega makadamskega tlaka drž. ceste št. 2 v Medvodah v znesku Din 31.185-—;
2. a) prezidava opornega zidu v km 19.695 državne ceste štev. 49 v znesku Din 1.072-10; b) betoniranje cestnega jarka v km 26.860 drž. ceste št. 50 v znesku 3.247-—;
3. pleskanje železne ceslne ograje na drž. cesti št. 52 v znesku Din 10.803-—.
Sresko načelstvo v Ljubljani, dne 12 julija 1934
*
No. 204/10.	1656
Razglas.
Martinc Ivan iz Godiča štev. 11 in Iskra Ivan iz Godiča št. 38, občina Kamniška Bistrica, sta prijavila, da nameravata obnoviti tako zvani Martinčev jez v Stahovici, ki je bil ob jesenski poplavi v letu 1933. porušen in sta zaprosila za zadevno gradb. dovoljenje.
Na osnovi pooblastila kraljevske banske uprave v Ljubljani II. No. 300/3 razpisujem s tem v smislu § 37. zakona o ukoriščanju vodnih sil ter § 9. stavbenega reda za bivšo Kranjsko komisijski ogled in razpravo na kraju samem v Stahovici
za ponedeljek, dne 30. julija 1931 s sestankom komisije ua mestu samem ob 8. uri.
K temu ogledu in razpravi se vabijo vsi interesentje s pripombo, da lahko do dne ogleda podajo svojo ugovore pismeno pri sreskem načelstvu v Kamniku ter pri občini Kamniška Bistrica ali pa ustno pri razpravi sami. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, razen če bi bili osnovani v javnem interesu.
Načrti so na vpogled pri sreskem načelstvu v Kamniku do dne ogleda v sobi štev. 4.
Sresko načelstvo v Kamniku, dne 11. julija 1934.
Sreski načelnik:
Voušek s. r.
*
1620-2-1
T. No. 875/24-1934.
Razglas.
Po nalogu kraljevske banske uprave V No. 100/84 z dne 30. junija 1934 razpisuj© tehnični razdelek sreza Maribor levi breg prvo javno pismeno licitacijo za dobavo gradbenega materiala za regulacijska dela na reki Muri v skrajšanem roku 15 dni
na dan 31. julija 1931 ob 11. uri dop.
v pisarni tehničnega razdelka sreza Maribor levi breg, soba št. 51.
Dobaviti je naslednji gradbeni material:
1. 11.285 kom. fašinskih butar v znesku Din 56.425'—;
2. 32.550 kg portlandskega cementa v znesku Din 27.667'50;
3. 5.955 kg žgane žice št. 42 v znesku Din 24.415-50;
4. 270 m3 lomljenega kamna v znesku Din 35.100'—.
Ponudbe je staviti skupaj ali za vsako dobavo posebej.
Natančnejši podatki so razvidni iz razglasa v prilogi k 56. kosu »Službenega lista« z dne 14. julija 1934 in na razglasni deski tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg, kjer se dobijo vsa zadevna pojasnila.
Kavcija znaša za vsako dobavo 10% od proračunske vsote.
Sresko načelstvo v Mariboru levi breg, tehnični razdelek, dne 14. julija 1934.
-j;
No. 1882.	1653
Razpis.
Uprava občine Sv. Peter pod Sv. gorami razpisuje mesto občinske babice-kvalificirane.
Letna plača Din 3.000'—.
Prošnje s potrebnimi prilogami je vložiti pri Upravi občine Sv. Peter pod Sv. gorami najkesneje do 15. avg. 1934. Uprava občine Sv. Peter pod Sv. gorami, dne 13. julija 1934. Predsednik občine:
Planinc Ivan.
H*
Štev. 930/34.	1654
Objava.
G dr. Kerschbaumer Rajnhold, advokat v Celju, se je odpovedal advokaturi s prošnjo za izbris iz imenika advokatov in s pristavkom, da se odpoveduje tudi pravici vnovičnega vpisa v imenik advokatov.
Odbor Advokatske komore je s sklepom z dne 13. julija 1934 sprejel odpo-
ved v smislu § 36. lit. č) adv. zakona in izbrisal g. dr. Kerschbaumerja Rajn-holda iz imenika advokatov.
V Ljubljani, dne 13. julija 1934.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani podpredsednik: dr. Krivic Rudolf s. r.
*
Štev. 981/34	1655
Objava.
Odbor Advokatske komore v Ljubljani je dovolil g. dr. Vebletu Andreju, advokatu v Brežicah, za preselitev pisarne v Maribor skrajšani rok, in sicer se selitev lahko izvrši s 14. avg. 1934.
Za prevzemnika pisarne je imenovan g.dr. Zdolšek Josip, advokat v Brežicah.
Sklep temelji na § 34. adv. zakona.
