LETNIKXVI., ST. 19 (742) /TRST, GORICA CETRTEK, 26. MAJA 2011
www.noviglas.eu
SETTIM AN ALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596
TAXE PERCUE -TASSA RISCOSSA
NOVI
CENA1 EVRO
UFFICIO POSTALE PADOVA - ITA LY		WM
	NOVI GLAS IE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLISKI GLAS IN NOVI LIST 11. IANUARJA 1996	■Kl
Uvodnik
Igor Gregori
Bumerang!
Izid prvega kroga nedavnih administra-tivnih volitev vecjih in manjSih uprav-nih enot je pretresel italijansko politiCno prizoriSCe. Od Neaplja preko Turina do Bo-logne in Milana (ter Trsta in Gorice) se je izoblikovalo neko novo politiCno na-gnjenje, ki ima sicer povsod svojo krajev-no specifiko. Le-ta ne kaze najbrz na silen zaCetek nove pomladi Demokratske stranke, ob skupnih kazateljih posamez-nih stvarnosti lahko paC le ugotovimo, da se obdobje samovoljnega upravljanja poli-tiCne scene s strani vladnega predsednika sunkovito nagiba h koncu, in to ne glede na razplet balotaznih sooCanj.
Ker je sam predsednik vlade zahteval, naj se volitve v Milanu presodijo kot preizku-sen kamen celotne vladne politike in vla-dajoce koalicije, se velja zaustaviti ravno pri teh, ki so postale simbol klofute desni sredini. VpraSali bi se lahko, ali je Berlusconi enostavno zgreäil podporno strate-gijo dosedanji zupanji Morattijevi, ki je sicer gospa dobrih manir, napadalen pristop njene volilne kampanje po vzoru Berlu-sconijevih gest pa ji oCitno ni napisan na kozo. Morda je njen tekmec Giuliano Pisa-pia z veCjo politiCno obCutljivostjo (ali enostavno z zdravo pametjo) razumel, kaj sodi v volilno kampanjo kandidata za zu-pansko mesto in kaj ne. Bolj verjetno pa je, da osip volilcev, ki so doslej v Milanu mnoziCno volili za Ljudstvo svobode, dokazuje, kako lahko krcevito istovetenje krajevnih problemov (in sploSno tezav drzave Italije) z osebnimi navsezadnje na-siti tudi lastne podpornike.
Ce si je 'zimzeleni' vodja Severne lige Umberto Bossi zadnje mesece diskretno, a konkretno postavljal vpraäanje, ali je s po-litiCnega vidika Se modro za vsako ceno vzdrzevati navezo s tako zagonetno in pro-blematiCno osebnostjo, kot je Berlusconi, so MilanCani na dvodnevnem volilnem sooCanju neposredno izrekli svojo. Med temi najbrz tudi veliko dosedanjih volilcev Ljudstva svobode glede na to, da je Berlusconi prejel polovico preferenc manj kot na upravnih volitvah leta 2006. Mno-gi v desni sredini, bodisi med podporniki Ljudstva svobode bodisi med pripadniki Severne lige, so se namreC zaCeli spraSeva-ti, ali je za obstoj njihove politicne opcije Berlusconi Se tako prepotreben, kot je bil doslej, oziroma, ali lahko postanejo Berlusconi in njegovi neSteti sodni problemi in napadalni pristopi v prihodnje ovira pri zasledovanju politiCnih ciljev. Berlusconi se dobro zaveda, da bi poraz v Milanu po-stavil na kocko odnos s Severno ligo, saj si-stemsko-politiCna naveza z Bossijevo stranko temelji ravno na milansko-lom-bardijskih koordinatah. Balotaza med Mo-rattijevo in Pisapio ne bo torej odloCala le o upravni usodi Milana, temveC tudi o prihodnosti italijanske politiCne scene, saj je vodja Severne lige v dneh po prvem volilnem krogu jasno povedal, da ne bo pu-stil svoje stranke na krovu Berlusconijeve-ga Titanica.
Blatni stroj - kot ga imenuje pisatelj Roberto Saviano - je tokrat postal bumerang za vladnega predsednika: MilanCani niso za ekstremista presodili kandidata leve sre-dine (kljub temu da so Giuliana Pisapio v tej luCi prikazovali napadalni volilni stra-tegi zupanje Morattijeve), ternvec osebo, ki hoCe na vse mogoCe naCine dokazati, da so njeni problemi izraz napada sodstva na demokratiaio ureditev drzave.
Mar bodo do tega spoznanja priSli tudi ostali italijanski volilci?
Ob 60-letnici MePZ Lojze Bratuz iz Gorice
S kovckom spominov na prehojeni pevski poti
Kako naj pevski zbor, ki slavi visok jubilej in je z vztrajnostjo in veliko ljubeznijo do slo-venske besede in kulturnega izrofila v ne vedno naklonjenih Casih prebrodil marsikatero tezavo, najbolje zabelezi Castitljiv mejnik na ust-varjalni poti? S celoveCernim koncertom, seveda! Saj prav s pevsko govorico, polno pomenljivih to-nov, lahko najlaze izpove svoja obCutja in jih pre-lije vposluSalCevo duSo. Ob 60. obletni-ci neprekinjenega ustvarjalnega zagona je zbor Lojze Bratuz, edini meSani pevski zbor, ki deluje v naSem mestu in je v zadnjih letih moCno okrepil svoje vr-ste tudi s tem, da je zvabil k sebi pevce z onstran nekdaj obstoj eCe meje in s tem povsem naravno uresniäl obrablje-ne, a premnogokrat neudejanjene fraze o nekem SirSem slovenskem kulturnem prostoru, pripravil posluSalcem malce druga&n koncertni veCer v petek, 20. maja 2011. Za to priloznost je obänstvo, med katerim je bil tudi prof. Andrej Bratuz, sin Lojzeta Bratuza, po katerem se zbor poimenuje, popolnoma zasedlo veliko dvorano Kulturnega centra Lojze Bratuz. Za realizacijo veCera je odbor zbora poprosil za pomoC mlado Jasmin Kovic, ki se ji je ze nekajkrat ponu-dila priloznost pokazati svoja gledaliSka stremljenja.
Priloga Bodi clovek!______
Dragi bralci, vtej stevilki Novega glasa boste nasli cetrto stevilko priloge Bodi clovek!
Toplo jo priporocamo vbranje!
Obletnica zbora je tako v njeni zamisli postala svojevrsten prikaz 60-letnega popotovanja skozi Cas, ki so ga zgovorno prikazovali veCji in manjäi kovCki, polni spominov, ki so stali na odru in so jih pevci nato skoraj ljubosumno odnesli in obdrzali ob sebi. Nekdanje in sedanje Clane zbora je kot sanj-ski spomin, ki sicer, prezet z melanholiCno kopre-no - mestoma morda preveC oätno in s pridihom
veCernega koncerta s posreCenim naslovom S pe-smijo po slovenski dezeli ... z GoriSko v srcu je dramska beseda malce zasenCila vlogo pevcev, ki so pod smelo taktirko pevovodje Bogdana Kralja najprej pozdravili posluSalce z ljudsko v prir. Mihae-la Rozanca Dober veäer, nato pa se poklonili trem goriSkim skladateljem, Stanku Jericiju, Lojzetu Bra-tuzu in mlademu Patricku Quaggiatu s pesmimi Vsa lepa si, Marija, KraguljCki - ob njej vselej misel splava k muöeniSkemu trpljenju Lojzeta Bratuza in k zadnjemu pozdravu, ki so mu ga njegovi pevci poklonili pod oknom bolniSnice - in Pesem Gori-ci izpod peresa Janeza PovSeta, prisotnega v dvora-ni. Nato pa se je iz ust pevcev zlilo devet ljudskih pe-smi, ki so v priredbi slovenskih avtorjev (I. Ota, A. Daneu, P. Merku', H. LavrenäC, S. VremSak, U. Vra-
%' ti* i»
CLOVEK!
patosa, tudi zaradi, po zelji reziserke, sploäne Crni-ne odra in oblek pevk in pevcev - pluje po pretek-losti in belezi pomembnejSe utrinke zivljenja zbora Lojze Bratuz, ki je v tem dolgem obdobju nasto-pal pod taktirko ustanovitelja prof. Mirka Fileja, Iva Boläne, nepozabnega glasbenika prof. Stanka Jeri-cija, Stojana Kureta in nazadnje ze deset let Bogdana Kralja. Vsak izmed njih je pustil v sestavu svoja poustvarjalna nagnjenja in prispeval k rasti in uspehom sestava. Ta dramski lik je obCuteno inter-pretiral mladi Nejc Cijan, ki je ze kot srednjeSolec nastopal v vrstah AMO pod mentorstvom reziserja Emila AberSka, se v dveh uprizoritvah pridruzil dramskemu odseku PD Standrez, imel priloznost igrati z uveljavljenimi igralci SNG Nova Gorica pod prestizno rezijsko taktirko DuSana Jovanovica, sedaj pa svoje zelje po gledaliSkih deskah uresniCuje kot Student AGRFT v Ljubljani. V nekakSni uverturi
Foto Dani Kristancic
bec, J. Jez, A. Kumar) objele naäe kraje od Krasa do Alp in ljubljeno domovino. Krona vsega je bila Preäernova Zdravljica v uglasbitvi Ubalda Vrabca. Nekatere izmed teh so izzvenele ob glasbeni spremljavi godalnega kvarteta, ki so ga sestavljali Ambra Cossutta - violina, Nina Klaut - violina, Petra Rusjan - viola, Anze LiCen - violonCelo. Pri dru-gih pa se je zasliSal glas harmonike, na katero je igral Manuel Figheli. Glasbeno povezavo je zlozil Patrick Quaggiato. Neusmiljeno in neustavljivo bezanje £asa, ki odnaSa s seboj drobce naSega zivljenja in puäCa le spomine, je ponazarjala ve-likanska ura, na kateri so se kot projekcije (obliko-valec Massimiliano Zacchigna) prikazovale foto-grafije - utrinki s 60-letnega popotovanja zbora Lojze Bratuz.
/stran 3 Iva KorSiC
26. maja 2011
Svet okrog nas
NOVI
GLAS
Knjizna novost pri Goriski Mohorjevi druzbi
Samostojna Slovenija!
Dezelna komisija za slovenske sole - izid volitev
Solam s slovenskim ucnim jezikom v trzaski in goriski pokrajini Dvojezicni soli v Spetru Javnim obcilom
Sporocam, da je volilna komisija, kije bilazadolzena za stetje glasov za izvolitev Dezelne komisije za slovenske sole, koncala svoje delo. Na podlagi zapisnikov volilne komisije so v omenjeni dezelni organ izvoljeni naslednji predstavniki:
1) Ravnatelji prvi ciklus: Ksenija Dobrila
2) Ravnatelji drugi ciklus: Mihaela Pirih
3) Ucitelji: Martin Srebrnic
4) Nizja srednja sola: Katja Kaie
5) Visja srednja sola: Lidia Rüpel
6) Dvojezicna sola v Spetru: Damijan Vizintin
7) Neucno osebje: Sonia Marzi
8) Starsi Trst: Igor Kocijancic
9) Starsi Gorica: Majda Bratina
10) Starsi Speter: Michele Obit
11) Dijaki Trst: Barbara Ferluga
12) Dijaki Gorica: ErikSivec
Zapisniki volilne komisije so izobeseni na oglasni deski Urada za slovenske sole, ul. SS. Martiri, 3, ter na oglasnih deskah slovenskih sol na Trzaskem in Goriskem ter dvojeziene sole v Spetru. Rok za morebitne prizive je 10 dni od objave tega sporocila.
V. d. Vodje urada za slovenske Sole - odd. IV
TomalSimdid
In memoriam
Umrl je pisatelj in javni delavec Luciano Comida
Vpetek, 20. maja ponodi, je po hudi bolezni in tezki operaeiji zaradi sicer nepridakovanih komplikacij v 57. letu starosti umrl trzaSki pisatelj, esejist, da-snikar in urednik Luciano Comida. Zapu-stil je zgled druzbeno angaziranega kultur-nega delavca, ki se je vedno zelo zanimal za druzbene probleme. To se odraza na straneh njegovega
an
bloga in pri vedl ein em urejanju me-sednika Kon-rad ter v dlankih, ki jih je pisal tudi za veliko dasopi-sov, od II Pic-cola do ted-nika II Meri-diano in dru-gih glasil ter slovenskih li-stov Novo Delo in Primorski dnevnik.
. m
Po delnih upravnih volitvah
V severovzhodni Italiji zapihal nov veter
Zadnje deine upravne volit-ve v Italiji, ki so zadevale skoro 13 milijonov voliv-cev (na skupno 43 milijonov), so modno razgibale italijanske poli-tidne vode, kajti po dolgem ob-dobju neustavljivega desnosre-dinskega pohoda pod populistid-nim usmerjanjem njegovega vodje in hkrati predsednika vla-de Berlusconija so prinesle nekaj razjasnjenja v zmedenem politid-nem stanju v drzavi. Zgo-dilo se je pravzaprav nekaj le delno pridakovanega, kar je velik del drzavljanov ze dolgo pridakoval. Nevar-no se je namred zalomilo v tako imenovanem berlu-sconizmu, slonedem na iz-zivalnih medijskih udinkih na javnost in grobem vsiljevanju novega politid-nega in zivljenjskega mo-dela mimo osnovnih nadel spoStovanja do drugade politidno in idejno usmerjenih sodrzavljanov.
Na teh osnovah si sedanja politidna vedina pripisuje izkljudno resnico o zaple-tenih druzbenih problemih in pravilnosti njihovega reSevanja. VsakrSen drugaden ab kritiden pristop omenjena vodilna skupi-na v nadelu odklanja in zadevne pobudnike ozigosa za pesimiste, hujskade in kraktomalo za komu-niste. Sam Berlusconi pa brez vsakrSega sramu prijateljuje z nekdanjim sovjetskim vodjo taj-ne sovjetske varnostne sluzbe Pu-tinom, ki se je prelevil v izkljud-no ruskega drzavnika in se tea-tralidno pokriza na slovesnostih pravoslavne ruske Cerkve. Po Berlusconijevem modelu vla-danja je izvoljenim in drugim politidnim predstavnikom vse ali skoro vse dovoljeno v javnem pa tudi v zasebnem zivljenju, v kate-ro se javnost nima kaj vmeSava-ti. Do svojih politidnih nasprot-nikov se omenjeni predstavniki vedejo oSabno in jih ponizujode obravnavajo. Njihov voditelj se, kot vsi dobro vemo, skrajno neokusno izraza do sodnikov v zvezi z raznimi sodnimi procesi, v katere se je sam zapletel, a sedaj
zahteva, da jih ustavijo, ker zase-da polozaj predsednika vlade, de-prav ustava jasno doloda, da so vsi drzavljani pred zakonom enaki.
Vrnimo se konkretno k nedav-nim upravnim volitvam, na kate-rih so bila v igri (poleg ved dese-tin pokrajin in stotin obdin) tudi Stiri najbolj pomembna velika mesta, kot so Turin, Milan, Bologna in Neapelj, na katera je bila
&
razumljivo osredotodena naj-vedja pozornost tako politikov kot medijev. Med temi je prednjadil Milan, ki velja za go-spodarsko-finandno in poslovno prestolnico drzave nasploh. Od tu izhaja tudi sam predsednik vlade Berlusconi. Zadnje tri man-datne dobe je milansko obdino vodila desnosredinska koalicija. V pravkar iztekli mandatni dobi je vladala zupanja Letizia Morat-ti, ki je v prejSnji vladi vodila Sol-sko ministrstvo. Na letoSnjih volitvah se je potegovala za potrdi-tev zupanskega mandata. V nje-no podporo je na listi Ljudstva svobode kandidiral tudi sam predsednik Berlusconi, ki se je z njemu lastno napadalnostjo vkljudil v volilno kampanjo, ne mened se za osnovna nadela po-litidne korektnosti do tekmecev in tradicionalno zmernost mi-lanskih voliveev. Potem ko je volilno kampanjo izkoristil za gro-bo napadanje sodstva in Se po-sebno milanskih sodnikov (ti namred vodijo ved sodnih po-
Povejmo na glas
stopkov, povezanih s predsed-nikom vlade), je navdihnil neke-ga kandidata na listi Ljudstva svobode, da je dal nalepiti po mestu volilni plakat z geslom, da je treba "rdede brigatiste" izlodi-ti iz vrst sodnikov. To podetje je obsodila tudi sama zupanska kandidatinja in to zahtevala tudi od Berlusconija, a ta se je izmikal in s tem priznal idejno odetovst-vo omenjenega plakata. Morat-tijeva pa se je s svoje strani nespretno zaple-tla v politidni spopad s svojim neposrednim tekmecem za Zupan-sko mesto, poslancem Pisapio, kot predstavnikom levosredinske koalicije. Obtozila ga je namred, da je v svojih mladih letih simpatizi-ral s skrajnimi levidar-skimi skupinami in da je bil vpleten v neko kaznivo dejanje.
Vse to je modno zao-strilo predvolilno oz-radje, tako da so se mnogi spraSevali, kam bo to privedlo. Na to so dovolj jasno odgovorili volivei, ki so v pr-vem krogu 15. in 16. maja v vedji meri podprli levosredinskega kandidata Pisapio (skoro 48%) kot Morattijevo (skoro 42%). To je bilo veliko presenedenje za vse, Se najbolj za desnosredinski pol, ki je bil gotov zmage Morattijeve. To je bil obenem hud politidni udarec za premierja Berlusconija, ki je hotel milanske volitve pret-voriti v svojo politidno zmago. Dejansko pa je propadel tudi kot kandidat, kajti prejel je polovico manj osebnih preferendnih glasov (27 tisod), pred petimi leti jih je prejel 52 tisod.
Sorazmerno dobro so se v prvem krogu upravnih volitev (za obno-vitev pokrajinskih in obdinskih uprav) uveljavile liste levosredinske koalicije. V Turinu in Bologni sta bila njena zupana izvoljena ze v prvem krogu, v Milanu in Nea-plju pa bodo novega zupana iz-brali volivei v drugem krogu 29. in 30. maja.
Alojz Tul
Predvsem pa je ime Luciana Comida vezano na imenitne-ga literarnega junaka Miche-leja Crismanija, ki mu je rajni pisatelj namenil ved nadalje-vanj te med najstniki izredno priljubljene serije mladinskih povesti. Ob teh pa bi morali navesti Se dolg seznam drugih uspeSnih knjig za otroke in mlade. Pokojnega pisatelja so prav zaradi njegove neposred-nosti radi vabili tudi na Stevil-na sredanja z dijaki in mladimi nasploh. Prav letos bi mu po-delili nagrado za najbolj bra-nega mladinskega pisatelja v Italiji. Prejel pa je celo vrsto li-terarnih nagrad in priznanj. Luciano Comida je bil moz Tatjane Cuk, novinarke Radia Trst A, ki ji v imenu vseh kole-gov Novega glasa izrazamo iskreno sozalje.
Politidna objestkondno spodkopana
Kar ni mogla od vladajode koalicije dru-gadna politika, to so pred desetimi dne-vi storili volilci: objesti Berlusconija in njegovih sodelavcevso zadali izjemno modan udarec. Izid prvega kroga upravnih volitev je bil skrajno presenetljiv, sajga ni nihde napove-doval, bil je dobesedno strela z jasnega. Videti je ze bilo, da ljudje Berlusconiju in Severni ligi brezpogojno zaupajo, Skandal se je vrstil za Skandalom, raziskave javnega mnenja pa niso zabelezile nobene bistvene spremembe, Se ved, vladajoda politika kot da bi prav vsak dogodek obrnila vsvojprid. Napadi na sodstvo so se sto-pnjevali, pariament je pridel izgubljati mod, erotidne zgodbe, zadinjene s pladevanjem uslug, so postale skorajda drzavni simbol, predvsem pa so objestni nastopi z zalitvami in vzviSenim samopovzdigovanjem vzbujali vtis, da se drugade ne da, da je uspeSna le tovrstna politika, vsakrSna umirjenost, da je Sibkost in pravzaprav smeSna. Oditno pa so se ljudje ob-naSanja vladajode politike nasitili in so jo jasno odklonili. Ugledni izvedenci so prepridani, da je bil objesti Berlusconija in njegovih zadan odlodilen udarec in da sta zavela veter po pre-novi in zelja po neki novi smeri. Ob tem je na mestu svarilo, naj se drugadna politika in nje-ni somiSljeniki ne opajajo z iluzijo, da je vlad-ni predsednik dokondno porazen, ker je ta ilu-zija zazivela ze neStetokrat in uspavala tiste, ki si zelijo drugadno druzbo. V zvezi s tem tudi ne smemo pozabiti, da so do sedaj Berlusco-
nija, slej ko prej zaradi njegove ekonomske modi, v kritidnih trenutkih podprli mnogi, ki sicer ustvarjajo vtis, da seza vrednote resnidno zavzemajo. Dejstvo je, da je kondno dozivela priznanje politidna opozieija, ki je kljub neneh-nim porazom vztrajala na svojih staliSdih, ves das blatena in, de smo nekolikopatetidni, zasra-movana. Od sedaj naprej bo lazje, depravsebo politidna objest Se nadaljevala in bo toliko vedja, kolikormanj resnidne modi bo imela. V duhu Bossijevih izjav, da bi Pisapia, ki je “nor", v primeru zmage spremenil mesto v "cigano-polis", ga napolnilz drogo, znezakonitimipri-bezniki terga na Siroko posejalzmoSejami. Saj res, da ne bi ob tem pozabili na volilni dasopis Severne lige, na katerem vidimo Bossija in so-delavca z uperjeno pestjo. Uperjeno proti ko-mu?Je tonormalno?Se delapolitika tako?Kot bi videli plakat kakSnega nasilnega nogomet-nega navijada. Slednjid velja spomniti, da bo drugi volilni krog pomenljiv tudi za naSo na-rodno skupnost in prostor, v katerem zivimo. Prvi krog je bil res nadvse uspeSen in obstajajo velike moznosti, da bo trzaSka pokrajina Se naprej levosredinska, trzaSka obdina pa ponovno levosredinska, saj se je odmik ljudi od desne sredine komaj dobro pridel. Seveda velja Se po-sebej destitati vsem slovenskim izvoljenim predstavnikom ter toliko bolj Mari Cernic in Slovenski skupnosti za osvojitev podpredsed-niSkega mesta na GoriSki pokrajini.
JanezPovSe
Tiziana Zavadlav in Marko Tavcar
Sknjigo Samostojna Slovenija, bodi pozdravljena, ki je v tem tednu izSla pri GoriSki Mohorjevi druzbi, je zalozba zelela obeleziti prelo-men dogodek v naSi zgodovi-ni, osamosvojitev Republike Slovenije. Obenem je hotela obuditi v SirSi javnosti spomin na to, kako je o njem porodal za-mejski periodidni tisk, se pravi ted-nika KatoliSki glas in Novi list, Stirinajstdnevnik Dom in mesednik Mladika.
To je v prostorih galerije Ars na Travniku v pone-deljek, 23. maja, povedal tajnik GMD Marko Tavdar, ki je tudi pozdravil prisotne in med nji-mi dva izmed avtorjev, dr. Dra-ga LegiSo in Mira Oppelta, ki sta pred dvema desetletjema za Novi list in Radio Trst A do-gajanje spremljala od blizu. Pre-gledali so letnike 1988-1991, je nadaljeval Tavdar. "Vsega ni bilo mogode objaviti. Opravili smo izbor, ki je kot tak seveda subjektiven, izraz dutenja in po-zornosti do dogajanja". Odlodi-li so se za osemnajst sklopov, ki se vrstijo kronoloSko, od areta-cije detverice pa do umika ju-goslovanske vojske iz Slovenije. Gre za zanimivo knjigo, je Se povedal tajnik zalozbe, ki kaze na to, kako so na osamosvojit-vene procese gledali na TrzaSkem, GoriSkem in v Be-nediji v t. i. demokratidnem ta-boru. Ta je vedno verjel, da je za manjSinsko skupnost zivljenjskega pomena vzdrzevati dobre odnose z matico, a ne za ceno, da bi se odpovedal svoji duSi in zvestobi krSdanskim etidnim nadelom oz. vrednoti zvestobe slovenstvu kot narodni pripad-
nosti. Zato se je tudi vedno zavzemal za sa-mostojen politidni na-stop in je odklanjal in-ternacionalistidna pri-porodila vkljudevanja v italijanske stranke. Marko Tavdar in Tiziana Zavadlav sta nato z branjem nekate-rih odlomkov msgr. Kazimirja Humarja, Draga LegiSe, SaSe Martelanca in msgr. Marina Qualizze priklicala pred odi vrsto dustveno pretresljivih do-godkov. Clanki, komentarji in intervjuji so delo razlidnih pi-scev, tudi dopisnikov Radia Trst A; Tavdar je med njimi ome-nil Se tri posebno zanimive, Marka in Janeza Vuka ter Leona Marca. Za "zavzeto prepiso-vanje" se je zahvalil tajnicam Tiziani Zavadlav, NataSi Grego-ri in Mirjam Simdid, slednji pa Se na poseben nadin, ker je po-skrbela za "estetsko zelo oku-sno oblikovano naslovnico". Nekdanji odgovorni urednik Novega lista dr. Drago LegiSa se je zivo spomnil dni, ki jih je prebil v Kopru in Ljubljani kot dlan delegacije predstavnikov slovenskega in italijanskega ti-ska na povabilo Socialistidne zveze delovnega ljudstva; njen predsednik Joze Smole jim je tedaj jasno napovedal, da se bo komunistidna partija odpove-
dala oblasti ter se odlodila za politidni pluralizem in trzno gospodarstvo. Drug "nepoza-ben dogodek" je bil za dr. LegiSo spravna slovesnost v Kodevskem rogu po zaslugi nadSkofa SuStarja in predsednika Kudana. Miro Oppelt se je spomnil svojega porodanja za slovenski in italijanski radio Rai, kako je v Ljubljani dozivljal letalske alarme in intervjuval ljudi v zakloniSdu v Sestih je-zikih. Tudi pokrajinski predsednik SSk Julijan Cavdek se je spomnil Kodevskega roga in poddrtal, da so grobiSda rana, ki je slovenski narod Se ni pre-bolel. NaS urednikJurij Paljk je obzaloval dejstvo, da Slovenci Se danes nismo spravljeni, "pridakovali smo veliko ved". Janez PovSe je poudaril, da je osamosvojitev prinesla Slove-niji identiteto in demokraeijo, ki je dala enake pravice vsem Slovencem. Tavdar, ki se je za vlozeni trud zahvalil odsotni urednici Mariji CeSdut, je Se povedal, da je pri pripravljanju knjige imel pred odmi da-snikarja in pisatelja Franca Je-zo, digar spominu posveda knjigo. Ves je bil namred predan de-lu za uveljavitev ideje o samo-stojni in suvereni Sloveniji. Njegove sanje so se vendarle uresnidile.
Franco Dugo v Kulturnem centru Lojze Bratuz
Dolga umetnikova pot do kontemplacije
Kulturni center Lojze BratuZ v Gorici je bil prizoriSCe Se enega izvr-stnega kulturnega dogodka. V cetrtek, 19. maja, je bilo nam-rec v prisotnosti velike mnozi-ce ljudi - med njimi sta bila tu-di prefektinja Maria Augusta Marrosu in novoizvoljeni predsednik pokrajinske upra-ve Enrico Gherghetta - odprtje antoloSke razstave del prizna-nega goriSkega slikarja Franca Duga.
Kot je uvodoma povedala predsednica Centra Franka Zgavec, je slo za poklon umet-niku ob njegovi skorajSnji 70-letnici. Umetnine "enega naj-bolj reprezentativnih goriSkih umetnikov", pravzaprav izbor iz njegovega Stiridesetletnega ustvarjanja, so na voljo ljubi-teljem umetnosti in sploh obi-skovalcem kulturnega hrama do polovice meseca julija. Po-tem ko je mladi Violinist AleS LavrenCiC, gojenec SCGV Emil Komel, ob klavirski spremljavi oCeta in priznanega glasbe-nika Hilarija zaigral dva stavka iz Tartinijeve sonate, je o umetniku in razstavljenih de-lih na oseben in obCuten nacin spregovoril umetnostni kritik Giancarlo Pauletto, ki slikarjeva snovanja spremlja
ze od vsega zaCetka. Ni lahko potegniti rdeCo nit, ki pove-zuje 40 let umetniSkega dela, prikazanega na antoloSki raz-stavi, je dejal. NajstarejSa dela segajo v prva 70. leta; ze tedaj je Dugo pokazal znatne izraz-ne moznosti, oCitno je bilo, da bo imel Se veliko povedati. Od vsega zacelka je Dugova umet-nost vabila ne le h gledanju, tem vec k razmiSljanju. Tako je stopil v Siroki tok simbolizma, tipiCnega za srednjeevropski prostor. Pauletto je nato pove-dal nekaj misli o glavnih Du-govih ciklusih. OsredotoCil se je na tri bistvene podobe z moCnim simboliCnim na-bojem, ki omogocajo ustrezen upogled v "v veliko in kom-pleksno stavbo njegovega opusa".
