s^fMtlrlon«' in — fusiaiujv plnCaito • gotovim. Leto XXII., št. 56 LJubljana, torek 10. marca 1942-XX Cena cent« 70 juituuivu ujuugou* rltcvuujdv* auca » - Teletoo M. ix-£l U Zl il-M c^r-i rauj jddeie« ujuDijana t*ucetn»-leva Jllca A - feieron II -2& U-M p»ouj uziuu) in ovc mesto ujuDij&naJu »mu* U O Računi za Ljubljansko pokrajino pri postno čekovnem zavodu St. 17.749, za ostaie Kraje Italije Servtzio Conti Con Post No 11-3118 i O » • v Ul J^ld w z k.r Italije ld inozemstva una Italiana S- A. Lznaja vsa* lu rasen ponedeljke Naročnin« znaša mesečno Lir IS.— sa inozemstvo pa L 22.M) Uredništvo. Ljubljana. Puccinijeva uuca Ste« fr telefon 31-22 31-23 31-2« Rokopun se oe vračajc CONCESSlUNAKiA BSCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: (Jnlone Pnhbllclt* Italtana S \ Milan c 11 co respnto in Cireniica E^icaci azioni del vellvoll delTAsse contro la base di To en: k e risola di Malta — Parecchie navi avversarie colpite a Tobruk II Q\ n. tii r»- Generale delle Forze Armate comunica in ciata di 9 maržo 1942-XX 11 aeguente bollettino di guerra n. 646: S:il fronte Cirenaico elementi esploranti Injlesl d:i arti^lieria sono stati respinti dalla nronta etf effiraee reazione dei nostri reparti. Vellvoli de!l'Asse hanno attaocato, di g^orno e di notte, gli impianti portuali di Tobrnk oausamlo vaste distniz!onl e col- pen'lo efficaceniente navi avversarie alla fonda. N>I c o rs o di un'azione d! urna !a caccia italiana ui soorta impegnava in cmnbatti- j mento forze brltanniche molto superioii ri- uscendo ad assicurare il ritorno al completo dei bombardieri. Un vehvolo nemlco b stato abbattuto, sel dei nostri non sono rientratL Anehe gli aeroportl delTlsola dl Malta, sono stati sottoposti con ottimi risultati a ripetuti attacchi di formazioni italiane e tedesche. Dnrante un Ineurslone nemira sulle IsoJe deIl'Egeo un «\Vellington» cclplto, d caduto in mat e: l'equipaggio oompo-t i dš nn CapI-tano e sette avieri e stato eatturato. >* -i; H kitke i §>i Uspešne s!;c:je cznih letzl siroti opsrišžu v Te&ruku In ctoksa Malti — — Več sovražnih ladij zadetih pri Tefor&ku Japonci vkorakali v Rangun Po zlomitvi angleškega odpora ob reki Sitang so japonske čete zevzele glavno mesto Birme v nedeljo dopoldne Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 9. marca naslednje 646. vojno poročilo: Na cirenaiškem bojišču so bili angleški zvidniški elementi, ki jh Je poupdralo topništvo, zavrnjeni z naglo in učinkovito reakcijo naših oddelkov. Letala osi so podnevi in ponoči napadali pristaniške naprave v Tobruku. Povzročila so veliko razdejanje in učinkovito zadela sovražne ladje v pristanu. Italijanski lovci v spremstvu so v teku neke podnevne akcije prisilili k borb« mnogo večje britanske sile in se jim je posrečilo zavarovati povratek vsem bombnikom. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno, 6 naših letal se ni vrnilo. Tudi letal šče na otoku Malti so italijanski in nemški letalski oddelki ponovno napadli z najboljšimi uspehi. Med sovražnim letalskim napadom na otoke v Egejskem morju Je bilo zadeto sovražno letalo tipa VVelligton, ki je padlo v morje. Zajeli smo posadko, sestavljeno iz enega kapitana in 7 pilotov. La mem In auffragio del Duca d'Aosta. 13 catafalco nella cattedraie con la gnardta d'onore dei Granatierl dl Sardegna Svečana maša zadušnlca za pokojnim vojvodo D'Aosta. Pogled na katafalk v ljubljanski stolnici, ob katerem stoji častna četa Sardinsklh gTenadirjev ko vsjuo poročilo 36 sovjetskih transportnih vlakov poškodovanih — 62 sovražnikovih tankov uničenih I* Hitlerjevega glavnega stana, 9. marca. Vrhovno poveljnišivo nemške vojske Je objavilo danes naslednje poročilo: V južnem odseku vzhodne fronte so v teku nadaljnji hudi obrambni boji. Tudi v ostalih odsekih fronte je nadaljeval sovražnik svoje brezuspešne napade. Naši napadi so prinesli krajevne uspehe. Pri letai&kih napadih na sovražnikove oskrbovalne zveze je bilo samo na Valdaj-skem področju hudo zadetih 36 transportni vlakov. Bojna letala so dosegla v nočnih napadih na Ribinsk zadeike z bombami najtežjega kalibra na tamošnjih letal-sk h tvornicah. V času od 6. do 8. marca je izgubila sovjetska vojska 62 oklopnln voz. V severni Afriki so bili angleški izvid-niški oddelki pognani nazaj. Učinkoviti letalski napadi so bilj usmerjeni proti pristaniškim napravam v Tobruku. Na letališču v Gambuiu so bila uničena na tleh 4 angleška letala. Sovražnikova letališča na otoku Malti so bila bombard rana podnevi in ponoči. V berbj proti Angliji so b la v poslednji noči pristaniška področja ob Kumber-ju in Tjncju cbmctavana z rušilnimi in zaž gc.ln mj bombami. Nemški lovci so uničili ob ang'eški južni obal: 6 zapornih balonov in so zažgali s strelnim orožjem manjšo trgovsko ladjo. Pri napadu angleških !e*a! na zasedena zapadna področja, med drugim tudi na Par z. je b"!o včeraj v bojih v zraku m po prr;t icta'?ki c' *rmbi sestreljenih 8 sovražnikovih letal. Angleški bomhn:ki so nap ^n no ln^n me- i tala bombe veh kaVbrov. Občutna škoda ! je bila povzročena na pristaniški napravah in na skladišči, ki so jih nemške bombe ponovno direktno pogodile. Nemški Tokio, 9. marca. (Domei) Posebno poročilo japonskega glavnega stana, izdano ▼ ponedeljek ob 1J.15, javlja, aa so japonske oborožene sile ki operirajo v Birmi uničile močne sovražnikove sile v neposredni okolici Ranguna in 8. marca zasedle najprej vse mesto Pegu, nato pa ob 10. dopoldne vkorakale v Rangun. O operacijah, ki so dovedie do osvojitve birmanskega glavnega mesta, se Je izvedelo, da so japonske čete po okupaciji Markabana 10. febmarja nadaljevale svoje napade in zlomile odpor sovržn:kove divizije, ki se je branila vzdolž reke Bilin. Te operacije so bile končane med 16. in 19. februarjem. 5'edilo je obkoljevanie sovražnikovih sil na področju reke S'tang, nakar je sledil napad proti Rangunu. Tokio, 9. marca (Domei) Japonski glav-stan je v ponedeljek opoldne objavil, da je bil za vrhovnega poveljnika japonskih oboroženih sil v Birmi postavljen general Sojiro Iida, bivši poveljnik gardne divizije. Prej je bil general Sojiro Ii4a direktor vojaških poslov v japonskem vojnem ministrstvu. Tokio, 9. marca. s. V zvezi z zasedbo Ranguna. obvešča agencija Domei, da so japonske oborožene sile obkolile prestolnico Birme v obliki klešč, potem ko so preteklo soboto prodrle skozi britanske obrambne črte pri Peguju. Splošni napad proti Rangunu se je začel v nedeljo ob 9. zjutraj in že uro nato je bilo glavno mesto Birme v celoti zasedeno. Cim so Japonske oborožene sle prekoračile reko Sitang, so presekale železnico Rangun — Mandalay in so vzdolž železnice prodrle v gorati prede] pri Peguju. Ko so tu zlomile angleški odpor, so se japonske sile razdelile v dve koloni, ki sta v obliki klešč zajeli Rangun. Levo krilo japonskih oboroženih sil je zasedlo letališča Mingalan- don, predrlo sovražno obrambno črto pri mestu in doseglo mestne ulice v nedeljo zjutraj Istočasno je desno krilo uspešno napredovalo v zapadnem delu ob jezeru Viktoria in z leve strani zajelo Rangun. Japonci gosp^iarji položaja na Javi Japonska okupacija napreduje v vseh smereh otoka in se ni?*zemske čete umikajo v gorate predele letalci so opazovali tudi izbruh mnogoštevilnih požarov. Druge skupine nemških bombnikov so isto noč metale rušilne bombe tudi na pristaniške naprave v luki Kerč na Krimskem polotoku. Tudi tu so bombe zadele vojaško važne naprave in nakladalne priprave v lukL Na Karaibskem morju potopljena ladja Buenos Aires, 9. marca. d. Iz Washing- tona javljajo, da je bila v oddaljenosti 26 milj od britanskega otoka Saint Vin-cent na Karaibskem morju torpedirana in potopljena petrolejska ladja »Univaleco« z 9755 tonami, ki je pripadala neki paro-plovni družbi v mestu Durbanu v Južni Afr:ki. Ladja je bila torpedirana v soboto zjutraj. Posadka se je rešila na dveh reševalni čolnih, katerih pa je le eden z več živimi mornarji in dvema mrtvima dosegel obalo, doč;m o usodi drugega reševalnega čolna ni še nikakih vesti. Potopljen norveški parnik Oslo, 9. marca. s. Doznava se. da je bil na Atlantiku potopljen norveški parnik »Taurs«, ld je izpodrival 4.767 ton in je b-il v aneleški službi. Parnik je bil zgrajen leta 1935. Psrtss^afska ojačenja v Mozambiku Lizbona, 9. marca d. Včeraj -"e pred nrrtu/ralskim min predsednikom Oliveirom Fa'""-ricBi, ki je obenem vojni minister, defil ral oddelek portugalskih oboroženih sil, ki so bile danes s parniki odpremljene v portugalsko kolonijo Mosambique. Portugalski odde'ek, ki je določen za ojače-nie tamkajšnje posadke, šteje približno 500 mož. V portugalski javnosti je zbudilo pozornost dejstvo, da se je od vojaštva poslovil sam ministrski predsednik Salazar, kar sicer ni običajno. V portugalskih političnih krofih pripominjajo, da -e bil dei vcja"ke nesadke v portugalski koloniji Mo. ' simbiue s pamikom »-Tavau Belo« pos'an na nor tu "viski otok Timor, kjer naj bi ^jačil tamkajšnjo posadko. S tem zmanjšana posadka v Mosambiquu bo seda: oja- 1 čena s četami, ki so danes odrinile iz Por_ tugalske. Bern, 9. marca. V poročilu lz Londona podaja neka anglosaška agencija naslednji pregled posameznih dramatičnih faz borbe za Javo, ki se je zaključila, kakor znano, s popolnim porazom nizozemskih, ameriških in angleških sil. Omen ena agencija opisuje razvoj položaja takole: Glavne operacije so se pričele preteklo soboto skoro v trenutku, ko so kratka sporočila iz Batavije navajala, da je v teKu velika pomorska bitka med oboroženimi sL lami zaveznikov in japonskimi oboroženimi silami. V soboto zvečer objavljeno poročilo je trdilo, da so zavezniki dosegli prvi uspeh in da se japonski konvoji umikajo proti severu V smeri Bornea, odkoder so prišli, kmalu nato pa je bilo jasno, da je šlo pri Japoncih samo