e
K
nevnik
!f»XV. - Št. 218 (4372)
nevarnost
iz Sahare
V r ®iroljubni svet je .Zadovoljstvom spre.
5IOročiio 7Znarlje nedavno
KS 5 ^ ln Velike
•fetske kakor tudi So-
•Pet začetfZe’wda ne mislij° lov irT“, Jedrsl^ih poizku-
’ katwl P°daljšujejo rok,
^ ™ • ta rlJlh ob-To^ VelJa.
sedaj- k0 se Je vsega sveta » sPričo teh ob-^'narrvrf Se kaze možnost
Frantiega P°mirjenja, to Drew£^-Ja.za vsako ce-5USa^ svojo «pre-Bahari 5°“sko bombo v
*s«n svetni temu se je v S T dvignil val pro-toliji’ P.a. v Afriki, i‘h JJSuslaviji in v kra-^viieni J?° riajbolj izpo-^tivnih ^varnosti radio-fto&ciin .Padavin, če bo J ^ikšna a svoj načrt. P«čai0 ;?a Je ta nevarnost, ‘‘tonskih ;ave uglednih ita-S^tvenni Jugoslovanskih V mkov' ki Jih našte-
* * *
za zdravstvo
hvii; tviai?6 ,Maria je iz-!^&na r^1 ie znana popačila ?aktivna konto s« Ja.v Italiji. Prouču-
,^6dnarrrii10st ustanovitve i^nibn	sa odbora za
tortenii ,,pred atomskimi totoe okrilju medna-J^je. aVi|tvene organi-1 vpiM sredo so bile do daleč '1edrske eksplo-™lec od nas. Toda 'ce bodo nasta-
■'U
,uu nas. Toda . _o ^ dice bi
eksptri^ancija Povzro-'Bahan piJ0 svoje bombe t ^vihtTl0 deževje, zla-Sirilo ni . najbolj i^reč‘rol?, deževje ima l Višja Reaktivnost, ki 'r_ktno „.d normalne, ker st ?aiijo °mske eksplozije :;i° jojirKt radioaktivno-NatR”0- h j- naivišje
»u,Podlagi 5r-e- Pozneje se ^tivne g težnosti radio-?toje Pla u°vi usmerijo v ^ihte ^-tojer nastajajo Nhe tu Ph molekule je ntVsrkajo. Zaradi
haffi deŽevje naj'
vposv 0 Z radio-
4o».
Pr * * *
^'žavnega od-* tenatn ka mziskova-
^ Savi,5^10 Focac'
zrak^d • «Radioaktiv-»?®0 tiar.j - ^ v°de v Italiji ki radionwa zaradi pada-t 80 jih Hktlvnih sestavin, S j JL dvignile v strato-.Tiozur^usne atomske Iti,kršiti’ ,.u ^no Potrebno S Zrfkrbna in občutjih rartn]a najstrupe->t0v R eaktivnih ele-
stMktlvni 3' vsebuje ra-
t>ij 90) Rab !n\.pr' wv voril tem da lsce-l^ivalstv s katero se tohfivi, v ® .°skrbuje, v ze-
lip^Vilih vleku iu v dru-lad^est updhodnosti bo hml^kttvne ' Prihaja od Poua- Tort ,	-	Prahu,	se
to k?i bi lZe- današnji VfJ^ez nJ?°goce reči, da bag]0 varnosti; pred-
ShrtV-°v onrQ arasčanje teh fcol^ke ,„pVlcuje najširše
to, lkratkemeir,klanja' ki hii, se hr, i bko nasta-&0spKksPlo2i t ^ ^ Poizkus-
v krajih, ki so
izkusi, ki jih namerava izvršiti francoska vlada v Sahari, so nedvomno nevarnost za italijansko prebivalstvo*.
* * *
Načelnik stolice za meteorologijo prirodoslovno-matematske fakultete v Beogradu prof. dr. Marijan Čadež, ki se je mnogo bavil z vprašanjem sredozemskih ciklonov, pravi, da je podnebje v Jugoslaviji v veliki meri odvisno prav od teh vetrov. Pri vsakem ustvar-anju sredozemskih ciklonov — in cikloni so področ-a nizkega pritiska, ki vlečejo in «srkajo» s seboj velike zračne gmote s širokih področij — nastajajo naših krajih južni vetrovi. V takih razmerah, ki trajajo včashi v naših krajih povprečno tretjino leta, se velike zračne gmote pomikajo s področja Severne Afrike in Sredozemlja prav nad Italijo in Jugoslavijo, in se včasih ustavijo prav nad masivi Tatre, Karpatov in ostalih gorskih vencev, ki s severa zapirajo Panonsko kotlino. Te gmote zraka se v glavnem premikajo jugovzhoda proti severovzhodu, tako da prihajajo s področja srednjega Sredozemlja in Severne Afrike na naša področja, pri čemer se izognejo vsega področja Francije, kar je v primeru atomskih eksplozij v Sahari zelo značilno.