Delo Odisej (poklon Umbertu Sabi) lahko razumemo kot emblem prvega umetnikove-ga soocenja s temo podobe kot vprasanja po identiteti. Obraz starca, ki opazuje gledalca, po-stavlja vpraSanje o tem, kdo on je oz. kdo smo. Dugo od-govarja na vpraSanje o lastni identiteti, ko upodablja umet-nost in umetnike preteklosti ter z njimi - kot v zrcalu - tek-muje in nam sporoCa, da hoCe biti prav to, da on to je: umet-
nik, oseba, ki vidi sebe v svetu, ki se hoCe tega odnosa zaveda-ti in ga poglabljati. V ciklusu Ugrabitev Mone Lize je glavni motiv razmislek o umetnosti, Cetudi posredno: o umetnosti se govori kot o predmetu ljud-skega izrodila, kot o vrednoti, ki se vrine v domiSljijo, v le-gendo in ljudski mit. Razlidno je sporodilo pastelov in tabel-nih slik iz ciklusa Atelje: umet-nik tu ponazarja nekam zme-denega samega sebe, ki gleda v drugo stran. Tu ne najdemo ved pripovedne radosti, tem-ved dvom o vlogi in smislu samega sebe. To sporodilo je Se bolj intenzivno v ciklusu Me-duza, kjer se pojavi lik "ubez-nika"; Meduza, ki se ponuja in obenem grozljivo kridi, pome-ni nevarnost, muko in pogu-bo, ki se skrivajo v umetnosti. Lik "ubeznika" lahko v simbo-lidnem smislu tolmadimo kot uteleSenje sebe kot umetnika, ki dozivlja protislovja, straho-ve in napetosti umetnosti: ta mu je namred obenem smrt-na nevarnost in reSilno sidro, moznost zmage, je povedal Pauletto.
Se en primer "radosti" pred-stavlja obsezna serija znanih Dugovih Boksarjev. Novost je tu mitoloSko-bajeslovni ele-
ment, ki ovija te ljudske like antidnih "bojevnikov" in tako daje galeriji portretov doloden epski pridih. Portreti uteleSajo neko plemenito umetnost, v kateri lahko prepoznamo dlo-veSko vrednoto, prediSdeno dvomov in protislovij. Po vpraSanju istovetnosti in umetnosti je Dugo postavil pod drobnogled svoj odnos do sveta in narave; skrivnosten je dlovek, prav tako narava. Zato se je lotil uprizarjati cipreso kot nekak portret drevesa, ki tudi spraSuje gledalca, od tod pa je preSel na drug ciklus, na Moza pred kostanjevim goz-dom. To je Se korak dlje. Protagonist niza slik iz leta 1999 je hrbtno ali v profilu upodo-bljen visok, vitalen, prileten moSki, v ozadju katerega se razprostira bohoten kostanjev gozd z visokimi drevesi, ki se postavljajo s svojo velidastno, epsko impozantnostjo naproti malemu in krhkemu dloveku. "To je meditacija o priblize-vanju smrti". Tega ganljivega lika, ki se Se vedno silovito uveljavlja v ciklusu DomaCno-st in drugih slikah, umetnik ne opuSda, saj dozivlja naravo in stvarstvo kot realnost, kjer vse obstaja kot izvor in konec. Gre za temo, ki se razvija v ob-sezni seriji pokrajin, v "nebe-sih”, v "nodnih pokrajinah”, v "nevihtah" in v "vederih", v "sondnih zatonih" in "oblakih", v tehniki pastela, olja in jedkanice: gre za slike, vezane na radost gledanja, na kontemplacijo. Ta nadin soodanja s svetom se po Mozu pred kostanjevim gozdom spet pojavi v ciklu z naslovom Pred gozdom, kjer je dloveSka podoba, deprav je tu manj ka-rakterizirana in bolj pred-stavlja dloveSkost v SirSem smislu, postavljena pred gozdom, ki je bolj sluten kot prikazan, bolj simboliden kot realen in nakazuje tisto enigmatidno nerazlodnost, v katero smo vsi - in torej tudi umetnik - na-menjeni po smrti.
Slike iz zadnjega obdobja, mojstrsko izdelane z vidika likovne tehnike, nas peljejo v ta pragozd, ki Se vedno daje obdutek neke metafore, ter v svetle zelene in rjave tone, ki ustvarjajo statidne, a zive pro-store, v katerih je edino za dlo-veka mozno dejanje osuplo opazovanje. Dugo, ki je ved desetletij izzivalno postavljal vpraSanja, sedaj nemo gleda. Tu ni ved tekmovalnosti, tu je le Se das za kontemplativno drzo in dudenje.
Krcitke
Kulturniki iz Koroske in Primorske so se srecali
V Ukvah na sedezu drustva Pianika so se 19. maja srecali predstavniki Krscanske kulturne zveze iz Celovca, Slovenske prosvete iz Trsta in Zveze slovenske katoliske prosvete iz Gorice ter predsednik drustva Planika Rudi Bartaloth. Srecanje je bilo namenjeno programiranju in usklajevanju kulturnega sodelovanja med Primorsko in Korosko, ki je ze vec desetletij lepo uteceno. Najvec pozornosti so namenili Primorskim kulturnim dnevom na Koroskem, ki se bodo zvrstili od 15. do 23. oktobra v raznih krajih Koroske in so 15. po vrsti. Kot znano, so ta srecanja izmenicno eno leto na Koroskem, drugo pa na Primorskem. Predstavniki kulturnih zvez iz Goriske in Trzaske so Koroscem ponudili vrsto prireditev, s katerimi bi se predstavili na tem tedenskem kulturnem srecanju, na katerem bo sodelovalo tudi drustvo Planika s predstavitvijo publikacije. / DP
Jana Dolenc, slike
V novogoriskem Hit paviljonu je med 12. majem in 26. junijem 2011 razstava slikarke Jane Dolenc. Avtorica se predstavlja z vrsto slik, posvecenih glasbi, in ciklom abstrahiranih arhitekturnih elementov
- podstresnih lin.
Jana Dolenc crpa motive iz vseh plasti clovekovega okolja. Zanimajo jo ziva, neziva narava, clovek in vse, kar cloveka determinira.
Krajinarstvo, fi-guralika, portreti in ne nazadnje ilustracija so likovne zvrsti, ki se jim avtorica v razlicnih obdob-jih ustvarjanja bolj ali manj intenzivno posve-ca. Ze vec let ra-ziskuje clovesko figuro in glasbo, vsvojih delih poskusa s copicem slediti ritmu in melodiji dolocene zvrsti, barvni izbor prilagaja vzdusju, ki ga glasba narekuje. V ciklu Odstiranja presnavlja podobo slovenskega arhitekturnega elementa
- podstresne line -, ki je tradicionalno krasila vrh stene pod slemenom skednjev in his. S tem ciklom je najblizje abstraktni umetnosti doslej, s cimer se je tudi obrnila v duhovno pokrajino. Lina je postala odprtina, okno, prehod, osnoven lik - krog, ki je povzdignjen na raven simbola.
Emira Tyrnadzic, slike
V nekdanjem skladiscu soli Monfort v Portorozu je od 5. maja do 12. junija 2011 razstava slik hrvaske ustvarjalke Emire Turnadzic, ki javnosti prvic predstavlja najnovejsi opus slik, ustvarjenih v zadnjih stirih letih. Razstavo spremlja dvojezicni katalog z zapisoma Nives Marvin in Andreja Medveda.
Z odmikom od znanih sodobnih tezenj in z opazno intimno likovno entiteto so njena dela bistveno drugacna, se vedno sodobna ter neprimerljiva s socasnimi likovnimi govoricami. Teh-nolosko so to simbioze ris-be, slike, reliefa in objekta, v formalno oblikotvornem pogledu pa presenetijo z ekspresivno velicastnostjo v smislu skrajno intimne izpovedi. Tradicionalna risba in tradicionalna slika sta vsaj na videz podrejeni materialni strukturi slikovne povrsine: avtorica z vso natancnostjo kolazira in mozaicno sestavlja, plasti, razvrsca in oblikuje nove teksture po slikarski povrsini. V vsebinskem smislu pa avtorica sledi spontanemu trenutnemu navdihu in ideji: to je njen neustavljivi kreativni agens, ki ga skozi ustvarjalni ritual spreminja vsublimne metafore necesa, kar je onkraj konkretnega in fizicnega sveta. Znotraj tega je vedno veliko prostora zlasti za avtoricino pronicljivo intuitivnost, za domisljijo, spomine.
Goriska Mohorjeva druzba
■Samosfoim
 JA
bodi lOZMAVL/EM
ösamosvajanje ^Sfovenije v zamejs^em periodicnem thkß iq&S-iqqi
KATOLISKI ©LAS IOVI LIST DOM MLADIKA
Dobite jo v slovenskih knjigarnah!
Igor Tersar podeljuje Marku Tercicu jubilejno priznanje JSKD RS (foto Pani Kristancic)
S 1. strani
S kovckom spominov...
Kot se za take priloznosti spodobi, je ob koncu predsednik zbora Marko TerCiC posredoval nekaj misli in dejal tudi: "Zavedamo se pome-na, ki ga ima ta glasbeni sestav s svojo 60-letno zgodovino ne samo za mesto, ampak za §ir§i goriSki in zamejski prostor. Skrbeti moramo, da pesem ne bo zamrla v njem in z njo ma-terina slovenska beseda, tudi zaradi poslanstva, ki smo ga sprejeli od tistih pevcev, pevo-vodij in podpornikov, ki so v tem dolgem obdobju skrbeli, da je zbor rastel, zorel in se razvijal v pravem slovenskem duhu". Prebral je Se destitke gostov, ki so opravidili svojo odsotnost: goriSkega zupana, goriSke prefektinje Marie Auguste Marrosu, dezelnega svet-nika SSk Igorja Gabrovca in ministra za Slovence v zamej-stvu in po svetu BoStjana ZekSa. Pozdravil je prisotno generalno konzulko Vlasto Valendid Pelikan in posredoval Cestitke, ki jih je
zboru poslal ZePZ Vinika iz Go-riSkih Brd. Sledili so si pozdravi, pohvale za vztrajno in pozrtvo-valno delo, ki so jih pevskemu sestavu izrazili Franka Padovan,
predsednica ZSKP, Jurij Paljk, Clan odbora KCLB, Bernard Spaz-zapan v imenu SSO - dezelni predsednik SSO Drago Stoka se
je tudi udelezil veCera -, Branko Zorn, predsednik SVS, Sonja Kert Wakounig, predsednica KKZ iz Celovca, v imenu Mestne obCine Nova Gori-ca svetnica Kaja Draksler, Clanica komisije za mednarodne odno-se, pa Se Claudio Peric, predsednik SKPD Hrast, Filip Hlede, predsednik SKPD F. B. Sedej iz
Steverjana, in Damijan Terpin, dezelni tajnik SSk. TerCiC se je tudi zahvalil oblikovalcem 93 strani obsegajoCe publikacije, ki jo je
ob 60-letnici izdal zbor in jo z ZSKP zalozil, tiskala pa Grafica Goriziana: umetnostni zgodovi-narki, nekdanji pevki zbora, Ve-reni KorSiC Zorn za dovrSeno, pa tudi s srcem napisan tekst in skrbno obdelavo gradiva, ured-niku MiloSu Cotarju za garaSko, zamudno delo in Ivanu Zerjalu, ki je oblikoval naslovno stran. Sledilo je podeljevanje jubi-lejnega priznanja MePZ L. Bratuz za 60-letno delovanje, pa Se bronastih, srebrnih in zlatih znaCk pevcem za zve-stobo petju. Podelil jih je Igor TerSar, direkter Javnega skla-da RS za kulturne dejavnosti. Naj omenimo le dve Castni Gallusovi znaCki, ki sta ju za "izjemno dolgoletno udejst-vovanje na glasbenem po-droCju ljubiteljske kulture" prejeli Marilka KorSiC in Franka Zgavec; z zborom sta prehodili kar nekaj poti! Po radozivem pevskem dodatku se je jubilejno druzenje sproSCeno nadaljevalo na dvoriSCu KCLB pod lipami in se ob prijateljskem kramljanju, iskrivih zdravicah in preSernem petju zavleklo pozno v toplo, sanjavo pomladno noC.
26. maja 2011
Kristiani in druzba
Papez Benedikt XVI. bo 4. in 5. junija 2011 obiskal Hrvasko
Papezev obisk v znamen ju gesla: "Skupaj v Kristusu!"
Papez Benedikt XVI. bo 4. in 5. junija 2011 obiskal HrvaSko. Obisk bo po-tekal pod geslom Skupaj v Kri-stusu, udelezili pa se ga bodo tudi slovenski verniki ter neka-teri duhovniki in (nad) Skofje. Po prihodu na zagrebSko leta-liSCe se bo papez Benedikt XVI. najprej sreCal s hrvaSkim pred-sednikom Ivom Josipovicem v predsednikovem uradu na PantovCaku in predsednico hr-vaSke vlade Jadranko Kosor na apostolski nunciaturi. V Hr-vaSkem narodnem gledaliSCu se bo sreCal s predstavniki kulture, akademske skupnosti, podjet-nikov, civilne druz-be, politike in diplo-matskega zbora ter voditelji verskih skupnosti. Ob koncu pr-vega dne bo prisoten na molitvenem
bdenju z mladimi na osrednjem zagrebSkem trgu ba-na Josipa JelaCica.
Osrednji dogodek pastoralnega obiska na HrvaSkem bo slove-sno evharistiCno bogosluzje ob narodnem sreCanju hrvaSkih katoliSkih druzin, ki ga bo papez v nedeljo, 5. junija 2011, vodil na zagrebSkem hipodro-mu. Po maSi bo papez Benedikt
XVI. vodil molitev Raduj se Kraljica nebeSka in nagovoril vernike, v popoldanskih urah pa bo v zagrebSki katedrali vodil molitev vecernic skupaj s Skofi, duhovniki, redovniki, re-dovnicami in bogoslovci ter se ustavil na grobu bl. kard. Aloj-zija Stepinca.
Na HrvaSkem je katoliSka vera izjemno ziva, Hrvati so bili pokristjanjeni v Casu med 7. sto-letjem	in
zaCetkom 11. sto-letja. Prve stike s Svetim sedezem so Hrvati imeli ze v 9. stoletju, ko je njihov vladar Branimir pisal papezu Janezu VIII. in mu oblju-bil zvestobo, na to pismo mu je papez odgovoril in mu napisal, da je v baziliki sv. Petra v Rimu da-
roval maSo za njegov narod, ki ga je tudi blagoslovil. Izjemno dragocena je tudi bo-gata korespondenca med hrvaSkim kraljem Tomislavom in papezem Janezom X. ob prvi splitski si-nodi leta 925. Ta pi-sma imajo Hrvati za prve mednarodne dokumente o svojih kraljih. Ze v 9. stoletju so Hrvati imeli liturgijo v svojem je-ziku in svojo abecedo glagolico. HrvaSki kristjani so zelo trpeli v drugi svetovni vojni in tudi v zadnjih balkanskih vojnah, saj so jim med leti 1991 in 1995 poruSili v vojni 1426 cerkve' nih stavb, med njimi ve-liko cerkva.
Hrvatje so izjemno po-nosni na svoje svetnike, med njimi je zelo prilju-bljen sv. Lepopold Mandic, ki se je leta 1866 rodil v Herceg Novem, umrl pa leta 1942 v Pa-dovi, kjer je ve£ kot 40 let spo-vedoval. Drugi hrvaSki svetniki so: sv. Nikola Tasvelic, rojen v
Sibeniku leta 1340, umrl je v Je-ruzalemu leta 1391, bil je Iranciskan, umrl je muCeniSke smrti, sv. Marko iz Krizev-cev (KrizevCanin), ki je zi-vel med leti 1589 in 1619 in je tudi on umrl muCe-niSke smrti, ker je ostal zvest Petrovemu nasled-niku in se ni vdal volji takratnega vladarja, blazeni Ivan Merz 1896-1928), bl. Marija Petkovic, redovnica (1892-1966), blazeni Avgustin (Augustin) Kazotic (1260-1323), blazeni Gracij (Gracija) izMuja (1438-1508), blazeni Jakob iz Zadra (Jakov Zadranin), ki je zi-vel med leti 1400 in 1490, blazeni Julijan iz Bai (1300-
1349), blazena Ozana Kotorska (1493- 1565). Go-tovo je zelo poz-nan tudi hrvaSki bla2eni, kardinal Alojzij (Alojzije) Stepinac, ki je umrl v straSnih boleCinah leta 1960, a je bil ze pri 36 letih ime-novan za za-grebSkega nadSkofa, po drugi svetovni vojni je bil obsojen na 16 let zapora in prisilnega dela, ker ga je takrat-ni komunistiCni re2im obtozil sodelovanja z nacisti in rezi-mom Anteja Pavelica, proti ka-terim pa se je blazeni Stepinac vztrajno boril. Njegovo vodilo: - Frangar, non flectar! - Lahko me skuSajo zlomiti, a zlomiti me ne morejo"! mu je poma-galo, da je prestajal kazen, Ce-prav je dokazano, da je umrl za posledicami tezke jeCe. Leta 1992 so obnovili sodni posto-pek proti njemu in dokazali, da je bil sodni proces zmontiran. Leta 1998 je sveti oCe Janez Pavel II. v najveCjem hrvaSkem Marijinem svetiSCu v Mariji Bi-strici pred tisoCglavo mnozico povzdignil kardinala Stepinca na Cast oltarja.
Kriticno o casnikarskih izbirah
Uvodniki, gradovi in se marsikaj
Na Veliko noC proti ve£e-ru sem si vzel Cas, da bi prebral vse tiste dnev-nike, ki so mi jih prinesli znan-ci, ces da ne bi preveC lenaril... Moj prijatelj DuSko je imel za-nimiv uvodnik v zamejskem dnevniku. Prav uzival sem, da so mu ga objavili. Potem pa Str-bunk: Nedeljske teme! - Mladi naj bodo samozavestni, kot smo bili mi! Tako je imel na-slov intervju z Janezom Stanov-nikom ob 70. obletnici OF. Vse lepo in prav, vendar, se vam ne zdi, da bi vsaj na Veliko noc, ki je se vedno vsaj nekaterim dan nekega spoStovanja, prizanesli s to temo? Ne bom se spustil v polemiko, kot tudi ne bi pole-miziral s Stevilkami, koliko Slo-vencev je zadnja vojna "pobra-la". O vsem tem je zelo prav, da se razCiSCuje, Ceprav na Cistem o tem ne bomo nikoli, ker kljub poskusom narodne sprave se bo delitev nadaljevala v nedo-gled in vedno se bo dobil kdo,
ki bo to naso ljubo slovensko zgodovino mrcvaril. Prav zato sem se ob tej Stevilki naSega dnevnika zamislil. Ali je tisti uvodnik odgovarjal vsebini ti-stega Casopisa, ali pa je bil nacelno sprovociran in uvodnicarja prikazal kot cepca, o tem naj pre-sodi vsak sam. Dejstvo je, da je takSen naCin urejanja ne glede kate-rega Casopisa manipula-cija z bralci! Uvodnik ima svojo tezo in ured-nik je dolzan, da uvod-niku tudi prilagodi vse-bino Casopisa ali obrat-no. To je bilo in bo ob-stajalo, dokler se bo pi-salo, pa ne glede kako, ali na papirju ali po elektronskih medijih.
Ko bralec pogleda naslov uvod-nika, zazna, kaj mu bo ta ste-vilka posredovala in o Cem ga bo informirala. Tako tudi Se vedno vzgajajo bodoCe Ca-
snikarje, pa ne glede, kje in v katerem politiCnem sistemu delujejo te ucne ustanove. Prav zato bi zlasti mlade morali vz-gajati, da bi najprej prebrali ali vsaj pogledali naslov uvodnika v nekem Casopisu, in potem nadaljevali z branjem. Ne pa kot marsikdo najprej pogleda Sportno stran, mogoCe Se vre-me, pa kakSen vic, potem pa ga casopis ne zanima vec. Ce ima-mo tako vzgojene ljudi, in caso-
pis i so tudi vzgojna sredstva, potem naj se ne cudirno, da je tako, kot je, in da piSejo uvod-nike kot neki blef ali za ’za-frkancijo' tistim, ki bodo Caso-
pis vzeli v roke!
Ob tem pa Se to. Pozno zveCer istega dne sem üsto sluCajno pogledal elektronsko poäto in na njej dobim vabilo na kon-cert v Arboretum VolCji Potok. Vsi poznamo ta enkratni cve-tlicni raj. V kolazu, ki mi ga je poslal znanec, pa piSe dobesed-no tako: "Pa smo tam... Bilo bi prelepo, Ce bi v VolCjem Potoku ne bilo nekaj narobe. Dvorec v ozadju na fotografiji ni dvorec,
ampak kulisa! Dvorec v VolCjem Potoku je bil pozidan v 16. stoletju. Mocno predelan in olepäan leta 1882, ko ga je kupil Ferdinad Sovan. Sovano-
vi so okrog gradu uredili park, ki je bil osnova danaSnjemu. Sobanovi so v njem ziveli do leta 1942, ko so jih izgnali Nem-ci in ga uporabili zase. Potem pa zalost. Tako piSe na kulisi, da so ga LOKALNI PARTIZANI 15. aprila 1944 zazgali... Potem so bili poskusi, da bi na istem me-stu zgradili in postavili hiSo iz Ljubljane, ampak se ni izSlo ... Danes konec parka krasi nape-to platno na kulisi...
O, vraga ... To me pa vrze na obrate ... NIC NIMAM PROTI PARTIZANOM. Tudi moja ma-ma je bila partizanka in stric tudi, pa oce je bil odpeljan v Av-strijo... vzgojen sem bil v SLO-VENSKEM DUHU! VCasih pa se mi le postavi vprasanje: "Zakaj so ti lokalni partizani pozgali vse, kar je bilo lepega v Mo-raväki dolini"? Pet gradov po vrsti, razen I'sustanja. Pa Kerst-nikov grad na Brdu, grad Dol pri Ljubljani, pa skoraj vse gra-dove po Dolenjski ... O moj Bog, zmanjka prostora, Ce bi Se naSteval. Kdo so bile tiste bara-be, ki so pod nazivom PARTIZANI uniCevali NASO SLOVENSKO DEDISCINO? In ki Se danes za svoje bedasto poCetje do-bivajo borCevsko priznavalni-no. Imajo imena, mar ne? Si
upa kdo povedati, zakaj so na CeSkem, Poljskem, v NemCiji, Avstriji, Italiji... vojno prestali skoraj vsi gradovi? Menda so bile tudi tam borbe? Barbari, ne partizani! Umazali ste ime in plemenitost tistih ljudi, ki so res branili domovino ... Vem, da je danes lahko iz fotelja plju-vati po zgodovini... Ampak, vi ste jo pisali v napaCno smer! Ne zanimajo me ne beli ne plavi ne crni ne rdeci, ki so se pobija-li med seboj. - Zanimajo me pravicni, ki so branili domovino, pa vseeno na kateri strani! Branili in ne brez potrebe unicevali, da se razumemo"! Pa smo tam! Casopisni uvodniki, napisani "v tri dni", pove-licevanje preteklosti, ki poka po Sivih, objokovanje napak, za katere ni nihCe kriv, kam vse to vodi? Kljub vsemu, to je del naSega naroda, pa ceprav vsem ne bo prav, da se tudi tako raz-miSlja. Vi, pa kakor zelite, saj ste svobodni, pa ne glede, ali prebirate uvodnike ali pa jih prezirate ali pa bodo Se naprej uredniki z uvodniki brili norce in mi se spotikali ob neumno-stih, ki jih nekateri Se vedno povelifiujejo in jih bodo Se naprej ...
Ambro2 Kodelja
Poslanica papeza Benedikta XVI. za 48. svetovni dan molitve za duhovne poklice (1)
"Hodi za meno}!"
D
ragi bratje in sestre!
OseminStirideseti svetovni dan molitve za duhovne poklice, ki smo ga letos prazno-vali na 4. velikonoCno nedeljo, 15. maja 2011, nas vabi k raz-miSljanju o temi: Predlagati duhovne poklice vkrajevni Cerk-vi. Pred sedemdesetimi leti je papez Pij XII. (1939-1958) ustano-vil PapeSki urad za duhovniSke poklice. Podobne urade, ki so jih vodili tako duhovniki kot laiki, so potem ustanovili tudi Skofje po Stevilnih Skoßjah kot odgovor na povabilo dobrega Pastirja, ki so semu mnozice "zasmilile, ker so bile izmuCene in razkropljene kakor ovce, ki nimajo pastirja", in je rekel: "Zetev je obilna, de-lavcevpa malo. Prosite torej Go-spoda zetve, najpoSIje delavce na svojo zetev" (Mt 9,36-38).
Umetnost spodbujanja in skrbi za duhovne poklice ima odliCno oporno to£ko v evangeliju, kjer Jezus kliCe svoje uäence, naj ho-dijo za njim, ter jih vzgaja z lju-beznijo in skrbnostjo. Predmet na$e posebne pozornosti je naäin, kako je Jezus poklical svoje najtesnejSe sodelavce, da bi oznanjali Bozjekraljestvo (prim. Lk 10,9). Predvsemjejasno, da je bilo prvo dejanje molitev zanje. Preden jih je poklical, je Jezus prebil no£ v samoti, molitvi in prisluSkovanju Oäetovi volji (prim. Lk 6,12), da bi se v no-tranjosti dvignil nad vsakdanje skrbi. Poklici za duhovniSko sluz-boin posveCeno zivljenje so vpr-vi vrsti sad nenehnega stika z zi-vim Bogom in vztrajne molitve, ki se dviga h Gospodarju zetve po zupnijskih skupnostih, krSCan-skih druzinah in skupinah za
spodbujanje poklicev.
Gospod je na zaöetku svojega jav-nega zivljenja poklical ribiäa, ko sta se odpravljala na ribolov na obali Galilejskega jezera: “Hodi-ta za menoj in naredil vaju bom za ribiäa ljudi" (Mt 4,19). Njuno mesijansko poslanstvo jima je pokazal s Stevilnimi 'znamenji', ki so nakazovala njegovo ljube-zen do ljudi in dar Oäetovega usmiljenja. Uöence je vzgajal z besedo in zivljenjem, da bi bili pripravljeni in bi nadaljevali nje-govo delo odreSenja. Konäno jim je, "ker je vedel, da je priSla nje-gova ura, kopojde s tega sveta k Oäetu" (Jn 13,1), zaupal spomin na svojo smrt in vstajenje. Preden je bil povzdignjen v nebo, jih je poslal po vsem svetu z na-rodilom: "Pojdite torej in naredi-te vse narode za moje uöence" (Mt 28,19).
Zahtevno in hkrati navduiujoäe zveni Jezusovo povabilo nekaterim: "Hodi za menoj", s katerim jih vabi, naj se spoprijateljijo z njim, od blizu prisluhnejo njego-vi besedi in zazivijo z Njim. Uäl jih je popolne posveCenosti Bogu
in Sirjenju njegovega kraljestva v skladu z evangeljsko zakonito-stjo: "Ce pSeniäno zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sa-mo; tve pa umre, obrodi obilo sa-du" (Jn 12,24). Vabi jih, naj iz-stopijo iz svoje zaprte volje in ideje o samouresniCenju, se potopijo vBozjo voljo in se ji pustijo voditi. V njih pozivlja bratstvo, ki izhaja iz razpolozljivosti Bogu (prim. Mt 12,49-50) in je znaäilna poteza Jezusove skupnosti: "Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji uCenci, äe boste med seboj imeli Ijubezen" (Jn 13,35).
Hoja za Kristusom je zah-tevna tudi danes. Pomeni uüti se upirati pogled v Je-zusa, ga notranje spoznava-ti, posluSati njegovo Besedo in ga sreCevati vzakramen-tih. Pomeni uCiti se usklaje-vati svojo voljo z Njegovo.
