Vsebina 11.—12. štev.: Posvetimo se brezmadežnemu Srcu Marijinemu 225. — »Brezmadežno spočetje sem« 226. — Jaslice in poezija sv. noči 227. — Sveta noč 230. — Delajmo jaslice! 230. — Frančiškanski župniki in Katoliška akcija 232. — Frančiškanska znanost 233. — Katekizem tretjega reda sv. Frančiška 235. — Človeško življenje 237. — Srce naše vere — sv. maša 238. — Naglavni grehi v pregovorih 239. — Najstarejša bratovščina sv. Antona Padovanskega pri oo. frančiškanih v Ljubljani (od 1660 do 1784) 240. — V večeru 241. — Kako se gibljejo tretjeredne skupščine 242. — »Cvetje« stopa v 60. leto 242. — Albanska mladenka 243. — Iz moje celice 245. — Očenaš 246. — Frančiškova mladina 248. — Naše sestre Marijine misijonarke 249. —-Pax et bonum! 250. — Nove knjige 251. — In naj molijo za mrtve 252. — Nove knjige 252. Celoletna naročnina 12 lir. Posamezna številka 1'50 lir. Za Nez. Hrvatsko 40 kun. Izhaja mesečno. Z dovoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti izdaja frančiškanska provincija sv. Križa. Zastopnik dr. p. Stanko Marija Aljančič OFM, prov. prokurator. — Urednik p. Odilo Hajnšek OFM. — Uredništvo in upravništvo „Cvetja“, Ljubljana, Frančiškanski samostan. — Številka ček. računa 11.495. Natisnila Ljudska tiskarna, Ljubljana (Jože Kramarič). Rimsko serafinski koledar za 1.1942-XXI November 1 N V O. PO. 23. pob. n., Vsi svetniki 16 P PO. S. Neža Asiška dev., S. Gertruda 2 P Čm. PO.* * Verne duše i7 T Čm. B. Salomea in Ivana d., S. Gre- 3 T Čin. B. Rajnerij sp. gorij šk. (Molitve za-rajne) 4 S S. Karel Boromejski šk., Vital 18 S Posvečenje bazil. ss. Apostolov 5 Č Sv. Moči (relikvije), Emerik sp. 1!) Č VO. PO. S.Elizabeta vd., z. 3. r.,S.Poncijan 6 P čm. B. Marjeta vd. 20 p S. Feliks Valois sp. 7 S Čm. B. Helena Enselmina dev. 21 s VO. Darovanje B. M. D. 8 N 24. pob. n., Osmina Vseh svetn. 22 N 26. pob. n., S. Cecilija dm. 9 P Posvečenje Lateranske bazil. 23 P S. Klemen 1. pm., S. Felicita m. sv. Odrešenika, S. Teodor m. 21 T S. Janez od Križa, S. Krizogon 10 T S. Andrej Av.sp., Trifon in t.m. 25 S VO. S. Katarina dm. 11 S S. Martin šk., S. Mena muč. 26 Č PO. S.Leonard.P.sp.,S.Silvest.in P.m. 12 Č Čm. B.Gabriel in Jan., S. Martin I.pm. 27 p B. Bernardin in Humil sp. 13 p PO. S. Didak sp. 28 s PO. S. Jakob Marški sp. 14 s PO. S. Jozafat Kunčevič škm. 29 N PO. 1. adv.(izseljen.) n.,S.Saturnin m. 15 N 25.pob.n.,S. Albert V. šk. in c. uč. 30 P S. Andrej apostol December 1 T Seraf.Vsi sveti, B. Anton Bonf.sp. 18 P KV., Od dneva 2 S Čm.PO.** S. Babiana dm. 19 S KV., Od dneva 3 Č S. Frančišek Ksav. sp. 20 N 4. adventna nedelja 4 P S. Peter Krizolog. S. barbara dm. 21 P S. Tomaž apostol 5 S Čm. B. Nikolaj Tavelič m., S. Saba 22 T Od dneva 6 N 2. adv. n., S. Nikolaj šk. 23 S B. Nikolaj Faktor sp. 7 P S. Ambrozij šk. in c. uč. 24 C Sveti večer, Od dneva 8 T VO.PO. Brezmadežno spočeje B. M. D. 25 p VO. PO. Božič, Gospodovo rojstvo 9 S PO. B. Elizabeta in Delfina dev. 26 s S. Štefan prvi mučenec 10 Č B. Peter Sienski sp , S.MeJkij.pm. 27 N Nedelja v božič, osmini, S. Janez 11 p B. Hugolin sp., S. Damaz p. apostol in evangelist 12 s PO. Najdba sv. Frančiška 28 P N* dolžni otroci 13 N 3. adv. n., S. Lucija dm. 29 T S. Tomaž škm. 14 P B. Konrad in Bartol, sp. 30 S Spomin ned. v božič, osmini, 15 T PO. Osmina Brezni, spočetja B.M.D. B. Marjeta in Matija d. 16 S KV., S. Evzebij škm. 31 C S. Silvester I. papež 17 Č Od dneva Tebe Boga hvalimo! Razlaga kratic: VO. = vesoljna odveza. PO. = popolni odpustek. čm.=;črna maša, ki je dotični dan dovoljena. ** = PO. samo za pokojne. Posvetimo se brezmadežnemu Srcu Marijinemu Splošno znana je že napoved Marijina, ki se je leta 1917 šestkrat prikazala ,re>n pastirčkom v Fatimi na Portugalskem, da bo izbruhnila nova hujša vojskaT ie ljudje ne bodo nehali žaliti Gospoda Boga. Novo dobo miru in vse z mirom Zvezane dobrine pa je obljubila, ie se svet posveti njenemu brezmadežnemu Srcu. Dne 31. oktobra letos je papež Pij XII. kot skupni oče velike krščanske družine, kot namestnik Onega, kateremu je dana vsa oblast v nebesih in na Zemlji, posvetil brezmadežnemu Srcu Marijinemu ves svet — tudi nas. Mi pa se moramo pridružiti tej posvetitvi in jo odkrito ter vdano ponoviti, da bomo tudi sebe osebno in vse naše občestvo posvetili brezmadežnemu Srcu *n bomo tako bolj vredni obljub, ki jih je dala usmiljena Mati božja. Da bo aaša posvetitev resnična in prava, učinkovita za vse naše zasebno in javno 'tuljenje, se moramo primerno temeljito pripraviti, da bodo naše duše sposobne ^Prejeti velike milosti — sadove te posvetitve. V ta namen bomo opravili pobožnost peterih prvih sobot od januarja maja prihodnjega leta, ob koncu šmarnic pa, 30. maja, se bodo vse župnije 'n cela škofija posvetile brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Pobožnost prvih sobot ~°mo združili z dosedanjo pobožnostjo prvih petkov. Ni treba drugega kakor du še v soboto po prvem petku prejmemo sv. obhajilo, molimo en del rožnega Veuca in tako četrt ure razmišljamo skrivnosti rožnega venca. Vse pa v namenu, du zadostimo Mariji za grdenje in kletve, s katerimi se tudi med nami ne-hualežno žali. Vsa podrobnejša navodila bodo sledila v cerkvenih oznanilih in deloma v Usku. Vse drage vernike ljubljanske škofije pozivam in prosim, da se udeležujejo Pobožnosti peterih prvih sobot, da se tako duhovno dobro pripravimo za skupno Posvetitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu v trdnem upanju, da bo po Mari-nni priprošnji Bog izpolnil, kar je Marija obljubila, namreč da se bo spreobrnil VeHki narod, ki trpi pod jarmom brezboštva, in da bo svetu podeljena doba Oiiru ~ (e bomo mi resno in dosledno storili, kar je pogoj za to: da se spre-obrnemo in nehamo Gospoda Boga žaliti. Ljubljana, 5. decembra 1942. f Gregorij Rožman, škof. P. DOMINIK: „Brezmadežno spočetje sem“ Presrečna Bernardka, ki je smela v lurški duplini gledati prečudno lepo nebeško Gospo! Ze jo je tudi nekajkrat vprašala! kdo je in kako ji je ime. Na praznik Marijinega oznanjenja, ko se ji je spet prikazala, ja vpraša še enkrat. »Kakor vselej poprej,« pripoveduje Bernardka, »se mi je Gospa tudi zdaj nasmehnila, odgovorila pa mi ni. Ne vem zakaj, pa čutila sem v sebi pogum, da sem vprašanje ponovila. Gospa je tudi ponovila svoj smheljaj, pa molčala naprej. Ko sem jo v tretjič vprašala, se je pokazal na njenem obrazu izraz globoke ponižnosti. Sklenila je roke, jih dvignila na prsi, se proti nebu. Nato je roke polagoma spet razklenila, se nagnil® proti meni in s tresočim glasom odgovorila: »Brezmadežno spočetje sem.« Naša ljuba nebeška Mati je s to besedo sama potrdila vzvišeno resnico sv. vere, ki uči, d® je bila preblažena Devica Marij® že v prvem začetku svojega spočetja po posebni milosti vsemogočnega Boga glede na zasluženje Jezusa Kristusa, Odrešenika sveta, slehernega madeža izvirnega greha obvarovana. Od davnih dni leži nad Adamovimi otroki težak jarem; ves človeški rod ječi pod postavo: vse, kar se rodi Adamu do konca sveta, je od prvega začetk® življenja, ko Bog ustvari dušo in jo s telesom združi, na duši umazano, om®' deževano z očetovim, Adamovim, izvirnim grehom. Izgubljena je čast božjih otrok in pravica do nadnaravnega zveličanja. Marija je bila rojena tako kakor drugi ljudje in zato je bila pod postavo izvirnega greha. Ker pa je od vekov izvoljena za mater Sinu božjega, Jezus® Kristusa, Odrešenika sveta, je bila od postave izvzeta. »Ne boj se, Estera; ne boš umrla, zakaj ta postava je dana za vse, le zate ne.« (Est 15, 13.) M®' rijina duša je bila v tistem trenutku, ko je bila ustvarjena in s telesom združen®* brez madeža; v slavo božjo vsa posvečena, prečudno sveta, vsa okrašena >® prešinjena z milostjo božjo. Z Davidom, ki ga je Bog rešil iz velike stiske* hvali Marija Gospoda in dobroto njegovo: »Poveličujem te, Gospod, ker si n,e sprejel, in nisi dal sovražnikom svojim, da bi se veselili nad menoj« (Ps 29, D' Ni se veselil satan nad to izvoljeno ženo, ni se smel. Po tisti pretresljivi kat®; strofi v raju je Bog napovedal boj grehu in je zmago obljubil ženi, materi Kristusovi, ki je kači glavo strla. Tudi le za trenutek ni smela biti pod sovrag nikovo oblastjo. Z besedo Izaijevo govori Marija: »Močno se veselim v G0" spodu, in moja duša se raduje v Bogu mojem, ker me je oblekel v oblačil® Zveličanja in me ogrnil z obleko pravičnosti kakor nevesto ozaljšano s svojo dragotino« (Iz 61, 11). Podoba je onega večno lepega Sonca, ki jo je odel z žarno sončno obleko največje lepote in krasote. »In prikazalo se je veliko znamenje na nebu: žena, s soncem obdana, in pod njenimi nogami mesec, in "a njeni glavi venec iz dvanajstih zvezd« (Raz 12, 1). »Kakor lilija med trnjem, jako je prijateljica moja med hčerami,« govori sama večna Ljubezen (Vis. p. 2, “)• V skrivnosti brezmadežnega spočetja je Marija, kakor jo imenujemo v la-''retanskih litanijah, resnično posoda duhovna, posoda časti vredna, posoda vse svetosti in roža skrivnostna. Po milosti božji brez vsakega madeža, popolnoma sveta, čistejša ko sonce. Do vrha napolnjena in ozaljšana z vsemi nadnaravnimi zakladi in dragocenostmi, bleščeče in prečudežno delo nebes in zemlje, narave *n milosti, dopadenje in radost večnega mojstra sv. Duha, ki je Marija vsa sladko delo njegovo — po Kristusu in zanj. Kapucinski brat kuhar, bi. Krišpin, je od mladih dni z otroško prisrčnostjo di ljubeznijo častil Marijo. Ni mu bilo še pet let, ko ga je mati na praznik Marijinega oznanjenja s seboj vzela v cerkev. Tam sta pokleknila pred Marijin °dar in mati mu je tako govorila: »Glej, otrok moj! Jezusova mati je tudi tvoja "'ati, njej te danes posvetim in izročim. Ljubi jo prisrčno, zaupaj vedno v njeno dobroto, in časti jo ko svojo kraljico.