Poštnina plačana v gotovini Spedlzlone In abbonamentc postale Prezzo • Cena Ur 0.50 Štev. 200. V Ljubljani, v četrtek, 3. septembra 1012-XX Leto VII. Izključne pooblafifenka ea oglaSevanje italijanskega In tujega | UredniilTO la iprafai Kopitarjeva 6, Ljubljana. | izvora: Unione PubbhcitA itatiana Sl A-. Milana g ttedaziono, Amministrazione; Kopitarjeva (k. Lnbiana. = Concesslonaria escluslro pet ta pnbbltcitA dl provementa itailana ed eatera: Union« PnbbiicitA ital Lana S. tu Milana Vojno poročilo št. 828 živo delovanje letalstva, potopitev 1 podmornice Uspešni sunki motoriziranih oddelkov v Egiptu Italijansko rojno poročilo štev. 828 pravi: Včeraj so italijanski in nemški oklepni oddelki na egiptovskem bojišču izvedli nekaj sunkov, med katerimi je nasprotnik izgubil kakih 30 oklepnih vozil. Osno letalstvo je živo nastopalo zoper angleške prednje oddelke in zoper nasprotnikovo zaledje. Italijanski in nemški lovci so med spopadi v zadnjih dveh dneh zbili 51 strojev, štiri druga letala so treščila na tla. zadeta po strelih iz protiletalskih baterij. Angleška letala so delala polete nad Sicilijo ter iz strojnic streljala na nekaj krajev in pa na neki potniški vlak. _ Ena naša podmornica se ni vrnila v oporišče. Rodbine posadk so bile obveščene. Naše pomorske edinice so potopile eno nasprotnikovo podmornico. Nemško napredovanje ob Črnem morju in pri Stalingradu Nagel prodor do Volge — Sovjetski napadi pri Kalugi in Rževu odbiti HHlerjev glavni stan, 3. sept. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Jugovzhodno od Anape napreduje napad nemških in romunskih čet proti sovjetskim četam, ki se zagrizeno branijo na utrjenih višinah. Pred Stalingradom je bilo po hudih bojih osvojeno novo ozemlje. Brzi oddelki so severno od mesta prodrli do Volge ter zavrnili mnogo napadov, v katerih so Sovjeti nastopili z velikimi silami. Protiletalsko topništvo je na Volgi potopilo 500 tonsko ladjico. Ogledno letalo je ob ustju reke, južno od Astrahana, z bombami potopilo sovjetsko petrolejsko ladjo. Jugovzhodno od Kaluge in pri Rževu so bili zavrnjeni mnogi sovjetski krajevni napadi, s topniškim obstreljevanjem ter letalskimi napadi pa so bile uničene postojanke. Južno od Ladoškega jezera so ponovni sovjetski napadi spodleteli in boljševiki so tu imeli zelo krvave izgube. Na jezeru je bila po bombah potopljena sovjetska torpedovka, dva prevozna čolna pa sta bila poškodovana. Bojna letala so Maršal Bastico o sadovih italijansko-nemškega vojaškega sodelovanja v Severni Afriki Berlin, 3. sept. s. Maršal Bastico, vrhovni poveljnik italijanskih čet v severni Afriki, je dovolil razgovor nekemu nemškemu vojnemu dopisniku. V njem je zlasti poudaril tovariškega duha med nemškimi ter italijanskimi vojaki, ki se hore zoper skupnega nasprotnika. Ko je dopisnik vprašal o dokazih, ki so jih nemške čete dale v Afriki, je maršal odgovoril, da je nemški vojak bodisi v napadu, bodisi v obrambi še enkrat zgledno pokazal svoje prvovrstne vrline. Glede vedenja mešanih italijansko-nemških oddelkov je maršal Bastico dejal, da se vojaki obeh narodov čutijo tesno združene v vojnem življenju. Vsakdanji Stik je ojačil vezi bratovskega tovarištva, ki vlada med njimi. Številni zgledi dokazujejo, kako vzvišena so čustva, ki družijo Hitlerjeve vojake z Ducejevimi. »Vsakdanja bitka,< je končal vrhovni poveljnik italijanskih čet v Afriki, "hudo podnebje ter težavno ozemlje so dosegli tole: ljudje različnih narodnosti so našli način, da se jasno izražajo tudi v jeziku, kar je vse sad prisrčnega tovarištva.« ponoči in podnevi napadala neko važno železniško križišče severozahodno od Moskve. Po napadu so opazili velike požare in eksplozije. Ponoči so sovjetska letala preletela zasedeno Poljsko ter Vzhodno Prusijo in zlasti napadla stanovanjske predele v mestu Varšavi. Nastali so mnogi požari. Pri nastopu nemških in italijanskih oddelkov v Egiptu je bilo uničenih 30 angleških oklepnikov. V teh bojih so 31. avgusta ter 1. septembra nemški in italijanski lovci v letalskih bojih sestrelili 51 angleških letal, štiri pa je sestrelilo protiletalsko topništvo. Nemška podmornica je v Sredozemskem morju potopila 400 tonsko ladjo, ki je plula v spremstvu drugih ladij. Pri dnevnih napadih so angleška letala napadla več mest v Posaarju. Zlasti v Saarlauternu je bila povzročena škoda na napravah in po- slopjih. Dva izmed napadajočih bombnikov sta bila sestreljena. Nemška lahka bojna letala so metala bombe velikih mer na taborišče čet ob južni angleški obali. Ponoči so bile z rušilnimi in zažigalnimi bombami zadete vojaške naprave v Midlandsu in v severozahodni Angliji. Izbruhnili so požari. S kavkaškega bojišča, 3. sept. s. Zasedba Anape dne 31. avgusta zvečer pomeni veličasten uspeh po dolgi vrsti nastopov romunske konjs-nice, ki je najprej strla sovjetske oddelke pri Rostovu ter potem tolkla in preganjala Sovjete vzdolž azovske obale prav tja do Anapa, Od konca julija, ko so dobili povelje za na- stop, so edinice romunske konjenice premagale stotine in stotine kilometrov po raznih ozemljih ter prodirale preko najrazličnejših ovir in nenadnih sovjetskih zased. Hrabrost romunske konjenice v teh kavkaških bojih se da primerjati Vojaški položaj Osi in Anglije ob tretji obletnici sedanje vojne Berlin, 3. septembra e. Snočnje berlinsko časopisje ter politični in diplomatski krogi žigosajo ob tretji obletnici vojne napovedi za-hodnh demokratsko-bogataških držav Nemčiji hinavstvo britanske propagande, ki danes prav Nemške represalije proti angleškim vojnim ujetnikom Hitlerjev glavni stan, 3. sept. s. Včerajšnje nemško uradno vojno poročilo pravi vrh drugega tudi tole: V angleški zapovedi zajeti v Dieppu, stoji v dodatku in sicer v četrtem poglavju pod znamenjem B 2 K, naslednje: »Kjer se le da, naj se zvežejo roke nemškim ujetnikom, da ne bi mogli uničiti svojih listin.« V uradnem poročilu nemškega vrhovnega poveljstva z dne 30. avgusta 1942 je med drugim “ilo objavjeno tudi to določilo iz angleške opera-C1jske zapovedi. Zaradi tega je nemško vrhovno Poveljstvo zapovedalo, da naj se uklenejo vsi angleški častniki in vojaki. Razlog za to ravnanje 80 angleškim ujetnikom sporočili. Ta ukrep bo Preklican takoj, ko bo angleška vlada z uradnim sporočilom razveljavila ukrep, razglašen v navedeni zapovedi. V zvezi z metanjem nemških vojnih ujetnikov v verige izjavlja vrhovno poveljstvo tudi, da bodo v bodoče vsi taki divjaški načini, ki pome- nijo nasilje in nesramnost do hrabrih nemških vojakov, dobili takojšen odgovor v najtrših represalijah. Nemške čete so dozdaj — in številne fotografije iz Dieppa to dokazujejo — ravnale z angleškimi ujetniki kot s spoštovanja vrednimi nasprotniki. Na angleškem poveljstvu pa je, da presodi, če bo sprememba glede ravnanja z ujetniki po skušnjah pri Dieppu zadela več nemških ali več angleških ujetnikov. * Amsterdam, 3. septembra, s. Angleško vojno ministrstvo ie snoči objavilo izjavo glede sporočila, ki ga vsebuje včerajšnje nemško uradno vojno poročilo in ki govori o neki angleški zapovedi, katero so našli v Dieppeu in kjer se priporoča, naj zvežejo roke nemškim ujetnikom, da bi jim tako preprečili možnost za uničenje listin. Izjava angleškega vojnega ministrstva pravi, da bodo začeli preiskavo zaradi ugotovitve, če je res bila taka- zapoved dana. Ministrstvo odločno zanikuje, da bi bili ujetnikom res vezali roke. Če ie pa kakršna koli taka zapoved bila dana, bo preklicana. Angleška delavska stranka proti slehernemu sodelovanju s komunisti Lisbona, 3. septembra s. Izvršni odbor angleške delavske stranke je na svojem sestanku v Londonu izjavil, da je odločno proti vsakemu sodelovanju z britansko komunistično stranko, kajti ta stranka podpira vojno ne zaradi Anglije, zaradi svobode in zaradi demokracije, ki so vse v nevarnosti, pač pa zgolj