NO. 44 Ameriška Domovi ima AMERICAN IN SPIRIT FORCI6N IN LANGUAG€ ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 4, 1959 SiOVCNIAN MORNING NGWSPAPCR ŠTEV. LVIII.—VOL. LVIII. Geo. Meany opozoril ; »a korupcijo v upravi Predsednik AFL-CIO Je sve-! toval Kongresu, da naj gre Preiskovat zvezno in druge Javne uprave, če hoče od-' kriti korenine korupciji. Washington, d. c. — zad- nje preiskave senatnega podod-bor ZVEZNA VLADA RAZMIŠLJA 0 POMOČI BREZPOSELNIM a r a d i počasnega upadanja brezposelnosti je zvezna vlada začela razmišljati o ukrepih, ki naj pomagajo onim, ki so ostali brez zaposlitve, preko sedanjih težav. Predvideni ukrepi so začasnega značaja in ne bodo prinesli stalnega izboljšanja. a o nepoštenem vodstvu de- ^‘vskih unij so v marsičem pred ' WASHINGTON, D. C. — Federalno tajništvo za Javnostjo postavile celotno vpra- ^dravstVo, vzgojo in socijalno politiko in tajništvo za delo “J,nje v napačno luč. Predsednik predlagata nove načine pomoči brezposelnim. Federalna ^L-cio George Meany je de- vlada računa, da se bo brezposelnost nadaljevala tekom le-^al na nedavnem zborovanju de- ta in je zato neka pomoč nujna. -av,3kih vodij, da je brez dvoma | Po pTvem predlogu naj vsi brezposelni, ki bodo izgubi-jsak nepoštenjak v vodstvu de- |ij podporo 1. aprila letos, dobivajo isto podporo izjemorfia še jaških unij povezan z nekim polovico toliko tednov, kolikor so dobili podporo po lanskem programu za pomoč v brezposelnosti. Računajo, da bodo deležni te izredne podpore delavci raznih strok v skupnem ----------------------------- številu kakih 320,000. Novi grobovi Mary Colman Snoči je umrla Mrs. Mary Colman z 20930 Wilmore Ave. Pogreb ima v oskrbi Mary A. Svetek pogreb, zavod. Podrobnosti jutri. ZAKLJUČEK PRIJAZNEJŠI, MACMILLAN ZOPET DOMA Iz Clevelanda in okolice ^Poštenim javnim uradnikom, - ftiu daje potuho. Prav poseb-je opozoril na obratovanje ^omatov za igranje gramofon-plošč in raznih nedovolje-r'’h iger. Preiskava je trdila, da k ta reč v neki zvezi z nekateri- ženske naj dobe enako plačo za enako delo! Petrolejske družbe so proli uvažanju olja Domače petrolejske družbe so zahtevale od zakladnega tajnika, da preišče ozadnje uvažanja olja iz Rumunija in Sovjetije. WASHINGTON, D. C. — Neodvisna zveza petrolejsk h podjetij v Ameriki je vložila na za- Prcti koncu uradnega obiska predsednika angleške seja— 11 O • _ 1 • • . 1 * ¥ I vlade v Sovjetski zvezi so postali Hruščev in njegovi tovariši zopet prijaznejši in ljubeznejši. — Zaključna izjava priznava različna stališča v vprašanju Nemčije, pa poudarja potrebo razgovorov in mirne rešitve. — V Londonu vidijo spremembo v stališču Moskvi, v Washingtonu ne. — Hruščev v Vzhod. Nemčiji. MOSKVA, ZSSR. — Zaključek obiska angleškega predsednika vlade v Sovjetski zvezi je potekel zopet v prijateljskem duhu. Hruščev kot Macmillan sta bila ljubezniva in še nasmejana postavila fotografom. Zaključna izjava . o razgovorih priznava odkrito, da ni bil v osnovnih vpraša- darjev, k- svoji teti Mrs. Mary njih dosežen noben sporazum, da pa so bili razgovori kljub Sluga na 18309 Marcella Rd. Do- Carniola Hive 493 The Maccabees ima nocoj ob 7.30 sejo v SND na St. Clair Avt*. Zadušnica— Jutri ob 7.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Antona Yerman na 30. dan njegove smrti. K teti— Preteklo soboto je pripotoval z letalom iz Lipovca pri Ribnici Janez Dejak, po domače Žni- Po drugem predlogu naj bi vr:e državne zakonodaje izboljšale brezposelne dajatve tako kladnega tajnika Roberta B. An-1 ternu koristni, ker Sta imeli obe Strani priložnost Spoznati brodošel med nami! stališča drug druge in razloge za nje. Macmillan in Hru- Avtne tablice— ščev sta se sporazumela, da miora biti nemško vprašanje re-1 v senklerski slovenski okolici šeno in da so zato nujna čimprejšnja pogajanja med priza- imajo avtne tablice naprodaj ----------------------—— pri Dave Telban na 6009 St. ^ Mijami. Meany je poudaril, f niorejo biti ti avtomati v obratu Poslanska samo s tihim soglasjem ^drževalcev javnega reda in zakonitosti. , Predsednik AFL-CIO je dejal, o*11 delavstvo COLUMBUS, O. zboriiica je sprejela s 10 glasovom predlog, da morajo ženske dobiti za enako ali podobno delo tudi enako plačo. Zakonski predlog, ki pojde sedaj podpira predlog ! pred državni senat, se nanaša SfAv Kennedya in Ervina za na- na vsa podjetja z 10 in več de-1111 ono nadziranje unijskih skla- jlavci, toda izključuje delo v gos-°v, toda le, če bo z njim pove- Ipodinjstvu in na farmah. ^c’n tudi predlog ža spremembo | Podobni predlogi so pred za-^aft-Hartleyevega zakona. De-j konodajami v 18 državah Unije, •av5tvo je za odločen nastop pro-.1 kar je znamenje, da je to splošna korupciji v lastnih vrstah, pa | težnja v deželi. Poslanska zbor-rnanj v javni upravi, pa naj niča v državi Ohio je podoben 0 zvezna, državna ali kra- predlog odobrila že pred dvemi nič b jevna. Početek in korenina ko-'P^je sta običajno vedno tam'. leti, toda je obtičal v senatu. dob k gospodarske zadeve ženski prepir? c, Cleveland, o. — v pone-. e jek bi moral mestni svet skle-,aL o resoluciji, ki predlaga dr-„ zakonodaji, naj podaljša ^anjo dobo enega leta bivanja opravičenost do podpore iz ^ Modelnih skladov na tri leta. ^^Lagatelja resolucije trdita, Y j® edini namen pomagati do-_ 0delnim skladom iz gospodar- stiske. Sredstva so omeje-^ ’Prošenj pa vedno več in to v v° rt meri od ljudi, ki se selijo hio od drugod. s ^kateri člani mestnega sveta baje trdili, da naj bi bila re-^ Ucija naperjena proti črnim ^Seljencem iz južnih držav, ki ? 'kajaj0 sem iskat dela in bolj-^ življenja. V i asovanje o resoluciji je bilo j.q tehničnih razlogov odlože-k ' Debata je v samem svetu ; ^2ročila precej vznemirjenja hude krvi. Kubanska vlada zaplenila premoženje Batistov ih pristašev HAVANA, Kuba. — Kubanska revolucijonarna vlada je dobila dalekosežna pooblastila, da sme zaseči premoženja kubanskih državljanov, ki so bili podporniki prejšnjega diktatorja Batiste. Zaseženo bo po tem zakonu premoženje vseh članov vlade, vseh članov parlamenta, pa naj so bili v vladni stranki ali pa v opoziciji, mnogih uradnikov in častnikov. Vse te osebe zakon izrecno našteva z imeni. Med naštetimi so tudi governerji vseh provinc in župani po celi državi. Minister Faustino Ferez je že odredil vsega dersona protest in zahtevo, naj takoj izvede preiskavo, odkod in kako se uvaža v Združene države industrijsko olje. Te dni je prišel tovor iz Rumunije na glede višine podporeTakor tudi Commerce Oil Corporation, po- irur glede dobe, v kateri bi podporo 105 proti 8 , v , .v r, izplačevale upravičencem. Fo načrtu bi bile države več ali manj prisiljene, da to store. Tretji predlog bi prvič v zgodovini brezposelne podpore v A-meriki oskrbel federalni fond in vsaj v nečem enotno merilo za 3Cro po vseh Združenih dr- i žavah, enotno mero za ugotovi- sk]m delom sploh, če je kaka la tla za ureditev evropske var-tev nujne sile, ki utemeljuje !tuia vlada dala podporo, da se nosti in ustanovitev nevtralne- podporo in enotno višino pod- mo8'10 olJe tak? Poceiai dovf' ga področja po sredi Evrope. y0re sti iv Združene države, ali pa, ce Macmillan doma Tajništvo za zdravstvo je ugo- '“e samo ugotovi, da se olje pro- | LONDON, Vel. Brit. - Mac-tovilo, da je v zadnjem decem- daJa Pod cen0 in ameriška in- millan je ob svojem povratku bru bilo podpiranih 434,000 oseb 'atrija prizadeta s tako trgovF dqmov izjavil, da so bili razgo- tako, da je z družinskimi člani Pritožba pravu da m treba - ^ ---------- bilo 1,245,000 ljudi deležnih pod- J da b' ^ trg0Vma’ pore. Poleg tega je tajništvo cletimi vladami. Zaključna izjava pravi dalje, da sta se oba predsednika vlad prej pa dva tovora iz Sovjetske zedinila tudi o tem, da je treba zveze. | končati preskušanje atomskega Pritožba pravi, da je treba crožja ob primernem mednarod-ugotoviti, kako je mogoče pro- ntm nadzorstvu. Dogovorjeno dajati to olje pod ceno v Ameri- je bilo tesnejše kulturno sodelo-ki, in po ugotovitvah naložiti ,vanje in predvideni podrobni uvoznikom kazni. Kazni so mo- razgovori o povečanju medse-žne: če je olje proizvedeno s bojne trgovine. Rešitev nem-podpero po vseh Združenih dr- i suženjskim, prisilnim ali zastonj, škega vprašanja naj bi pripravi- Zahteve po odločnem nastopu niso utihnile WASHINGTON, D. C. — Tod še vedno pojavljajo zahteve po vojaških ukrepih, ki naj pokažejo Sovjetski zvezi, da so Združene države odločene drža-,svoj e obljube glede Berlina. Za take korake se je izjavil ce- za agrikulturo razdelilo odvišne poljedelske pridelke med 5 milijonov potrebnih. če bi se razpasla, imela dalekose-žne posledice na našo varnost in industrijo. Zahodna Nemčija bo sama gradila vojna letala BONN, Nem. — Nemška vlada in vlada Združenih držav sta se sporazumeli, da bo Nemčija gra-dla vojna letala v sporazumu z boljšanje položaja delavstva ameriško