« Neizbrisljivo so ostale besede materine v otrokovi duši in Mariji nikoli ni rekel drugače ko: »Moja mati in kraljica.« Imeniten gospod mu je nekoč daroval za njegov Marijin oltarček dve Prelepi s svilo vezeni cvetlici. Neki nepridipravi pa so jih ukradli. Silno je bil žalosten, da so tatovi tako malo spoštovanja imeli do Marije. Naslednji dan je Prižgal pred podobo svoje »matere in kraljice« dve sveči. Ko se je vrnil z vrta, Ma tudi te izginili. Ni se mogel več zdržati, takole je potožil in rekel Mariji: Lepa reč! Včeraj cvetice, danes sveče! Mati, ti si v resnici predobra. Nekega dne ti bodo še otroka vzeli iz naročja, in ti se ne boš upala ugovarjati. Da, da, Povem ti, ponavljam ti, nazadnje ti bodo še tvojega otroka vzeli.« Greh je že neštetokrat Mariji vzel Jezusa, ga bičal, ga s trnjevo krono °venčal, ga križal, ga mrtvega Mariji v naročje dal. Brezmadežna, »ker je vsemogočni Gospod s teboj, zato si tudi ti vsemogočna v njem, po njem in pri j1 jem« (sv. Bonav.). Pomagaj nam, da bomo iz vse duše sovražili — satana 1,1 greh! p- HUGO: Jaslice in poezija sv. noči Jaslice so vsem znane. A kaj je poezija? Beseda sama, dasi latinska, ozi-r°ma grška, je tudi preprostemu ljudstvu že znana. Kar še nerojenemu pesniku ®rce spravi v tako razpoloženje, da bi mu najrajši dal duška v pesmi, če ne Rastni pa tuji, to je poetično. Vsaj dvakrat v letu vsakega, če ima kaj pesniške ali ne, objame tako pesniško razpoloženje: sredi oživljene narave in o ;?žiču sredi svete noči. Na toplem pomladnem soncu, ki vsepovsod kliče novo /,vljenje na dan, se tudi jesenski človek pomladi in vsaj mimogrede postane Pesniško navdahnjen. Prav tako na sveto noč, kar je na prvi pogled čudno, ker j® takrat narava na mrtvaškem odru. Zato je pa tudi poezija pomladi drugačna k°t poezija svete noči. Spomladi se človek pomladi kot človek, na sveto noč Pa kot kristjan. Spomladi mu sili pesem na jezik, na sveto noč pa himna — 'bogočna nabožna pesem. Celo versko izžetim in izsušenim srcem, ki jih navadna "abožna pesem pusti hladne, se zdi svetonočna himna miru kakor kapljanje "tadečega balzama na skelečo rano. Kaj šele onim, ki verujejo v svetonočno skr'vnost! Glavno vlogo v poeziji svete noči igrajo jaslice. Jaslice so vidna duša Svete noči, kakor je rojstvo Gospodovo njena nevidna duša. Brez jaslic bi Sveta noč ne bila tako polna poezije, vsaj ne verska, kakor je. Ne tajim: tudi lesketajoče in raznih sladkarij šibeče se božično drevesce dela sveto noč poetično. Stari in mladi se ga vesele: mladi zaradi prelestne lepote in sladkih sadov, stari zaradi spominov na nekdanje veselje, ki so ga užili ob njem. Toda to prijetno občutje, ta poezija, ki veje iz božičnega drevesca, je bolj pomladna kot svetonočna, ki človeka pač sili, da bi zapel navadno pesem, ne pa angelske himne svetonočnega miru. Božično drevesce niti zdaleka tako nazorno ne predstavlja svetonočne skrivnosti — če jo sploh predstavlja — kot jaslice. Saj še danes ne vemo za gotovo, ali je božično drevesce poganskega ali protestantovskega ali katoliškega izvora. Eni menijo, da je potomec poganskega običaja. Pogani so konec decembra in v začetku januarja praznovali 16 dnevni praznik prerojenega dne, ki se začne v tem času daljšati. Nazorno so to s tem predstavljali da so pred svoje hiše postavljali z lučkami okrašene smreke. — Drugi mislijo, da je oče božičnega drevesca Martin Luter. Po prote-stantovskih šolah uče otroke, da je Luter neko zimsko noč okrog božiča zamišljen korakal skozi mlad smrekov gozd proti domu. Na jasnem nebu je lesketalo nebroj svetlih zvezdic. Tako je moralo biti tisto blaženo noč, ko se je Kristus rodil, si je mislil in svetonočno čustvo ga je objelo; Da bi še svoji žen' in otrokom vlil tisto blaženo, poezije potno čustvo, si je h® božič dal prinest' smrekico in jo je p0" stavil v kot. Name' sto zvezdic, ki so se lesketale v ivju, 150 morale biti drobne lučke in pa umetn0 nakitje. To je bil° prvo božično dre vesce. Resni prote' stantovski zgodovinarji smatrajo to za legendo, ki je pa vsekako pripomogla udomačenju božičnega drevesca med protestanti. — Nekateri katoliški zgodo vinarji pa so zadnje čase začeli dokazovati, da je božično drevesce nekaj prist" katoliškega. Pognalo da je iz neke legende. Ko se je Kristus rodil, pravi legenda, se je dotaknil nekega grma, ki je takoj vzcvetel. Pa ta katoliška razlaga je najmanj verjetna. Pojavila se je šele, ao si je božično drevesce začelo osvajati tudi katoliške domove in tega ni bilo več mogoče preprečiti, temveč se je bilo treba z njim kakor koli sprijazniti ter ®u dati katoliško lice in ozadje. Zgodovinsko ozadje je omenjena legenda, katoliško lice pa nazorno predstavljeno drevo življenja, ki ga je drugi Adam Kristus vsadil v prej prekleto zemljo. Bodi kakor že, eno je gotovo: božično drevesce je slab nadomestek za božične jaslice. Njegov pomen je sicer lep: drevo ^vljenja, polno skrivnostnih nadnaravnih darov, ki nam jih je Kristus prinesel. ^ ta pomen je previsok. Še odraščeni ne mislijo nanj ob božičnem drevescu. Otroci ga pa niti ne pojmijo, če bi jim kdo tudi hotel dopovedati. Zato o kaki svetonočni verski poeziji, ki bi jim ob božičnem drevescu donela v dušo, ne •dore biti govora. Nekaj čisto drugega so v tem oziru jaslice. Te nevidno svetonočno skriv-I1(Xst tako nazorno izražajo, da jo mora vsak otrok razumeti. Kratke enostavne sklepe zna delati tudi otrok, ne pa dolgih in sestavljenih, kakor so potrebni za razumevanje božičnega drevesca. Le par besed od strani matere in otrok bo Padel na kolena pred- jaslice ter sklenil ročici k molitvi. Prva struna verske Poezije svete noči bo zapela v njegovem srcu. In ker so ti prvi verski vtisi najmočnejši in najgloblji, se jek te strune ne bo nikoli popolnoma razgubil. Še v Poznih, morda bogopozabnih letih, se mu bo vsaj na sveto noč ob pogledu na Jaslice oglasilo iz globin, kakor potopljeni pravljični zvon in mu bo budil Pomot ožje po izgubljeni naravni in verski mladosti. Noben primer ni znan, da bi bil kdo po božičnem drevescu dobil domotožje po veri otroških dni. Po otroškem raju, ki ga je nekoč sam užival ob Požičnem drevescu, se pa vsakemu stoži, a ne po veri otroških dni, ker niso “Ki ožarjeni od jaslic. Pač pa je že marsikdo po svetonočnih prizorih ob jaslicah aašel pot nazaj k Bogu in veri. Saj bi moral imeti z železom okovano srce, *°gar bi ljubki prizori ob jaslicah ne ganili. Ni čuda, da sveta noč ali božično JPtro tudi take potegne v cerkev, ki jih drugače leto in dan ni videti. Doli izza Vrat kje stegujejo svoje vratove, ko se začne iz zakristije viti angelska pročelja otrok proti jaslicam, skrivnostno pojoč: Sveta noč, blažena noč... Ob tem prizoru, ožarjenem od otroških spominov, se začno tajati še tako ePena srca in marsikatero se popolnoma otaja. Vigred vere z vsem svojim Cvetjein se mu zopet povrne. v Spričo tega je res obžalovanja vredno, da je iz mnogih katoliških družin P°žično drevesce izpodrinilo jaslice. Z njimi je iz dotičnih družin šla tudi svetovna verska poezija v veliko škodo mladim in starim. Zato katoliške družine, vas še ni zastrupil moderni duh, ostanite pri jaslicah, ki so pristno katoliški Pridelek, medtem ko imajo božično drevesce tudi judje in brezverci. Z njimi 111 Po njih boste položili v srca svojih otrok verski magnet, ki ne bo nikoli po-Pnlnoma izgubil svoje moči. Potopili boste vanje zvon, ki bi vsaj vsako sveto n°č skrivnostno zapel in jih vabil nazaj k veri in v cerkev, če se jima morda 0dtujijo. Vi pa, ki ste že zamenjali jaslice za božično drevo, nazaj z njimi! Ne V’ein: Ven z božičnim drevesom. Imejte oboje! Nad jaslicami naj se dviga ^ično drevesce. Tako boste svojim malčkom napravili dvojno veselje: za ^dolžna srca po jaslicah, za sladkosnedna usta po božičnem drevescu, sebi pa dvakrat poetično sveto noč: naravno in versko. , Sveta noč Ta čudovita pesem je nastala na sveti večer 1818. Pri cerkvi sv. Nikolaj® v bavarski vasici Oberndorf so se bile pokvarile orgle. Oberndorf je bil pokrit s snegom in daleč naokoli ni bilo človeka, ki bi znal orgle popraviti. Treba si je bilo torej pomagati s kako drugo glasbo za božično bogoslužje. Organist Franc Gruber je razložil zadevo svojemu župniku Jožefu Mohru-Sprožil je misel, da bi mu kakšna nova pesem pomagala iz zadrege. Župnik Mohr je na ta predlog zložil to prisrčno pesmico »Sveta noč, blažena noČ^ Gruber je takoj uglasbil napev zanjo in pri polnočnici so jo zapeli triglasn° ob spremljanju kitare. Ko