zavozijo koristi Sovjetske Rusije. Rim, 3. septembra s. Angleška delavska straka je po svojih zastopnikih jasno izjavila, da ni možno nobeno sodelovanje s komunistično stranko. Sklep je sprejela vrhovna ustanova delavske stranke, izvršni odbor, ki je vsem angleškim delavcem poslal glede tega določen opomin. Sporočil jim je, da ostane v veljavi sklep letnega občnega zbora stranke, da ne bo sodelovala s komunistično stranko in da bodo izdani kazenski ukrepi zoper člane, ki es tega sklepa ne bi držali. Opozorilo pravi: »Ne smemo izgubiti nikdar iz vida dejstva, da komunistična stranka podpiira zdaj angleške vojne nalpore, pa ne zaradi tega, ker je v nevarnosti Anglija in ker gre za usodo demokracije, temveč edino zato, da bi delala na korist Rusije. V teh žalostnih dneh, ko angleški komunizem tekmuje z angleškim domoljubjem in se druži * odličnimi politiki, ki prevare niso razumeli, je treba opozoriti delavce«. Opozorilo odbora delavske stranke razkrinkava tudi zvijačo angleške komunistične stran-ki 7. obilnimi denarji, pritekajočimi iz sovjetskega poslaništva tiska na elegantnem papirju in z zlatim okrajem vabila na takoimeno-vana domoljubna zborovanja, ki jih prirejajo komunisti, ko je na drugi strani pomanjkanje papirja tako veliko, da zbirajo celo tramvajske vozovnice. S tem hočejo komunisti varati javnost, ki nevede prihaja na ta zborovanja ter posluša čisto komunistično propagando. i? opozorijo izvršnega odbora delavske stranke bo nedvomno močna mrzla prha za sovjetskega poslanika Ma jskega ter za angleške boljševiške voditelje, ki bodo morali misliti na nova sredstva za širjenje komunističnih načel med angleškimi delavskimi množicami, če bodo hoteli živeti v milosti svojih moskovskih voditeljev, zlasti pa, če bodo hoteli še naiprej dobivati svoje mastne prejemke. Letalska smrtna nesreča zeta madžarskega regenta Budimpešta, 3. septembra s. Z letališča Ert je prispela vest, da se je grof J ulij Karoly, zet visokosti madžarskega regenta Horthyja, pri letalski nesreči ubil. Grof Julij Karoly je kot prostovoljec služil v madžarskem letalstvu. Njegovo letalo, na katerem je bil tudi neki letalski podčastnik, je na ogledniškem poletu iz neznanih razlogov treščilo z višine 700 m v Donavo, pri čemer je grof s posadko vred utonil. T ruplo pokojnega grofa Karolyja ter ostanke letala zdaj skrbno iščejo. Žalostna novica je globoko pretresla madžarsko javnost, ki sočustvuje s tako hudo prizadetim regentom. Japonska zunanja politika po odstopu ministra Toga — nespremenjena Tokio, 3. sept. s. Odslopivši japonski zunanji minister Togo je včeraj uradno izročil posle predsedniku vlade, ki ima zdaj poleg vojnega ministrstva tudi še ministrstvo za zunanje zadeve. Predsednik vlade je ob koncu izročanja poslov dejal, da sprememba v vladi ne bo spremenila japonske zunanje politike. Novi zunanji minister 1)0 imenovan hkrati z ministrom za veliko vzhodno Azijo. To ministrstvo je bilo pred kratkim ustanovljeno. tako, kakor je to delal že v prejšnji svetovni vojni, hoče prepričati ves svet, da se vojskuje za svobodo narodov. Ves svet zdaj že dobro ve — piše »Nacht-ausgabec — kaj je treba razumeti pod »angleško svobodo«, in da so zgledi, ki se kažejo vprav te dni v Indiji, v Egiptu in povsod, kjer gospodujejo Angleži, dokaz, koliko so te angleške trditve resnične. »Biirsen Zeitung« prinaša potrdilo iz angleškega vira, da nemški položaj na raznih bojiščih dokazuje, kako se uresničuje trditev, da vedno večja delitev osnih sil postaja za Nemčijo zelo nevarna. O njej omenjeni list pravi, da se je nasprotno spričo sedanjega položaja na raznih bojiščih treba sprijazniti z mislijo, da je ta nevarnost res velika in da postaja še vedno hujša, toda le za Anglijo. Strnjenost in moč osnih sil sta tolikšni, da je nobena obupna sovjetska ofenziva na vzhodu, kakor tudi noben poskus vdora na zahodu, ne more načeti ali zmanjšati. »Lokal Anzeiger« in drugi nemški časopisi objavljajo pripombe svetovnega tiska ob priliki tretje obletnice vojne napovedi, ter zlasti poudarjajo to, kar so napisali italijanski listi. Berlin, 3. septembra s. Načelnik tiskovnega urada v nemškem zunanjem ministrstvu, minister dr. Paul Schmidt, se je v nekem svojem razgovoru s časnikarji bavil z vzroki, ki so dovedli do izbruha sedanje svetovne vojne ter je pri tej priliki poudaril, kako različen duh preveva danes narode, ki 6e bore vsak za svoje cilje. Govoril je dalje o nalogah, ki jih ima v tem kočljivem trenutku časopisje. Dejal je, da ima časopisje dolžnost prikazovati vsakodnevne dogodke, pojasnjevati načela in duhovne razloge, zaradi katerih se danes bije boj ter odgovarjat^ na zahteve narodov, ki so zaposleni v tej orjaški borbi. To je kočljiva in nadvse važna naloga, ki zahteva od tistih, ki za tp stvar skrbe^najvišji čut poslanstva, odkritosrčnost, pokorščino in neomajno vero. Potem je poudaril glavne duhovne in tvarne razloge, zaradi katerih se Nemčija. Italija. Japonska in njihovi zavezniki bore v tej usodni vojni, ter pripomnil, da so članki jasno pokazali trdno prepričanje v zmago osnih sil in njihovih zaveznikov. Na koncu svojih izvajanj je minister odločno zavrnil nekatera poročila v časopisih nevtralnih držav, poročila, ki naj bi predstavljala reakcijo na sedanjo revolucijo, ter je dejal, da so ti glasovi le izraz neznatnega suženjstva judovstvu, kapitalizmu in boljševizmu, to se pravi tistim, ki dajejo denar za boj proti Evropi. Protiangleška zarota na severnem Irskem Stockholm, 3. sept. e. Po poročilih, ki 60 prispela semkaj, so v Belfastu, prestolnici severne Irske, odkrili zaroto proti angleškim vojaškim oblastem in proti ameriškim četam, ki so nastanjene v Severni Irski. V mestu je razglašeno obsedno stanje. Številni policijski oddelki in vojaki križarijo po cestah, varujejo javna poslopja in sedeže društev, doži m vidnejše irske osebnosti budno nadzorujejo zavoljo suma, da sodelujejo z zarotniki. Hiše teh ljudi so močno zastražene, da stanovalca ne morejo na cesto. Velike vojaSke sile so tudi na cesti Belfast-Davis-Hills. V Združenih državah bodo v kratkem poklicali pod orožje 19 letne mladeniče, in sicer zaradi tega, ker je v starejših letnikih preveč oprostitev. samo s pogumom, ki ga je dokazala ob Dnjetstru in na Krimu, kjer so v velikem poletu potisnile nazaj sovjetske sile, ki so se še lahko branile. Nova zmaga je torej novo sijajno dejanje posebnih romunskih čet, ki jih je doletela čast, da so osvojile prvo črnomorsko kavkaško pristanišče Anapo, ki ga je po naskoku zavzela konjenica maršala Antonesca. Mesto je bilo najbolj znano rusko zdravilišče in kopališče, danes pa ga je še komaj prepoznati. Sovjetski vojaki, ki so bili v severnem predelu Tamana in južno od Krasnodara potolčeni, so se zatekli v Anapo, potem ko so s silo izgnali civilno prebivalstvo, uničili vse ter se pripravljali na beg po morju. Njihov up pa je bil prazen, zakaj nemško letalstvo jim je prekrižalo ta načrt. Sovjeti so s tem izgubili zelo dragoceno pristanišče ob vzhodni črnomorski obali. Vesti 3. septembra Hitler je odlikoval poročnika bojne ladje Siihrer-ja, poveljnika neke nemške podmornice, s hrastovim listom in meči na viteškem križu reda železnega križa. To je osemnajsti nemški častnik, ki ima tako visoko odlikovanje. Nemški letalski poročnik Marseille je na egiptovskem bojišču en sam dan zbil 16 angleških letal in tako dosegel svojo 120. letalsko zmago, so včeraj sporočili tujim časnikarjem v nemškem zunanjem ministrstvu. Med angleško posadko v Gibraltarju so, kakor pravijo španska poročila, izbruhnili hudi nemiri; prišlo je tudi do hudega streljanja. Po vsem Irskem so včeraj bile protestne manifestacije, ker so v Belfastu Angleži obesili 19 letnega irskega zarotnika Thomasa \Vil-liamsa, čeprav so iz vse Irske prihajale prošnje za njegovo pomilostitev. »Zdaj