vlado. Zgradili bodo skrajšanje delovnih ur od seda- najprej 200 lovskih letal Lock-njih 40 na 35 na teden. Vodstvo heed F-104 in nekaj preko sto Vodstvo AFL-CIO, ki se je tudi ukvarjalo z vprašanjem brezposelnosti na svojem zadnjem posvetovanju na Puerto Rico, je predložilo za stalno iz- jeklarske unije hoče uvesti trimesečne počitnice na vsakih pet lahkih bombnikov Fiat G-91. Vrednost produkcije bi bila po let redne zaposlitve in s tem po- tem načrtu okoli 200 milijonov večati število delovnih mest. Poleg teh predlogov trajnega značaja skuša posebni senatni dolarjev. I odbor ugotoviti predele po deže-popis vsega premoženja teh kjer je brezposelnost največja, (oseb. Vlada smatra vse to premoženje kot nepravilno pridobljeno pod 'koruptnimi razmerami, ki so vladale pod Batisto. Pogojno t^LEVELAND, O. — Okrajni ^,2llec je predložil za 83 moških, jLii je porota spoznala krivim let 0v°ljenih odnosov s 15 in 13 j. starima deklicama, pogojno azen. v>ta jih je spoznala krivim c, Worna na temelju izpovedi deklet, ki sta pobegnili od naa in se podali na cesto. vori uspešni. To bo vsekakor točno, če se spomnimo, da je ob svojem odhodu v Sovjetijo dejal, da se ne gre tja pogajat am-Ipak samo ugotavljat sovjetsko stališče in namene. Angleško j časopisje se nagiblje misli, da je Hruščev s pristankom na razgovore zunanjih ministrov popustil, med tem ko so v ameriških uradnih krogih mnenja, da v tem ni dejansko nobene bistvene spremembe. Sovjeti so v odgovoru na zahodni predlog pristali na konfe renco zunanjih ministrov štirih sil, pa zahtevali, da se je udeležita tudi zunanja ministra Češkoslovaške in Poljske poleg zastopnikov obeh nemških vlad. Na zahodu nimajo v bistvu nič proti tej sovjetski zahtevi, čeprav vidijo v njej nekaj težav. Hruščev v Leipzigu LEIPZIG, Nem. — Objavlje- Višje voznine na letalih za Evropo PARIZ, Fr. —‘Dosedanje cene za potovanje preko Atlantika z letali bodo s 1. aprilom povišane za $5 v vsako smer. Portugalski Salazar se je na¥eličal vladali in predložiti za njeno omiljenje | LIZBONA, Por. — Predsednik posebna javna dela v skupni vlade dr. Antonio de Olivera Sa- no je bilo, da pride predsednik vrednosti okoli 350 milijonov do- iaZar, ki se bliža svojemu 70. le- sovjetske vlade na otvoritev tu-larjev. Načelnik omenjenega tu, je izjavil željo, da bi odsto- kajšnjega spomladanskega vele-odbora je znani senator Paul pjj I sejma- Na splošno prevladuje Douglas iz Illinois. Trideset let je vladal Portu- mnenje, da se bo nato sestal z ----------------------------------------galsko, pa si ni vzgojil in pripra- vodniki Vzhodne Nemčije, s kana jet letalih, ki so sedaj enake vil naslednika, zato je njegova terimi je Sovjetska zveza že enim na običajnih letalih, bodo namera povzročila zaskrbljenost pred nekaj dnevi začela uradno povišane za $30 do $40 v obe in poi vpraševanj e, kako rešiti to razgovore o sklenitvi mirovne Voznine smeri z istim dnem.-------------1 vprašanje. pogodbe. Zakaj so Bolivijci napadli ameriško poslaništvo LA PAZ, Bol. -- Razljučene j Znani tednik “Time” je v svo-množice so v ponedeljek obda- ji izdaji od preteklega tedna le ameriško poslaništvo in inf or- prinesel krajši sestavek o Boli- macijsko središče in ju začele obmetavati s kamenjem. Policija je obe zgradbi zavarovala, tako da ni bil nihče od ameriškega csobja ranjen in tudi škoda na zgradbah ni bila prehuda, bil pa je tekom izgredov ustreljen domačin, 15 let stari dijak Julio Mendoza. Sam predsednik Herman Siles je odšel do poslaništva in pozval demonstrante, naj se pomlre in razidejo, ker taki nastopi ne mo-x rejo služiti nikomur. Obljubil i3es b a^no In hladnejše, na noč je, da bo vlada ves slučaj z obja-'■ ^Najvišja temperatura 36, vo članka v tedniku “Time” na-^ja 30, Jtiil'JftU tančno preiskala. V remensk prerok pravi: viji. V njem pravi, da so Združene države od 1. 1952 dale Boliviji $129,000,000 pomoči, ne da bi ta z njo karkoli dosegla in da b' obstojalo kako upanje, da bi bilo to pomoč mogoče brez škode ustaviti. Bolivija naj bi dobila na posameznika več pomoči kot katerakoli druga država na ivsem svetu. Nek uradnik ameriškega poslaništva naj bi bil baje dejal: “Mi nimamo kaj pokazati. To ! Bolivija je izvedla 1. 1952 nekako revolucijo in podržavila bakrene rudnike, ki so glavna industrija in glavni dohodek v deželi. Indijancem je dala zemljo in uvedla za delavstvo vrsto ugodnosti, ki veliko stanejo, pri tem pa proizvodnje ne izboljšujejo. Delavci dobivajo vsako leto dve dodatni mesečni plači, eno za “praznike,” drugo kot del “dobička.” Prav tako jim morajo podjetja plačati določeno število nadur na teden, pa naj jih opravijo ali ne. Podjetja prispevati vsoto, ki na Clair Ave. Odprto je od 9. zj. do 6. zv. Molitev— Članice Materinskega kluba fare sv. Vida so vabljene nocoj ob sedmih v Želetov pogreb, zavod na St. Clair Ave. k molitvi za pok. Rose Kolar. Iz bolnišnice— bivši Trumanov državni taj- 1 John Eržen, prodajalec pri nik Dean Acheson. Premk Dist. jte že 3 tedne v Eu- Obrambni tajnik McElroy ni clid Glenville bolnišnici. Zdravje rotel dati nobenega odgovora se mu je popravilo in bo v petek na vprašanje, če vlada preudar- ali soboto že doma. Obiski so do-ja o možnosti delne mobilizaci- voljeni, je, dejal je le, da bi nas vsak Pozdravi iz Floride— prenagljeni korak utegnil veliko Mr. in Mrs. Michael Telich stati, pa bi morda ne koristil do- pošiljata svojim prijateljem in sti. K m:ru in trezni presoji po- znancem pozdrave iz Fort Lau-zivajo tudi vsi drugi na odločil- derdale, Fla., kjer pišeta, da i-nih mestih. majo krasno vreme in sta vsak dan v morju. Demokratska konvenci» K molitvi— ia v Los Amreles * Članice Društva Srca Marije, ja v los Angeles ^ |t 25 gžZ in 01tarnega WASHINGTON, D. C. — De- društva fare sv. Vida so vablje-mokratska stranka je sklenila, ne nocoj ob sedmih v Grdinov da bo imela svojo konvenc;jo le- pogreb, zavod k molitvi za pok. ta 1960 v Los Angelesu. Marijano Zakrajšek. Pogreb— ^IAJNOVEJšE VESTI Pogreb voko)ne S mu‘ v" ■»wWita ■fe.wii njc> ;katere smrt je bila naznanjena včeraj, bo v petek ob 8:13 iz Grdinovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Pavla ob devetih. WASHINGTON, D. C. — V predsednikovi okolici trdijo, da Eisenhower ni prav nič voljan iti na kake razgovore s Hruščevim, kamor bi ga rad spravil Macmillan, da “reši mir.” WASHINGTON, D. C. — Pio- Velika večina ne pomeni posebne trdnosti RIM, It. — Nova vlada predsednika Segni je dobila večino nir IV leti dalje proti Mese- 883 glasov proti 248 združenim cu ki ga naj bi danes popol- socijalistom in komunistom. Ta-dne okoli 5 dosegel, oziroma kt-' večine še pokojni predsednik letel mimo njega v oddaljeno- De Gasperi ni nikoli imel. S sti okoli 35,000 milj. krščansko-demokratsko stranko BLANTYRE, Njasa. — Oblasti m vlado so glasovali monarh.sti, so prijele vodjo nacionalisti- liberalci in novi fašisti. Z opečnih domačinov dr. Banda in ^ijo so glasovali trije zastopm-okoli 150 drugih. Pri tem je ki južne Tirolske, po narodnosti prišlo do nemirov in izgredov Ltemci. na več krajih. Skupno je bilo Nova vlada je sestavljena iz pri spopadih 20 mrtvih in več samih krščanskih demokratov, desetin ranjenih. ki v Parlamentu nimajo večine COLUMBUS, O.—Guv. DiSalle fc'rez PodP°re drugih stiank. Ta je predložil državni proračun P°dpora je za prihodnji dve leti. Predvi- ugodnosti, padel in inflacija je vrednost denarja potisnila globoko navzdol. Združene države prispevajo za kritje državnega proračuna 30% ali okoli $25,000,000 na leto. To računa država že kar enostavno v reden dohodek. Bolivija ima okoli 3,300,000 prebivalcev, po veliki večini Indijancev, ki ne znajo ne brati nc pisati. Življenjska raven je celo za Južno Ameriko zelo nizka. Dvigniti jo je mogoče samo z načrtnim trdim delom in vne- morajo prispevati vsoto, ki je : ^ tuja ^ more biU samo enaka 60% celotnega zneska de-1__ x________,________s ^ resnice je razmetavanje denarja •. . . ---------—o------------- ( - Predložil naj bi bil baje celo lavskih plač, v poseben sklad v 1 nu no p razdelitev Bolivije med njene Socialne varnosti. Jizgleda nista spoznala ne narod sosede. [ Kljub vsemu je letni dohodek ne vlada! del je vrsto povišanih davkov, ki naj dajo skupno okoli 330 milijonov dolarjev novih dohodkov tekom prihodnjih dveh let. Predvideno je povišanje davka (na gasolin, na žganje, cigarete in drugo. LA PAZ, Boliv. — Včeraj je prišlo tod do novih protiameri-ških demonstracij. Uslužben-stvo ameriškega poslaništva je zapustilo mesto in se zbralo na varnih krajih z odvisna od raznih ki jih bo vlada tem strankam nudila. Lahko jo ob prvi preskušnji puste na cedilu, kajti njihovi cilji so vse preraz-lični, da bi mogle v važnejših vprašanjih nastopati skupno in složno. Makarij navdušeno sprejet na Cipru NICOSIA, Ciper. — Nadškof Makarij, vodja Grkov na otoku, je bil ob svojem povratku do-ostalimi mov navdušeno sprejet, ameriškimi državljani. Vlada Množice so mu vzklikale in ga Združenih držav je zahteva- slavile kot zmagovalca in osvo-la od Bolivije varnost in za- boditelja, on pa jih j'e pozival k ščito svojih državljanov. miru in spravi s turškirhi sosedi. TIFTON, Ga. — Ko se je prevr- -----n----- nil šolski bus, je kljub nagli — Prva prestolnica države pomoči našlo smrt 9 otrok. jlowa je bil 1. 