za slepilnl manever. Borba se je namreč razvijala v dveh različnih fazah, prva severovzhodno od Su_ rabaje, druga pa severozapadno od Batavije. Istega dne so zavezniki ugotovili potopitev številnih ladij, med njimi tudi dveh nizozemskih križark, na katere so zavezniki polagali največ nade za preprečenje sovražnih izkrcanj. Nemir, s katerim so v zavezniškem taboru pričakovali bitko, je naraščal tem bolj, čim bolj so se zavezniki zavedali, da se sovražnik ne bo pomišljal obnoviti svojih iz-krcevalnih poskusov na drugih točkah obale, kar se je zdelo tem bolj veretno, ker so pomorske sile zaveznikov utrpele tolikšne izgube da bi se sovražniku ne mogle več učinkovito upreti. V noči na ponedeljek so japonski pomorski oddelki, ki so bili sestavljeni iz kakih 2 vojnih ladij velike tonaže, več pomožnih ladij in kakšnih 50 prevoznih ladij, zkr-cale prve kontingente na treh točkah obale severozapadno od Bantangskega zaliva, kakih 70 km zapadno od Batavije v pokrajini Indramaju in kakih 170 km vzhodno od prestolnice in v neposredni bližini Re.n-banga, na polovici poti med Sembarangom in pomorskim oporiščem v Surabaji. Japonske čete, ki so se izkrcale pri Indramaju, so kmalu lahko razširile svoje lz-krcevalno področje, že nekaj ur nato so prvi odelkl japonskih kolesarjev prispeli v Subang, ki je kakih 40 km od Bandunga, kjer je bL sedež zavezniškega vrhovnega povel;nlštva- Po prvih informacijah, ki so bile sporočene po radiu, je bilo jasno, da so borbe zavzele od vsega začetka strahovit obseg ln da so nizozemske čete pred svojim umikom zažgale ali uničile vse zaloge vojnih potrebščin, skladišča in razne naprave. Ja. ponske sile so štele tedaj približno 4 divizije, sestavljene po večini iz napadalnih specializiranih odelkov. ščitile so jih eskadre bombnikov in lovcev, ki so v zaporednih valovih prihajali z Bornea in Sumatre. Japonci so posamezne točke za izkrcavanje izbrali tako, da so bile na njihovi strani vse taktične prednosti operacij. Slo je za področje, prepreženo z rekami in cestami, ' ki so bile naravno kamufllrane v džungli in so tako dovoljevale četam, da so se lahko naglo poslužile svoje običajne taktike ln izvršile bliskovite prodore v Bantang, zapadno od Batavije. Ravna pokrajina je omogočila Japoncem, da so lahko uporabili oklopne edinice. Nobenih dvomov ni moglo biti glede namer japonskega vrnov-nega poveljstva. Japonci so očividno hoteli Ze v prvem zaletu presekati otok na več točkah, da bi tako postopno Izolirali posamezna središča odpora. Naglo prodiranje proti Subangu s številnimi kontingenti, ki so se izkrcali v Indramaju, je pokazalo, da bodo skuhali Japonci osredotočiti vse svoje n.ipc dalne sile proti zavezniškemu odpornemu središču v Bantangu, ki je obenem predstavljalo najpomembnejše p-o-metno križišče na železniški progi, ki je vodi vzdolž celega otoka. V pokrajini Sembang so Japonci izvršili izkrcanja zapadno od mesta Sembang pri kraju Ta ju in vzhodno od kraja Kragan. Pri Taju je veliko petrolejsko področje Tjepru, k er so Nizozemci uničili pred svojim odhodom vse naprave in zažgali petrolejske vrelce, lokalne oblasti pa so med tem podvzele najstrožje ukrepe in prebivalstvo je bilo pozvano, naj ostane na svojem mestu. Tudi državni funkcijonarji se niso smeli odstraniti. V Batavi;'! in Surabaji so bile borze zaprte že v ponedeljek, in je bila prepovedana prodaja vseh obligacij in delnic. Kakih 36 ur nato se je bitka razširila že na vso severno obalo, med tem ko se je že začelo japonsko prodiranje proti Bandungu. Japoncem se je tudi posrečilo zasesti večji del ravnine Tavang, vzhodno od Indramaju, torej kakih 150 km od Batavije. istočasno so japonske sile presekale železniško progo Batavija-Rembang in sicer na najbolj važnem mestu. Od tega trenutka dalje se zavezniki te železniške zveze niso mogli več posluževati in se je začelo postopno izoliranje glavnega mesta. Po zasedbi Batavije so se japonski napadi osredotočili na pokrajino Bandung, k;er je nizozemsko poveljništvo zbralo večji del svojih čet. Nizozemci so trenutno na važnih postojankah v goratem predelu in se pripravljajo na odpor proti sovražniku, če-gar premoč je ogromna. Razen tega je oilo že doslej opaziti, da se Japonci bore z brezprimerno hrabrostjo. Zato se ne smemo čuditi, ako so Japonci pridobili na terenu tudi v zadnjih urah. Njihovo napredovanje je bilo tem lažje, ker so zavezniška letala skoro popolnoma Izginila s področja, zaradi česar je letalska premoč sovražnika ogromna. Položaj pomorskega oporišča v Surabaji -'e vedno bolj kritičen, kajti mestu se že bliža japonska oklopna divizija, ki jo z največjo sigurnostjo podpira letalstvo. Japonska izkrcanja se nadaljujejo in je usoda Jave v glavnem zapečatena. Značilno je tudi poročilo agencije »United Press« iz Melbourna, ki pravi dobesedno: Ameriški bombniki, ki so zapustili Javo v začetku preteklega tedna, so se umaknili na nova oporišča, da bi se udeležili operacij, ki so v teku v južnozapadnem delu Pacifika Izjavljajo, da so bili angleški bomoniki k temu prisiljeni, ker jih na Javi niso več podpirali lovci. Tudi piloti priznavajo, da bi ti bombniki tvegali samo uničenje, ako bi še nadalje ostali na svojem mestu. Razširila se je govorica, da je število zavezniških letal, ki so bila uničena na tleh, zelo naraslo kar potrjujejo tudi iz-'ave ameriških pilotov. V ostalem so bile tudi na Javi podobne okoliščine kakor na Malajskem polotoku in na Singapuru; število ameriških ta angleških pilotov je bilo sicer več kot zadostno za vse potrebe, toda Imeli so premalo letal na razpolago. Razen tega je bilo omrežje protiletalske obrambe zelo šibko in tudi šibkejše kakor na Malaiskem nolotoku ln pri Singapuru Poročila lz Melbourna opozarjajo na vedno boli naraščajoče vznemlr enje v Avstraliji. Novi uspehi Japoncev so napravili globok vtis v vsej Avstraliji, kjer smatrajo položaj, kakor pravi poslednje poročilo, za zelo kritičen. Doznava se, da je avstralska vlada sklenila nemudoma odpoelati v i Washington 2 ministra, ki naj bi se z ameriškimi oblastmi dogovorila o najnujnejših ukrepih za obrambo Avstralije, zlasti pa v pogledu nemudne odpošiljatve vojnih po-treVčin. Baje je bil v komisijo izbran zunanji minister Evat, ki ga bo spremljal še neki drugi minister. Med tem objavlja. Jo avstralski listi članke, v katerih zahtej i vajo, naj bi bi bil general Mac Arthur imenovan za vrhovnega poveljnika zavezniških ' sil na južnozanadnem delu Pacifika. Lict »Sun« pl5e med drugim: Mac Arthur e danes najbolj popularen vojak in prepričani smo, da bi njegovo Imenovanje pozdravni Avstralci z največjim veseljem, potrebn? pa je. da se to zgodi čim prej, ka.ti sicer je nevarnost, da bi se o zgodilo prepozno. (Ficcolo.) 52 ladij potspJjesfh Tokio, 9. marca (Domei) Japonski glav. ni stan je objavil v ponedeljek opoldne, da so japonske mornariške edinice. ki operi-raJo v vodovju okrog Nizozemske Vzhodne Indije in na Ind jskem oceanu, med 1. in 8. marcem potopile odnos-o poškodovale 52 sovražnikovih ladij s skuoaj 210.000 tonami. Potopljene odnosno poškodovane lad-je so bodisi skušale uiti nasprotnim pomorskim silam bodisi pripeljati sovražniku ojačenja. Japonska premeč i?a rasrfu Stockholm, 9. marca. s. Dopisnik londonskega lista »Times« v Nizozemski Vzhodni Indiji, ki se mu je na čude?en način posrečilo rešiti se z Jave in dospeti v Avstralijo, poroča svoiemu listu, da je plovba v tamkaišrmh vodah prav tako nevarna za zaveznike kakor na A+!ant;ku, kajti vse glavne luke na Javi so že v japonski no®ecti. Vkrcavanie preo-talih zavezniški sil. ki zanuččajo otok. se vrši v zelo težki okoliščiah v malem prMa-n;šču Cilao^a, kjer je rroc+ora komaj za 2 do 3 ladje maine tonaže. Na Filipinih Tokio. 9. marca (Domei). Voml poročevalec lista »A sahi« avlja iz Davaoa na Filipinih, da še vedno nt znana usoda nad 130 japonskih državljanov, ki so jih ameriške cbla-rtl ob pričetku vojne internirale na otoku M'ndanao v mestu Zamboangu. Ko so japonske oborožene sile 3. marca za sedle Zamboango so rešile iz ujetn-štva •Jamo 69 japonskih žena. Verjetno ie, da so ameriSke oblasti ostale japonske civilne ujetnike odpremile v mesto Cotabato v centralnem delu otoka Mindanao. LstalsM napad na Pearl Harfesnsr Tokio, 9. marca (Domei). Japonski glavni stan je v ponedeljek objavil, da so sile japonskega mornariškega letalstva 4. mar. ca ponoči iznenada napadle ameriško pomorsko oporišča Pearl Harbour. Z mnogimi zadetki so bili poškodovani oddelki so-vražnlkovera pomorskega arzenala, no katerih so pravkar Izvrševal! popravila. Čeprav Je bilo japonsko letalstvo ob napadu izpostavi'eno zelo hudemu o-^nju sovražne, ga protiletalskega topništva, japonska letala niso utrpela nikakih izgub. Po Javi — Avstralija Rim, 9. marca. s. Nekateri ameriški listi objavljajo preglede o preteklih dogodki in o sedanjem položaju. »Nevv York Herald Tribune« piše," da je iz razvalin nerožnati dogodkov na Pacifiku zrasla trpka ugotovitev stvarnosti, ki jo je bilo mogoče zabeležiti že v zvezi z evropsko vojno, da govore namreč izvlečene kocke za onega, ki jih zna bolje zase izkoristiti. Neka nova dejstva je treba med tem ugotoviti v prvem tromesečju vojne. Vse. kar se je zgodilo, je le še bolj otežkočilo nalogo Zedinjenih držav in njiovih zaveznikov in ni še jasno, kaj bo treba še storiti in razviti za končno zmago. List podaja nato pregled žalostnih dogodkov zadnjih treh mesecev in piše. da se Zedinjene države s preveliko lahkoto opravičujejo za svoje poraze, navajajoč v opravičilo ogromne razdalje. Te ogromne razdalje pa so predstavljale tudi za Japonsko oviro, ki jo je pa znala premagati. Skrivnost japonskih uspehov je pri tem v združitvi pomorski, kopnih in zračnih operacij ter junsško tveganje izgub. Med razlogi pornzov Zedinjenih držav je med drugim repriznavanje vrednosti letalskih oboroženih sil in obrambno zadržanje v pričakovanju, da sovražnik zada prvi udarec. Tako smo rarpršili svoje obrambne sile na več točkah, razen tega pa smo ji poslali na posamezna mesta še premalo. da bi mo«?li biti učinkoviti. Ako je sedaj Java izgubi;ena. moramo pač osredotočiti vse svoje sile na obrambo Avstralije. kajti ne moremo si več dovoljevati luksuza. da krš:mo svoie sile na vseh mogoči točk-i. ne da bi katera koli izmed njih bila dovolj zavarovana. zapadu Berlin. 