smo v najbolj kočljivem razdobju vojne«, je na razstavi angleškega Rdečega križa povedal mornariški minister Alexander. Argentinski zunanji minister je poslal ameriški vladi protest, ker sta na ameriškem črnem seznamu tudi dve ladji argentinske trgovinske mornarice ter skupina vlačilcev, ki so deloma v službi vojne mornarice. Predsednik Združenih držav Roosevelt je v zadnjih dveh dneh dvakrat govoril po radiju svojim sodelavcem in jim priporočal, da naj krotijo preveliko zgovornost, češ da preveč govore o notranji politiki v Ameriki. V kratkem bo podpisana trgovinska pogodba med Španijo in Argentino za nabave 10 milijonov stotov žita, nekaj tobaka in poljskih pridelkov. Blago bodo prevažale španske ladje. V Bolgariji bodo imetniki bivših jugoslovanskih državnih obveznic iaM'Q. zamenjali te za 4% bolgarske ofevCZrllce. Nove državne obvgjijjžg bodo proste vseh sedanjih in bodočih davkov. To pa velja le za osebe ki so 1" aprila 1W1 stalno bivale na področju, priključenem Bolgariji in so imele 1. decembra lani bivališče v Bolgariji ali v priključenem področju. Turško trgovinsko ministrstvo bo ustanpvilo posebno delniško družbo za zunanjo trgoviup. Pri njej bodo lahko udeleženi tudi zasebniki. Sedež družbe bo v Carigradu, podružnice pa bodo v Ankari, Smirni, Trapezuntu, Mer-sinu, Adani in Hataju. Amerika brez žganja Buenos Aires. 3. sept. s. Načelniik preskrbovalnega urada v Združenih državah je napovedal, da bodo š 1. novembrom v vsej državi uvedli neke vrste polovični »suhi režim«, kajti vlada je odredila, da preneha izdelovanje whiskyja in brinjevca ter drugih močnih alkoholnih pijač. Streljanje upornih Indijcov Bangkok, 2. sept. V skladu z ukazom, ki je bil nekaj dni poprej izdan od indijskega podkralja, so bili v Kalkuti med neko demonstracijo prijeti in ustreljeni brez razprave trije Indijci, katere so obtožili, da so sodelovali pri napadu na vlak, ki je vozil angleške vojake. Ta novi primer nasilnega nastopanja An- fležev je vzbudil silno nevoljo v vsem mestu, led številnimi praskami med demonstranti in policijo je bilo ranjenih 12 Indijcev in nekaj policijkih agentov. Oklepni avtomobili so križarili po glavnih mestnih ulicah prav do temne noči. Protibritanske demonstracije so se ponovile tudi v Madrasu, Bombayu in drugih večjih mestih. Napovedi o še večjih Izdatkih za vojne v Ameriki Rim, 2. sept. s. Amerikanski finančni minister Morgenihau je v svoji poslanici na zvezo severnoameriških bančnikov izjavil, da bodo v prihodnjem letu vojni izdatki požrli več ko polovico vseh državnih dohodkov. Zaradi tega bodo potrebne nove žrtve in novo strogo nadzorstvo nad izdatki. Četudi bi zbornica sprejela nove davčne zakone in četudi bi bil kronan z uspehom razpis blagajniških zapisov za 12 milijard dolarjev, vendar ho treba najti Se nove vire dohodkov. Morgenthau ni mogel dati pojasnil o novem davčnem zakonu. Rekel je, da upa, da je prebivalstvo pripravljeno žrtvovati še mnogo več, kakor p« znašajo davčni dohodki, kajti pri pritoku davkov računa na povišek okrog 8,7 milijarde dolarjev. Minister je tudi reikel, da bodo morali delavski sloji v bodoče dajati državi po 10% svojih mezd v obliki hranilnih zanisonr. lal ogorčenja proti partizanskim zločinom se je dvignil med ljudstvom Ljubljana, 3. septembra. Komunisti so dejovali pri nas že več desetletij, toda še nikdar niso dobili v pest ljudstva tako, kot danes. Po letu komunističnega osvobodilnega« boja, ki je prinesel našemu ljudstvu neizmerno mnogo gorja, so se spametovali že tudi številni zapeljanci, ki so verjeli komunističnim krilaticam ter nasedli zločinskim nameram partizanskih morilcev, morilcev in uničevalcev našega ljudstva. Dunes ni več niti med omahljivci nejasnosti in vsakdo pravi, da je še čas, da stopijo vse zdrave sile naroda na noge. Val ogorčenja se je dvignil proti komunistom, teptalcem bodočnosti slovenskega naroda in danes ni več poštenega Slovenca, ki bi še dvomil, da je komunistična stranka, ki si je nadela krinko »Osvobodilne fronte«, zagrešila najhujši zločin nad narodom. Od ust do ust gre javno glas obsodbe, da fronta, ki jo je komunistična stranka razpredla med našim ljudstvom, ni osvoboddna, ampak rušilna in razdiralna. Pamet in čas, to nas lahko osvobodi, žive namreč, ne pa uničevanje samega scbel Partizanska himna in komunistični simboli Že sama partizanska himna, ki je na častnem mestu v partizanski pesmarici, je dovolj zgovoren dokaz, kakšno je resnično poslanstvo »partizanskega osvobodilnega boja«. Tu ni potrebna nikaka utemeljitev, preberite le odstavke njihove himne: Razpnite čez ves svet vešal. Vaš bog so: rop, požig, umor! Divjajte! Kri je z kričala! Glavo je dvignil v nas upor! Hura! Rdeči pionirji! V temelje, oboke — bombe, ekrazit! Jutri — rdeči inženirji, skoz slavoloke novi svet graditi \aš smeh se razvihra v domovih! S čim prali bomo kri? S krvjo! Prisluhnite! Pri nas v gozdovih tesarji novih dni pojo! Čim več brezdomcev, tem več komunističnih sužnjev Po komunističnih simbolih so partizani pripravljali komunistično družbo po simbolih svoje himne, Njihovo potepinsko življenje se izživlja v tatvinah, banditstvu, v umorih in dejanjih najgršega prostaštva. Da je vsemu temu tako, naj nam služijo naslednje pretresljive izpovedi skesanega partizana. V krimskem bataljonu V. Krimski »bataljon V,« je imel svoj štab na Kureščku, Poveljnik tega bataljona, ki je imel nekaj nad t20 mož, je bit najprej neki Srb s partizanskim imenom »Soča«, i?a njim je prevzel poveljstvo neki trgovec iz Želimelj s partizanskim imenom Srečko. Taborišče je bilo hlizu Kureščka, Tu so postavili nekaj barak za prenočišče, pa tudi nekaj barak za bolnišnico, kjer so negovali ranjene partizane. V taborišču so imeli tudi posebno pisarno. V njej so zasliševali nezanesljive ujetnike ali ugrabljence. Sodbe so bile javne in justifikacijo z nožem ali s strelom so izvršili stari partizani sami. Iz štaba, od koder so vodile telefonske žice na vse strani, so šla vsa navodila za napade na italijanske čete, pa tudi zapovedi a ujTd-bitvi številnih nesrečnežev, ki so jih posebni terenski komunisti’Hi krajevn‘ odse/gi predlagali iS. zas!;J"j,je a]j k„r za Tnut. O groznih umorih v Ribniški dolini in v kočevskih hribih je znanega le nekaj malega, kajti izginilo je mnogo ljudi, katerih usoda še ni znana, ni pa gotovo nič manj strašna kot usoda nesrečnih družin, o katerih so dnevniki že poročali. Te skupine komunistov so izvršile prav tako nešteto grozodejstev, ki jih niso mogli skriti pred napadalnimi edinicami, s katerimi so prišli v stik. Tako je dal terenec, učitelj s Kureščka pobiti več ljudi, dokler ni tudi sam padel pod kroglo iz partizanske puške. Nepre-kosljiva v zločinstvih sta bila tudi Permetov sin (lastnik Zupanove jame), po domače Piskov, in neki 18 letni mesarski pomočnik Kovač s Partizanskim imenom Brane, doma iz Lavrice, G sta po izpovedih ubila več ljudi. Njuni žrtvi sta tudi neka kočevska delavka in njena hči, ki sta delali v grosupeljski tovarni. Ustrelili » ju po zaslišanju na Kureščku. i j Iz Pijave gorice so partizani po nalogu ! poveljstva in komisarja pripeljali po priporo-| cilu terenskih aktivistov 35 letno Golobovo dekle, katero so obdolžili kot nasprotnico OF, češ da je skrivala vojaške odeje, ki bi jih mo-I rala njim oddati. Dekle so zaprli v šoli pod Kureščkom in jo pretepli, da je padla v neza-| vest. Potem so jo odvezali. Ko je hotelo dekle j ponoči pobegniti, so jo med begom ustrelili, j Blizu Grosupljega so ujeli neko Ljubljan- čanko. Ubili so jo v gozdu Medvedci, kjer so si mnoge žrtve morale same kopati grob. Tudi ta umor je izvršil Perme, kmalu nato pa je padel v borbi z neko italijansko patrolo. Jože Centa, znani tolovaj in razbojnik, je ubil v okolici Velikih Lašč okoli 40 ljudi. Zločinca so nato menda ubili domačini sami in ga prinesli