pa je nekaj dni nato prišel s Tirolskega neki mojster popravljat orgl®> mu je Gruber pokazal novo pesem. Bila mu je izredno všeč in odnesel jo je v Avstrijo k neki tirolski igralski družini, ki je hodila iz kraja v kraj in pr'" rejala koncerte narodnih pesmi. Ta jo je tako razširila, da je bila kmalu .znan® po vsej Nemčiji, še preden je bila natisnjena. Leta 1840. pa so jo natisnili v Lipskem kot »tirolsko narodno božičn0 pesem«. Na svoji poti po Nemčiji je bila izgubila imeni pesnika in skladatelj®’ Imeli so jo že za narodno in zato ni nihče poskušal ugotoviti avtorja, če® nekaj časa jo je pa harmoniziral za štiri glasove Mihael Haydn. Od takrat s° jo začeli pripisovati njemu. Šele pred kratkim je postala zgodba »Svete noči« splošno znana. Prvi začeli raziskovati izvor te pesmi dvorni glasbeniki v Berlinu. Poznejša razisk®' vanja so zadevo pojasnila. Isto občutje je prevzelo župnika in organista. N®' kateri celo mislijo, da brez božjega navdfhnjenja skoro ni bilo mogoče zložil' besed in napeva take nesmrtne pesmi v nekaj urah. Iz vasice Oberndorf na Bavarskem je prišla ta pesem v vsako najmanj®0 in najoddaljenejšo krščansko vas. Zdaj se poje po vsem svetu. Kjer koli se oglasi ta prelepa pesem, povsod zbudi tisoč dragih spominov na otroške dni, na okrašeno božično drevesce, na razsvetljene cerkve in domov®’ Zdi se, da iz te preproste pesmice in njenega mirnega, lepega napeva veje Č®r jaslic in božjega rojstva v njih. Našla je pot v srca vseh ljudi, saj jo vsak® leto o božiču prepevajo v devetdesetih različnih jezikih. Tudi mi Slovenci jo že dolgo poznamo, tako da jo imamo popolnoma z® svojo. Saj ga ni Slovenca, ki bi je ne znal, in svetonočne maše si ne morem0 misliti brez te pesmi. Vsi jo že težko čakamo, vsi jo bomo v sveti božični n m’1 z veseljem zopet zapeli. Delajmo jaslice! Jaslice so najdragocenejši spomenik našega očeta sv. Frančiška. Saj le' znana stvar, da jih je začel on, ubožec iz Assisija. Te dni bomo jaslice P°' stavljali, samo s kakšnim namenom in v kakšnem duhu? Jaslice so namenjene ljudem, ki so dobre volje. Marsikdo postavlja jasli°e vsako leto le bolj iz navade. Otrokom sv. Frančiška naj bo postavljanje jasi' več kot sama navada. Jaslice naj bodo v tvojem domu priča resničnega kršča"' skega duha. Jaslice zahtevajo preprostih duš, ki so zmožne vneme za vse lep0 in dobro, zahtevajo src, ki še niso izgubila pravega otroštva. Nihče ni ^ jaslice ne premlad ne prestar, nihče preveč učen, ne preveč neuk, nihče prev®0 imeniten in nihče preveč preprost, nihče premalo spreten ali preveč zaposl®0' Ne gre za umetnost in ne za spretnost,i gre le za globoko, verno razumevanj božične skrivnosti in le za malo dobre volje. Postavljanje jaslic je praz®0 igračkanje, ako ni poleg pravega duha. Ne bo nam pomagano s čudovitimi jaslicami, kjer se pastirci res resnično Pomikajo proti hlevčku in kjer voliček in osliček migata z glavo, kjer poleg jaslic šumljajo pravi slapovi in plavajo zlate ribice in kjer so prišle do veljave najnovejše pridobitve elektrotehnike — nič ni s tem pomagano, če teh jaslic Ni postavilo pravo hotenje in če ne služijo pravemu namenu. Pomen jaslic je vzvišen. Jaslice naj pomagajo, da se Kristus o vsakem božiču v nas znova rodi. Globoki smisel postavljanja jaslic je ravno ta, da pripravimo Kristusu jasli, bivališče v svojih srcih. Kdor te verske misli pri postavljanju jaslic nima, ustvarja samo iz svoje spretnosti igračo. Otroško veselo, bogoljubno srce naj postavlja jaslice, potem bo delo rodilo one sadove, ki jih je želel tisti, ki je jaslice v našem smislu prvi postavljal — sv. Frančišek Sera- f*Nski. Ko bi bili mi vsi spet prav preprosto in otroško verni, tako otroško po-b°žni in tako zvezani z naravo kakor asiški ubožec, potem bi bile gotovo v vsaki Nružini za božič postavljene jaslice. 0 človeku, ki sodi, da so jaslice kaj malo važne, za odraslega in resnega *Noveka celo nepotrebne, o takem človeku ne moremo reči, da je ohranil v Sv°jem srcu otroško vernost, čeprav je na zunaj videti še tako dober kristjan. Jaslice so oznanilo ljubezni. Pričajo nam, da je Bog svet tako ljubil, da je nnI svojega edinorojenega Sina, da se nihče, ki vanj veruje, ne pogubi. Božji bi'Q je postal sin človekov, ki ob svojem prihodu na svet niti ni imel svoje ^rehe nad seboj in je prebil prve ure svojega zemskega življenja v siromašnem hlevu — vse to iz same ljubezni: Sama ljubezen do nas te rodi. Jaslice so nam zato opomin k ljubezni do Boga in do bližnjega. Kako ne hvaležno ljubili Zveličarja, ki si je izbral tako borno življenje na svetu in aho strašno smrt, samo da bi nas odrešil? In kako se ne bi ob misli na trdo-*rčne Betlehemčane omehčalo naše srce, ko vidimo toliko revščine okoli sebe! moremo najti kje zgovornejšo pobudo k ljubezni do bližnjega kakor v preseljevanju ob jaslicah?! Jaslice so oznanilo miru. Angeli so ga oznanjali nad betlehemskimi pašniki: Sir ljudem na zemlji! Vsak božič se vesoljnemu krščanskemu svetu zbudi bolno Noniotožje po miru. Ker ljudje nočejo sprejeti blagovesti ljubezni, ne moremo uživati blagoslova miru, ki ga svet ne more dati. Če bi povsod vladal notranji mir, bi zunanjega nemira ne bilo. Te misli naj vsakega navdajajo, ki bo delal in postavljal božične jaslice-Misli so vzete iz lepe knjige g. prof. Nikolaja Kureta »Delajmo jaslice«. Zanimivo knjigo toplo priporočamo. Frančiškanski župniki in Katoliška akcija Na enem zadnjih sestankov v Castelnuovo Fogliani so župniki frančiškanskega reda med drugimi vprašanji, ki se tičejo njihove pastirske služba obravnavali tudi vprašanja, tičoča se Katoliške akcije, in določili pravce, ki tvorijo sedaj eno poglavje njihovih statutov. Ta navodila zaslužijo, da jih tudi širši krogi z odobravanjem sprejmč, in sleherni župnik jih lahko sprejme kot vzorec, po katerem naj se ravna. Zategadelj jih v celoti navajamo. 1. V vsaki frančiškanski župniji (ali ki jo upravljajo frančiškani), naj vzklijejo in cveto zveze Katoliške akcije, saj jih priporoča Cerkev in jih pri' znava čl. 43. konkordata med sv. stolico in Italijo, saj Katoliško akcijo terjajo nove potrebe naše dobe kot zakonito, potrebno, nenadomestljivo sodelovanje laikov pri apostolatu cerkvene hierarhije. 2. Župniki, vikarji in frančiškanski sodelavci naj čutijo živo in nujno dolžnost, gojiti in ljubiti Katoliško akcijo, ne le iz navedenih razlogov, ampak tudi ker docela ustreza duhu serafinskega Očeta in Ustanovitelja, ki je bil, kot ga pozdravlja Cerkev, vir catholicus et totus apostolicus. Prav zaradi tega je Kristusov namestnik proglasil asiškega ubožca kot nebeškega zavetnika celotne Katoliške akcije in ga nedavno obenem s sv. Katarino Siensko proglasil za glavnega zavetnika Italije. 3. V naših teoloških studentatih naj se obenem s širšim obravnavanjen) pastoralne teologije ustanovi stolica za Katoliško akcijo, da bodo mladi serafih' že v semenišču dobro preučili nje naravo, naloge in nujnost, o čemer govore papeške izjave, in da se bodo torej čutili prisiljene ljubiti Katoliško akcijo ifl delati zanjo, kadar, kolikor in kjer bodo prišli z njo v stik, službeno ali P° povabilu prevzvišenih škofov ali dušebrižniškega klera in končno vselej kot duhovniki in pridigarji, v spovednici, na prižnici, izpred oltarja ali pri posebnih zveznih sestankih ali duhovnih vajah. 4. Župniki, vikarji in sodelavci naj bodo vedno na tekočem o vsem f?1' banju Katoliške akcije. V ta namen naj bodo naročeni na mesečnik Assistent® Ecclesiastico, naj berejo liste in okrožnice, ki jih izdajajo osrednji odbori, n8J se udeležujejo — kolikor je mogoče — študijskih in organizatornih dni in tednov; naj imajo pri rpkah najboljše in zadnje priročnike. 5. Zveze Katoliške akcije naj se nasproti osrednjim, narodnim in šk0" fijskim odborom zadrže disciplinirano, živo in dejavno. Nikdo naj si po subjektivnih in individualnih kriterijih ne prilašča pra' vice, ustanavljati, voditi ali celo zatirati zveze Katoliške akcije, ampak nai vsakdo vselej upošteva splošna in posebna pravila, ki jih je izdala zakonit*1 oblast, in njih navodila o organizaciji, ureditvi in apostolatu. 6. Nežnejša in marljivejša skrb naj bo posvečena mlajšim odsekom, upa' števajoč, da nas bodo ti odseki, če se bodo dobro razvijali, jutri oskrbeli z naj' boljšim gradivom za dejavne člane starejših odsekov. 