To je prava Sola oblikovanja za vse, ki se pripravljajo za duhovniSko sluzbo in posveCeno zivljenje pod vodstvom pristoj-nih cerkvenih oblasti. Gospod
kliCe vedno in vvseh zivljenjskih obdobjih, da bi se soudelezili njegovega poslanstva in sluzili Cerkvi v duhovniStvu in redov-niStvu. Cerkev je "poklicana va-rovati ta dar, ga ceniti in ljubiti,
saj je odgovorna za vznik in zo-renje duhovniSkih poklicev". Zlasti vnaSem äasu, ko se zdi, da 'drugi glasovi' duSijo Gospodov glas, povabilo khoji za njim z da-
rovanjem svojega zivljenja pa utegne bitipreveözahtevno, mo-rajo vse krSäanske skupnosti in vsak vernik zavestno prevzeti na-logo spodbujanja duhovnih poklicev. Spodbujati in podpirati je potrebno vse, ki kazejo jasna znamenja poklica-nosti v duhovniSko in redovniSko zivljenje, da bi zaäutili toplino celot-ne skupnosti, ko bodo izrekli 'da' Bogu in Cerkvi. Tudi sam jih spodbujam, kakor sem storil tudi s tistimi, ki so se odloäli vstopiti v se-meniSZe, ko sem jim pisal: "Dobro ste storili! Ljudje bodo Boga vedno potrebovali, tudi v dasu prevladovanja tehnike nad svetom in globaliza-cije; Boga, ki se nam je razodel v Jezusu Kristu-su in nas zdruzuje v ve-soljno Cerkev, da bi se z Njim in po Njem uäli resniCnega zivljenja ter podpirali in uveljavljali merila pristne CloveC-nosti".
Kristiani in druzba
26. maja 2011
5. Festival druzin vTermah Olimia
"Dajte nam moznost normalnega zivljenja in razvoja!"
Kratke
Srecanje vernikov koprske skofije in goriske nadskofije na Sveti Gori
Obtradicionalnem, letos stiriindvajsetemsrecanju koprske skofije in goriske nadskofije bo v nedeljo, 29. maja 2011, ob 16.00 na
Sveti Gori masa. Pri bogosluzju bodo poleg koprskega skofa msgr. Metoda Piriha in goriskega nadskofa msgr. Dina De Antonija somasevali tudi duhovniki iz obeh (nad) skofij. Srecanje bo pote-kalo pod geslom Ego steti in monte sicut prius (Stojim na gori kakor prej), saj letos obhajamo 60. obletnico vrnitve svetogorske podobe na Sveto Goro. Bogosluzje bo potekalo v slovenskem, italijanskem in furlanskem jeziku, evharisticna molitev pa v latinskem.
Dodatne informacije dobite pri mag. Bozu Rustji v Tiskovnem uradu Skofije Köper, Trg Brolo 11, p. p. 114, 6001 Köper, tel. 05/611-72-20, e-naslov: bozo. rustja@ognjisce. si.
Gorica / Predavanje: "Posluh za brate"
Druzinska pastorala goriske nadskofije vabi v soboto, 28. maja, ob 16. uri v dvorano duhovniskega doma (vhod z Verdijevega korza st. 4) v Gorici na predavanje "Posluh za brate”; govorila bo dr. Annamaria Rondini. Srecanje bo potekalo v duhu papezevih besed iz Ogleja, ko je med drugim povedal: “Poskrbite, da boste v sredisce svoje pozornosti postavili druzino, zibelko ljubezni in zivljenja, temeljno celico druzbe in cerkvene skupnosti. Ta pastoralnaskrbjese toliko nujnejsa zaradi vedno bolj razsirjene krize zakonskega zivljenja in padca rodnosti... Kulturne spremembe, ki jih dozivljamo, zahtevajo od vas, da ste prepricani kristjani”...
Doberdob: obisk misijonarke iz Ruande
Nasa zupnija je povezana tudi z nekaterimi slovenskimi misijonarji in misijonarkami. Ko pridejo na dopust, se velikokrat oglasijo tudi pri nas. Tako nas je v soboto, 9. aprila, obiskala s. Bogdana Kavcic iz Ruande. Skupaj se z dvema sosestrama z Mirenskega Gradaje bila pri nasi vecerni masi. Po masi nam je opisala svoj misijon in delovanje v tej zelo nemirni afriski drzavi.
Vsako leto solarji prinesemo k jaslicam hranilnike, ki jih imamo doma v adventnem in bozicnem casu. Ta dar smo podarili s. Bogdani v imenu vseh nasih solarjev.
Bila je zelo vesela in nam je obljubila, da bodo v njenem misijonu molili tudi za nas. Zazeleli smoji lepo bivanje v domovini in srecno vrnitev v njen misijon. / Anna in Chiara
Osebni spomin ob papezevem obisku v Ogleju
Geslo obiska je bilo "Potrdi nas v veri”.
Papezevega obiska v Ogleju sem se udelezil z romarsko skupino iz Sempetra. Imeli smo vstopnico A, tako da sem zelo od blizu videl svetega oceta. Bil sem zelo sproscen. Po koncani liturgicni molitvi in govorih smo se razsli. Na ulici blizu bazilike sem srecal upokojenega trzaskega skofa msgr. Ravignanija in z njim imel kratek razgovor. Ganilo me je, da si je vzel cas in me nagovoril v slovenskem jeziku vprico skupine duhovnikov in skofov. Bil sem zelo presenecen in srecen zaradi dvakratnega dozivetja: obiska sv. oceta in srecanja s skofom Ravignanijem. / Romar L. Mozetic, Miren
Otrok je dar
“Otroci so nase najvecje bogastvo”. Resnica, ki izraza, kam je potrebno vlagati naso energijo in nase upe, ali zgolj fraza, s katero opletamo, ker se tako prijetno slisi. Biti mama stirih otrok je velik privilegij. Je izpolnjujoca izkusnja, ki je ne morem primerjati z nicimer v zivljenju. Misel, da sem mama, mi vedno -ne glede na “lumparije”, ki so sestavni del vsakega normalnega otrostva, in ne glede na “sive läse”, ki so sestavni del normalnega starsevstva, priklice nasmeh na obraz in moje srce napolni z obcutki topline in predanosti. Biti mama ali biti oce je vloga, ki bi jo prizelela vsakomur. Vsakomur? Mar res? Pretezni del svojega poklicnega zivljenja sem prezivela z materami v materinskem domu. Vecina mam, ki so svoje zacasno zatocisce näsle pri nas, je potrebovalo miren prostor in clovesko oporo, da so se okrepile in postale pogumnejse in predanejse mame. Zame najtezje pa je bilo spoznanje, da obstajajo zenske, ki ne znajo in ne zmorejo biti mame, ki so rodile otroka, a ga s svojim ravnanjem ogrozajo, ga zavracajo, ga ne marajo. Dandanes se na veliko opleta z besedami, da je “imeti otroka pravica odraslih”. Ce je otrok pravica ali se huje lastnina, so potem sprejemljivi tudi komentarji, da bi v dolocenih primerih bilo bolje, da otroka ne bi bilo (da se v hujse komentarje niti ne spuscam!). In pravica otroka? Najprej do zivljenja. Do obeh starsev, sprejetosti, varnosti, ustrezne nege in vzgoje. Matere, ki ne zmorejo skrbeti za svoje otroke, imajo skoraj vedno za sabo travmaticno druzinsko zgodovino. To ne opravicuje njihovega ravnanja. Pomaga nam razumeti, da z ustrezno pomocjo materi in otroku lahko pomagamo prekiniti nesrecen tok neke zgodovine. Otrok je dar svetu, je privilegij in sam po sebi v resnici bogastvo. Odrasli moramo prevzeti svoja bremena (in malih in velikih, ki jih ne zmorejo nositi sami), da bodo tudi danasnji otroci nekoc znali prevzeti svoja (in tistih, ki jih ne bodo mogli nositi sami). / Alenka Hvalica
Vorganizaciji Zavoda iskreni. net, najveCje druzinske or-ganizacije v Sloveniji, je v nedeljo, 22. maja, v Termah Olimia potekal jubilejni, ze 5.
Festival druzin.
Zbralo se je veC kot 10.000 ljudi, skupno prek 2.500 druzin.
KljuCni cilj festivala je medsebojno druzenje ter okrepitev zavedanja o pomenu lastne druzine in ob-likovanja kvalitetnih druzinskih odnosov. LetoSnje sporoCilo pa je namenjeno tudi vsem odgov-ornim v Sloveniji, ki krojijo uso-do druzine: prenehajte eksperi-mentirati z druZino, dovolj je prerekanja in ideoloSkih debat, dajte druzinam moznost dosto-jnega Zivljenja in razvoja!
Igor Vovk, direktor Zavoda iskreni. net, je ponosno pospremil odprtje ze 5. Festivala po vrsti: "Festival druZin je dokaz, da si druzine znamo vzeti Cas zase in lahko zazivimo iz svo-jih potencialov, Ce nam le okol-je to dopuSCa. Festival druZin je praznik, znamenje zivljenja, znamenje, da so druZine prihod-nost naSe druZbe". Polonca Sokol, vodja projekta, pa je izjav-ila: "Toliko druzin na istem mes-tu, toliko otroSkega vrvenja in zivzava napolni Cloveka s poseb-no energijo. Festival mi osebno da moCi, da Se dolgo po tej nepozabni nedelji Cutim, kako
program. Obiskovalci so tako uzivali ob glas-benih in plesnih nastopih, cirkuSkih in lutkovnih predstavah, sodelovali pa so lahko v Stevilnih igrah za vso
ima z Dolgobradcem, skupaj pa so se sooCili tudi s kuhanjem Carobnih napitkov in lovom. NajmlajSi so poleg tega lahko prisluhnili tudi razliCnim pravljicam, medtem ko so se starSi udelezili predavanj o
pomembna je druzina.
Festival je skupaj z druzino obiskal tudi ambasador iskreni. net BoStjan Romih, ki je prisotne pozdravil in jim zaZelel Cim bolj polno dozivet druzinski dan. Festival druzin, ki sta ga odprla Maja Triler in Gino, je letos Ze petiC ponudil pester celodnevni
druZino. Med drugimi je za otroSko rajanje poskrbela tudi Manca Spik. Organizatorji so za otroke priredili tudi posebno DogodivSCino, kjer so se ti sreCali z Robin Hoodom. PravljiCni junak jih je popeljal v svet "poStenih lumparij", kjer jim je zaupal svoje teZave, ki jih
zdravju in vzgoji otrok. Neprofitni festival, ki ga obliku-je prek 100 prostovoljcev in je najveCja prireditev v Sloveniji ob mednarodnem dnevu druZine, ima tudi dobrodelni znaCaj. Letos so zbirali sredstva za so-cialno ogroZeno osemClansko druZino.
Pr o sviobhajilo pri s' Ivanu v Gorici
podpore si afriSke druzine lahko same pridelajo hrano ali dobijo plaCilo za delo, ki ga opravljajo v zdravstvenih centrih, Solah, porodniSnicah in v sklopu dru-gih projektov za skupno dobro, ki jih izvajajo misijonarji. MeseCni dar druzin in posamez-nikov, ki so pristopili k akciji, znaSa v povpreCju 12 evrov, ven-dar je ta lahko tudi nizji ali viSji. Ze s tako majhnimi sredstvi je ob podpori in spremljanju mi-sijonarjev mogoCe veliko nare-diti za druZine, ki sicer nimajo osnovnih pogojev za zivljenje. Slovenska Karitas se podpor-nikom in darovalcem zahvaljuje v upanju, da bodo v sodelo-vanju z misijonarji in dobrosrC-nostjo dobrotnikov na tovrsten naCin lahko v prihodnosti pod-prli Se veC druzin v Afriki in jim tako omogoCili dostojno Zivljenje.
Tisti, ki bi zeleli sodelovati v akciji Z delom do dostojnega zivljenja, se lahko obrnejo na gospo Jano Lampe na Slovenski Karitas, Kristanova ulica 1,1000 Ljubljana, tel. 01/300-59-60, GSM: 031/344-481, e-naslova: jana. lampe@karitas. si in info@karitas. si.
Porocilo s srecanja slovenskih druzin in dobrotnikov
Z delom do dostojnega zivljenja v Afriki
VZavodu sv. Stanislava v Sentvidu nad Ljubljano je vponedeljek, 16. maja 2011, potekalo sreCanje z redov-nico s. Bogdano KavCiC, misijo-narko v Ruandi, ki je na obisku v Sloveniji. Sestra se je sreCala z dobrotniki, ki sodelujejo v akciji Slovenske Karitas z naslo-vom Z delom do dostojnega zivljenja, in z meseCnim darom podpirajo druzine v Afriki. Na sreCanju je v imenu Zalozbe OgnjiSCe, ki je glavni pokrovi-telj akcije, sodeloval tudi mag. Bozo Rustja.
S. Bogdana KavCiC je v pogovo-ru z darovalci predstavila, kakS-no je vsakdanje zivljenje v Afriki, kjer mnoge druzine po-
gosto nimajo dovolj zemlje za pridelavo hrane, kaj Sele, da bi ljudje dobili priloznost za (do-datno) delo. Za petClansko druzino na afriSkem podezelju in v predmestjih lahko ze 24 evrov na mesec pomeni dostojno prezivetje in moznost za plaCilo zdravstvene oskrbe in Solskih potrebSCin za otroke. Redovnica je predstavila zivljenje in delo 43 revnih druzin v Kigaliju v Ruandi, ki so s pomoCjo akcije Slovenske Karitas oz. s podporo slovenskih darovalcev dobili delo, in sicer tako, da lahko pridelujejo hrano na zemlji, ki so jo najele se-stre. Prispevki iz Slovenije so Se dodatno oplemeniteni, saj so se
zene, ki so do-bile delo, raz-delile v skupine in pridelke skupaj prodajajo tudi na trznici.
Tako pridejo Se do dodatnega zasluzka in s tem lazje prezivljajo svoje druzine. Sestra Bogdana je ob sklepu druzenja iz-razila veliko hvalezno-st slovenskim druzinam in posameznikom za njihovo dobrosrCno-st in pomoC druzinam v Afriki.
Slovenska Karitas je do-brodelno akcijo Z delom do dostojnega zivljenja zaCela v lanskem avgu-stu. Nanjo se je do sedaj odzva-lo 151 druzin oziroma darovalcev, ki z rednim meseCnim darom trajno podpirajo 64 druzin na podezelju v Ruandi in na Ma-dagaskarju. S pomoCjo meseCne
Po dveletni pripravi s katehistinjo Ano Turus so Alessia, Erika, Daniele, Luka, Valentin, Vladimir, Federico in Patrik v nedeljo, 15. maja, v cerkvi sv. Ivana v Gorici prejeli prvo sveto obhajilo. Na svetu bi bilo drugaCe, ko bi bilo veC priCevalcev in manj prepriCevalcev, je v homiliji povedal g. Marijan Marke2iC, ki je poudaril, da je od besede pomembnejSi zgled. Na nedeljo dobrega pastirja je mlade pozval, naj - kot Mali princ - gledajo s srcem, da bi v Jezusu videli dobrega pastirja in oh-ranjali njegovo veliko prijateljstvo. Njegov glas lahko namreC sredi video igric in lepotilnih salo-nov sliSimo samo, Ce pozomo prisluhnemo, Ce ga skuSamo doZiveti in Ce prejemamo Njegovo telo.
^ • v^l	NOVI
Gonska	glas
Kratke
5. junija Dan druzine pri sv. Ivanu v Gorici
Skupnost druzin Soncnica vabi v nedeljo, 5. junija, na sedez duhovnije sv. Ivana v Gorici, kjer bosta zakljucek veroucnega leta in Dan druzine v organizaciji SD Soncnica. Ob 10. uri bo masa, pri kateri bodosodelovali prvoobhajanci s prosnjami in zahvalami, ostali otroci pa s petjem. Ob 11. uri bo v bliznjem domu Franc Mocnik lutkovna predstava Stirje fantje muzikantje, ki jo pripravljajo ciani birmanske skupine O'Kiapa. Delo je napisal letosnji Presernov nagrajenec Miroslav Kosuta, ki bo tisti dan kot gost pocastil goriske miade. Sledita skupno kosilo in druzabnost. Topio vabijeni!
Kulturni dom: Komigo / S smehom slovo od letosnjih predstav
V dobro zasedeni dvorani Kuiturnega doma v Gorici se je v saljivem tonu, kotseje zacela, po zaslugi ravnatelja KD Igorja Komela, tudi koncala letosnja abonmajska sezona Komigo. Trijezicni festi-val komicnega gledalisca sta osmo leto us-pesno izpelja-ia organizator-ja Kulturni dom Gorica in kulturna Za-druga Maja Gorica, v so-delovanju z ZSKD, zdruze-njem Terzo Teatro iz Gori-ce in dezelo
FJK. Pokrovitelji so bili goriska obcina in pokrajina, SKGZ in Fundacija Goriske hranilnice. V cetrtek, 12. maja, so si abonenti in priloznostni gledalci ogledali se zadnjo, sesto predstavo letosnje abonmajske ponudbe. Pred njo pa jim je Igor Komel predstavil prvo “knjigo” Komigo z naslovom Kaj razmisljajo moski, ko ne mislijo na seks, ki je v notranjosti... prazna! Segavemu uvodu je sledila uprizoritev gledalisca T. I. P. Teater iz Ljubljane. Igralci Mojca Partljic, Andrijana Boskoska Batic, Franko Korosec in Branko Licen so v reziji Gojmirja Lesnika - Gojca ponudili v pogled delo srbskega avtorja Zlatana Dorica, Sezona narocenih umorov. Poslovenjeni tekstzznacilnim Doricevim humorjemje bil prezettudi z nasimi zivljenjskimi problemi inje prijetno pozabaval gledalce. Lepo bi bilo, da bi ta komedijska uprizoritev sla v goste tudi na kak drug zamejski oder, da bi se nasi gledalci poblize lahko srecali z igralcem Frankom Koroscem, ki ga zadnja leta pri nas bolj poredko videvamo. Komedijsko preserno se je tudi za letosnjo sezono koncal uspesni abonmajski gledaliski ciklus, ki vsebuje raznoliko pahljaco predstav v slovenskem, italijanskem infurlanskemjeziku, letoscelo nemskem, inje na vsakem veceru zabelezil lep odziv obcinstva. Ob koncu osme izvedbe festivala Komigo je Igor Komel izrocil letosnje priznanje Komigo 2011, umetnisko delo v raku tehniki Ivana Skubina, prav gledaliskemu igralcu Franku Koroscu iz Trsta, ki ima v komediji Sezona narocenih umorov vlogo protagonista, lastnika agencije za narocanje umorov.
Priznanja Komigo so v prejsnjih sezonah ze prejeli Boris Kobal iz Trsta, Andro Merku' iz Trsta, Gianfranco Saletta iz Gorice, Teater 55 Ljubljana, furlansko gledalisce Trigeminus (Manzan), furlanski teater Incerto (Videm), Spasteater (Menges).
Kmecki turizmi in turisticne kmetije skrbijo tudi za kulturna dogajanja
Vzadnjih letihje kmecki turizem vvelikem razvoju. Polegdomacih jedi in pijace ponujajo gostom tudi druge storitve rekreativne in kulturne narave. V bliznjih krajih Slovenije veckrat vabijo skupine iz zamejstva, da nastopajo v njihovih prostorih. Standreska dramska skupina se redno odziva takim vabilom, saj predstavljajo nastopi na kmecko-turisticnih lokacijah vedno posebno dozivetje z neposrednim stikom s publiko. Prostori navadno niso veliki in se igralci kretajo kar med udelezenci. V zadnjih mesecih so standreski igralci veckrat uprizorili vedro igro Cudna bolezen, in sicer na turisticnih kmetijah v Mirnu, na Lomu nad Tolminom in v Robidiscu pri Breginju./ DP
Odprtje fotografske razstave in prisrcen nastop solarjev
Prosvetno druStvo Standrez je tudi letos poskrbelo za rekreacijsko-kulturno pri-reditev Praznik Spargljev, ki po-teka zadnji dve soboti in nedelji v maju v zupnij-skem parku v Standrezu. Praznovanje se je sicer zaCelo ze v petek, 20. maja, ko so v spodnjih prostorih zupnijskega doma Anton Gregoräc? od-prli fotografsko razstavo domaäna Milana BreSa-na. Na äidovitih po-snetkih veCjega formata nam je predstavil dezelo vetra in vode, ledenih gmot in toplote ognje-nikov, Islandijo. Islandija je otok izrednih naravnih oblik, brezmejnih obzo-rij, velikih ledenikov, kjer kraljujeta mo£ in veli&-snost narave. Vse to se nam na posnetkih BreSana pred-stavlja v zivi in izraziti podobi, ki oCara gledalca. O fotografu in njegovih delih je na odprtju spre-govoril Vili PrinäC. Za glasbeno obogatitev j e poskrbel mladi Jure Buzinel na harmoniko, gojenec Slovenskega centra za glasbeno
vzgojo Emil Komel. Milan BreSan je Clan fotografskega krozka Cir-colo fotografico Isontino in se ze dvajset let uspeSno ukvarja s foto-
grafijo. Prejel je veC priznanj na drzavnih in mednarodnih na-teCajih. NavduSuje se za krajinske posnetke. Pred leti je ze raz-stavljal v zupnijskih prostorih v Standrezu; takrat so nas nagovo-rili njegovi posnetki iz puS&ve. Praznik se je nadaljeval v soboto
in nedeljo, 21. in 22. maja. V soboto so se otroci iz vrtcev in osnovnih Sol pomerili v risarskih sposobnostih. Tema slikarskega
ekstempora je bila prosti Cas. Tudi nedeljski program je bil na-menjen mladini. Za uvod so lepo zapeli mali pevci domaCega zupnijskega zbora, ki jih je za to pri-loznost vodila Tiziana Zavadlav, na orgle pa spremljal Silvan Zavadlav. Prireditveni prostor so
nato zasedli uCenci Stan-dreSke osnovne Sole Fran Erjavec, ki so prikazali zelo pester in razgiban program. Prvi in drugi razred sta grikazala glasbeno pravljico Zivalice na travniku pod vodstvom Damijane CeSCut. Sledila je razvedrilna oddaja ZapleSimo skupaj hip hop v izvedbi Cetrtega razreda in koreo-grafiji Jelke Bogatec. Tretji razred je v re2iji Boiidarja Tabaja prika-zal prizor Dober dan Standrez, ki je obujal navade Stan-dreSke skupnosti. Celo-ten spored se nam je vti-snil v spomin kot nena-vaden televizijski program, in to kar v zivo. Tudi reklame ni manjka-lo, ki je bila obarvana na doma Ce proizvajalce in trgovce. Na zelo uänko-vit in simpatifien naän so te reklamne oglase predstavljali u&nci pete-ga razreda. Spored je sk-lenil Stevilni Solski zbor, ki je lepo zapel pod vodstvom uätelja Martina Srebrniüa. Organizatorji Praznika Spargljev so se zahvalili vsem uäteljem in zunanjim sodelavcem za zelo sproSCen in uänkovit enourni program, ki je navduSil Stevilno obänstvo, med katerim so seveda izstopali starSi in sorod-niki nastopajoCih otrok.
Praznik Spargljev se bo nadaljeval zadnjo soboto in nedeljo v maju.
Junija peto praznovanje z briskimi vini in jedmi
Letos vabi Likof obiskovalce kar dva dni
Likof je v Steverjanu praznik, na katerem sodeluje cela vas. Simon Komjanc je v torek, 17. maja, na tiskovni kon-ferenci povedal, da je bil v pretek-lih letih obrafun Likofa zelo poz-itiven, kljub temu da jim je vfasih vreme ponagajalo. Glavni prired-itelji so Vinoteka (ta zdruzuje de-set vinarjev), druStvi F. B. Sedej in Briäki griC; pokroviteljstvo sta dali GoriSka pokrajina in ObCina Stev-erjan. Tokrat so se odloäli, da bo praznik potekal dva dni, in sicer 3. in 4. junija. Na ta naän skuSajo v Steverjan privabiti Se veC gostov. Obäna je zelo naklonjena vsemu, kar se dogaja na vasi, zato je bila na tiskovni konferenci prisotna
tudi zupanja Franca Padovan. Agronom in enolog Claudio Fab-bro je obnovil dogajanje na lan-skoletnem Likofu in predstavil letoSnji program. Tokrat bo v os-predju istrska malvazija, ki je na briSkem obmoCju vedno dajala dobre sadove. Tematika okrogle mize, ki bo potekala v soboto, 4. junija, ob 10.30, bo sredozemska dieta in srednjeevropska vina. Gre za sredozemsko dieto v SirSem pomenu besede, saj se bodo osre-dotoäli na jedi, ki so prisotne na tem ozemlju ze dalj Casa: surov prSut in drugi suhomesnati izdel-ki, sir, sadje (CeSplje, CeSnje, breskve), sladice ter tudi oljCno ol-je, ker so na ozemlju Brd oljke us-
pevale do velike pozebe leta 1929. Govor bo tudi o srednjeevropskih vinih, ki spremljajo omenjene jedi. V Brdih je bil namreC zelo moCen vpliv dunajske
Sole, ki je posredovala sred-njeevropske sorte (npr. modro frankinjo, rizling), kasneje pa je priSlo Se do francoskega vpliva
(npr. beli in Crni pinot). Okroglo mizo bo povezoval Claudio Fab-bro, sodelovali pa bodo Claudio Taboga, odgovorni pri InStitutu za prehrano na videmski zdravstveni ustanovi, Alessandro Culot z akademije za italijansko kuhinjo v
goriSki pokrajini in Rodolfo Rizzi, predsednik enoloSkega zdruzenja Assoenologi v FJK.
Robert PrinäC je predstavil de-
gustacije. Poudaril je, da se bo program priCel po prihodu ru-menih briSkih vesp, ki postajajo razpoznavni znak Brd. Prva pokuSnja bo v petek, 3. junija, in nosi naslov DobrodoSlica s peni-no, ker postaja ta tudi na tem
ozemlju vedno bolj prisotna, nato pa bo degustacija domaäh olj, torej tudi takih, ki jih domaCi proizvajalci proizvajajo izkljuCno
za domaCo uporabo. V soboto popoldne bo pokuSnja malvazije. Na vse degustadje se je treba pred-hodno prijaviti, ker je Stevilo mest omejeno.
Jasmin Kovic je predstavila letoSn-jo novost. PrviC bo namreC kotiCek, namenjen samo otrokom. Tam bodo z animatorji izdelovali zmaje, ki jih bodo nato spuSCali v nebo. StarSi bodo lahko medtem v miru uzivali v enogas-tronomskih specialitetah. Delavnica bo potekala v soboto popoldne ob 15.30 priblizno pet-deset metrov od glavnega prired-itvenega prostora.
Dvodnevno dogajanje bo letos potekalo na Dvoru, na razgledni toCki baronice Tacco. Stojnice bodo v petek odprli ob 18. uri, v soboto pa ob 10. uri. Poleg vinarjev se bodo predstavili tudi gostin-ski obrati, ki bodo k doma&mu vinu ponudili najboljSe, kar pre-more briSka kuhinja.
Bee
S-rifiji r "if.ir >' -" j. _ i.
Birmanska skupina O’Kiapa
V kratkem lutkovna igrica
Lutkovna delavnica, ki jo je v Kulturnem centru Lojze Bratuz v Gorici, vsakic? po en dan, v letoSnjem januarju in marcu vodila Breda Varl, znana, vrhunska oblikovalka lutk, svoje-vrstnih junakov o&rljive gleda-liSke zvrsti, rojeva sadove. Med navduSenimi udelezenkami kratkega, a kot kaze, zelo uänko-vitega teCaja, je bila tudi katehi-stinja Katerina FerletiC, sicer uCi-teljica v goriSkem slovenskem vrtcu Max Fabiani. Tudi zaradi letnega Studijskega naCrta, v katerem je posluSala predavanja dr. Helene KoroSec s PedagoSke fakultete v Ljubljani o lutkah, drami in medijih, se ji je porodi-la zamisel, da bi lutke, izdelane pod vodstvom Brede Varl, zazive-le v igrici. Lepa zelja se sedaj iz-polnjuje. Skupina birmancev, ki se na sprejem zakramentov pripravljajo v Slovenskem pastoral-nem srediSCu, v cerkvi sv. Ivana v Gorici, se je radovoljno ujela na njen ustvarjalni trnek. Po spod-budni izkuSnji ob lanskoletnem
miklavzevanju so se mladi srednjeSolciTadej Pahor, Manuel Persoglia, Simon Cavdek, Mojca Pintar, Chiara Bergnach, Marta in Ivana Fajt, Veronika Winkler, Sanja VogriC ter dve osnov-noSolki iz Pevme, Katja TerCiC in Veronika Onesti z mentorico FerletiCevo odloäli, da se spet obrnejo po strokovno pomo£ do igralca in reziserja Franka Zerjala (na sliki). Tako se sedaj v Domu Franc MoCnik postopo-ma oblikuje lutkovna predstava, v kateri bo odrsko ozi-vela pravljica Stirje fantje muzikantje, ki jo je spesnil Miroslav KoSuta, letoSnji PreSernov nagrajenec. PrviC se bodo mladi s svojo odrsko stvaritvijo in zares lepimi, ve-likimi lutkami predstavili v Domu Franc Moäiik, v nedeljo, 5. junija, po maSi ob dese-ti uri. Avtor jim je obljubil, da si bo igrico priSel ogledat. Zato sedaj potekajo vaje, na katerih mladi lutkarji vadijo za nastop, ki
zahteva kar nekaj truda: usklajevati morajo bese-dilo z ozivljanjem lutk. To pa ni tako enostav-no, kot bi kdo mislil. Treba je kar precej koncentracije za koordiniranje vsega, da bo predstava stekla äm bolj tekofe in prijetno. Ko sem pred kratkim pokukala na eno izmed vaj, je bila na okenski polici maketa, ki jo
je napravil Franko Zerjal za scen-ske elemente; te je v naravni ve-likosti iz lesa ze izdelal Marijan MarkeziC. DokonCno likovno po-dobo pa jim bo dal viSjeSolec Da-
vid Raida. Za glasbeno spremlja-vo bo poskrbela prof. Michela De Castro. Lutkarski podvig, ki je nekaj izrednega za goriSko kul-turno delovanje, nastaja pod pok-roviteljstvom Skupnosti druzin Sonäiica in Kuiturnega centra Lojze Bratuz. Mladim igralcem zelimo, da bi se kar najlepSe pri-pravili in presenetili gledalce. Ti pa naj pridejo v äm veCjem Stevi-
lu, da bodo s
tem pokazali pozornost naSim lutkarjem, ki se odpravljajo v to gledaliSko pustolovSäno.
