232. številka. Trst v sredo 9. oktobra 1901. Tečaj XXVI .Edinost f7 enkrat aa 4aa. ruun la pr cniko). 4. uri x< »A « : ur. se i o leto........rron ta pol leta ......... 12 za £trt leta........ * „ ta a ........ 3 boni . iroihiiai) a plaće ?ati atprej. Sa ;a-&Ttt priiofbii«' mrrtinine a^rvi ne m:».__ • tsliaćarnah t Trstu w prorttjsjo pr-*a iaiae Številke po 6 stotin* J i .-'O Trsta pa po 8 Viotir.* fi irč.j Telefon Itr. Sdin os t Grlasilo političnega društva ^Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Offlaat ■a računajo po Tratah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale do- mačf oglasi itd. se računajo po pogodbe Vsi dopisi uaj «e poSiljaio urednIAtva Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu oglare apie-Jama apravnifttvo. Naročnino in okIrs« je plačevati loco Trst. Uredništvo In tiskal na ae nahajata T klLi Carintia 5lv. 12. 1"prav:dSt»o, In *|>rejemaiije inaeratuv v ulici Moliš ;ioi drugi polovici monarhije sicer narodnost:, ki govore različne jezike ali >p o 1 i t i č n o narodnost« poznajo le eno samo. Ta je seveda na-n>dn<>st Madjarov. Madjari so iznašli posebno kemično formulo o sestav' svoje države. Ta država je sicer iz raznih sestavin, ali jedna jedina med temi sestavinami je glavna, ki v (M*j snovi daje notranji ukus in barvo na j runaj. Iz te formule — aksijoma o jedni jedini madjarski politični narodnosti v polovici monarhije onstrau Litve — dokazujejo Madjari svoje uamišljeno pravo do hegemonije, do izključnega gospodstva. Oni pri pozna vajo druge narodnosti le v toliko, da poslednje morejo v božjem imenu, rabiti svoj jezik in živeti po svoje med štirimi stenami borne koče svoje ali na polju med delom ; ali v javnem življenju — v uradu, v soli, v parlamentu — so Nemadjari al>solutno izključeni od vsacega prava : so mrtve narodnosti. < »troke, jim gonijo v madjarske šole ; nema-djarsfcim materam tržejo brezsrčno otročiče iz naročja, da jih potem brutalno pehajo v zavetišča. katerim je edini namen ta, da jih — odtujujejo svojemu rodu, svoji krvi, »vojim roditeljem. Ako bi bilo dovoljeno, ko govorimo o kraji in ropu, misliti na kako moralo in etiko: rekli bi, da Madjari zagrešajo najne-m< ralnejo krajo. Človek je vendar krona stvarstva. Kri je poseben in najdragoceneji sok. Za človeško bitje, za dušo človeka ni rene, ni nadomestila. Vsako škodo je možno ^poravnati na svetu ; če ne popolnoma, pa vsaj do neke mere. Če pa je zgubljeno človeško bitje, je zgubljeno definitivno. Ve-ako stvar, ako je njegova zakonita last, more človek prodajati. Oče, mati, pa ne smeta prodajati svojega otroka. Otrok ni njiju last. Ona eta mu dala pač življenje, mati ga je nosila pod srcem. objemata ga z ono ve liko, naravno ljul>eznijo, katero je Bog zasadil v -r<-a, ali njiju last ni, da bi ga mogla oddajati komur si bodi. Njima je pač poverjena velika, vzvišena, plemenita naloga, da negujeta, varujeta, hranita in razvijata to človeško bitje. Ta velika naloga jim je vzrasla iz dejstva, ki se obnovlja dan na dan v neštetih slučajih in po katerem se ohranja in širi rod človečki, iz dejstva : da sla mu dala življenje. Ali roditelja nimata pravice, da bi mogla svobodoo razpolagati s tem življenjem. Tudi Človek sam ne more svobodno razpolagati s svojim življenjem. On je istotako dolžan čuvati je in ohranjati, ali razpolagata žnjim ne more in ne sin«. Bog je človeku podaril življenje kakor najdragocenejo in naj-veče dobro, ali izključljiva last človeka življenje ni. Človeško b i t j e j e last tiste skupine človeštva, iz katere je izišlo. Ni kdo nima pravice odtujati se rodu svojemu. Noben oče in nobena mati nimata pravice svojega otroka vzkračati svojemu in ga oddajati tujemu rodu ! In če ga vzkračata, če na ta način drzno in brezvestno prekora-čata sveje pravo roditeljsko ; ali če se človek odtuja in prodaja sam : je to vsikdar zločin j proti Jtapovedi božji, je zločin proti naravi, j Kakov zločin pa je še le to, če posamični individuum, ali pa če skupina Ijudij, če narod se sleparstvom ali se silo grabi duše, človeška bitja, drugemu narodu!! Kraja duš j e n a j v e č i z 1 o č i n n a svetu, ki se po svoji grdobi niti primerjati ne da z zlimi čini tatu in roparja, ki se pregreša na drugem |>osvetnem blagu ! Takov zločin, tako krajo duš zagrešajo Madjari dan na dan in zistematično. In to ne le morda po zasebnih ustanovah, od zasebnih Ijudij in po podjetjih, zasnovanih le od šovinističnih mas naroda! Ampak taka kraja duš se v oni drugi polovici države zistematično vrši tudi od oficijelne strani : ves način vladanja je v oni drugi polovici proračunjen za tako krajo duš in ima na sebi pečat najveće nemorale. In isti zločin, katerega vršita elementarna šola in otroško zabavišče na najnežneji mladini, isti zločin se vrši na odraščenih v vsem javnem življenju : vsaki urad, vsaka javna zasnova, zasebna ali državna, vsako podjetje, in celo zasnove, ki so namenjene javnemu dobrotvoratvu, činom humanitete, čutu človečnosti, da, ce!6 cerkev : vse to so kanali, po katerih se vrši infiltracija madjar-stva na umeten in nasilen način. A glaven in najpregnantneji svoj izraz dobiva ta veliki zločin na človeškem dostojanstvu, na najvišem etičnem interesu ne-madjarskih narodnosti; in najjasneje se nam kaže efekt tiste madjarske formule o jedni jedini jMilitični narodnosti v oni drugi polovici monarhije: v parlamentu ogrskem. Sestava ogerskega parlamenta kriči, da so ne-madjarske narodnosti pač sestavine države, ali njim je madjarski šovinizem določil le statistično nalogo, to je: da množe število glav prebivalstva v oni polovici monarhije. Ali v poj m »političnega naroda« niso obsežene! To je diktat nasilnih Madjarov. In po- sledica temu diktatu je tudi dejstvo, da je nemadjarskim narodom skoro popolnoma za-grajena pot do najveće in glavne politične pravice, pot na volišče, pot do vrat, ki vodijo tja, kjer se delajo zakoni, kjer se odloča o vseh političnih, kulturnih, narodnih in gospodarskih interesih, pot v — parlament. Kako bi bilo drugače mogoče, da bi parlament dežele, ki je po veliki večini ne-madjarska, bil — do malin, neznatnih izjem — sestavljen le iz Madjarov? ! O da, kemična formula Madjarov o bitstvu in sestavi one druge polovice monarhije dela čudeže in — zločine ! A ob tem natoričnem stanju stvari imajo Madjari še vedno vsa polna unta o svojem vitežtvu, kakor da je država onkraj Litve pravi Eldorado, dom najrazsežneje svobode za vse državljane brez razlike!! Si-li morete misliti veče brezobraznosti ?! Nekaj spominov. (Slika iz življenja slovenskega profesorja in pisatelja.) (K. Glaser.) (Zvršetek.) Človek bi mislil, da je slavni norveški pisatelj Ibsen tip za svoje gledališčne igre zajemal iz slovenskega narodnega življenja, kajti v igri : »B u n d der Jugend« (Reci am ' s Bi bi. št. 1514) na str. 41 priporoča Dransfelt, najemnik grajščine, pravniku Stein-hcfu : »\Vollen Sie Aussicht haben, zum Ver-treter unsereB Kreises gewahlt zu vverden, so museen >wie mit der besetzenden Klasse durch ein gemeinsames materielles Band ve-reint sein — kurz, Sie mussen vvirklicher Grundeigenthiimer vverden, das ist u n bedi ng t n o t h \ve n d i g«. Nemški Celjani, nemški Gradčani, italijanski Tržačani so izvolili tudi profesorje in pisatelje v državni zbor; vlada je celo češkega glasbenika Dvoraka in pesnika Vrchlickega poklicala v gopposko zbornico in »Neue Freie Pr.