V Ljubljani, dne 12. julija 1934.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani podpredsednik: dr. Krivic Rudolf s. r.
Razne objave
1578 3-3
Poziv upnikom.
Podpisana »Hitra pomoč«, vnovčeval-na in vzajemno podporna registr. zadruga z o. z. v likvidaciji poziva svoje upnike, da ji prijavijo svoje eventualne terjatve najkesneje v 15 dneh, računši od dneva objave. Prijave, ki bi došle po tem roku, se ne bodo upoštevale.
»Hitra pomoč« vnorvčevalna in vzajemno podporna registr. zadruga z o. z. v Ljubljani v likvidaciji.
*
1577
»Aga-Ruše« združene jugo-slovenske tvornice acetilena in oksigena d. d. v Rušah.
Bilančni konto z dne 31. decembra 1933.
Aktiva: Posestva Din 524300'—, poslopja Din 1,043.760-46, tvorniška oprema Din 1,791.042-36, mobilije dinarjev 19.116'14, orodje Din 11.528'30, zalogo Din 5,049.958-57, izgotovljeni produkt Din 41.476-35, blagajniški konto Din 4.568-75, dolžniki Din 1,812.822-54, izguba Din 740.749'55. — Skupaj dinarjev 11,039.323'02.
Pasiva: Akcijski kapital dinarjev 4,000.000, upniki Din 7,039.323'02. — Skupaj Din 11,039.323-02.
Račun izgube in dobička z dne 31. decembra 1933.	*
Dati: Izguba iz leta 1932. dinarjev 561.990-33, skupni stroški Din 343.623-76, davki Din 6.704 08, odpisi Din 817.683-72. Skupaj Din 1,730.001-89.
Imeti: Obratni prebitek leta 1933. Din 989.252-34, izguba Din 740.740-55. Skupaj Din 1,730.001-89.
Pregledala in ugotovila skladnost 9 knjigami:
Rupp Karl s. r. Preleuthner Georg s. r. Ruše, dne 31. decembra 1933.
*
1584
Računski zaključek Tvornice za dušik d. d. Ruše.
Bilančni račun
z dne 31. decembra 1933.
Aktiva: Posestva Din 485.135-55. poslopja Din 10,681.372-76, tovarniška oprema Din 4,681.389-25, ceste in pot® Din 30.258-02, mobilije 84.000-20, orodje in utenzilije Din —-25, zaloge dinar; jev 4,003.907-75, izgotovljeni proizvodi Din 13,971.374-04, blagajniški račun Din 49.867-91, dolžniki Din 11,014.945-57, efekti Din 161.500-— trajna udeležba Din 1,981.072. Skupaj Din 47,144.823-30.
Pasiva: Delniška glavnica dinar* jev 20,000.000-—, rezervna glavnica di* narjev 581.542-25, redni rezervni sklad Din 1,758.478-—, rezervni sklad II dinar* jev 500.000-—. rezervni sklad za kritje izgub zaradi nestalnosti denarne vred* nosti Din 5,000.000-—, prispevek z® gradnjo delavskih hiš Din 350.000—’ upniki Din 17,654.352-45, neizplačan® dividende 1930Din7.560-—, razdeljiv* prebitek: prenos dobička 1932 dinar* jev 1,251.392-41, čisti dobiček dinarjev
41.498-19, skupaj Din 1,292.890-60. -Skunaj 47,144.823-30.
Račun izgube in dobička z dne 31. decembra 1933.
Dati: Splošni stroški Din 2,860.504-53> davščine Din 1,757.943-59, odpisi dinar* jev 3,510.709-68, prenos dobička iz 1.1932-Din 1,251.892-41, čisti dobiček dinarj®v
41.498-19. — 'Skupaj Din 9,431.048-40.
Imeti: Prenos dobička iz leta 1932-Din 1,251.392-41, obratni prebitek 19-w-Din 8,179.655-99. Skupaj Din 9,431.048-4°-
Pregledala in ugotovila skladnost 9 knjigami:
Rihard Jug s. r. Moritz Leitersdorf s. r>
Ruše, dne 31. decembra 1933.
*
164°
Objava.
Izgubil sem šofersko vozno dopustil® štev. 496. ki ga j© izdal kr. policij®* komisariat v Mariboru z dne 8. avg®' sta 1930 in ga s tem proglašam za n®' veljavno.
V Mariboru, dne 10. julija 1934.
Serdinšek Franc s. r-
*
1662
Objava.
Izgubil sem potni list za Avstrij? 'jj Italijo na ime: Schauta Leon, podali3® in vidiran pri sreskem načelstvu v L® gatcu, dne 22. okt. 1933, št. 8967/l/ltv' Proglašam ga za neveljavnega.
Schauta Leon. *• r'
Izdaja Kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani, . liska la falaga liskama Merkur s Ljubljani.; njen predstavnik: Q, Mihalek y Ljubljani,