oblastem. S Kureščka so odhajale čete (15 do 20 ljudi), katere je vodil vedno zaradi zanesljivosti kak star partizan, da bi sejale strah in smrt v bližnjih krajih, vsakogar pa, ki bi se upiral ali morda hotel uiti, da bi na mestu ustrelile. To se sicer ni zgodilo, ker so poveljniki to izvršili kar somi. Tovariši so često kar izginjali »iz ene čete v drugo«, poveljniki pa so na vprašanje po njih dejali, da so bili premeščeni v »prekontando«. Takih primerov je bilo mnogo in kmalu so ugotovili, kje je ta »prekomanda«. Izkopali so jarke, jih poklicali na zaslišanje, pa jih takoj ustrelili. Seveda se ni upal nihče crhuiti niti besede, sicer bi ga zadela ista usoda. Stiskali so pesti, morali pa so molčati. Zgodil se je tudi grozen zločin nad 28 letnim sinom edincem, p. d. Fuksom iz Kremence ter njegovim prijateljem. Ta mu je zaupal, kje imajo partizani skrite zaloge cigaret. Čez nekaj dni so oba ustrelili. Pri nekem spopadu pri Dvorski vasi je padel tudi neki 22 letni Bločan. Tokrat je bil ranjen tudi Brane, ki je dobil kroglo v desno roko. Micka št. 1 in št. 2 Pustolovščina je ugajala tudi nekaterim dekletom, ki so prišla k »tovarišem«. Pomagala so pri delu, šivanju, pranju itd., kuhar pa je bil prisilno neki gostilničar iz Ribniške doline, katerega so ujeli z avtomobilom nekje pri Igu. Bil je baje zelo discipliniran kuhar — za rajo, za »tovariše gospode častnike« — pa je pekel po običajni skupni večerji še pečenko ali kak priboljšek; zato se je tudi sam zredil. Dekletom so zaradi enakih imen dajali kar številke kot živini. S povzdignjenimi rokami so jih rotili Po napovedih so se začele italijanske operacije proti komunističnim tolpam, ki so prihajale v posamezne vasi, umorile mnogo ljudi, druge fante pa s puškami prisilile, da so se jim pridružili. Nesreča se je vsak dan stopnjevala. Vojska je začela preganjati partizanske skupine. Vse to je rodilo hude represalije. Komunisti so so umikali iz kraja v kraj, ropali in ubijali kar naprej! Partizane ni zedržala pri njihovih akcijah nobena prošnja. Ljudje so s povzdignjenimi rokami prosili in rotili oborožene komuniste, da naj z Spuste vas, n. pr. Jur-jevico pri Sodražici, sicer jih bo zadela ista nesreča kot Sodražico, Dane, Bukovico. Toda zakrknjenci se niso dali preprositi. »Mi vas bomo ščiriji,« so dejali, in ljudje so skrili svoje stvari, ‘'e isti dan so bila v Jurjeviči porušena 203 poslopja. Ljudje so se umaknili, nato pa so c/rišli partizani in izkopali dragocenosti, ki sc; jih pred njihovimi očmi prejšnji večer skrili vaščani. Nič drugače ni bilo z ostalimi vasmi. Svoje žrtve so partizani pokopali. Tako so jih pokopali nekaj v Dvorski vasi, pred razhodom pa tudi nekaj v Sodražici. Zadnji tak pogreb tu je bil zadnjo nedeljo meseca julija. Kako strašne dni je doživelo ljudstvo, ni mogoče popisati s človeškimi besedami. Grozodejstva in nesreče so bile tako strašne, da so se jokali možje v zreli dobi. Bilo je 16. julija, ko je grozila zaradi partizanske neuvidevnosti nesreča tudi Brezam, Sušju in Slatneku (okoli Ribnice). Vaščani iz Brež, starčki, žene, otroci in moški so se napotili z živino in vsem, kar se je dalo nesti, proti Ribnici. Na čelu žalostnega sprevoda so nosili ljudje križ in belo zastavo ter molili rožni venec. Ravno ta dan je silovito deževalo in ubogi ljudje, matere z otroki v naročju in starčki s palicami so bežali proti Ribnici. Strašno je to dejstvo, da so morali bežati ljudje pred lastnimi rojaki, zaslepljenimi od sovraštva in divje maščevalnosti. Nič čudnega, če je komunistični pesnik izbljuval iz svoje zločeste duše gnilo notranjost, ko si je dal duška v naslednjih vrsticah: Priljubljeni pisatelj JanJaten bo v prihodnjem letniku »Slovenčeve knjižnice« zastopan z dvema izvirnima povestima, I. in II. del velike trilogije Bobri ,Bobri' ,Bohri' ,Bobri' ki jima je zgodba povzeta iz življenja starih mostiščarjev na Ljubljanskem barju. — Čudoviti opisi takratnega življenja mostiščarjev, zlasti neprekosljivi opisi lovov na razne živali, ki jih premore le Jalenovo pero bodo vsakega pritegnili k branju z vso silo! Prepričani smo, da bo Jalen zopet očaral, kakor doslej s svojimi deli! — Poleg Jaleno-vih povesti bodo še številna druga domača izvirna dela. med temi Joža Vovka »Naš Buček«, hudomušne prigode iz življenja vaškega poredneža. — Naročite »Slovenčevo knjižnico« takoj pri upravi, Kopitarjeva 6, Ljubljana —■ ali pa pri zastopnikih »Slovenčeve knjižnice«. »Ko vetrovi pojo nad grobovi, ki ste jih, bratje, kopali sami, preden ste legli vanje, miru ne da mi noč.« Prišla je ura odločitve Napovedana borba se je pričela in partizani so morali begati iz kraja v kraj. Tako so prišli skupaj tudi znanci, si pripovedovali v svojem velikem razočaranju, kaj vse se je zgodilo v teh temnih, obširnih gozdovih. So se še umikali pod partizanskimi puškinimi kopiti, toda ko so romali mimo opustošenih hiš, ki so tako glasno klicale po rešenju, so si sami zaželeli rešenja, mnogi tudi smrti. Begali so po gozdovih tam od Kureščka do Travne gore in mogočne Krempe v kočevskih gozdovih in povsod jih je spremljala zanesljiva oporoka žalostnega konca. Na prisilnem delu na Kočevskem Tudi v komunističnem raju je veljala, vsaj za nekatere, beseda o izgnanem Adamu, »v potu svojega obraza si bos služil svoj kruh«. V Starem logu, Belem kamnu in Starem bregu na Kočevskem je srečal večje skupine ljudi iz Ljubljane in iz vseh krajev, katere so poslali komunistični voditelji na prisilno delo, ker so jih po zasliševanju spoznali za nezanesljive. V omenjenih vaseh je bilo na prisilnem delu nad 260 ljudi, ki so jih partizani ugrabili. Tu so pod varstvom puške kosili in sušili seno. Vzeli so ga kmetom, nato pa ga hoteli njim nazaj prodati v zameno za živila. Sonce je žgalo po njihovih kosteh, da so se krivili že pod težo lahkih vil in grabljic, ko so napravljali senene kopice vedno v strahu, da jih bodo partizani zaradi nezanesljivosti pobili ali pa da jih bodo presenetili italijanski vojaki, ki so jim bili vedno za petami. V senci pa je sedel partizan s puško in samokresom ter se jim smejal. Njegov smeh je bil kot bič, ki jim je govoril zaničljive besede: »Tovariši, le pridno, odrešenje je blizu.« Od delavcev so pobrali najprej ves denar za »kolektiv«. Kako so bili navdušeni za njihovo »vojsko«, je po pripovedovanju nekega ujetnika-prisilnega delavca skesanemu partizanu najbolj dokazal rezultat komisarjevega poziva, ki je ugrabljene vabil k aktivnim borcem. Ko je videl njihove zaskrbljene obraze, na katerih niso mogli skriti svojega notranjega odpora, saj so bili pod varstvom strojnice, vsi izčrpani in zmučeni, je začel na farizejski način govoriti o partizanski uvidevnosti, češ, naj se mu prijavijo tisti, ki niso za borbo in ki žele domov. Za »povratek« domov se je priglasilo 30 fantov. Kmalu so jih obkolili in za-stražili s strojnicami; kmalu nato pa 15 ustrelili Tako so ti pošteni fantje, ki so verjeli komunističnim lažem, plačali svojo lahkovernost s smrtjo. Zmotila jih je komisarjeva beseda o partizanski ljubezni, pravičnosti ter bratstvu. Morali so zato umreti pod partizanskimi noži in puškami. Ostalih 13 se je rešilo s tem, da so se v spoznanju pred nesrečo prijavili za prisilno delo. Samo komunisti imajo besedo Da je temu tako, dokazuje primer: med ugrabljenimi je bil katoliško zaveden fant, katerega je v.taborišču nagovarjal nek krščanski socialist »zapeljanec«, naj se prijavi za terensko delo, češ da bi imeli oni večino. Faut je storil tako, toda partizanski svet ga je zavrnil; na listino pa so ga zupisali kot nezanesljivega. Obnemogle so ustrelili Ko je partizan priganjal ujetnike k delu, so mnogi tožili, da so bolni. Odpeljali so jih v Log v neko razdrapano hišo, kjer so jim postregli za vsako bolezen z aspirinom ali kvečjemu z jodom. Toda v tej bolnišnici so