« je pritrjala, da bosta zbornici na čast; če bi pa v Slovencih kdo predlagal za kandidata v državni zbor Aškerca ali Gregorčiča, bi Slovenci morda porekli, da se mu možgani mehčajo ali pa mešajo. V nobenem deželnem odboru ni znanstvenika, in med deželnimi poslanci so bele vrane. Oe Slovenci volijo le duhovnike, pravnike, posestnike in visoko birokracijo, potem ni treba nobenih volilnih borb več; v vsaki deželi, kjer prebivajo Slovenci, si duhovniki juristi in posestniki lahko zberejo jednega iz svoje srede; če živi tu ali pa tam kak dvorni svetnik, tistega privzamejo za pri meče k, pa mirna Bosna. Slovensi uvedejo 8 tem zopet srednjeveški Btanovski način, in mi postanemo potem v resnici »die interessanteste Nationalitiitt, da bodo prihajali čudit se nam Francozi in Angleži, pa tudi Turki in Kitajci. Pa šalo na Btran! Al« bi ne bilo primerno, da bi na Primorskem bili izvolili Pod-gornika, na Kranjskem predsednika družbe sv. Cirila in Metodija, na Štajerskem namesto nemškega Keichsritterja slovenskega pisatelja ? Popolnoma se zlagam z »Edinostjo«, ki je pisala v 127 št. letošnjega leta: »Kakovo bodi torej zastopstvo naroda, da bo na višini te svoje naloge ? V odgovoru na to vprašanje je za nas Slovence pravi poučni del izvajanj Heroldovih. Politiško delovanje zastopnikov naroda pomenjaj snovanje in vstvarjanje ; zastopstvo naroda v parlamentu predstavljaj čim najvišo svoto inteligence naroda ! Razmišljajočim o tej resnici, izrečeni po dru. Heroldu, o tej predpostavi, o tein neizogibnem pogoju za vspešno narodno poli-j tiko, nam stopa pred oči v živih in kričečih j barvah, koliko narodnega greha imamo mi Slovenci na svoji vesti o tem pogledu. — V 'prejšnjih dobah smo grešili, ker smo • menili, da že samo poštenje, dobra volja, narodno mišljenje in morda kake lokalne zasluge podeljujejo temu ali onemu kvalifikacijo za zastopnika naroda v srednjem parlamentu. — i Tako so nas večinoma — častnih izjem ne tajimo — zastopali pošteni možje in — slabi politiki: brez potrebnih vednosti in zato tudi : brez vsake samostojnosti v razsojanju stvari, in brez vsake parlamentarne routine! Naj-! priprosteji človek more umeti, da s takimi elementi ni bila možna vspešna politika, vzlasti ne ob najneugodnejih razmerah, proti katerim se je bilo boriti maloštevilnemu zastopstvu našega naroda. Ob takih razmerah, ko je bilo naših le malo in ko je bila na nasprotni strani velika svota sposobnosti, routine, parlamentarne taktike in strategije, a na innogi takoimenovani »prijateljski« strani le minimalno poštene in dobre volje ter resnične dobrohotnosti, ob takih razmerah, pravimo, ! bi bila morala veljati kakor kardinalna zahteva : vsaki mož na svojem mestu, vsaki mož | cel mož ! Ali, da nas ne umejete krivo: nismo hoteli reči, da le akademično izobraženi možje sodijo za zastopnike naroda. Bog ne daj, to bi bil nezmisel. Hoteli smo le reči, da delegacija bi morala biti sestavljena le iz takih mož, ki bi v svoji skupnosti mogli s primerno sigurnostjo in neoporečno braniti P O I> Ja I s T K K 7 Pepelčica. >pi?-al Ksaver Sandor Gjalski: prevedel Radi. Povedal sem jej, da sem in kako sem že davno želel, da bi jo videl in spoznal. Omenil sem, da se je spominjam, ko je bila še dete. Seveda sem tudi povedal, da sem prišel po opravkih k mačehi. Devojka kakor da me je poslušala le na pol. Razun sramežljivosti, popolnoma naravne i pri osebi, ki skoro nikoli ne prihaja v kako doti ko in razgovor s tujimi ljudmi, je bilo v njej še več radovednosti, zakaj sem tukaj in zakaj jej morda jemljem čas, ki da je njej tako potreben, da dovrši ogromni posel, ki ga jej je naložila mačeha. Kaj takega ni sicer rekla, a videl sem strah na licu, njene poglede na delo pied seboj, neko nervozno seganje okoli sebe. Ko sem jej rekel sam, da je vsa v skr'»eh, je-li z vrši svoje delo, mi je priznala, da sem pogodil. In sedaj je bila v vsem nekaj več zaupljiva. Pri tem pa ni izrekla nikakoršne tožbe proti mačehi, no — prišla je sama od sebe najstrašnejša in najža-lostnejša zgodovina nesrečne sirote brez matere iu očeta. Krasni in veliki očesi st*> se zalili s solzami, koje omenila, da j j roditelja ležita v grobu. Omenila je, da-li bi živela tako, kakor živi sedaj, tud' ako bi jej sta-riši ne bili mrtvi ? Ni bila tako naivna, da ne bi spoznala krivice, ki jo jej dela usoda v obliki njene mačehe. Naposled — služabniki niso pozabili, da bi je ne opozorili. In ni zakrivala preti menoj svoje jeze na gospo i Moniko in njene hčere. Pavendarse ni pritoževala radi neolikanega mačehinega sovraštva niti radi njene nepravičnosti, v kateri je za vse prestopke in grehe svojih hčer redno kaznovala — Ivanko. Ni se pritoževala radi prevelikega posla, ki ga zahtevajo od nje. V malo ihtenje je zapala, ko je prišla beseda na to, da jo mačeha zakriva pred svetom in jo noče vod*«ti nika-nor. »Pravi mi, da sem že stara, da so sestre mlajše. A naposled mislim, da devet-najstletna devojka ni še tako stara, da ne bi smela v svet in med ljudi«. — Završila je s britkim smeškom na polnih prekrasnih ustni- cah, da se je ta hip zazibala v črtah lica vsa velika želja po lepoti življenja iu da se je zaiskril in zabliščal v očeh bajen žarek sanj in domišljije mlade duše o tem čaru in užitku In po malem je začela pripovedovati o tem sanjarenju in o stvareh, katere je največ poznala iz bajk in pravljic stare dekle in deklic iz vasi. Ona je res tudi mislila in gledala na te strani življenja isto tako, kakor na predstave in slike iz bajke. Z istim daljnim tujinstvenim polusvitom — z istim navdihnjenjem poezije je plavala preti njenimi duševnimi očmi slika, katero je nosila v sebi o čarnih sladkostih in prelestih življenja — tam izza ebzidja Lepe Vesi. A v podkreplje-nje, je navajala pripovedovanje svojih polti-sester o njih zabavah, o sijajnih dvoranah, o bogatih oblekah. overa, da jih je primeroma mnogo na zdravniški postaji. Zarad živčnega oslabljenja je bil na dopustu prof. I I. v Mariboru: na Ptuju se je iz istega vzroka prof. <\ iz mesta preseiil na kmete in iz kmetov hodi vsak dan 10 minut daleč na gimnazijo, da si v čistem zraku krepča živce. Na Kranjskem so bili na dopustu profesor K. iz Ljubljane, prof. K. in I. iz Novega mesta; v Gorici je bil pred par leti na d»>-pustu pr< f. K. in je v«e minolo leto bil zopet na dopustu ; v Trstu sem bil za vse minolo leto jaz na