9. marca d. Davi so s pristojne voiaške s*0. t. m. cb 10. uri na istem mestu nov zbor upnikov, ki bo sklepal polnoveljavno ne glede na število prisotnih in zastopanih upnikov in na višino njihovih terjatev. Ta poziv je objavljen v ^Službenem listu- z dne 7. marca 1942. V isti številki je objavljen poziv upnikom, da po čl. 40. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. novembra 1934. prijavijo v treh mesecih od dneva te objave svoje terjatvi proti Obrtnj banki, ker je na podlagi čl. 40. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in po odobritvi Visokega Komisarja prešla v likvidacijo. = Olajšan prevoz nemškega tranzitnega blaga preko Ljubljane. Iz Celovca poročajo, da je na podlagi začasnega italijan-sko-nemškega sporazuma bistveno olajšan prevoz nemških tovornih vlakov preko Ljubljane. Po tem sporazumu, ki je stopil že v veljavo, je mogoč prevoz nemškega blaga v celih vlakih ne glede na izvorno in namembno deželo po progi Zalog—Ljubljana—št. Vid—Vižmarje. Za neposredni prevoz živali in živalskih proizvodov so določeni le veterinarno policijski predpisi. — prav tako se izvajajo že določbe sporazuma o blagovnem prometu med Italijo in Grčijo preko Hrvatske, Srbije in Bolgarije. Ta promet gre preko italijansko-hr-vatskih železniških obmejnih postaj Metlika—Bubnjarci in Plase—Ciikvenica, nadalje preko hrvatsko-srbskih obmejnih postaj Zemun—Beogral, preko srbsko-bolgarske obmejne postaje Grdelica in preko bolgursko-grške obmejne postaje Djevdje-lija—IdomenL = Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Zagrebu, se je kakor poročajo iz Zagreba, odpovedala zaščiti in bo po novih hrvatskih predpisih pričela izplačevati stare vloge. = Nova tekstilna surovina na Hrvatskem. V hrvatskem ministrstvu za kmetijsko gospodarstvo in v tekstilni zajednici so v zadnjem času podrobno razpravljali o vprašanju industrijskega izkoriščanja 2> brni stre-s" (genista — bodičevje, lakotnik). ki je zelo razširjena v primorskih krajih in je pripravna za pridobivanje tekstilnih vlaken. Rastlino so že od nekdaj predelovali v primorskih krajih in so iz nje pridobivali prejo za izdelovanje platna, za. vrvarstvo in za izdelovanje čipk, dokler to panogo hišne proizvodnje ni izpodrinil bombaž. Danes uporabljajo brnistro samo še za kurjavo. Ministrstvo za kmetijsko gospodarstvo, je v sodelovanju s tekstilno zajednico ugotovilo, da se da ta rastlina s pridom uporabiti za pridobivanje tekstilnih, vlaken, pri čemer se tekstilna industrija lahko opirana izkušnje, ki so jih pridobili v pogledu pridelovanja brnistre v Italiji kjer se že v večjem obsegu izkorišča V 'ministrstva! za kmetijsko gospodarstvo so tudi že razpravljali o tem, da se zgradi posebna tvornica za prilobivanje vlaken iz brnistre in za predelavo teh vlaken. Poslovna centrala za tekstilno blago bo prevzela akcijo za zbiranje te rastline v dalmatinskih krajih. Določeno je tudi, da se za poskušnjo predela najprej določena količina teh vlaken in da se nato ugotovi, v kakšnem obsegu naj se v bodoče izkorišča. = Na Birmo odpade 22»/, svetovne proizvodnje vol f rama. Japonske čete so pri svojem prodiranju v Birmo dosegle področje, ki leži severno vzhodno od Ranguna, kjer so veliki rudniki volframa in kositra. Volfram spada kakor znano mel dragocene kovine, ki se potrebujejo pri izdelovanju najtrših vrst jekla. Po zadnjih statističnih podatkih je znašala proizvodnja volframo-vega koncentrata v Birmi okrog 5000 ton na leto, kar predstavlja olcrog 22% svetovne proizvodnje. Znatna je tudi proizvodnja kositrove rude, ki so jo doslej topili v topilnicah na Malajskem polotoku. V Birmi pa se pridobiva tudi svinčeno-cinkova ruda, ki vsebuje okrog 500 gramov srebra na tono. 24% svinca in 15° /a cinka. Po zadnjih podatkih, je znašala proizvolnja svinca v Birmi 75.000 ton. Poleg tega ie znašala proizvodnja cinkovega koncentrala 78.000 ton. Področje svinčeno-cinkovih rudnikov leži na meji proti Siami in Indokini. =» Pomanjkanje gumija v Zedinjenih državah. Ker sedaj ni mogoč dovoz surovega kavčuka iz Malaje in Nizozemske Indije morajo Zedinjene države uvesti skrajno štednjo z gumi jem. Vodja ameriškega urada za civilno oskrbo Hender-son je izjavil, da za civilne potrebe zlasti avtomolr listo v ne more staviti na lago niti enega kilograma surovega Kavčuka. Avtom ob listi bodo morali pač vozit£ na starih gumah dokler se ne bodo iztrošile. — Angleška vlada je odre Via širokopotez-no akcijo za zbiranje starega gumija, čei da se lahko vojna i7gubi tudi zaradi po-manjakania gumija kakor zaradij pomanj-I kanja mineralnega olja in jekla. Važnost -T- M «['-/A i tih bojišč Ce se Človek malo pobllže pozabava z raznimi poročili o pomenu posameznih svetovnih bojišč, naleti v razpravah nevtralnega časopisja skoro na enake poglede, kakor jih imajo o tem Anglija, Zedinjene države ameriške in Sovjetska Rusija. Važ_ nost posameznih bojišč se sicer nikjer ne ocenjuje enodušno m trajno, kakor se v splošnem ves čas sedanje vojne menjajo mnenja o njih pomenu. Pod krepkimi udarci japonske ofenzive sta morali Anglija in Zedinjene države ameriška popolnoma opustiti vsako upanje, ki sta ga postavljali kdajkoli na zapadno pacifiško bojišče, zato je raz"mljivo, da tem večjo pozornost posveča— oi talim bojiščem. Toda niti tu se njihovo presojanje ne opira na stvarne izglede. ampak je zanje važno predvsem vprašanje, če in v kolikšni meri se na kakem bojišču lahko izkoristijo tuje, torej ne anglosaške sile. Mnogo znakov kaže da vladi v Londonu in VVashingtonu kljub številnim brezuspešnim ruskim napadom na vzhodnem evropskem bojišču vendar slednjemu pripisujeti največjo važnost za sedanjost in za bližnjo bodot..„jt. Velikan, ske rezerve ljudi, s katerimi razpolaga Sovjetska Rusija, predstavljajo namreč za Anglijo in za Zedinjene države zadnjo možnost voditi vojno brez znatnejšega žrtvovanja lastnih ljudi. Kopnega evropskega bojišča ni več, odkar je ila spomladi lanskega leta končana balkanska ofenziva. Ustvaritev kopne evropske ofenzive, n. pr. iz Severne Afrike ali iz zapadne ali severne Evrope, bi zahtevala posebne predpostavke. Severnoafriško bojišče je zadalo Angliji doslej samo velike Izgube in razočaranja. Ofenziva geierala Auchinlecka je bila zaustavljena pri Agedabiji kljub angleški premoči v ljudeh in orožju. Doživela je ne samo popoln neuspeh, ampak se je spremenila celo v velik angleški poraz. Prerokovanja Churchilla v začetku februarja. da se lahko računa s prodorom angleških čet vse do mej Tunisa, se niso izpolnila in njegovo namigovanje v radiu, da se bo ofenziva v Severni Afriki apst skoro začela, ae lahko prav tako nanaša na vojsko generala Auchinlecka kakor na združene italijansko-nemške oborožene sile. Bojišče na Bližnjem vzhodu, to je v Siriji, Iraku in Iranu, je še vedno v pri-i pravijajočem se stanju. Ojačeno oskrbova-j nje severno-afriškega bojišča z vojaškim i materialom je imelo občutljivo rtabe posledice za vojsko Bližnjega vzhoda, kar se v ostalem vidi tudi iz ruskih pritožb. — V Zedinjenih državah se vedno bolj slišijo zahteve, da mora RodSevelt bolj m teliti na obrambo lastne države ln na zopetno osvojitev izgubljene premoči na. Pacifiku kakor dajati pomoč Sovjetski Rusiji v dobavah vojnega materiala Težkoče, ki se zaradi prodiranja japonske vojske proti Indijskemu oceanu pojavlsjajo pri oskrbovanju bojišča na Bližnjem vzhodu z vojnim materialom in ostalimi potrebščinami, bodo kmalu zmanjšale važnost ln pomen, ki mu ga pripisujeta London in Washington. Vzhodnoazijsko bojišče presojajo danes tudi že umirjenejši angleški m ameriški kritiki kot popolnoma defenzivno vojno področje, ki bo morda že v nekaj tednih končne likvidirano. Vsako tudi najmanjše izboljšanje položaja na tem tako zelo oddaljenem in prostorno ogromnem bojišču bi zahtevalo ne samo ogromno materiala, ampak tudi ljudi. Posebno pozornost vzbujajo v Evropi poskusi Velike Britanije -n njenih južnopacifiških dominionov ter Zedinjenih držav in čungkinške Kitajske, da bi moskovsko vlado pripravili do tega, da bi Japonski napovedala vojno, s čimer bi razbremenili japonski pritisk na jugu. Cim bolj se izjalovljajo pričakovanja anglosaških sil na obstoječih bojiščih, tembolj se trudijo, da bi ustvarile nova, pri čemer se poslužujejo vseh sredstev. Razprave o čtsedaj storjenih napakah pa dokazujejo in izpričujejo težko pričakovano i željo, da bi se vendar že enkrat dosegli i kaki vojaški uspehi. Sprememba vojne sre- j če je za anglo-ameriško javnost nujno potrebna. soprogo |o. MOo hi njegovega komaj letnega sinčka Aljožka. Radio v službi Vile in parld, ki izginjajo sliko itah- Novomeško okrožno sodišče v lanskem letu Novo mesto, 7. marca. Poleg ljubljanskega okrožnega sodišča deluje na področju Ljubljanske pokrajine le še novomeško okrožno sodišče. Leta 1940. je delovalo na področju novomeškega okrožnega sodišča 13 oKrajnih sodišč, od katerih pa sta lani odpadli okrajni sodišč: v Krškem in Radečah. Tako spada sedaj pod novomeško okrožno sodišče 11 okrajnih sodišč in sicer v Novem mestu, Kostanjevici, Črnomlju, Metliki, Trebnjem, Mokronogu, Višnji gori, Žužemberku, Velik h Laščah. Ribnici ln Kočevju. Kijub zmanjšanemu delokrogu pa se v minulem letu ni mnogo zmanjšalo število kazenskih postopanj, ki jih je bilo 