Leto IV. Szombathely, 12. augusta 1917. Štev. 32. Pobožen. drüžbeni, pismení list za vogrske Slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin je na leta veakoml na njegov naelev 6 K. 8küpne v edne faro . . . . 4 K. Cena Novin v Ameriko Je na leto ..... 12 K. Cena ednoga drobca je doma 6 filerev. VREDNIK: KLEKL JOŽEF vp. pleb. v Črensovcih, CSERF0LD, Zalamegye. K tomi se more pošilali naročnine I vsi doplel, nej pa v tlakarno, Vsi naročniki tak domáči kak amerikanski dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki mesec „ Marijin List“ i na konci leta „ Kalendar Srca Jezušovoga.“ Bitje na Vse krale. Bitje li itak trpi. Ruskomi pavri je ppvedapo bilo: Li naprej, zdaj žetvo majo, ne do se mogli braniti, li naprej, do Lemberga, te bode mir. Li naprej, Kerensjjti, predjen minister je tüdi s vami. Pa po šli naprej, prišli so vu Želemo trnje, zemla se odpirala i mine so vsi zr¾k ietele, od zgoraj so gr^nati )et^li, strojne pükše so kosile. Zdaj pa mi i(jemo naprej. Nesrečna sodba, štera pavra od p)uga vtrgne i ga na klanje žene, naj mir hqde na polah. julija 27. Kolomea pozajeta. Na frpnti 330 kilometrov dugom tirajo naši Rusa. Okoli Tarpppola so se Rusi preveč branili. Naši so pa 500 metrov dale-čjjno s štükami vu nje streIili. Kopali so se vu krvi. 1flija 28. Rusi so si po)eg Putna front nikaj naprej potisnoii;. Pri Kirli^aba so n¾ši Ruse vözbili z brežnih stanov- Horodenka, Jagielnica mesta so naši na^aj pozajeli. Na Taljanskem fronti pri 1sonzo bitje s štükapii. Lekar se zača edenaj-seto bitje. Na Francoskom bojišči velko stre-lanje s Štükami. Julija 29. Rusi so vu izhodnoj Ga-liciji prek mejei stirani. Nego edno zpovič moremo popisati, da so Rusi velka meštri vu nazaj idenji, Honvedje so pozajeli Zaleszczyki. Julija 31. V doliniCasinu je sovraž-nik s velkov močjov na nas spadno, prve járke je ppzajeo. - V Galiciji napredüjemo. Angluške vojske vu Flandriji, na fronti 25 kilometrov šürkom naprej terejo. Augusta 1. Vu Flandriji se je začnolo velko bitje. S takšov velkov vnožipov so napadnpli angluši i francozi, ka te je ne zgodilo, nanč na Ruskom ne. Velki cio so si naprej vzeli. Zaničati ščejo nevarnost podmorskih čunov, šteri vu Flandriji od morskoga brega podkaplajo morsko moč anglušov. Več mestih so prek vdarili nemške linije, v ništernom mesti so pa en čas pro-stor dobili. Pri Ypern so globše prišli, nemci so Bixschoe ne mogli zdržati. . V Bukovini smo pozajeli Černovic. Napad! pa rumanskom fronti nas ne držijp gqri. ¼, , Što nam prinese anjf? Na Francuškom bojišči so vednake moči. Amerikanske pomoč tam tüdi ne de dosta pomagala. Nam je na pomoč revolucija na Ruskom. Vse je gor obrnjeno, vojaki so več ne podložni. Vsaki stopaj naprej na Ruskoj zemli bliže prinese mir. To drftgo je pa bitje s podmorskimi čunami. Prvle ali sled! telko kvara )TMvi¾i - * n n vp ru včinijo, ka do se naši sovražniki mogli pogajati z nami. Novi nemški kancelar dr. Michaelis je svoj prvi govor držo: Angluši so orožje vu roke stisnoli.,. Na Fran-cuškom bojišči nam nikaj ne morejo sovražniki. Na Ruskom za volo zno-trašnjega prepira napad vojske milijon lüdih ne more nika včiniti. Šteli so priti do Lemberga i do petroleumskih vretin pri Drohobycz, da gor sIatijo naše bpjno s podmorskimi ladjami. Edenajseto bitje Taljanov pri 1sonzo ne prinese sada, Trst ne bode njibov. Mi večkrat ne moremo mira ponü-jati. Roko, štera je ednok pošteno