Ob prihodu na dinarsko planoto dobiva ta, drugače topli zrak, močne tokove, ki ga dvigajo v večjo višino, kjer je temperatura nizka. Tako ohlajen zrak, ki je še prej zbral velike količine vlage, se tu zgosti, kar privede do padavin, do dežja ali snega. Vodna para se zgoščuje prav okoli mikroskopsko majhnih zrnc Drahu in peska, ki so ga veprovi prinesli s področja Sahare. Zaradi tega so tudi v normalnem dežju ali snegu, ki nastajata v času južnih vetrov (in do padavin prihaja pri nas v veliki meri ob južnih vremenih), zrnca saharskega prahu. Isti zrak pride včasih tudi v nižje tokove, ki ga ponovno ponesejo v toplejše sloje, kjer se segreje in se kot suh zrak brez padavin razširi po ostalih naših področjih. Zrnca, ki potujejo z njim, se prav tako razširijo na isti način po vseh ostalih naših področjih. Z drugimi besedami zrnca saharskega peska ne padajo na naša področja samo v času padavin, pač pa prihajajo k nam tudi v dneh, ko ni dežja ali snega, ko pa pihajo južni vetrovi.
* # *
širjenja tropsko-saharskega zraku nad našimi področji. To je čas velike vročine in suse pri nas. Po mnenju prof. Maksiča sredozemski cikloni lahko izjemoma u-smerijo zračne gmote proti severozahodu ter nad Špansko in Portugalsko ob zahodni obali Evrope do Severnega morja, kjer se te gmote udarijo s severnimi tokovi in se ponovno obrnejo proti jugu. Tu naletijo na alpski venec, obrnejo se proti vzhodu in ko pridejo preko alpskega področja, se obrnejo ponovno na jug in pridejo na naše predele, toda sedaj v nižjih slojih, ki so blizu zemlje in ki so topli. Tu se ponovno razširijo in pridejo do na« «z boka* ter povzročijo velike vročine in suše. Naravno, da nosijo tudi te gmote v sebi majhna zrnca saharskega prahu, ki se sedaj pomeša še z ostalim evropskim prahom. Glede na velike peščene prostornine saharske puščave je logično, da tudi v tem zraku prevladuje saharski pesek. In prav v takih vročih dneh prihaja tudi v povsem jasnih dneh do motenj zraku, ki skriva horizonte, do pojavov ko se planine zdijo modre, a sonce rdeče. Ta pojav se imenuje «opalescentna motnja*, a ustvarjajo jih drobna zrnca saharskega prahu. Na ta način prihaja saharski prah nad naša področja tudi v času severnih vetrov po kontinentalni poti, čeprav v izjemnih primerih Pa tudi tedaj je področje Francije zaradi sredozemskih ciklonov v glavnem pokrito z zrakom, ki prihaja iz severnih predelov Evrojje, ,yse sinoptične karte prikazujejo take premike zračnih gmot in to pomeni, da bodo prav Jugoslavija in Italija, predvsem pa Sicilija, ogrožene, če bodo atomske eksplozije zajele drobna zrnca prahu in peska, ki normalno plavajo v zraku in jih «zračna eksplozija — in ne samo eksplozija na zemlji — lah-ho napravi radioaktivne*.
* * *
Predsednik geofizikalnega inštituta prirodoslovno-ma-tematske fakultete na univerzi v Zagrebu prof. dr. Branko Maksič je leta 1952 I obdelal tudi drugo možnost 1
Toda zunanji minister Fella se za izjave uglednih italijanskih znanstvenikov -• kaj šele drugih — ne zmeni in si je upal celo žaliti jih, ko je v enem svojih govorov trdil, da gre za ^propagandistične nastope nekaterih znanstvenikov, ki so razpihnili te poizkuse*. Dodal je, da je vlada dala nalogo «objek-tivnim* znanstvenikom, naj pregledajo podatke, ki .jih bo dala na razpolago... Francija, šele potem bo mogoče reči, ali je nevarnost, ali pa «gre za ogromno mahinacijo nasprotnika*.
Mislimo, da k vsemu temu ni potreben noben drugi komentar, nege da spomnimo še na znane izjave Pelle, ki je dejal, da bi rajši izpostavil svojo hčer nevarnosti atomske smrti, kakor pa da bi dopustil kakršno koli uveljavitev naprednih sil v Italiji.