7. V vsaki župniji naj župnik ustanovi urad in župnijski svet Katolike akcije, katerega namen je vzporejati delo posameznih zvez, s tem da prepre' čuje križanje in nasprotovanje iniciativ, usmerjati skupno delo k tistim pr°' blemom, ki se tičejo katoličanov, ki pripadajo različnim organizacijam, Pr kreposti in znanosti. Obžaluje le (s te# namigava na dialektično obravnavanje bogoslovnih resnic), da so zid znanost1 sezidali bolj ko do neba visok, zid kreposti pa napravili mnogo prenizek. Peter Janez Olivij (umrl 1297) prav tako obžaluje preveliko poudarjanje sveti# znanosti, vendar priznava, da se njen študij da združiti s frančiškanski# idealom, v kolikor svetna znanost služi bogoslovju in ne ugasi duha molitve- Poznejši, skrajni spirituali pa, posebno Angel Klarinski in Ubertin K3' žalski, so modroslovni študij sploh obsodili s pretvezo, da ga v Frančiškovih časih sploh še ni bilo. Pozabili so popolnoma, da so medtem razmere posta# povsem druge, grška svetovna modrost je bila prekvašena po krščanski ve#' opirajoč se na Aristotelovo filozofijo se je cerkvepa znanost naravnost čudovi# povzdignila. Najbolj prosvitljeni in najbolj sveti možje so se posvetili sholastik1' katere si brez Aristotela skoraj ne moremo misliti. Cerkev je čuvala sholastik# znanost kot punčico svojega očesa, in Frančišek sam, najpokornejši sin Cerk'#; bi bil izjavil, da nanjo pristane glede na spremenjene razmere. Le špiritu# so se krčevito v tem, kakor v drugih vprašanjih, držali svoje skrajne strogo#1' pustili so, da je bolj in bolj hiral študij bogoslovja in apostolat, uprli so s proti redu, papežu in Cerkvi in so vzeli konec zaradi svoje prenapeto^ (1317—1318). Naročniki! Naročnina „C vetja" za leto 1943 stane 15 Lir‘ Stari naročniki, poravnajte naročnino! Pridobivajte noVe naročnike! Katekizem tretjega reda sv. Frančiška 4. poglavje. Sprejem novincev. 36. Ali je treba čutiti verski poklic, da vstopiš v tretji red? Ne. Če hočeš postati ud tretjega reda, ti ni treba čutiti verskega poklica; Zadostuje, da imaš lastnosti, ki jih zahtevajo pravila in da gojiš željo po krščanski Popolnosti. 37. Ali je potrebno včlaniti se v bratovščino tretjega reda, če hočeš postati 'retjerednik? Pač Ne. Če to terja potreba, si lahko pripuščen kot osamljen tretjerednik. pa mora tak tretjerednik po sprejemu prestati enoleten noviciat in potem c,mprej napraviti obljube. 38. Kako se mora vesti osamljen tretjerednik? Tretjerednik, ki iz kakega važnega vzroka ne more vstopiti v tretjeredno ratovščino, mora zavestno skrbeti, da si bo prisvojil in izpolnjeval predpise Pravil in da se bo kar največ mogoče držal v stiku z redom. Zakaj osamljen retjerednik še ne pomeni nemarnega in neodvisnega uda. 39. Ali je koristno pripadati tretjeredni bratovščini? Da. Včlanjenje v redno bratovščino prinaša velike koristi, bodisi kar se 'če duhovnega pouka in napredka, bodisi kar se tiče privilegijev in odpustkov, 1 so jih deležni udje, ki prisostvujejo mesečnim shodom. 40. Kaj ti je storiti, da postaneš ud tretjega reda? Oseba, ki bi se rada včlanila, se mora obrniti na krajevnega voditelja retjega reda ali na njegovega namestnika in če mu je všeč, prosilec lahko takoj stopi v postulat, ki traja do dne, ki ga določi voditelj za sprejem ali preobleko. 41. Kako se izvrši sprejem? Sprejem v tretji red se izvrši na ta način: Na določen dan se postulant podstavi duhovniku, ki ima potrebna pooblastila, in reče: »Častiti oče, ponižno /s prosim za obleko spokornega tretjega reda, da bom v njej laže dosegel ^no zveličanje.« Nato postulant prejme od duhovnika obleko, vrv in prižgano Svečo. 42. Kaj pomeni obleka? r Spokorna obleka, ki je z njo tretjerednik odet, pomeni, da mora sleči sta-.8® človeka z njegovimi deli in obleči novega človeka, »ki je v pravici in sve-, sti resnice ustvarjen po božji podobi«. 43. Kaj ponazarja vrv? Vrv ponazarja sveto čistost, ki jo mora tretjerednik ohraniti »s tem, da v zatira čutno strast, da bo krepost zdržnosti in čistosti v njem prebivala«. 44. Kaj pomeni prižgana sveča? h . P°meni luč Kristusovo, ki jo tretjeredniku posreduje serafska oblika živ-euja, »da odmrl svetu živi za Boga, ogibajoč se del teme«. 45. Kaj predpisujejo pravila glede obleke? Pravila pravijo: »Tisti, ki so bili sprejeti v red, naj nosijo, kakor je na- vada, mali škapulir in pas, ako pa tega ne bodo nosili, naj izgube redu podeljene dobrote in pravice.« 46. Kaj je pripomniti k temu predpisu? Prvič, da fretjerednik nikoli ne sme odložiti škapulirja in pasu, in drugih da tisti, ki ju brez zadostnega razloga ne nosi, izgubi dobrote in pravice reda- 47. Kaj je reči o nošnji velike tretjeredniške obleke? Veliko obleko ali tuniko iz rjave volne lahko tretjeredniki vidno nosijo samo ob mesečnih članskih shodih in nekaterih cerkvenih slovesnostih, namreč pri procesijah, romanjih, skupnih obhajilih in pogrebih, če se jih udje udeleže skupno. Prav tako so tretjeredniki lahko oblečeni v veliko obleko ob času njih smrti in pokopa. 48. Kaj pravijo pravila o noviciatu? Pravila pravijo samo, da »kdor vstopi v tretji red, bodi moški bodi žensk«; naj bo eno leto v poskušnji (noviciatu)«. Da bo obljuba veljavna, mora biti leto noviciata dopolnjeno do zadnjega dne, na drugi strani pa se rok noviciat« ne sme brez konca zavlačevati. 49. ‘Ali tretjeredniki v noviciatu uživajo kaj dobrot reda? Da. Novinci so deležni vseh redovnih privilegijev, če izpolnjujejo obveznosti, zlasti kar zadeva nošnjo obleke. 50. Kaj naj novinec stori, če ga obide skušnjava, da bi red zapustil? Prosi naj Boga za milost vztrajnosti in, če je potrebno, naj skušnjavo razodene voditelju. 51. Ali naj novinec hrepeni po milosti obljube? Da. Novinec mora čutiti vročo željo, da se bo s tretjeredniško obljubo daroval Bogu. Obenem se mora truditi, da bo te milosti vreden: s pobožno molitvijo in resno pripravo ter z zvestobo in izpolnjevanjem pravil. 5. poglavje. Članska obljuba. 52. Kaj pravijo pravila o članski obljubi? Pravila pravijo, da naj se novinci po enoletni poskušnji »zavežejo z obljubo-da bodo spolnjevali božje zapovedi, da bodo pokorni besedam svete Cerkve h' da bodo zadoščevali, ako bi se kaj pregrešili v tem, kar so obljubili«. 53. Kako se napravi obljuba? Po obredniku novinec, oblečen v veliko redovno obleko ali da vsaj vidn° nosi škapulir in pas, poklekne pred oltarjem ob duhovnikovih nogah in s sklenjenimi rokami izgovarja besedilo obljube. 54. Kako se to besedilo glasi? To besedilo se glasi: »Jaz, I., obljubim vpričo Boga vsemogočnega, v Čas brezmadežni blaženi Devici Mariji, blaženemu očetu Frančišku in vsem sveti"' kom, da bom ves čas svojega življenja spolnjeval božje zapovedi in vodilo tretjega reda, ustanovljeno od istega blaženega Frančiška, po uredbi, pot rje »j od papeža Nikolaja IV. in Leona XIII., ter po volji predstojnikovi zadostovat za prestopke, storjene zoper isto vodilo.« 55. Ali je tretjeredna obljuba svet obred? Da. Sveta je sama v sebi in po učinkih. Zaradi tega jo spremljajo sve" obredi, zato se vrši vpričo vsemogočnega Boga, v čast brezmadežni Dev’"1 Mariji, blaženemu očetu Frančišku in vsem svetnikom. 56. Kakšna je ta obljuba po svoji naravi? Tretjeredna obljuba po svoji naravi ni zaobljuba, ampak navadna obljub3 — a obljuba, ki ji daje sprejem Cerkve in zvestoba lastni dani besedi resni#10 obvezno moč. 57. Za kako dolgo se tretjerednik zaveže? Obveže se za vse življenje, saj reče: »Obljubim, da bom ves čas svojega življenja spolnjeval vodilo tretjega reda.« 58. Ali je komu kdaj dovoljeno zapustiti tretji red? Tretji red more zapustiti tisti, ki vstopa v verski red ali kongregacijo, ^seba, ki zapusti tretji red iz kakršnega koli drugega vzroka, ne greši, pač pa izgubi mnogo milosti in sredstev posvečenja. , 59. Kako je mogoče ohraniti redu zvestobo? Sredstva so tale: Temeljito poznanje pravil in koristi, ki jih nudi red, globoka vdanost sv. Frančišku, goreča želja po popolnosti in natančno izpolnjevanje predpisov pravil. 60. Kaj je prvo, kar tretjeredniki obljubijo v svoji obljubi? Obljubijo spolnjevati božje zapovedi in ubogati Cerkev. S to obljubo se še tesneje zavežejo služiti Bogu, ne sklenejo pa nobene nove obveznosti. 61. Kaj je drugo, kar tretjeredniki obljubijo? Obljubijo spolnjevati vodilo tretjega reda, ki ga je ustanovil blaženi oče Frančišek. To vodilo pa nima značaja strogih predpisov, temveč zgolj usmerja, zatorej ne veže pod grehom. 62. Kaj je tretje, kar tretjeredniki obljubijo? Obljubijo po volji predstojnikovi zadostovati za prestopke, storjene zoper vodilo. 63. Kakšna nagrada je obljubljena zvestim tretjerednikom? Duhovnik, ki je sprejel tretjerednikovo obljubo, odgovori: »Ako boš to spolnjeval, ti v božjem imenu obljubim večno življenje.« Te besede vsebujejo veliko tolažbo za vsakega pravega otroka sv. Frančiška. 64. Ali more tretjerednik prestopiti iz ene redovne bratovščine v drugo? Da. S pristankom pristojnih voditeljev to lahko stori. S tem v zvezi je teeba pripomniti, da je tretjerednik deležen odpustkov in da more prejeti vosoljno odvezo tudi v kaki drugi bratovščini. Človeško življenje Vipavska narodna pesem. Oj, kako ti, človek, na svetu živiš, kjer nobene ure gotove ni! Zakaj imaš take želje uživat posvetno veselje! Kdor uživa radosti tega sveta, saj se gotovo enkrat kesa, oj, če ne na tem že sveti! Enkrat bo treba umreti. Prej ga imajo radi ljudje. Kadar umrje, z njim onkraj hite. Zvonovi mu milo pojo, ker ga k pogrebu ne so. Tamkaj ga denejo v črno zemljo. Zdaj pa vsi kmalu od njega gredo. Oh, ti, ki so ga najbolj ljubili, kmalu bodo nanj pozabili. Zdaj vsi skupaj domov gredo, tamkaj pijejo ino jedo. in nihče se ne vpraša: »Kdaj bo pa 'sveta maša?