1326 nasproti 1390 v letu 1940. Od tega števila je bilo rešenih 1235 kazensKih zadev, 73 pa jih je ostalo nerešenih. Na predlog državnega tožilstva je bilo uvedenih 51 preiskav, od tega je bil v 39 primerih za 79 oseb odrejen preiskovalni zapor. Tudi lani ni obravnavalo novomeško okrožno sodišče nobene tiskovne tožbe, odpadle pa so tudi obravnave političnih kaznivih dejanj, ki ne spadajo več v pristojnost rednih sodišč. Novost je bil lani paragraf 7, zaradi katerega je pnsio na zatožno klop lepo število obtožencev. Sicer pa je bila velika večina kazenskih prestopkov (in sicer 995 primerov) rešenih brez obtožnice in je bilo skupno vloženih le 258 obtožnic. Državno tožilstvo je zastopalo obtožnice t?a 261 razpravah, brez razprave pa je bilo rešenih 31 prestopkov. Od 205 sodb je bilo 21 oprostilnih. Državni tožilec je vložil 5 revizij kazenskih postopanj, prizivov zaradi prenizko odmerjene kazni je bilo vloženih 7, prizivi zo-p>er kazni, ki jih je izreklo okrožno kot zborno sodišče, pa 3. Kriminalnost je nasproti letu 1940, sicer nekoliko porasla in so sodišča imela v glavnem opravka s prestopki zoper tujo imovino. Vendar je večina Kazenskih postopkov dokazala, da o pravi Kriminaliteti med dolenjskim ljudstvom m govora. Največ postopanj je bilo zaradi tatvin in sicer 907 ali 68%. Okrožno sodišče je imelo opravka v 195 primerih, ko je vsota ukradenih stvari prekašala 330 lir, vse ostale tatvine pa so obravnavala okrajna sodišča. Tako je Črnomelj sko okrajno sodišče obravnavalo 110, Metlika in Kočevje 82, Višnja gora 75, Novo mesto 62, Kostanjevica 58, Trebnje 55, Žužemberk 54, Velike Lašče '45, Rbnica 44 in Mokronog 42 primerov. Takoj na drugem mestu pa so že prestopki po znanem paragrafu 7, ki so ga vojne razmere znova privlekle na plan. Teh prestopkov po uredbi o maksimalnih cenah je bilo 177 ali 13°/o. Okrožno sodišče je obravnavalo 66 primerov, od tega je bilo ustavljenih 18, nerešenih pa 10 in na 43 razpravah je bilo izrečenih 30 obsodilnih in 8 oprostilnih sodb. Ostale primere so obravnavala okrajna sodišča in sicer Kočevje 30, Mokronog 28, Višnja gora in Metlika 16, Žužemberk 13, Črnomelj in Trebnje 11. Velike Lašče 10. Novo mesto 6 in Kostanjevica 2 primera. V splošnem je število prestopkov zoper paragraf 7 bilo na področju novomeškega znatno manjše kakor ljubljanskega okrožnega sodišča, kar izpričuje, da vkljub vojnim časom vlada na Dolenjskem še vedno prav solidna in poštena trgovina. Prav razveseljiv je bil v minulem letu padec kaznivih dejanj zoper življenje in telo in je posebno naša narodna sramota, fantovski poboji na vaseh, skoraj popolnoma prenehala. Dr« ©don Planinšek f V nedeljo, dne 8. t m, je v najlepši dobi — star komaj 38 let — komaj dober mesec dni za svojim tastom dr. Senčar-jem, za vedno zaprl oči dr. Odon Planin-šek, sodnik okrožnega sodišča v Murski Soboti. Z njim odhaja iz vrst slovenskih pravnikov mož izrednih sposobnosti, odličen pravnik, vnet in uspešen športni delavec in najboljši prijatelj. Dr. Odon Planinšek se je rodil 7. decembra 1903. v Šoštanju. Svojo mladost je preživel v rojstnem kraju in Kranju, srednjo šolo pa je pohajal v Mariboru in Ljubljani, kjer je tudi dovršil pravne študije. Kot mladi doktor prava se je dr. Planinšek nameraval posvetiti odvetništvu in je bil nekaj časa odvetniški pripravnik v Ormožu. Srce pa je mladega pravnika vleklo k sodišču, kjer je služboval kot pripravnik v Mariboru, nato pa kot sodnik sreskega sodišča v Smederev-ski Palanki in v Kozjem. Komaj 34 let star je bil dr. Planinšek imenovan za okrožnega sodnika pri novoustanovljenem okrožnem sodišču v Murski Soboti. Na vseh svojih službenih mestih si je dr. Planinšek pridobil sloves odličnega, bistroumnega sodnika, ki je znal mrtvo črko zakona prilagoditi vselej potrebam življenja. Izredno delavnost je razvil dr. Planinšek na športnem področju. Bil je soustanovitelj športnega kluba Maribora in njegov dolgoletni tajnik, kot tak pa tudi duša kluba in organizator športa v Mariboru in na Štajerskem sploh. Kot marljiv delavec je bil izvoljen za predsednika med-klubskega odbora v Mariboru in odbornika ljubljanskega nogometnega podsave-za. Dr. Planinšek je bil priznan nogometni sodnik, ki je bil ponovno vabljen na sojenje važnih tekem Kot vedno duhovit družabnik in dober pevec si je dr. Odon Planinšek pridobil velik krog osebnih prijateljev, ki bodo njegovo prerano smrt težko občutili. Najtežje pa bo ta izguba prizadejala njegovo Na tiste čase, ko je vojskovodja a kakega hribčka opazoval razvoj bitke in jo a pomočjo svojih pribočnikov upravljal, nas danes spominjajo samo še slike, ki prikazujejo take prigode. V vojnah do L 1870. je bil še vedno tak način vodstva. Od tedaj pa je elektrotehnika napredovala z orjaškimi koraki in odločno vplivala tudi na razvoj vojnopcročevalske službe. Telefon je bil v manjšem obsegu že leta 1870. v vojni službi. Kasneje, v mirnem času, so se prav hitro organizirale poljske telefonske čete, ki so iz temelja spremenile vso poročevalsko službo. Ne dolgo po svojem izumu je bil tudi radio pritegnjen v službo vojske, najprej pri mornarici, toda hitro nato tudi pri ostalih vrstah orožja. Tele-funkenove poljske radijske postaje so doživele ognjeni krst v začetku tega stoletja, za časa Hererjeve vstaje v nemški jugoza-padni Afriki in v rusko-japonski vojni. Od tedaj se radio vse bolj udomačuje v vojski. Velika in prostrana bojišča v pretekli svetovni vojni so zahtevala dobro zgraieno in sposobno poročevalsko službo. Telefon je bil tedaj še vedno glavno pomožno sredstvo. Čeprav tudi danes ni nič izgubil na svoji važnosti, vendar ga je radio znatno prekosil. Današnje vojne si brez radia sploh ne moremo zamisliti, kajti radio se je razvil do enega najboljših vojnih orožij. Hitre oklopne edinice, ki danes prodirajo globoko v sovražnikove položaje, lahko ostanejo v rokah vojnega vodstva samo po zaslugi radia in po njem lahko vsak čas dobivajo potrebna navodila in naloge, odnosno sporočajo svoja opazovanja vojnemu vodstvu. Samo s pomočjo radia lahko majhne edinice vse do posameznega oklopnega avtomobila vzdržujejo medsebojno zvezo. Kar se pa tiče mornarice in letalstva, je zanje radio sploh edino možno sredstvo za sporazumevanje in vzdrževanje zveze ves Čas, ko so ladje in letala v akciji. Nov bežigrajski park Marsikaj lepega že premore novi in lepi bežigrajski okraj mesta Ljubljane. Ponaša se z veličastnim Navjem, moderno gimnazijo, svetlo ljudsko šolo, novo cerkvijo in Baragovim semeniščem. Zelo pa pogreša lepega parka z izprehajališčem in otroškim igriščem, kjer bi otroci tega dela mesta mogli preživljati nekaj veselih ur na zelenih tratah izven stanovanj. Bežigrajski okraj šteje blizu 7000 prebivalcev, kjer živi nad tisoč otrok, ki so potrebni razvedrila na svežem zraku, žive največ v eno- in dvosobnih stanovanjih, brez primernih dvorišč, saj je vsak najmanjši košček zemlje najskrbneje obdelan vrt. Za park in igrišče bi se dala najprimer. neje urediti zapuščena Gramozna jama ob Vodovodni cesti. Več kot 4 ha zemlje samevajo in kličejo po ureditvi. Tu ležijo številni kupi smeti, ki niso prav nič v okras temu lepemu delu mesta. Nikakor ni računati, da bi v tej jami kdaj zidali nove stavbe, saj bi bližnja šola, ki potrebuje čim več zraka in svetlobe, z njimi ne pridobila na svoji lepoti, pač pa mnogo izgubila. Zato naj se ta jama čim prej preuredi, da bom v korist in okraju v okras, če bi zasadili strma pobočja z drevjem in grmičevjem, Izpeljali pota, zasadili s cvetjem nekaj gredic, večje grede pa posejali s travo ter postavili nekaj klopi, bi sedaj zapuščena jama dobila praznično lice. Ob lepih dnevih pa bi zaživela. Mladina iz mestnega središča ima svoj zavidanja vredni Tivoli, zato bi se tudi bežigrajska mladina razveselila svojega igrišča, odrasli pa parka, še marsikdo iz središča bi si privoščil izprehod v ta del mesta, kjer bi se smeli njegovi malčki po mili volji igrat' na pesku in soncu. Potrebna prst za nasade in gredice ter gramoz za steze bi se dobili v jami sami. Ker je v jamo napeljan že tudi vodovod, bi morebitni majhni vodometi poživili okolico. Brez dvoma bi z novim parkom, urejenim po načrtu kakega strokovnjaka, Ljubljana mnogo pridobila na lepoti v severnem delu mesta. Bežigrajska mladina in odrasli pa bi bili merodajnim oblastem za tako prizadevanje vedno hvaležni. Starši bežigrajske mladine. ZLOBA IZ ZADREGE »Kaj vidim, Mirka? Pred zrcalom po-merjate moj novi klobuk? Kaj pomeni to?« J »To pomeni, milostiva. da bi rnda videla. kako pristoja ta klobuk lenemu obrazu.