1838 Burlington. ■ n«*. £0P«S Ameriška Douoviiva 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: £a Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year j BESEDA IZ NARODA Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.________________________ No. 44 Wed., Mar. 4, 1959 Sporazum o Cipru in mali narodi Cela šfiri leta je divjal na otoku Cipru boj ^domačinov verske narodnosti proti angleški oblasti. Angleži so iskali najrazličnejše razloge, da bi spodbijali pravico grškega prebivalstva do svobodne odločitve, da se vrnejo v svojo narodno državo Grčijo. Med razlogi so navajli tudi pravico turške manjšine, da sama odloči o svoji narodni usodi. Grki ravno o tem razlogu niso hoteli nič slišati. Ljudje smo pač tako ustvarjeni, da.težko priznamo iste pravice nasprotniku ali tekmecu, ki jih hočemo imeti sami. Dasiravno ni v začetku kazalo, da bo vprašanje turške manjšine na otoku igralo veliko vlogo, se je vendar tako zgodilo. Kot se je za grško prebivalstvo potegnila Grčija, tako je tudi Turčija začela z vso silo braniti pravice svojih rojakov. Spor med grško 80', večino in turško 20% manjšino se je razširil na odnose med Grčijo in Turčijo in preko obeh držav še na NATO organizacijo, kajti Grčija in Turčija sta članici te zveze. Že takrat, to je pred par leti, smo napovedali možnost, da se bo usoda ciprskega otoka reševala vse drugje kot na otoku Cipru in da bodo o usodi otoka odločevali vsi drugi, samo ne ciprski Grki in Turki. Tako se je tudi zgodilo. O Cipru sta se sedaj pobotali Grčija in Turčija v pogajanjih najpreje v Švici, potem pa v Londonu. Zastopniki ciprskega prebivalstva so bili sicer pritegnjeni k pogajanjem, toda odločevati so mogli samo \v vprašanjih drugega razreda. Glavno besedo so imieli pri pogajanjih turški, grški in angleški politiki in diplomatje. Zato tudi sporazum ni bil napravljen samo z vidika želja domačega prebivalstva obeh narodnosti; interesi Grčije, Turčije in Anglije so igrali veliko, morda celo odločilno vlogo. Zato ni sporazum tak, da bi ga bilo veselo ciprsko prebivalstvo. Grki bi bili rajše prišli pod Grčijo, pa jim je bila proti njihovi volji vsiljena neodvisnost, Turki pa tudi niso dobili vseh koncesij, ki bi jih bili radi'imeli. Zato ni nikogar presenetila novica, da je ciprska javnost sprejela sporazum z mešanimi občutki; ni bilo nobenih manifestacij in nobenega narodnega veselja ne v mestih ne na deželi, pač pa je bilo par demonstracij proti. Ako je bilo kaj iskrenega veselja, je obstojalo samo v tem, da je državljanske vojne konec in z njo vred tudi vseh grozot, ki so zahtevale šte-\ilne žrtve v človeških življenjih in uničenem blagostanju. Ciprski slučaj nam ponovno pove nazorno, kako velik je prepad med idealom o samoodločitvi narodov in dejanskim uresničenjem tega ideala. Slučaj pove jasno, da samo veliki narodi lahko hodijo po ravni poti do narodne samostojnosti. Mali narodi se na to pravico zastonj sklicujejo, ako ni trenutni mednarodni položaj na njihovi strani. Ako je njihova narodna neodvisnost postavljena na dnevni red zgodovinskega razvoja, potem o njej odločujejo drugi in ne mali narodi sami. Proti taki usodi se morejo boriti z uspehom samo v tem slučaju, ako nastopajo strnjeni s svojimi sosedi. Po tej poti pa ravno nočejo hoditi in v tem obstoji tragika njihovega narodnega obstoja. Tudi ciprski slučaj jih ne bo pripravil k pameti. Niso še tako daleč dozoreli, da bi se osvobodili raznih političnih fantazij, ki jih preko demagogije vodijo v katastrofe. in angleškimi postojankami v Indijskem oceanu. Pomen nih “zaveznikov” vsiljeno- ko-jbi bilo mogoče Vašim čitateljem |jaki hitro zapuščajo. Je pa še bo imelo to oporišče tudi za Ameriko, kadar bomo namreč morali odpustiti naše letališče v Savdski Arabiji. Ni pa treba vrednost oporišča v Akrotiri pretiravati. Je z lahkoto dosegljivo ruskim vojnim letalom in. raketam. Zato bo treba povečati naše varnostne naprave v Turčiji, šele potem bo polotok Akrotiri prišel do polne veljave. Seveda ga mora Anglija tudi znati vporabljati. V dobi sueškega spora ga ni znala in zato se ji ni posrečilo zrušiti Naserja. Za časa revolucije v Iraku se je pa Akrotiri obnesel. Čez noč je poslal angleške padalce v Jordanijo. Vojaški pomen oporišča Akrotiri je tudi glavni razlog, zakaj so v Moskvi tako nezadovoljni z londonskim sporazumom o Cipru. M11 t t***»+*'t** t t******'V*»***»*->****'»*'M"l"l tli* **+*4 <"*■ Laž ima kratke noge. Cleveland, O. — časopis Den- j prišel v neko tamkajšno bolnico, ver Post, ki izhaja v Denver,! ki so jo upravljale isestre usmi-Colo., je 24. nov. 1958 objavil hjenke. V isti bolnici so se zdra- članek pod naslovom “U. S. Piloti Murder Given Double Twist.” Članek je eden od devetih, v katerih mestni urednik omenjenega časopisa podaja vtise in zgodbe, ki jih je nabral tekom svojega obiska v komunistični Jugoslaviji. Med drugim na široko opisuje, kako je belogardistični oficir zahrbtno ustrelil ameriškega pilota, ki je med Zalogom in Dev. Marija v Polju bil prisiljen odskočiti iz svojega gorečega letala. Autor članka sicer omenja, da navaja zgodbo tako, kot mu jo je povedal njegov komunistični prijatelj; čudno pa je, da kljub dvomu v resničnost zgodbe, (ki ga izraza že naslov sam), pisec ne čuti potrebe, da bi svojim ameriškim čitateljem nudil primeren komentar. Kot odgovor na gornji članek je Zveza Slovenskih Protikomunističnih Borcev poslala glavnemu uredniku Denver Post daljše pismo, ki ga v izvlečku objavljamo: Iz zbirke člankov “Inside Yugoslavia,” ki jih je napisal in objavljal Denver Post City Editor Mr. Jack Guinn, je bil za slovenske protikomuniste najbolj žaljiv zadnji pod naslovom “U. S. Pilot’s Murder Given Double Twist.” Zgodba, ki se sicer nanaša na resničen dogodek, je po svoji vsebini popolnoma neresnična in je tipičen primer lažnji-ve komunistične propagande. Resnica je povsem druga. Dne 19. novembra 1944 je bil eden od zavezniških lovcev, ki so bili tedaj v akciji med Zalogom in Ljubljano, zadet od nemške protiletalske obrambe. Pilot je odskočil iz gorečega letala in pristal nedaleč od vasi Devica Marija v Polju. Bil je to Ame-rikanec, letalski poročnik Maurice A. Brush. Slovenec Franc Stele, lastnik enega od mlinov na bližnji reki Ljubljanici, je takoj opazil goreče letalo in padalca: hitel je do mesta, kjer je videl padalca pristati, in je na- vili tudi še drugi zavezniški piloti. V bolnici je bil Maurice Brash pod oskrbo enega najboljših ljubljanskih zdravnikov — dr. Janeza Janeža, ki se sedaj nahaja na Formozi. Dr. Valentin Meršol, ki je dobro obvladal angleščino, je bil pa Brush-ov pogosti obiskovalec ter se je z njim razgovarjal marsikatero uro. Po končanem okrevanju je bil Maurice poslan v neko četni-ško edinico, ki je bila tedaj na terenu blizu Ljubljane. Tam se je nahajalo tudi že več drugih zavezniških pilotov, ki so čakali na ugodno priliko, da se vrnejo k svojim edinicam. V začetku leta 1945 je bil ta četniški odred blizu Police napaden od Nemcev. Zajeti so bili vsi zavezni- munistično suženjstvo, smo imeli takih ljudi Mnogo prikazati komunizem v pravi dosti mlajših, ki znajo citati slo- kot je luči. Očito bi jim pa postalo , vensko, pa jim je obstanek slo- Franc Stele . . . toda na tisoče tudi, da se Titov nacionalni ko-teh je sedaj mrtvih. Svoja živ-{munizem, titoizem, v ničemer Ijenja so darovali za svoje prepričanje. Zato se nam pa zdi NATO vojaške postojanke v Sredozemlju Za razumevanje dnevnih dogodkov, ki se pletejo sedaj okoli ene sedaj okoli druge NATO vojaške postojanke, bi radi dali sledeč bežen pregled o njihovem številu. V zapadnem Sredozemlju imajo NATO države celo vrsto vojaških postojank. Največje ima Anglija; v Gibraltarju in na Malti. Španija ima dve postojanki v Maroku: Cento in Melillo, Francija ima v Tuniziji Bizerto. Amerika ima vojne iuke in letalska oporišča v Španiji, Maroku in Libiji. Ko bo Francija uredila svoj spor z Alžirijo, ji bodo verjetno uidi tam ostala dosedanja vojna leilališča in vojne luke. Oporišč torej ne manjka v tem delu Sredozemlja. Res pa je, da ni čisto pribito, da bodo ta oporišča ostala tudi vedno v rokah NATO držav. Države v severni Afriki bi rade pognale tujce s svoje zemlje, kar bi pomenio konec marsikateremu oporišču, na primer amieriskim v Maroku. V vzhodnem deu Sredozemlja, nekako na vzhod od linije Italije — Libija, pa prava oporišča manjkajo. NATO vojnim mornaricam in vojnim letalom so sicer odprta vrata \ Turčiji in Grčiji, toda