bolniki lahko ostali tri dni, nato pa jih je zdravnik nagnal spet na delo. Pri tem se je partizan hvalil s svojo trdnostjo, ki je merilo za vsakega borca. Da bi to še bolj pribil, je navedel, da so ustrelili več onemoglih tovarišev na poti, ker so jim bili v nadlego in nesrečo. Na Kurešku so imeli posebno bolnišnico, kjer je po izjavi nekega skesanega partizana odrezal neki akademik-medicinec nogi dvema težjima ranjencema. Operacija se je posrečila le pri enem. Zapresketale so strojnice, zagrmeli so topovi Prišlo je povelje za umik. Pod točo italijanskih krogel iz strojnic, pušk in topov ter bomb iz letal so begaii iz vasi v grmovje in jarke in se skrivali. Ko so partizanski voditelji videli, da so se znašli z njimi vred v kleščah italijanskih čet, so jih pustili na cedilu. Dali so jim prvič po treh dneh, ko so jedli le koreninice, dobro večerjo, češ, bliža se velika nevarnost in treba bo velikih žrtev. Razpršite se v skupine in skušajte se prebiti, to je bilo njihovo povelje. Tokrat niso dali spremstva niti nezanesljivim, sami pa so izginili, kakor da bi se vdrli v zemljo. Kmalu so bili obkoljeni in so se vdali. Pri zasliševanju so se kar čudili, da so častniki vedeli tako natančno vse, koliko so dali za »kolektiv«, natančneje kot oni sami — do cente-zima. Komunisti, katere so ujeli, so jim izročili razne sezname in oblast je pri zasliševanju natančno vedela vse podrobnosti. Težko je videti človeku v srce, toda Če si poslušal te ljudi, ki so bili v partizanskem raju,^ potem razumeš njihov bes proti komunistični akciji. Kaj bi dajali sodbo, saj se zločest sama obsoja. S štajerskega 28 kmečkih družin iz Zgornje, Srednje in Vzhodne Štajerske, katerih očetje so po večini na fronti, so obiskali po naročilu deželnega kmetijskega vodje radeški in brežiški okraj. Gostje so prispeli najprej v Polšnik, kjer jim je nemška kolonizacijska družba pripravila prigrizek, vodja pa jim je pokazal obsežnost posestev, domove in gospodarska poslopja. Vsako posestvo je tako veliko, da kmečko družino, ki ima dovolj delovnih moči, prehrani tudi skozi vsako krizo. V tem okolišu je v načrtu gosto omrežje osnovnih in meščanskih šol. Udeleženci so se lahko prepričali o samostojnosti zemlje in so že prvi dan izjavili željo, da se^ naselijo tod. Že prihodn je tedne bo lahko ustreženo želji naseljencev, da se naselijo na svojih posestvih. V Lajteršperku pri Mariboru je umrl 47 letni posestnik in trgovec Ludovik Rižnik. V Celju so se poročili: Jože Sotošek in Kristina Korošec (Frankolovo); Rudolf Puc in Frančiška Bezgovšek; Rudolf Sernee, absolvent tekstilne šole in Ljudmila Sonnenwald, hčerka delovodje v Apneniku v Pečovniku pri Celju; Viktor Zorman in Terezija Radič; Franc Turnšek in Terezija Rožan; Miroslav Rogina iz Celja in Pavla Cedilnik iz Št. Vida pri Ljubljani. V Mariboru sta se poročila vodja okrožnega urada Ferdinand Franki in pooblaščenka dekliške organizacije Irma Rosa Jeglitsch. V Rušah so tatovi, ki zadnje čase tudi po Spodnjem štajerskem sega jo po dragocenem plenu, ponoči zaklali v hlevu pri posestniku Jožefu Maku 60 kg težko svinjo in jo odnesli. S. S. van Dvne: 26 ZAGONETNA SMRT_______________________ KRIMINALNI ROMAN GOSPODA BENSONA »Spominjam se, da sem bil na eni ali dveh slavnostih, ki ju le priredil Pfyfe,« j® odvrnil major. »Taksni sestanki mi niso prav preveč pri srcu, toda Alvin me je prepričal, da je za poslovne ljudi, kot smo mi, dobra politika, če se vsaj katerikrat snidemo tam. Dvignit je glavo, napol zamižal kot tisti, td se prizadeva, da bi se česa spomnil. »Zda j se ne spomnim... pač, pri-mojdunaj. zdi se uti, da se spominjam. Tod#, če je tisto, na kar cikate, isto, kot imam jaz v mislih, potem Vam povem, da temu ne smete pripisovati kakšne posebne važnosti, kajti tisti večer smo bili vsi malo natreskani « »Je stotnik Leacoek potegnil i* žepa samokres?« je vprašal lleath. Major je stisnil ustnice. »Zdaj. ko me na to spominjate, se mi zdi, da je res segel z roko za d, kakor da hoče potegniti samokres.« »Ste videli pištolo?« jo silil vanj Heath. »Ne, ne morem zanesljivo roči, da bi jo bil videl,« Markham mu je stavil naslednje vprašanje: »AR mislite, da je stotnik Leacoek tak človek, ki bi bil zmožen koga umori H?« »No, o tem sem trdno prepričan,« je odvrnil major Benso« s poudarkom. »Leacoek ni takšne vrste človek, da bi storil kaj po mirnem preudarku. Mislim, da bi bila bolj sposobna za takšno dejanje žonska, ki je bila vzrok prepira.« Sledil je kratek nrolk. Konec mu je naredit Vanče. »Kaj nam lahko poveste, gospod major, o tistem modnem gizdalinu in napihnjencu, ki mu je ime lTjtfe? Njegov obraz kaže, da je to posebne vrste človek.« »Leander Pfyfe,« je odvrnil major, »je značilen primer krepkega mladega pohajača; mladeniča, če se sme tako reči, kajti mora jih imeti šete okrog štiridesetih. Pokvarjen že od otroka, in l nikdar mu ni nobene stvari manjkala Počenjal je na (raznovrstne jše norosti, pa se je tudi teh naveličal. Dve leti je bil v Južni Afriki na velikem lovu, in zdi se mi, da je celo napisal knjiga v kateri popisuje svoje dogodivščine. Od tedaj ni naredil uobene stvari več, kolikor jaz vem. Pač, pred kakšnim letom se je poročil z zelo bogato nevesto... Zaradi denarja, s® ari zdi„ Toda njenemu očetu denar ni šel rad iz rok in mu je nakazoval letno precej pičel znesek. Ffjrle je na kratko rečeno zapravljivec in brezdelnež. Spričo vsega tega ga Alvin ni preveč cenil.« Major je te besede spregovoril nekam malomarno, kot tfsti, ki govori o stvari, katera ga ne zanima. Mi vsi pa smo dobiti vtis, da mu je bil Pfyfe hudo odvraten. »Nekoliko nerazpoložen človek je to,« Je pripomnil Vanča,« in povrhu se še izredno močno parfumira.« »In vendar,« je posegel vines Heath nekam vznemirjeno, »je treba le pogu-| ma za velik lov... Na podlagi »»ega celo smatram, da je zločinec, ki je umoril Vašega brata, gospod major, moral imeti zelo hladno kri. Pojavil se je tedaj, ko žrtev, ki si jo je izbrat, ni spala, zgoraj v sobi pa je bila tudi hišna. Moral je imeti dobre živce.« »Dragi gospe« 1 narednik, dovolite mi, da Vam čestitam,« je vzkliknil Vanče. XII. POGLAVJU. Posestnik samokresa »Golt« kal. 43. Ponedeljek, 17. junija zjutraj Naslednje jutro sva z Vanče jem prišla v urad Okrožne uprave malo po deveti uri. Stotnik Leacoek je čakal kakšnih dvajset minut in Markham je dejal Swaeherju. naj ga takoj pokliče v .-obo. Stotnik Philip p Leacoek ie bil pravi tip častnika: precoj veli«, obrit slok in uren, resnega in nekoliko trdosrčnega /mraza. Postavil se je prod upravnika in pozorno čakal. »Izvolite sesti, gospod stotnik,* nm je dejal Markham vljudno. »Prosil *eni Vas, da pridete sem, ker bi Vam rad slavil uekaj vprašanj glede gospoda Al-! vina Bensona. V Vašem razmerju do njega so nekatere okoliščine, ki bi si jih rad razloži!.« »Sem morda osumljen, da sem bil zapleten v umor?« je vprašal Leacoek. »Prav to je tisto, kar moramo ugotoviti,« je odvrnil hladno Markham. »Da Vam točno povem, zaslišati Vas želim, da si v zvezi s tem zločinom ustvarim primerno sodbo.« Leacoek, ki je kot otrpel sedel na stolu, ni odgovoril. »■Pred kratkim ste,« je nadaljeval Markham in mu strogo pogledal v obraz, »hudo grozili gospodu Alvinu Bensonu, kakor slišim.« Leacoek se je zdrznil. Markham pa mu ni dat časa za odgovor in dejal: »Lahko Vam jaz povem, pri kateri priliki je to bilo. Na neki zabavi, kj jo je na svojem stanovanju priredil gospod Leander Pfyf©.« Leacoek je nekaj časa omahoval, potem pa odločno odvrnil: »Da. gospod, priznam, da sem mu zagrozil. Benson je bit topov ... Prav zaslužil je. kar ga je doletelo. Tisti večer je bil nenavadno jezen. Pil je mnogo, preveč. Sicer sem pil tudi jaz.