M. B.
TRST, nedelja 13. septembra 1959
O A 1*	Poštnina plačana v gotovini
t-ena OU lir	Abb. postale I gruppo
<*>
Z
a
z.
to/
'M
4
Ki ai kjer mislijo napraviti peskusne eksplozije fraiuoeke atomske bombe, je bl-zu oaze Reggane v al nskem dolu severne Sahuie, približno 900 km juž-J rr • •	,	r	l	i	l-	J	c:„ onnn	7A\	ca	Knrln	ver	nlozii.	od	katerih	nekatere	na	zemln.	druge	pa	v
?KSj'iozije iraiuwKc aimuoM uuu.m, jv. v *	  '	 *- ~	*
no od Orana Kraj je‘l600 kn'i oddaljen od Sicilije, a 2000 km od Rima. Zdi se, da bodo izvršili več ek plozij, od katerih nekatere na zemlji, druge pa v višini od 500 do ‘600 metrov. Tudi če bi preizkušali tako bombo, kakršna je bila odvržena na Hirošimo in Nagasaki, bi s svojo eksplozivno _ in termično silo lahko dvignila v zrak okoli 8 milijonov ton peska, ki bi postal radioaktiven. Pri dosedanjih 246 jedrskih eksplozijah, ki so bile izvršene na nasi Zemlji so zračni tokovi raznesli okoli vse zemeljske oble radioaktivna zrnca in tako se pri vsaki eksploziji opaža povečanje radioaktivnih padavin na vsem svetu. V sedanjem primeru pa eksplozija v Sahari še posebno vznemirja ves svet, ker sredozemski ciklonski vetrovi z veliko brzmo prenašajo saharski zrak pomešan s peskom.
Slika kaže, kako bi vetrovi prenašali radioaktivni prah iz Sahare, če bi n. pr. bila eksplozija izvršena v zadnjih dveh tednih avgusta Smeri vetrov ki so naznačene, so ugotovile postaje italijanskega državnega zavoda za jedrska raziskovanja. Ce bi bila tedaj eksplodirala atomska bomba, bi vetrovi Sahare prenašali radioaktivne elemente, kakor kaže slika.
                                        —
Pred odhodom Hruščeva na razgovore z Eisenhowerjem
Sovjetska raketa leti proti Luni kamor bo prispela nocoj ob 22. uri
Sinoči je raketa izpustila «umetni komet», ko je bila v ozvezdju Ovna - Tretja stopnja rakete je vodljiva in tehta 1511 kg, satelit z instrumenti pa 390,2 kg
baše
dežele*. * *
dT%v^l0l°škega od-
"o h0, raztiČga odbora za toviiau*atjRfcrWa"?a Adria-
to l\<Z^SkrY^VeTS° Je lz" OeKkateri RJ,enost. ki so
Dietne šw?azali glede toai«.,._skode za naše
Zahodno	stanje
lei ‘>stv0 TE
ttodJ^dioaUi, e bi znatni 'to** nni	Padavin
'boru 0	„
SJSmAž
zemljo ali v ]bžnihPraVičena-
VšLe battir,* Predelov )o |jd časa ric dobro vedo, Mrl4 • °tokp • Pasa Prispe-jf! ln na celino 8 tol j,.; Prihajaj° iz
HlkN PeJi!iSaj° vtaRih
’ kl ,..PreProsta tovj ^zumu- !J* na zdra-<w,haJa u *č« bi pesek, hf • bil ra-
N^Viml nam lfthk0
kau3ven0 R nedvomno
j' kj radioaRrav46il°- Ne-
\ ? so £ak^Vni elementi, J?veka te^no nevarni Nli lahkn kor stroncij Vto1 ba se aktivni Toh ozemlje in Jedrski po-
TOV«
«Politikc»)
Okoli 13. ure je moskovski radio prekinil redne oddaje in sporočil, da so danes izstrelili v Sovjetski zvezi raketo proti Luni, ki je bila ob 13. uri oddaljena 78.500 kilometrov od Zemlje; okoli 15. ure pa je bila oddaljena 101.000 kilometrov. Po načrtih bi morala raketa prispeti na Luno ali blizu Lune od 00,05 14. septembra (po srednjeevropskem času pa 13. septembra ob 22,05).	 *
Ob 19.39 po srednjeevropskem času, kakor je bilo določeno, je satelit izpustil «umeten' komet*, t. j. oblak natrija. Satelit je bil tedaj v ozvezdju Ovna približno na črti, ki veže zvezdo Alpha v ozvezdju Orla z južno zvezdo Alpha v ozvezdju Rib.