dopustu. Zakaj so na dopustu ? Ker telesno omagujejo. Ali se v tako tužnem položaju nahajajo tudi gospodje ravnatelj: in na Izornrfei, gg. državni poslanci, ki so iikratu tudi deželni odborniki, in deželni poslanci in Bog ve, kaj Se ? Slovensko profesorstvo se niti ne zaveda svojega položaja in nikdar ni imelo čuta skupnosti in vzajemne organizacije za svoj stanovski blagor, ampak v tem tužnem stanju mlajši zarod vlači starejše neusmiljeno pred svoj sodni stol in misli, da izvršuje junaške čine. <'e se bo slovensko profesorstvo, prezir.mo od vlade in zapuščeno o 1 slovenske voditeljske strani nahajalo še jedno človeško dobo ali poUtoletja v sedanjem položaju, potem je zadene katastrofa, iz katere si ne opo more več. Vest mi je narekovala, da sem «b koncu svojega službovanja ta svoja opazovanja preda! javnosti. Poiitični pregled V TRSTU nemški naprednjak!, o nemški nacijooalei, 2 nemška agrarca, 1 r*enjš«i krščanski socijalist in 1 češki radi kaleč. Potrebnih je 22 ožjih volitev. Dosedai so bile kme<"ke občine zastopane po 44 Mladočehih, '21 nemških naprednjakih, 4 nem-^ih nacijonalcih, 4 čeških agrarcih, 4 Vsenemcih, 1 Staročehu in 1 nemškem krščanskem eocijalistu. Kmečke občine volijo vsega -oslancev. od teh odpada na češke okraje 49, na nemške pa 3U. Miadočehi so zgubili torej mnogo mandatov na korist agrarcein, česar pa je bilo pričakovati : na nemški strani »o pa Vse-nemci pridobili mnogo mandatov na škodo nemških naprednjakov. Avstrija in Rusija in dogodki na Balkanu, v listih čitamo, da so se te dni eešli v Belemgradu zastopniki Srbije, Bolgarske in Črnogore na posvetovanja. Teh posvetovanj da seje udeležil tudi voditelj ruskega zastopn štva v Belemgradu. Posvetovali pa da so se za zložno postopanje ob dogodkih, ki utegnejo na vstati na Balkanu. Ta posvetovanja »o dunajske kroge vidno vznemirila. Neki jMiloticijozni list si skuša sicer pomagati z dovtipi in bagateliziranjem. Meni namree, da je to ravno tako, kakor da bi se eešii na posvetovanje : pes, mačka i u miš ! Eden ne mora druzeea. Smešno. Da so razne diference med balkanskimi državami, temu se ni čuditi, ker je v naravni stvari. Sploh pa : Če bi ne bilo nel»en;h diferenc, ne bi trebalo tudi jKigajanj. Ali Jeza hip drži v poh ticijcznem listu to zbijanje šaie in omalovaževanje. Kajti nepo- , sredno na to se spušča v grožnje. Navadno pa ne grozimo onemu, katerega se ne bojimo. Delajo se kakor da sploh ne umejo, kako se je mogla dati Rus>ja zastopati na takih posve tova njih ?! Rusija naj pomisli — jej kličejo — da bi se po takih spletkarenjih mogel razbiti dogovor od leta 1&97 med njo in Avstrijo. Ta dogovor daje Rusiji slobodno roko. Ne treba jej misliti na balkansko vprašanje in tako more povečati vse svoje moči velikim vprašanjem zlasti na nadaljnjem Vztoku. Cel se bo pa to zavratno spletkarenje med slovanskimi državicami na Balkanu nadaljevalo pod zaščito Rusije, potem se rečeni dogovor mera razbiti in Rusija bo imela le veliko škodo. Tako branitelji dunajske politike, ki pa ne pomislijo, da Avstrija sama ne bo brez krivde, ako eventuvelno sporazunaljenje med slovanskimi državami dobi ost, naperjeno proti naši državi. Tako izrecno germanofilski zi-st^m, kukor ga imamo sedaj v Avstriji na znotraj in na zunaj, ni menda posebno pripraven v to, da bi deloval pomirovalno na slova nske narode sploh in posebno še one na Balkanu ter da bi nam pridobival simpatije med njimi. Pa še na nekaj pozabljajo hraui-telji dunajske politike. Ce na Dunnju ni ljubo, da Rusija povspešuje zbližanje med slovanskimi državicami na Balkanu, pa tudi Rusija ne more biti indiferentna, ako Avstrija kar očitno favorizira zavezništvo med obema neslovanskima državicama— Grško in Romunijo — in daje torej svoji politiki na Balkanu očitno protislovausko, torej torej tudi protirusko smer!! Sestanki kralja grškega ia romunskega v Opatiji, obisk; načelnika avstrijskega generalnega štaba na romunskih tleh, govorice o vojni konvenciji med Avstrijo in Romunsko, to so elementi, ki gotovo nič inanje ne vznemirjajo Rusije, nego sestanek v Belemgradu dunajske krog-e. Pomagači gr»»fa Goluchowskega bi ne smeli pozabiti na pregovor: kar ni jednemu ljubo, ni drugemu drago. S porazu mljenje glede na Balkan med Rusijo in A vstro-Ogersko je jako lahko možno in visi tako rekoč v zraku : usiljuje r^e samo po sebi, po naravi. Grof Golucho\vski naj le bolj pošteva dejanske potrebe monarhije — narekovane po sestavi in po zemljepisni legi — nego pa migljeje iz Ueroliua ; avstrijska politika naj ne vzbuja domnevanja, kakor da v gigantskim boju, ki se mora razviti med slovanskim in germanskim svetom na bližnjem in daljnjem Vstoku, hoče stati na strani gormanstva, pa se jej ne bo trebalo nič vznemirjati radi sestankov v Belemgradu, ako se vrše pod nadzorstvom Rusije. Saj je neo-povržno zgodovinsko dejstvo, da uohena druga država ni bila doslej v svojem vedenju do monarhije Habsburgov tako odkrita in lojalna, kakor ravno Rusija. To odkritost in lojalnost ravno bi hoteli v Berolinu porušiti ; zato intrigirajo in s sumnicenjem namenov ru-«ke diplomacije zavajajo našo diplomacijo do nepremišljen.h korakov ! Vi-deant consules. O hlajenje odnošajev med Rusijo in Francijo? »Wiener Allgeraeine Zeitung« poročajo iz Pariza, da so se odnošaji med Francijo in Rusijo precej ohladili, kar da dokazujejo razui simptomatični momenti o zadnjem carjevem obisku na Francoskem. No, bržkone želje pangermanske politike, kateri je dvozveza trn v peti in jedina zapreka, da ne more doseči svojih ciljev. Nam se zdi pač neverjetno, da bi bil šel car radi tega na Fraucozko, da bi pokazal, kako se odnošaji med zaveznima državama ohlajajo. Navadno človek ne hodi rad k onemu, do katerega se mu je začelo pr.jateljstvo ohlajati. No, sicer pa pobijajo to nemško trditev tudi uapitnice carja in L«»ubeta, katere bi pač ne bile mogle biti presrčnejše, kakor so bile. Smrt emira afganistanskega. Novo važno diplomatično vprašanje, ki vznemirja že sedaj vse državnike, navstalo je te dni vsled smrti emira afganistanskega, Abdur-Rahman Kahna. Afganistan šteje kakih 7 milijonov prebivalcev iu leži v Aziji, severno od Arabskega morja med rekama Amudar, ki se steka v Kaspiško inorje, in Indus, ki se steka v Arabsko inorje, nI i med državami : Rusijo (na severu), Kitajein (na vshodu), Prednjo Indijo (na jugo vshodu), Belučistanom i (na jugu) in Perzijo (ua zapadu). Sda važna točka je Afganistan radi tega, k^r se tam križajo interesi Anglije (vladarice Prednje Indije) in Rusije. Rusija mora nam-i reč preko Afganistana, ako hoče dospeti v Indijo, česar pa se Anglež: seveda nezmerno j boje. Ravno smrt emira, ki se je dogodila I dne 3. t. m., mogla bi dati Rusiji ugodno priliko, da se radi prestolonasledstva utakne v afganistanske zadeve. Anglija podpira v pre-stolona-ledstvu najstarejšega sina emirovega, Habib Uliah Khana. Med