« Oh, človek krasi se z obleko lepo, kakor polje z rožo, travo. Pa človek popade okoli, kakor tam roža na polji. Danes je še korajžen, vesel, jutri pa bode že v zemlji gnil. Človeško življenje pač mine, tako kakor dim v zrak izgine. Zdaj pa premisli, človek, ta svet, ki je tako močno goljufav in slep! Tako se bo s tabo zgodilo, vse bo nate pozabilo. P. ODILO: Srce naše vere — sv. maša Prinesi svoj dar! K sv. maši ne smemo priti praznih rok. Sv. maša je daritev. Darovati se pravi dati. S svojim darom priznamo najvišjo, splošno in popolno lastninsko pravico nad vsem stvarstvom. Donos daru postane izpoved vere in služba božja. To je tako resnično, da po prepričanju vseh stoletij ni nobenega govora o službi božji brez daru. Pri službi božji prvih kristjanov je bila to samoumevnost. Verniki so prinesli k skupnemu daritvenemu obhodu svoje darove k oltarju, kruh in vino ter druge darove. Od teh darov je bilo nekaj določeno za službo božjo, ostalo pa so porabili za potrebe cerkve, za uboge in za vzdrževanje duhovnika. Nihče ni prišel k službi božji praznih rok. Vse je živelo od oltarja. Tako globoko je bilo v apostolskih časih in dolgo pozneje prepričanje. Verniki, ki se zbirajo k službi božji, tvorijo daritveno skupnost. In skupno darovati se pravi skupno eden drugemu dajati. Sv. Ciprijan graja bogatine, ki pridejo k sv. maši brez daru in pri obhajilu vzamejo delež siromaku. To je znamenje, da so vsi prinašali darove in je ■ tudi znamenje, da je bilo že takrat tako, kot je danes: siromaki podpirajo in vzdržujejo cerkve, siromaki jih zidajo, bogatini pa stoje ob strani in v tem oziru uživajo žulje siromakov. Daritvenega obhoda zdaj ni več. Navade se menjajo, duh pa ostane. Duh službe božje je nespremenljiv. Cerkev pošlje zdaj med sv. mašo, navadno med darovanjem med vernike človeka, ki pobira darove za cerkvene potrebe. Čudno, večina vernikov njegovo puščico prezre. Nič ne pomislijo, da mora biti cerkvena stavba vzdrževana, da je treba mnogo popravila, da cerkveno perilo stane, da se cerkveni paramenti obrabijo in jih je treba nadomestiti z novimi-Razsvetljava ni zastonj in pride ob mesecu račun za elektriko kot v vsako drugo hišo, samo da mnogo večji, ker se v cerkvi več elektrike porabi. Sveče, ki gore na oltarjih, je treba plačati. Snaženje cerkve prinese nove stroške. Poravnati je treba račune za zavarovalnino. Pri večji cerkvi je treba zdrževati nekaj ljudi) ki stalno skrbe za red in za snago v cerkvi. Na vse to morajo verniki misliti iu vsako nedeljo vsaj nekaj prispevati za kritje vseh teh raznih stroškov. Tega bi se morali privaditi. Skušnja uči, da v onih krajih in deželah, kjer verniki redno podpirajo cerkev, da je v onih krajih veliko več ljubezni do sv. maše in mnogo več spoštovanja do duhovnikov. Za kar ljudješ žrtvujejo, to tudi cenijo. Pri vsaki cerkveni zbirki morajo vsi verniki sodelovati in sicer z veseljem in po svojih zmožnostih. Kako moremo prisostvovati daritvi, pa ne hoteti darovati?! Kako moremo spadati k daritveni skupnosti, pa darovanje čutiti kot breme? Kako moremo praznih rok priti k sv. maši! Pomen daru, ki ga prineseš. Dar zastopa osebo. Če komu kaj dam, podarim, mu pokažem s tem svojo ljubezen, podarim mu svoje srce, sebe samega. V darilu se človek samega sebe daje. Tako je torej dar simbol lastne osebe: pri darovanju hočemo samega sebe predati, izročiti Bogu. Pazimo na pomen daritvenega daru: kruha in vina. Kruh pomeni delo* človeške žulje in njegov znoj. Vino je podoba trpljenja — grozdje se v stiskalnici stiska! V kruhu darujemo torej svoje delo, v vinu pa svoje trpljenje "" delo in trpljenje vsega tedna prinesemo v nedeljo na oltar. Delo in trpljenje sta glavna vsebina našega življenja. V kruhu in vinu darujemo vse svoje življenje ln samega sebe vsega. Ker pa kruh in vino za daritev preskrbi duhovnik sam, ^oraš ti pri službi božji nekaj žrtvovati, darovati v drugi najpreprostejši obliki, položiš majhen denar v nabiralnik za cerkvene potrebe. Kdor na to nikdar ne misli, ne misli prav. Pri darovanju pride misel skupnosti do veljave: vsak daruje nekaj od svojega, kar je osebno izbral, in prinese na oltar, kjer darujejo vsi skupaj. Ti darovi se porabijo za Kristusa samega — za hostije, za evharistijo, porabijo se Za Kristusovo glavo — za duhovnika, za Kristusove noge — za uboge. Daro-Vanje je veliko delo skupnosti in v njem leži najgloblji pomen: k sv. maši pridejo posamezni ljudje, toda med službo božjo zrastejo skupaj v skrivnostno telo Kristusovo. Ta misel skupnosti je poudarjena pri sv. maši sedme nedelje po mnkoštih, »da bo, kar so posamezni darovali v slavo Tvojega veličastva, vsem koristilo k zveličanju«. V darovanju je še en pomen vključen: kristjan je prinesel v dar kruh vino in pri daritvenem obedu, pri sv. obhajilu je prejel isti kruh nazaj, toda Spremenjen v Kristusovo Telo in Kri. Ali razumemo pomen? Namesto sebe daruje človek kruh in vino: naraven človek pride k daritvi, božji, v Kristusa Spremenjen se mora človek vrniti. Tu se uresniči beseda sv. Pavla: »Ne živim laz, temveč Kristus živi v meni«. Daritveni obhod, darovanje in daritveni obed kažeta očividno, da po sv. Evharistiji postanemo deležni božanstva Kristusovega. Dar, ki ga spustiš v nedeljo v nabiralnik med sv. mašo, te naj vsega *ega opomni! k C.: Naglavni grehi v pregovorih ^upuh. — Napuh spravlja v nesrečo. Ošabnež je kakor petelin na gnoju. Prevzetnost in bahanje se sama tepeta. Prevzetnost in napuh ne vesta, kako se služi kruh. Prevzetnost je črv bogastva. Kdor je prevzeten, je tudi neokreten. ^ukornnost. — Lakomnost je človeku dostikrat v potrato. Lakomnik ima velike oči, pa majhen želodec. Lakomnik in požeruh drug za drugim tečeta. Lakomnik ima oči pri pogači. Lakomnik bi lastnega brata prodal. Kdor je skop, vse le k sebi stiska. Kdor je v življenju skop, temu bodo psi izkopali , grob. ^ e čistost. — Čistemu je vse čisto. Nedolžna sraga se ne posuši, v nebesa puhti. Kdor se meša med otrobe, ga svinje pojedo. Kdor se mnogo okoli ženstva plazi, se mu bere na obrazi. Kdor hodi za muho, ga pripelje do gnoja. evohiljivost. — Nevoščljivost nikoli ne miruje. Nevoščljivec bi rad blagor drugemu z očmi uničil. Vrag je povsod nevoščljivost stresel. Ko bi nevoščljivost gorela, bi ne bilo treba nič drv na svetu. °ire in o st. — Pijanec ima tri lastnosti: moder je, močan in bogat. Pijanec ne loči meseca od sonca. Pijanec pravi mački botra. Pijanec se spreobrne, kadar se v jamo zvrne. Pijanec žabe vika. V kupi se jih je več utopilo, kakor v morju potonilo. Kdor veliko pije, ga kmalu zvije. Kjer je žena pijanka, gre povodenj skozi hišo. eza. ~ Jezo kuha, da bi gade z njo troval. Kjer je veliko jeze, krega in prepira, rada vera in ljubezen umira. enoba. — Lenoba je mati vseh pregreh. — Lenoba — gnusoba. Lenoba je gniloba. Lenoba je vragova mreža. Lenoba je vsega hudega mati. Lenoba je vseh grdob grdoba. Lenuha dan straši. Lenuh sam sebi čas krade. Kjer je lenoba in postavanje, tamkaj je blizu hudo dejanje. Ko gredo kure na gredo, se lenuh loti dela. O. STANKO MARIJA: Najstarejša bratovščina sv. Antona Padovan* skesa pri oo. frančiškanih v Liubliani (1660-1784) Ob priliki letošnje pobožnosti 13 torkov v Čast sv. Antonu Padovanske-mu mi je prišla v roke zajemljiva 210 paginiranih strani obsegajoča in v domače rjavo usnje vezana knjižica IB0 formata ljubljanske frančiškanske knjižnice. Tiskana je v nemščini »zu Miihchen bey Johann Wilhelm Schell Anno 1666c. Isto letnic0 nosi tudi kronogram v latinskem delu imenitnega naslova: DeLICIae / orbis / thaVMatVrgl / Oder / Dess Glorwiirdigen Heiligen / ANTONII / von Padua/ Geistlichen Wollusten / z® dessen hochloblichen BrU/ derschafft bey denen PP' FRANCISCA/NERN REG. OBSERV. / zu Laybach / . . . CUM FACULTATE SUPERIORUM. Knjižica je signirana-10746, 23 f 21. — Pisatelj je neimenovan, je pa verjetno redovnik-frančiškaU’ kar kaže tudi omemba d°" voljenja redovnega pred-stojništva za tisk. Posvečena je grofu Wolfu E°' gelbrehtu Turjaškemu, g°' spodu kočevskemu, šumberškemu in žužemberškemu, maršalu vojvodine Kranj' ske in Slovenske marke in deželnemu glavarju itd. ter visoke Bratovščine sv. An; tona Padovanskega glavnega mesta Ljubljane prvemu izvoljenemu «Rector Magnifico«. Knjižica vsebuje posvetilo (epistola dedicatoria) grofu Wolfu Engelbrehtu> izvleček iz ustanovitvene bule papeža Aleksandra VII. o odpustkih in milostj bratovščine, mali oficij, tedenske molitve in litanije v čast sv. Antonu, sporni® njegove smrti (transitus), razlago responzorija sv. Bonaventure, devetdnevni00 ali pobožnost 9 torkov z 9 molitvami v čast sv: Antonu, vprašanja in odgovo1 e iz njegovega življenja, zarotovanja proti kugi in Še razne druge molitve v nje govo čast. Devetdnevnica sv. Antona ali pobožnost 9 torkov je obstojala iz sv. maše, obhajila in obiska oltarja sv. Antona ob devetero zaporednih torkih. Za vsak dan pobožnosti ima knjižica navedene posebne molitve. Iz posvetila Volfu E. Turjaškemu (epistola dedicatoria, str. 7—9), kjer se pisatelj skromno skriva pod kolektivnim imenom bratovščine same, doznamo, da je bil grof velik častilec svj Antona ter je celo njemu na čast na svoje stroške sezidal kapelo, katero je dal bogato, dragoceno in razkošno okrasiti. V nekoliko pretiravajočem slogu svojega časa pisec postavlja lepoto kapele nad