K
Smrtna kosa v pevovodskih vrstah
Poslovila se je Elvira Chiabai
Na svojem domu v Gorici, kjer je v zadnjem poldru-gem letu vdano prenaSa-la bolezen, je mirno v Gospodu zaspala Elvira Chiabai. Poznana je bila v razliCnih krogih. Marsikdo jo je obiskal poslovno v trgovini z nadomestnimi deli kmetijskih strojev, ki jo je vodila na goriäkem Travniku. Tisti pa, ki dolga leta spremljajo cerkveno in pevsko do-gajanje na Goriäkem, jo bodo traj-no ohranili v spominu kot zelo dejavno pevovodkinjo, predvsem mladih grl. Prav tem je namreC namenila svoje zivjenjske sile in pevske izkuSnje. Elvira Chiabai je bila rojena v Gorici 17. februarja 1. 1932. Tu je obiskovala osnovno in nizjo srednjo Solo pri uräulinkah. Solanje je konCala na tehniCnem zavodu. Ze zgodaj je okusila Car glasbe, obiskovala je glasbeno Solo na Kornu, ki jo je vodil Emil Ko-mel. Njena pedagoginja je bila Damjana Bratuz. Ob ustanovitvi orglarske Sole na Placuti se je vpi-sala nanjo. Tu sta v petdesetih le-tih pouCevala tudi prof. Mirko Fi-lej, ustanovitelj Sole, in prof. Emil Komel. Na Placuti so se v Mariji-nem vrtcu zbirale deklice in ona jih je uCila petje, vodila poSolski pouk in pouCevala klavir do 1. 1961. Na povabilo g. Hilarija Co-tica je v Standrezu zaCela voditi otroSki zbor. Od tedaj je skrbela za mladinski zbor in orglala v ätan-dreSki cerkvi do 1.1993. Pod njeno taktirko so otroci veCkrat nastopa-li na Mali Cecilijanki, na boziCni-ci v stolnici in drugih prireditvah v domaä vasi. Ko so 1. 1993 na GoriSkem ustanovili Zdruzenje cerkvenih pevskih zborov, je bila v njem veC let odbornica. Zadnja leta se je rada v pomladnem in po-letnem Casu zadrzevala v Gradezu, kjer je imela drugi dom. Tudi tu je orglala pri ma$i. Kot skrb-ni vaditeljici otrok ji je bilo pri sr-cu tudi njihovo dobro poCutje, za-to jih je poleti vozila na poCitnice v ko&> sv. Jozefa v Zabnicah. Za njeno pozrtvovalno delo z otroki in mladimi ji je 1. 1980 PD Standrez podelilo priznanje. Tega je prejela tudi od Zveze slovenske ka-toliSke prosvete 1.1998. Povsod je rada priskoCila na pomoC. Tako je nekaj let vodila male pevce tudi v Podgori in na PleSivem. Za boga-to kulturno delo med mladimi, ki je obrodilo marsikateri dragocen sad, je Elvira Chiabai 1.2007 preje-
la priznanje Kazimir Humar. Mar-sikatera njena gojenka je ostala zvesta pevskemu poslanstvu; ka-tera izmed njih celo stopa po nje-nih orgelskih stopinjah. Kako ra-de so imele svojo pevovodkinjo nekdanje mlade pevke, so doka-zale na njenem pogrebu, ki je bil v cerkvi sv.
Ivana v Gorici, v Cetrtek, 19. maja. Z drugi-mi pevci, tudi nekdanjimi de-klicami iz Ma-rijinega vrtca, so obCuteno pe-le pri sv. maSi ob orgelski spremljavi Ti-ziane Zavadlav in na goriäkem pokopaliäCu, kjer so jivslovo
zapele Marijino Tebe iSCejo oä. To so se nauäle v otroSkih letih pod njenim vodstvom. Pogrebno ma-äo je ob somaSevanju g. Karla Bol-Cine, msgr. Cvetka Zbogarja in msgr. Armanda Zorzina, zupnika v Gradezu, daroval g. Marijan MarkeziC. Na zaCetku je prebral sozalje äkofa Metoda Piriha, ki je gospo Chiabai oznaCil kot veliko dobrotnico koprske Skofije, äe po-sebno semeniäCa v Vipavi. Zanjo je ze daroval sv. maSo v sredo, 18. maja. 0 njej kot dobrotnici je spregovoril tudi g. MarkeziC v po-slovilnih besedah. Pokojnica je velikoduäno podpirala marsikaj, na$o zupnijo, zavode, ko£o sv. Jozefa, v katero je rada zahajala. Na-vezujoC se na evangelij o desetih devicah, je povedal, da je gospa Elvira gotovo s prizgano luCjo pri-Cakala zenina-Kristusa. Ko jo je obiskoval, sta vselej molila oCenaä za sreCno zadnjo uro. To se ji je uresnifilo, tudi ob skrbi dobrih ljudi, predvsem dr. Dorine Tom-masi in Brune Petruäa. Njen spo-kojni obraz ob smrti je odrazal obüutje duäe.
Ko sta odzveneli ganljiva Slom-äkova V nebesih sem doma ter Marijina Ze pada mrak v dolino, je pokojna Elvira zadnjiC prestopila cerkveni präg. Sedaj poäva na go-riSkem pokopaliSCu, kjer ob lju-bljeni materi Caka vstajenje. V Cetrtek, 26. maja, ob osmini, bo ob 19. uri pri sv. Ivanu maSa zanjo.
Iva KorSiö
Po daljSi bolezni je dne 16. maja preminila dolgoletna pevovodkinja Elvira Chiabai. Bivala je v Gorici, v zadnjih letih pa tudi na svojem drugem domu v Gradezu.
Na goriSkem Travniku je imela dobro zalozeno trgovino kmetijskih strojev.
Vanjo so radi zahajali naSi ljudje z obeh strani meje, saj jih je tam sprejela iz-kuSena in vedno prija-zna lastnica. Bila je rado-darna in je vsem rada pomagala, Ce je le mogla. Chiabaieva je bila zelo pozrtvoval-na na podroCju otroäkega in mla-dinskega petja. Ko je v 50. letih pro-fesor Filej pouCeval klavir, se je tudi ona ze posveCala pouCevanju. V
klavirski sobi na Placuti je zbirala najmlajäe iz Marijinega vrtca, jih uCila in z njimi tudi nastopala. Pozneje je svoje moCi posveCala zla-sti Standrezu, kjer je njen zborCek navduSeno prepeval tako v cerkvi kot v bliinji dvorani in äe kje. Pomagala je tudi pri slovenskem petju v goriSki stolnici: tu je namreC dek-li§ki zbor desetletja skrbel za sloven-sko petje in orglanje pri nedeljskih in prazniCnih maäah, pri zornicah in pri Smarnicah.
Chiabaieva je bila Clanica in nekaj Casa odbornica pri Zdruzenju cerkvenih pevskih zborov - Gorica.
Naj bi njen zgled opogumljal tudi druge. Bog ji poplaCaj njen trud in zavzetost za naäo stvarnost.
Leta 2007 je za svoje delo prejela nagrado, poimenovano po dr. Kazi-miru Humarju, ki se od leta 2005 podeljuje izredno zasluznim go-riäkim rojakom in ustanovam. Pogrebni obred je bil 19. maja v cerkvi sv. Ivana v Gorici. Draga Elvira poCiva zdaj na glavnem go-riäkem pokopaliäCu ob svoji mami. Bog jima daj mir in pokoj.
LB.
Snovania 2011
Poklon Franzu Lisztu
V petek, 27. maja, ob 20.30 uri bo v krminski obcinski dvorani 7. koncert v sklopu Snovanj 2011 v organizaciji SCGV Emil Komel in Arsateljeja. Tokratse bodo predstavili sirsi publiki pianisti iz razreda prof. Sijavusa Gadzijeva na SCGV Emil Komel, sicer dobitniki prestiznih nagrad na drzavnih in mednarodnih tekmovanjih.
Izvajali bodo dela Franza Liszta, enega najbolj znamenitih predstavnikov romanticne dobe, ob 200-letnici rojstva. Na programu bodo tudi skladbe njegovih sodobnikov. Prireditev spada tudi v sezono Sconfinando, ki jo pripravlja Obcina Krmin. Vstopje prost.
SCGV EMIL KOMEL in ARSATELIER
vabita na praizvedbo
MISSA GORITIENSIS za mesani zbor in trobilni kvintet (Federico GON)
Pesniska besedila: B. Marin, C. Michelstaedter, A. Gradnik, P. Zorutti, S. Domini
Mesani zbor in trobilni kvintet Arsatelier Mirko Ferlan, dirigent
Gorica, krizni hodnik goriske nadskofije, sreda, 1. junija, ob 20.30 Trzic, gledalisce sv. Nikolaja, petek, 3. junija, ob 20.30 Mirenski Grad, Gnidovcev dom, sobota, 4. junija, ob 20.30
Steverjan/ Julija 41. festival narodno-zabavne glasbe Festival bo od petka,
gm	•	•	v	•	•	1.	julija,	do	nedelje,
Stever|anci se ze pripravl|a|0
#	•	||	|	•	linar	in	Jasna	Kuljaj.
na festivalske am	s* ^ b0 POkr
bljeno za mternetno
Prvi vikend letoSnjega julija bo v Steverjanu ze enainSti-ridesetiC potekal festival narodno-zabavne glasbe. V torek, 17. maja, je na tiskovni konferen-ci v äteverjanski obCinski sejni dvorani predsednik druStva F. B. Sedej, Filip Hlede, predstavil le-toSnji festival. Rok prijave so sicer podaljSali do 20. maja, do tedaj pa se je ze prijavilo 23 ansamblov. Lani je nastopilo priblizno Stiri-deset ansamblov, a organizacijsko je bila tako visoka udelezba velik zalogaj. Lansko leto so praznova-li okroglo obletnico in prizoriSCe premaknili k Formentiniju, a Cla-ni druStva Cutijo, da je prostor med borovci bolj domaC, zato se letos dogajanje spet seli tja. Tudi tokrat bo na trgu pred cerkvijo postavljen äotor, kjer si bodo lahko obiskoval ci privoSCili kaj za pod zob, Ceprav si festivala mor-da ne zelijo ogledati.
Steverjanski festival je med tovrst-nimi festivali posebnost, ker nu-
di prav vsem prijavljenim moz-nost nastopa pred publiko, torej nima nikakrSnega predizbora, Ceprav gre seveda za tekmovanje. V petek in soboto se bodo na odru predstavili vsi ansambli, v nedeljo pa bodo nastopili le najbolj Si, ki jih bo iz-brala strokovna ko-misija. Zirija pri svojem delu nima omejitev, saj lahko prepustiv finale to-liko ansamblov, kot se ji zdi primer-no. Ansambli ze vsaleta nastopajoz dvema skladbama, ena je iz slovenske zakladnice, druga pa izvir-na. Na festivalu so se v preteklosti predstavljale melodije, ki so nato postale del slovenske narodno-za-bavne zakladnice: npr. skladba Ne reci nikdar ansambla Slapovi.
povezavo v zivo preko druStvene spletne strani. Finale bo snemala ekipa slovenske-ga programa pri dezelnem sedezu
samble. Doslej so sodelovale le Svica, Avstrija, NemCija in Italija, letos so zeleli vkljuCiti tudi Slove-nijo, ki jo bodo zastopali trije ansambli s Steverjanskega festivala. Predsednik domaCega druStva se je nazadnje zahvalil tudi spon-zorjem: obCini Steverjan, ZSKP, RAI, Avto BatiC, obCini Brda, Devko in Cedajski banki. ObCina je dogodek podprla tudi s prisot-
Rai, kasneje pa ga bo predvajala tudi RTV Slovenija.
Filip Hlede je predstavil tudi le-toSnjo novost. Festival narodno-zabavne glasbe Alpen Grand Prix, ki poteka ze vrsto let v Meranu, bo tokrat gostil tudi slovenske an-
nostjo zupanje Franke Padovan na omenjeni tiskovni konferenci. Filip Hlede je poudaril prostovolj-no delo Clanov druStva, brez kate-rega bi bila priprava tako odmev-nega dogodka nemogoCa.
Bee
Obvesti
Plesni veCeri Vipava. V zelji po utrjevanju enotnega slovenskega kulturnega prostora bomo veseli tudi obiska Slovencev, zivecih v Italiji, ki so nekdanji ali sedanji tecajniki plesnih sol, na javni druzabni ples, standardnih, latinsko-ameriskih in disko plesov, ki jih prireja vsako parno soboto v mesecu Plesno drustvo Vipava. Vabljeni v soboto, 28. maja, ob 21. uri v Kulturni dom, v centru Vipave, na zakljucni plesni vecer. Inf.: Jurij +386 (0)31247 578.
DruStvo slovenskih upokojencev za Gorisko sporoca clanom, da bo v ponedeljek, 30. maja, ob 18. uri v Gorici ob korzu Verdi 51/int. v Tumovi dvorani (3. nadstropje nad Feiglovo knjiznico) predavanje o zdravstvu na temo “Revmaticne tezave in znaki revmaticnih bolezni”. Predavala bo dr. Sandra Lombardi. Za morebitne informacije potel. 0481532092 (Emil D.). DruStvo slovenskih upokojencev za Gorisko vabi clane, vpisane za izletvOrlovognezdo, naj poravnajo preostali znesek v sredo, 1. junija, od 10. do 12. ure na drustvenem sedezu na korzu Verdi 51/int. Informacije na tel. 0481 390688 ali 349 6708562.
Mladinski dom vabi mlade iz srednje sole na: pripravo na malo maturo od 6. do 10. junija; izzive 2011 - Poletne dejavnosti od 13. do 24. junija; zeleniteden od 24. do 29. junija; pripravo na vstop v srednjo solo od 5. do 9. septembra; vpis k posolskemu pouku 2011/12 (predvpis). Informacije in vpis do 31. maja (50% popust na letni vpisnini): ulica Don Bosco 60, tel. 0481-546549, 0481-536455 ali 328-3155040.
SD SonCnica in A§Z Olympia
prirejata poletno sredisce Srecanja 2011 za otroke od 3. leta dalje od 13. junija do 29. julija v Zavodu Sv. Druzine. Posebne ugodnosti s predvpisom do 31. maja. Tel. st. 335 5952551 (Damijana). DruStvo slovenskih upokojencev za Gorisko prireja od 6. do 8. junija tridnevni izlet z avtobusom v Orlovo gnezdo, do Kimskega jezera, v München, Dachau in Salzburg. Vpisovanje po tel. 0481 390688 (Saverij). 0481 882024 (Ivo) in 0481882183 (Dragica). Potreben je veljaven dokument za tujino. Na racun 100 evrov.
Slovensko planinsko druStvo v
Gorici prireja ob 100-letnici ustanovitve vecdnevni planinsko-turisticni izlet v Bolgarijo od 25. junija do 3. julija. Prevoz z avtobusom. Prednost imajo clani. PomoCJaponski: Misijonski krozek Rojan zbira denarne prispevke, ki
jih bo izrocil p. Vladimirju Kosu za sirotisnico v Tokiu in za vse, kar je v tem popotresnem casu najbolj potrebno za tamkajsnje ljudi v stiski. Dar lahko nakazete preko banke na: MISIJONSKI KROZEK ROJAN, via Cordaroli 29, 34135 Trieste, IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948, Codice BIC: CCTSIT2TXXX, Saksida - tel. 040 362120.
Darovi
V spomin na Elviro Chiabai darujeta L. in A. Bratuz 100 evrov za cerkev sv. Ivana.
ZamisijonarjaVIadimirja Kosa: ob 67. obletnici nasilne smrti Marte Tercon, darujejo sestre 50 evrov.
Zahvala
MeSani pevski zbor Lojze Bratu2
se zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli nacin pripomogli, da je v petek, 20. maja, prireditev ob 60-letnici zbora dobro uspela. Posebna zahvala naj gre usluzbencem in sodelavcem Kulturnega centra Lojze Bratuz, pa se Milosu Cotarju, Massimilianu Zacchigni in Niku Klanjscku.
RADIO SPAZIO 103
(od 27.5.201 Ido 2.6.2011)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu sfrekvencami za Gorisko 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4,91,103.6 Mhz; na internetu www. radiospaziol03. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, razen ob sobotah, od
21.30 do 22.30. Ob nedeljah od
14.30 do 15.30. Spored:
Petek, 27. maja (v studiu Niko Klanjscek): Zvocni zapis: posnetki z nasih kulturnih prireditev-Glasba izstudia 2.
Nedeljo, 29. maja (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benecijo: oddaja v benecanskem in rezijanskem narecju.
Ponedeljek, 30. maja (v studiu Andrej Baucon): Narodno-zabavna, zabavna in zborovska glasba -Zanimivosti v nasi okolici - Iz krscanskega sveta - Obvestila. Torek, 31. maja (v studiu Matjaz Pintar): Utrinki v nasem prostoru -Glasbena oddaja z Matjazem. Sredo, 1. junija (v studiu Danilo Cotar): Pogled v duso in svet: Lipa, drevo in simbol - Izbor melodij. Cetrtek, 2. junija (v studiu Andrej Baucon):	Lahka glasba -
Zanimivosti doma in po svetu -Obvestila.
DRUSTVO ARS vljudno vabi na odprtje razstave
IO RACCONTO - PRIPOVEDUJEM
razstavljali bodo: Juan Arias Gonano, Vera Elvira Mauri, Mariadolores Simone
razstavljena dela bo predstavil Jurij Paljk
Galerija Ars na Travniku, Gorica petek, 3. junija 2011, ob 18. uri
PROSVETNO DRUSTVO STANDREZ
PRAZNIK SPARGLJEV 2011
28. in 29. maja Standrez - zupnijski park med lipami
sobota, 28. maja 2011
20.30: ples z ansamblom SOUVENIR
nedelja, 29. maja 2011
14.30: slalom bike 19.00: nagrajevanje natecaja ex-tempore in slalom bike nastop MoPZ Kromberski Vodopivci nastop dramske skupine PD Standrez s komedijo Ah, te pravljice! ples z ansamblom HRAM
Na voljo odlicni sparglji, jedaca, pijaca in bogat srecelov! POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLISKE PROSVETE
II periodico della tua Provincia - II periodic de tö Provincie - Glasilo tvoje Pokrajine
Cronache Isontine
Cronichis Lisuntinis - Pososka kronika
provincia di gorizia provincie di gurize pokrajina gorica
HDa questo numero inizia la pubblica-zione di Cronache Isontine, il mensile trilingue della Provincia	di
Gorizia: un ulteriore strumento	di
informazione e comunicazione dell'amministrazio-ne provinciale.
Si tratta di uno spazio, in italiano, friulano e sloveno, che porterä nelle vostre case tutte le attivitä della nostra provincia, le molte iniziative, manifestazioni e opportu-nitä, i progetti che ogni giomo si svolgono sul territorio. Un modo per valorizzare la cultura, le lingue e le tradizioni che fanno vivere l'Isontino e le persone che lo abitano. Cronache Isontine e visibile anche su www.cronacheisontine.it.
Cun ehest numar e scomence la publicazion di Cronichis Lisuntinis, il mensil in tre lenghis de Provincie di Gurize: un strument in plui di informazion e comunica-zion de aministrazion provinciäl. Si träte di un spazi, par talian, furlan e sloven, che al puartarä tes vuestris ejasis dutis lis ativitäts de nestre provincie, lis tantis iniziativis, manifestazions e oportunitäts e i progjets che ogni di si fasin sul teritori. Une maniere par valorizä la culture, lis lenghis e lis tradizions che a fasin vivi il Gurizan e lis personis che li a son a stä. Cronichis Lisuntinis al e visibil ancje su www.cronacheisontine.it.
S pricujoco stevilko zacenjamo objavljati trojezieni meseenik Pokrajine Gorica Pososka kronika, ki predstavlja za pokrajinsko upravo dodatno sredstvo za informiranje in komuniciranje z javnostjo. Gre za bilten v italijanscini, furlanscini in slovenscini, ki bo ponesel v vase domove vse dejavnosti nase Pokrajine, stevilne pobude, prireditve in priloznosti ter projekte, ki se vsakodnevno odvijajo v nasem prostoru. Zelimo tako ovrednotiti kulturo, jezike, navade in obicaje ljudi, ki v Posocju zivijo in oblikujejo to raznoliko stvamost. Spletno verzijo Pososke kronike dobite tudi na spletu: www.cronacheisontine.it.
11 presidente della Provincia di Gorizia II president de Provincie di Gurize Predsednik Pokrajine Gorica Enrico Gherghetta
Radiowave e un complesso rock attivo sulla scena musicale slovena di Gorizia e dei paesi limitrofi. La band e composta da cinque ragazzi che suonano dal vivo canzoni difama mondiale e brani del repertorio locale. Della nascita e dell'attivita delgruppo ce neparla ilsuo “frontman ”, David Croselli.
“Lä vie di lä-Furlans de Europe di Soreli jevät”, un documentario itinerante, assemblato dopo aver percorso in auto seimila chilometri toccando quattro diversipaesi (Slovacchia, Ucraina, Romania e Ungheria). 52 minuti difilmato in cui sono raccolte una trentina di interviste fatte a emigrati friulani o a loro discendenti.
II progetto e realizzato dalla Provincia di Gorizia e ftnanziato dalla Regione Friuli Venezia Giulia, ai sensi delle leggi 482/99, 38/01 e della L.R. 26/07.
II progjet al e realizät de Provincie di Gurize e finanziät de Regjon Friül Vignesie Julie, ai sens des lecs 482/99,38/01 e de L.R. 26/07.
Projekt izvaja Pokrajina Gorica, fmancira pa ga Dezela Furlanija Julijska krajina v okviru zakonov 482/99 in 38/01 ter dezelnega zakona 26/07.
CS Cantine M- Aperte
28 e 29 Mai: Cantinis Viertis 2011
29 aziendis vitiviniculis dal Friül Oriental (e plui di 100 cantinis in dut il Friül Vignesie Julie) a parteciparan a la XIX edizion di “Cantine aperte”, che e je organizade dal Moviment turisim dal vin, cul jutori da la Regjon e da la Casse di sparagn dal Friül Vignesie Julie.
L’apontament al e par sabide ai 28 e par domenie ai 29 di Mai. Sabide si fasaran lis famosis “Cenis cul Roncär” in 40 cantinis (lä che, se si prenote, si pues fa ancje une degustazion guidade) e in 30 tra aziendis, agriturisims e ristorants da la regjon. Al e clär che lis “Cenis cul Roncär” si clamis cussi parce che a partecipin ancje i produtörs. Domenie, invezit, da lis 10 di buinore a lis 6 di sere, lis aziendis a vierzaran lis lör puartis a chei che a vuelin scuvierzi i vins, proponint cubiaments enoga-stronomics, escursions tai vignäi, iniziativis culturäls e musicäls.
28 e 29 maggio Cantine Aperte 2011
Degustazions, visitis, cenis: par jessi simpri informäts su lis novitäts al baste disejamä sul iPhone la aplicazion “Cantine aperte”. Cui che nol ä un iPhone, sul sit www.cantineaperte.info al pues disejamä la mape cun dutis lis cantinis che a aderissin a eheste iniziative.
Intal Friül Orientäl a vierzaran lis puartis: a Caprive Villa Russiz, a Cormons la Cantine Produtörs, Livio Felluga, Paolo Caccese, Subida di Monte e la tignude di Angoriis, a Dolegne Crastin, Ferruccio Sgubin, Cä Ronesca, Jermann, La Rajade, a Fare la tignude di Vilegnove e Borgo Conventi, a Gardiscje Blason, a Marian la tignude Luisa, a Mosse Baroni Codelli, La Ginestra, Ronco Blanchis, a Oslavie Fiegl, a Segrät Castelvecchio, a San Ganzian Enzo Lorenzon e a San Florean Alessio Komjanc, Conti Formentini, Draga, Gradis’ciutta, Humar, Ivan Vogric, Muzic, Simon Komjanc.
29 aziende vitivinicole parteciperanno alla 19A edizione di “Cantine aperte Sabato 28 maggio saranno proposte degustazioni guidate in 40 cantine e “Cene con il Vignaiolo ” in 30 agriturismi e ristoranti della regione. Domenica 29 le aziende apriranno le porte agli enonautiper escursioni in vigneto, abbinamenti enogastronomici e iniziative culturali e musicali.
Radiowave - na valovih rock glasbe
Radiowave: si fa surf sulle onde del rock
Na zamejski glasbeni sceni tece drugo leto aktivnosti glasbene skupine Radiowave, ki jo sestavlja pet mladih rokeijev. Pogovorili smo se s peveem skupine Davidom Crosellijem.
Kdo sestavlja skupino in kako se je zacela vasa skupna glasbena pot?
Poleg mene na vokalih in kitari sestavljajo skupino se Michele Schincariol na kitari, David Sanzin na bobnih in Martin Devetak na basu. Vsi razen Martina smo prvic skupaj nastopili leta 2009 1. maja v Steveijanu, prvi koncert v stalni zasedbi pa smo odigrali oktobra istega leta v Gorici. Pred kratkim se nam je na klaviaturah pridruzil Gregor Spacal iz Vrtojbe kot odziv na potrebo po novem soundu. S tem smo dosegli kvalitetni skok.
Od kod ime skupine?
V bistvu je ime sad skupne odlocitve. »Radiowave« pomeni po anglesko »radijski val«. Navezuje se torej na tovrstne valove, ki prinasajo glasbo in lepo vzdusje, v cistem nasprotju s skodljivimi radioaktivnimi valovi. Poleg tega se zacetek imena ujema z zacetkom imena ameriske rock skupine Radiohead, ki je vsec vsem clanom skupine.
Kje pa igrate?
Igramo tako v Gorici kakor v okoliskih vaseh, najveckrat v Doberdobu, Standrezu in Stmavru. Smo pa ze igrali tudi onkraj meje. Prizorisca nasih nastopov so prazniki in »sagre«, vcasih privatne zabave, poklicejo pa nas lahko tudi za popestritev vecera v kakem lokalu.
Vas repertoar predstavljajo le t.i. »coverji«, se pravi priredbe skladb drugih skupin, ali ste se podali tudi v avtorsko ustvarjanje?
Ne, zaenkrat ostajamo zvesti priredbam. To tudi iz razloga, ker smo nastali kot taka vrsta glasbene skupine in ker zelimo publiki nuditi moznost plesa in zabave na notah krajevno in tudi svetovno znanih skladb. Nas repertoar zajema slovenske, hrvaske, angleske in italijanske pesmi s podroeja rock oziroma pop-rock glasbe. Tudi narodno-zabavne uspesnice ne manjkajo.
Kako vidis prihodnost benda? Kateri je vas naslednji podvig?
Nameravamo povabiti k sodelovanju novega glasbenika in se tako izboljsati ter nasto-piti ob pomembnejsih priloznostih.