« Na mrdnit se je, kakor da bi hotel po* Ir "3 POGORSKA PRAVLJICA SPISAL J02E TOMAŽIČ 81S A l 10?E BERANEK 67. Kralj pa je tedaj razsodil: »Če je taka tvoja volja in želja, pa naj ostaneta pri življenju. Ker pa sem vsem trem obljubil kraljevsko plačilo, zato bodi: vsem trem dajem kraljične za žene, ker ste mi jih rešili. Ti, oglarjev sin pa dobiš najmlajšo in s tem postaneš po moji smrti kralj!« Nihče tega ni mogel biti bolj vesel od medveščka in najmlajše kraljične. Ljubljana K oletlar Danes, četrtek 3. septembra: Doroteja, d. Petek, 4. septembra: Rozalija, d. Obvestita Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyrševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gartus, Moste — Zaloška cesta. Dovoljenje za uvoz blaga. Tvrdke, ki so vložile prošnje za uvoz odnosno izvoz, se pozivajo, da v pisarni Pokrajinskega sveta korporacij, soba št. 25-11, prevzamejo med uradnimi urami od 9 do 13 in od 16 do 19 uvozna oziroma izvozna dovoljenja. Rektorat Glasbene akademije poziva svoje člane, da se udeleže pogreba univ. prof. dr. Goj-mira Kreka, skladatelja in dolgoletnega predsednika izpraševalne komisije za drž. izpite na našem zavodu. Nameščence in namešfenke zavarovalnih zavodov vabimo na informativni sestanek v četrtek, dne 3. IX. 1942 ob pol 15. v dvorano Pokrajinske delavske zveze, Miklošičeva cesta 22. Na sestanku se bo poročalo o vsebini nove kolektivne pogodbe za nameščence zavarovalnih zavodov ter je v interesu vseh prizadetih, da se sestanka zanesljivo udeleže. Oddelek bančno-zavarovalnih delojemalcev. Umetniška dvojica, violinist Karlo Rupel in pianistka Zora Zarnikova bosta otvorila v petek, dne 11. t. m', v veliki filharmonični dvorani novo koncertno sezono Glasbene Matice ljub- 68. Takoj so se na dvoru pripravili trije pari za poroko: kamnar in najstarejša, hostnik in srednja kraljična ter oglarjev sin — medve-šček z najmlajšo. Vse tri pare je spremljal kralj z vsem svojijn dvorom v cerkev k poroki. Kcf pa je najmlajša kraljična podala medveščku pred oltarjem roko, mu je, v hipu počila kosmata koža in padla na tla: iz nje je stopil pravi planinčar, prelep mladenič — oglarjev sin. Nihče tega pi bil bolj vesd. kot oglarjev sin sam. Ijanske. Violinist Rupel uživa pri nas sloves enega prvih naših umetnikov koncertantov, prav tak sloves pa uživa njegova sodelavka pianistka Zora Zarnikova. Začetek koncerta bo točno ob pol 7 zvečer. Predprodaja vstopnic od sobote dalje v knjigarni Glasbene Matice. Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj v Novem mestu se vrši dnevno v novem šolskem poslopju na Šmihelski cesti v Kandiji od 9 do 11. Pričetek pouka 21. septembra. Ravnateljstvo šole Glasbene Matice opozarja starše in gojence, ki so se že vpisali na šolo Glasbene Matice ati se bodo vpisali še tekom jutrišnjega dneva, da morajo priti vsi gojenci v soboto, dne 5 t. m. popoldne ob 15 v Hubadovo pevsko dvorano. Tam bodo zvedeli, kateremu strokovnemu učitelju so dodeljeni in takoj nato se določi v učni sobi sporazumni urnik. Redni pouk v vseh predmetih se bo začel v ponedeljek, dne 7. t. m. Prijave sprejema in daje vsa potrebna pojasnila pisarna Glasbene Matice v Vegovi ulici. Pooblastila za nakazila špirita. Tvrdke, ki so vložile prošnje za izdajo pooblastila za nakup špirita, se pozivajo, da se zglasijo v pisarni Pokrajinskega sveta korporacij, soba št. 25-11, med uradnimi urami od 9 do 13 in od 16 do 19 zaradi prevzema pooblastila. Ljubljansko gledališče Sobota, 5. sept. Ob 17.30 >Zaljubljena žena«. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. Nedelja, 6. sept. Ob 14 »Vdova Rošlinka«. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. — Ob 17.30 »Mali lord«. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. V. HEISER 8!) Zdravnik gre križem svet Medtem se je voda zaradi plime jela dvigat ter mvže.i' šla do ramen, Ti pa so kričali, se smejali, ploskali z rokami ter tako prestrašene ribe podili naravnost v veliko mrežo. Potem so ob čeri potegnili v čoln mrežo, ki je imela v sebi kak stot lepih rib. Vsak* skupina otokov južnega morja ima svoje posebne navade pri ribjem lovu. V Papuaziji si pripravljajo zelo odporne mreže iz vezenin pajkov velikanov, ki jih stalno razpredajo v neštetih geometrijskih oblikah med velikimi drevesi. V Santa Croceju jpa rabijo trdne pajčevino še na bolj čuden način: iz kokosovega listja si napravljajo osmerokotnega zmaja, rep P? slu/i za trnek. Vaba je samo klop-c'ič pajčevine, ki se vleče po vodi. Ka-l’lar se »garfish« ipožette v skoku nanjo, se n jegovi zakrivljeni zobje vpletejo v zdrizasto snov, da se je ne mo- več znebiti in tako ga potem z lahkoto ujamejo. Ribiči pri Great Barrier Reefu v Avstraliji rabijo dinamit na poseben način: eksplozija običajno raznese ribam vzplavalne mehurje, tako da se P°tem pogreznejo na dno, kjer rib nato pod vodo nabirajo. Drujy pa so odkrili, da se to ne zgodi, če se razstrelivo razpoči v bližini koralnih raslin, pač pa, da v takem primeru ribe preplašeno vzplavajo na površje, kjer jih potem ročuo ujamejo. Cookovi otoki so prav za prav veliki koralni ksladi, v katere so stalne morske plime zarezale globoke zajede, kjer se prav radi skrivajo grabežljivi morski psi. Toda domačini, ki so vode skoraj toliko vajeni kakor kopne zemlje, poznajo kraje, kamor se trudni morski psi zatekajo za počitek. Pravijo, da so med domačini na Cookovih otokih taki, ki se potapljajo v vodo in lovijo take pošasti, ki jim ugajajo. Nekaj časa se potapljač ^pogovarja« z njo, z desnico jo gladi po gobcu, z levico pa zaveže in zadrgne zanko okrog telesa velike ribe, ki jo drugi previdno dvigne|o z repom naprej. Pravijo tudi, da je neka sanioansk« starka v še bolj zaupnih oduošajih z morskimi osi: stopila je na obal ter začela ostudne osasti klicati, ki so se ji res mirno lizale ter priplavflle k obrežju. IjOv na morske pse je imenitna zabava, dokler ribič sam ne postane plen gro/jie ribe roparice. Leta 1923 sem moral nadzorovati zdrastvene napredke v Osrednji Ameriki, kjer tedaj dežele še niso bile povezane s cestami, a tudi letalske službe tak rit še ni bilo. Ker so prestolnice teh dežela daleč v notranjosti, sem mirni napraviti dolgo morsko pot naokrog. Posebno nerodna in utrudljiva je bila pot od Guatemale do San Joseja, ker sta me mučila vlažna vročina in prah. Odpotoval setn ob šestih zjutraj, v San Jose pa sem dospel šele pozno popoldne. Z okna svojega hotela sem 'ahko opazoval, kako so se nvirni vat!o«i obširnega ter samotnega Tihega morja mrmraje razlivali po obali, pokriti z drobnim peskom. Voda me je +ako vabila in mikala, da se nisem mogel več premagati. Brž sem si oblekel kopalno obleko in stekel na samotni pomol. Ko sem stopil nekaj korakov nazaj, da bi se v zaletu pognal v vodo, se mi Je zdelo, da sem za svojim hrbtom začul rahle klice in krike, a voda me je privlačevala s tako čarobno močjo, da sem v skoku pljuski il v hladne valove. Plaval sem počasi in brez oddiha, dokler nisem začutil rahle utrujenosti, potem sem se leno obrnil, da bi odplaval na počitek. Ko sem pogled slučajno o amil proti obrežju, so mi oči obvisele na pomolu, kjer se je Jiakor po čudežu nabralo vse polno ljudi. Zaslišal sem slabotne krike: »tiburon! tiburon!