krasoto kraljeve palače in prestola Salomonovega. Okolnost, da je svetnik dobil Po darežljivosti deželnega glavarja grofa Turjaškega v Ljubljani lastno svetišče, Je mnogo pripomogla k širjenju njegovega češčenja tako v mestu kakor na deželi, »dh, svetnika samega, ki je prej v tem glavnem mestu stal kot luč pod mernikom, je postavilo na svetilnik, da sedaj sveti vsem in v Vam podložni vojvodini«. Letnica postavitve kapele sv. Antona Padovanskega ni v knjižici nikjer omenjena, našli smo jo pa v najdragocenejšem rokopisu za našo domačo zgodovino, ki ga hrani ljubljanska frančiškanska knjižnica. Ogromni rokopis, ki ga je po skrbnosti bivšega knjižničarja p. dr. Angelika Tominca lepo in solidno vezal naš samostanski knjigovez mojster fr. Generoz Majhenič in je shranjen v posebej narejeni šatulji, in ga je v celoti spisal lastnoročno Maver Fajdiga -OFM, obsega 1209 paginiranih strani + 21 strani nepaginiranega kazala, kateremu sledi še 2 strani dolg »Pro memoria« dogodkov v provinciji od leta 1783—1817. Rokopisni foliant nosi naslov: BOSNI A SERAPHICA seu Chro-nologico-Historica descriptio PROV1NCIAE BOSNAE, dein BOSNAE CROATIAE, Nune PllOVINCIAE S. CRUCIS CROATIAE CARNIOLIAE ORD1NIS MINORUM S- FRANC1SCI strictioris observantiae nuneupatae in tres partes divisa... con-Sesta a P. MAURO FAIDIGA ejusdem Ordinis et Provinciae Alumno. Anno 1777. — Rokopis je torej ravno za 111 let starejši od zgoraj omenjene knjižice. Za historiat bratovščine sv. Antona je rokopis še posebno važen, kajti v "jeni najdemo podatke, ki popolnoma potrjujejo verodostojnost navedb naše knjižice, deloma jo pa dopolnjujejo. V VII. poglavju (str. 328) govori namreč "vtor »De Confraternitatibus« in drugih pobožnostih v frančiškanski cerkvi Manjinega Oznanjenja v Ljubljani ter tu omenja najprej bratovščino Karmelske Matere Božje (328—332), pod paragrafom II. bratovščino sv. Antona Padovanskega (str. 332—334), nato nadbratovščino pasu sv. Frančiška Asiškega (str. 334—344) in končno še pobožnost Križevega pota in nekatere druge (str. 344—352). Iftfco: V večeru Nebo je jasno nad menoj, nebo večerno; zvezd nebroj miglja... Se ptiček v grmu oglasi in v daljne kraje misel mi hiti... Potočka valčki mi pojo in vetrček v obraz ljubo pihlja. Čez morja širna v daljo gre; brez Jezusa tam ljudstvo še živi. Srce mi tjakaj hrepeni... To željo mi izpolni — Ti, o Bog!... Kako se gibljejo tretjeredne skupščine Ljubljana. Oktobrski mesečni shod smo imeli tudi letos pri Sv. Frančišku v šiški, kot že nekaj let sem. Prišlo nam je že kar v navado, da se enkrat na leto poklonimo svojemu sv. očetu Frančišku v njegovi veličastni cerkvi. Zopet je sv. oče Frančišek videl okoli sebe zbrane vse svoje otroke ljubljanske tretjeredne skupščine. Pridružila se je tudi šišenska, želeli bi si tudi ono z Viča, pa je menda preveč od rok. Cerkveni govor je imel ob tej priliki msgr. Matija Škrbec, ki je razvijal misel, kako je sv. Frančišek kazal najglobljo vdanost do svete Cerkve in do sv. očeta. V tem naj svojega očeta otroci posnemajo zlasti v naših dneh. — Slovesnost je povzdignilo mogočno ljudsko petje, posebej pa še seme-niške litanije, ki so jih navdušeno in ubrano prepevali naši mladi patri iz Ljubljane. Ljubljana. Zadnjo nedeljo meseca oktobra smo imeli zopet slovesen sprejem novih udov. Naše število se je zopet pomnožilo, lahko bi se bilo še bolj, če bi stari tretjeredniki kazali, in pokazali malo več apostolskega duha in bi sistematično pridobivali novih udov. Letos bi bili to lahko storili, če bi bili tu pa tam ponudili dobrim, sposobnim ljudem drobno knjižico »Ob ti- hi uri«, ki je izšla meseca oktobra nala$ za one, ki mislijo stopiti v tretji red sv®; tega Frančiška. S to knjižico bomo agitira'* za nove zdaj v zimskih mesecih, ko bo ve^ časa. Meseca februarja imamo zopet sl®" vesen sprejem. Višnja gora. Imeli smo zopet vizitacij® naše tretjeredne skupščine. Pri nas je yse v redu, ker gospod župnik polaga velik? skrb na tretji red, samo malo premalo pristopa. Pa v teh resnih časih se bodo lu' di možje zresnili. Praznik patrone tretjegj* reda sv. Elizabete smo slovesno obhaja}*' Imeli smo svojo sv. mašo in sprejem novi® članov. Stična. Zadnjo nedeljo novembra nas je obiskal p. vizitator, da nas je zopet mal® okrtačil. Pa saj skušamo biti dobri* sani® premalo nas je. Vsak si je priskrbel knji' žico »Ob tihi uri« in vsak tretjerednik skušal z njo pridobiti enega novega člana-Posebej bomo vzeti na piko naše moške-Saj ho uspelo! Stična. V samostanu belih menihov se nahaja zdaj okoli 30 duhovnikov, ki so **' sedli stiški Nazaret. Ob priliki vizitacije farne tretjeredne skupščine je bila v sam®" stanu obnovljena mariborska tret je redu3 skupščina duhovnikov. Ta skupščina je svoj čas v lavantinski škofiji zelo lepo in uspe®' no delovala. Njen prednik dekan Franc 0°" milšek je prevzel zopet vodstvo. Vsi P0". spodje tretjeredniki so se pridružili, nek?) pa je bilo na novo sprejetih. P. vizitator F imel za duhovnike poseben nagovor, ki IJ1° je sledil praktičen razgovor o tretjem re®u' „Cvetje“ stopa v 60. leto Častitljivo postaja naše »Cvetje«. Z novim letom bomo pričeli izdajati 60. letnik. Naše tretjeredno glasilo je torej najstarejši slovenski nabožni mesečnik. Naročniki — tretjeredniki, kaj boste dali svojemu glasilu za 60 letni jubilej? Hvaležnost, ljubezen in zvestobo! Vse troje boste pokazali, ako boste za jubilej pridobili »Cvetju« novih naročnikov. Začnite takoj z delom! »Cvetje* bo stalo za leto 1943 samo 15 lir. 0 jubileju bomo pisali bolj obširno v prvi številki jubilejnega leta. Zaradi oviranega prometa nekateri še niste mogli poravnati naročnine za tekoče leto. Naredite to kmalu! Če ne morete drugače, pa preko župnega urada-Preč. župne urade prosimo, da nam greste na roko. SOTRUDNIKOM IN NAROČNIKOM ŽELITA VESEL BOŽIČ uredništvo in uprava »Cvetja«. Fabian barcata — a. a.: 8. Lela v stiski. Naslednjega dne je morala Lela k bolni sorodnici, mladi vdovi, kateri je mož pred kratkim umrl. Obema črvičkoma, otrokoma bolnice, je najbrž trda Predla; Bog ve, ali se je sploh kdo zanju zmenil. Lela je spravila najpotrebnejše v vrečo iz kozjih dlak, si jo privezala na hrbet in nastopila daljno pot. ^Praviti je morala dobro delo, zato je ni skrbel topli dež, ki je padal kar naprej. Njena tenka obleka je bila kmalu premočena, da se je še bolj prijemala života •n jo pri hoji ovirala. Albanki pa taka stvar ni nič. Njeno telo je utrjeno in er|ako lahko prenese dobro in slabo vreme, vročino in mraz, kaj šele nekaj dežja. Hiša sorodnice je ležala na drugi strani reke Fandi in Lela je morala fnko prebresti. Ko je prišla do brega, je meni nič tebi nič stopila v vodo in bila kmalu na drugi strani. Voda ni bila globoka, segala ji je samo do kolkov. V hiši vdove je jokajoča otroka potolažila in pokrepčala z dobrotami iz svoje vreče in obljubila, da kmalu spet pride. Potem pa je hitela proti domu, bajti čas je naglo bežal in že se je večerilo. Deževalo je kakor v potokih. Ko je Lela spet prišla do brega, je s strahom opazila, da je voda medtem narasla vsaj za čevelj in da je kalna, ker je s seboj Oosila prst. Skozi valove so se premetavala drevesa, veje in korenine. Za hip se je pri brodu ustavila in premišljevala. Naj se obrnem? Ne! Hitro se je odločila, stopila v vodo in jo začela bresti. Dolgo obleko si je dvignila in si jo privezala za pas. Voda ji je od kraja segala do kolen, potem do pasu, nazadnje do prsi in še ni bila niti na sredi. Treba je bilo napeti vse sile; tako je tudi storila, se z vso močjo uprla v drveče valove, z nogami pa tipala po zanesljivi stopnji. Šlo je počasi naprej. Pribredla je do srede reke, te je bila še naprej, najtežje je bilo premagano. Tedaj pa priplava proti nji dolgo, debelo drevo. Z največjo gibčnostjo je napela vse sile in se mu izmuznila, ui pa mogla preprečiti, da je ne bi oplazilo in to tako nesrečno, da ji je Pretrgalo pas. Jasno je spoznala veliko nevarnost in naglo prijela za rob obleke, bi ji je zdrsnila dol. Voda pa je bila še urnejša, kajti že je pograbila platno, Se vanj ujela, ga napihnila, se s strašno močjo vanj uprla in mladenko potegnila s seboj. Samo dvakrat je z nogami še dotipala dno, potem pa jo je voda Podrla. Le enkrat se je Lela mogla ozreti na nasprotni breg. Nikjer nobenega Človeka! Samo razpadajoči zidovi požgane kule Pala Gioka in nad njimi pošastno temno ogredje so gledali skozi temo semkaj, kakor da se ji škodoželjno posmehujejo. — Toneča mladenka je zavpila, bil je zategnjen smrtni krik, da je šlo skozi ušesa. Nato so jo pograbili valovi, vode so jo pokopale v svojem mokrem grobu. — Pal Gioka je sedel v svojem zaklonišču, kadil cigareto in zamišljeno strmel za belimi oblački. Mislil je na Lelo, živo jo je videl pred seboj, kakor jo je gledal gori na cerkvenem dvoru in potem zadnjikrat pri plesu golobice, ko je odhajal tako tesno mimo nje, da je kar čutil njen dih, utrip njenega srca. Ena stvar mu je postala jasna: Ljubi to mladenko, temu spoznanju pa je sledilo še eno: Postati mora njegova kot žena ali pa kot ljubica! Hoče si Lelo priboriti in napovedati vojsko