i pripravna za mir vtegnjena bila, je samo vu prazen zrak zgrabila. Angluški ministerpresident proti kan-celari. Gučo je od toga, da so Nemci prek po Belgijskom marširali. Zaničánje Nemcov je njihov do. Od bojne pod-' morskih čunov se ne bojijo. Že, prej, na leto 1917 —1918 vse majo. Na slednje je pravo, da so on! pripravni s siobodnov Nemščijov mir sklenoti, nego zdaj pod nikšov pogodbov ne. Angieži ščejo se i k leti biti. Lon-don 28. jul. Vu Dundee je govor držo minister municije Churchill. Prisestno leto mo meli granaté, tope, tarike i zračne priprave, telko, kelko ešče »,nikdar ne. Mi mo se dale bili, mi ne bodemo najem, šteroga so si naši vo-jaki že skoro zaslüžili, v kraj ód sebe rivali, vu onom hipi, da lehko za njim segnemo. Mi ne ščenio ropati, ne se maščevati, nego mi ščemo preusosko pobiti. Mi vse prestojimo, dokeč si zmage vö ne zbijemo. Siam je bojno objavo nam i Nemcom, zato, prej, da se tak bijemo, ka je protivno človečanskomi čütepji. Pravi zrok je pa to, ka so ga Angieži na-hujštÜi proti nam. Siam je daleč v Ažiji. General Kornilov je kommandant na tistom fronti, šteroga smo mi zdaj prek vdarili. Kda šo naši leta 1915. pri Gorlice prek vdarili, je ranjeni na levo roko i oslabljeni pri Sanoki je vu naše roke spadno. K nam je bio poslati v Kőszeg, nego je 12. aug. 1916. odskočo i prek po Rumunskom domo prišo. Tistoga hipa so novine pisale, da je eden general pobegno s pomoč-jov čehškoga vojaka Mrnak ‘ Jožefa, koga so i zgrabili i pred vojnisko sod-nivo poslavili. V Požoni so ga na smrt po vojati osodili. Te sod so v Reči zaničali. Zdaj so v Póžoni znova nad njim sod držali i ga na vozo 10 let osodili. . t 2. NOVINE 1917. augusta 12. Dom i svet — Glasi, Za edno glavo zelja je na *trgi v Szombathelyi edna žena 5 kor. pro-sila. Pokaštigana na vozo 2 dneva i na plačo 50 koron. Küčan Vaient 18. Reg. iz Križavec je mro vu Sobočkom špitali. Pokopani je 27-ga julija' Zvün žene dve deteti se jočeta za njim. , Sobota je 16 dece vzela k sebi na leto. Znano je, da vladarstvo 2000 šolske dece in Budapešta šče po dežela vödati na košto. Predjana je vučitelca Matics Maria gospa Novobacky od Gornjega Sinika na óbesenyő. Djani je Andaházy György za vučiteo na Gorenji Sinik, Nemet Gyula v Titkovo, Töröcsík M. Valerio v Gör-lince, Vass Gyula v Fükslince. VtopO se je navodni kump Kreslin J6rja na D.-Bistrice v Müri. — Vtopo se je v Soboti med kopanjom v Ledavi Janič Gjuro, p. 96. p p. iz Oravice. Sküpni grob sta dobila Barbaríč Lu-dovik i Hegberger Ludovik zastavo-nosca 83. pp. iz Sobote. Edna granata jihva vmorila, eden na ovoga nastanjena sta vmria i eden grob jihva tüdi pokriva. Bodi njima lehka tüja zemljaj! Nabor. 18, 19, 20 let stari do od sept. 3. do 22. prebirani. PaziÍ0l Razkrižka občina naznanja vsem ¼Lpcom gosek, da je prek paš-nika samo na kolah smejo spravljati. Večkrat je je že pripetilo, da so i naše goske odegna!i, kda so svoje naküp-1jene v čuporah gönili. 8molkovič Franc župan. Zlato mešo je slüžo te dni Stanislav Skrábec, franciškan, bivsi urednik „Cvetja“. Srčno ga pozdravimo i mo-Umo za njega, ki je mnogo dobro včino našim düšam. »Iz doa srca se zahvalim presvetoj Drüžini !Jezusi, Mariji, sv. Jožefi, ka sd me v ednajstih mesecah mnögih nesreč občuvali i srečno pripelali domo mod raoje mile drage. Kda se nazaj na bojišče podam, z vüpanjom zročim sebe i všé svoje pód varstvo sv. Drüžine.