uprava vojnih luk in letališč je vendarle v domačih rokah. Edino veliko oporišče bo sedaj polagoma nastalo na (Voku Cipru. Tam imajo Angleži že svojo vojno luko in letališče na polotoku Akrotiri. Po londonski pogodbi o Cipru polotok Akrotiri ostane v angleški upravi. Je važen posebno radi tega, ker ima dosti prostora tudi za veliko moderno vojno letališče. Oporišče ima veliko, strateško važ-nost, varuje hrbet'Turčiji proti Rusiji in je vez med Malto naravnost smešno, da bi morali poslušati lažnjivo komunistično propagando, ki blati čast in spomin teh ^slovenskih borcev in junakov, tu, v,deželi “svobode in demokracije.” Mi, ki smo bili priče komunističnega terorja in strahovlade v domovini, resnično cenimo svobodo, ki jo uživamo v tej deželi. Zelo nas pa vznemirja, ko vidimo, kako komunisti uspevajo s svojimi lažmi in propagando med ljudmi svobodnega sveta. Zato pa rotimo vse, ki razpolagate z mogočnim orožjem svo-sodnega tiska, da rabite to orožje previdno in preudarno, z neprestanim pričanjem in povdar-janjem resnice. Zelo se čudimo, da Vaš poročevalec v seriji svojih člankov o Jugoslaviji ne ve povedati ničesar o tamkajšni komunistični diktaturi, preganjanju in umorih. Prav nobena skrivnost ni, da so jugoslovanski komunisti pod Titovim vodstvom pobili od jeseni 1944 do maja 1945 okoli 300,000 ljudi — v masovnem klanju po sovjetskem vzorcu in za sovjetske cilje. V svobodnem svetu je le redkim znan naslednji primer pojmovanja svobode in pravosodja komunistični Jugoslaviji: Ma- ski piloti in več četnikov. Maurice Brash je bil z drugimi piloti poslan v vojno ujetništvo in je bil pb koncu vojne osvobojen po zavezniških silah. Povdariti moramo, da so si Nemci zelo prizadevali, da bi našli pilota Brasha; teren, kjer naj bi bil pilot pristal, je preiskovala cela nemška četa. Tako so prišli Nemci tudi k Steletu, ki so ga podvrgli strogemu zasliševanju in mu; preiskali vso hišo. Vsaka najmanjša sumnja, da je Stele pomagal pri skrivanju pilota, bi pomenila zanj koncentracijsko taborišče ah smrt; vsekakor zadosten vzrok, da se je lahko bal. Toda ni mu bilo žal, da je tako ravnal, ker se je zavedal, da je storil le svojo dolžnost, kakor je to ob drugih prilikah storilo na tisoče Slovencev ... za idejo svobode in demokracije. Po vojni je Mr. Maurice Brash poslal “affidavit” sedanjemu dr. Uroš Roessmannu, ki je kot bivši domobranec bil med onimi, ki so Maurice-u nudili prvo zdravniško pomoč. Prav-tako je poslal “affidavit” tudi dr. Valentinu Meršolu, in še nekaterim drugim slovenskim beguncem. Mr. Maurice A. Brash se nahaja sedaj živ in zdrav na šel Maurice-a, ki je bil močno svojem domu v državi Indiani, opečen. Vzel ga je v svoj mlin, mu namazal opekline z oljem ter mu postregel s hrano. Tam, kejr je F. Stele našel letalca, se je istočasno pojavil tudi 14 let stari fant — Franci Stare iz Zaloga. — Stare je sledil Steletu in pilotu do mlina. Tam ga je S cele povabil v hišo in ga prosil naj tega, kar je videl, nikomur ne pove. Obljubil mu je, da ga bo nagradil, če bo molčal. Fant je odslej res vsaj po enkrat na teden prišel k Steletu, ki mu je vsakokrat dal nekaj moke, je-, šprena ali podobne hrane, ki jo je imel v svojem mlinu, nekajkrat mu je dal pa celo denar. Ob tej priliki moramo povedati, da je ta fant, ki je zelo verjetno glavni vir za zlagano komunistično zgodbo — pregledal pilotove osebno lastnino in mu ukradel zapestno uro. Stele, ki je kmalu nato izginutje ure opazil, je fanta trdo prijel, nakar je ta uro res takoj vrnil. Čim je Stele pripeljal pilota na svoj dom, je o vsem obvestil bližnjo domobransko postojan- v Združenih državah. Njegov rešitelj Franc Stele —; obdolžen od komunistov umora — pa živi v Clevelandu, Ohio. Gospod urednik, to iso v Jcrat kem dejstva v zvezi z dogodkom, ki ga je opisal Vaš časopis. Če želite, lahko opišemo vse v še večji podrobnosti, kajti mnogi ki so bili zapleteni v ta slučaj — vštevši “umorjenega” pilota BraSha — žive sedaj v USA. Zgodba, ki ste jo Vi objavili, je slična oni, ki jo je poleti 1958 objavil napredni slovenski časopis “Prosveta” v Chicagu. Pač pa je ta časopis šel za korak dalje: prineisel je imena prizadetih. Sedaj je v teku sodni postopek proti omenjenemu časopisu. Slovenci smo veren, svobodoljuben in demokratičen narod. Za te ideale je naš mali narod bil vedno pripravljen doprinesti tudi največje žrtve. S svojim zadržanjem med zadnjo svetovno vojno smo dovolj jasno izpri čali, da smo na strani zapadnih zaveznikov; z junaško borbo preti komunizmu in z aktivnim ko. Kmalu nato je prišlo nekaj ter pasivnim odporom napram domobrancev iz Dev. Marije v Polju, ki so pilotu nudili tudi okupatorju smo pokazali, da hočemo svobodo. Vendar mesto prvo zdravniško pomoč. Ti do- svobode nam je bilo*po izdaji ne razlikuje od mednarodnega komunizma sovjetske vrste. Upamo, da smo s tem pismom zadostno pojasnili v Vašem časopisu opisani dogodek. Želeli bi, da o istem informirate tudi svoje čitatelje, da bodo tako tudi eni zvedeli resnico. Zveza Slovenskih protikomunističnih borcev —Glavni odbor — Pevski zbor Slovan ja 1945 je bilo Slovencem in ostalim jugoslovanskim narodom vsiljeno življenje pod komunistično knuto. Tisoče civilistov in okoli 13,000 mož in fantov, po večini slovenskih domobrancev in četnikov, je moralo zapustiti ovojo domovino in se umakniti v angleško zasedbeno zono Avstrije. Angleži so — poslužujoč se prevare in sile — vrnili vse vojake z izjemo civilnih beguncev; zaklenjene v tovornih železfiiških vozovih in zastražene so jih prepeljali do jugoslovanske meje in jih izročili komunističnim krvnikom. Ti izdani in prevarani ljudje, žrtve večih mednarodnih dogovorov, so bili s tem prepuščeni komunistični podivjanosti in podvrženi nepopisnim mukam. Večina je bila pobita blizu Kočevja, drugi pa v gozdovih pri Teharju in Škofji Loki. Mučeni in pretepeni, ter z žico zvezanimi rokami, so bili pripeljani do masovnih grobov in kraških jam, kjer so jih njihovi krvniki pokosili s strojnicami. Le nekaj poedincev je preživelo to tragedijo. Eden od teh je bil sam le Lahko ranjen, pa so ga pobiti sotrpini, s katerimi je bil privezan na isto žico, potegnili za seboj v globino kraške jame. Posrečilo se mu je izkopati se iz gomile mrtvih in umirajočih, ter tekom noči uiti iz jame. Ta očividec, ki ise mu je pozneje posrečilo pobegniti iz zasužnjene domovine v svobodo, je pripravljen pričati o teh pokoljih vsak čas. Ta zgodba slovenskega “Katina” bi Vaše čitatelje gotovo zanimala, pa jim obenem tudi pokazala komunizem tak, kakršen dejansko je. Primerno bi bilo tudi, ko bi ameriški javnosti poživili spomin na nekatera dogajanja, ki so že malodane zapadla v pozabo: Sestrelitev neoboroženega a-meriškega letala po jugosl. komunistih; ta dogodek se je pripetil 16. augusta 1946 blizu Bleda v Sloveniji. Dogovor jugosl. komunistov z nemškim glavnim poveljstvom v Zagrebu glede skupne nem-ško-komunistične akcije proti možni anglo-ameriški invaziji s strani Jadranskega morja v Jugoslavijo. Nadalje, kako so mnogi zavezniški piloti, ki so morali odskočiti s padalom nad jugoslovanskim ozemljem, bili pobiti od komunističnih partizanov. V gornjem smo le nakazali ne- Euclid, Ohio. — Malo zaostali smo z objavo imen naših dobrih prijateljev, ki so darovali od zadnjega koncerta. V prijetno dolžnost si štejemo, da se vsem darovalcem naj lepše zahvalimo. $25.00 je darovala Angela O-grin. Po $10.00: Anton Zorko in Anton Lapuh. Po $6.00: Johan Globokar in Robert Klančar. Po $5.00 so darovali: Frances Perko, J. Smertnik, Johan Pintar, Janez Stavanja, Johan Barkovič, Johan Robič, Johan žigman, Frances Gorjanc, Jožef Birk, Cecilija Jankovič, George Nagode in g. Žnidaršič. Po $3.00: Frank Gustinčič, Blaž Grans, Frfinces Plevnik, po $2: Pavlina Koncilja, Anton Vehar, Ludwig Verček; $1.00 Mary Rakovec. Pevski zbor Slovan se vsem darovalcem prav iskreno zahvaljuje in se priporoča svojim prijateljem, da tudi v bodoče obiskujejo Slovanove koncerte. S pevskim pozdravom! Frank Rupert. ------o------- Dr. Kuharjeva knjiga mobranci so tudi na skrivnem in s pomočjo takozvanih zapad- kaj primerov, z opisom katerih Washington, D. C. — Pred nekaj meseci je umrl Dr. Alojzij Kuhar. Med njegovo zapuščino je tudi zelo pomembna razprava o slovenski zgodovini v zgodnjem srednjem veku: The Conversion of the Slovenes, and the German-Slav Ethnic Boundary in the Eastern Alps. (Pokristja-nje Slovencev in nemško-slo-venska etična meja na področju vzhodnih Alp). Delo predstavlja'izvirno analizo relativno malo preštudiranih problemov slovenske zgodovine. Prav tako pomeni tudi neprecenljiv doprinos k boljšemu poznavanju Slovencev v mednarodnem svetu. STUDIA SLOVENICA namerava izdati omenjeno razpravo v knjižni obliki. Leto dni pred svojo smrtjo je pokojni Dr. Kuhar sam* pristal na to idejo in povedal nekaj misli in navodil, kako pripraviti tekst za izdajo. Najlepša