Ravnatelj astronomskega zavoda «Sternergs Martinov pa je še prej izjavil po radiu; «Sovjetska kozmična raketa je bila izstreljena danes podnevi. Vse se zdi, da raketa normalno potuje proti Luni, to tem bolj, ker so njeni odkloni, čeprav obstajajo, neznatni. Ker je raketa vodljiva, je bil vsak morebiten odklon z njene normalne poti popravljen. Kar se tiče eksplozije natrijevega oblaka, ga bo videti kakor zvezdo pete velikosti in bo viden eno ali dve minuti, zaradi česar ga bo mogoče fotografirati, če bo vreme jasno.*
«Na koncu,« je zaključil Martinov, «je treba poudari
ti dve važni točki o današnji izstrelitvi; V prvi vrsti ogromna teža rakete, ki leti proti Luni, in drugič važnost vprašanja, s katerim bodo imeli opravka kozmični potniki v prihodnosti, to je ohranitev smeri njihovih raket, ker je to nujno potrebno, da lahko pristanejo na tem ali onem nebesnem telesu.«
Kakor je znano, je Sovjetska zveza izstrelila prvo raketo proti Luni, ki je znana pod imenom «Lunik», 2, januarja letos. Ta raketa je letela mimo Lune v razdalji 7500 kilometrov in se postavila v tir okoli Sonca. Njena krožna pot traja 15 mesecev. ZDA pa so napravile 4 podobne ooizkuse med avgustom in decem-Lrom lanskega leta, ki pa ni nobeden uspel.
Danes izstreljena raketa ima več stopenj. Zadnja stopnja je vodljiva raketa, ki tehta brez goriva 1511 kg in nosi hermetično zaprto kroglo, napolnjeno s plinom, v kateri so radio-
tehnični in znanstveni aparati. Krogla ima poseben sistem za avtomatično urejevanje temperature. Ko je zadnja stopnja rakete dosegla krožni tir, se je krogla z znanstvenimi instrumenti ločila od nje. Celotna teža znanstvenih in meril-nih aparatov skupno z energetskimi viri in s kroglo znaša 390,2 kg.
Da lahko oddaja na Zemljo vse znanstvene podatke, vsebuje krogla radijski oddajnik, ki oddaja na dveh frekvencah (20,003 in 19,9997 mHz). Radijski oddajnik oddaja telegrafske znake, ki trajajo od 0,8 do 1,5 sekunde, tako da oddaja med premori oddajanja na prvi frekvenci znake na drugi frekvenci.
KaKor je poročal moskovski radio, redno in jasno dobivajo znake. Elektronski možgani pa zbirajo in koordinirajo posamezne podatke, ki služijo za določitev kroga gibanja satelita.
Tudi ravnatelj observatorija v Nšbochumu v Zahodni Nemčiji je izjavil, da redno dobivajo znake od satelita v presledkih, kakor je sporočil sovjetski radio.
Moskovski radio je oddajal znake, ki jih je oddajala raketa. Gre za vrsto dolgih modulacij od 400 do
500 period, ki imajo zvok, podoben zvoku majhne ladijske sirene.
Tudi na Japonskem so slišali znake sovjetske rakete. Ministrstvo za pošto je sporočilo, da je ujelo znake kmalu po 13. uri.
Podpredsednik sovjetske akademije znanosti Aleksander Topčijev je izjavil dopisniku Tassa, da podatki, ki so jih dobili do 14. ure po srednjeevropskem času, dokazujejo, da raketa redno nadaljuje svojo pot proti Luni po črti, ki je bila določena.
Agencija Tass je zatem javila, da je neki radioamater iz Taškenta prvi v Sovjetski zvezi ujel znake rakete Znake je poslušal ob 13,40 na frekvenci 19,997 mHz.
Moskovski radio je v svojem komentarju o izstrelitvi satelita poudaril, da bo poizkus prispeval k nadaljnji omilitvi mednarodne napetosti in okrepitvi miru, U-speh *z današnjo raketo «je nov važen korak v raziskovanju in osvojevanju koz-mosa«.
Zahodnonemški strokovnjak za izstrelke prof. O-berth je izjavil, da bi Sovjetska zveza dosegla nedvomno velik uspeh, če bi raketa dosegla Luno, .Ven-
dar pa v političnih krogih komentirajo dogodek s trditvijo, da gre za propagandno potezo tik pred odhodom Hruščeva v ZDA. Tudi predsednik angleške medplanetarne družbe L. P. Shepherd je izjavil, da gre za prizadevanje, da se poveča ugled Hruščeva ob njegovem prihodu v ZDA. Shepherd je izjavil, da izbira trenutka za poizkus ni ugodna. »Pred enim tednom,« je dodal, «bi pogoji z Luno, ki je bila bližja Zemlji, bili ugodnejši.« L. O. Eggen, ki nadomešča angleškega kraljevega astronoma Woolleya, ki je sedaj v ZDA, je izjavil, da bo z observatorija Herstmon-ceaux v grofiji Sussex težko videti prihod rakete na Luno, razen če ne bo imela posebnih signalnih naprav.