Documentari sui Furlans de Europe di soreli jevät
Documentario sui Friulani dell’Europa orientale
Un documentari itinerant, metüt dongje dopo ve corüt in machine te sierade dal 2009 par sis mil chilometris in a pene tre setemanis toejant cuatri pais diviers (Slovachie, Ucraine, Romanie e Ongja-rie). Di eheste esperience, vivude adun di Loris Vescul e di Marco D’Agostini, al e jessüt für “Lä vie di lä - Furlans de Europe di Soreli jevät”, un filmät di 52 minüts li che a son stadis tiradis dongje uns trente intervistis fatis a emigräts furlans o a lör dissendents. La vore, prin documentari produsüt dal Circul Lumiere di Codroip, e rive dopo lis racueltis des testemoneancis ejapadis sü di Vescul tai agns passäts in Americhe, Asie orientäl e Oceanie te suaze dal progjet Sgarfefürlans. Se perö chestis primis trasmissions a jerin dome regjistrazions audio, väl a di fatis di pueste pe radio,
ehest colp dongje di Vescul al e ancje il zovin regjist Marco D’Agostini, che al ä curat sei lis ripresis video sei il montag dal documentari. Si ä metude atenzion particolär ae sielte des musichis, doprant ejangons origjinäls secont il pais li che a son stadis regjistradis lis intervistis.
La int che si viöt tes intervistis di Vescul e D’Agostini e je di ogni sorte. Si va dai erets de emigrazion fürlane tacade te seconde metät dal Votcent in Romanie (di maraveäsi dal perfet furlan fevelät di une siore di 95 agns nassude a Maian e rivade a Bucarest cuant che e veve doi agns), ai imprenditörs che a än ejatät spazi in Ucraine, ae zovine laureade che e lavore a Budapest. Cuant che i filmäts a son in lenghe fürlane a son i sottitui par talian.
Romarski kraj za Madzare
Meta di pellegrinaggio per gli ungheresi
Dolegne da la “A” a la “Zete”
Dolegna dalla A alla Zeta
Obstaja nek kraj na Goriskem, ki ga morda madzarski drzavljani bolje poznajo od samih prebivalcev goriske pokrajine. Gre za mad2arko kapelico pri Vizintinih, mali arhitektonski biser, ki so ga zaceli graditi leta 1917 madzarski vojaki, ki so se bojevali na fronti na doberdobski planoti, da bi lahko tarn pocastili spomin na priblizno sto tisoc svojih sodrzavljanov, padlih v eni izmed dvanajstih soskih bitk. Zaradi nadaljevanja prve svetovne vojne in umika avstro-ogrskih cet pa je kapelica ostala nedokoncana. V takem stanju se je tudi ohranila za nadaljnjih sedemdeset let, dokler nista zdruzenje »Amici dell’Isonzo« in kultumi krozek »Isonzö Baräti Kör« sredi devetdesetih let prejsnjega stoletja zacela s postopki za obnovitvena dela naboznega spomenika, ki so trajala kar nekaj let. Konec maja 2009 so koncno slovesno blagoslovili temeljito obnovljeni mali bozji hram ob
prisotnosti uglednih gostov, kot sta bila npr. tedanji predsednik Republike Madzarske Läszlö Solyom in tedanji minister za obrambo Imre Szekeres. Ob tisti priloznosti je bivsi predsednik opozoril obcinstvo, da je vas Doberdob mocno zasidrana v spominu Madzarov. Postala je namrec simbol tezav in trpljenja, ob tem pa tudi simbol poguma in solidamosti. Naj omenimo, da je Doberdob tudi prisoten v nekaterih ljudskih madzarskih pesmih. Zelo ganljiva je npr. tista, ki opeva madzarskega vojaka, ki na fronti razmislja o svoji mami in se sprasuje, ali ima tudi italijanski vojak na drugi strani fronte mamo in tudi on tako trpi zaradi vojne. Mocna navezanost Madzarov na krasko vas se kaze tudi v tem, da manjse skupine z Madzarske vseskozi od otvoritve do danes redno obiskujejo kapelico pri Vizintinih. Le-ta bi med drugim morala v kratkem postati tudi narodni spome-nik Madzarske.
Ce un luogo, nei pressi di Gorizia, che i cittadini ungheresi conoscono forse meglio degli stessi abitanti del nostro territorio. Si tratta della “Cappella degli ungheresi ”, che sorge in localitä Visinüni: un piccolo gioiello architettonico, che i soldati ungheresi che combattevano sull ’altipiano di Doberdö cominciarono a costruire nel 1917per onorare la memoria dei circa centomi-la connazionali caduti in una delle dodici battaglie dell’Isonzo. A causa del protrarsi della Prima guerra mondiale e della ritirata delle truppe austro-ungariche, la cappella rimase perö incompiuta.
Plui di 500 pagjinis cuntune vore di fotografiis, 6 agns di ricercjis, 8 sezions tematichis: chescj a son i numars di “Dolegna, Impronte di vita sul territorio”, la grande ricercje storiche che e je stade curade di Arduino Cargnello par cont da la aministrazion comunäl e che e ä vüt il jutori da la Fondazion Carigo, da la Provincie di Gurize e da la Societat Filologjiche Furlane.
II non “Dolegna” al salte für par la prime volte intai documents uficiäi tor dal an 1300. La part plui antighe dal teritori, invezit, e je che de frazion di Rutars, che al ven ricuardat tor dal an 1000. «Une volte a Rutars al jere un antic munistir, che in di di vue nol ä lassät ohne» al ä spiegät Cargnello. Lis primis testemoneancis di insediaments umans, perö, a son adiriture da la preistorie. Chest, di fat, al e l’argoment dai prins doi cjapitui, che a son dedicäts a la cronologjie storiche e a la gjenesi insediative. Dolegne si e disvilupade a maglis, cun borcs spamiqäts e isoläts, dividüts in siet frazions. Tai agns ’50 la popola-zion e jere di cirche mil personis: po dopo e je calade in maniere spaventose. Cumö il comun nol rive a 400 residents.
Intal volum si cjatin ancje descrizions precisis e imagjins da lis glesiis, curiositats su la vite religjose, la descrizion da la evoluzion da la toponomastiche intes diviersis epochis. Altris dös sezions a son dedicadis a la scuele, a la art e a lis ativitats produtivis. La vocazion di Dolegne e je che de vit. Ches altris ativitats, intai setörs da la ristora-zion e da la ricetivitat alberghiere, come i “bed and breakfast”, a son mancul impuartantis.
“Dolegna, Impronte di vita sul territorio ”, oltre 500pagine di ricerca storica sul Comune friulano, curate da Arduino Cargnello. Nel volume vengono riportate le descrizioni e le immagini degli edifici religiosi, curiositä sulla vita religiosa e l’evoluzione della toponoma-stica nelle varie epoche. Altre duesezioni sono dedicate all’istruzione, all ’arte e alle attivitä produttive.
Pomladni dan Soncnice
Una giomata con la Comunitä Soncnica
V pozdrav pomladi se je vec kot petdeset clanov Skupnosti druzin Soncnica odpravilo na izlet v Narin pri Pivki, da bi se izognili mestnemu hrupu in obenem skupaj preziveli dan starsevstva.
Najprej so se ustavili pred cerkvico sv. Jakoba v idilicni stari vasici Narin, kjer jih je pricakal gospod Darko Knafelc, da bi jih odpeljal v svojo „Kmetijo odprtih vrat pri Petrovih“ ki jo upravlja skupaj z zeno Majdo. Prisrcna gospa je takoj vsem dala predpasnik in mto ali slamnat klobuk in jih s skoraj ganljivo besedo popeljala v stare case. V cmi kuhinji z ognjiscem je v narecju pripovedovala o tem, kako so se nekoc oblacili, o trgovinah in prevoznih sredstvih ter o zivljenju na vasi. Pokazala je posodo, v kateri so prazili kavo, in mlincek, kjer so jo mleli. V likalnik je dala oglje in prikazala, kako so nekoc likali. Nato se je zacela delavnica „Od zma do kruha“. Gospa je iz skrinje vzela moko, sol, vodo in kvas ter zamesila kruh. Nato je tudi vsak dobil v roke svoj kos testa in ga zgnetil v hlebcek, ki so ga potem dali v krusno pec.
Na dvoriscu, polnem domacih zivali, so spoznali nacin pridelave psenice in jo poskusali zmleti. Odkrili so skratka delcek kmeckega zivljenja, ki je danes ze skoraj popolnoma nepoznan.
Sledilo je skupno kosilo. Gospa Majda je skuhala domaco joto, pasto, kruh in pecivo. Za konec je iz krusne peci povlekla kruhke in vsakemu dala svojega, nakar so se udelezenci odpeljali proti Skocjanskim jamam, ki so zaradi izjemnega podzemnega kanjona, bogate arheoloske dediscine in posebnih kraskih pojavov edine jame v Sloveniji, vpisane v Unescov seznam svetovne dediscine.
Z izleta so se vsi vmili polni globokega obcutka umiijenosti, ki ti ga lahko nudi le dan v naravi, dalec od vsega, kar cloveka prepogosto utruja. Soncnica ima na programu se Dan druzine, ki bo potekal v nedeljo, 5. junija 2011, pri svetem Ivanu v Gorici. Nedeljski masi bodo sledili se lutkovna predstava »Stirje muzikanti« v Mocnikovem domu, skupno kosilo in popol-danska zabava ob predvajanju lilma ter slik z izleta. Vsi vabljeni!
Concorso Voci di donna
Natecaj Glas zenske
II21 marzo e sia il primo giomo di primavera sia la giomata mondiale della poesia: quäle occasione migliore per premiare i testi vincito-ri della 13A edizione del Concorso di scrittura “Voci di donna”, organizzato dalla Provincia di Gorizia in collaborazione con il Comune citta di Nova Gorica e il contributo della Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia.
Le studentesse delle scuole superiori e le donne over 30 si sono confrontate sul tema “Una storia d’amore tutta per me” e gli elabo-rati pervenuti quest’anno in gran numero si sono distinti per l’ampia varieta, dimostrando che le donne sono capaci di sacrificarsi consa-pevolmente, di compiere riflessioni mature, di voler affermare i propri diritti e il principio etico dell’essere.
Entrambi i gmppi partecipanti sono a favore di un molo non piü passivo della donna nei rapporti interpersonali e nella societa, in quanto la donna, creatrice di se stessa, si inseri-sce in tali contesti esclusivamente come fattore attivo. Alcuni racconti sono estrema-mente interessanti, andando a scavare nel profondo del subconscio, mentre altri prendo-no spunto dal tema della memoria. Le autrici hanno narrato con concretezza le esperienze di vita vissuta, i loro sogni e le loro disillusioni, dimostrando che l’amore e un concetto poetico che assume diverse dimensioni in ogni individuo e in ogni storia narrata. I testi vincitori sono visibili sul sito di Cronache Isontine www.cronacheisontine.it.
La comunitä delle famiglie Soncnica (Girasole) ha dato il benvenuto alla primavera con una gita a Narin, vicino a Pivka, visitando la fattoria Pri Petrovih. Lontano dalla frenesia della vita quotidiana, hanno potuto conosceregli aspetti della vita contadina di un tempo, sperimentando anche il labora-torio di preparazione del pane. La giomata si e conclusa con la visita alle grotte di San Canziano (Skocjanske jame), patrimonio mondiale tutelato dall ’Unesco. L ’associazione Soncnica invita tutti a partecipare alla Giomata della famiglia che si svolgerä il 5 giugno 2011 nella parrocchia di S. Giovanni a Gorizia con un ricco programma culturale!
«££***
Scrivono / a scrivin / pisejo : Alessio Potocco, Marco Bisiach, Ilaria Purassanta, Paolo Roseano, Matteo Femia, Tanja Zorzut, Jerica Klanjscek, Vanja Sossou, Albert Voncina.
Collaborano / a colaborin / sodelujeta: Servizio Identita Linguistiche / Servizi Identitas Linguisti-chis / Sluzba za jezikovne identitete, Ufiicio Stampa / Ufici stampe / Tiskovni urad - Provincia di Gorizia.
Promotori / promotörs / pobudniki: Societat Filologjiche Furlane, Slovenska kultumo-gospodarska zveza e Svet slovenskih organizacij
Obcni zbor ZKB
Letosnji obcni zbor Zadruzne kraske banke (ZKB) je obsegal redni del, na katerem so clani obravnavali obicajne tocke dnevnega reda, in izredni del, na katerem so ob notarjevi prisotnosti izglasovali stevilne spremembe v zadruznem statutu. Spremenjenih je bilo kar 19 clenov, obenem pa je bil dodan se poseben clen, ki prinasa prehodne dolocbe.
Med tockami rednega dela naj omenimo odobritev obracuna na dan 31. decembra 2010. Tega dne so vloge znasale nad 472 milijonov evrov in so se v primerjavi s prejsnjim letom zvisale za 2,94%. Posojila pa so znasala nad 335 milijonov evrov ali 7,89% vec kot leto prej. Cisti dobicek poslovnega leta znasa 875.102 evra in bo sei skoraj v celoti v zakonite rezerve. V sklad za dobrodelnost in vzajemnost je upravni odbor namenil 50 tisoc evrov.
ZKB steje trenutno 1.837 clanov. Na sedezu na Opcinah in v ostalih 10 podruznicah na Trzaskem dela 101 usluzbenec. V letosnjem letu pa nacrtuje upravni odbor odprtje se ene podruznice v trzaskem mestnem srediscu.
Letos je zapadel mandattrem odbornikom. Na obenem zboru so clani potrdili Dragotina Daneva in Eleno Parovel ter na novo izvolili Marka Pertota. Ti se bodo pridruzili ostalim sedmim odbornikom. Potrjen je bil tudi nadzorni odbor v dosedanji sestavi: predsednik dr. Stevo Kosmac ter nadzornika Boris Kuret in Vojko Lovriha. V razsodisce sta bila izvoljena Dario Peric in Flavio Mosetti./ (mab)
Kratke
49. Praznik cesenj
Slovensko prosvetno drustvo Mackolje vabi tudi letos, v dneh od petka, 27. maja, do ponedeljka, 30. maja, natradicionalni,tokrat ze 49. Praznik cesenj. V vrvezu in sprosceni druzabnosti tega vaskega praznika, ki vsako leto privablja v Mackolje trume obiskovalcev, je poskrbljeno za razlicne zelje in okuse: zabavni glasbeni program z godbo na pihala od Svetega Antona pri Kopru v nedeljo popoldne, vsak vecer ples ob zvokih priznanih skupin (letos so to AlterEgo, 3 Prasicki in Zunja Band), za lacne in zejne pa izvrstne jedi, pijace in seveda... sladke cesnje.
Kot vsako leto pa so drustveni clani tudi tokrat poskrbeli za posebno kulturno prireditev, ki bo sicer zazivela nekaj dni po samem prazniku. V soboto, 4. junija, bodo na istem prizoriscu zazveneli glasovi lovskih peveev in zvoki rogistov, sicer udelezencev 38. Srecanja slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov, ki se istega dne odvija na Trzaskem v organizaeiji Drustva slovenskih loveev Doberdob. Devet sestavov bo ze v zgodnjih popoldanskih urah izoblikovalo zanimiv pevski in glasbeni nastop na mackoljanski “Metezici”. Nastopajoce gosti mackoljansko drustvo v tesnem sodelovanju z upravo Obcine Dolina.
Podrobni podatki in novice o tej in o drugih prireditvah SPD Mackolje so na razpolago tudi na spletnem naslovu www. mackolje. org.
Nasvidenje v Mackoljah! / (NT)
Odprtje razstave Elisabette Bacci na sedezu Ad formandum
V petek, 13. maja, so na sedezu zavoda Ad formandum v Trstu v ul. Ginnastica odprli slikarsko razstavo umetnice Elisabette Bacci. Razstava obsega vrsto novejsih slikarskih del, ki slonijo nekako na “krajini”. Dejansko pa gre za posebne pokrajine, kjer podoba zadrzuje po eni strani vizijo narave, predvsem morja, vendar se obenem sklicuje na metaforo pojmov, ki zadevajo status clovestva in sveta ali pa vsebujejo razmisljanja o osebnih izkusnjah, ki se v vsakem primeru raztezajo onkraj neposredne okolice. Dogodek ob koncu solskega leta sodi v niz srecanj s tecajniki, ki obiskujejo tecaje na zavodu in se ukvarjajo z umetnostjo. Odprtje razstave Elisabette Bacci so prireditelji organizirali v sodelovanju s skupino Gruppo 78 iz Trsta. Za predstavitev umetnice je poskrbela Maria Campitelli, prevod v slovenscinoje uredila Jasna Merku'.
Nazdravimo zlatoporocencema!
Dne 20. maja sta pred petdesetimi letistopila na skupno zivljenjsko pot draga Marica Stancic in Aleksander Rapotec iz Grocane. V vseh teh letih sta si dom uredila, trdo delala in skupno vse krize in skrbi nosila ter svoji heerki skrbno vzgojila. Beseda Hvala je premalo za vse, kar sta storila. Ob tem pomembnem dnevu pa se malo odpocijta in delo odlozita stran in skupno nazdravita se na mnoga sreena leta!
V Bazovico prihaja zbor iz Novellare (Reggio Emilia)
V bazovski cerkvi bo v soboto, 28. maja, gostoval mesani pevski zbor zupnijske cerkve sv. Janeza in sv. Marije iz Novellare (Reggio Emilia) s koncertom, posvecenim sakralni glasbi pod naslovom “Od oznanila do vstajenja". Na programu bodo skladbe J. S. Bacha, C. Franka, A. L. Webra, Haydna in Händla. Za organizaeijo koncerta je poskrbel MePZ Lipa iz Bazovice in je sad dobrih stikov in izmenjave med obema zboroma. Zbor Lipa je bil namrec ze pred enim letom gost v Reggio Emilii, kjer je nastopil v tamkajsnji stolnici z dvema samostojnima koncertoma. Zbor iz Novellare je nastal v letu 2000 in ima za seboj ze kar lepo stevilo nastopov pod vodstvom Sare Fornaciari, priznane sopranistke in glasbene pedagoginje. Na orgle jih spremlja Roberto Accorsi. Za kratek uvodni pozdrav na sobotnem koncertu bo zapel domaci MePZ Lipa pod vodstvom Tamare Razem Locatelli. / (L. V.)
M 0 Luigiju Faiduttiju
Nezazeljen socialni delavec za svobodo svojega ljudstva
Duhovnik, socialni delavec, politik in poslanec.
Tako je zgodovinar in glavni urednik petnajstdnevnika Dom Giorgio Banchig v Peterli-novi dvorani predstavil "velikega Bene&na" Luigija Faiduttija. Fur-lanski javni delavec je zivel na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Rodil se je leta 1861 v Skrutovem, v ob-äni Sv. Lenart v Beneäji. OCe je bil Furlan, mama pa Slovenka.
Luigi je najprej obiskoval videm-sko semeniSCe, potem je prestopil na goriSko bogoslovje in prevzel avstrijsko drzavljanstvo, kar je mnoge tudi pozneje zulilo.
Zgodovinar Banchig je podal druzbenozgodovinski pregled Furlanije ob koncu 19. in v za-Cetku 20. stoletja, obdobja, v katerem je deloval Faidutti. V Nadi-Skih dolinah je v osmih obänah prebivalstvo zafielo naraSCati, izo-brazevanje pa je bilo na zelo niz-ki ravni. V Solskem letu 1975-1976 je bila nepismenost zelo raz-Sirjena, saj 53 odstotkov deCkov in 73 odstotkov deklic ni obisko-valo pouka. Z izobrazevanjem v italijanskem jeziku se je krepilo tudi slovenstvo, saj so se Sirile slo-venske knjige Mohorjeve druzbe.
Pomemben pevski jubilej
Ob 45-letnici MoPZ Fantje izpod Grmade
Vsak pevski zbor je lahko velika Sola za zivljenje. Sodelovanje, petje v pev-skem zboru, je dragocena osebna izkuSnja za vsakega posamezni-ka, so&sno pa ima vsak zbor tudi pomembno socialno funkei-jo. Pevca ali pevko namreC nauä veliko stvari, tudi to, da mora os-tati zvest svojemu glasu glede in-tonaeije in natanCno ter skrbno slediti notam, ki so napisane na partituri. Uä ga tudi, da svoj glas usklajuje z ostalimi Clani, da skrbi torej za skupni ufinek, skupni rezultat, da stremi za äm lepSim petjem, kar ima seveda vpliv na izvajalce in posluSalce. Ta vidik spet odpira druga podroCja raz-miSljanja o vlogi zborovske pes-mi v naSem kulturnem prostoru. Gre za vlogo, ki presega zgolj poustvarjalni ali glasbeno-umet-niSki vidik in zadobi Se veliko drugih. Za zbore, ki delujejo v naSem narodnostno ogrozenem prostoru, je ta vloga Se toliko bolj
veCplastna, saj so prav zbori veCkrat pobudniki naj razliäiej-Sih prireditev in sreCanj, kulturnih in druzabnih dogodkov, ki povezujejo naSo skupnost.
Te misli so nas obSle, ko smo izvedeli, da bo MoS-ki zbor Fantje izpod Grmade v nedeljo, 29. maja, priredil v novi cerkvi sv. Janeza Krstnika v Sti-vanu, tisti z GorSetovim Angelom miru na juz-nem vogalu, poseben koncert. Dali so mu na-slov Nocoj je pa en lep veäer..., zbor pa bo ob tem obhajal 45-letnico neprekinjenega delovanja in so-Casno konCal letoSnjo sezono. Ivo Kralj, zgodovinski in priljub-ljeni zborovodja tega pevskega sestava, je s tokratnim program zelel predstaviti izbor iz zborove-ga zeleznega repertoarja in je za-to doloäl 14 pesmi, ki so nekak-
Sen prerez delovanja.
Za Fante izpod Grmade je svojCas znani glasbenik in kulturni delavec prof. Zorko Harej dejal, da je to zbor, ki v polnosti opravlja svojo pevsko in druzbeno vlogo. Po svojih moCeh je namreC ved-no prisoten na najrazliCnejSih kulturnih prireditvah, spomin-skih sveCanostih, verskih obre-
dih in je s samostojnim organi-ziranjem najrazliCnejSih veCerov v Devinu in vaseh pod Grmado, od koder prihajajo pevei, eden glavnih okopov slovenstva v devinsko-nabrezinski obCini. LetoSnji zakljuCni koncert je za Fante izpod Grmade gotovo tudi
prelomen, saj se je zborovodja Ivo Kralj odloäl, da bo odslej "le Se pevec in kvefijemu korepeti-tor”, kot se je izrazil. To pa po-meni, da bodo morali Fantje na jesen, ko se bo obnovilo pevsko delo, povabiti na vaje drugega dirigenta. Zbor torej Caka za-hteven izziv, prej pa bo na vrsti nedeljsko pevsko sre&nje, ki se
bo zaCelo ob 19. uri. Organizatorje poznamo. Zato smo prepri&ni, da se bo ve&r gotovo Se podaljSal v noC ob druzabnosti, ki jo pripravljajo na svojem sedezu v Devinu. Na ta lepi dogodek vabijo vse prijatel-je in zlasti nekdanje pevee.
J3. izvedba Mednarodnega festivala kitare Kras
Siri se krog sodelovanja z novimi partnerji
Italijanski Soloduo, ki ga ses-tavljata kitarista Matteo Mela in Lorenzo Micheli, bo v petek, 27. maja, odprl v Kosovelovem domu v Sezani 13. izvedbo Mednarodnega festivala kitare Kras. Uveljavljena glasbenika, ki gostuje-ta po vsem svetu v tej zasedbi, bosta s svojim programom zaob-jela Stiri stoletja glasbene litera-ture, naslednjega dne pa bosta posredovala svoje znanje uCencem Visokega teCaja, ki je od us-tanovitve stalna sestavina tega festivala, ki ga prirejata DruStvo Festival Kras in Glasbena matica. Predstavitev letoSnjih vsebin je potekala v Slovenskem stalnem gledaliSCu ob prisotnosti pred-stavnikov SSG in Zadruge
Bonawentura, saj je trojna poveza-va omogofila izvedbo odmevne-ga dogodka, kot je enkratno gosto-vanje predstave Gian Burrasca v reziji Line Wertmüller in v izvedbi znanega pevca in humorista Elia. V soboto, 28. maja, bodo dogodi-vSäne porednega fantka iz klasike mladinske literature zazivele na odru SSG ob letoSnji stoletnici skladatelja Nina Rote, Id je v Sestde-setih letih podpisal glasbeno kuliso uspeSne nanizanke s pevko Rito Pavone v glavni vlogi. Za glasbeno spremljavo njene gledaliSke razliäce bo ob protagonistu poskrbel kvintet priznanih glasbenikov. Festival Kras Siri krog svojih sode-lovanj z novimi partnerji, ki bodo podprli in soorganizirali tudi
druge dogodke letoSnjega festivala. ObCina Sezana in Kosovelov dom bosta organi-zatorjem ob strani pri recitalu umetnika svetovnega slovesa DuSana Bogdanovica. Kitarist in skladatelj, ki ima posebne zasluge za razvoj in uveljavitev klasiCne kitare v zadnjem dva-jsetletju, bo predstavil svoj prepoz-navni stil na krizpotju razlifinih zanrov v duu z uCencem Borom Zuljanom. Koncert dua bo na sporedu v Kosovelovem domu v Sezani v petek, 3. junija. Na sedezu sodelujoCe Glasbene Sole Sezana bodo udelezenci festivalskega teCaja imeli enkratno priloznost enodnevnega izpopolnjevanja pod Bogdanovicevim men-torstvom. NajmlajSi pa se bodo lahko nauäli osnov kitare in an-gleSäne na zabavnih delavnicah Easy Guitar, ki jih z velikim uspe-hom vodi Dario Viviani in bodo prviC vprostorih Sklada Mitja Cuk na Opänah.
UmetniSki vodja festivala Kras, ki-
tarist Marko Feri, bo protagonist dveh koncertov v duu s har-monikarjem Sebastianom Zorzo, ki bosta predstavila raznoliko lit-eraturo v soboto, 4. junija, v razs-tavni dvorani ZKB na Opänah, s ponovitvijo 25. junija v arhe-oloSkem muzeju v Fari s sodelo-vanjem Kulturnega in glasbenega druStva Fara ob Soä.
Prava poslastica s sodobne srbske scene pa bo koncert, ki ga bo festi-val ponudil v sodelovanju s SKD Tabor na prireditvi Poletje pod kostanjem. Na dvoriS&i Prosvetne-ga doma na Opänah bodo 30. junija igrali äani skupine Gitarsi iz Beograda, ki navduSuje balkanski prostor z akustiäiim flamenko-popom.
PokuSnja razvoj a festivala, ki naj bi se v prihodnjem letu odvijal avgus-ta meseca, bo poletni podaljSek s koncertom kvarteta Gorni Kramer in pevke Martine Feri 18. avgusta na vrtu Ljudskega doma v Krizu s sodelovanjem gostilne Bita.
PAL
Kljub obtozevanju slovenskih du-hovnikov, da so izdajalci domo-vine, je bilo äititi zivahno kulturno vrenje. Govornik je obän-stvu v Peterlinovi dvorani podä-tal pomembna imena, ki so delo-vala v tem obdobju, in sicer Ivan
Foto Kroma
Trinko, padovanski Skof msgr. Luigi Pelizzo, latinist in katehet Antonio Banchig, duhovnik Pietro Podrecca, ki je napisal poezijo Predraga Italija, predragi moj dom in Se veliko drugih. Kultur-na zavest v Beneäji je bila zelo
mladih letih je tako v semeniSäi kot na teologiji dosegal visoke ocene, zelo dobro je obvladal la-tinSäno, italijanSäno in sloven-Säno, zato so ga imenovali "pe-snik treh jezikov". Diplomiral je na Dunaju, spoznal vplivnega duhovnika Janeza Kreka in se zanimal za zgodovino. Po-membni furlanski duhovnik je vodil krS&nsko-socialno giba-nje, organiziral furlansko za-druzniStvo in prepletel Furlani-jo z mreZo gospodarskih usta-nov, posojilnic, zavarovalnic in zadrug. Ob koncu stoletja se je aktivno vkljuäl v politiko in bil izvoljen v goriSki obänski svet ter deMni zbor, leta 1907 pa v dunajski pariament. Za-vzemal se je za svobodo svojega prebivalstva. Njegov moto je bil "fas in Gospod bosta vse uredila".
Italijanskim politiöiim kro-gom se je zameril, ker je ob koncu vojne javno nastopil proti prikljuätvi Furlanije k Italiji. Prof. Tassin je mnenja, da je bil Faidutti nezazeljena osebnost, ki so se je otepali tako v cerkvenih kot v drzavnih krogih.
moCna. V zgodovinskih zapisih tega obdobja najdemo celo poda-tek, da je vNadiSkih dolinah zive-lo petnajst tisoC oseb, ki so govo-rile "slovansko kranjski ilirski jezik".