pretendenti pa so njegovi bratje in bratranec Ishak Khan, bivši guverner v Turkestanu. VTprašanje prestolonasledstva utegne torej postati virom velikim diplomatiškim zapietljajem. Zato se angležki listi obširno bavijo z vprašanjem prestolo nasledstva ter se bojč, da bi Rusija provzro-čda kake komplikacije in odposlala v Afganistan svoje čete. Nekateri listi zahtevajo, naj bi Anglija o^oozvala vse one Indijske čete, ki so v južni Afriki ter jih poslala zopet v Indijo, da bi bile pripravljene za vsako e ventu val nost. Smrt afganistanskega emira utegne imeti torej velik upljiv na nadaljnji razvoj stvari v južni Afriki, na Kitajskem (kjer je v Mandžuriji angažirana Rusija) ter seveda v Rusiji in Angliji sami in slednjič posredno tudi v drugih državah. Vsakako pa bo Anglija tudi ob tej priliki — kakor je bila v Kitaju — britko občutila dejstvo, da je po roparski Lzvani vojni v južni Afriki tamkaj priklenila svoje vrjne sile. Zločin Anglije v južni Afriki se , torej tudi izven Afrike britko maščuje nad njo. Vojna v južni Afriki. Lord Kit- chener poroča dne 7. t. m., da s« angležke čete v neki bitki ubile 50 Burov in 23 njih ranile. 244 Burov bilo ujetih, 60 pa se I jih je udalo. Dne (3. t. m. so bile Kitchener-jeve čete 16 milj severo-vzh<>dno o Vrvhaida. Sovražnik (Buri), ki je hotel pobegnili na sever proti pogorju Halla-Res, je zadel na i čete generala Hamiltona. (Kitchenerjeva brzo-I javka ne pove ničesar o tem, kako se zvršila ! ta bitka, kar je menda vendar najvažnejše pri vsaki bitki ; kar tako za kratek čas se menda vendar niso streljali. Op. Ur.) General Melhuen lovi >kom'mdo« Delereva in Ketupa, ki "ta bila razpršena po bitki s polkovnikom Kekevichem. (Ako se prav spominjamo, so Buri v omenjeni bitki potolkli čete polkovnika Kekevicha in se potem, seveda, |m> svoji taktiki izgubili ; ne pa da so bili razpršeni, kakor trdi ta brzojavka. Op. uredn.) Mvburgov »komando«, nadaljuje brzojavka, so Angleži storili popolnoma nezmožnim. (Kako vendar, ao ga li mari Angleži pobili, ulovili, ali pa mu vzeli puške ? Majhne »komande« se vendar ne more tako lahko napraviti nezmožne za boj, kakor velike armade. Op. ur.) Fouchet in Vessel se nahajata ua južnem obronku Drakeusbergov; Sinuts je bil potisnjen proti severu iu se nahaja sedaj blizu Barringtona ; Sciieeper je blizu Gross Ockertskaala. Vsem tem komandom slede angležke čete, ki prihajajo skoraj vsak dan v praske z istimi. Iz tega poročila Kitchenerjevega se vidi, da mož uiti lagati prav ne zna. Včeraj je stal pred sodiščem dr. Krause, btvši burski guverner v Johannesburgu ob-dolžen veleizdaje in uagovarjanja k umoru. Dr. Krause je baje kakor poveljnik burske posadke v Johannesburgu izkoristil od lorda Robertt-a dovoljeno mu 24urno premirje v to, da je dal iz Johannesburga v Pretorijo prenesti 120 tisoč angležkih funtov. Očita se mu tudi, da je bil v zvezi z bivšim državnim pravdnikom burskim Brocksmo, katerega so te dni ustrelili v Pretoriji radi veleizdaje. Tržaške vesti. V obrambo resnice. Ker »Gorica« ponavlja nečuveno krivico z vzbujanjem domnevanja, kakor da je dr. Tarna svoj čas zgubil učiteljsko službo vsled takega čina, radi katerega bi se moral sramovati pred svetom, da je bil takorekoč moralno izbacnjen iz dežele Kranjske, da so ga sramotno spodili iz domovine itd. itd., dovolite mi malce prostora v obrambo resnice, ker jaz sem tisti -krat slučajno živel v Postojni in poznam vso resnico, oziroma grdo politiško maščevanje, ki se je dogodilo tedanjemu učitelju Tumi na škodo. Resnica je, gola resnica, da je bi! Turna žrtev maščevalnosti nemškutarske birokracije, ki je na način, nedostojen poštenega človeka, zlorabila privatne pogovore, da uniči odvisnega človeka, ki se ni hotel ukloniti aspi-racijam naroda slovenskega zatirajočemu zi-stemu. To je fakt, katerega nič ne spreminja trditev »Gorice«, da je dr. Turna v Gorici izjavil, da ni »nacijonalist«. Jaz ne vem, da-li je dr. Turna res napravil ta izrek ; in če ga je, bi trebalo vedeti najprej, v kaki zvezi je rekel to. Če pa je izjavil to absolutno, brezpogojno, potem grajam jaz to istotako brezpogojno, ker si ne morem v sedanjih časih misliti resničnega prijatelja našega naroda, ako ni nacijonalist. No, posito, dt ima »Gorica« prav na to stran, vendar to ne spreminja resnice, da je bil učitelj Turna žrtev svojega narodnega prepričanja. Zato je po mojem prepričanju naravnost ne-honetno in priča le, kako pobesneli so pri nas strankarski običaji, ako se ravno ta dogodek toli brezvestno zlorablja na škodo dra. Turne. »Gorica« pravi, da župan in obč. svetovalci postojnski perejo zamorca. Ni res ! Oni so se zavzeli le za resnico, kakor se je bila dogodila pred tolikimi leti. Resnica in gola rrsnica, katero morejo potrditi vsi, ki so se v onih dobah v Postojni zanimali za javno življenje, pa je le ta, tla je bil Turna žrtev zagrižene nemškutarske birokracije, da iz onih dob nima ničesar sramovati se in daje njegov ugled ostal intakten pred zavednim slovenskim svetom. Pobijajte sedanjega politika dra. Tu ma, kolikor hočete, ali žalostno je, ako slovenski list maščevalne t^ine na slovenski zavesti izkorišča in zvrača tako, da prikazi va svetu — resnici nasprotno stran. N e k ti o. Naprednega moža jako — jako ne-napredni nazori. Pod tem naslovom nam pišejo : Ta dni se je mudil v Trstu mož, ki je znan člen naroduo-naprednc stranke na Kranjskem. Bilo je po tistem grdem dogodku v našem mestnem svetu. V pogovoru o tem dogodku je menil napredni mož s Kranjskega: »Prav so imeli Italijani, da so ga (Rvbar a) ven vrgli, zakaj pa je zagovarjal farje !« S tem vsklikom je napredni mož — tako se nam zdi — pokazal le, da je nekoliko za-j ostal za zgodovinskimi dogodki 11). veka. Zlasti se nam zdi, da še ni pricapljal do one dobe v prošlem stoletju, ko se je v Avstriji uvela konstitucija in je prišlo ž njo parlamentarno življenje se svojimi principi. Zato ne more mneti napredni mož, da dogodka z drom. Rvbdrem ne smemo soditi le z gledišča, da-li je imel dr. Rvbar prav ? Ne, to vprašanje je stopilo v drugo vrsto! V prvo vrsto pa je stopilo vprašanje : da-li ima kdo pravico tirati iz zbornice zastopnika naroda, pa naj že isti govori in tlela pametno, ali nc-pametno?! Z liberalnega ali naprednega stališča je bilo morda sicer — o tem nočemo soditi, ker si ne prisvajamo avtoritete na to stran — obžalovati, da je dr. Rvbar obsojal sovraštvo preko groba proti visokemu dosto-janstveniku-pripadniku druge narodnosti, ko je bil ta dostojanstvenik slučajno — škof, ali, kakor meni napredni mož iz dežele Kranjske, da je »zagovarjal farje«. Ali, ali nam se dozdeva, da Italijani niso dali le lekcije Rvluiru, ker je »zagovarjal farje«, ampak da so prav pošteno pogazili prvi glavni parlamentarni princip: svobodnega iz-ražanja svojega menenja! Zato se nam zdi dalje, da Italijani vendar niso imeli tako prav, ker