počastitev spomina dragega pokojnika bi bila publikacija njegovega dela vsaj za prvo obletnico njegove prezgodnje smrti. Iskrena prošnja vsem Slovencem, znancem in prijateljem Dr, Kuharja za denarne prispevke,, ki bi omogočili takojšnjo oddajo rokopisa v tisk. Vsak pris-pe-vek v znesku pet dolarjev in več pomeni obenem tudi prednaroč-bo knjige. S hitro finančno pomočjo bi bila ta akcija že sedaj omogočena. Studia Slovenica P. O. Box 4531 Washington 17, D. C. venskega časopisa malo mar. To ni prav! Mi, kar nas je še pri moči, moramo list obdržati. To storimo s tem, da ga naročimo. Ne recite, je predrag, za dvanajst dolarjev na leto imate 300 dni lepega branja. Vsi, ki imate prijatelje, bodisi v Clevelandu, iv kakem drugem kraju A-merike ali pa v Kanadi, povejte jim, naj se naročijo na “Ameriško Domovino,” na ta naš tako potrebni list. Isiaše geslo naj bo: “V vsaki slovenski družini v Ameriki ali Kanadi naj bi bila Ameriška Domovina!” Poleg kampanje za katoliški tisk, je v teku kampanja za društvo Naj svetejšega Imena. Pri-hodnja nedelja, druga v mesecu, je nedelja društva Najsvetejšega Imena. Pri sv. Lovrencu bo zjutraj pri sedmi maši skupno sveto obhajilo za člane. sv. mašo bo sprejem novih članov. Fantje in možje, za sprejem ni potrebno nič drugega, kot da pridete ob sedmih zjutraj k sv. maši. Ko bo duhovnik pozval tisti, ki želite biti sprejeti, v klopi vstanete in izgovarjate besede za duhovnikom. Po maši pa pridite v dvorano pod cerkvijo, da Vas tajnik vpiše. Pa tudi vsi drugi pridite v dvorano, kjer bo kratka seja in zajtrk Društvo Najsvetejšega Imena ni samo za može in fante, ki stanujejo blizu cerkve. Je za vse, ki spadate k fari, pa če živite blizu ali daleč cerkve. Naj ponovno poudarim: zavarovalnina, ki nam jo nudi društvo Najsvetejšega Imena je za po smrti, saj bo šla z nami pred sodni prestol božji in bo naša zagovornica pred večnim Sodnikom. V društvo Najsvetejšega Ime' na se sprejme vse može in fante od 16. leta starosti brez zdravniške preiskave. Zato pristopite vsi v nedeljo k temu najp0' trebnejšemu društvu. Te vrstice ne veljajo samo slovenskim katoliškim fantom in možem, ki živijo v Clevelandu, temveč tudi onim, ki živijo P° Ameriki in širni Kanadi. P° smrti bomo vsi potrebovali P°' moči! Naj še enkrat zapišem: V nedeljo, 8. marca, ob sedmih Z3U' traj bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za člane društva Nal" svetejšega Imena, med mašo b° sprejem novih članov, po sv. naa-ši zajtrk v cerkveni dvoran1-Pozdravljeni! Jakob Resnik- iesec katoliškega liska Cleveland, Ohio. — Preteklo nedeljo so v cerkvi sv. Lovrenca duhovniki zelo priporočali katoliške časopise. Za angleško govoreče so priporočali angleške katoliške časopise. Za' nas, ki govorimo slovensko, seveda slovenske. Naš edini slovenski katoliški dnevpik je “Ameriška Domovina.” Gotovo so vsi, ki jo čitajo zadovoljni. Saj poleg novic prinaša tudi lepe povesti in tudi iz starega kraja zvemo dosti novega. Ne samo v Clevelandu, temveč — Sveže mleko je bilo 1. vključeno v redno prehran0 ameriške armade. Lorain, Ohio. — Podpis01113 pošiljam naročnino. Amerišk0 Domovino zelo rada berem, P° sebno te dolge zimske večer6-Pripominjam pa, da zelo p°£rC šam Newburške novice, ki so 0 le tako podučljive. Sedaj 51110 mi starejši navezani le bolj n3 našo tiskano besedo. Slovensk0 izginja vsepovsod, po naših d° movih, pa žalibog tudi po na.31 cerkvah. Sprejmite prisrč6 pozdrav! Mrs. Mary Pogachai1 ob- Toronto, Ont. — Hvala za ^ vestilo. Pošiljam Vam naročuj no še za eno leto. Časop1« m1 J všeč in posebno rad pitam no vi- ce iz stare domovine. Želim mnogo uspeha. Joško Čarga’ Cleveland, Ohio. — Tu Ta^ pošiljam naročnino. Hvala ^ list, ki ga prejmem vsaki dan Bog ne daj, da bi mi ga in0^ še živim. ^e,. ga. pofem še na°J ustaviti, dokler želim, da bi po vsej Ameriki nas starejši ro- mlajši zdrav! dobivali. Prisrčen PQ' Rose Miklav eic< ,*XX*XXXXXXXX L X X X X X . Naše gore list SODOBNA POVEST Cj^XT^tY^XYTXYYirYYXXjKjtXX YYXXxExxX XY^Y^^X^^Xg^Jri ^es je precej neumen na v°je cvetlice,” je pritrdila Mrs. ^°ines. “Večkrat sem ga že Pfašala, zakaj prav za prav jih ne misli nikoli nobene rezati. Pa mi vselej enako arja. Pravi, da so cvetlice ^IgOVl dvaki Srat tako lepe na steblu kai-Pa> če jih vtakndši v vazo. ae °! P° njegovem, nikoli j6 ki nobene odrezal. Iz tega ^vidite, da vas ilma zelo v jaz bom to čast gotovo r a a ceniti,’ ’se je nasmehnila ‘-'Orna “No' j e §re toliko za čast ko za to, kak^6 na®a' Spadate v hišo, ]e0’^a^° se nakateri ljudje pri-4aJ°, drugi pa ne. In sam ne ie 2akaj. Imam sestrično, ki ajo°ljša ženska na svetu, pa de i!6 Vendar vselej, kadar pri-Pal na ^dna. V mojih cu i,-’*6 P°doben staremu sam-se V ^ 0111 za' zakon ni nič. Če bi °tel poročiti, bi bil moral na «2*sliti malo prej.” ^ a božjo voljo!” je zazijala s. ela- “če bi vas kdo slišal, bi vJ^bl, dla je star sto let. Saj fr. ar ni star! Kako malo ste ,, antični!” “ a^° romantična?” &eda 0r^a Prava be- Pre ^°l;ela sem reči, da ste vp^0 praktična. Pa se mi Prec ar^e zdi> da ste v dnu srca Če ei t£|ko ko druga dekleta. hko*910 priprem oči, si vas la-Plet ^redsiavljam, kako ste za-ifrisleni v ljubavno zadevo — ne jih . ^ V ^a'^0 poceni reč, kakor Cdite v ^inu- marveč v po-Hit ’ ^i je nenavadna in ime-Pet 9 bili k°s- Ge si vte- Piovl>V ^avo. morete vsakega Dva 6®a oviii okoli mezinca, dan ^rria^e okoli sebe dan na Peta- S^a^ela 86,11:1 in lja> 66 le ^at ^ne^e’ Pa se vendar zani-Va4h zanju toliko1, kakor da sta <^ vem. Vendar pa je ma-,^et tako modrih, da bi to 4Safnale- Zelo ste trezni, Lorna. to ^ -le tako dejal še včeraj. Le .^odia, da ste skoraj preveč hj 4' Kar vaše lase 'zadeva, 10 , ^ako česanje bolj spodobi-hpk] starejši ženski, ne pa ^tu vaših let. To prinese iz-stp v in dolgo življenje, vi pa ‘zkuSe ,Premladi, da bi bili kaj Upjij11- Najbrže ste se tega na-°d matere ali od babice. vestj ,d\aisvet strani najlepših po-Pfinaša vsak mesec slovenski ■lustrirani mesečnik ( ( $ !e v POVEST” am hranimo začetek romana! , etna naročnina samo 55.00 jk^'te naslov: I\0. Box 730, fanjon, Manitoba, Canada t popravljamo ^Derje IN ogrodje $UPERiOR BODY & PAINT GG. ®60S St. Clair Avc. EN 1.1633 Vendar pa je dediščina, ki ste nanjo lahko ponosni.” Počakala je, da bi Lorna kaj rekla. Ta pa je kar molčala, zato je Alteja nadaljevala: “Tudi Škot je trezen človek. Nikoli se ne bo osmešil. Pa vkljub temu le ni niti za pol to. liko privlačen ko njegov prijatelj Mr. Grejsen. Kako rada bi videla, da bi se spoznali z njim in njegovim fantkom. Srce se vam ogreje, če tadva vidite skupaj. Težko je reči, kateri od njiju ljubi drugega bolj. Otrok svojega očeta obožuje. In mu je tudi podoben. Lep je ko angel. Tudi ni prav nič razvajen in niti najmanj nadležen. Škoda, da ne ostaneta tukaj malo dlje, kajti Grejsen je suh in zgaran, zato bi mu morje koristilo. Tudi fantu bi dbbro delo. Toda oče se drži svoje trme, da morata biti v četrtek spet v N ju Hemp-širu, mora že sam vedeti zakaj, zato ne zna po naše. Hudo pogreša svojo družino, svoje prijatelje, svoj jezik in cerkev. Če je res taka1, se kar čudiš, zakaj je sploh hotela priti semkaj v Ameriko.” “Povedal mi je, da je svojo ženo pustil na farmi samo; in čeprav ji vsak dan pride pri molži in težjem delu pomagat sosed, je kraj daleč od večjih cest in se bo čutila zelo osamljeno. Pravi, da je Francozinja, “Morda je za tujko res samotno” je rekla Lorna, kakor da ji je prav zdaj prišla taka misel. “M o r d a!” je s poudarkom ponovila Alteja. “Prav gotovo je. Prej ko ne reva trpi domotožje.. Moški je od nje zahteval preveč, ko jo je pripeljal sem in jo postavil v tako samoten kraj. Še tu rojeni ženski bi se zdel precej izgubljen.” “Izgubljen? Saj ima griče in oblake, valovite pašnike in gozdove! Proti večeru se priplazi preko doline in daljnih gora ko morje modra megla. Lepo je. Imate pa tudi sončne vzhode in zahode in vesele potočke, ki pojejo ves dan. Spomladi v njih lahko lovite postrvi. In v oktobru zažarijo javori v živih barvah. Kako se more kdo na takem kraju počutiti osamljenega? Še zima ima svoj bleščeči sneg, iskreči se sneg, vedno zeleno drevje, njeno golo drevje pa: se na ozadju neba zdi kakor slike s črnilom. Ponoči pa ni nobenega glasu, le zvezde so tako lepo tiho. Potem se počasi pripelje zora, ki rdeče ožari križe, živina muka, gosi gagajo in oglašajo se kokoši. Tako je, kakor da se zemlja preteguje in zeha, ti pa skočiš na noge in že komaj čakaš, da začneš delati. Zasmejala se je, ko ji je skoraj pošla sapa. Alteja jo je strme pogledala. Lorna pa se je streznila in naglo dostavila: “Navajena sem življenja na deželi, kakor že veste.” “Saj res. Zato o njem toliko veste. Sem si sama mislila, da ste ga morali kdaj gledati od blizu, drugače ga ne bi znali tako opisovati. Zdaj mi je pa še bolj žal, da se z Mr. Grej senom ne moreta seznaniti, ker bi se