V DruStvu slovenskih izobrazen-
cev so tokrat imeli v gosteh dva govornika: Banchig je predstavil druzbenozgodovinski okvir, razi-skovalec goriSke preteklosti Fer-ruccio Tassin pa je na zivahen na-än orisal zgodovinske naäte in politiko Luigija Faiduttija. Ze v
NOVI
NARODNIDOM
| SSO in SKGZ pocastila prejemnike Tantadruja
Naj zivi Slovensko stalno gledalisce vTrstu!
GledaliSCe je minljivo kot ognjemet: v Crnini noä se naenkrat sprozijo lu£i, odleski in pokanje. Nato prevlada spet tema. To je po mnenju rezi-serja in dobitnika nagrade za ziv-ljenjsko delo Tantadruj Maria UrSiCa ena izmed toliko prispo-dob za gledaliSko predstavo. Ce se nanjo ozremo iz prihodnosti, nima dejanske otipljivosti, "za-pisana pa je v spominu ljudi, celo v sanjah, kot je trdil Shakespeare. Kjer pa je malo ognjemetov, je tudi malo veselja...", je svaril reziser v razstavni dvorani Na-rodnega do-ma v sredo,
18. maja, na sreCanju, s katerim sta se krovni or-
ganizaciji SSO in SKGZ zeleli pokloniti umetniSkemu Cutu prejemnikov nagrade Tantadruj. In ravno Mario UrSiC je v svojem posegu - nenapisanem, nenaCr-tovanem in morda prav zato tako obCutenem in ganljivem - pove-dal, kaj je po njegovem mnenju teater. "Samo po sebi gledaliSCe ni umetnost. Da umetnost sploh postane, mora teater biti teater: ko temu zadosti, ko postane last teatrantov, no, takrat se lahko dvigne na umetniSko raven", je
dejal UrSiC in se spomnil prvega obdobja slovenskega gledaliSfe v Trstu, ko je krog izvrstnih inter-pretov "delalo dobro gledaliSCe": spomnil se je igralca Silvija Ko-bala in njegove tankoCutne ko-medijske zilice, komedijo kot tako pa ocenil za zahtevno dram-sko zvrst, ki pa je njemu najdra-zja. "Komedija je neizprosna za-deva, takoj dobiS od obfinstva
bi SSG Se dolgo zivelo, da bi 'Ce-Snjeva veja' naSega gledaliäfe ne usahnila, saj bi v tem primeru zamrl del skupnega spomina in svobode naSe skupnosti. Sklepni del svojega razmiSljanja je nagra-jenec namenil plodnosti naSega zamejsko-italijanskega, slovenskega in nekdanjega jugoslovan-skega prostora: izroCilo naSega skupnega spomina in bogastvo
Nagrajencem je cestital tudi slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirosic (foto IG) ^
povraälo, v drami pa stvari po ti-ho segajo v gledalce". Nerad ima teater, ki moralizira: blizje mu je tako dejanje, ki sproza problem, "in mu morda niti ne daje od-govora". Reziser je slovenski gle-daliäki prostor - trzaSki in splo-Sno slovenski - ocenil za izredno plodnega, obenem je nategnil rde£o nit, ki veze poslopje na Petroniovi ulici z Narodnim do-mom, kjer se je nekoC dvignil za-stor nad trzaSko-slovensko gledaliSko sceno. UrSiC je zazelel, da
razliCnih kultur bo na tem koS-Cku zemlje obrodilo vedno nove izzive in nove moznosti dialoga. "Naj torej zivi Slovensko stalno gledaliSCe v Trstu", je konCal UrSiC.
V dvorani so bili prisotni Se osta-li prejemniki nagrad Tantadruj, ki so jo letos prviC podelila pri-morska gledaliSCa: SSG, Gledali-S£e Köper in Slovensko narodno gledaliSCe Nova Gorica. Vse tri nagrade (poleg UrSiCa so Tantadruja prejeli Se ansambel SSG za
najboljSo predstavo sezone - to je Zlati zmaj Rolanda Schim-melpfenninga v reziji Janusza Kice - in Nikla PetruSka Panizon za vlogo Katre v predstavi Kazin ali Karabinjerjeva Katra Vlaha Stullija v reziji Vita Tauferja) so torej ostale na TrzaSkem. Ti umetniki so nekako izraz naSe kulture - je dejal predsednik SKGZ Rudi PavSiC. Po njegovem mnenju gre podelitev vseh treh nagrad 'trzaSkim' ustvarjalcem nedvom-no oceniti tudi v luCi vloge, ki jo SSG ima v primorskem prostoru. Se do pred kratkim pa je SSG ve-liko tvegalo: s tankoCutnimi di-plomatskimi dogovori pa sta krovni organi-zaciji od jav-nih uprav dosegli prav-§nji razplet problemov, je dejal predsednik SSO Drago Stoka. Javne ustano-ve so se nam-re£ zavedale vloge, ki jo SSG ima v trzaSkem in dezelnem tki-vu. Po mnenju obeh predsed-nikov zafienja SSG novo pot, ki naj jo zaznamuje tesna naveza z obCinstvom. Brez publike ni tea-tra: tega se dobro zaveda novo vodstvo gledaliSCa, katerega pred-sednica Maja Lapornik se je v Na-rodnem domu iskreno zahvalila predsednikoma krovnih organi-zacij, brez katerih SSG tako ugod-ne reSitve iz krize namreC ne bi doseglo. Nov upravni odbor je navduSeno zaCel svoje delo, ki je Se kako pomembno v vidiku 110-letnice SSG prihodje leto.
IG
TRZASKA KNJIGARNA
| Popoldanski aperitiv
Preseren in Zizek v razlagi Marija Cuka
zalostink, temveC tudi humor. Marij Cuk je nato obCinstvo po-spremil v filozofska razmiSljanja slovitega Slavoja Zizka. Gost po-poldanskega aperitiva je prebral odlomek iz Studije, ki jo je slovenski mislec namenil pojmu nasilja. Zizkove besede so Cuku kot nalaSC bile ponujene za to, da bi se navezal na aktualno tema-tiko volilnega sooCanja, toCneje volilne abstinence. Zakaj ljudje ne hodijo na voliSCa, se spraSuje Zizek v svojem tipiCnem slogu, ki nadgrajuje tezo do trenutka, ko antiteza poruSi dotedanjo misel-no strukturo, je filozof mnenja, da je abstinenca navsezadnje
boljSa kot dopuSCati, da demok-ratski sistem slabo deluje. Volilna abstinenca kaze na jraznino se-danje demokracije. Zizkova proti-teza pa se glasi: nasilje je v tem, da ne poöiemo ni&sar! Kako pa naj bralec - posluSalec razbere pravo sporoCilnost Zizkovih be-sed? "Slovenski filozof to nalogo prepuSCa izkljuCno bralcem", je dejal Marij Cuk. Aperitiv na dvo-riSCu TrzaSke knjigarne so spremljali glasbeni vlozki kitari-sta JanoSa JurinäCa, ki je inter-pretiral izbor slovenskih narod-nih skladb v priredbi Marka Fe-rija.
IG
Marijino cescenje za prenovo tri ke Cerkve
Skofijsko zdruzenje laikov “Mater Civitatis” je nastalo po zelji nasega nadskofa Giampaola Crepaldija z namenom, da se z molitvijo roznega venca trzaska Cerkev prenovi in si izprosi nove duhovne pokiice.
- V mesecu maju se po nasih cerkvah opravlja smarnicna poboznost. Z molitvijo roznega venca, Marijinimi pesmimi, litanijami Matere Bozje in smarnicnim branjem castimo nebesko Mater.
- V sredo, 11. maja, je trzaski nadskof vodil molitev roznega venca v cerkvi sv. Jerneja na Opcinah. Vsako sredo se namrec udelezuje moiitve roznega venca v kaki trzaski cerkvi.
- V nedeljo, 29. maja, bo g. nadskof vodil molitev roznega venca na Vejni, daroval sv. maso in podelil blagoslov celi skofiji ter jo izrocil v Marijino varstvo. Obtej priloznosti bo seznam molivcev, kiso pristopili k zdruzenju “Mater Civitatis” polozen pred Marijino podobo v znak predanosti in kot prosnja za Marijino pomoc posameznikom, njihovim druzinam in celotni trzaski Cerkvi.
- Vsi zupnijski kontaktni molivci so zato naproseni, da posredujejo svoje podatke (naslov, tel. st.) in imena novih molivcev, ki sprejmejo duhovnost in poslanstvo tega zdruzenja. Posljite jih na naslov: Klaric Ida, Via San Cilino, 23 - 34126 Trst-Trieste
Vabilo na srecanje: "Voda: Bozji dar za vse - Ne zasluzek za redke"
Z naglimi koraki se bliza datum stirih referendumov, ki nosijo tudi veliko tezo eticnih vprasanj, predvsem vprasanja vode kot naravne dobrine za vse. Z namenom da bi se pogovorili o eticni dimenziji tega in tudi ostalih treh referendumov, je Skupnost voditeljev SZSO Trst 3/4 organizirala srecanje skupaj z drugimi clani italijanske organizacije Agesci s patrom Danielejem Zaranotellom, Komboniancem iz Padove, ki je zelo dejaven na socialnem podrocju v Italiji in luzni Ameriki. Srecanje bo potekalo v petek, 27. maja, od 20.30 dalje v prostorih skavtske organizacije na ul. Risorta 3 vTrstu.
Obvestila
Branje Sv. pisma (Nova zaveza)
, poslusanje in premisljevanje bo potekalo v cerkvi pri Sv. Jakobu ob sredah: prvi dve srecanji sta ze bili v maju, naslednja bodo 1.6., 8.6. in 15. 6., od 16. do 17. ure s sodelovanjem vseh mestnih slovenskih zupnijskih obcestev. Vabljeni!
DruStvo Rojanski Marijin dom vabi v nedeljo, 29. maja, ob 18. uri na proslavo ob petdesetletnici Marijinega doma in sestdesetletnici Rojanskega cerkvenega pevskega zbora. Na sporedu bodo dokumentarni video, nastop rojanskega zbora in glasbenikov ter spomini in pricevanja Aleksandra Korosca. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli, 29). Ddavnice slovenSäne za otroke od 9. do 12. leta v projektu Jezik-Lingua: v slovenscini o glasbi,
filmih, racunalnistvu, o mladinskih revijah, o slovenski pop in rock pevcih, o hrani, o oblacilih, predmetih in o drugem, kar je mladim vsec in o soli v neformalni slovenscini. V prostorih Slovenskega dijaskega doma S. Kosovela, ul. Ginnastica 72, Trst, vsak torek in cetrtek od 9.30 do 11.30 od 13. 6. 2011 do 1. 7. 2011. Informacije: teco01@jezik-lingua. eu. PomoC Japonski: Misijonski krozek Rojan zbira denarne prispevke, ki jih bo izrocil patru Vladimirju Kosu za sirotisnico v Tokiu in za vse, kar je v tem popotresnem casu najbolj potrebno za tamkajsnje ljudi v stiski. Dar lahko nakazete preko banke na: MISIJONSKI KROZEK ROJAN, via Cordaroli 29, 34135 Trieste, IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948, Codice BIC: CCTSIT2TXXX, Saksida - tel. 040-36-21-20.
MOSKI ZBOR FANTJE IZPOD GRMADE
vabi na zakljucni nastop
DANES JE PA EN LEP VECER...
ob 45-letnici delovanja
nova zupnijska cerkev v Stivanu nedelja, 29. maja, ob 19. uri
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
vabina
KONCERT OB KONCU ORGELSKEGA TECAJA
cerkev sv. Jerneja ap. na Opcinah petek, 3. junija, ob 20. uri
TRNOVCA
| Galerija Skerk
Svet domisljije med Krasom in morjem
Zakonca Zora in Joze Skerk ze trinajst let uspeSno vodita Umetnostni in kul-turni center v Trnovci, v katerem se je zvrstilo veliko pomembnih razstav in odmevnih kulturnih dogodkov. Po lanski zelo uspeSni razstavi ilustracij za otroke sta se letos spet odloöla, da posvetita pozornost najmlajSim generaci-jam. Tako so pred nedavnim ob prisotnosti kritika Walterja Chiereghina in urednika bogate-ga kataloga SaSe Rudolfa odprli razstavo Svet domiSljije med Krasom in morjem.
Na stenah prostorne galerije so izobeSene igrive, z zivimi barva-mi poslikane ilustracije Stirih priznanih ustvarjalcev: Vesne BenedetiC, Klavdija Palä<?a, Febe Sillani in Barbare Jelenkovich. Vsi Stirje umetniki so vezani na Trst, ceprav jih je ustvarjalni navdih vodil po svetu.
V pritliCnih prostorih se nam svet domiSljije razkriva v ljubkih zivalicah, Skratih in v zivahnih otrocih neznih odtenkov prizna-ne ustvarjalke in slikarke Vesne BenedetiC, ki je mnogim otro-kom znana zaradi sodelovanja z revijo Galeb. Ilustrirane knjige Febe Sillani so izSle pri zalozbah v Italiji, Spaniji, na Japonskem, Kitajskem, v Koreji in Portugalski. Njene ilustracije popeljejo v brezmejen in brezCasen svet domiSljije z barvami in junaki, ki nas kli&jo, naj jim prisluh-nemo in jim sledimo. Skrbno so dodelane tudi z grafiCnega in tehniCnega vidika.
V zgornjih prostorih galerije raz-stavljata priznani grafik Klavdij
PalfiiC, nekdanji profesor zgodo-vine umetnosti, ki se je veliko ukvarjal tudi s scenografijo in kostumografijo, in pa cenjena akademska slikarka Barbara Jelenkovich, ki je napisala preko 105 knjig; izSle so pri najpo-membnejSih italijanskih in nemSkih zaloznikih ter dozivele prevod v Stiriindvajsetih jezikih. Poleg akvarela uporablja tudi digitalno tehniko, za svoje ilus-tratorske dosezke je prejela Ste-vilne nagrade. Podobe, ki jih na-menja otrokom, so v najmanjSih podrobnostih mojstrsko dodelane.
Vsem dobro znan Klavdij Pal fl C se predstavlja z ilustracijami, ki so dozivele uspeh med mlado publiko. SaSa Rudolf je v uvodni besedi v barvnem katalogu, ki je izSel ob razstavi, napisal, da se "Klavdij PaläC kot popoln likov-nik ni zadovoljil z risanjem, ki je bilo njegovo izrazilo ze od naj-neznejSe mladosti, s slikarstvom v najrazliCnejSih tehnikah, kipar-stvom, scenografijo in kostumografijo, paC pa se je preizkusil tudi v ilustratorstvu in v simbiozi z letoSnjim PreSernovim nagrajencem Miroslavom KoSuto dosegel izjemne umetniSke dosezke". Ob vsem povedanem ne prese-neCa dejstvo, da je razstava dobro obiskana. Od ponedeljka do petka v dopoldanskih urah nudi-jo s predhodno najavo voden obisk, malico in likovno delavni-co Solam in vrtcem, drugaCe pa je razstava odprta ob sobotah in nedeljah zjutraj in popoldne za odraslo publiko do 8. junna.
Metka Sinigoj
Jutranjo kavo ob knjigi je v TrzaSki knjigarni zamenjal popoldanski aperitiv. Prvo sreCanje je bilo pred nedavnim, ko je novinarka dezelnega sedeza RAI Eva Cuk spregovorila o svoji izkuSnji z romskimi otroki na Kosovu. Novinarka je tedaj posnela dokumentarni film, ki se prepleta s svojevrstno inafico pravljice o RdeCi kapici. NaCrt je nato dogradila z lepopublikacijo, ki jo je ilustrirala Ziva Pahor, osrednje sporoälo, ki so ga de-lezni otroci pri nas, temelji na str-pnosti in spoznavanju bogate romske kulture ter hudih oko-liSCin, v katerih je romskim vrst-nikom zaradi nasilja in nestrpno-sti druzbe usojeno odraSCati.
V Cetrtek, 19. maja, pa sta nad TrzaSko knjigarno legli poezija in filozofija. Pesnik in odgovorni urednik slovenskih novinarskih oddaj dezelnega sedeza Rai Marij Cuk je ob pogovoru z Martino Kafol spregovoril o svojih se-
danjih najdrazjih avtorjih. Resni-ci na ljubo je za Marija Cuka France PreSeren konstantna pri-sotnost v njegovem zivljenju. Zelo blizu mu je PreSernova bivanj-ska lirika, v katero se Clovek zla-sti v samoti sedanjega Casa lahko zateCe. Bivanjski verzi so po njegovem mnenju pomembnejSi od petrarhizmov, posve&nih Pri-mi&vi Juliji. V bivanjski izpove-di je namreC veliki slovenski pesnik izrazil trenutno in univer-zalno podozivljanje dolo&nih tematik: med toliko poezijami, ki sodijo v tovrstni izpovedni niz, je Marij Cuk izluSäl stihe, ki s tanCi-co ironije in duhovitosti svarijo mlade, naj se ljubezni, zlasti prve ljubezni, presnetopazijo! Poezija Prva ljubezen sodi namreC v pe-sniSko obdobje, ko je PreSeren ze napisal Slovo od mladosti, na pa-pir pa Se ni prelil Sonetnega venca. S Prvo ljubeznijo je PreSeren dokazal, da njegov pesniSki regi-ster ni poznal le 'mokrocveteCih'
BRACAN
Uradno odprtje novega slovenskega solskega sredisca
Vf DA VALENCIC
KO SE DOTAKNES OSEBE
//
Skupaj je lepo"!
V;
'BraCanu jelepo", je v slovenSCini, ita-lijanSCini in fur-lanSCini zadonelo iz otroSkih grl v petek, 20. maja, ob zaCetku uradnega odprtja novega Solskega srediSCa s slovenskim uCnim jezikom v vasi ob Krminu. Otroci slovenskega in italijan-skega vrtca ter slovenske osnov-ne Sole Ludvik Zorzut so tako ra-zigrano pozdravili Stevilne starSe in goste na velikem in urejenem dvoriSCu pred lepo obnovljeno stavbo. Kot je povedala uCiteljica Irena Ferlat, so s prireditvijo z zgovornim naslovom Skupaj je lepo zeleli Se pred koncem Solskega leta slovesno praznovati odprtje Solskega srediSCa in obe-nem prikazati to, kar so se nauCi-li "v znamenju sodelovanja med Solo in vrtcema” v tem letu, pol-nem zadoSCenj. "Sola je v prvi vrsti posredovalka narodovega
kulturnega spomina, hiSa znanja in medCloveSke odprto-sti ter je lahko uspeSna uresniCe-valka svojega poslanstva v zanjo zavzetem okolju in v prostorih, ki so primerni za uCenje", je poudarila ravnateljica veCsto-penjske Sole s slovenskim uCnim jezikm v Gorici Elizabeta Kovic. Ko so se preselili s PleSivega, so koSCek srca pustili tarn, "s tem Solskim centrom pa smo zelo za-dovoljni", je povedala pred nav-zoCimi predstavniki dezelnega Solskega urada, krminske upra-ve, krovnih organizacij in civil-ne druzbe, ki se jim je iskreno zahvalila za podporo tudi pri sprejemanju tezkih odloätev; iz-recno je omenila ravnatelja krminske veCstopenjske Sole Gio-vannija Matteia in zupana Lucia-na Patata ter vse njune sodelav-ce, od odbornikov do delavcev. Prvi obCan Patat je povedal, da
so v novi center veliko vlozili in konCno uresniäli ureditev slovenskega Solskega centra na Kr-minskem. PrepriCan je, da se lahko Sola, na katero je pono-sen, Se nadalje razvija, saj zgled-no sodeluje z italijansko. Mattei vidi v novem srediSCu veliko bo-gastvo; sad vlaganja v mladi rod pa bo gotovo generacija, pri-pravljena za vse izzive Evrope. V sodelovanju s krajevnimi upra-vami bi radi namreC v kratkem uresniäli pravo evropsko Solo, kjer bi poleg slovenSäne in ita-lijanSäne pouCevali tudi fur-lanSäno in angleSäno.
V veselje vseh prisotnih so nato otroci, pravi protagonisti slavja, s petjem, plesom, izStevankami, igrico in recitacijami prikazali svoje zivljenje v novem Solskem srediSär, kjer se - po besedah ravnateljice - poCutijo dobro kot doma. / DD
Ovrednotiti spremembo
Listam po razliCnih obvestilih in vabilih, pritegne me vpraSanje, ki si ga bodo zasta-vili razpravljalci na okrogli mizi v teh dneh:
"Ali se manjSina zaveda sprememb, ki so se zgodile v njeni notranjosti"?
In dalje: "Ali se zaveda, da se te spremem-be Li de jo tudi samega Cuta slovenstva, ki se ne zadne in konda s petjem vzboru, ceikvenem alipaitizanskem"?
VpraSanje je tako moCno zastavljeno, da ne morem mimo njega, predvsem, ker dvomim, da smo spremembe v se-bi zares vzeli v poStev in jih mogli ovrednotiti.
Vsaka sprememba Clo-veka - in poslediCno -skupnost postavi pred ogromen vpraSaj. Kaj,
Cemu, zakaj? Na nas je seveda, Ce jo znamo osmisliti in predvsem uvideti, da nam lahko osvetli neraziskani kot v sebi.
V kolikSni meri smo kot pripadniki manjSine sposobni vrednotenja razliCno-sti tudi pri drugih in v kolikSni meri se lahko tudi sami ob teh razlikah oplajamo?
V kolikSni meri smo v naSem razmiSljanju Se vedno (pre) konservativni? ManjSinska skupnost se je v teh desetletjih v svojem sestavu zelo spremenila, ne samo: SirSa dru2ba se je tako moCno spremenila, da si
enostavno ne moremo veC privoSCiti zrenja v neko idealizirano preteklost, ki je ni veC, ker je realnost povsem drugaCna. Ce lahko otroci iz meSanih slovensko-ita-lijanskih zakonov predstavljajo dodatno nalogo za danaSnjo Solo, je tudi res, da njihova prisotnost ni nobena novost, zato je potreben uniformiran in uteCen didak-tiCen prijem dodatnih ur slovenSCine. Pravijo, da postane Clovek moder, ko mu uspe tudi tezavnejSe razmere videti kot pozitiven izziv k lastni rasti. Kaj pa mi, v kolikSni meri znamo ovrednotiti razliCni se-stav v razredu, kljub nedvomnim tezavam?
V kolikSni meri smo kot manjSina usmerjeni v prihodnost, v prozno in normalno spreminjanje, v kolikSni meri se znamo zavzemati za kako-vost medijev, Solstva, organizacij skih Struktur? Na katere probleme smo pripravljeni tudi javno opozoriti? Kdaj nastopi trenutek, ko sebi v ogledalu obljubimo, da ne bomo veC zivotarili na golem "tako je pad". "Tako je paC bilo in je in vedno bo". Ali pa ne?
V kolikSni meri se spraSujemo o bodoCi generaciji, o njihovi prihodnosti, o vkljuCevanju mladih ne le v organizacij-ske strukture, paC pa predvsem v naSe raz-miSljanje o manjSini kot taki?
Do prave jazz glasbe v nekaj korakih
Bogota ponudba drustva Controtempo iz Krmina
VeCkrat posluSamo in Se sami dodajamo pritozbe nad tem, da se pri nas "nikoli niC ne dogaja". Tudi med mladimi je tovrstnega tar-nanja veliko, predvsem kar se tiCe bolj izbrane glasbene po-nudbe. Ljubitelji jazz glasbe v tem primeru nimamo kaj reCi, saj se v naSi dezeli Furlaniji Julij-ski krajini na tem podroCju mar-sikaj premika, poleg tega lahko s skokom v Ljubljano poteSimo naSo kulturno zejo pravzaprav v
vsakem trenutku dneva.
Kljub sedanji politiCni klimi, ki finanCno ni naklonjena kultur-nim presezkom, pravzaprav jih na vseh nivojih deklasira z oz-nako "nepotrebni dodatek", se kulturno druStvo Controtempo iz Krmina marljivo ukvarja z raz-vijanjem kulture jazza v naSih krajih. Prav v najtoplejSih mese-cih leta je ponudba vrhunske glasbe najbolj gosta. Sedaj po-teka namreC festival Trieste. Le nuove rotte del jazz 2011, ki ga je zadnjega aprila uvedel nemSki producent in tolkalist Christian
Prommer, nadaljuje pa se Se z dvema koncertnima dogodko-ma. Sobota, 21. maja, bo na-menjena italijanskim jazzistom, vrhunec pa bo nedvomno v sre-do, 1. junija, ko bo v trzaSko Mielo stopil legendarni James Taylor na hammond orglah s svojim kvartetom. LetoSnjo de-veto izvedbo sreCanja Le nuove rotte del jazz bo soCasno do-polnjeval Se festival Jazz & Wine of Peace Sconfinando 2011 v prelepem Krminu. Prav tu bo
med 22. majem in 1. julijem veliko glasbenih dozivetij, ki jih lahko najdete na spletni strani druStva.
Kulturno druStvo Controtempo je v desetletnem delovanju nedvomno postalo oporna toCka za vse, ki se tako ali drugaCe sladkajo z jazzom. Prav razgle-dana druSCina Controtempo je zasluzna za to, da se v Furlaniji Julijski krajini Siri in razvija kul-tura jazz glasbe v vseh oblikah, odbolj klasiCnih, tradicionalnih do bolj sodobnih, nepredvidlji-vih in ekstravagantnih. V vseh
teh letih je v naSi sredini imela v gosteh znana imena, kot so Al Di Meola, Betty Carter, Joe Zawi-nul, Billy Cobham, John Sco-field, John Medeski, Maria Joao in mnogi drugi. Zato se na nje-ne prireditve steka posluSalstvo iz ozje in SirSe okolice. Pogosto sreCujem velike jazz poznavalce iz Slovenije, kjer je to gibanje zvoCnih sladokuscev izredno razvejeno in bogato. Treba pa je povedati, da je tudi Trst zgodo-vinsko povezan z jazz glasbo, saj je v preteklosti kalil Stevilne instrumen-talne mojstre. DruStvu Controtempo naj gre zahvala, ker organizira obilo kakovostnih koncert-nih jazz veCerov skozi vse leto. Pomen tovrstnega dela ni samo v dogodku samem, v glasbi in zavzetih obrazih, temveC sega onkraj tega. DruStve-no delo, naj si bo gla-sbeno, kulturno, gle-daliSko, Sportno ali Se kako drugo, vedno orje in seje socialni prostor, ponuja Iju-dem kulturne vsebine in jih, kar je najbolj pomembno, spodbuja k razmisleku, udejstvovanju, sreCevanju, spoznavanju, zani-manju za aktivno, koristno, z vsebinami in raznolikostjo bogato zivljenje. Sam bi rad, da se v stike med italijanskimi jazzisti in tistimi iz Ljubljane vkljuCimo Se mi, Slovenci v Italiji, ki pre-moremo marsikatere odliCne glasbenike. Morda bi bila to pri-loznost za novo sodelovanje in ustvarjanje bolj Sega skupnega prostora.
JemejSdek
Mestno sredi§£e (66)
GORICA, NJENE ZANIMIVOST1 IN NJEN CAS Mal1za Perat
Juzna zelezniska postaja med 1. vojno
K razvoju mestnega srediSCa je najbolj pripomo-glo odprtje juzne MezniSke postaje.
Za Gorico najprej ni bilo predvideno, da bi ob njej speljali zeleznico. Na izrecno posredovanje tedanjega cesarja Franca Jozefa I., ki je pred tem s svojo soprogo cesarico Elizabeto obiskal naSe mesto, je naCrt bil spremenjen in Gorica je tako bila vkljuCena v zelezniSko omrezje na Primor-skem. ZelezniSka postaja je v Gorici bila odprta leta 1860.
Za mesto je to bila velikanska pridobitev, saj je Gorica vedno slovela kot krizpotje razliCnih dezel in torej tudi stiCiSCe razliCnih kultur in na-rodov, ki so se tu sreCevali. Odprtje nove zelez-nice je mestu nudilo nove in za tiste Case izredno velike moznosti za njegov vsestranski razvoj.
lic je oskrba bolnikov, priSli v Gorico. Kot je ze bilo omenjeno, je te redovnike leta 1656 v naSe mesto poklical baron Vid Del Mestre, da bi tu vodili bolniSnico, ki jo je on sam dal zgraditi na Placuti.
Usmiljeni bratje so se leta 1787 preselili v ulico Alvarez in tu v istoimenski stavbi odprli bolniSnico za onemogle. V tej ulici, danes ulici Diaz, so ostali do leta 1976, ko so se preselili v bolniSnico pri sv. Justu.