« Skodraj v istem hipu sem zagledal obrise dveh velikanskih temnih morskih psov, ki sta se. odražala v čisti prosojni vodi. Občutek sem imel, da je vsa voda na mah zledenela. Vse okrog mene so plavali ogromni morski psi, ki so svoje stroge rumenka-sto-sive oči imeli naperjene vame. Sprva sem jih kar nekam .nagonsko hotel prestrašiti s pljuskanjem po vodi in s kričanjem, a precej me je patnet posvarila pred takim nepremišljenim dejanjem. Vse dotlej’ sem plaval, ne da bi s kretnjami kazal kaj vznemirjenosti. Z rokaoni sem rezal vodo mirno, a odločno 4.er *e tako počasi bližal obrežju. Morski psi me še niso napadli in me najbrž stploh ne bi, dokler se ne bi začel z ihto kretati. Psi so prihajali in odhajali kakor za zabavo. Sem pa tja se mi je kateri od njih toliko približal, da sem imel občutek, da me je z repoin malo oplazil, in zdelo se ini je, da sem zagledal grozljivo belino njegovega trebuha. Kdor še ni videl mrzlega in steklenega očesa morskega psa na nekaj centimetrov razdalje v vodi, ne bo mogel razumeti, kako strašen občutek je to. Zdelo se mi je, da plavam že ure in ure, ko sem naposled dospel do kraja pomola, kjer sem laliko videl zaskrbljenost v obrazih ljudi, ki so vsak hip pričakovali, da me bo zdaj zdat napadla ena teh pošasti ter me raztrgala. Celo ko sem bil čisto v bližini železne lestve, se nisem vdal nagonski želji, da bi planil proti njej. Previdno sem se oiprijel z eno roko. Nič 6e ni pripetilo. Nato sem dvignil nogo in se oprl na prvi klin. Spet Se ni nič zgodilo. Potem sem potegnil gor drugo nogo. Nič. Ko sem bil pa zunaj vode, sem švignil kvišku in kar zdirjal naprej, ne da bi svojim prijateljem, ki so 6tali okrog po pomolu, rekel zbogom. Šele ko sem bil spet v hotelu, sem si upal globoko vdihniti. Naslednje jutro je dospel v pristan narnik, na katerega naj bi se vkrcal. Usidral se je ravno tam, kjer so me dan poprej obdajali morski psi. Mornarji so jih .eli loviti s slanina. Kakor hitro je kftk pes ugriznil r trnek, so spustili v vodo rrv z zanko in žival zadrgnili okrog repa. Ko se je wv tesno zategnila, so jo z ladijskim vretenom potegnili na krov. Ena teh pošasti je tehtala več kot stot. Prav lahko bi me bila pogoltnila, pa še bi bilo prostora v njej. Bil sera presrečen, da sem nevarnosti ušel, a nisem si mogel pojasniti, zakuj me niso napadli. Pozneje ko sem se seznanil e Fau Mui Najem, sem mu dejal, da sem že slišal o njegovi spretnosti, s katero zna voditi za nos morske pse in jih ujeti v past. Zato sem ga prosil, naj bi mi pokazal svojo umetnost. Novi nemški državni tajnik v pravosodnem ministrstvu o spremembah v nemškem pravosodju Bodoča ureditev Evrope ne bo temeljila na sili, temveč na pravici Iz Berlina poročajo, da je novo imenovani nemški državni tajnik v pravosodnem ministrstvu, dr. Rothenberger, dal pred nekaj dnevi zastopnikom tujega časopisja izjavo, v kateri je v glavnih potezah razložil smernice svojega bodočega delovanja. Najprej je poudaril, da se že dve leti bavi z reformo nemškega pravosodja in da je svoje misli glede tega razložil v posebni spomenici, ki jo je sestavil. Dr. Rothenberger je nato podal glavne misli is tiste svoje spomenice ter pripomnil,- da se bo tega, kar je v nji napisal, kot državni tajnik v pravosodnem ministrstvu tudi držal. Predvsem si je zastavil nalogo, doseči takšno ureditev bodoče Evrope, ki bo temeljila ne na temelju sile, pač pa na temelju pravice. V naslednjem daje omenjeni državni tajnik poudarka načelu, da mora biti nemško pravosodje neodvisno. Da bi to mogel uresničiti, smatra dr. Rothenberger za potrebno zlasti troje: 1. Izobrazba nemških sodnikov se mora temeljito spremeniti. 2. Temeljito se mora znižati število sodnikov in 3. Preurediti je treba nemška sodišča. Za izvedbo vseh teh ukrepov je — kakor je dr. Rothenberger sam dejal — Fiihrer dal pravosodnemu ministru posebna pooblastila, katerih pomen obstoji predvsem v tem, da nemško pravosodno ministrstvo samo lahko izvede preureditev, ki jo ima v načrtu, in pri tem ni nič več, kakor je bilo doslej, vezano na kakšno drugo ministrstvo. Potem je državni tajnik odločno nastopil proti trditvam, ki se razširjajo po tujini, da bo spričo tega, ker se bo v bodoče nemški pravosodni minister lahko izognil obstoječemu pravu, prihajalo do vedno večje veljave svojevoljno postopanje. Spremenila se bo — pravi novo imenovani državni tajnik — samo ureditev nemških sodišč ne pa način sodnega postopanja, in vprav v tem bodo tiste velike reforme nemškega pravosodja. Samo po sebi je razumljivo, da bodo nemški sodniki tudi v bodoče ohranili popolno samostojnost. Položaj državnega sodišča kakor tudi ljudskih sodišč bo ostal prav tako neizpremenjen. Obisk na obali Dieppa Iz Pariza poročajo, da so francoski časnikarji obenem z zastopniki tujega tiska obiskali obalo pri Dieppu, ki je v zadnjem času povzročil po vsem svetu toliko komentarjev, da bi se na lastne oči in na samem kraju prepričali o angleškem poizkusu ustvariti drugo fronto. Na obali Dieppa so mogli ugotoviti, da so Angleži svoj podvig izvedli z močnimi in modernimi vojaškimi sredstvi. Angleži so iztovorili na obali Dieppa najmodernejše tanke težke do 48 Slike z bojišč 1. Italijanska lovska letala nad sredjim delom Sredozemskega morja. — 2. Prizor ob napadu pri Donu. — 3. Pomorsko letalska bitka na Sredozemlju: Petrolejska ladja, ki so jo ob rtiču Mustafa (Tunis) zažgale bombe z italijanskih letal. — 4. Bojni čolni prevažajo italijanske čete čez neko reko v donskem področju. — 5. Vrnitev ital. podmornice z dolge vožnje po Atlantiku. — 6. Sovražna bojna ladja, ki so jo ob priliki zadnje bitke na Sredozemlju v sredo zadele italijanske letalske bombe. — 7. S severnoafriškega bojišča: protiletalski top vlečejo na postojanko. — 8. Oklepna vozila, ki so na severnem odseku egiptovskega bojišča odbila sovražnikov napad ter nasprotniku prizadejala hude izgube. — 9. Italijanska konjenica v gozdnem predelu ob Donovem kolenu. — 10. Prizor iz pomorsko-letalske bitk« na Sredozemlju: angleške petrolej- ske ladje v plamenih. — 11. in 12. Italijanski tanki na egiptovskem bojišču. — 13. Letala, ki %o pristala v zelenici Sivi takoj po njeni zasedbi. — 14. Italijanska lovska letala na ruskem bojišču, — 15. Ob vrnitvi italijanske podmornice z Atlantika. — 16. Sovražnikova ladja, ki so jo italijanski podmornice potopile na Sredozemskem morju. — 17. Odhod italijanske podmornice iz nekega oporišča ob atlantski obali. ton in najmodernejše orožje. Kljub temu pa v samem Dieppu ni prišlo do nobenih borb in se niti najmodernejšim angleškim tankom ni posrečilo priti dalj kot 160 m od obale. En sam tank je prišel do mestne zapore v Dieppu, kjer je bil uničen. Kdor si ogleda kraj, kjer so se Angleži izkrcali, mora na prvi pogled ugotoviti, da je obala tod za izkrcanje nepripravna, ker je strma in ker apnenčaste pečine levo in desno Dieppa ne dajejo nobene možnosti učvrstiti svoj položaj. Kmalu bodo pa tudi v Londonu uvideli, da je vsa francoska obala skrajno neprikladna za izkrcanje, kajti tam, kjer ni narava sama postavila svojih zaprek, tam je nemška vojska v zadostni meri utrdila obalo. Vsa angleška propaganda, da so angleške čete 9 ur držale obalo Dieppa in tani držale drugo fronto, se more izpremeniti v dejstvo, da je trajalo čiščenje angleških sil kakih 7 do 9 ur in da se niti en angleški oddelek ni mogel boriti na obali Dieppa. Podvig v Dieppu je bil s strani Angležev nedvomno temeljito pripravljen. Po prvem valu vojakov, ki naj bi se na obali trdno zasidrali, naj bi prišel drugi val in z njimi padalci. Na odprtem morju so imeli Angleži pripravljene rezerve in njihove šest do sedemsto tonske ladje so z vso silovitostjo bruhale tanke na obalo. Toda že prvi izkrcevalni poizkus se je ponesrečil tako temeljito, da naslednji valovi niso mogli izvesti danih nalog po začrtanem programu. V trenutku, ko so dosegli prvi tanki obalo in padli prvi ranjenci in mrtvi, je ta športni podvig razpadel v nič. Tudi posebne angleške čete so to podjetje smatrali za šport, toda samo toliko časa, dokler se niso znašli v raztrganih oblekah v nemškem ujetniškem taborišču. Te vojake so v Angliji natovorili na ladje, ne da bi jim povedali kam gredo. Mislili so pač, da gre za navaden manever. Pri tem so pa naleteli na sijajno nemško obrambo. Ta način najzgovornejše izpričuje s kakšno lahkomiselnostjo pošilja Churchill tisoče ljudi v podvig, ki je bil že v naprej obsojen na neuspeh. Nek nemški vojak je rekel članom časnikarske delegacije: »naše nemško orožje je boljše in hitrejše. Bil je velik špas. Naj