ker so R v bara iztirali iz zbornice, čeprav je »zagovarjat farje«. Slednjič se nam uriva misel, da naprednega moža iz dežele Kranjske nazori so še precej — nena-predni. To kriči ! V prostorih društva državnih uradnikov vršil se je dne 6. t. m. ustanovni občni zbor novega »društva davkarskih uradnikov na Primorskem . Kakega duha so možje, ki so ustanovili to novo društvo, nam pričajo že imena gospodov, ki so bili izvoljeni v odbor. To so samo taki možje, ki službujejo v takih krajih, kjer so bolj ali ma.ije povezani z laško signorio, a mjednega ni iz čisto slovenskih sedežev davkarskih oblasti. Jeden je sicer tudi iz Pazina in jeden iz Voloskega. O prvem nočemo govoriti, ker ga ne poznamo pobližje, da-si bi skoro gotovo ne zgrešili, ako ga prištejemo k našim narodnim in političnim nasprotnikom. Saj z imenom Mrach je v Pazinu povedano — vse ! ! O onem drugem iz V » loškega pa že rečemo lahko dve tri, ker njegovo izvolitev smatramo naravnost za demonstracijo. To je tisti davkarski oficijal Schreiber, ki javno fraternizira z možem žalostne slave : Krstićem (!!), in ki sodeluje celo pri onem izdajalskem zakotnem lističu, ki se imenuje »Prava naša sloga«. Druga demonstracija, vredna one, ki jo je novo društvo zagrešilo z izvolitvijo Schrei-berja, je ta, da so samo nemške in laške časopise določili za svoja glasila, v katerih bo društvo objavljalo društvena naznanila. Določena sta namreč, poleg nekaterih strokovnih listov, le »Triester Zeitung« in pa — »Pie-colo« ! ! Torej državni uradniki, ki službujejo v deželi, katera je po veliki večini slovanska, niso čutili potrebe, da bi se niti najmanje obzira li na narod, kateteri jih — redi ! Slovanski kmet plačaj in molči ! Kaj ne gospoda c. kr. davkarski uradniki ? ! Ako so gospOda tako nobel, da nočejo imeti nič skupnega z našim — ako hočete — kmečkim narodom, no pa dobro! Saj se jim ne silimo. Ali potem naj ne imenujejo svojega društva »za Primorje«, ampak govore naj resnico: Društvo c. kr. italijanskih in italijansko irislečih davkarskih uradnikov v Primorju ! To bi bilo vsaj odkrito. Kavalirsko pa "bi bilo — če že nočejo imeti z nami nič skupnega —. ako bi vsakdo njih izračunal, koliko odstotkov njegove plače mu prihaja iz žepov zaničevanih Slovan v in bi |xitem izvajal primerne f»osledier;: da bi se namreč velikodušno odpovedal tistemu dela svoje plače ! Evo, gospoda, storite to in potem ne bomo imeli nikakc pravice, vam česa očitati. Dokler vas pa plačujemo, smemo zahtevati od vas vsaj toliko, da ne prezirate tako osten-tativno našega naroda. Zaj>omniti bi si mo- j rali enkrat za vselej, da ni narod radi vas, ; ampak da ste vi radi naroda! Potem pa naj se še čudimo, da po vseh •c. kr. državnih uradih na Primorskem veje tako čudna sapa proti našemu narodu, ako 1 so po istih nastavljeni uradniki, ki v svojih društvih, torej v javnosti, tako demonstrativno prezirajo narodnost večine prebivalstva v deželi. Posrreb pok. Josipa Godina Krčič, ki je predvčerajšnjim ponesrečil o katastrofi v tehničnem zavodu, vršil se je danes ob 2. uri pop. iz mrtvašuice pri sv. Justu na pokopališče v Skedenj. Na pogrebu so bili vsi delav<*i iz omenjenega zavoda in ogromna množica ljudstva. Pod Skednjem je prišlo nasproti pevsko društvo »Velesila«, ki je prepevalo na pogrebu. Italijanščina eapovilie na Kontove-Ija. Pišejo nam: Že večkrat ste omenili v Vašoreče, da je le podlo obrekovanje od strani Slovencev, kakor se je že zgodilo, mu navedem, ako hoče, celo imena in dan. Aretirana anarhista. Včeraj ob 4. uri zjutraj sta j>olicijska agenta Havnau in Hai-den ob a/i-jtenei dveh redarjev aretirala dva italijanska |widanika : 32 - letnega Tomaža l^uerciola iz Rimi ni in ~2~J letnega Joe. Benzi iz Forli. Aretirana sta bila ta dva subjekta radi suma, da sta anarhista. In kakor vse kaže, je bil sum popolnoma opravičen, kajti pri * £uercioliju so našli veliko množino anarhističnih knjijr in spisov iz Pattersona in Hnenoe-Avresa v Ameriki. Pa tudi oa satu je izjavil na j>oliciji, da je »za akcijo sposoben anarhist«!! < £uert?ioli je bil popred v Sredcu. Pribiti treba tu, da je »Picsolo« o tem znamenitem aretovanju nenavadno lakoničen, kar je v kričečem nasprotju z postobened-nostjo, ki mu je sieer v navadi tudi ob \*!=aki neumnosti iz tržaške kronike. Ne le priznanje Quereiolija, ampak tudi priimka obeh areti-raneev je j>opolnoma potajil ter se omejuje na suho konstatiranje, da so rečena dva aretirali, ker sta na sumu, da sta anarhista ter da so »pri našli anarhističnih spisov«. Seveda, lumparije regnicolov treba vedno pokrivati ! Cemu pa dobiva »PjccoIo« izvestne — subvencije?! O zistem, zistem : kdo te pogrunta ? Kdo naj te u meje ? To aretiranje pa kaže zopet, kake elemente prinaša seboj invazija regnicolov ! Elementov, nevarnih na mnogo strani. Ni dosti, da so nam regnicoli v veliko narodno-poli-lisko in gos|>o larsko kalam teto, ampak med ajimi je elementov, ki so sposobni za čine v strah in grozo vsemu prebivalstvu. Ali re-gnic >li soj zato eo in nam ostanejo mili gostje, element v zve/i države z Italijo. Kaj Četno — tako je ! Drobne vesti. S i n, k i krade očetu. \retirali bo včeraj na trgu Zonta, 14-letnega Jakoba P. iz Poreskega okraja, ker je svojemu očetu ovco ukradel, jo prodal za 14 kron in pobegnil v Trst. Dobro je začel se svojimi 14 leti. Aretovanje. Včeraj ob 11. uri so aretirali v ulici S. Nicolo 20 letnega pisarja Artura M., ker je malo prej neki gospej ukral iz žepa mošnjičeR z nekoliko denarja. Na policiji se je doznalo, da ima ta elegantni tat (bil je namreč jako gospos.co oblečen) še več drugih tatvin na vesti. Včeraj, ob 2. uri popoludne so aretirali v svobodai luki neko osebo, ki je hotela odnesti vrečo kave. V poštenjaku so pozneje na policiji sj>oznali večnega Latu kave, nekega Frana Ferlugo. Moža so seveda odveli v ulico T i gor. Nezgode. Včeraj jutro ob 11. uri je 2o-letni kočijaž Federik Sheris, stanujoči v ulici S. France-»co, padel z voza in si poškodoval levo roko. 53 letni mizar Žerjal, stanujoči v ulici Salice št. 5., se je poškodoval nevarno, na svojem delu. 14 letni kovaški učenec Mario Mreule, stanujoči v ulici del Bosco št. 17., je dob»l več nevarnih ran na svojem delu. Vsi so šli na zdravniško postajo iskat pomoči. Nelepa šala. Včeraj so bili tukajšnji gasilci opozorjeni, da neka hiša v ulici della Fonderia gori. Ko so pa došli tja — seveda z vso gasilno pripravo — videli so, tla si je neki hudomušuež dovolil žnjimi ne ravno lepo šalo. — Odšli so seveda z dolgim nosom. Tatvina. Fran Ravalico, stanujoči v ulici Capitelli št. 12., je ovadil včeraj na policiji, tla so mu nepoznani uzmoviči odnesli žepno listnico z 24 kronami vred. Žalostno. Sinoči ob 9. uri in pol so poklicali g. Trevesa, ker je neki mož zblaznel na Korzu in je hotel pasante — grizti. Poklicani g. Treves je dal nesrečneža odvesti v opazovalnico v bolnišnici, kjer so spoznali, da je nesrečnež identičen z 22 letnim Er-mano Z. stanujočim v ulici Carpison. V remenski restnfk. Včeraj: toplon et ob 7. uri rjutrai 11° .3 ob 2. uri popoluHt e 20.0 C.