Stavba oziroma vila pri sv. Justu stoji na Korzu Italija blizu zelezniSke postaje. Vila je bila last plemenite rodbine Locatelli iz Krmina. Usmiljeni bratje so se leta 1926 za nakup stavbe pogodi-li z baronico Carlotto Locatelli de Hagenauer. Pogodba je bila sklenjena leta 1923 in tri leta ka-
Kot prva posledica pridobitve nove zeleznice je bila odprta nova ulica (danaSnji Korzo). Ta je novo zeleznico povezovala s Travnikom in trgom Kornom. Ko je 19. julija 1906 bila odprta sever-na zelezniSka postaja, se je ta povezava raztegni-la do le-te. Povezava med obema postajama se je Se izboljSala, ko so leta 1910 odprli ulico Pellico, saj je poprej promet potekal preko ulice Balilla. Na Korzu so si premoznejSi meSCani kmalu zaCe-li postavljati gosposke hiSe, ki Se danes krasijo, posebno v njenem juznem delu, to najlepSo go-riSko ulico.
Pri tem velja omeniti zlasti eno teh stavb, namreC vilo Locatelli, v kateri je pozneje dobila prostor klinika oziroma bolniSnica pri sv. Justu.
Ker je to ena izmed najbolj pomembnih ustanov v goriSkem mestu, si nekoliko oglejmo njeno zgodovino.
Tu se moramo pomakniti za kar 350 let v preteklost, saj je bolniSnica pri sv. Justu neloCljivo po-vezana s prihodom Usmiljenih bratov sv. Janeza od Boga v naSe mesto.
Leta 2006 je namreC minilo 350 let, odkar so Usmiljeni bratje sv. Janeza od Boga, katerih pok-
sneje je v vili bila odprta bolniSnica oziroma klinika. Tako je ostalo do leta 1976, ko je tu nasta-la bolniSnica za neozdravljive bolnike.
SoCasno z nakupom stavbe se je poleg nje zaCe-la tudi gradnja cerkve sv. Justa, ki je bila posveCe-na leta 1926. Med drugo svetovno vojno je bila zelo poSkodovana, klinika pa je bila spremenje-na v vojaSko bolniSnico (Gorizia e i Fatebenefra-telli 1656-2006 - Ediz. Fatebenefratelli). Cerkev sv. Justa je od leta 1970 sedez zupnije z 2.400 verniki (Podatki zupnijskega urada pri sv. Justu)
V okraju za bolniSnico sv. Justa so v sedemdese-tih letih zaCeli graditi novo bolniSnico sv. Janeza od Boga. Ta je bila odprta decembra 2008 in je tako nadomestila dolgoletno mestno bolniSnico v ulici Veneto.
V bolniSnici pri sv. Justu deluje Zdruzenje prija-teljev bolnßnice sv. Justa. To so prostovoljci, ki tu obiskujejo bolnike in jim pomagajo.
/dalje
Popravek
Dom sv. Vincencija Pavelskega v Gorici ni bil od-prt leta 1984, kot se je zapisalo, ampak leta 1934.
Sloveniia
 ----------
Iz politicnega in druzbenega dogajanja v Sloveniji
Tudi drzava naj se zavzame
VV«.	I V*	■
za zascito druzine!
V
Ze veCkrat smo v pregledih dogajanja v Sloveniji pou-darjali, da se politiCne stranke ne morejo (ali noCejo) sporazumeti o nobenem po-membnem vpraSanju, ki bi bilo koristno za drzavo in njen demo-kratiCni razvoj. Dogodki v prej-Snjih dneh potrjujejo takSna mnenja in naziranja. Premier Borat Pahor je sindikatom, ki za-vraCajo predvideno novo poko-jninsko zakonodajo, oCital, da ni-majo predlogov in zamisli o vz-drznosti javnih financ in o poko-jninah, ki bi zagotavljale varno starost prebivalcem Slovenije. Sindikati pa predsedniku vlade odgovarjajo, da ni prebral njiho-vih staliSC glede upokojevanja. Menijo, da bi stabilnost pokoj-ninske blagajne lahko zagotovili z davki na luksus, davCnimi obre-menitvami nepremiCnin, last bo-gatih slojev, ukrepi zoper sivo (nezakonito) gospodarjenje, ki dosega vrednost okoli 9 milijard evrov letno, pa z uCinkovitejSim bojem proti gospodarskemu kri-minalu, ki zdaj drzavi povzroCa za vsaj 500 milijonov Skode vsako leto.
Sindikati vladi Se oCitajo, da ni-ma nobenih idej o obdavCenju bogastva v Sloveniji, "saj denar polzi mimo drzave". Premier pa se ne pusti zmesti in sindikatom v svojem znanem stilu odgovarja, da se v kampanji za referendum o novem pokojninskem zakonu, ki bo skupaj s Se dvema referendu-moma v nedeljo, 5. junija, ob-naSajo neodgovorno, v nasprotju z vodjo opozicije Janezom JanSo, ki da se obnaSa odgovorno in razumno.
Med drugimi dogodki, ki so poli-tiko, vlado, gospodarstvo in na-jbrz tudi veCji del prebivalstva v prejSnjih dneh najbolj prizadeli, je nizka ocena Slovenije v global-ni lestvici konkurenCnosti. Le-to sestavlja in objavlja Svicarski po-slovni inStitut IMD. Na omenjeni lestvici je Slovenija letos zased-la 51. mesto med 59. drzavami, kar je zelo slaba uvrstitev. Slovenija zaostaja v vsem. Na lestvici so se bolje od Slovenije uvrstile drzave, kot so CeSka, Estonija in celo Romunija. Nas-ploh pa je gospodarsko-finan-Cni polozaj drzave obupen. NaS javni dolg znaSa ze 16 milijard evrov, do leta 2015 pa naj bi narasel na 20 milijard. Vlada ne ukrepa oz. poskuSa javnost prepriCati, da je za slabe razme-re kriva prejSnja vlada Janeza JanSe. Casnikar Miha Jenko je na prvi strani Casopisa Delo z dne 19. maja v komentarju z na-slovom ZauSnica iz Lozane pisal, "da nekonkurenCna Slovenija ni-ma veC Casa za oklevanje. Ohran-janje sedanjih razmer je pot v Se hujSo in daljSo krizo".
Odmevna je bila tudi razprava v parlamentu o druzinskem zako-niku, ki sicer eno leto vzburja in razdvaja slovensko javnost. V za-koniku naj bi doloCili vlogo druzine in otrok v druzbi, vendar poslanci iz strank vladne koalici-je veCjo pozornost namenjajo po-lozaju partnerjev v istospolnih skupnostih. Pojavila se je celo za-misel, da bi morala biti zveza dveh istospolnih partnerjev v Sloveniji opredeljena kot zakons-ka zveza. Nov val polemik je na-stal, potem ko je Drzavni zbor z
glasom veCine sprejel dopolnilo k nekemu Clenu predloga druzin-skega zakonika, ki ga je utemeljil poslanec SDS dr. Franc Cukjati. V njem je zapisano, "da je zunajza-konska skupnost zivljenjska skup-nost moSkega in zenske, ki sta voljo po skupnem zivljenju s pod-
pisom izrazila pred drzavnim organom, ali se jima v tej zvezi ro-di otrok". S takim doloCilom bi tudi za neporoCene pare, za katere v Sloveniji velja, da zivijo v skupnem gospodinjstvu, uvedli ob-vezno registracijo, Ce bi zeleli uzi-vati enake pravice oz. pravne uCinke kot zakonski pari. Do zdaj so razne pravice pridobivali av-tomatiCno.
Zoper omenjeno dopolnilo sta najbolj odloCno protestirala Katarina Kresal, predsednica LDS in notranja ministrica, terAleS Zalar, podpredsednik LDS in minister za pravosodje. Za zaSCito druzine pa so mnoziCno manifestirali udelezenci Festivala druzin, ki je bil v nedeljo v zdraviliSCu Olimju v Prekmurju. Priredili so ga v Cast
dneva druzine, 15. maja. Za zaSCi-to in utrjevanje druzine, ki je ve-lika vrednota in civilizacijska pri-dobitev, se je v posebni izjavi iz-rekel tudi Igor Vovk, ustanovitelj Zavoda iskreni. Zapisal je: "Mi iz-razito zagovarjamo poroko, saj je ta korak zaveza med partnerjema za odgovoren medsebojni odnos in druzinsko zivljenje. Obenem je poroka tudi izraz zavezanosti navzven in pred SirSo druzbeno skupnostjo. Interes drzave bi moral biti, da bi bilo Cim veC porok in trdnih zakonov, zato bi morali dati zakonski zvezi tudi v zakon-odaji posebno mesto. SoglaSamo, da je pravica vsakega, da zivi v partnerski skupno-sti, kot jo izbere. Ne strinjamo pa se, da bi potem morali imeti vsi, ki izhaja-jo iz svojega statu-sa, iste pravice. Za-kaj bi, denimo, par, ki ni pripravljen potrditi svoje zveze pred drzavnim organom, bil upravi-Cen do posvojitve otroka. Sicer pa kdor se nima na-mena ukvarjati z druzino, ne sodi v druzinski zakonik".
Nova knjiga o Tita in tovariSih Zgodovinar dr. Joze Pirjevec je av-tor obSirne knjige z naslovom Tito in tovariSi. Izdala jo je Can-karjeva zalozba, ki je delo skupaj z avtorjem predstavila v torek, 24. maja. Dr. Joze Pirjevec je zapisal, "da je s svojo analizo odgovoril tudi na vpraSanje, zakaj je elita tako neslavno propadla in zakaj ima zgodba o Titu tudi svojo tem-no plat".
Pomemben je tudi zbornik z naslovom Veleizdaja Slovenije. Obravnava razorozitev teritori-alne obrambe v maju leta 1990, za katero naj bi vedelo tudi tedan-je vodstvo Slovenije. Delo je izdala zalozba Nova obzorja.
Maiijan DrobeZ
	
	
	
Ladjatone, kapitani so jo srecno zapustili!
Drama Zidarja, ki je danes le se navadni va en c
Slovenija je, to je dokaj sveza novica, zasedla 51. mesto med 59 drzavami, ki jim je Svicarski poslovni inStitut IMD izmeril raven konkurenCnosti. NiC novega. Zelo predvidljivo, bi lahko rekli, ker je jasno, kako se konkurenCnost spodbuja v Sloveniji. S posli, ki gredo vedno enim in istim podjetjem, tistim, ki so
politiki najbolj vSeCni. Ali bolje reCeno, tistim podjetjem, ki poli-tiko najbolj drzijo v Sahu. Alek-sander Meze, ki je z Ivanom Zi-darjem in Janezom Jamnikom sestavljal sveto trojico podjetja SCT, je nedavno dejal, da je SCI zgradil 60 odstotkov slovenskih objektov. Gre seveda za pretira-vanje, ki je pri vodilnih kadrih na-jveCjega slovenskega gradbinca posledica obCutka vsemogoCnos-ti. A podatek je zelo zgovoren. Kako se lahko v drzavi vzpostavi konkurenCnost, Ce eno samo podjetje nadzira tolikSen del po-slov v svoji panogi: in gradnja av-tocest, kjer je Zidarjevo podjetje prednjaCilo daleC pred ostalimi, je bilo v dvajsetih letih od osa-mosvojitve glavna strateSka inve-sticija drzave. Ivan Zidar pa je bil
dejansko nad zakonom... in pred-vsem nad roko pravice.
Avtoceste ima danes Zidar za "svoj projekt". To ni samo njego-vo mnenje, to je dejansko stanje, ki ga je javnost dobila v pogled z razkritjem zloglasnega Zemon-skega kartela. Slovenska podjetja so se vse poosamosvojitveno ob-dobje redno sestajala (najveCkrat
kar na sedezu SCT!!!) in se med seboj dogovarjala o ponudbah za javne razpise. Skratka, podjetja so oddajanje tajnih ponudb, temelj vsake konkurenCnosti, zamenjala s prijateljskimi likofi (Ce uporabl-
jamo Zidarjeve besede), ki so jih seveda plaCali davkoplaCevalci. Avtoceste so slovenske drzavljane stale 13 milijard evrov, prepla-Cane so bile za dobre 3 milijarde. Pa naj se Se kdo spraSuje o razlo-gih za nekonkurenCnost slovenskega gospodarstva. SCT je bil na
teh likofih seveda gostitelj in tudi gospodar: najveCji kos pogaCe je pridrzal zase. In ustvaril je tako podjet-niSko strukturo, ki je bila sicer neznansko velika, a ni imela stika z realnostjo. Zidar je molzel drzavno kra-vo, kjer mleka itak nikoli ne zmanjka. Ali vsaj tako je kazalo do leta 2008. Ko je bil sklenjen avto-cestni kriz in s prihodom nenade-jane krize po konjunkturnem ob-dobju, naenkrat denarja ni bilo veC. In SCT je po hitrem postop-ku propadla: izkazalo se je, da je imel Zidar dobro prepleteno poli-tiCno in klientelistiCno omrezje, ki mu je omogoCalo stalen dotok sredstev, ni pa imel utrjenih zdra-vih poslovnih povezav. Ko bogate "socialne" podpore iz drzavnih jasli ni bilo veC, si je Zidar za pri-dobivanje Casa zaCel zamiSljati ek-sotiCne posle, ki se niso nikoli re-alizirali. 800 milijonov evrov v Li-biji, nekaj stotin milijonov evrov v Rusiji, pa Se bi lahko naStevali. In danaSnje stanje? Zidar je skupaj z ostalima Clanoma svete tro-jice izstopil iz lastniSke strukture, potem ko je zadnje zdrave hCe-rinske druzbe vzporedno prene-sel na fiktivno druzbo SCT inves-ticije, tako da bi v morebitni ste-Cajni masi matiCnega podjetja
SCT d. d. bilo Cim manj sredstev za poplaCilo upnikov. In z ostalimi upniki, ki jim je SCT d. d. dolzan zneske v viSini veC milijonov evrov, so v procesu prijavl-janja terjatev svoje "zahteve" do podjetja, ki so ga sami vodili, vlozili tudi trije menedzerji in
donedavni lastniki. In terjatve so jim bile priznane. To je morda viSek nesramnosti: Zidar bo od propada podjetja, ki ga je sam povzroCil, "legalno" pokasiral terjatev v viSini 76 tisoC evrov, Alek-sander Meze bo unovCil 37 tisoC evrov, Janez Jamnik pa 30 tisoC evrov. Da obnovimo: ladja tone, kapitani so z izstopom iz lastniSt-va sreCno zapustili Titanic, v zah-valo pa bodo prejeli Se nagrado za Skodo, ki so jo povzroCili. Narobe svet.
In SCT-jev narobe svet lahko danes zelo realno ocenimo v Ste-vilkah. Prometa je bilo v lanskem letu za priblizno tretjino od tiste-ga, ki je bil zabelezen v najuspeS-nejSem letu 2008: lani je bilo Cis-tih prihodkov iz prodaje za kakih 200 milijonov evrov, leta 2008 pa celih 520 milijonov. Nekdanje najveCje podjetje niti ne mora raCunati na kapitalsko zalogo: konec prejSnjega meseca je kapital druzbe bil v minusu za 63 milijonov evrov. Nasprotno pa lebdi-jo dolgovi visoko nad oblaki: kratkoroCnih dolgov je za 188 milijonov evrov, dolgoroCnih pa 43 milijonov evrov. V poslovni praksi se o dobrem poslovanju za podjetje govori, Ce je razmerje med kapitalom in dolgovi nekje 1:1. Podjetje deluje sicer tudi v razmerah, ko so dolgovi za odte-nek viSji od kapitala. V SCT-jevem primeru pa belezimo naravnost katastrofalno razmerje kapital: dolgovi v viSini -63 milijonov: 231 milijonov. In k temu gre do-dati Se 220 milijonov evrov neza-padlih banCnih garancij, od ka-terih je 160 milijonov celo po mnenju SCT realno unovCljivih s strani upnikov.
In to je danes podjetje, ki je po lastnih besedah zgradilo 60 odstotkov Slovenije. V dobrih rokah smo, ni kaj!
Andrej Öemic
Propad SCT v stevilkah (v evrih)
	kapital	dolgorocne obveznosti	kratkorocne obveznosti
2007	31.480.359	44.355.117	187.455.354
2008	28.026.867	36.149.858	232.518.089
2009	51.480.846	57.234.203	202.957.110
2010	-45.010.122	43.038.451	202.787.352
2011 (do 30.4.)	-63.344.859	38.341.480	188.878.408
Bancne garancije SCT	v evrih
nezapadle garancije	219.802.785,93
realna ocena unovcenja izdanih garancij s strani upravicencev	160.246.680
Kratke
Praznik cesenj 2011 bo v treh zaporednih vikendih
Prvi vikend V Smartnem: petek, 27. 5. 20 11:18.00 odprtje razstave OS Dobrovo: Bienalni likovni natecaj Cesnje od cveta do... 1900: odprtje razstave - Dablo; 21.00 Robeldule - koncert (etno); 22.30 Por los caminos flamencos - koncert (flamenko)
Sobota, 28. 5. 2011: 21.00 Etnoploc (Italija) - koncert; 22.30 Druyd (Zagreb)
- koncert. V Smartnem bo delovala trznica s cesnjami in drugimi briskimi dobrotami. Po kleteh starodavne vasice boste lahko degustirali vrhunska vina briskih vinarjev. Vstopnine ni! Drugi vikend
Petek, 3.6. 2011: 20.00 nocni potop Vinskih kraljic Slovenije s Kvintetom Kvartin, (Krcnik)
Sobota, 4. 6. 2011: od 11. ure dalje na Dobrovem bo postavljena manjsa trznica predvsem s sadjem in domaco obrtjo, pred obcino bo postavljen oder z napovedovalko in DJ-em + godba na pihala in folklorna skupina; ob 21. uri Grad Dobrovo - izbor Kraljice cesenj in ples s skupino Mambo Kings
Nedelja, 5. 6. 20 11: Dnevi odprtih kleti (info: vinoteka Brda) Centralni vikend Praznika cesenj 2011 Petek, 10. 6. 2011: slavnostna seja obcinskega sveta, koncert dalmatinske klape Cambi (grad Dobrovo), boksarski dvoboj v ringu na igriscu OS Dobrovo (pricakujemo Denisa Simcica)
Sobota, 11. 6. 2011: Sportni dan - preko celega dneva tekaski maraton, motokros, dzipi - terenska voznja, nogometni turnir, tekmovanje v briskoli, polaganju rok in raznih zabavnih igrah; ob 11.00 bo postavljena trznica + oder pred obcino (DJ, godbe, folklora); 20.00 Pri gasilskem domu -trubaci iz Zajecarja in plesni ansambel 7 Srit, pred obcino Zablujena generacija, Ivan Bekcic band in Harry, pri stari bencinski duo Bandidos, na dvoriscu gradu Dobrovo DJ vecer (Uto Karem, DJ Max,..) - z izjemo partija so prireditve brez vstopnine!
Nedelja, 12. 6. 2011: Centralni praznik - 7. pohod od cesnje do cesnje, godbe na pihala, folklora, otroski koticek, ples s skupino Mega Mix, tradicionalni sprevod, karavana starodobnih vozil, srecelov, razstava cesenj, napovedovalka Jasna Kuljaj...
V Srpenici so odprli najdaljso brv cez reko v Sloveniji
Ob praznovanju vaskega praznika so vsoboto, 15. maja, v Srpenici na Bovskem predali namenu najdaljso brv cez reko v Sloveniji. S 63 metri razpona med levim in desnim bregom in okoli devet metrov visoko nad reko Soco je brv povezala vas Srpenica s cesto Log Cezsoski-Trnovo ob Soci.
Ze pred leti seje med domacini Srpenice porodila zamisel, da bi pod vasjo Srpenica zgradili brv, ki bi sluzila za pespot in tudi zanimivo, krozno kolesarsko pot. Krajani Srpenice, ki je poznana in priljubljena predvsem med ljubitelji adrenalinskih sportov na reki Soci, so prepricani, da morajo za turisticno prihodnost in lepsi izgled kraja tudi sami nekaj narediti. Brv, do katere so uredili tudi potrebne poti po strmem bregu do reke Soce, pa je bila korak v to smer.
Kot je za STA povedal tiskovni predstavnik bovske obcine Milan Stulc, je obcina Bovec prisluhnila krajanom in zacela projektirati brv. Januarja 2009 je bilo izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo brvi, za katero je obcina namenila kar 97.000 evrov. Pridobiti je bilo treba stevilna soglasja razlicnih institucij, zaradi gnezditvenega obdobja ptic in drstitve rib je gradnja omejena na mesec avgust, September in Oktober. Gradbena dela, ki so jih zaceli sele lanskega avgusta, so vseskozi potekala brez kakrsnega koli onesnazenja reke, pa tudi struge Soce niso smeli spreminjati.
Za ureditev poti do brvi so poskrbeli krajani sami, je se povedal Stulc. Krajevna skupnost Srpenica je namenila 7.000 evrov, krajani pa so opravili kar 1.700 prostovoljnih delovnih ur, da so uredili okolico.
Brv oziroma viseci most cez reko so poimenovali po hribu in istoimenskem sneznem plazu Lipuc, ki pozimi veckrat prihrumi po hudourniski grapi do Soce nedalec od same brvi. Domacini novo pridobitev ze uporabljajo predvsem kot sprehajalno pot, na ograji brvi pa se je ze do sedaj pojavilo kar nekaj obesank, ki so jih zaljubljeni pari priklenili na jeklenice ograje brvi in odvrgli kljuc v Soco.
Srecanje na Socerbu
Letosnje srecanje, ki je v Sveti jami pri Socerbu od osamosvojitve dalje vsako leto povezovalo obiskovalce iz dolinske in koprske obcine, je bilo nekoliko okmjeno. Prvic se je zgodilo, da zaradi nesporazuma ni potekalo v Sveti jami, ampaknajasi pred vhodom. Pri domacinih in organizatorjih, ki so letos ostali se brez vidne podpore lokalnih oblasti, pa je pustilo grenak priokus.
Zvesti akterji tega srecanja tako ostajajo jamarji iz Jamarske zveze Slovenije ter iz Jamarske resevalne sluzbe. Predsednik Jamarske zveze Vido Kregarje opozoril na prizadevnostsvojih vecstoclanov, ki s prostovoljnim delom raziskujejo podzemni kraski svet in odkrivajo njegovo bogastvo, ter dodal, da letno odkrijejo do 300 novih jam. Njihov clan in duhovni asistent Janko Stampar iz Veliki nedeljeje ob dolinskem zupniku Metodu Lampetu daroval maso, pri kateri sta kot ze vsa leta z izbranim programom sodelovala zdruzeni zbor ZCPZ iz Trsta ter Cerkveni pevski zbor Rodik. Zapeli so pod vodstvom zborovodje Edija Raceta. Pevci pri tej prireditvi, kije v preteklosti potekala tudi z dvema dogodkoma, sodelujejoze od vsega zacetka, odkarje bila pred dvajsetimi leti po osamosvojitvi ponovno obujena.
Obiskovalcem, med njimi so nekateri, zlasti jamarji, prisli zelo od dalec, je bilo naknadno omogoceno, da so opravili “obvezen” obhod okrog oltarja sv. Socerba.
Kot ze receno, se te lepe cezmejne pobude letos niso udelezili predstavniki lokalnih oblasti, kar je vsekakor Skoda. Tako dolinski kakortudi koprski obcini, kijesodelovanje prekinila ze lansko leto, velja ponovna spodbuda za ohranjanje tradicije in obnovitev srecanj./J. B.
26. maja 2011
Primorska / Gospodarstvo
6. pevski natecaj Bogomir in Mirko Spacapan
V Podgori izjemen glasbeni dogodek
LJUBLJANA
Posvet: Ykljucevanje mladih v cezmej ne gospodarske procese
"Casi se spreminjajo
• •
in mi z n|imi
ii"
Vnedeljo, 15. maja 2011, je bil v nabito polni pod-gorski cerkvi 6. natedaj cerkvenega zborovskega petja Bogomir in Mirko Spacapan. Tek-movanje se je zaCelo ob 16. uri, ko je prisotne v imenu organiza-torjev pozdravila Sabina An-toni. Sledila sta pozdravpod-gorskega Zupnika Josipa Ca-he in nagovor Daria Berti-nazzija, predsednika Zdruze-nja cerkvenih pevskih zbo-rov - Gorica, ki je bilo s PD Podgora soorganizator do-godka; pevski popoldan je potekal pod pokrovitelj-stvom GoriSke nadSkofije in Koprske Skofije. Bertinazzi je poudaril neprecenljivo vred-nost takega zborovskega tek-movanja in navedel tri ra-zloge: ker je posveCeno cer-kveni glasbeni ustvarjalnos-ti, ker lahko na njem nastopajo cerkveni pevski zbori, ki so zal vedkrat oznadeni kot drugoraz-redni, in ker ta natedaj povezuje slovenske cerkvene zbore italijan-skega in avstrijskega zamejstva s cerkvenimi pevskimi zbori iz Slovenije. Predsednik ZCPZ Gorica je izrazil tudi upanje, da bo v naslednjih letih ta prireditev priv-abila Se slovenske cerkvene zbore iz HrvaSke in Madzarske.
Po uvodnem delu so se zadeli nastopi zborov, ki jih je spretno povezovala Sabina Antoni. Med posluSanjem pevskih skupin so vtisi segali od povsem ljudskega cerkvenega petja do zrele zborov-ske interpretacije, na meji umet-niSkega glasbenega izraza ali celo preko tega, kar je za ljubiteljsko pevsko izrazanje naravnost nav-duSujoCa in obetajoda ugotovitev.
Ob tem je seveda nujno spoznan-je, da je skoraj nemogode dosedi takSen nivo poustvarjanja vsako nedeljo, na vsak praznik in na vsakem koru po zupnijah. Gre pa za mejnik, morda ideal, ki si za-sluzi pozornost, posnemanje, predvsem pa je to nadin za krepitev osebnega odnosa cerkvenega pevca do te glasbene zvrsti.
Od lanskoletnih udelezencev je obdrzal stik s kakovostnim vr-hom zbor iz Brezovice pri Ljub-ljani, ki je osvojil 3. mesto, zbor iz Skofje Loke je samo z dvema odpetima skladbama pristal na 2. mestu, najbolj pa je prepridal zbor
iz Steverjana, ki je zagotovo z na-jzahtevnejSim programom najbolj navduSil posluSalce. Ome-njenim se je prikljudil Se zbor iz Velenja, ki ga je za nastop na-gradilo obdinstvo. Letos prvid. NaSteti zbori so navduSili s pro-gramsko pestrostjo in zahtevnos-tjo, z interpretacijsko Sirino in navduSujodo vokalno zmoznos-tjo tudi redkih solistov, zboro-vodje pa z lahkotnostjo obvlado-vanja pevk in pevcev. V podgors-ki cerkvi je bilo mogode obdutiti mogodnost in velidastnost glasbenega izraza posameznih skla-dateljev.
Tudi preostali zbori iz Sempetra, Deskel, zupnije Trnovo iz Ljublja-ne in Zelezne Kaple na KoroSkem so zavzeto izvedli svoj program, vendar z vidika obvladovanja te-meljnih glasbenih prvin jim ni
uspelo ujeti koraka z ostalimi zbori. Njihova navduSenost in veselje do petja pa nista ostala neopazna, kar predstavlja temelj in jamstvo za obstoj pevskih skupin na cerkvenih korih.
Vsi nastopajodi zbori so prejeli spominsko plaketo in knjizni dar. Vseboval je knjigo poezij Franc-eta Balantida Gospod, za Tabo se bom zdaj napotil, ki jo je v dvo-
jezidnem izvodu pripravil dr. Mirko Spacapan, zbirki zborov-skih skladb Mirka Fileja in Ivana Trinka, zbirko zborovskih skladb na besedila Simona Gregordida, Zbrano delo Lojzeta Bratuza, knjigo z izborom skladb iz zbranega dela Stanka Jericija, DVD s celot-nim opusom omenjenega skla-datelja (700 skladb) in zgoSCenko z naslovom Zdravica MoSke pevske skupine Akord, ki jo je us-tanovil in vodil dr. Mirko Spacapan. Poleg tega so prvi trije zbori prejeli po 600 evrov, 400 evrov in 200 evrov, zbor, ki ga je izbralo obdinstvo pa 300 evrov.