vsemu svetu, če ga bo pri tem oviral. Ko bo njegova, bo morda še sam spet postal dober. — Toda rod, pa Dod in Mark, mrka zagrizenca! In še nekaj: Ali ne prepoveduje tudi stari rodovni običaj ženitev v istem rodu? Ali kaj, kdo bi se menil za ljudi! Saj noče njih, ampak eno samo, Cvetlico' — Kdo pa ga more siliti, da ostane član tega rodu? Ali ni nikjer na vsem širnem svetu prostorčka, kjer bi se naselil s svojo srečo in se še zmenil ne bi za vso nevoljo in sovraštvo, ki ga obdaja tu? Ta fant z zagrenjenim, zastrupljenim življenjem, izprijen kakor potuhnjena in vedno na skok pripravljena roparska zver, je doslej samo z zobmi škripal, sovražil, zavidal. Ljubezni do kakršnega koli človeka prav za prav še nikoli ni občutil. Ženska v njegovo življenje še ni stopila nikoli; če pa je nanjo kdaj mislil, jo je samo preziral. Zdaj pa se je kakor vihar zgrnila nanj p rešilna ljubezen in naenkrat je bil voljan, da se ji vda kakor drugi vsakdanji ljudje, zaradi nje bi pogazil svojo bodočnost, pozabil svoje načrte, svoj divji ponos bi uklonil pod njen nečastni jarem. Doslej je sanjal samo o moči in oblasti, kako bi se prikopal do obeh iu si ju zavaroval. Ljudi je hotel teptati in nad njimi vihteti bič svoje volje, dokler se ne bi pod njim krivili. Vladati je hotel, brezpogojno, neomejeno in brezobzirno, porušiti je hotel vse, kar bi mu zapiralo pot. Velik je hotel postati kakor njegov oče — oh ne, večji, mnogo večji, ves svet pa naj bi mu bil zgolj lestva, po kateri bi se sam vzpenjal kvišku. Zdaj pa samo to misli, samo za tem stremi, da bi si osvojil to mladenko! Z divjo kretnjo je stisnjene pesti pritisnil na razburjene prsi. Krik — visok — pronicav! Pal skoči pokonci in se požene skozi vrata. Zunaj se ustavi. Njegovo ostro oko skuša prodreti temo, pa ničesar ne vidi. Napne ušesa, morda bo slišal še kak klic, a nič se ne zgane — noč molči-Zdi pa se mu, da je krik prišel od reke sem. Kaj, če tamkaj komu grozi nevarnost? V vodi? — Nekaj naglih korakov in že je na bregu, gleda in posluša. Nič! Pač, tamle doli plava nekaj belega. Steče po bregu in kmalu je vštric bele maroge v vodi. Še bolj napne oči — obleka je. — Tedaj se iznad vala pokaže bledo lice in težka, črna kita. — Ženska! — Vrže se v besneče valove, s krepkimi rokami priplava do ženske, zagrabi mrtvo ali nezavestno in ji sname obleko z veje, ki se je zataknila nanjo in jo držala nad vodo. Prinese žensko na breg, hiti z njo v kočo in ji postelje na tleh pri ognju. Vzame butaro suhega dračja in ga vrže v žerjavico, ki je že skoraj ugasnila. Visoko se požene svetli plamen, Pal pa se obrne, da pogleda svoji rešenki v obraz. Nič ne krikne, pač pa mu okameni srce in lasje mu stopijo pokonci. " Vrže ga nazaj in z na hrbet umaknjenimi rokami se ujame za mrzli zid, sicer bi se zrušil na tla. Kar čuti, kako se mu izmikajo tla pod nogami in vsa koča pleše okoli njega. Ta ženska, ki jo je potegnil iz vode in jo prinesel semkaj — je Lela — njegova Lela — a mrtva! Pal Gioka težko sope, srce mu divje razbija in oči mu izstopijo, ko bulji v dekle. Ali pa morda vidi prikazen? Je morda le hudobna vila, ki se' igra z njim in njegovo bolečino? Rad bi planil k nji, rad bi predrago truplo objel, poljubil in poleg njega še sam umrl, zadržuje pa ga čisto veličastvo smrti- (Se bo nadaljevalo.) ^ 1*. Hadrijan dr. Kokolj — <>0 letnik. Dne • novembra je dovršil svojo šestdesetletno življenja p. Hadrijan dr. Kokolj O. P'. M. ^umi križ si je naložil na junaška ramena ,‘l Vilki, kjer zdaj deluje. Ko je pred šest-®setimi leti prihajal sv. Martin v Haloze '°st krščevat, so pri Kokoljevih kupili ma-'8a Frančka. Na to ime je bil p. Hadrijan rscen v farni cerkvi sv. Barbare. Z 18 leti Le stopil v frančiškanski red, kjer je do-svoje študije, ki so ga pripeljale do ^ arja 25. julija 1907. Po novi maši so ga oiočili, da bo poučeval serafinsko mladino pa domači gimnaziji, zato so ga poslali v . reiburg, kjer se je usposobil za profesorja s kjer je doktoriral iz filozofije. Še pred etovno vojno je prišel na prijazno Kosta-Jevico k šoli. Ko se je med vojno preselila Jj.^nazija v Kamnik, je šel p. Hadrijan z J?- Poučeval pa je le nekaj mesecev, ko je 1 Poklican v službo vojaškega kurata. Po etovni vojni se je vrnil k šoli, kjer je „1 a*> dokler ni bila privatna frančiškanska l^nazija opuščena. Poleg šole je opravljal 8 !tle službe v samostanu: bil je večkrat ■ ardijan v Kamniku, pozneje v Ljubljani . nazadnje je vršil službo samostanskega gjfdstojnika pri Mariji Pomagaj na Brezjah. I ie večkrat definitor in zaupali so mu , di odgovorno službo provincialnega prostorja. K jubileju naše čestitke! Janez Kapistran Ferlin — zlati redov-, .lubilant. Na ameriških Brezjah v Lemon-r nahaja 30. dec. letošnjega leta svoj zlati k'.Vni jubilej p. Kapistran Ferlin O. F. M. jn l6 bil v domovini, je pasel ovce v Pazinu na Sveti Gori, kjer je po svetovni vojni ket^dal zasilno cerkev. V Ameriki je znan k J s°graditelj Lemonta in kot izvrsten če-Sl, ?T' Vsa slovenska Amerika ga pozna kot enega človeka, ki je nesel kraljico preko o(,/ia- Pa ne pravo kraljico, temveč ko je *icn *1 Pre^° oceana, je vzel s seboj ma-L .kranjskih čebel, ki jo narod imenuje IW- O. — Tako imajo zdaj na ameriških v®sn ®zjah med od kranjskih čebel. O tem slo- ein prenosu je bil spisan cel roman. P. Kapistran je bil rojen pred 72 leti v Zagradcu. V Ameriki deluje že 20 let. Kot slišimo, je še zdrav in korajžen. Bog ga podpiraj in ohranjaj! Mladec dvajsetega stoletja. Minile so počitnice. Kmalu se bo začela šola. Boris se bo vrnil. Težko ga pričakujem. Prišel bo — zdrav, naužit planinskega sonca in zdravega, svežega zraka. Čudim se, kako da se tako dolgo ni vrnil v Ljubljano. Včeraj pa sem prejel dopisnico: »Jutri pridem! Zdrav! Tvoj Boris.« Kratko sporočilo, toda veselo. Bližala se je ura njegovega prihoda. Odšel sem na postajo in čakal, mislil in pričakoval. Komaj prispe vlak, stopi iz predzadnjega voza — Boris. Ves nasmejan, preprost, v sivorjavih dokolenkah, s planinskim jopičem za nahrbtnikom in gologlav. Že od daleč sva se pozdravljala. »Kako si svečan danes! Z nasmehom sva si stisnila roki in krenila proti izhodu. Neka prikupna, resna veselost mu je odsevala z obraza. Fant devetnajstih let, prežet življenjske sile, v cvetu mladosti, sivo-modrih oči, svetlokostanjevih kodrov, ponosen — a skromen! Oči vseh so se upirale vanj in občudovale lepoto, privlačnost, ki mu jo je izoblikoval Stvarnik. A V vsej tej lepoti je bil skromen, preprost. Odsev notranje sreče, svetega miru po trdih bojih in po težkih preizkušnjah, odsev čiste duše mu žari na obrazu. Kolika skladnost duše z zunanjostjo. »Ivan, letos se ne bom vpisal v šolo?« »Zakaj ne? Boris!« »Zakaj me vprašuješ? Raduj se z menoj! Oblekel bom meniško haljo! Kaj misliš: mi bo pristajala?« Nisem odgovoril. Vedel sem, da je z bojaznijo čakal trenutka, ko bo smel obleči sveto obleko Frančiškovega sina. »Veseliva se, Boris! Moja duša se raduje v Bogu .. .< »Boris! Stopiva v cerkev in zahvaliva Gospoda za milost moči, ki ti jo je v vsej obilnosti podelil, da boš sledil Njemu, ki je obložen s križem.< Nekaj minut prisrčnega razgovora z Njim, ki deli, komur hoče in kolikor hoče... Vsakemu pa po zasluženju ... Ko sva prestopila vrata samostana in prišla na samostanski vrt, sva šla in sedla pred rožnimi gredicami na klop. Govorila sva dolgo. Menila sva se o dogodkih, ki sva jih preživela daleč narazen, se v njih vedno spominjala Nevidnega, ki naju je vezal v ljubezni, in tudi v bodočnost sva zrla. Duša se je razodela duši. In vsa jasna, čista duša mladega Kristusovega borca, v vsej ne-oskrunjenosti srca se mi je razkrila. Kot v nov svet duhovnosti sem se zazrl in občudoval delovanje milosti božje, ki veje, kjer hoče. — Naj se čudim sedaj vsem, ki so ga opazovali. Saj sem skoraj sam zrl vanj z občudovanjem. Ko plamen mu je žarel obraz in njegove oči je prežarjala silna svetloba, ki jo je nosil v sebi. Nek poseben žar mi je govoril o duši s čudovitim življenjem. Kakor da se hoče povzpeti nad to varljivo sedanjost, se predati objemu več-nostnih načel, in v sebi nosi zlat pečat navdušenega, neustrašenega, a dobrega borca in viteza Kristusovega. Vse predaleč je zanj, kar je zemeljsko, umazano, minljivo. Za kar skrbe otroci tega sveta, on tega ne mara! Ne mara vsakdanjosti, ne površnosti in malenkosti, ampak — cel hoče biti Kristusov, Kristusov vedno. Toliko dvomov si je že rešil in postavljen cilj čiste duše mu je blizu. — 0, s koliko varnostjo tvega njegova duša polet v višave! K zatonu se je nagibalo sonce, ko sVli se poslovila. Zvečer pa sem bral, bral pri odprt®"' oknu, skozi katero je lahna nočna saplC prinašala vonj jesenskih cvetov. »V zarje novega poslanstva.« Tako se i® glasila naslovna stran novega dnevnika. je spalo. Jaz pa sem mislil na prijatelja 11 slavil Njega, ki je ustvaril ta večer tako in ki tako skrivnostno vodi duše do ci!ieV' ki jih je vsakomur sam določil. V se n®' skončno bogastvo sreče in veselja, boli 11 prestanega trpljenja mladca Kristusove!! čutim v teh vrsticah. 