tako lepo oba pogovarjala o kmetiji. O deželi ima čisto tako mnenje ko vi. Seveda zaradi lepšega ni pravil, da ima deželo rajši ko obalo, a si mu to takoj lahko videl.” Lorna je 'zasuknila glavo, da bi skrila nasmeh, ki ji je skrivil ustnice. “Zdaj pa moram vzeti vaš podnos in vas pustiti, da se spočijete. Imam dela dosti, zato ni prav, če tukaj le samo klepetam. Bi še kaj drugega radi, preden odidem?” (Dalje prihodnjič.) Naša skeleča rana Cleveland, O. — Rana je sitna reč! Samo malo rano imaš na prstu, pa te že ovira, da ne moreš prav zagrabiti in prijeti. Mala rana, pa te napravi malo-dušnega in nerazpoloženega. Zdaj pa če je rana skleleča, če rana peče, če skeli kot pravimo, potem je že kar nevarno. Prisadi se lahko; zastrupi se ti ud 'in ga moraš dati odrezati, da za-strupljenje ne bo šlo naprej. A ko pa pri zastrupi jen ju zamudiš, potem ti življenja nihče več ne reši, potem si izgubljen: umreti za zastrupljenjem. V naslovu stoji beseda “naša.” Torej naša skeleča rana. Mišljeno je: narodna rana. Kaj je ta rana in kje je ta rana? Kdor koli piše o naših koroških Slovencih, vsak kar zavestno ali podzavestno pristavi: “Naša skeleča rana.” Pomenljiv članek o tem je v letošnjem Zborniku Svobodne Slovenije, ki je izšel v Argentini. Pri “skeleči rani” je treba hitre pomoči. Prav nesmiselno .je govoriti o skeleči rani, pa v isti sapi ne klicati po pomoči! Potem je treba tukaj opomniti: To skelečo rano je treba zdraviti na Koroškem, tam kjer rana zeva. In sicer dejansko zdraviti. Same besede nič ne pomenijo ali prav malo pomenijo. Meja na Karavankah je dejstvo, je resnica. Naši koroški Slovenci žive v Avstriji in tam jim je treba zdaj pomagati. In sicer tako, da ne žalimo nikogar, hočem reči: postavnim potom. Ne s kričanjem, kako so zatirani naši bratje preko meja. Trije stebri so postavljeni, ki zdržujejo sloven-, sko kri na Koroškem in ti trije ( stebri so državno priznani po avstrijski ustavi. Ti trije stebri so: 1. Slovenska tiskana beseda 3. Slovenska šola 3. Slovenske šolske sestre. Te tri stebre je treba podpreti in držati. Tako bomo ohranili na Koroškem našo kri, ki je pritekla izpod zibelke slovenstva pri Gospe Sveti in našim bratom ter sestram bomo ohranili vero Kristusovo, ki jo je prinesel med nas naš veliki apostol: škof sv. Modest. I. Slovenska tiskana beseda. Bolj jasno in natančno povedano: to je naša slavna Mohorjeva družba in Mohorjeva tiskarna: To je uradna ustanova za koroške Slovence. V hiši Mohorjeve družbe je tiskarna, kjer se tiskajo Mohorjeve knjige, potem uradni slovenski molitveniki, slovenske uradne šolske knjige. Tu v Mohorjevi hiši je Slovenski Dušno-pastirski urad, katerega ravnatelj slovenski kanonik prelat dr. Rudolf Bluml. Ta urad izdaja tudi cerkveni list “Nedeljo,” ki izhaja vsak teden. V isti hiši je tudi uredništvo in uprava slovenskega katoliškega političnega tednika “Tednik —-Kronika” Potem jp v hiši Mohorjeve družbe nastanjen Dijaški dom za fante — dijake, ki ga vodijo gospodje salezijanci in ravno tako konvikt za dekleta -- dijakinje pod nadzorstvom šolskih seister. Tudi sestre stanujejo v tej hiši. Skrbijo namreč za gospodinjstvo doma in pomagajo pri upravi Mohorjeve družbe. Znano je, da je bila hiša Mohorjeve družbe leta 1938 zaplenjena po Hitlerju. Po vojski so stanovali več let v hiši angleški vojaki. Poslopje je bilo v tako slabem stanju, da je moralo biti lansko leto popolnoma popravljeno in preurejeno. Predvsem so popokale vodovodne cevi in je bilo ivse zidovje tako razpokano in razjedeno, da s popravilom ni bilo mogoče več odlašati. Hiša pa seveda ni bila zidana za Dijaški dom, temveč za tiskarno, pisarne in privatna stanovanja, zato je morala biti popolnoma preurejena, da so dijaki dobili primerne in potrebne prostore za učilnice, spalnice in kopalnice. Za dijake in dijakinje so priredili tudi domačo kapelo, kamor hodijo dijaki dnevno k sv. maši. Tudi dva duhovnika salezianca stanujeta z dijaki kot prefekta. Poprava in preureditev hiše je stala milijon in pol šilingov, Seveda so si morali ves denar posoditi. To znese našega denarja 60 tisoč dolarjev. Kaj je zdaj? Ali naj mi ameriški Slovenci poravnamo ta dolg? Ne! Ampak z lahkoto lahko pomagamo, če bi imeli vsi naročniki slovenskih ameriških katoliških časopisov naročene tudi vsako leto Mohorjeve knjige. Ali veste, da je število naročnikov Mohorjevih knjig sramotno nizko padlo? Imamo komaj še 1200 naročnikov med ameriškimi Slovenci? Zdaj pa štiri knjige za dva dolarja? Pri tem nima Mohorjeva družba v Celovcu prav nobenega dobička. Komaj krije stroške. Lep dobiček bi pa bil, če bi bilo naročnikov kakih pet tisoč. Samo malo umevanja in z nasmehom bi gledala celovška Mohorjeva družba v bodočnost. S tem bi lahko mirne odplačevala dolg in obresti. Če bi se pa zopet dobili kaki posebno velikodušni dobrotniki za celovško Mohorjevo družbo, bi bilo veselje veliko in plačilo pri Bogu obilno. Stari naročniki Mohorjevih knjig poravnajte naročnino pri svojih poverjenikih, kot ste bili do zdaj navajeni. Ravno tam lahko poravnate svojo naročnino novi naročniki. A ko pa ne veste, kje bi poverjenike iskali, pa pošljite naročnino na sledeči naslov: Familia religious shop (lahko tudi samo Familia) 6116 Glass Ave. Cleveland 3, Ohio, USA. Seveda je treba pripomniti: Pošiljam za naročnino celovških Mohorjevih knjig za leto 1960. Dva dolarja za naročnino in za dar: . . . Vsak naročnik naj napiše natančno in razločno svoje ime in naslov, da vedo, komu poslati knjige. Opozarjamo na to, da bo v Mohorjevem Koledarju za leto 1960 objavljen imenik vseh naročnikov iz Amerike in Kanade. Potem: ne odlašajte z naročnino do zadnjega časa ali do tedaj, ko bo že prepozno za objavo. Saj vemo, da smo tudi v domovini morali naročnine za prihodnje leto poravnati že meseca februarja. To je pa zato, ker sicer ne vedo, koliko izvodov knjig je treba tiskati. Ako bo naročnikov res nekaj ti- ZASTAVE IZDELUJEJO — V Veroni, N. J., so te dni zelo zaposleni. Tam je namreč najstarejša tovarna za izdelovanje zastav Annin & Co., ustanovljena l. 1847. Odkar je postala Alaska član Unije in je na zastavi 49 mesto prejšnjih 48 zvezd, je tovarna v polnem obratu. Na sliki vidimo delavca, ko slika na blago zvezde. KOLESARSKA TEKMA — Italijani so navdušeni biciklisti. Na sliki vidimo duhovnika, ki se je spustil v tekmo s skupno zna nih kolesarskih dirkačev na cesti p bližini Genoe. soč novih, je razumljivo, da knjig ne morete dobiti, ako niso tiskane. Tiskane pa ne bodo, ako niso naročene. Par sto jih že več natisnejo, ne pa par tisoč. Torej takoj, ko to berete, se vse^ dite in si Mohorjeve knjige naročite. Štiri knjige dobite za dva dolarja! Saj je skoraj nerazumljivo, da bi Slovenci, ki je o nas znano, kako radi beremo, ne naročili dobrih knjig, ki so tako smešno poceni. Na ta način pomagajmo tudi zaceliti “našo skelečo rano”! Prijatelj koroških Slovencev. ------------o------- Sv. Neža s Kuma prosi Cleveland, O. — Skoro vsi Dolenjci, Krajnci in Štajerci poznamo zasavski “Dolenjski Triglav,” na katerem kraljuje že več stoletij skromna cerkvica sv. Neže, katera je mnogim, mnogim tolažnica in priprošnjica. Kakor že več stoletij, tako kljub komunisitčnemu okopator-ju še vedno romajo neštete množice slovenskega ljudstva v svojih stiskah in težavah na strmi krib, na vrh Kuma k sv. Neži prosit pomoči. To je naše ubogo ljudstvo, katero nima niti samo zase dovolj za preživljanje, zato je razumljivo, da vsa ta množica ne more darovati tej ubogi cerkvici toliko, da bi se končno popravil ta božji hram, ki je tako nujno potreben popravila. Cerkvica sama je izpostavljena v milost in nemilost planinskemu vetru, kateri pleše skozi razbita okna in vrata svoj direndaj po sami cerkvici. Zato v imenu Sv. Neže prosim vse tu-kajšno zavedno ljudstvo, da pomaga vsak po svojih močeh, kolikor pač more za prostovoljne prispevke, katere naj vsak sam pošlje na župnijski urad Leskovec pok Kumom, nad Trbovljami ob Savi. Naj se nikomur ne trese roka pri pomoči sv. Neži. Kakor je že mnogim izprosila milost pri Bogu, tako bo tudi nam priprošnjica in pomočnica v težavah. S tem bomo ohranili staro zgodovinsko romarsko cerkvico našemu ljudstvu. Tamkajšnjim komunistom, ki jim je ta cerkvica največji trn v peti in, ki komaj čakajo, da bi jo lahko odstranili, kakor so pred par leti sosedno cerkvico Sv. Jošta, bomo dokazali, da mi Slovenci v tujini ljubimo in spoštujemo vse, kar je sveto in postavljeno po volji Božji. V imenu sv. Neže se vsem, dragi darovalci, v naprej zahvaljujem. Ljubi gospod Bog in sv. Neža s Kuma vam bosta v obilici povrnila! Kasunic Marija Frlinc Kristina Marija Hrovat. -----o------ 1650 metrov visoka zgradba Ob splošnem kosanju za prvo mesto na različnih toriščih človekove dejavnosti velja omeniti tudi nekolikanj utopistični načrt znamenitega ameriškega arhitekta Franka Lloyda Wrighta. Gre za 1650 metrov