° — Tlskomer ob 7. uri zjutraj 755.02 — Danes piims ob 7.51 predp. m ob 7.55 pop.; oseka ob 1.29 pred;»oludne in ob .21 popoludne. Zavod sv. Nikolaja priredi — kakor je bilo že objavljeno — v nedeljo dne 13. t. m. svojo veselico v Barkovljah. Reči mo-raemo, da bo ta veselica nekaj izrednega. Na tej prireditvi nastopi 12-leten umetnik na gosli ; uprizorijo se : krasna živa slika, deklamacija, igra, petje. Preskrbljeno bo slednjič za lahkonogo mladino, da se malce zavrti. Vsem bodi torej misel in |>ot v nedeljo : v Bar ko vije ! Vesti iz Kranjske. * Ustreljenega so našli dne 3. t. m. popoludne 20 letnega .dapca Jan. Skarjo iz Ravnika pri Št. Rupertu kakih 300 korakov od hiše njegovega gospodarja Autoua Zupančiča v Dolenji vasi pri Novemra sstu. S staro puško svojega gosp »darja je brez njegove vednosti šel na »lov« v gozd In si na dosedaj neznan način prestrelil prsa. * Zažigalca so dobili. Iz Krope pišejo »Slov. Narodu«, da se je izdal po-žigalec Krope. Enajstsrat je zažigal, a le pet- i krat se m a je posrečilo zanetiti ogen j. Pred-sinočno noč je zažigal v Kotlu pri Hercelnu, a so o pravem času zapazili tleči ogenj. Orožniki so ga danes že odvedli na c. kr.oltrajno sodnijo v Radovljico. Kroparji bodo oedaj vsaj v triru 'n brez skrbi spali. * Sloviti kranjski raki, ki so zatlnja leta v nekaterih vodah skoraj popolnoma izmrii, se polagoma [»o prizadevanju raznih najemnikov ribolova zopet začenjajo javljati. Tako se je posrečilo gospodu Berg-mannu, lekarnarju in posestniku v Novem mestu, zaploditi v težkem potoku 3-1 cm dolge rake. Vesti iz Štajerske, j — Aha, tako je! Mi smo bili že sporočili, da je občinski svet v Ptuji sklenil zaprositi dež. odbor štajerski za pomnoženje pouka v slovenščini. Sedaj pa čitamo v »Slovencu«, da si to preustrojitev mislijo tako, da bo pouk v slovenščini jednako obsežen za Slovence in Nemce. In sieer naj se v spodnjih razredih slovenščina poučuje v nemškem jeziku, da bodo tudi nemški dijaki lahko sledili pouku. Ali — tu prihaja konjsko kopito. Ptujskemu občinskemu svetu ni do tega, da bi se otroci naučili slovenščine, ampak le do tega, da isti dobe v mattiritetnem spričevalu tudi red iz slovenščine ! ! Potem l>odo tem laže dobivali službe in tirali nemško politiko med slovanskim ljudstvom in izpodrivali druge uradnike, res sposobne v jezikovnem pogledu. Vesti iz Koroške- Dva požara. »Slovencu« brzojavljajo iz Celovca, da so imeli v soboto na Koroškem dva velika požara. V Zrelcu je pogorelo 6 poslopij, na Gorici pa gospodinjska šola in pet poslopij. Razne vesti. Kraljica Natalija — katoličanka. »Vos-siche Zeitung« javlja, da kraljica Natalija, ki biva sedaj v B arritzu, prestopi v katoliško vero. Morda zato, ker se misli, kakor pišejo neki listi, poročiti francoskim pisateljem Pierre Loti, s katerim prijateljuje že nad deset let. Kralj Edvard in veletržec. Za časa svojega nedavnega bivanja v Fredensbourgu se je angleški kralj vozil vsaki dan na avtomobilu, in sicer tako hitro, da je vse bežalo pred njim. Pri vsem tem se je zgodilo več nesreč, a med temi tudi ta, tla je avtomobil povozil psa nekega trgovca. Ta poslednji je zahteval za odškodnino 100 kron — ali pa tla ga kralj vsprejme v avdijenco. Drugi dan je prišel trgovec vprašat, da-li ga kralj vsprejme?! Pobočnik kraljev je pritrdil. Veletržec je bil uveden v kraljevo sobo. a kralj se mu je približal, dal mu sto krou iu odšel moleč, kakor je došel molčč. Veletržec je bil osupnjen in je odšel mislč, tla je morda veu-tlar bolje imeti v žepu sto kron, uego pregovoriti pa besedij s kraljem Edvardom. Kandidat — znorel. Iz Budimpešte javljajo, da je Bela Vadnav, propali kandidat v Vesprimu, znorel radi tega, ker je propal. — Došel je te dui v ministerstvo notranjih stvari in tam je hotel ubiti državnega tajnika Ignacija Szella, brata ministerskega predsednika. Vadnav misli, da je rečeni tajnik največ kriv, ker je on propal. Grozno nakano sta preprečila dva detektiva, ki sta pravočasno posegla vraes. Poslano. P. n. gojiteljem in prijateljem slovanskega petja ob Donavi! Na pragu petega desetletja svojega neumornega umetniškega delovanja, si dovoljuje najstarejša slovanska družiua ob Donavi : »Slovansko pevsko društvo na Dunaju« obrniti se do s rše javnosti z vrelo prošnjo, da bi nam tudi v začenjajočom novem desetletju ostale v polni meri ohranjene re-Jke simpatije, katere je društvo doslej uživalo, da bi pa se še kolikor moči pomnožile — tak<5 z vplivno moralno podporo, ki je za vspešno delovanje v prvi vrst: neobhodno potrebna, kakor tudi z radovoljnim in vztrajnim sodelovanjem vseh tistih, katerim je milostljivo nebo podelilo redki dar petja ! Posebno se v dobi, ki pravkar začenja, kaže ta potreba, tla bi mu bila, napram važnim nalogam, katere se pripravlja društvo izvršiti v prid Slovanstva, splošna podpora slovanskih krogov zagotovljena, tla bi moglo ^ svojemu vzvišenemu poslanstvu častno in v polni meri zadoščati ! Hitite torej vsi pod ^ star Od lavni prapor, katerega je nepozabni naš j ustauovnik in zborovodja A r n o š t T o v a-č o v s k v z vrsto požrtvovalnih, navilušenih . mož pred 40 leti razvil na bregovih nego-stoljuUne Donave, in posvetite se s pravim ognjem in z neudušljivo vztrajnostjo gojenju , slovanskega petja ! Odkriti prijatelji vznešene ideje slovanske vzajemnosti pa ne mudite krepiti nase vrste z mnogoštevilnim pristo- ! |>om za člene, u^tanovnike in prispevajoče, tla ! bi bil tudi v gmotnem oziru našemu društvu omogočen znaten nepredek ! '! Pevske vaje so vsaki petek : I. okraj, ] Christinnengas-*e 6, II. nadstropje (akade- ! mični gimnazij, prirodoslovna dvorana), in to ] ženski zbori od do 7. ure zvečer, možki ! zbori od 7. do 9. ure zvečer. Priglasi novih izvršujočih, ustanovnih in 1 prispevajočih členov se vsprejemajo tudi tam ] v navedenem času ali vsaki dan v društveni ] pisarni : I. okraj, Braunerstrasse 7, kjer se < radovoljno dajejo razna nadaljnja pojasnila. Na ztlar ! Za odbor »Slovanskega pevskega društva na Dunaju« : Dr. J o s. V. D r o z d a, t. č. predsednik. Dr. F r. Vi d i c, B. N o v d k, t. č. podpr. t. č. tajnik. Brzojavna poročila. Dvoboj. DUNAJ 9. (B) Kakor poročajo listi, se je vršil danes dvoboj meti fabrikautoru Lo- \venfeldom in nekim poročnikom 15. htisar- skega polka. (Druga f>oročila trde, da je častnik ostal mrtev. Op. ur.) Volitve na Oi^erskem. BUDIMPEŠTA 9. (B.) Sedaj so znani vspehi volitev iz vseh 411 okrajev, v katerih so bile dosedaj odrejene volitve. Liberalna stranka je zmagala v 262 okrajih, ljudska ' stranka v 20, Košutova frakcija v 75, Ugro-nova frakcija v 10. V 13 okrajih so bili izvoljeni kandidatje, ki ne pripadajo nobeni stranki, slednjič je