Foto S. Marini
Nagrade je podelila gospa Manuela Quaranta Spacapan, Mirko-va zena, ki je poleg drugega v celoti prispevala v nagradni sklad in za spominske plakete. Za njeno velikoduSnost smo ji izredno hvalezni. V spominu nam bo os-tal tudi njen obduteni nagovor. SploSna ugotovitev je bila, da je Zdruzenju cerkvenih pevskih zborov Gorica in PD Podgora s pripravo organizacijsko tako za-htevnega tekmovanja uspel res izjemen podvig, ki je poleg drugega imel tudi velik odmev v javnosti. Naj omenimo, da so med ugled-nimi gosti sedeli tudi podzupan mestne obdine Nova Gorica mag-ister Tomaz Slokar, v zastopstvu zupana Mateja Ardona, zupan obdine Sempeter-Vrtojba Milan Turk, zupanja obdine Steverjan Franka Padovan, dezelni predsednika SSO dr. Drago Stoka in predsednik podgorskega ra-jonskega sveta Walter Bandelj, ki mu gre zahvala za nudeno pomod. Pozdrave so med drugimi posredovali predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, predsednik vlade Republike Slovenije Borut Pa-hor, minister za Slovence v za-mejstvu in po svetu dr. BoStjan ZekS, ministrica za kulturo Republike Slovenije Majda Sirca, ljubljanski metropolit dr. Anton Stres, koprski Skof Metod Pirih, predsednik dezele Furlanije Julijske krajine Ren-zo Tondo, Dezelni odbornik za kulturo Elio De Anna, goriSka prefektinja dr. Maria Grazia Mar-rosu, goriSki zupan Ettore Romoli in goriSki obdinski odbor.
Taki dogodki, ki poleg visoke umetniSke ravni prispevajo Se k druzenju slovenskih manjSin z ro-jaki iz matidne domovine, so ve-lika spodbuda h gradnji enotnega slovenskega kulturnega prostora.
stojedimi sredstvi in projekti na razlidnih podrodjih in preko raz-lidnih programov. Srednjerodni cilj posveta je vzpostaviti sistem dezmejnih delovnih praks in iz-menjav v Sloveniji in v so-sednjih drzavah, kar bo predvsem olajSalo zaposlovanje mladih. Na posvetu zato sodelujejo predstavniki pristojnih slovenskih drzavnih inStitucij (Urad Vlade RS za Slovence v zamejst-vu in po svetu, Sluzba Vlade RS za lokalno samoupravo in regio-nalno politiko, Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za zu-nanje zadeve, Ministrstvo za Sol-stvo in Sport ter Ministrstvo za visoko Solstvo, znanost in teh-nologijo), Javna agencija RS za podjetniStvo in tuje investicije, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije, Za-vod RS za zaposlovanje ter so-rodne institucije v sosednjih drzavah, kjer zivi slovenska manjSina.
"Casi se spreminjajo in mi se spreminjamo z njimi", je v duhu rimskega pregovora v nagovoru poddrtal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. BoStjan ZekS. Dodal je, "da se Slovenci premalo zavedamo sprememb in se ne spreminjamo radi, de-prav so spremembe v tem dasu nujne". To velja tudi za gospodarstvo in gospodarsko sodelo-vanje v celoti. Besedam ministra se je pridruzil poslanec slovenskega parlamenta in dlan Komi-sije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, gospod Miro Petek, ki je pozdravil idejo Urada in dejal, "da je zadrtana nova paradigma, da je treba na-rediti korak stran od klasidnega pojmovanja zamejstva in dia-spore, korak od folklore, korak od otoznega samospoStovanja ali tarnanja nad lastno usodo sa-mopomilovanja in se enostavno vpraSati: kaj nas povezuje in zdruzuje, kje se dopolnjujemo, kaj lahko naredimo skupaj, da bo boljSe in koristno za vse nas". Slovenske manjSine v sosednjih drzavah se v povezavi z gospo-darstvom soodajo predvsem s peredim problemom kadrov. To je opazno tudi na ostalih podrodjih. Ob pomanjkanju ustrez-nih kadrov obstaja v gospodarst-vu dodaten problem premajh-nega Stevila mladih, ki bi se od-lodali za podjetniSki poklic in
stema delovnih praks oz. zada-snega ali stalnega zaposlovanja v sosednjih drzavah in obratno. Tako bi ustvarili kadre, ki bi bili po eni strani zlahka zaposljivi, po drugi strani pa ustvarili gene-racijo sposobnih in fleksibilnih kadrov, ki bodo predstavljali go-nilno silo v dezmejnem gospo-darskem sodelovanju. Projekt naj bi bil nujno naravnan na vedletno obdobje (najmanj 5 let), k sodelovanju pa zelimo pri-tegniti tudi mlade Nemce, Ita-lijane, Madzare in Hrvate, ki zi-vijo v obmejnem prostoru. Posvet je priloznost za izmenjavo mnenj, spoznavanje pristojnosti soudelezenih in doloditev pristojnosti organizacij pri iz-vajanju projekta.
Na koncu posveta bodo sprejeti sklepi, ki bodo pomenili razpra-vo o celoviti vzpostavitvi dezmejnih delovnih praks, ki naj bi upoStevale razlidne nadine uveljavljanja skupnih gospodar-skih interesovv prostoru, kjerzi-vijo slovenske narodne skupno-sti, z upoStevanjem geopolitid-nih, zgodovinskih in gospodar-skih okoliSdin teh skupnosti v posamezni drzavi.
Zakljudki posveta
1. Na podrodju dezmejnih delovnih praks in izmenjav med Slo-venijo in sosednjimi drzavami ze poteka vrsta dejavnosti pristojnih drzavnih institucij, go-spodarskih, kmetijskih, obrtnih interesnih zdruzenj, institucij podpornega okolja za podjetniStvo ter gospodarskih in izo-brazevalnih manjSinskih organizacij oz. institucij. Vedja udinkovitost obstojedih dejavnosti, ki naj na dolgi rok pripo-morejo k ustvarjanju generacije sposobnih in fleksibilnih kadrov kot gonilne sile v dezmejnem gospodarskem sodelovanju, se doseze le z usklaje-vanjem pobud in iskanjem si-nergij, v obstojedih sredstvih.
2. DanaSnjiposvetpomeni zade-tek javne razprave za celovito iz-vajanje praks oziroma vzposta-vitev sistema delovnih praks, zadasnega ali stalnega zaposlovanja v sosednjih drzavah in v Sloveniji s posebnim pou-darkom na obmejnih obmodjih. Razprava se bo nadaljevala zno-traj delovne skupine za izvajanje strategije sodelovanja med RS in
vijo v obmejnem prostoru.
4. Razprava se bo nadaljevala s pregledom moznosti znotraj ze obstojedih programov in projek-tov dezmejnega sodelovanja med Slovenijo in sosednjimi drzavami, s poudarkom na preuditvi moznosti nadgradnje dobrih praks za naslednja pro-gramska obdobja.
5. Gospodarske organizacije av-tohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih drzavah v sodelovanju z Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in drugimi pristojnimi drzav-nimi institucijami oblikujejo skupni portal, na katerem bi priSlo do izmenjave informacij o ponudbi in povpraSevanju po kadrih ter o vedji promociji Ste-vilnih priloznosti za mlade kadre v ustvarjanju skupnega trga kadrov.
6. Cezmejno sodelovanje med RS in sosednjimi drzavami poteka tudi na podrodju Solstva, pri demer izvajajo nekatere Sole na dvojezidnem obmodju redne ali obdasne oblike sodelovanja. TakSna sodelovanja pa naj se ok-repijo tudi s pomodjo sluzb znotraj gospodarskih organizacij av-tohtone slovenske narodne skupnosti, ki bi pri tem delovanju pomagale strokovno in opera-tivno, vvseh fazah sodelovanja. Kjer je to ustrezno, naj se oblikujejo operativne skupine uditeljeviz dvojezidnih obmodij, gospodarskih organizacij avtoh-tone narodne skupnosti v sosednjih drzavah ter obmodnih enot gospodarske zbornice in interesnih zdruzenj za letno preuditev moznosti, ki jih lahko ponudi posamezna obmejna re-gija v RS poklicnim in tehnid-nim Solam na dvojezidnem obmodju v sosednjih drzavah.
7. Cezmejno sodelovanje po-nekod poteka tudi na podrodju izvajanja prakse slovenskih dijakovna kmetijah v sosednjih drzavah in obratno, kar se lahko okrepi tudi za namene skupnega nastopa kmetijskih in gospodarskih subjektovpri promociji pri-delkov.
8. Nadaljnja prizadevanja naj gredo vsmeri vzpostavitve koor-dinacije avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih drzavah na podrodju gospodar-stva oziroma "gospodarskega SLOMAK".
NOVI	ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk
Izdajatelj Zadruga Goriska Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodiscu v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno stevilko 5
Urednistvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Urednistvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it
www.noviglas.it
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROCNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 85 evrov - Postni tekoci racun 10647493 PODPORNA LETNA NAROCNINA: 100 evrov OGLASEVANJE: Oglasevalska agencija Tmedia, ul. Malta 6 - Gorica, ul. Montecchi 6 - Trst.
Brezplacna tel. st. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it Jamcenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka st. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamcimo najvecjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplacno zaprosijo
fjv	za	spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje	rabi le-teh.
pl	Novi glas je clan Zdruzenja periodicnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliskih tednikov v	Italiji FISC
Izdajanje nasega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni drzavni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990	st. 250
To stevilko smo poslali v tisk v torek, 24. maja, ob 14. uri.
GLAS
V torek, 17. maja 2011, je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v sodelovanju s Slovenskim dezelno gospodarskim zdruzenjem iz Tr-sta v Ljubljani organiziral posvet Vkljudevanje mladih v dezmej-ne gospodarske procese. Gre za enega izmed kljuCnih projektov v strategiji Vlade RS o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in avtohtono slovensko na-rodno skupnostjo v sosednjih drzavah do leta 2020. Zbrane je nagovoril minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. BoStjan Zekä.
Sam posvet je namenjen usklaje-vanju pobud in iskanju sinergij, ki jih lahko dosezemo ze z ob-
tako poskrbeli za samozaposli-tev in nato Se za zaposlitev dru-gih. Primeren pristop in reSe-vanje tega vpraSanja, ki pa se ne tide zgolj polo2aja manjSin, bi lahko predstavljal velik premik pri moznostih zaposlovanja na SirSem Cezmejnem obmoCju kot tudi pri spodbujanju Cezmejne-ga poslovanja in sodelovanja. Namen projekta je okrepiti sodelovanje vseh pristojnih institucij v Sloveniji ter pristojnih institucij v sosednjih drzavah s poudarkom na vlogi manjSin. Zato bodo na posvetu pregleda-li potrebne mehanizme, ki jih lahko ze sedaj uporabimo in jih je mozno sinergijsko obravnava-ti. Konfini cilj je vzpostavitev si-
avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih drzavah na podrodju gospodarstva do leta 2020, vkatero bodopovablje-ni tudi drugi subjekti avtohtone slovenske narodne skupnosti iz sosednjih drZavin subjekti iz Republike Slovenije.
3.	Razprava o celoviti vzpostavitvi dezmejnih praks naj upoSteva razlidne nadine uveljavljanja skupnih gospodarskih interesov vprostoru, kjerzivijo slovenske narodne skupnosti, z upoSte-vanjem geopolitidnih, zgodovinskih in gospodarskih oko-liSdin teh skupnosti vposamezni drzavi. K sodelovanju seprite-gnejo tudi mladi Avstrijci, Ita-lijani, Madzari in Hrvati, ki zi-
gozd nas nato spremlja dobro	rejene lesene klopi, prostor za
uro do zaraSCenega in zaradi ro-	piknik in oddih v send,
bide tezje dostopnega vrha	ZajCevica sama je s Sumko
ZajCevice. Nekaj minut pod	nekako nadaljevanje Crnih hri-
vrhom pa so na jasi lepo razpo-	bov; visoka je 415 m, tako da bi
bil z vrha, ko bi bil oCiSCen, kar lep razgled na Vipavsko dolino.
Tisti, ki jim mir in kraSka pokrajina nista dovolj in brez razgleda ne morejo, lahko pred odcepom za ZajCevico iz TomaCevice takoj zavijejo proti prela-zu Gri2nik, od koder pelje steza v Branik mimo dveh osamljenih kmetij. Bolj samotna pot mimo borovega gozda, trav-nikov in kraSke gmajne gre naprej do Kobjeglave. DomaCini so jo v zadnjih letih lepo uredili, oästili in oznafili, na ogled je ve£ kalov, ki so bili sicer v letoSnji suSni pomladi skoraj brez vode, zapuSCe-na java (kamnolom) in japlenca, kjer so vpretek-losti gasili apno. Na poti
Skriti krajinski bisercki... pred domacim pragom
Zajcevica nad Kobjeglavo
Vsi smo vedno prepriCani, da so lepi izleti samo daljni izleti in da je v do-maCem kraju Se malo neodkri-tih in zanimivih poti. Zato se z avtom vozimo krizem krazem po svetu in po naSi mali Slove-niji, ko je vreme muhasto in malo Casa, pa nenadoma odkrijemo raj pred pragom.
No, ZajCevica ni ravno raj v pra-vem pomenu besede, je pa Cu-dovita, mirna in prelepa tura za spomladanski ali jesenski izlet s pridihom Krasa in z lepoto ti§i-ne. Tura, ki jo le malokdo pozna, pot, o kateri ni govora v nobe-nem vodniku, in Ceprav marki-rana, ni navedena niti na po-drobnih pohodniSkih zemljevi-dih.
Se sama o ZajCevici nikoli nisem sliSala, niti od domaCinov niti od TrzaCanov, mojo radovedno-
st pa je nekega muha-stega pomladanskega dne pritegnil lesen smerokaz v TomaCevici pri Komnu, ki je naka-zoval makadamsko pot proti z borom zaraSCe-nim poboCjem: ZajCe-vica in Gri2nik.
No, z mozem sva rado-vedna vzela pot pod noge in ni nama bilo zal. Siroka in lepo speljana makadamska pot, ki se zaCenja na obrobju TomaCevice, pelje najprej mimo travnikov in vinogra-dov, kjer ne manjka Spargljev za sladokusce, kmalu pa se znajdemo v prijetnem objemu Kosovelovih ljubljenih Crnih borov. Borov
Pogled na domace odbojkarske vrste
Pod mrezo doslej eno napredovanje in kar trije izpadi
Rednega dela dezelnih od-bojkarskih prvenstev je konec, sezona se na-daljuje le Se za dve slovenski Se-sterki. Pred nekaj tedni smo obraCunali s sijajnimpodvigom fantov Sloge Tabor, ki so drugiC v treh letih premocno napredo-vali iz dezelne C v drzavno B2 ligo. Varovanci trenerja Lucia Battistija so doslej res svetla izje-ma v odbojkarski sezoni in po-nos naSega Sportnega gibanja, v igri pod mrezo naSe ekipe v prvenstvih 2010/2011 po pravi-ci povedano namreC niso pose-bej blestele, zlasti ne v zenskih konkurencah.
Dekleta Sloge so po dokaj ne-sreCni sezoni in neugodnem
ske postave, vendar prav po-manjkanje izkuSenj je bilo za dekleta trenerke Betty Nacinovi brzkone usodno na tekmo-vanju, s katerega je nazadovalo kar pet ekip. Skoda predvsem zato, ker ima Bor perspektiven podmladek s sedemnajstletni-cama Katerino PuCnik in Marti-no Cella na Celu, ki sta naSi da-lec najbolj obetavni mladinki. V novi sezoni pa si bo treba za-vihati rokave in zaceti iz naj-nizje lige.
Pod pricakovanji je bila tudi sezona Kontovelk, ki so se po lan-skem sijajnem prvenstvu, ko so bile s prepriCljivimi nastopi na pragu ozjega play-offa za napredovanje, letos komaj reSile pred
y
. v ^ 4t\ ’
Bor KB - Kontovel 19.3.2011
razpletu prav v zadnjem krogu skupine za obstanek nazadova-le iz C v D ligo. Nova formula igre jim je sicer ’priSla na roko', saj so kljub samim porazom v prvem delu prvenstva lahko de-lale popravni izpit v play-outu. Deloma jim je to uspelo, saj so tu dosegle vrsto zmag in dejan-sko same odloCale o svoji usodi, naposled pa se je za pomlajeno Sesterko trenerja Maverja zal konfialo z neuspehom. Kot kaze, je glede na nacrtovano razSiritev lige vsekakor mozen scenarij tudi poletni repasaz med tretjeligaSice. Da bi ostali brez slovenske ekipe tudi v C li-gi, bi najbrz ne bila spodbudna vest za naSo zensko odbojko.
Iz zenske D lige pa je Bor po dolgih letih na dezelni ravni iz-padel v pokrajinsko prvo divi-zijo, Kontovel pa se je v play-ou-tu vendarle obdrzal med Cetrto-ligaSicami. Pri trzaSkem mest-nem druStvu so pred sezono korenito pomladili vrste Clan-
izpadom. Trenerka Tanja Gerne je sicer razpolagala z oslablje-nim igralskim kadrom, kljub vsemu pa bi lahko punce iztrzi-le kaj veC, predvsem da bi bilo v konCnici manj trepetanja za obstanek.
Kot receno, sezone Se ni konec za odbojkarje Olympie in druge ekipe Sloge, ki se bosta pomeri-li v seriji za biti ali ne biti. Mla-di slogaSi so v C ligi, iz katere so starejSi druStveni kolegi su-
vereno napredovali, po priCako-vanjih pristali v skupini za obstanek, nato pa jim ni uspelo izogniti se tem dodatnim tek-mam play-outa. SreCali pa se bodo z bolj izkuSeno goriSko Olympio, ki je bila v vrhu D lige, ni ji pa uspelo doseCi nepo-srednega prestopa. ObraCun dezelnih prvenstev piserno ze sedaj, saj nas kakorkoli Cakata Se en uspeh (ali napredovanje Olympie ali obstanek Sloge) in ena grenka razsodba (ali Je-ronäCevi varovanci brez na£r-tovanega preskoka ali izpad Pe-terlinovih fantov). Prvo dejanje bo ze v soboto, igra se na dve zmagi.
Tudi goriSka tretjeligaSa sta letos nastopala s spremenljivo sre&>. Sofia pod vodstvom najprej Vojka Jako-pifia in nato Andreja Berdo-na je v celoti opravila svojo nalogo z uvr-stitvijo v skupi-no za napredovanje, tako da je	letni
obrafiun v So-vodnjah ned-vomno poziti-ven. StandreSki Val pod tak-tirko Roberta Makuca pa se je znaSel v skupini za obstanek, kjer se je sicer reSil z levo roko, vendar v sploS-nem ni navduSil uprave in pri-vrzencev. SlabSe je Slo Cetrtoli-gaSem Steverjanskega moStva NaS prapor, ki jih je vodil trener Sandro Leghissa in so prvenst-vo za&li dokaj spodbudno, v play-outu za obstanek pa so preveckrat igrali okrnjeni, tako da so naposled zasluzeno izpad-li v pokrajinsko prvo divizijo.
HC
TEN|S	D liga - Playoff: Kontovel - Tarcento 68:76
Zensko B ligo: Gaja - Bassano 4:0	ODBOJKA
N0G0MET	Zensko C liga: Natisonia - Sloga 3:1
Promocijska liga - Play-oli. Juventina -	Sloga je izpadla v D ligo.
Maranese 2:2	Moska C liga - Playout. Vivil - Val 2:3,
1. amaterska liga - Play-oft Primorec -	Cervignano - Sloga 3:2
Lavarian/Mortean 4:0	Zenska D liga - Play-out. Bor - Villesse 3:1,
2. amaterska liga - Playout Zarja/Gaja -	Gemona - Kontovel 0:3
Sant'Andrea 1:0	Bor je izpadel v prvo divizijo.
Zarja/Gaja je dosegla obstanek v ligi.	MoSka D liga ■ Play-off: Olympia - Travesio 3:0
koSarka	Playout Nas Prapor - Aurora 1:3
C2 liga - Play-off: Bor - Tolmerzo 59:51, Breg	Nas Prapor je izpadel v prvo divizijo.
- Roraigrande 84:82	
je tudi zanimivo brezno, pa lepo vzdr2evani kraSki suhi zidovi. In seveda mir, ki ga na preveC obiskovanih turah ne moremo veC uzivati.
Od ZajCevice do Kobjeglave ho-dimo priblizno tri kilometre, v smer proti TomaCevici kako mi-nuto vefi, pet kilometrov pa nas z Zajfievice loCi do Griznika, od koder je Se kakih dvajset minut do Branika.
Ce bomo ob vrnitvi Se pri moCeh, se lahko sprehodimo Se po TomaCevici, vasi, kjer so oko-li leta 1200 imeli svojo posest GoriSki grofje, v goriSkem ur-barju pa vas navajajo kot Tulma-scowiz. Med drugo svetovno voj-no so skoraj vse krajane deporti-rali na Bavarsko, vas pa je bila pozgana. Kljub temu je ohranje-nih kar nekaj zelo lepih in sliko-vitih kraSkih domaöj, iz srediSCa vasi pa se stara, danes skoraj po-zabljena romarska pot vije po gmajni do bliznjega griCa, kjer stoji cerkev Device Marije ObrSljanske.
5uzf Pertot
JURIJ PALJK
KAJ SPLOH POCNEM TUKAJ? 74
Pred dnevi je ameriski predsednik Barack Obama, na isti dan, koje pozval Izraelce in Palestince, naj vendar ponovno zacno z mirovnimi pogajanji, spregovoril tudi o spletu, o “webu”, kot recemo svetovnemu spletu v pogovornem jeziku, in povedal, da je svetovni spiet danes najvecja sprememba, najvecja novost, a da je spiet tudi najvecji in najbolj aktiven dejavnik danasnjega zivljenja in povzrocitelj velikanskih sprememb na svetu, dodal je se, da so te spremembe svetovnih razseznosti. Seveda je mislil na dogajanje v severni Afriki, kjer smo price vstajam celih ljudstev, ki jih sestavljajo posamezniki, le-ti pa med seboj komunicirajo preko interneta, preko sms sporocil, preko Twitterja, Facebooka, preko svetovnega spleta torej, in se posebej preko in s pomocjo socialnih omrezij. Predsednik Obama, ki velja za izjemnega izvedenca svetovnega spleta, je svetovno poznan kot “web addicted”, predan je torej spletu, po domace: je car spleta!, se mora svetovnemu spletu zahvaliti, ce je postal ameriski predsednik, saj je znano, da se je pred leti, ko se je pojavil kot novi moz ameriske politike, obdal z izjemno mladimi izvedenci sodobne komunikacije, jih poslusal in kot prvi moz postal ameriski predsednik prav s pomocjo interneta, saj je preko svetovnega spleta dosegel vec moznih volilcev, kot jih je dosegel s televizijo, pa ceprav se je posluzeval, kot njegovi tekmeci, tudi televizije. A stavil je na “web 2” in zmagal! Ve se, da je danes komunikacija skoraj vse, ve pa se tudi, kaj je komunikacija v politiki, in ve se tudi, da se lahko mediji uporabljajo tako in drugace, prav gotovo pa je, da lahko prav z inovativno, sodobno komunikacijo zmagajo na volitvah in celo v vojnah.
Ce se vrnemo k ameriski polpretekli zgodovini, lahko mirno zapisemo, da je za predsednika Franklina D. Roosevelta bil prvi in odlocilni medij radio, za Johna F. Kennedyja televizija in je danes za Baracka Obamotosvet socialnih medijev, kot bi lahko oznacili - poimenovali vse, cesar se lahko posluzujes na svetovnem spletu, Americani to imenujejo “social media”. Obama se je prvi posluzeval t. i. “weba stevilka dve”, kajti “web 2” je izjemna nadgradnja dosedanjega svetovnega spleta in nam omogoca neverjetne stvari. Za “web 2” dejansko ni se prave definicije, se ta ne da preprosto razloziti, se najboljsa je tista razlaga, ki govori, da je “web 2” spiet, ki gre v druzbeno, socialno sodelovanje in tudi nalaga vsem soudelezenim vecje odgovornosti, bolj aktivni s (m) o namrec vsi prisotni na spletu, zato veliko bolj poklicani k odgovornosti. A prvi zakon vsakega trzenja na svetovnem spletu je, da das samega sebe ali pa svoj proizvod na spiet in se tarn obnasas tako, kot pac sodobne oblike komunikacije zahtevajo: da postanes aktivni bloger, da si aktiven na FBju, na Twitterju in tako dalje. Obama je to naredil, zmagal na volitvah in danes je ves svet nagovoril, naj se koncno zaveda, da najvecje spremembe v svet prinasa prav svetovni spiet, naj se ga torej posluzuje in naj ga s pridom izkorisca. Mimogrede se podatek, da ima Obama na Twitterju 45 tisoc ljudi, ki mu stalno sledijo, na socialnih omrezjih My Space in Facebook pa ima vec kot milijon in pol osebnih stikov, t. i., “prijateljev”, ljudi torej, kijih osebno nagovarja. Zraven nisem dodal znanega You Tube omrezja, katerega se tudi
1
posluzuje, in na njem lahko vsakdo, ki ima dostop do interneta, poslusa celotne (!!!) njegove govore in nesamotistega, kar nam iz nagovorov posredujejo mediji! Prav preko You Tube omrezja Obama nagovarja mlade, saj je znano, da mladi, ki jih najveckrat politika ne zanima, redno poslusajo glasbo in gledajo razlicne posnetke na You Tube omrezju. Izvedenci dodajajose podatek, da je prav dejstvo, da je Obama “postal car” na svetovnem spletu, priblizalo politiko mladim in vsem tistim, ki hocejo biti aktivnosoudelezeni v njej, predvsem pa je ta njegov nacin neposredne in sodobne komunikacije dodal demokraciji novo kakovost, saj se lahko vsi posluzujemo svetovnega spleta. Zapisal sem vsi.
Pa je res tako?
Ne, ni tako in zato ima ameriski predsednik prav, ko pravi, da se je danes zacel svet deliti na dvoje, na tiste, ki smo “priklopljeni" na spiet, in na vse tiste, ki niso, in bo zato jutrisnji svet v rokah tistih, ki imajo dostop do interneta in se ga tudi posluzujejo, so na njem dejavni.
Gornje vrstice sem napisal zato, ker se sam zavedam, kako malo vem o dogajanju na svetovnem spletu, a toliko le vem, da smo danes na locnici, o kateri je pred nekaj meseci najbolj zgovorno govori la fotografija, na kateri so bili na izrazito neformalni in zato (izrazito amerisko!) lepi vecerji ob predsedniku Obami dobesedno vsi, ki danes kaj veljajo v svetu racunalnistva in interneta, socialnih omrezij, dobesedno vsi, celo zelo, zelo hudo bolni genij Steve Jobs je bil; toliko je res, da so slikali Jobsa s hrbtne strani, da se ni videl njegov zastrasujoci suhi ter izmuceni obraz: moz, ki je dejansko ob Billu Gatesu najbolj zasluzen za racunalnisko revolucijo, je namrec ustanovitelj in genij vsega, kar je povezano z znamko Apple, se namrec ze leta bori z rakom. Fotografija neformalne vecerje, na kateri se je odlocala prihodnost sveta, je delovala lahkotno lepo, a hkrati tudi zastrasujoce, kot pac delujejo vse fotografije, ob katerih se po premisleku zaves, da so zgodovinskega pomena.
“Na koncu se bo koncalo tako, da se bomo spet vrnili ktablicam, da bomo pozabili na Guttenberga in nalivna peresa, da bomo spet pisali in brali na tablicah”! sem ob pogledu na tisto fotografijo bolj samemu sebi kot pa otrokom zalostno rekel. Mislil sem seveda na racunalniske tablice, ki so danes zora novega sveta, jutri pa bodo, kot so danes prenosni telefoni, za slehernika preprosta stvarnost.
Rad imam namrec lepo tiskane knjige, rad imam casnik, selestenje sveze tiskanega papirja, ki ti umaze prste, revije, ki ti se posebej poleti dobesedno zapacajo dlani, rad imam nalivna peresa, ki jih moras cistiti, da se s crnilom ne umazes, rad imam lepoto belega lista, ki caka...
In letos poleti moram spet nekaj centov, da, kvintalov!, knjig prenesti iz goriskega stanovanja na dom in ze danes vem, da se bom ob tistem pocetju, ki ni nie lepo, ampak mukotrpno!, ponovno spraseval: “Kaj sploh poenem tukaj”? Zraven pa bom se ocitke domaeih moral poslusati.
In ko mi bodo rekli, da bi lahko vse svoje knjige imel v majhni tablici, bom trmasto molcal in sam nosil tezke knjige. Nimam namrec ne srea in niti ne dovolj razuma, da bi se locil od njih!
preprosto.
www.kbl909.com
G R U P P 0
KB
lyuy
S K U P I N A
01062011