visoko upravno poslopje, ki naj bi stalo v Chicagu in v katerem bi bilo prostora za 130,000 uslužbencev! Gre za stavbo, ki bi bila 5.5-krat višja od pariškega Eiffelovega stolpa. Arhitekt Wright je med drugim predvidel, da bo v tem nebotičniku nad nebotičniki, v tej 1650 metrov visoki stavbi, ves promet potekal na atomski po-Igon. Posamezna nadstropja tega nebotičnika bi povezovalo 56 dvigal, od katerih bi imelo vsako po pet kabin. V načrtu je predviden parkirni prostor za 15,000 avtomobilov. Razen tega je Wright zasnoval dva tako imenovana helioporta, letališči za helikopterje; na vsakem bi bilo prostora za 50 helikopterjev. Celotna površina vseh nadstropij bi znašala 18.5 milijona kvadratnih čevljev. In naposled,, arhitekt Wright trdi, da bi ta največja stavba na svetu preživela več ro- • dov, kot so jih egipčanske piramide. “Hostes” BE A nočejo kratkih kril Predsednik angleške letalske družbe BEA lord Douglas Kirk-lesine je na pobudo svoje žene izdal ukaz, naj bi njegovih sedem sto “hostes” skrajšalo svoja krila, tako da bi segala komaj pet cm pod koleno. Skoro vse hostes so se temu ukrepu u-prle. Za to navajajo naslednje razloge; Prekratka krila, so znak pomanjkanja sramežljivosti; spremeniti bi morale svoje uniforme in končno marsikatera izmed nas bi se osmešila, kajti kratka krila niso za vsa dekleta. o------ Hranite denar za deževne dneve - kupujte U. S. Savings bonde! MALI OGLAS! V najem se dobi hiša z dvema opremljenima sobama in kopalnico na 999 E. 64 St. Kličite IV 1-2679. _________ (X) Lastnik prodaja V Euclidu, bungalow s 3 spal- nicami, 7 let star. Polna klet, garaža, aluminijasta zimska o-kna, preproge. Kličite po 6. uri RE 2-8985 ali IV 1-6303. (46) V najem Odda se opremljena kuhinja in spalnica na 993 Addison Rd. ali kličite EN 1-0050 po 5. uri. ____________ (46) 5037 Pershing Ave. Blizu St. Alexis bolnišnice, transportacije in trgovin, 2 hiši na enem lotu. Tridružinska spredaj, enodružinska 4 sobe in kopalnica zadaj. Celotna najemnina $197 mesečno. Lot 50 x 215, nizki davki. Zmerno malo nap-lačilo. $16,500. RODGERS REALTY 7022 Broadway MI 1-9494 _________________________(46) Sobe se odda Opremljena ali neopremljena soba in kuhinja se odda. Stranišče in pršna kopel v kleti. Na Bayliss Ave. Kličite UT 1-9299 dopoldne ali po 5. uri. —(44) Sobe sc odda V najem se dobi 5 sob. Vprašajte v Šornovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (X) NAPRODAJ Poslopja in trgovina, ena v Collinwoodu, ena v Euclidu. Kličite GL 1-6316 ali pa IV 1-3562. Hiša naprodaj 6 dobrih lotov za poslopja v dobri okolici, E. 232 St., severno od Chardon Rd. 3 bungalows, 4 sobe vsak, garaža za 3 kare, čez en aker zemlje, blizu šole in transportacije. 751 Babbitt Rd. zadaj. Tudi 6-sobna Colonial hiša, 3 spalnice ,blizu cerkve sv. Kristine na 22275 Arms Ave., blizu E. 222ndl St. Se mora prodati radi odhoda v Evropo. RE 1-6230 ____________________________(46) Hiša naprodaj Dvodružinska hiša. 5 sob spodaj, 6 sob zgoraj, 2 garaži je naprodaj na 1550 E. 49 St. Vprašajte na istem naslovu. —(45) Mrs. B., stara 55 let, iz Madison, Ohio, piše: “Delani na farmi in sem vedno bila polna energije, moči in vitalnosti. Lansko leto sem se pa naenkrat začela počutiti trudna, brezbrižna in kar nisem mogla postoriti mojega dela. Neka prijateljica mi je povedala, kako so ji pomagale “LOVIAN CAPSULES” in začela sem jih jemati tudi jaz. In danes se zopet počutim odlično in opravljam svoje delo z isto energijo in učinkovitostjo, kot nekdaj, ko sem bila stara 25 let.” LOVIAN CAPSULES MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd., Cleveland 10, O. Razpošiljamo vsepovsod! 25 za $1.95, 50 za $3.69, 100 sa $6.4» IVAN TAVČAR: VISOŠKA KRONIKA Poljanščice, na gospoda Apfal- ] je bila tudi Ana Renata z bičem, trerna travniku, je stal gleda-j Dobro mi je delo, ko sem, se-vec pri gledavcu. Oskrbnik iz Puštala se je trudil, da bi odgnal ljudi, ker otava še ni bila pokošena, da bi mu ne pohodili o-bilne in dobre krme. Ali trudil se je brez vsakega uspeha1, ker deč na klopi, dobival občutek, da to ženstvo nikakor ni proti Agati, nasprotno, da je kar p-čitno držalo ž njo. ‘Ali ste že slišale kdaj,” je vpila Urša Prekova, “da je golo- bilo rok oči, loške žene pred o-,kakor vzame mati dojenčka v grajo so glasno zajokale. — “V (svoje naročje, značilno premeril Boga zaupaj, Agata!” je dejal množico ter izpregovoril z zo-Juri, zatpustivši oder. |prnim glasom: “Ta je že več- Agata je obsedela na svojem .krat imel svojo južino in vselej prostoru, ni na desno si v svoji je še ostala prazna skleda za sramoti ni upala pogledati. Se- njim! Ta moj otroče sne vse, kar ne se mu da!” Hlripavo se je smejal, ko je položil na mizo goli mec, da se je kakor velika le-sredi krva^ ob devetih je stala po njegovi o- biča kanjo raztrgala?” ta vi že glava pri glavi. | “Taka žival — pa coprnica!” Ob poldesetih je prišel Mihol Je kričala Maruša. Hudič naj Schwaiffstrigkh ter naju vlekel (vzarne te mo^ke, ki bodo sodih na kraj, kjer so imele čakati pri- ° nh' Čemu ne kličejo^ nas v ta-če. Bil je to prostor za ograjo; ke sodbe? Kaj? In Ise enkrat na dolgo leseno klop je posadil kaj! . ,v . mene in Jurija, potem pa je zo-! *edaj je bil star kmetic iz In-pet odšel. Pred nama je vrelo farjev, z dolgo suknjo in širo-občinstvo, prav kakor velika re- (kim pasom okrog trebuha, tako ka v preozki strugi. Takoj pri nepreviden, da je počasi zate-plotu se je bilo nabralo kakih gnil: “Tako govorite, ker se petdeset loških žensk, starih in menda same bojite, da bi prišle mladih, pa vendar več starih, na njeno mesto! Prvo besedo sta imeli Urša Pre- j morem popisati, kak šum kova, žena mestnega peka, in je nastal! Kar v trenutku so Maruša Stinglova, žena mestne- j Inharcu zbile klobuk s sive gla-ga mesarja. Pozneje so mi pri- ve m. ga obkladale ž najgršimi povedovali, da mati Urša ni mo-1 ^>esedarn^ dobro založene svo-gla vidteti matere Maruše: pek ie kašče. Ana Renata pa je Preje prodajal na eni strani ulice, mesar pa na drugi, zatorej sta imeli prilike dovolj, da sta se skoraj vsak dan sporekli, in to za najmanjšo malenkost. Kadar sta se ti dve prepirali, je letela Loka skupaj, ker sta si bili kos ena drugi, tako da so poslušav-ci vselej doživeli svoje veselje. Za danes pa sta bili sklenili veliko prijateljstvo in še lepo čredo drugih znank sta' privlekli s sabo, tako da je ta družba zasedla skoraj celo ograjo. Vmes CHICAGO, ILL. WHY PAY MORE? FOR 1959 NUKROS CHICKS DAY-OLD PULLETS NOW ONLY $29.95 PER 100 Customers report 70, 80 and up to 90% egg production. Select Huskey Grade legs, rocks, cal-white, rtd-legs, red-rocks, $12.-95 per 100. Pullets day old $26.95. CHICKENS AVAIhABLE STARTING IN FEBRUARY Special assorted chicks $9.95 per 100; Pullets .$19.95. Give second and third choice. Could be legs, cal-white, rocks, red-legs, guaranteed all good chicks. Order today. ORDER DIRECT OR THROUGH YOUR LOCAL DEALER Leghorn Ckls., 1.95; Hybrid Ckls., $4.95; assorted Ckls. $S>.95. White Rock Ckls. $13.95. Pullet sales guaranteed 95% Pullets. Put your poultry project back on a paying basis with these low cost replacement chicks. MAIL ORDERS: Please send 25% deposit with order. Ship balance P.P. C.O.D. Dept. H Evergreen Hatchery DYSART IOWA DIAL 6-7170 (44) kovi molila svoj bič in vpila: “Vsekaj ga po tumpasti glavi, da bo pomnil!” Morda bi bil do krvi tepen mož iz Inharjev, da ni v tistem hipu počil medi množico klic: “Jo že peljejo!” Naenkrat je obmolknilo vse in oči so se obrnile na klanec pod Poljanskimi vrati. Po tem klancu je vozil voziček, na katerem je sedela naša Agata. Konjiča je vodil Mihol Schwaiffstrigkh. Na vsaki strani vozička sta, stopala dva grajska hlapca in dolge sulice sta molila v zrak, da je bilo grdo gledati. Sredi ograje tik odra je obstal vožiček. Nisem si upal pogledati tja, da bi ne videl njene revščine, a tudi vstati si nisem u-pal, ker sem se srarpova1!, če bi množica ved’ela, da sem gospodar visoških kmetij, kjer smo danaftnjo obtoženko imeli za svojo. Zapišem, da se je brat Juri vedel vse drugače. Komaj je voziček obstal, že je stal Juri pri Agati. Zaklical je, da se je slišalo naokrog: “Agata, nič se ne boj!” V obe svoji roki je vzel njeno drobno roko ter jo pritiskal k svojemu licu in prav nič se ni sramoval. Ubogemu dekletu je zalila kri bledi obraz, z drugo roko ga je dvakrat ali trikrat pogladila po kodrasti glavi. Z voza brez tuje pomoči ni mogla stopiti. Juri jo je prijel I z eno roko ter jo vzel v svoje 'naročje, z drugo pa je dT-žal težko verigo ob njeni nogi. Nato 'jo je odnesel lastnoročno na o-jder ter jo ondi posadil na klop, pripravljeno zanjo. Pri tem so verige močno rožljale, da' je ljudstvo prešinilo silno usmiljenje. V trenotku je brisalo o- dela je, kakor bi življenja bilo v nji. Sedaj sem jo prvič pogledal. Usmiljeni Bog! Bila je, kakorjdena sveča svetil da si