bilo izvoljenih 5 Slovakov oziroma Srbov in 1 demokrat. V 23 okrajih se bodt) vršile ožje volitve. V dveh okrajih je bila volitev sistiraua. Mestni zastop berolinski in krona. BEROLIN 9. (B.) Zjutranji listi javljajo o vsprejemu nadžupana in mestnega stavbenega svetnika Hott'iuanna pred cesarjem: V ponedeljek popoludne je dobil nadžupan brzojavko iz civilnega kabineta, s katero je 'bil pozvan naj pride s Hoiluiannom v a\di-jenco. Cesar je sprejel ubojico v navzočnosti ! načelnika kabineta, Lucanusa ter je govoril žnjima razun o gradbenih iu prometnih vprašanjih tudi o zadevi Kauffinauna. (Kautfinann je namreč opetovano izvoljen župan Berolinski, katerega pa cesar noče potrditi iz uzroka, ker je bil Kauffuoann častnik in je moral odložiti to čast. Op. ur.) Nadžupan je pojasnjeval na razsežno sedanji položaj mestne uprave. Kakor je bil cesar prijazen ob vsprejeinu, tako se jc tudi prijazno poslovil od nadžupana in stavljenega svetnika Huffmauna. Mirovno združenje pred kraljem Viktorjem Emanueloin. RIM 9. (B.) »Agencija Štefani« javlja: Kralj Viktor Emauuel je vsprejel včeraj v 'Milanu deputacijo lombardiškega mirovnega združenja, ki mu je izročila adreso mednarodnega mirovnega združenja. O razvoju av-dijenctje se ni prijavilo nikako autentični* obvestilo. Vinogradniki so vabljeni ogledati si vinsko prešo, v delu, s katero se neprenehoma prešu vsako uro 10 kvintalov grozdja. Preša je na ogled pri tvidtci Sehivitz <& Comp ul. Ghega 10, nasproti kavarni F a b r i s. Aleksander Len Min z i Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst —«: trst:® TOVARNA: ZALOGE: Via Tesa, i Piazza Rosario št. 2 vogal I (šolsko poslopje) Via Limitanea in Via Riborgo št. 21 ----MOM- Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz-vrfiuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene bres konkurence. ILOSTKO YA1J CEHI ZASTONJ IX FRANKO Predmeti postavo se na parobrod al» železnico franko MIZARSKA ZADRUGA V GORICI z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela prvo slov. zalop pohištva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja v Trato, Via Fiazza vecchia (Roaario) št. 1. 411» des»»i strani cerkve sv. Petra). Koakorenoa nemogoča, ker Je blago lz prve roke. Konrad Jacopich V^tT" Piazza Barrier* priporočit dvojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, n*\*idiloicab. špecerijskih prodajalnicah, trgovinah z ranjeni in obuvalom. Kjer se ga ne vdobi. naroči naj he ga z 1 K 5JO stot. franko naravnost pri glavnem rafllopniku za Primorsko. Istro in 1 Dalmacijo: J. Mi-cbidup v Trstu, ulica Kossetti št. 12- Nova čevljarnica „Alla Corsia Giulia~ Fran Benčiča v Trstu ulica Giulia ~t. 3. Velika zaloga obuvala vsake vrste lastnega izdelka za mo>ke, ženske in otroke. Blago kakor: podp ati. usnje in pripadki »o iz najl»oljših tu-in inozem-kih tovarn. Izvršuje točno vsako naročbo po meri in najnovejši modi. Vsaka poprava se do-goiovi v istem dnevu. Cene brez konkurence. Kože t vseh barvah. Josip Bizjak urarski mojster v Trstu ulica Stadion 25. naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl svojo lastno delavnico za popravljanje ur vt*eh vrst. bodisi žepnih najfinejših kakor tudi ve ikih stenskih ; obljubuje, da Bi ho prizade\al zadovoljiti vsakogar, koji bi mu blagovolil dati dela. za kojega izvršitev tudi jamči. Za mnogobrojno podporo se udano priporoča. Prodaja vina „Ai Maestri" v ulici Valdirivo št. 17. Slavnemu občinstvu se naznanja. da se od danes naprej točijo sledeča vina: refošk črn po m>vč.. I»ela rebnla iz Brd po novč. Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa po 2S. Dovč Za obilen obisK se priporoča ter že v naprej zahvaljuje. Vsak zamore moja vina analizovati in ako jih vdobi ponarejena) vdobi lOO gld. nagrade. Trgovina / izirotovIjenimi oblekami. " " Ponte della Fabbra št. 2. vogal ul. Oaianni.Torrente. Podružnica „Alla citta di Londra~ z najfinejšimi izdelki v uliei Poste nuove 3 Brunerjeva hiša). Zaloga izgotovljenili oblek za mošk«- in dečke Velik izl or oblek za moške od gl. 6-50 do 24, za dečke od gl. 4. do 12. sukuene jope v velikem izl«>ru od gld. 3. do S. zimske močne in podšite jope z ovratnikom od a^trahana od gld. 5 — 14. ravno ti: Le podšite s kožuhovino po gld 12. — Površne suknje v velikem izboru od gld 18 — 32. Jopice za de»'-kt- v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od nld. 2.50 — 4JAi, finejše od gld. 5 — 9. Velik izlnir oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let od gld. 2.f'0 — lO. Haveloki za moške in dečke po naj'nžiili cenah. Hlače od moleškina (zlodjeva kožai za delavce izgotovljene v lastni predilnici ua roko v Korminu. C rtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške obleke na meter ali tudi za naročl>e na obleke, ki se izgotovi z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnici v ulici Pr ste nuove se zprejemajo izdelovanja obleke po meri ter se še posebno vdobiva vsake vrste oblek v raznih risanicah in merah za moške in dečke. Zaloga šivalnih strojev za domačo ral o ali obrtnike od 60 kron njiprei. 5 letno jamstvo. Velik izl or vseh pripadkov spadajo-eih k šivalnim strojem. Posiljatve na deželo po povzetju. Mehanična delavnica za popravljanje stri ' je v vseh vrst. RUDOLF ROTL Trst, Trg Piazza S. Catterina št. 2. Novo pekarno in sladčičarno sem odprl v ulici Molin a vento, na oglu uliee dei Gradi Vsaki dan trikrat frišen kruh t d 12 nove. za kilo naprej. Sladkarije, sladčice in razno drugo pecivo. Se sprejema domači kruh v peko- Priporočani se za obilen obisk: A n t. Pahor. Delavnica za popravljanje vsakovrstnih strojev, motorjev na plin in brizgalnic vseh vr-t. Kovaška delavnica. Alojzij Schromeck & C. v Trstu, ulica B. lvedere št. 9. Tehnični urad. Ustanovljeno 1S77. Zaloga strojev in železja. SCHNABL & Co. - TRST Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna). - Glavni zastop železja in tovarniških strojev. = Novci za vplačila. i vrednostnih papirjih na V napoleonih na 4-dnevni izkaz 2V/« 30-dnevni odkaz 2\*0. 0 3-mesečni n 2\'4°/# n i u 14 '0 ti. »>1/ »I ' n n « a /o aa pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avBtrijske veljave, stopijo nove obrestne taksa-I v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. * * vredn. papirjih 20/„ »» vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice ni Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropa ve Reko kako v Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz. Gradce ■ riibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, binc, Olomcu Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku 1°'00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi. Tamćevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente / Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati d ebni denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogodba Najbolja prevlaka za podove je Fernolendtov bliščeči lak 4. 