« V RESTAVRACIJI — Gospod doktor, tole vino je staro 30 let. — Čujte, gospod plačilni, za tako starost se mi pa zdi steklenica vendar le premajhna. alec gravuro Vila je mačllna za janske metropole, pravi . škega dnevnika. T^n^Hna je za arhttek Italijanske pokrajine, za trge in majhna mesta. A med tem ko vila v manjših kraljih in na deželi tako čvrsto uveljavlja svoj prostor, izginja v prestolnici; o tem ni nobenega dvoma. To ni tako od včeraj ali od danes. Odkar je Gregoroviua lzvojeval z zan osnimi pismi natakratna pristojna oblastva svojo borbo zoper nadaljnji obstanek vile Malta, lebdi — da govorimo z Gregorijevim jezikom — nad vilo vedno sekira nove gradbenostl. Padle ao že številne nekdanje rimske vile. Tudi danes je sekira še vedno na delu in prostrani parki ; morajo poalužitl kot stavblšča za visoke J najerrmiške hiše. Ne smemo biti krivični: italijanska metropola orjaSko narašča, število prebivalstva je vedno večje ln odločno zapoveduje, da se gradijo nova stanovanjska poslopja. Na drugi strani je po ozkih ulicah notranjega mesta mogoče le v omejeni meri razširjati promet, želja, da bi ljudje ne bili predaleč od kraja, kjer so zaposleni, je tu tn tam bolj razumljiva, ker poleti nastopa huda vročina in je vožnja v natrpanih tramvajih in avtobusih od stanovanja do delovnega torišča in nazaj mučna. Prav tako je človek navezan na prometna sredstva jeseni in pozimi. Ce se pa podaš lepega dne na izprehod, se vendar prepričaš, da se ne da vse uravnati po tem merilu. Na griču Parioliju so pravkar na delu, da odstranijo park neke vile. že so tu uredili skladišče gradbenega podjetja z zidarskim ogrodjem, obrizganl-ml deskami, lestvami in gradbenimi stroji. Nekatere stare palme laže ob cesti. Od vrtne hišice, ki jc nekoč zrla daleč proti Monte Marlu, je zdaj ostal Ie še kos po- i Samega zidu ln nekateri železni deli kažejo, kje so stebri nosili streho. Samo cive vrsti mogočnih plnlj, ki vodijo ob robu griča proti vili, ata še spomenik sijaja nekdanjega rimskega parka okrog vile. To je samo ena izmed številnih vil, ki počasi, toda zanesljivo prehajajo v roke velike gradbenostl. Odveč Je izgubljati besede o hišicah, ki pripadajo vilam m so v njih nekoč prebivali vrtnarji ali koloni. Kakšno golo naključje je tu in tam še ohranilo take hišice. Tam gori na Monte Marlu poleg Stuartove vile, pa tudi na pobočjih Monte Pariolija, dalje ob Via Appia se Se najdejo take hišice, vendar večji del že niso naseljene in vzbujajo vtis, da so za svoj obstanek hvaležne zgolj dejstvu, da so bile slučajno pozabljene. AU je res minilo šele sto let, ko je v tem delu metropole vladala še podeželska tišina? Tam, kjer se danes širi Via Veneto s celo vrsto hotelov m uradnih palač, ali tam, kjer s« zgrinjata ozki Via Crispi in Via Capo im čase s Pincia ter se iztekata na Piazzo Barberini aH na Piazzo San Silvestro? Seveda ni mogoče, da bi država pokroviteljsko držala svojo roko nad vsemi temi vilami. S svojimi širokimi parki, z napravami, ki potratno obsegajo mnogo prostora, požirajo vile dragocena tla. na katerih je mogoče najti prostora za bivališče ducatov družin Vsekakor pa so te vile s svojimi parki lepe in jih bo pogrešal zlasti severni Evropejec, ki ljubi italijansko metropolo, kakršno ima v spominu, ln občuti vsako vrzel v njej za bolestno izgubo. Pri tem pa, končuje člankar, moramo biti hvaležni državi, ki vendarle najde sredstva in varuje vsaj najvažnejše take stavbe pred počasnim, toda nezadržnim propadom. Anglija v službi boljševizma V zavesti svojih porazov In nemoči pričakuje rešitev samo še od Stalina, ki pa mu je sama obetala pomoč Berlin, 9. mrrca. Stalinov namestnik v angleški vladi sir Stafford Cripps je te dni podal svetu dokončne in neovrgljive dokaze o tem, da bi na osnovi dogovorov med Londonom in Moskvo dobil boljševizem svobodne roke v vsej Evropi v primeru poraza velesil osi in da se je Anglija za to odločila v spoznanju svoje lastne slabosti in vojaške šibkosti. To je po mnenju pristojnih berlinskih opazovalcev pomen Crippsove izjave, ki jo je objavila ameriška revija »Life«. V njej je Cripps večkrat namignil na »visoko funkcijo«, ki naj bi pripadla boljševizmu v Evropi, govoril pa je s tolikšno in tako nedvomno jasnostjo, da je dal svojim izjavam uradni značaj, saj je svojo izjavo, ki jo je podal kot čuvar pečata, izročil vsem diplomatskim zastopstvom Velike Britanije. Cripps izjavlja med drugim, da morajo Zedinjene države in Anglija, ako hočejo ohraniti svoj bodoči položaj v Evropi, čim prej vojaško sodelovati z boljševizmom, da bi tako neposredno pripomogle k uničenju osi. To je po Crippsovem mnenju nujno potrebno, kajti odločitev se lahko približa prej kot se misli. Cripps je svojo misel izrazil zelo nedvoumno s temile besedami: Stalin hoče vojaško uničiti narodno-socialistično Nemčijo in fašistčno Italijo. Boljševiške armade bodo prodirale v Evropo, dokler ne bodo popolnoma dosegle tega cilja. Osebno smatram, da se bodo boljševiki ustavili šele v Berlinu, kajti samo tako bo os dokončno poražena. Boljševizem sicer upa, da bo lahko v daljšem razvoju sam uničil os, v tem primeru pa bi vojna trajala dolgo. Zato sem prepričan, da bi bilo Stalinu všeč, ako bi istočasno intervenirale angleške in ameriške sile, ki naj bi tudi korakale proti Nemčiji in tako pripomogle k uničenju nemških armad in k zasedbi Nemčije. Te Crippsove izjave izražajo, kakor pripominjajo v berlinskih pristojnih krogh, brez najmanjšega dvoma pravo misel Velike Britanije in njene zločinske namer« glede usode evropske celine v primeru zmage. Iz Crippsov-h izjav je razvidno, da se Anglija lahko izogne svoji katastrofi samo, ako se Stalinu posreči zasesti vso Evropo. Pri tem pa Cripps ne taji, da bi se boljševizem zasidral v vsej Evropi do Gibraltarja, ako bi k porazu osi Bistveno ne pripomogle tudi anglosaške sile Zato je po njegovem mnenju edina rešitev vpliva Anglije na evropski celini poseg angleških in ameriških divizij v borbo na evropskem kontinentu. Diplomatski sotrudnik lista »Lokalan-zeiger« izvaja iz teh izjav naslednje zaključke: Britanska strategija je prišla do zaključka, da bo angleški imperij likvidiran, ako ne bosta premagani Nemčija in Evropa. Ker pa Anglija sama tega ne bi mogla uresničiti niti s pomočjo ameriških sil, zaupa to nalogo boljševizmu, ki postaja na ta način poslednja in edina nada anglosaškega sveta. London se pri tem prav dobro zaveda, da bi boljševizem zavladal v Evropi z ognjem :'n mečem in da bi ustvaril tu svojo komunistično diktaturo, toda po Crippsovem mnenju bi bil Kolega Ponižen Bil je vzor točnosti in zveste službe. Dan na dan, leto za letom je vsako jutro, ko je farna ura osem bila, vtaknil ključ v ključavnico rjavih pisarniških vrat, na katerih je bila bela posetnica s skromnim natiskom: »Ponižen, višji svetnik, oddelek IX.« In natančno ob eni uri je spet zapustil svojo preprosto pisarniško sobo, skrbno je zaklenil in šel obedovat. Ni se dolgo zadržal, ob dveh je bil že spet točno v pisarni. Tri minute po šestih ste ga lahko videli, kako je počasi izginil-, v mraku ali megli. In tako ni bilo nič čudnega, če je predstojnik vseh uradov zaključeval svoje prepotrebne pridige posameznim mladim življenja željnim in zato večkrat skro-kanim kancelistom, pristavom ali referen-darjem: — Zgledujte se glede točnosti, natančnosti in vestnosti na tem našem vrlem uradniku pristnega starega koval... Tiho in ponižno je živel gospod Ponižen, hvaležno je vsakega prvega spreiel svojo plačo, nikoli ni terjal kakih poviškov. šel je vsako leto točno 10. julija na dopust in se je vrnil 20. avgusta. Nikoli ni bil bolan, nikoli ni jadikoval, marveč je vselej na Novega leta dan ob enajstih potrkal na vrata gospoda predstojnika vseh uradov in je vdano poželel vse najboljše v novem letu. Neposredno podrejenih uslužbencev go- t spod Ponižen ni imel, kajti neka zaprašena določba je določala, da mora morebitna pisarniška dela zanj opraviti osebje oddelka V. Zavoljo tega ni nikdar nikogar glava zabolela, kajti ponižni gospod Ponižen ni nikdar nikoli nadlegoval s kako nujno ali važno zadevo. Da, tista mala, nežna, polagoma rjaveča strojepiska bi bila vselej rada pomagala počasi "sive-čemu samcu, storila bi mu bila v svoji srčni dobrotljivosti kakršno koli uslugo, nemara bi ga bila celo vzela. Toda službeno vestni gospod Ponižen je včasi rad povabil gospodično v svojo pisarno in je z njo pokramljal o lepem vremenu — tako je vsaj sama pravila — toda pismeno delo je vse sam opravil in nikdar ni bilo treba uradnemu slugi položiti na njegovo mizo kak opomin. Tako je živel kolega Ponižen, nikomur sovražen, nikomur ožji prijatelj. Leta so tekla. Počasi je osivel, hodil je sklonjeno, korak je pestajal manj zanesljiv. In naposled se je zgodilo, da kolega Ponižen nekega jutra ni prišel v urad. Nihče morda ne bi bil opazil njegovega izostanka, kakor prav za prav tudi nihče ni opazil njegovega uradovanja. Ali po naključju so prav ta dan potrebovali izredno važen akt s predpisi o porabljanj sponk za rešene akte in prav tega važnega akta seveda nikakor niso mogli najti. V potu svojega obraza je pristojni kancelist obupano iskal važni akt po vseh pisarnah, po vseh predalih in kotih, nad- legujoč zapovrstjo vse uslužbence in uslužbenke: — Za voljo božjo, mar res niste videli akta AI4S11? Mar se je v zemljo po-greznil? Ne, nihče ni bil videl važnega ak+a, nihče ni imel pojma o njegovem obstanku in tako se je obupani kancelist slednjič odločil, da potrka še na vrata gospoda Ponižna. Nihče se ni odzval. Kancelist je potrkal še vdrugo in vtretje. Nič odgovora. V pisarni kolege Ponižna je bila grobna tišina. In iz te grobne tišine se je mahoma začela porajati senzacija, važnejša in presenetljivejša od pogrešanega akta A14911. Kancelist se je namreč brž potrudil do gospoda šefa. Ta je bil izprva osupel in zgrožen. Ali kaj naj reče kolegi Ponižnu, kako naj ga pokara, ko vendar vsi poznajo njegovo vestnost in natančnost. Kmalu se je tudi izkazalo, da nihče več ne more gospoda Ponižna ne pohvaliti ne pokarati. Tiho in neopazno je živel, tiho in neopazno se je tudi odpravil v boljši svet... Iz vseh uradov so šli za pogrebom. Ob grobu je gospod župnik ganljivo govoril: ... »in če mu ie bilo življenje lep*, je bilo zavoljo truda in znoja tak6. .« Tudi predstolnik vseh uradov je kolegi Penu namenil oh poslednjem slovesu nekaj toni ih besed; govoril je o možu starega poštenega kova, ki ni maral ne časti ne slave in je umrl v tisti plemeniti tišini, v kakršni je živel in delal. Mala strojepiska iz oddelka V. si je s svilenim robčkom otirala tople solze. Naslednji dan okrog desetih dopoldne je stopil uradni naslednik v pokojnikovo pisarno. Bil je to še mlad mož, poln volje za delo in za morebitne refojme. Raz-gledal se je po preprosti pisarni in iskal, kje naj začne z delom. Ničesar ni našel. Nobena vrstica ni preostala, tako služben in vesten je bil kolega Ponižen! Na pisalni mizi je ležala zgolj preprosta mapa. Na njej je bilo zgledno lepo zapisano: »V rešitev!