Znanstveniki pri ogromnem radioteleskopu v Jod-rell Banku se niso še odločili, ali bodo poizkušali o-pazovati raketo. Neki predstavnik je izjavil, da se bodo glede tega odločili v prihodnjih 24 urah.
Tudi v washingtonskih diplomatskih krogih izjavljajo, da je istočasnost izstrelitve satelita in potovanja Hruščeva v 70A preveč o-
(Nadaljevanje na fO. sirarn),
Aktualni
portreti
MARIA CALLAS
1 Renato 'Tebaldi eden največjih živečih sopranov, Je zapustila svojega moža in se namerava ločiti od njega. Odpotovala Je z grškim milijarderjem Aristotelom Onas-sisom na sedemdnevno krožno potovanje po grškim vodah na njegovi motorni jahti aChnstine*
ARISTOTEL ONASS1S ki ga smatrajo za enega najbogatejših ljudi na svetu, ki ima 54 let in je že 13 let poročen, se je vnel za muhasto in ne baš lepo, a slovito Mario Callas, da bi — po Jedkih besedah njenega moža — idal nekaj sijaja svojim petrolejskim ladjams
 ,  1
SOFIA LOREN
in njen mož Carlo Ponti (ki živi ločen od svoje žene) sta v precej nerodnem položaju spričo dejstva, da Ju je neka ženska prijavila sodišču zaradi bigamije, sodišče pa je njeno prijavo sprejelo in tako sta sedaj v neprijetnem položaju obdolžencev
YVES MONTANI)
in njegova žena, filmska igralka Simone Signoret, sta te dni prispela v New ! York in imata v programu večtedensko turnejo po večjih ameriških mestih, kjer bo Montand nastopal s svojimi pesmimi
CHR1ST1NE SPAT/EH 21-letna Dunajcanka, ki Je zmagala na izločilnem tekmovanju med najiep-šimi evropskimi dekleti v Palermu in tako postala «Miss Evropa* za letošnje leto
Sedem dni v svetu narodi)) v ilrnžini
i *
Spor za obmejna področja med Indijo in Kitajsko je močno razburil indijsko prebivalstvo, ki je priredilo številne protestne manifestacije proti vdoru kitajskih čet na področje, ki ga Indija smatra za svoje ozemlje. Na sliki demonstracija pred kitajskim poslaništvom v New Delhiju
Prihodnji teden bo prinesel tri važne dogodke. Predsednik sovjetske vlade Hru-ščev bo v torek prišel na uraden obisk v ZDA, v ponedeljek se začne redno zasedanje skupščine OZN, v sredo pa bo general de Gaulle podal napovedano izjavo, kako si on zamišlja ureditev spora z Alžirci.
Vsi ti trije dogodki so izrednega pornena za nadaljnji razvoj političnih dogajanj in za odnose med državami v svetu; posebno v sedanjem trenutku, ko vse miroljubne sile vedno močneje pritiskajo na odgovorne državnike, naj vendar nekaj storijo v korist po-mirjenja in miru. Prav ta pritisk svetovnih miroljubnih sil je prisilil Eisenho werja in Hruščeva, da sta se odločila začeti neposredne razgovore.
Hruščev potuje v ZDA
O izmenjavi obiske« med Eisenhomerjem in Hruščevom se je ie mnogo govorilo in v zvezi s tem je bila na Zahodu cela vrsta posvetovanj, med katerimi pc so najvažnejši Eisenhoiver jevi'obiski v treh zahodnih prestolnicah, med katerimi je ameriški predsednik vsaj deloma uspel uveljaviti novo ameriško politiko, čeprav se zdi, da je v marsičem popustil, zlasti generalu de (Jaiillu. Predsednik Eisenhoiver je o teh spojih obiskih govoril v četrtek zvečer po televiziji. Poudarjal je, kakor je že običaj, da so zahodne države med seboj enotne in da ne mislijo popustiti glede Berlina. Važne pa so njegove izjave, da trdno upa, da se bo pokazal dejanski napredek pri razgovorih med njim in Hruščevom, čeprav so mnogi glede tega skeptični. Pri tem je Eisenhoiver omenil posebno svoje razgovore z de Gaullom in dejal, da je imel «edinstveno in skrajno zanimivo priložnost zvedeti o mnogih stvareh, ki se tičejo razvoja političnega položaja na vseh področjih francoske Afrike*. Povedal je, da se je sestal v Parizu z enajstimi ministrskimi predsedniki dežel francoske skupnosti, ki so po njegovih trditvah pokazali zadovoljstvo s sedanjim stanjem. Pripomnil je, da so »poudarili svojo hvaležnost Franciji in generalu de Gaullu zaradi priložnosti, ki se jim nudi«.
iz tega bi se dalo sklepati, da se je Eisenhoiver odločil, podpreti de Gaullovo politiko -v Alžiriji, o kateri mu je de Gaulle podrobneje poročal. Spričo tega so nekateri opazovalci mnenja, da predsednik ZDA tega ne bi storil, če ne bi nameraval de Gaulle napovedati res «liberalno» politiko.