vteknil leskovo šibico v vordečega' prta. žensko obleko, obraz je bil kakor iz voska, upadli njeni lici kakor dva udrta grobova' Da ni bilo ljudi, bi se bil Zjokal, in prav čutil sem, kako so se mi nabirale kaplje po laseh. Enkrat je le dvignila obraz in je gledala na planine, katere je imela CHICAGO. ILL BUSINESS CONNECTIONS BUSINESS CONNECTIONS MANAGEMENT Former drilling contractor with 25 years experience in drilling, production, exploration and acquiring oil and gas production for his own account, desires connection with e> ther individual!, group or company that needs management, supervision and future exploration direction. Last 15 years in West Texas and New Mexico. Location unimportant if justifiable. Either Domestic or Foreign or Both Would desire opportunity to participate in future exploration and development. Have qualified geological and exploration staff. R. MAKIN P. O. Box 1628 Hobbs, New Mexico (45) ravno pred seboj in na katerih se je sneg belil pod solnčnimi žarki. Bolje bi ji bilo, da je tičala vrh snežnika, kjer bi bila varna pred ostrostjo loških sodnikov, ki so ji zagrenili tujo domovino! Potem je povesila pogled ter ga neprestano upirala pred se v desko, prav kakor bi se čudila naidl težko verigo, ki je ležala na tej deski ter vezala opešani njeni nogi. Bilo je zopet nekaj novega! Neznan človek je pripeljal po klancu od Poljanskih vrat lesen samotežnik. Koder je peljal mimo, je množica od groze zatrepetala in se umikala, da se je takoj napravil prostor, kjer bi bila lehko vozila dvovprežena konja. Ta človek, močan in posebno debelih rok, je torej vlekel samotežnik, katerega je bil obložil s posebnim svojim blagom. Govoril ni nič, samo smejal se je in škilasto je gledal po ljudeh, katerih ni imel rad, kakor ga oni niso radi imeli. Niso se posebno ozirali po njem, ali v hipu so vedeli vsi, da je to rabelj, ali. kakor so ga pri nas imenovali, frajman iz Ljubljane. Za njega je bila pripravljena posebna miza, in s’-cer v oddaljenem kotu za ograjo. Proti temu prostoru je ta nečedni človek vlekel svoj tovor in težko je moral vleči, ker si je tu in tam z rdečim rokavom obrisal potni obraz. Takoj ko je obstal — tudi tu je množica odskočila ter mu napravila obilo prostora — je izvlekel iz svojega samotežnika veliko, kakor kri rdečo rjuho ter pogrnil ž njo svojo mizo. Da mu sapa ni delala sitnosti, je pritrdil to pregrinjalko na štirih mestih z žreblji, katere je z malim kladivom zabijal v mizo. Takoj nato je z nekako ošabnostjo in samozavestjo Vzel iz voziča meč, ki je bil gol, kakor je gol meč v rokah sv. Mihaela, in ki se je ravnotako žaril, kakor se žari meč tega arhange-la; vzel ga je v svoje naročje, Po množici se je vzdignil šum. Oglašale so se kletvine, psovke, in mlad človek je že pobiral kamenje, da bi ga metal proti mizi. I “Kamenja pa ne, fantiči!” se : je oglasil Schwaiffstrigkh. “Ko-jgar staknem, bo legel v klado, so se tresle od groze — le ona pusti hudobije tega dne! kor je prav. Zbrana množica se: je še vedno sedela na; svojem | Grajski glavar je najprej na- je opominjala, da bodi vredna i" | odru in prav nič se ni zgenilo znanil, da se ima po milosti ne moti z nemirom ali še celo * na nji, prav kakor, da bi ji ne bilo znano, kak posel opravlja 'neza Frančiška, voditi javna da se rnu napravijo žulji odza-daj in mreža v želodcu!” Pogle-davši priti frajmanu, je še dostavil: “Je res svinja, ali vendar ima svoje pravice!” Ljudstvo se je pomirilo. Rabelj se pa čisto nič ni zmenil za nemir in hrup; lehkodušno, kakor bi ta hrup ne bil veljal njemu, je skladal s svoje cize orodje za orodjem, s katerim so trpinčili jetnike in jetnice, dokler ni bila miza naložena z različnim železjem, ki se je neprijetno lesketalo eno bolj. od drugega! Gledavci so koprneli, ženske znano, ostudni človek pri rdeči mizi! Pri Sv. Jakobu je bila dese-1 ta. ura. Tedaj so pristopili k svoji mizi gospodje sodbikij njim na čelu grajski glavar, go-| spod Mandl. Pod sabo je imel ! pet asesorjev, in ti so bili: grajski pisar, mestni sodnik, grajski žitničar, zlatar Frueberger in še nekdo, na katerega se več ne spominjam. Tudi iz Ljubljane so bili odposlali sodnika; njegovo ime pa mi je tudi odpadlo, zatorej ga danes več zapisati ne vem. Bil je človek tenke podobe in v črni obleki. Ves čas se je mešal v razpravo in bil je skoraj še bolj siten, nega stari Frueberger, kateremu naj Bog odi- I . . Ml poglavarja vseh sodnijskih pra- razsajanjem očitne razprave, vic, to je po milosti gospoda Ja- j je v tem mestu prva, odkar J j Frančiška, voditi javna bilo sezidano. razprava, tako da bo vsak deležen sodbe in da presodi, ali se je vse izvršilo po pravici in ka- (Dalje prihodnjič.) if Oglašajte v “Amer. Domovi®* JANAS HAIRSTYLING SALON (frizerski salon za dame) 6628 St. Clair Ave. HE 1-6224 KOMPLETNO TRAJNO KODRANJE $12.50 VSE VKLJUČENO Odprto od ponede'jka do sobote od 9. dop. do 9. zve*;'e*\^j AVE AFELV T. CLAIR AVINGS 813 East 185th Strast 250C0 Euclid Avenu« y, ,f i ■ -> 6235 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio A. GRDINA & SONS POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM 1053 BAST 62nd f*T. HRnderson 1-2088 URADI V COLLINWOODU t 17002-10 LAKB STTORK RLVD. KKnmore 1-58*8 15301 WATERLOO ROAD KJBnmorr 1-12» S DR. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK *131 St. Clair Ave.. vhod na B. 82 SV Uradne ure: 9:30 xj. do 7 iv. PHjave nepotrebne N«d North American banico * i 3 t! Za vaš pomembni dan! Drage neveste! Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil. Oglasite se pH nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce nabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. ! Cleveland 3, Ohio HE 1-0628 i £ S* J mmmmiamm *5*5:;« < SOS' ■ m KDO JE TRDNEJŠI? — Bavarci merijo svojo moč na način, kot ga kaže slika. Fanta vsak na svoji strani mize se držita za\ sredinca in skusata drug drugega potegniti preko črte na mizi. Kdor to napravi, je zmago valeč. 1959 RAZNANiLO M ZAHVALA Z globoko tugo v naših srcih naznanjamo vsem sorodni-nikom, prijateljem in znancem, da je po krajši bolezni umrl naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast in očim Anton Mullec Previden s sv. zakramenti je zatisnil svoje dobre oči na dan 4. januarja 1959. ' Rojen je bil :!0. januarja 189,1 v Gorenjem Jezeru pri Ložu. V Ameriko je prišel leta 1969. Pogreb se je vršil 50. januarja 1959 iz pogrebnega zavoda Jos. Žele v cerkev sv. Vida. od koder je, po darovani sv. maši zadušnici, njegovo truplo bilo prepeljano na pokopališče Kalvarija in tam položeno k večnemu počitku. Bil je član društev: Cleveland št. 126.in Slovenec št. 1 SD/ ter društva Ložka Dolina. V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo čč. gg. duhovnikom fare sv. Vida za obiske pokojnika v bolnišnici, za podelitev sv. zakramentov, 'za darovano sv. mašo in /.a spremstvo na pokopališče. Dalje se toplo zahvalimo vsem, ki so položili ob krsto pokojnika t; ko lepe vence cvetja: ki so darovali za sv. maše, ki so ga prišli krepit in molit ob njegovi krsti in ki so ga spremili na mirodvor; pogrebcem, članom društva ki so nosili '.ije-govo krsto; vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno ra razpolago; vsem ki so nam izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsc'm, ki so nam bili na pomoči. — Posebej se zahvalimo za vso pomoč v teku bolezni našega dragega pokojnika in v dnevih naše žalosti: družini Frank Stražar in Mr. in Mrfi. Frank Mrzlikar. Bog jim povrni stotero. Hvala tudi osebju pogrebnega zavoda Jos. Žele za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo. Ti pa. ljubljeni moj soprog, dragi naš oče, stari oče in tast, počivaj v miru v ameriški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda. Prehitro si nas zapustil! Samevamo brez Tebe in žalujemo! Saj je naša hiša sedaj tako prazna in pusta. Povsod Te pogrešamo- Tolaži nas le zavest, da se bomo enkrat zopet združili in skupaj uživali radosti ve "nega življenja. Do takrat se Te bomo spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo v naših mislih in molitvah. Tvoji žalujoči: MARY, soproga FRANCES por. ROKAVEC, hčerka MARY KOCIN in EMILIA JEN DA, pastorki ZETJE, VNUKI in VNUKINJA MATT in JOHN, brata OSTALO SORODSTVO Cleveland, Ohio, 4. marca 1959. 3 V BLAG SPOMIN OB PRVI OBLETNICI SMRTI MOJEGA LJUBLJENEGA SOPROGA FRANK FABIAN \ . ki je umrl 4. marca 1958. leta Preljubi mož in moj soprog, res li vse to je mogoče, da že le'.o je minilo, da počivaš pod zemljo?! Spavaj mirno v tihem grobu, rešen trpljenja in skrbi, predragi moj in ljubljeni, na svidenje nad zvezdami! Večni Bog Ti daj plačiln, ko si svetu že dal slovo, dragi mež in moj soprog, ( spavaj v grobu zdaj sladko. Cvetje Ti na grob prinašam, z njim gomilo Ti krasim, in to cvetje v tugi neizmerni zalivam s svojimi solzami! Tvoja žalujoča , soproga MARY Cleveland, Ohio, 4. marca 1959