4- 4-4. za podove v četero nijansah za mehak les, ki pokrije vsako prejšno prevlako, se ne prilepi, se ga lahko opere in e trpežen. Za 10 □ m. zadostuje 1 kg. po 2 kroni v plehasti škatlji. 12 žaji za obdelovanje lesa in pripravljanje dog. 36 vodnih napeljav. 17 tiskarn in kamnotiekarn. 13 mehaničnih delavni**. 31 podjetij za čiščenje in pečenje kave. T naprav za izdelovanje praha proti mrčesom in drojr R» naprav za kurjenje z gorko vodo i u parom. 1:? sladčičarn, pekarn, tovarn za biškot in konfete. ?>2 napeljav električne luči. Ces. in kralj. priviligirana Julij Redersen JAKOB BAMBIG trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jest vin kolonij a lij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, pO jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja frank o. Priporoča se pri iiajsolidnejšem delu in o zmernimi cenami. Zalopa tovarna kemičnih izdelkov ST. FERNOLENDT Zaloga : Dunaj, VI Schulerstrasse št. 21 Ustanovljenu 1S32. Razpošilja se tudi po poštnem povzetju. Nadaljne specijalitete : pisalna in kopirna krnila nepremoČljive masti za usnje, patentovano sredstvo za ohranjevanje podplatov „Vandol". Kovinska čistilno zmes, srebrne in zlate čistilna mila, laki za usnje in bronasti lak kakor tudi vsega sveta najbolje leščilo (biks) Cenik pošljem brezplačno poštnine prosto Važno oznanilo! . Podpisani smatra si t dolžnost javiti, da ae TINA iz VISA, KASTEL0V pri SPLITU, ISTRE ic BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegovi »alofi, analizovana in stavljena pod stalno kontrol* zavoda za kemično analizovanje, ovlaščenega od c. kr. avitrljskega ministerstva. Zato se stavlja na vse soda h) boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdaio visoko c. kr. notranje minW •tersivo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja ▼ resi o nevarnost ljudstvo. Kedor si torej vkupi vino v moji zalogi, j* Sotov, da se v njem ne nahaja drujih snovij, neg* a je vino čisto in naravno, da se sme Z mirno VMtl* dajati bolnikom in konvalescentem, ker analizacijutf zavod stavlja pod svoje varatvo samo ona vina, k bo čista iu imajo vso potrebno vsebino, ki jo moraj* tneti najfinejša vina. CENE: Istrski teran.....lit*r po 32 nov«, Vino iz Kaitelov pri Splitu „ 34 „ Fino vino iz Visa... n 34 „ Vino Opollo .... „ 38 Belo vino iz Visa ... „ 40 . Zahtevajte vselej jamstveno znamko. Josip Tami ott«a Legna ai. 6 (DvoriŠfi^ predmetov z ■ kirurgična zdravljenja, angležki predmeti od gumija in nepremočljivih snovij. ŠTEFAN CRUCIATTI ornamentalni kamnosek. TRST. — Via della Piet& St. 25. — TRST. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega kamnja vsakovrstna od najnavadnejšega do najlepšega in komplieiranega dela. Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike. Velika zaloga slanega aii žaganega marmorja v različnih merah belega ali barvanega. Specijaliteta sa pohištvo. Sprejema naročbe za eerkve, altarje, kakor tudi za podove bodisi bele ali barvane. Vsaka naročba se izvrši točno in po ugodnih cenah. Svoj k svojim! M. AITE trgovina liianifakturnega blaga Trst. — Via Nuova — Trst. vogal Via S. Lazzaro št. 8. priporča cenjenim klijentom svojo bogato zalogo vsakovrstnega manifakturnega blajra za jesen in zimo in sicer: sukno ia mo^ke in ženske obleke, flanelo, barvan in l»el barhent. piket za perilo, maje od volne in bombaža, odeje s podvleko ali volne itd- Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti; bela in barvana zagrinjala na meter ali izgotovljena. Drobnarije ztt krojače, kitničarke in šivilje ter ter raznovrstni okraski za ženske obleke. Naročbe za moške obleke po meri z največjo točnostjo in natančnostjo Velik izbor blasaza zastave in narodnih trakov za društvene znake. g^* Cene brez konkurence Nadejaje se tudi v prihodnje podpore cenj odjemalcev in si. občinstva, beležim se najuljudneje. M. Aite. Velika zaloga koles od 60 K naprej novih ali vže rabljenih iz prvih tu — in inozemskih tovarn. Prodaja in menjava po ugodnih cenah. Bogat izbor pripadkov in pneu-matik. Sprejemajo se vse poprave kakor tudi lakiranja na ognju in niklovanja. Jakob Kosmerlj -■ T R S T s- ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marine. H4T TRGOVI N A Jest v in in kolonijalneira bla-a. delikates in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v uliei Bastione Štv. 2, nasproti ženskemu lieeja. Pri|*»roeam se p. n. občinstvu in sem najudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naroehe za razpošiljanje. Redka prilika! 300 komadov za samih Mk. 3. Ena krasna dobro idoča ura s 3 letnim jamstvom in lepo verižico; 1 krasna garnit, gumbov za srajce ovratnik in man^ete iz double zluta ; 1 fina škatljica za cigare; 1 eleg. brušuro žepno ogledalo a finim glamikom : 1 beleinica v angležkem platnu ; 1 eleg. brošua igla za dtme iz prima double zlata : '2 gumba od umili briljantov ; 1 krasno pozlačen prstan z imi-tovanimi biseri za dame. ali gospode; 1 najboljša nov« arka 7. usnja; 1 kr>sna špila za kravato se simili briljauti : 1 dobrodišeie milo ; angl. predmetov za dopisovanja in še 200 komadov rajnih predmetov, koji so doma neobhodno potrebni. Teh 300 predmetov za samih Mk. 3 z uro vred, ki sama toliko velja, razpošilja samo nekaj časa po povzetju, Skladišče Opava iŠlesko). Poštno predalo štv. 15 Pri odjrtuu S savitka* đodatu l«>p nnl z i rt-*ili brezplačno. W Kar ne ugaja, denar nazaj. izdelovatelj zdravniškiii pas«jv in ortopedičnih aparatov. i Trst. — Via del Torrente št. 858-3. — Trst. (Nasproti ..Isola 1'hiozza.*4) Kirurgieni instrumenti, ortopeilični aparati mo sardine, Mline, Podjetja za napravijanje soli, Tovarne za delati zamaške, Stiskalnice olja, Naprave za vodno silo, Tovarne za šumeče vode, Distilerije, Podjetja za čiščenje in nakladanje žita. V ta namen je lilo postavljeni: 151 motorje? na plin in petrolej in 65 parnih strojev. „Edinost" se prodaja razven že v znanih tal>a-karnah tudi J. Kramar v Rojanu in Hrast, tobakarna Via Poste nuove (zraven prodajal niče Smolars.) F 1 L 1 J A L K A c. kr. mi avstr. MWnn zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Bi ig. gosp. Gabrijel Piccoli : dvorni založnik Nj. Sve-• tosti papeža Leona XIII v Ljubljani. Podpisani ai unoja na-; znaniti Vasenni blagorodju, da se je doponlana mi tinktura za želodec rabila z dobrim vspehom pri želodčnem ter črevesnem kataru kakor tudi v boleznih na jetrab in obistih. GRADEC, dne ± februvarja 1897. Bolnišnica usmiljenih bratov Provincijal: F. Emanuel Leitner, vi.iji zdravnik. Blag. gosp. Gabrijel Piccoli Ljubljana. Že mnogo časa svetujem vsem onim, kateri trpijo na bolečinah v želodcu in nerednostili v črevesih, da uporabljajo Vaso izvrstno želodčno tinkturo, kojo sem jaz sam uporabljal s prav izvrstnim vspehom. Z odličnim spoštovanjem Momjan (Istra), oktobra 1900. Don Peter Frauceschiui, duhoven.