De (laiillovi načrti z Alžirijo
Kaj de Gaulle namerava, je vse polno ugibanj. V tem tednu je general poročal na
seji vlade o svojih namenih, pravzaprav se je le «posvetoval)) in ni dokončno povedal, kaj bo njegova izjava vsebovala. V četrtek in petek se je posvetoval na seji izvršilnega sveta francosko-afriške skupnosti. V sredo tik pred svojo izjavo po radiu in televiziji pa bo na novi seji vlade končno povedal svojim ministrom svoje misli.
Med številnimi domnevan ji se vztrajno govori, da namerava de Gaulle v prvi vrsti pozvati alžirsko vojsko, naj ustavi sovražnosti, naj se borci vrnejo na svoje domove iz vojne, v kateri ne bi bilo ne zmagovalcev ne premagancev. S tem naj bi se začela «normalizacija» in po enem letu naj bi bilo ljudsko glasovanje, na katerem naj bi Alžirci odločali o svoji usodi. Drugi trdijo, da bi doba «normaliziranja» trajala pet let. Na splošno se dvomi, da misli iti general tako da-lecv da bi sploh dopuščal možnost neodvisnosti Alžirije, pač pa bi šlo le za nekakšno polovično samoupravo, kakršno imajo sedaj dežele francoske skupnosti. Prepričan je tudi, da bi z izvajanjem svo-. jega gospodarskega snačrta iz Costantines prepričal Alžirce, da bi se pri morebitnem poznejšem referendumu izrekli, da hočejo gstati povezani s Francijo.
Značilno pa je, da je prav v preteklem tednu predsednic vlade Debre ponovil, da nemore biti govora o kaki alžirski državi in da mora Alžirija ostavi francoska. Zato so se spet pojavile govorice o sporu v vladi in o morebitnem odstopu Debreja. Kako daleč bo šla de GauIlova »liberalnost« pa se bo končno vedelo, kakor rečeno, v sredo. Vendar pa se iz uradnega poročila o seji izvršilnega sveta francoske skupnosti vidi, da je de Gaulle afriškim voditeljem vendar nekaj popustil. Poročilo izrecno priznava «razvojni» značaj francosko-afriške skupnosti ter naraščajoči anarodni čut* v teh deželah. Imenovali bodo tudi posebno komisijo, ki bo proučila vprašanje državljanstva in baje razmišljajo o možnosti dvojnega državljanstva. Komisija naj predlaga rešitev, ki mora upoštevati »osebnost« dežel skupnosti in «željo, da se ohrani strnjenost skupnosti«. Nekateri afriški voditelji so po seji izjavili, da soglasno odobravajo de Gaullovo politiko o Alžiriji. Odločno pa nasprotujejo, da bi Francija delala svoje jedrske poskuse v Sahari, čeprav priznavajo apotrebo, da skupnost ima a-tvmsko bombo«.
Predsednik madagaskarske vlade je de Gaullu predlagal, naj ■ se Alžircem prizna-avtonomija v okviru skupnosti. Medtem pa so napovedali za prihodnji teden sejo alžirske vlade v Tunisu, ki bo
takoj proučila napovedano de lic
Gaullovo izjavo in% bo verjetno tudi - takoj sporočila
svoj odgovor.
Kaj prikrivata Segni in Pella?
Zunanjepolitični dogodki ne čakajo več na počitnice posameznih parlamentov. In
tako smo priče pripravam za velik mednarodni dogodek — sestanek Hruščeva z Eisenho-verjem — v času, ko so parlamenti na počitnicah; tako tudi italijanski. O vsem, kar
se v zvezi e tem dogaja, lahko parlamentarci bero časopise na letoviščih.
Po objavi sporočila o obisku Hruščeva	pri	Eisenho-
iverju sta italijanski 'ministrski predsednik in 'zunanji- minister opravila, kar se jima je zdelo vredno in potrebno opraviti — in Pella	je še enkrat dokazal,	da	ima zelo
slab občutek za kriterij, kaj je vredno in potrebno — ter sta odšla v Pariz na razgovor z Eisenhoiverjem in de Gaullom; toda vse to sta o-pravila kot kak zasebni posel. Posebno na tekočem ni bila niti vlada, parlament pa ni mogel biti, ker je na počitnicah.