le še pridejo.' Govoreči psi Jack London je napisal roman o zgodovini govorečega psa. Kaj pa je spet to, bo morda kdo dejal. Ali je mar res mogoče, da pes govori tako, kakor človek? Znana sta nam doslej predvsem dva takšna primera iz davne zgodovine. Francoska Akademija znanosti omenja enega v svojem poročilu leta 1715 in pravi, da je bil Leibniz tisti, ki je odkril, da tudi pes zna govoriti. Kakor piše Leibniz, se je nekje na sašl.em igral nek otrok s psom, pri čemer je pes začel dajati od sebe glasove, v katerih je tisti otrok ugotovil neko sorodnost s človeškimi glasovi. Otrok je spričo tega skušal psa naučiti, da bi se še razločneje začel »po človeško izražati« in ga je baje naučil trideset besed. To njegovo govorjenje pa je bilo seveda bolj podobno nekakemu odmevu, to se pravi, otrok je moral prej besedo spregovoriti psu na uho, nakar jo je ta ponovil. Na koncu svojega poročila francoske Akademije znanosti pa stoji, da je Leibniz tudi sam videl in slišal tistega psa, kako govori. O drugem takšnem »pametnem psu«, ki je znal govoriti, pa poroča »Mercure de France« v svoji januarski številki leta 1728. Bil je to nek berlinski pes, ki je imel navado, da je vselej, kadar se je vrnil domov, začel nekam cviliti in ga ni bilo mogoče potolažiti. Ta njegova navada je privedla gospodarja na misel, da bi morda pes rad kaj povedal. Posvečal- mu je odslej vedno več pozornosti. Vzel je psa v naročje, ga prijel z eno roko za zgornjo, z drugo pa za spodnjo čeljust, in pes je »govoril«. Njegov gospodar je potem začel poljudno premikati zdaj zgornjo, zdaj spodnjo pasjo čeljust ter tako spreminjal pasji glas. Ob primernem premikanju čeljusti je gospodar dosegel, da je pes precej razločno izgovarjal nekaj besed. Pravijo, da je na ta način tisti Berlinčan naučil svojega psa kakih šestdeset dvozložnih ali trizložnih besed. SELMA LAGEBLOEFs NA RAZPOTJIH SRCA BOMAN Smehljaj je spet izginil s Karlininega obraza. Še vedno je sedela na nizkem stolu tiha in bleda in povešenih rok. Kazalo je, kakor da njene zastrupljene oči ne morejo videti nič drugega, kakor samo rtrašno nesrečo, katero ji je bil prinesel. »Gospodična Loewenskoekl, jaz Vam s tem dajem izrečno dovoljenje, da pustite naslednjo nedeljo oklice ustaviti,« je nadaljeval Schagerstroem. »Veste, da oklici stopijo v veljavo šele, kakor so bili trikrat po vrsti in v isti cerkvi razglašeni.« Karlina je naredila majhen gib z roko kakor da bi hotela povedati, da nima to dovoljenje sedaj nobenega pomena več. Njen ugled je ubit in ga ni mogočo nič več rešiti. »In jaz Vam obljubljam, gospodična Loewenskoeld, da vas ne bom nikdar več v napoto, dokler Vi me sam ne boste poklicali.« Obrnil se je k vratom. Pa vendar je bilo še nekaj, kar ji je nameraval povedati, in tisto je terjalo vsekakor več samopremago-vanja, kakor pa vse, kar se je zgodilo doslej. »Se nekaj bi rad dodal,« je začel. »Gospodična Loevvenskoeld, začenjam Vas razumeti. Nekoliko sem se začudil nam tem, da Vi tako globoko ljubite mladega Ekenstedta in se zavoljo njega izpostavljate vsemu temu obrekovanju in preganjanju. Vi le nanj mi-ollte, to mi je sedaj docela jasno. <>d danes, odkar sem slišal v bnrkvi njegovo pridigo, razumem, da ga je treba varovali. Rojen je za nekaj višjega.« . Shagerstroem je dobil svoje plačilo. Naklonila mu je kratek pogled in lahna rdečica je pobarvala njeni lici. »Hvalal« je dejala. »Zahvaljujem se Vam, gosi>od industrijcc, da me razumete.« Nato se je zopet pogreznila v svojo brezupnost. Sedaj ni mogel storiti prav nič več. Glol>oko se je priklonil tu zapustil sobo Revcii na dražbi. Nesreča pride redkokdaj sama. Zmerom prinese s seboj tudi košček sreče, vsaj tako ljudje pravijo. Kar se tiče Karline Loe-wenskoeld, ji je nesreča poleg boleče ljubezni in zasmehovanja prinesla ravno listo, kar ji je manjkalo, da je postala resnično ljubezniva. Globoka potrtost je za vse čase pregnala iz njenega vedenja vse, kar je bilo preveč smelega im preveč razposajenega. V njen glas in njene kretnje, kakor tudi na njene obrazne poteze se je naselila neke vrste tiha dostojnost. Očem je dala tisto koprnečo bleščobo in tisto genljivo zadržano ognjevitost, ki sama od sebe govori o lahkomišljeno izgubljeni sreči. To turobno genljivo bitje je mo-ralo povsod, kamorkoli je prišlo, vzbuditi zanimanje, sočustvovanje in milobo." V torek popoldne sta se Karlina in gospa Forsius vrnili iz Oerebra in še isto popoldne je prišla mladina iz bližnjega rudnika v prožtijo. Med temi ljubeznivimi ljudmi je Karlina našla prijateljice, katere, kakor gospa Nyman na Gammanu, nikakor niso hotelo verjeti v njeno zahrbtnost in hinavščino. Le pogledati jo je bilo treba, pa so razumele, da jo je prizadela težka bol. Zaradi tega niso stavljale nobenih vprašanj, dovolile si niso nobene pripombe v zvezi z bližajočo se svatbo, temveč so skušale biti le toliko prijazne in prisrčne napram njej, kolikor se je sploh dalo. Resnično niso prišle zavoljo tega, da bi ji čestitale za oklice v cerkvi, ne, imele so čisto nekaj drugega na srcu. Ko so pa sedaj videle težko Karlinino bolečino, skoraj niso vedele, ali smejo s pravo besedo na dan. Na noben način pa niso mogle zamolčati tega-le: Šlo je za Elin, hčerko bajtarja Malta, deklic« z vrojenim znamenjem in deset brali in sestrami. Elin je prišla dopoldne takoj po zajtrku v Holm in jo milostim gospej potožila svojo bol, ker je njena mati morala svoje male otroke javno ponuditi občini, to se pravi, da jih misli tia javni dražbi prepisati na tistega, ki bi od občine zahteval najmanjšo ceno za njihovo vzdrževanje. Elin in njeni bratje in sestre so doslej živeli od beračenja. Česa naj bi se sicer lotile te slabokrvne živalice? Te velike kopice človeških bitij ni bilo drugega kakor lačni želodci, ki so hodili od hiše do hiše in bili že vsem v nadlego. Zato je občinski svet sklenil, da bo dal otroke na dražbo in jih tako oddal v rejo v različne hiše. ’ Naznanili so torej neke vrste dražbo, na kateri bi lahko stavil svojo ponudbo vsakdo, ki bi želel prevzeti enega ali več otrok. »Saj milostna gospa dobro ve, kaj se pri tem dogaja,« je rekla filin. »Le to bi radi dosegli, da bi kdo otroke prevzel za najnižjo ceno, da občina z njimi ne bi imela nobenih večjih izdatkov. Nihče pa ne pomisli na to, ali bodo otroci uživali pravilno nego in če bodo dostojno vzgajani.« Uboga Elin, ki je doslej nosila odgovornost za vso kopico otrok, je bila čisto iz sebe. Dejala je, da so tisti, ki na takih dražbah dražijo otroke, le revni kmetje, ki rabijo poceni pastirje za svoje ovce ali koze ali pa ceneno delovno silo za doni kot podporo za ostarelo gospodinjo. Njeni mali bratci in sestrice bi morali potem delati in so ubadati kot pravi hlapčiči in nihče ne bo prizanašal izdraženim otrokom. Za tisto, kar bi dobili, bodo morali založiti vse svoje sile. Ena izmed sestric, namreč najmlajša, je stara komaj tri leta. Ta seveda ne bi mogla niti pasti ovc, niti pomagali pri domačih delih. Morala bi vsekakor umreti od stradanja, ker je nikjer ne bo mogoče koristno uporabiti. Toda najhuje je Elin tožila nad tem, da se bodo otroci razkropili na vse vetrove. Sedaj pridno skupaj drže in se med seboj prisrčno ljubijo, toda čez nekaj let ne bodo poznali nič več svoje Elin, najstarejše sestre, niti se ne bodo več poznali med seboj. In kdo jim bo odslej naprej vcepljal čut za poštenje in ljubezen do resnice, kar so do sedaj vedno v redu dobivali. Milostno gospo iz Holma je ob teh tožbah revnega dekliča prevzelo globoko sočutje. Toda spoznala je, da ni v stanu, da bi jim mogla pomagati. Na gričkih oh rudniku vsenaokrog Holma je bilo več kot preveč malih otrok, za katere se je morala zavzemaH. Vendar je dve svoji sestri poslala na dražbo revežev, ki naj bi bila še ta dan v vasi, da bi vsaj izvedela, kdo bo izdražil te uboge male črvičke.