8. sept. — Rojstvo Device »... Sklep je dozorel. Vsako nihanje J® izključeno. Živeti hočem po evangeliju, ke le po njem bo svet našel pravo resnico '' Njega, ki je mir, Sreča in večno Življenj6v. Kdaj bo prišel dan, ko bom pustil vse 1 šel za njim, ki je živel po evangeliju, 1 Frančiškom, ki je prenovil svet. Po evanl?® liju, ki edini rešuje. V odpovedi, v saiu premagovanju — ki sta vir vse tihe sre srca... Moje oči so žarele v veselju, P dil sem se s sončnimi žarki, pogovarjal sel se z drevesi, bil sem srečen, bil sem zoP otrok, mlad, vesel, razposajen in — sre«® ; Zunaj divja veter. On besni z vso svojo jo, z vsemi silami podira in ne pozna ^ meja, ne gora, ki bi ga ustavile. Jaz pa veselim, veselim in drhtim — postal b° redovnik.« 0 presladke, nezabne urice čistega v selja, s katerim naju je obogatil Večni večer... Tam daleč nekje pa čutim pomlad • • • G. PAPINI I. C.: Očenaš Odlomek iz dela Kristusova zgodovina. Apostoli so prosili Jezusa, da bi jih učil moliti. Povedal je njim in vsem, naj molijo kratko in skrivaj. Zadovoljni niso bi j z molitvami, ki so jih priporočali mlačni in knjižni duhovniki v templju. 1 lote so imeti svojo posebno molitev, ki bo znanilka onih, ki hodijo za Jezusom. Jezus je na gori prvikrat učil očenaš. To je edina molitev, ki jo je JezU^ priporočil; najenostavnejša molitev na svetu. To je najgloblja molitev, ki dviga iz človeških in božjih domov. Molitev brez literature, brez teologije, bre^ objestnosti in klečeplastva, najlepša izmed vseh molitev. A čeprav je očen^ enostaven, ga vsi ne razumejo. Stoletno ponavljanje, mehanično ponavljanje ' jezikom in ustnicami, tisočletno formalno, obredno, nepazljivo, indiferentno P ' navijanje ga je spremenilo skoraj v zlogovno formulo, ki je izgubila svoj prvo 1 in intimni smisel. Kdor ga danes bere, besedo za besedo, kot nov tekst, ki nu> > prišel prvič pred oči, ne bo našel v njem obredne banalnosti in bo spozb njegov pravi pomen. Oče naš: od tebe smo torej izšli in ti nas ljubiš kot otroke; od tebe ne Pride nobeno zlo. Kateri si v nebesih: na onem kraju, katerega postavljamo nasproti zemlji, v sferi, ki je nasprotna materiji, torej v duhu, pa tudi v najmanjšem, a večnem delu duha — v naši duši. Posvečeno bodi tvoje ime: nismo dolžni, da te častimo samo z besedami, temveč da postanemo vredni tebe, da se ti približamo s čim večjo ljubeznijo. Kajti ti nisi maščevalec, Gospod bitk, temveč Oče, ki uči, da je blagor v miru. Pridi k nam tvoje kraljestvo: nebeško kraljestvo, kraljestvo duha •n ljubezni, kraljestvo evangelija. Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji: tvoj zakon dobrote in popolnosti naj zavlada v duhu in materiji, v vsem vidnem in oevidnem svetu. Daj nam danes naš vsakdanji kruh, ker materija našega telesa, Potrebna opore duha, potrebuje vsak dan nekaj tvarine, da se ohranja. Ne pro-sjmo bogastva, pogubonosne ovire, temveč le ono malo, kar nam omogoča življenje. Človek ne živi samo od kruha, toda brez tega kosa kruha bi se duša, ki živi v telesu, ne mogla nikakor hraniti z drugimi stvarmi, ki so dragocenejše kot kruh. Odpusti nam naše dolge, kakor mi odpuščamo svojim dolž-nikom. Odpusti nam, da tudi mi odpustimo drugim. Ti si naš večni in neskončni upnik. Nikoli se ti ne bomo mogli oddolžiti. A pomisli, da je nam zaradi naše borne narave težje odpustiti samo en dolg, samo enemu izmed naših dolžnikov, kakor je tebi mogoče izbrisati iz spomina vse, kar ti mi dolgujemo. Ne vpelji nas v skušnjavo. Slabotni smo, še vedno podvrženi poltenosti, na tem svetu, ki se nam včasih zdi tako lep in nas vabi k vsem rnehkuž-nostim nezvestobe. Pomagaj nam, da naša izpreobrnitev ne bo pretežka in ne °dlašaj našega prihoda v kraljestvo. Temveč reši nas hudega. Ti, ki si v nebesih, ki si duh in imaš moč nad hudim, nad uporno in sovražno materijo, ki nas obdaja od vseh strani in katere se ne moremo vsak trenutek rešiti, ti satanov protivnik, negacija mate-r'jo, pomagaj nam. V tej zmagi inad hudim — hudim, ki vedno znova klije, ker ne bo premagano, dokler ga vsi ne premagajo — je naša veličina; ta zmaga bo pa Prej prišla, če nam pomagaš kot zaveznik. S to prošnjo za pomoč očenaš neha. V njem se ne nahaja zoprno laskanje vzhodnih molitev, prepolnih čenčavih hval in pretiravanj, o katerih meniš, d® jih je znašel pes, ki s svojo pasjo dušo časti gospodarja, ker mu dovoljuje, da živi in žre; in ne najdeš tožne in žalobne prošnje psalmista, ki prosi Boga vso pomoč, in sicer pogosteje za časno nego duhovno, in toži, če žetev ni dobro obrodila, če ga someščani ne spoštujejo, in kliče grom in strelo nad so-Vražnike, katerih ne more sam premagati. Tu je edina hvala beseda Oče. Hvala, ki je obenem obveza, znak ljubezni, ^d tega Očeta iščemo le malo kruha, pripravljeni, da si ga prislužimo z delom, ker je tudi oznanjanje kraljestva potrebno delo — in prosimo dalje ono in isto °dpuščanje, ki ga dajemo svojim sovražnikom; naposled prosimo močno zaščito ^ borbi proti hudemu, skupnemu sovražniku vseh, neprobojnemu zidu, ki nam brani vhod v kraljestvo. Kdor kliče Oče naš, ni prevzeten in se tudi ne ponižuje. Govori svojemu pr‘etu intimno, zaupno in mirno kakor sebi enakemu, prepričan je o njegovi ljubezni in ve, da Oče ne potrebuje dolgih govorov, da spozna njegove želje. »Vaš °c®>* pravi Jezus, »ve, česar potrebujete, preden ga prosite.< Tudi je najlepša 'Molitev vsakdanje spominjanje na to, kar nam manjka, da bomo slični Bogu. K Poročilo malih in srednjih križarjev in klaric v Ljubljani Morda se kdo sprašuje, kaj je z nami križarji in klaricami, ker se v Cvetju nič ne oglašamo. Pa res naj nikdo ne misli, da nas ni, ali da se nič ne gibljemo. Zato se danes malo oglašamo. Srednja skupina klaric je imela 29. septembra skromen, a lep sprejem. Sv. mašo in obred sprejema je imel preč. p. Krizo-stom, ki nas je tudi z lepo, samo njemu lastno besedo spodbujal, naj zvesto sledimo našemu velikemu vzorniku sv. Frančišku in sv. Klari. Bilo pa nas je sprejetih kar 22 dobrih deklet. Do danes pa je naša skupina narastla že na 30 deklet. Srednja skupina križarjev pa je imela 16. novembra slovesen sprejem skupaj z višjo skupino v kapeli Serafinskega kolegija. Sprejetih je bilo okoli 16 fantov. Mnogi dijaki se sprejema niso mogli udeležiti, ker še niso prišli v Ljubljano. Dne 22. novembra pa smo mi mali križarji in klarice slovesno stopali pred veliki oltar, kjer smo imeli ob štirih popoldne lep sprejem. Po slovesnih litanijah Matere božje je preč. p. Krizostom v izbranih besedah govoril našim dušam, naj bomo nežne cvetke Frančiškovega vrta. Naj bomo vedno rdeče rože prave ljubezni božje. V srcih nosimo vedno bele lilije srčne čistosti. In v besedi in v dejanju bodimo modre vijolice prave ponižnosti, kakor je bil vedno naš oče Frančišek in sv. Klara. Sprejetih je bilo 45 fantov in 24 deklic. Drugi križarji in klarice pa še čakajo, da tudi oni ob svojem času posvete svoje duše Frančiškovi zvezi. Vsa Frančiškova mladina pridno zahaja k tedenskim sestankom, na katerih molimo, pojemo, poslušamo lepe nauke, tu in tam pa imamo tudi kino in lutkovno gledališče. Pripravljamo tudi lepe igrice, ki jih bomo v božičnih dneh igrali v frančiškanski dvorani. Veliki Frančiškovi križarji — Ljublj®11®' Občni zbor 20. nov. je pokazal naše delo ' prošlem letu. Z veseljem- ugotavljamo, da J® naša skupina v celoti obstala v hudi Pre izkušnji, ki je bila letos pretresla našo f*8’ čelnost v boju proti komunizmu. To je ^ ba poudariti v prvi vrsti! Niti eden se p izneveril. Skupina višješolcev šteje zdaj 50 član®'' Eden je v jeseni stopil v red sv. Frančič? in se zdaj nahaja v Novem mestu v n<>vl ciatu. 16. nov. smo imeli slovesen sprejem kapeli serafinskega kolegija. Obred je \ vršil stolni kanonik dr. Kraljič. — V?8* prvi petek smo šli skupno k sv. obhajaj — Delo so si delili krožki: misijonski, Pe _ ski, dramatski, šahovski, dostojnostni, beni in knjižnica. Najbolj delaven je bil Pe' ski krožek pod vodstvom br. Kanizija. ^t Pripadajoči jim stalni mesečni zneski. Vsak, kdor bo prišel, se bo moral ukazati s polico in — če ne bo prišel sam osebno — s pooblastilom dotičnega upravičenca. Ko bo poštna uprava v redu poslovala, bomo pa še vse neizplačane z,ieske takoj nakazali vsem upravičencem. 2. Kakšen je sedaj razvoj Podpornega odseka?. To vprašanje nam je stavila neka članica, ki je prišla iz zamejstva. Bilo je Slcer o tem že večkrat pisano, vendar pa ne bo odveč, da napišemo o tem še uekaj besed. Kakor je vsem znano, Podporni odsek ni imel od začetka ničesar Urugega, kakor samo zaupanje ljudi, pri tem je pa združevala vse člane in °*anice medsebojna ljubezen, kajti že v Vodilu lil. reda samem je zapoved, da Se morajo člani medsebojno podpirati in na Vodilo III. reda je postavljen kot J'a temeljni kamen Podporni odsek. Vsi člani in članice morajo biti predvsem c an' in članice III. reda in na tej medsebojni vezi in medsebojni ljubezni je grajen Podporni odsek III., reda, ki skrbi in bo skrbel za vsakogar, ki se bo |'anj vpisal, da v starosti ne bo navezan le na dobroto svojega bližnjega. Od eta do leta je naraščalo število članstva, stekali so se članski prispevki in Ve