« Naslednik gospoda Ponižna je Široko odprl mapo in je našel v njej odlok iz leta 1918. Tu je bilo zapisano: »— in zaradi zgoraj navedenih razlogov se oddelek IX. ukinja in se združi z oddelkom III. Natančnejši odlok glede nadaljnje uporabe gospoda Ponižna bo sledil —« In tega natančnejšega odloka ni bilo n'koli pozneje. Naslednik gospoda Ponižna se Je tiho nasmehnil z vsem svojim m'ndostnim, obrit:m obrazom. In se je vprašal: — Vrag vedi. kal ie nač kolega Poni- počenjal vsa ta leta? — Nu. preveč in prednlro si s tem vprašanjem ni belil glave. Za*nkrat samo še razmišlja, ali naj zvesto sledi svetlemu zgledu koWe ron:žna. Vse da se bo tako odločil. V. H. F. Stalin v primeru istočasnega anglosaškega posega na kontinent dovolj hvaležen, di bi priznal nekatere angleške in morda celo ameriške »pravice v Evropi«. V bojazni pred ogorčenjem, ki ga sam pričakuje zaradi teh svojih izjav, pa hoče Cripps prepričati svet, da rdeči hude ni tako grd, kakor ga slikajo. Nemški hst takole zaključuje svoj komentar: Po teh Crippsovih izjavah Evropa ve. kakšna }t» njena dolžnost: Braniti se proti sovražnikom civilizacije, ki jih mobilizira Anglija. (Piccolo.) Nerazpoloženje angleške javnosti proti Churchillu Berlin, 9. marca. s. »Volkischer Beob-achter« objavlja dopis iz Stockhoima, ki pravi med drugim: Ako bi se Cr.ppsu posrečilo izločiti še svojega starega političnega nasprotnika Bevina, bi v celoti dosegel svoj namen, kolikor gre za odstranitev konservativnega elementa iz vlake, kakor se mu je to že posrečilo v konservativni stranki sami. Vedno bolj pa je sedaj jasno, da se kritike Crippsovega kroga ljudi vedno bolj obračajo tudi proti samemu Churchillu. Nepretrgani niz samih porazov Je tako pretresel angleško javno mnenje, da je izgubilo svoje prejšnje zaupanje v angleškega premierja in zahteva veono bolj na tem mestu moža železne roke. Značilno in zanimivo je, zaključuje nemški list svoje poročilo, da v Veliki Britaniji »očeta te vojne« ne smatrajo več za dovolj močnega, a na drugi strani za Moskvo dovolj uslužnega, da bi bil še nadalje vreden ljudskega zaupanja. Carigrad, 9. marca. s. List »Tasviri Ef-kar« komentira poslednje vladne spremembe v Angliji in poudarja, da je treba angleško politično krizo pripisati splošnemu nezadovoljstvu v državi zaradi neprestanih vojaških neuspehov. List navaja angleške neuspehe v severni Afriki, Hongkongu, Singapuru in na vseh drugih življenjsko važnih točkah v vzhodni Aziji ter opozarja na bližnjo nevarnost, Ki grozi Avstraliji in Indiji. Po mnenju lista pa izhaja nezadovoljstvo anglešKe javnosti v prvi vrsti iz angleških porazov v Libiji, kjer je angleška vojska v nekaj dneh izgubila ozemlje, k j ga je s težavo osvojila v več tednih. Churchill je v ostalem sam obrazložil slabost angleškega oopora v vzhodni Aziji z velikimi angleškimi napori v severni Afriki. Spričo tega je angleška javnost tem bolj nezadovoljna, ker so' se ti napori v severni Afriki končali z neuspehom Problemi angleškega kmetijstva Rim, 9. marca s. V nekem govoru angleškim poljedelcem iz grofije Bergshire je parlamentarni tajnik vojvoda Norfolk, ki je dodeljen kmetijskemu ministrstvu, opozoril na resnost sedanjega britanskega položaja, zlasti v zvezi s položajem britanskega kmetijstva. Govoreč o cenah, je vojvoda Norfolk pozval poljedelce, naj ne izvajajo nadaljnjega pritiska za zvišanje cen. Čeprav bi cene, ki jih sedaj poljedelci dosežejo, pomenile zanje polom, bi bilo to vendarle bolje kakor pa, če bi bilo ljudstvo nevoljno in bi poljedelcem očitalo, da so izkoristili vojni čas, med tem ko bi lahko kasneje v miru uredili svoje interese. Novo glasilo turške mladine Carigrad, 9. marca s. Izšla je prva številka periodičnega lista »Bozkurt«, nacionalističnega in rasističnega glasila turške mladine. List postavlja svoj program v zvezi s problemom rase, ki da predstavlja temeljni element družine, države in naroda. Samo oni poedinci, katerih predniki v štirih generacijah nazaj pripadajo rojenim na bivšem ozemlju turškega imperija in v katerih žilah se pretakajo vsaj tri četrtino turške krvi, bi smeli biti priznani za pristne predstavnike Turčije v okviru novega turškega imperija, ki naj bi obsegal 65 milijonov prebivalcev. Zastopniki te nove doktrine trdijo, da za dosego tega cilja ni važno imeti »pravico, ki se jo doseže«, temveč ^pravico, ki si jo človek vzame«, namreč, da je za dosego tega cilja potrebna vojna. TEHTEN RAZLOG »M9*evžek. kako se ti je dopadla knjl-Rokovnjači« iz ljudskih ust, ki je verovalo, da nosi vsak Rokovnjač v malhi opalje-no otroško roko, s pomočjo katere se lahko napravi nevidnega. Igrali bodo: Nan-deta-Gregorin. v ostalih vlogah: Jan, Košuta, Cesar, M. Bcltarjeva, Drenovec, J. Kovič, Simčičeva, Marija Vera, Gaie, Pe-ček, Starčeva, Plut, Brezigar, Bratina, Ko-šič, Raztresen. Oiel, Rakarjeva, VI. Skr-binšek, Milan Skrbinšek, Lipah, Kralj. Na-krst, Presetn k, Potokar, Raztresen, Nada Stritarjeva, J. Boltarjeva. Režiser prof. šest. Scenska glasba: Viktor Parma. Vombergarjevo tridejansko komedijo »Voda« bado ponovili v sredo za red A. pričetek predstave ob 17.30 uri. Dejanje se plete okrog zgraditve vodovoda, zaradi katerega je ločena vsa vas v dve nasprotni stranki. Konflikt razreši na zelo spieten in zabaven način slikar Kopriva, ko spozna, v čem leže ovire. Njegova zvijača je zgrajena na ničemumosti in čast;hlepnosti vaščanov. Delo je zrežiral Milan Skrbinšek. Drama pripravlja v režiji in inscenaciji inž. Bo.iana Stupice 'mladinsko fgro »Jur- ček«, ki jo je napisal Pavel Goka in ki je bila pred približno sedmimi loti izvajana z velikim uspehom. Bajka je na novo predelana, vanjo so vpleteni učinkoviti komični prizori s cirkusom »čudež«, ki bodo pripravili mia lini mnogo veselja. OPERA Torek, 10. marca ob 1". uri: Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron. Red B. Sreda, 11. marca ob 17. uri: Don pasquale. Red Sreda. Beneševo opereto »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron« bodo peli drevi ob 17. uri za red B. Delo ima tri dejanja. Besedilo sta napisala Armand in Bakla. V operi nastopajo: župan Matije - Zupan, Lenka, njegova hči - Barbičeva. Hela Fieldova, milijonarka - Japljeva, Tino Klement, tenor - B. Sancin," Riba, re por ter - M. Sancin, Pavel Tome - Janko, Maruša - Poliče«/a. občinski stražnik - Rus, godec - Simončič. Dirigent Rado Simoni ti, koreograf inž. Golo-vin. Abonenti reda Sreda bodo imeli v sredo ob 17. uri predstavo Donizettijevc komične opere »Don Pasquale« v sledeči zasedbi: Pasquale - Betetto, Malatesta - Janko, Er-nesto - Slaloljev, Norina - Mlejnikova. (Ker je Ivančičeva težko ooolela, je prevzela njeno partijo Norine Mlejnikova, ki jo je pela tudi že na premieri), notar - Jehiikar. Dirigent Anton Neffat. režiser Robert Primožič, inscenator inž. Franz. Kakor že objavljeno, pripravlja Opera prvo uprizoritev Gluckovega dela na našem odru: »Orfej in Evrkiika«. Delo je v operno-historičnem pogledu izredno zanimivo ker predstavlja prvo reformo opere. Z njo je dosegel Gluck, da je prišel smisel besedila do resnične veljave in da sta se strnila glasba in vsebina opere v homogeno celoto. Gojil je notranji izraz čustva ter njegovo dramatično razgibanost. Naslovni partiji bosta peli Virialijeva in Golobova. Dirigent Demetrij žebre, režiser Cril De-bevc zborovodja Ra'Io Simoniti, koreograf inž Peter Gclovin, inscenator inž. Ernest Franz. Iz Novega mesta n— žalovanje za vojvodo (FAosto. V znamenje žalosti zaradi smrti Aostskega vojvode so na vseh javnih poslopjih v Novem mestu že v četrtek izobesili zastave na pol droga, kinematografske ta ostale zabave pa so bile odpovedane. V petek ob 11. je bila v kapiteljski cerkvi svečana maša zadušnica, ki jo je daroval ob asistenci novomeški vojaški duhovnik. Pred glavnim oltarjem je bil postavljen z državno zastavo pregmjen katafalk, na katerem so bila vsa znamenja vojaške časti, ob njem pa je bila postrojena častna straža v popolni bojni opremi. Maši zadušnici je poleg predstavnikov novomeških vojaških in civilnih oblaste v s poveljnikom soške divi-zje generalom Eksc. Romerom in okrajnim civilnim komisarjem dr. Ottone G rise i lijem na čelu prisostvovalo tudi urad-ništvo, vojaštvo in številno ostalo občinstvo. n— Sneg je zapadel. Z lunino spremembo je nastal tudi vremenski preobrat Jug, pod čigar toploto je kar vidno kopnela debela snežna odeja, je zamenjal mrzel I severovzhodnik, ki ie pričel pihati v noči j na soboto in je temeljito ohladil ozračje. ; V soboto dopoldne je še rahlo rosilo, popoldne pa je Dolenjsko imelo ponovno leden dež, ki se je v noči na nedeljo spremenil v sneg. Vso noč je prav"pridno snežilo in v nedeljo zjutraj je bilo vse Dolenjsko znova pokrito s svežo odejo, ki je bila deloma do 10 cm debela. Novi sneg bo povzročil dolenjskim kmetovalcem dokaj škode in še bolj zavrl vsa neodložljiva poljska dela. Zdaj bi morale biti njive preorane, jara žita in črna detelja se.iane, posebno na težkih zemljah bi morali kmetje pognojiti njive in travnike. Tudi v sadnih vrtovih je skrajni čas gnojenja sadnemu drevju, v vinogradih pa je treba odpraviti trsno rez in količenie. Vsa ta dela se bodo spet nekoliko zakasnila. Na druffi strani pa je val novega hladu vsaj začasno rešil nižje ležeče dele Dolenjskega pred grozečimi poplavami. Zaradi močne odjuge je posebno zadnje dni pričela hitro naraščati Krka, ki se je v dveh dnevih dvignila kar za 75 cm, od tega samo v noči na soboto za 35 cm. Se huje pa je narasla Temenica, ki ie že pričela poplavljati nižie ležeče travnike in njive ter je zavrla delo v mlinih. n— Priznana športna društva. V zvezi z določbami uredbe Visokega komisariata so bila priznana v Novem mestu športna društva »ELAN«, Lovsko društvo in novomeški kolesarski odsek »Ilirije«. n— Za mrtvega proglašen. Novomeško okrožno sodišče je na predlog sorodnikov uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega 991etni posestnik štrus Franc iz Za-gorice, pristoien v Veliki Gaber, štrus je olšel leta 1888. s trebuhom za kruhom v Ameriko, od koder je baje iz Ch caga pred 43 leti zadnjič pisal, od tega časa dalje pa je izginila vsaka sled za njim. Vsi, ki morda kaj vedo o pogrešancu, se pozivajo, da to takoj sporoče okrožnemu sodišču v Novem mestu. Z G Nov krajevni vodja v Kranju. Nedavno je bilo v Ljudskem domu v Kranju v navzočnosti okrožnega voditelja prvo člansko zborovanje kranjske krajevne skupine. Dosedanji krajevni vodja Ldscher se je poslovil. ker mu je poverjena naloga, da organizira narodno-socialistični motorizirani oddelek na Gorenjskem. Za novega krajevnega vodjo kranjske skupine je bil postavljen okrožni štabni uradni vodja Koch, ki je prišel iz Celovca. Vojne žrtve na Gorenjskem in njihovi svojci bodo poslej pod oskrbo narodno socialistične organizacije. Pripravljalna dela so se pričela. V vsakem okrožju bo postavljen okrožni uradni vodja, ki bo skrbel za vojne oškodovance. On bo tudi postavil voditelje posameznih tovarištev. Po raziskovanju krajevnih razmer se bo pokazalo, v kolikšni meri se bodo lahko raztegnila oskrbovalna določila iz rajha na novo področje, oziroma, kje so dopolnitve potrebne. Smrtna nezgoda. Na službeni vožnji je treščil Herman Glantschnigg iz Celovca z avtomobilom na nekem ostrem ovinku v Kranju v zid. Dobil je tako hude poškodbe, da je kmalu nato izdihnil. Njegovi sopotniki so prestali samo mnogo strahu. — V tovarni Intex pa je neki skladiščnik po nesreči padel po stopnicah, si zlomil nogo in dobil še druge poškodbe. Prepeljali no ga na Golnik. Smrt na fronti. V Borovlje je prispelo poročilo, da je na čelu svoje čete na vzhodni fronti padel Marko Wedenig, ki je bil že vrsto let četni volja borove)jskega oddelka SS. Odlikovan je bil z Železnim križem I. in II. stopnje in še z raznimi odlikovanji stranke. Brezplačen pouk v obrtniških Šolah. Obisk obrtniških nadaljevalnih šol je prav tako obvezen kakor obisk ljudskih šol. Razlika je bila doslej samo v tem, da so morali delodajalci prispevati gotove vsote za šolnino. Zdaj pa je b.lo odrejeno, da so vsi obrtniki im drugi delodajalci od 1. aprila dalje oproščeni slehernih dajatev za nadaljevalne šole. Na Jcsenicah je prav tako bilo zborovanje, h kateremu je bila povabljena mladina, ki je pripravljena oditi v prostovoljno kmečko službo na Koroškem. Govori so bili prevedeni tudi v slovenščino. — Dalje je bilo na Jcsenicah ustanovno zborovanje jesenl- Marcel Prevest Marcel Prevost ki je pred dnevi zapustil svet živih, ni bil med najpomembnejšimi francoskimi pisatelji. Čeprav so ga nesmrtni k; sprejeli v svoj krog pod kupolo, je vendar malo verjetno, da bi njegovo .delo ohranilo v bodočnosti vstaj senco nesmrtnosti. Marcel Prevest pa je imel druge prednosti, ki so važne za živečega pisatelja: mogel je reči, da je najbolj čitani francoski pisatelj in pristaviti še to; da so le rodko-katerega njegovega vrstnika toliko prevajala kakor njegove spise. Prevostov sloves ni torej v kakršni koli izredni umetniški ali miselni pomembnosti _ njegovega dela. marveč v učinku, ki ga je imel s svejimi spisi in v njihovi značilnosti za nairciji: Brescia -Lucchese 3:0 in \ S;eni: Novara - Siena 1:0. Stanje v tabeli je: Vicenza (31 7) 28 točk. Ban (26:17) 27, Padova (30:11) 26 Novara (28:13) 25, Brescia (35.18) 24. Pescara (26: 16) Alessandria (26:23) 23 Fanfulla (31:24) 21. Spezia (23:20) 20. Udims* (19:26) 19. Savona (23:25), Pisa (23:35) 16. Pro Patria (17:20) 14 Fiumana (28.35) Prato (15:33) 13. Reggiana (14:28) 11 in Lucchtse (13:56) 5 točk. Nogmnet v tujini Švicarji premagali Francoze; Hrvati dvakrat zmagoviti v Švici V Marseilleu je bila v nedeljo odigrana mednarodna nogometna teKma med Francijo in Švico. Švicarji, ki so v glav- i nem nastopili s svojo zmagovito enajsto-• r'co z Dunaja, so tudi to tekmo odločili ■ v svojo korist — že po igri prvega polčasa. Do odmora so dvakrat potresli francosko mrežo in obdržali ta naskok vse do konca, tako da so dokončno zmagali z 2-0 (2:0). Na tekmi je bilo 40.000 gledalcev. Francija, ki je po skoraj dveletnem odmoru spet poslala svoje ljudi v šport, bo že prihodnjo nedeljo s svojim nogometnim moštvom gostovala v SevJlj proti Španiji. * Hrvatski državni prvak Gradjanski Je te dni na gostovanju v Švici. Zagrebški nogometaši so otvorili svojo turnejo z dvema zmagama, in sicer v prvi tekmi proti Young Boysu s 4:0, v drugi pa proti Luzernu z 1:0. V prvenstvu Ostmarke sta bili v nedeljo odigrani dve tekmi. Sportklub Je zmagal nad FC Post z 9:0. Wacker pa je » 3:2 odnesel obe točki Admlrl. Na kolesarski dirki iz Milana v Torino (240 lan), na kateri je startalo 26 vozacev, je na cilj privozila skupina petih v enakem času 7:31 (ali s povprečno hitrostjo 31.920 km na vro). Zaradi nepravilnosti tik pred koncem je sodn ški zbor diskvalificiral enega vozača, zmago pa naknadno priznal vozaču Chiappiniu iz Rome. med tem ko je bilo pravemu zmagovalcu Bai-lu priznano drugo mesto. Nemški hokej med seboj. Nemški hokejski prvak SC R esersee je v neaeijo v prijateljski tekmi proti kombiniranemu moštvu iz Monakova zmagal z nič manj kakor 18:2 Sličice iz vojaškega ilvljenfa na vzbsdii Lani se je dalje časa mudil pri hrvatskih četah, ki se udeležujejo bojev na vzhodni fronti, novinar dr. Teodor Uzorinac. Iz njegove zbirice doživljajev, ki jih je napisal o tem svojem obisku v zagrebški poročevalski agenciji »Evropa«, povzemamo naslednje: Med največje dragocenosti v vojaškem življenju na vzhodu spada gotovo peč. Brez ozira na to, ali je radiator centralne kurjave v kakem etapnem inestu ali peč v ukrajinski kmečki hiši, ki obsega često celo njeno steno, ali končno mala pečica v rovu, veino ima veliko vrednost, ker pomaga vojaku, da vzdrži v hudi zimi. Mnogo truda je bilo treba, da se Je organiziral potreben dovoz peči in kuriva na fronto. Z vprašanjem peči je tesno povezano tudi vprašanje stanovanja, pn čemer se morajo posamezne želje veano prilagoditi možnostim. Ne bi se moglo reči, da je v ukrajinskih vaseh dosti prostora za stanovanja, ker so pogosto primeri, da v dveh malih prostorih stanuje deset do dvajset-članska družina; toda kl ub temu se še vedno naide med njimi prostor za nekaj vojakov. Veliko srečo imajo oni. ki dobe stanovanje v praznih hišah po mestih, v barakah ali velikih gospodarskih poslopjih kolhozov, še posrebno pa v kakem prejšnjem dvorcu, kjer se lahko človek udobno nastani. Kakor pa je različna in nestalna sreča pri iskanju stanovanj, pa tega ne moremo trditi za dejstvo, da se vojak po sili priliK ne bi spoznal z neprijetnimi, toda človeku nerazumljivo vdanimi ln zvestimi malimi živalcami. Toda to ni tako hudo, ker Je poskrbljeno za razkuževalne postaje. Ce ne drugače, ti razkuži obleko kar parni stro-i na pogi. Nemška sanitetna služba obvladuje ogromno delo in se ji mora priznati, da je v tej stvari zmagovalka. Tudi posledice hude zime so zaradi njene vsestranske pomoči razmeroma majnae. Sele ko človek gleda, kako prihajajo tovorni avtomobili z živežem, perilom in ode jami v prve lini.e, in se spozna s težkoča mi prometa aa velikanskih razdaljah, dobi pravo shke o velikih naporih, ki so potrebni za dovoz vsakovrstnega materiala. Pn tem ne sme pričakovati nemogočih stvari, ker tu ni najvažnejše, ali bo material prišel v določenem času, glavno je, da pride. Seveda je v mnogih pogledih vojak navezan sam nase in na svojo iniciativo, če ai bo pre^krbel krompir, ja.ca, mleko ali celo piščanca, bo imel pač boljši obod. časopise prinašajo na fronto letala, v prednje postojanke pa jih d uvažajo tovorni avtomobili. Razumljivo je, da niso najnovejšega datuma toda čc-piav po 14 dni stari pomenijo vendar senzacijo. Kakor so veseli Italijani, Francozi, spanci, Norvežani, Valonci Holandci, Finci, Danci, Madžari, Romuni in Slovaki, ko dobe svo^e časopise, prav takšno veselje je domač časopis tudi za Hrvate. Drugega razvedrila razen čitan a poročil od doma in s fronte ter prebiranja domače pošte je malo. Tisti oddelki ki so v zalvdju, imajo za to vec prilike. Nenavadno je videti, s kakšnim zanimanjem se vojaki zbirajo, kadar so na odmoru v kakem večjern krj u, okoli stari-narjev, ki razstavljajo svoje borno bago po pločniku in med ostanki barikad ln protitankovskih pregraj. Za kos voja3k-:ga kruha, lekaj cigaret eli vžigalnik lahko dobiš mar.slkak koristen predmet Nemogoče je na ti gostilno ali kavarno, ker tega — razen nekoliko hotelov za inoze:nce — v Rusiji ni bilo. Ljudje se shajajo po hišah in razpravljajo o vsem mogočem. Zlasti mnogo se govori o rasei cvan u in obnovi vzhodnih dežel, ki so jih zasedle zavezniške vojske. Največji vojaški doživljaj je vsekako dopust. Ko smo se poslavl ali od vo.akov na fronti in vračali proti domu — piše dr. Uzorinac — se nas je zbrala na tenderju neke lokomotive prav pisana družba: nek hrvatski vojaški duhovnik, dva nemška vojna dopisnika, slova ki podčastnik in nekaj nemških vojakov. Vsak od njih je imel polno glavo doimov, ki jih je v zadnjem času preživel. Eden od vojakov je pripovedoval, da se že pet dni in pet noči vozi na odprtih tovornih vagonih na dopust v domovino. Na vprašanje, katera stvar se ga je najbolj dojmila. je prof. Uzarinac odgovoril: — če 'e še kaj večjega od naporov in žrtev, ki jih doprinašajo bojevniki na vzhodu, potem je to vseK.ako nez'omlji-va odločnost, s katero vojaki nove Evrope vse to prenašajo. Radi© Ljubljana TOREK, 10 MARCA 19t2-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7 45: Operna glasba, v odmoru napoved časa. 815-Poročila v italijanščini. 12.15: Konceit tenorista Antona Sladoljeva, pri klavirju Marijan Lipovšek. 