* Bogač Jožef, 18. dmbr. od Sv. Jtirja; † Slepee Janoš. Včeraj' tjeden*lso zakopali v Soboti sobočke esp. okrog-line voditela očo v 81. 1. starosti. Ža-lüje po pokojnom žena i Sin Ivan, so-bočki esp. pleb. Sprevoda so se vde-ležili dühovniki iz *sosednih far z bo-goslovci i mnogo občinstva iz prostoga ' pa gospödskoga stana. V pokojnom je g. esp. pleb. zgübo dobroga, skrbnoga očo veliko podporo v časnih rečeh. V molitev dobrih farnikov i naših na- ročnikov zročimo dušo pokojnoga esp. pleb. i njegovoj tužnoj materi pa iz-razimo .svoje globoko svetitje. Mrtev je; Lapošg Števan, eden tih najvrelejših širitelov naših listov v Kvogi. Ka se cela Kroška občina hrani z ná-šimi dobrimi navuke, njemi mamo zahvaliti. Naj njemi - v večnosti plača trüd dobro Srce Jezusovo. V pobožno molitev naročnikov zročimo njegovo düšo, düšo zaistino pobožnoga, dühov-nike poštüvajočega krščenika. Slišo je pokojni med tiste že vsikdar rečiše düse, štere v dühovnikah Kristusove namestnike vidijo. Vlč. g. Slepee Ivan, sobočki esp. i pleb., naj izkaže svojo naklonjeno zahvalnost do toga dobroga svojega farnika, ga je sam . osobito spovedao i prečisto na skradnjo^ vüro pa tüdi ga sprevodo. Naj v Srci Jezu-sovom počiva njegova blaga düša. Zdrava sodba. ,Srčna hvala preč. g. za lepe vaše spise. Genoll so i mene na zatajüvanje. Odvado sem se ka-jenja, naj zavolo toga mojega zatajü-vanja dühovniki miíoščo dobijo na rešenje čem večih düš. Mojo düšo na-punjava blaženi mir, ka dobromi raz-žaljenomi Srci Jezusovomi lehko po-nüdim te mali dar. V teli pa čütim vekše zdravje, kak ne kadim. Prihran-jene peneze darüjem 10 kor. na podporo M. Lista i Novin, 10 kor. pa na Misijonske mešno. zveze. Iz nedopo-vedljivih nesre¾ me Srce Jezusovo re-šilo, zato naj opravijo, ponizna pro-sim, tri sv. meše v zahvalo za mé.“ Šomen Janoš, 300. dmbr. z Brezovice. Vučitelje so dobili 500 koron de-želne pomoči na spravlanje obleke. Papirnati penezi, 50 koron dani 2. jan. leta 1902. se notri dotegnejo. Valajo do 31. julija 1919. Nova štelinga. Kak se čüje, nova vizita bode za one, ki so se narodili leta 1897, 1898 i 1899. Nindri na Nemškom se je žgodilo, da varasko poglavarstvo je v pamet vzelo, da ništerni vu senci pred hišov posedavajo, drügi se pa morejo po njivah i travnikah mantrati. Manjake v delo ščejo spravili s tem, da njim karte za meso v kraj vzemejo, karte za cuker pa melo pomenšajo. Bi dobro bilo pri nas tü tak včiniti. Vojake, ki so preminoli ali so prek vlovleni, njihovi doraači morejo notri glasiti pod protenjom kaštige. Poskrbte se za krüh. Vsaki si naj küpi silje. Po vesnicah več ne bode deželne mele. Ta samo po varašah bode. t Cena sada i zelenja. Od 1-ga aug. do 10. aug. Po 100 kilah :, Tikev 50 kor. Letno zelje 65 kor. Lük 120 kor. Ćesnek 240 kor. Ogorke 50 — 60 —>70 kor. Letno jaboka jl. 140 kor. Letne jaboka II. 120 kor. Letne jaboka zme-šane 80 kor., Letne jaboka spadnjeue 40 kor. Grüške I. 150 kor. Grüške H. 125 kor. Grüške spadnjeue 40 kor. Ringlo 100 —140 kor. Sílve letne 40 — 80 kor. — Velki tržci 10 pro-centov slobodno več prosijo. Mali tržci do 4Ö proceutov slobodno več prosijo. Či paveo oda malomi tržci, slobodno prost ceno za velke tržce, či pa ved-nako odava potrebüvajočim, lehko prosi ceno za malo tržce odločeno. Velka vročina. Jui. si. Pri nas 32 — 33 g., v Berlini ešče večer 30 g., v Belgradi celi den 37 gradov. Nego že se príbližava hladneše vremen. V Brüsseli je vročina na 16