Vendar so z različnih strani zahtevali,	da	se skliče
vsaj komisija za zunanje zadeve v poslanski zbornici. To naj bi se zgodilo v preteklih dneh (prva zahteva za sklicanje te ’ komisije je pa nekoliko starejšega datuma) in odgovorni vladni ljudje naj bi poročali in obvestili poslance, kakšno je trenutno mednarodno stanje, in še posebej, kakšen je položaj Italije v sedanji konstelaciji. Poslanci, ki so člani komisije za zunanje zadeve v poslanski zbornici, imajo pač pravico vedeti o zunanji politiki kaj več, kot pa lahko kdorkoli izve iz časopisov, kc.kpr imajo' tudi pravico kaj pripomniti glede dela ljudi, ki so odgovorni za italijansko
(Nadaljevanje na 10. strani)
Slovita varietejska pevka Josephine Baker je posvojila deset otrok najrazličnejših narodnosti in ras ter si tako ustvarila najbolj edinstveno družino na
svetu
 ............................................................................................    ..iHHiiiiiiiiilHiilliiiiiiiiiiiliiniiii..................  iiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiMiiniiiiiHiuiiimiiii....................................  min
PRED ZGODOVINSKIM SREČANJEM DVEH «N A J VEČJIH*
Nikita je s težavo dobil delo
Divight	pa	je	bi
Hruščev izhaja iz siromašne kmetsko-proletarske družine, Eisenhower pa iz družine, ki je bila zelo pobožna in ni o uniformi hotela niti slišati
Smo pred zgodovinskim srečanjem. Hruščev bo že pojutrišnjem na obisku v Ameriki in čeprav še ni določeno kdaj, bo Eisenhoiver v doglednem času Hrušče-vu vrnil obisk v Sovjetski zvezi. Dogodek je zares zgodovinski, kajti človeštvo si želi olajšanja, si želi malo boljšega vzdušja, saj r.am atomska bomba že nekaj let kot Damoklejev meč kroži nad glavo. In atomska bomba je veliko hujša od »klasičnega orožja*, ki je že v drugi svetovni vojni terjalo na desetine milijonov žrtev. Zato je razumljivo, da se v zvezi s tem srečanjem pišejo vse mogoče stvari in tudi vse mogoče in nemogoče podrobnosti o dveh glavnih akterjih tega srečanja, Hru-ščevu in Eisenhpwerju.
Zato bomo tudi mi skušali predstaviti Hruščeva in Eisenhowerja, toda ne v tistih njunih značilnostih in podatkih, ki so dovolj znani, pač pa v tem, kar je široki javnosti manj znano.
Nikita Hruščev je otrok siromašne ruske pol kmečke, pol delavske družine iz doneškega bazena. Ko se je Nikita Hruščev rodil svojemu očetu Sergeju v vasi Kalinovka, je bil slabotnega zdravja. Številna družina se ni mogla prehraniti na treh zaplatah polja, zato je moral oče čez zimo na delo v rudnik. Ko je Nikita odraščal, je moral z bratom o-pravljati domača poljska dela in pasti ovce, ki mu jih je zaupala srenja. Branja in pisanja se je naučil v vaški cerkveni šoli, toda daleč ni prišel, bil je baje preveč živahen za šolo. Ko mu je bilo 17 let ga je skušal oče spraviti v rudnik, toda težko je šlo, kajti delovne razmere v rudniku so
bile za slabotnega mladeniča prenaporne in delodajalci — predvsem tuji kapitalisti — so tedaj izbirali le krepko delovno silo. S pomočjo nekega očetovega znanca,pa je mladi Nikolaj vendarle prišel v' rudnik im se tu začel učiti mehanične obrti pri popravljanju rudniških naprav. Ze tu je prišel v stik z napredno u-smerjenimi delavci in ko se je nato zaposlil v nekem drugem podjetju, je prišel v stik z organiziranim proletariatom.
Vtem je izbruhnila vojna in leta 1917 revolucija. Nikita Hruščev se je pridružil Rdeči armadi, ali bolje, postal je krajevni organizator. Pot ga je nato vodila skozi borbo, kot vse tedanje komuniste, boljševike. Po končani revoluciji 1921 je dve leti obiskoval šolo za bivše borce, kajti od domače cerkvene šole mu je malo ostalo. L. 1924 pa je bil imenovan za sekretarja komunistične partije v kraju Juzovka, to se pravi v svojem rojstnem okrožju. Tu se je ljudstvu priljubil, vendar je to doba znanih notranjih trenj, doba NEP. Hruščev je bil baje oster nasprotnik NEP. To bi bilo razumljivo, kajti živel je v rudarskem, to se pravi proletarskem okolju in ni mu šlo v glavo, da bi kmet ne hotel sodelovati s socialistično oblastjo. Neki ekscesi so mu baje prinesli tudi kazen, vendar so ga 1929 poklicali v Moskvo, da bi se v posebni ekonomsko-po-litični šoli izpopolnil. Tu se je Nikita Hruščev vrgel na delo z vso vnemo. Med vsemi tečajniki te visoke šole je bil najboljši.