12.40: Ambroslanov trio. 13.: Napoved časa — poročila v Italijanščini. 13.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. šijanca. 14.: Poročila v italijanščini 14.15: Orkester pod vodstvom Zeme. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Italijanska in nemška glasba lz 17. stoletja, izvajajo sepranistka Ada Longobardi, violinisti Pl-gnatelli, Carnitl in De Poli, violončelist Krepax in pianist Favorctto. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Koncert sopranistke Nade Stritarjeve, pri klavirju Marijan Lipovšek. 20.: Napoved časa — poročila v italijanščini. t Potrtim srcem sporočamo sorodnikom, prijateljem ln znancem, da je umrl naš dobri skrbgi oče, stari oče, stric, svak in tast, gospod Hrovat Ivan drž. upokojenec in hišni posestnik Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 10. marca ob %3. uri popoldne iz kapelice sv. Jakoba na Žalah. k Sv. Križu. Zagradec, Banjalnka, LJubljana, dne 3. marca 1942. Žalujoči otroci: IVO, ZINKA, VALČI in ostalo sorodstvo MALI OSLAŠž ion ICKOi i OO. UfcM - -DL. • la.amt aas>»v» tli u tlfto l *.— Skromno dekle pridno, u vu hiša* uela. sp:e,aieni takoi. Piača dobra. služba stalna. Slomškova ji, • zgornji zvonec. 3085-1 Dekle za vsa guspodin ska dela iščem. Nastop takoi. Naslov v vseli poslovalnicah JiiUa. 3093-1 Železen štedilnik praktičen. J..bro ohranien. prodam Ogleda se lahko: Pečkai. Peričeva }4 (za art. voiašmco). 3091-6 Otrcški voziček športni, nainovcSi. zame-mam za globokega Na-pro<' i divan. Kopin." Mi I - tO taksa - ol ■r taiant naslova alt n h , Jutri. 3102-6 tifro I Daktilografko ••možno perfektno italtian «kega, po možn.isti nemškega lezika tei stenosra-ti-e, spre niem takoi. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Pisarna«. 300-1-1 Pošteno dcltle ' k: zna samostojno kuhitt j in opravljati vsa hišna d.ia, \ spre me dvočlanska druži-1 na. Reflekti.-am le na za-| nes' ivo rr.oč z večletnimi . srričevali. Vpr.if .ti : S'om-i škova ul. 3. pisarna dvorišče. 3087-1 Eleganten kavč in pisalna miza popolnoma nova, za zelo nizko ceno naprodai. Generator delavnica, Tvrševa 13 (Figovec). Belgijsko orjakinjo m#4 nianiše zajke, prodam. M Weber. Bohoričeva ulica 24a. 3100-27 INSEI»*RAJ V >,JUTBU"! nese j a I - .60 t ksa - 6C n laiame naslov« ali i> ifrn I S — Izgubila sem uhan z modrim kamnom Pošten naiditeli nai ga odda proti nagradi. Študentovska uit- ' ca 11-1. ali na Po'irri. I 3089-28 I Riinagiiatrice aero- dmaniica per caize de orevetLi uiiyviall Etnesto Čuti in coiso dal iy06. Kapida e silenziosa Aerodinamičen stroj za poMranje zn*t na nogavic h izvirnih patentov Ernecto Ciu ti v obtoku od leta 1905. Nagel in til1 Posfrcžn»co zi vsaki dan popoldne, pridno in pošteno, iščem. Mlakar, Prule 19 I. 3101-1 'Seseda I SO taksa - 61 '» laiamt naslova ali ».a iilr« I I — Lepo veliko srbo <-.ta 7. pri Tobač ni tovarni, priti., levo. 3097-23 Sostanovalko mlaišo gospodično. spreimem t hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3098-23 Zapcstno uro dansko, sem izuubila v gostilni K"'s:ik &£ka. fin-Ševa. Po?tenesa naiditelij rrrsim. da mi io vrne. N-s'ov v vseh pos!ov-'-m-C3h Jutra. 309^-28 — - .. .....js- i L? f -• — MILANO Via A. Mtiss »lini 5 Tel 65IS7 InsersS v m fi^ Al valSM Ksseli • Dobra šivilja išče dela. Gre tudi na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3092-2 321etna pridna tn poštena, vaiena kuhan;! in drugih del, želi mesta, event gre tudi kot gospodinja k dvočlanski družini. Ponudhe na ogl odd. Jutra pod »Skromna«. , i 509-4-2 11 r/j« Prodam 3 velike kletke za ptice in eno za kokoši ter kozarce za vlagan;e. Vrhovčeva ul. 12, dvorišče, levo. 3088-6 Sporočamo žalostno vest, da je dne 7. marca 1942 umrl v Postumiji ANDI E J ŽŠSRŽ krojač Maši zadušnici se bosta brali v soboto, dne 14. marca t. 1. v domači farni cerkvi sv. Štefana ter v Ljubljani v cerkvi sv. Jakoba ob 7.30 zjutraj. Ljubljana, Postumia, dne 8. marca 1942. DRUŽINA ŽOR2 : i-ftr ■ «•} -gšp?"' .t Umrl je naš dragi mož ln očka DE. ©BON FLANINŠEE sodnik okrožnega sodišča \ Pogreb bo v sredo, dne 11. marca t. 1. ob 4. uri popoldne iz kapelice sv. Andreja na 2a!ah na pokopališče k Sv. Križu. Malinska-Ljubljana, dne 9. marca 1942. MILA, roj. SEN CAR — soproga ALJOŠEK — sinček in ostalo sorodstvo Nenadoma nas je zapustila za vedno naša ZDRAVKA BAVBEK, rsf. POT3KAR Pokopali so jo dne 7. marca t. 1. v Radomlju. Sv. maša zadušnica bo v soboto, dne 14. t. m. ob 8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Radomlje-Begunjc-Ljubljana, dne 9. marca 1942. MARIJA POTOKAR roj. SEDMAK, mati — DUŠAN BAVDEK, mož — SRD J AN, OGNJEN, MARIJA, otroci Dr. IVO POTOKAR, PAVEL POTOKAR, kapetan, brata ANKA roj. CAPUDER, svakinja — SVETOZAR, nečak. JELENA, nečakinja — in ostalo sorodstvo E. Salgari: Roman Bil je zal mož s pravilnimi črtami in visokim, lahno nagubanim čelom, ki je dajalo obličju nekam otožen izraz. Oči, črne kakor oglje, so časih tako žarko blisnile izpod dolgih obrvi, da se iih je tudi naj pogumne jši gusar ustrašil. S svojo veliko, vitko postavo, izbranim nastopom in gosposkimi rokami je zbujal dojem moža visokega stanu. Pred vsem pa se mu je poznalo, da je zapovednik. »Kdo sta in odkod prihajata?« je vprašal moža iz čolna. jtGusarja sva z otoka Tartuge in obalna brata!« je odgovoril Carmaux. »Iz Maracaiba prihajava.« »Špancem sta ušla?« »Da, poveljnik!« »S katere ladje sta?« »Z ladje Rdečega gusarja!« Komaj je vpraševalec začul te besede, ie poskočil in z iskrečimi se očmi premeril dvojico. »Z ladje mojega brata?« je vprašal in glas mu je zadrhtel. Nato je položil Carmauxu roko okrog ramen in ga skoraj šiloma odvedel na zadnji konec. Pod poveljniškim mostičem ie obrnil glavo proti mlademu možu. svojemu nadporočniku. ki ie bil strumno obstal Dred niim. »Križarili bomo, Morgan, kar naprej! Moštvo ostane pod orožjem! Če bi se pokazala kakšna ladja ali čoln, me takoj pokličite!« »Razumem, poveljnik!« je odvrnil oni. Črni gusar se je spustil s Carmauxom dol, v majhno kabino, Ta je bila udobno opravljena. Pozlačena svetilka je gorela v nji, čeprav je bilo na gusarskih ladjah prepovedano po devetih zvečer še svetiti. Pokazal je čolnarju stol ter bled in s prekriža-nimi rokami obstal pred njim. »Pripoveduj zdaj!« je kratko velel. »Ubili so ga, mojega brata, ki ste ga imenovali Rdečega gusarja, kaj ne?« »Tako je!« je Carmaux potrdil. »Usmrtili so ga prav tako kakor prej njegovega drugega brata, Zelenega gusarja.« Hripav, skoraj divji glas se je izvil poveljniku iz prs. Prijel se je za srce, se z desnico zgrabil za oči, omahnil na stol in glasno zahlipaL Nato pa je poskočil, kakor bi ga bilo te slabosti sram. Trenutno razburjenje je bilo premagano. Črte marmornatega obraza so se bile umirile, čelo zjasnilo, le v očeh so se še kresali grozeči plameni. Ko je nekaj časa korakal po kabini sem ter tja, ie znova sedel in rekel: »Sam sem se že bal. da ne bi prišel prepozno ... Povej, ali so ea ustrelili?« »Ne. obesili!« »Zanesljivo veš?« »Na svoie oči sem ?a videl obešenega!« »Kdaj je bilo to?« »Danes popoldne. Toda umrl je hrabro, gospod!« »Govori!« »Ko so mu nataknili zanko, je imel še toliko moči, da je pljunil guvernerju v obraz.« »Temu psu!« »Da, flamskemu vojvodi Van Gouldu.« »Enega mojih bratov je izdajalsko ubil, drugega mi je obesil!« Kapitan je zaškripal z zobmi. »Toda jaz ne bom miroval, dokler ne uničim njega in vse njegove rodbine!« »Da, bila sta izmed najdrznejših gusarjev v vsem zalivu ...« »In mesto Maracaibo naj se veseli moje osvete!« je z mrtvim giasom nadaljeval poveljnik, kakor bi govoril sam s seboj. »Niti kamna ne pustim na kamenu! Vsi flibustirji s Tortuge, s San Dominga in Kube mi bodo pomagali... Nadaljuj! Kako so vas zajeli?« »Niso nas premagali z orožjem Zaskočili so nas in nas zgrabili, ker se nismo mogli braniti! Kakor veste, je bil vaš brat odplul v Maracaibo. da bi maščeval smrt Zelenega gusarja. Osemdeset mož nas je bilo. samih junakov, pripravljenih za vsako drzno podv/.etje. Nismo pa računali s slabim vremenom. Ob ustju zaliva se je vzdignil strahovit vihar in nas kakor besen gonil od čeri do čeri. dokler se nam ni ladja klavrno razbila Samo šest-indvaisetorici naš^h ljudi je z neskončnimi nacori uspelo, da so dosegli obalo Orožia n^smo imeli j več in tudi telesno smo b'li v tak?m stanni da se nismo mo«rli utvrati K^rvtan n"« ie } co obrežnih močavah in nas hrabril. 2e smo mislili, da smo našli varno skrivališče, pa smo namesto tega padli v zasedo. Španci so nas bili odkrili na nasedli razbitini. Tri sto vojakov s Van Gouldom na čelu nas je obkolilo, nas napadlo in pobilo vsakogar, kdor se je upiral. Ostale so ujete odvlekli v Maracaibo.« »In med lemi je bil moj brat?« »Da, poveljnik! Z bodalom, ki mu ie edino ostalo pri polomu ladje, se je branil kakor lev. ker mu je bila smrt v boju ljubša od vešal, a Flamec ga je bil spoznal! Ko smo dospeli v Maraca.bo — vojaki so nas pretepali, ljudstvo nas >e preklinjalo — so nas obsodili na vešala. Midva s prijateljem Stillerjem sva bila menda srečnejša od drugih tovarišev. Včeraj zjutraj se nama je posreč;lo premagati stražarja v ječi in pobegniti. S strehe neke črnske kolibe, v kateri sva na.^la na begu zavetje, sva bila priči strahotnega prizora ko so usmrtili vašega brata in druge flibustirie S črnčevo tx>-močio sva nato zvečer dobila čoln v katerem sva hotela priti čez Mehiški zaliv na Tortugo To je vse. poveljnik!« »Ali bo brat danes še na vešalih?« »Rečeno je bilo. da bo visel tri dni!« »In potem ga bodo vrgli v jamo?« »Gotovo!« Po kratkem tno^n se 'e «?usar z j^iremenienim ^asom obrnil h Carmauxu: »Ali se bojiš?« »N:ti živega oek^^t-a ne!« »Tudi smrti te n: strah?« Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Ljubomii Volčič. - Vsi v Ljubij^jiL