Po koncu šolanja leta 1931 so Hruščeva imenovali
MLilJ
m
n
<nii 55 lepoticami, predstavnicami Vseh ameriških zveznih držav in nekaterih mest, so sinoči v ie Cityju (Nevv Jersey) izvolili «Miss ZDA», ki se bo z lepoticami drugih dežel potegovala za naslov naj lepše žene sveta za leto 1959
Med l Atlantic Cityj
za sekretarja mestnega komiteja v Moskvi. To je bil za še mladega Hruščeva izredno visok položaj. Pravijo, da so ga Moskovčani tedaj vzljubili, ker da je ze-
lo rjd zahajal mednje, na
delovna mesta, v tovarAe,
na gradbišča itd. Poleg tega je bil tedaj župan Moskve Bulganin, s katerim se je Hruščev dobro razumel. In Moskva se je tedaj širila in večala z izredno naglico. V nekaj letih so v Moskvi zgradili na desetine novih tovarn in na desetine starih podjetij modernizirali in povečali. Iz Moskve je nato Hruščev odšel za sekretarja partijske organizacije v Kijev. Postal je sekretar ukrajinske partijske organizacije. Baje bi bil mogel ostati v Moskvi, kajti bil je že član osrednjega partijskega komiteja, vendar je šel raje «na teren*. Bilo je to leta 1938. Moskvo je Hruščev zapustil s precejšnjim uspehom. Poleg že omenjenih novih tovarn in podjetij je Hruščev — kot zatrjujejo sami Moskovčani — zgradil v Moskvi tudi podzemeljsko železnico, ki je ena najbolj razkošnih na svetu.
Prišla je nato druga svetovna vojna. Čeprav je vojsko zapustil že leta 1921, je Hruščev postal general in njemu se pripisuje tudi zmaga Rdeče armade v Stalingradu ter tudi organizacija partizanskega gibanja v okupiranih predelih Sovjetske zveze.
Ne bomo nadaljevali z o-pisovanjem njegovega življenjepisa v poznejši dobi, saj je iz dnevnega tiska poznan tako rekoč vsak njegov korak. Omenili bomo le, da je zelo družaben, da rad zbija šale, včasih tudi | neokusne. Nasprotniki mu očitajo, da veliko pije, sicer pa se je o njem največ pisalo tedaj, ko je na XX. kongresu KP SZ prišel na dan z znanim poročilom o Stalinovih napakah in o o-sebnem kultu.
Ko smo tako v kratkih črtah prikazali življenjepis sovjetskega premiera, bomo na kratko prikazali še drugega akterja tega zgodovinskega srečanja.
Dwight Eisenhower je sin ameriškega tehnika. Ima še štiri brate. Izhaja iz zelo pobožne protestantske družine, ki je bila vedno anti-militaristično razpoložena. Ko se je Eisenhower odločil za vojaško akademijo, je baje njegova mati prebila vso noč v;joku in molitvah.
V šoli ni Eisenhower nikoli kazal kake posebne inteligence, kot ■ tudi njegovi bratje niso blesteli zaradi svoje izredne' sposobnosti. Kljub temu so danes na vi-sbkih družbenih položajih. Tudi v vojaški akademiji ‘je bil Eisenhower zelo nediscipliniran in najstrožje kazni so bile na dnevnem redu. Prestal jih je verjetno zato, ker je bil fizično dobro razvit in zdrav, V. času
prve svetovne vojne je bil Eiscnhovver komaj mlad kadet, saj je postal poročnik šele leta 1916. Zato se prve svetovne vojne Eisenho-wer ni udeležil, pač pa služil kot častnik v Gettysbur-gu v Pennsylvanii, kjer je pripravljal vojake za fronto. Po vojni je bil z generalom Mac Arthurjem dolgo let na Filipinih. Tu je pokazal izredne organizacijske sposobnosti.
Po izbruhu druge svetovne vojne so njegovi predstojniki smatrali, da je za v prvo črto prestar, hkrati pa, da je premlad za kak odgovornejši položaj. Toda v decembru 1941, komaj teden dni po japonskem napadu na Pearl Harbour, so 51-letnega polk. Dwighta Eisenhowerja naglo poklicali v Washington, da bi mu poverili izredno pomembno nalogo. S tem dnem se je začela njegova velika kariera.
Elsenhower ]e bale zelo osamljen človek. Rad se zaupa edinole svojemu najmlajšemu bratu, ki je njegov osebni svetovalec in za katerega pravijo, da je največ pripomogel k sedanjemu srečanju s Hruščevom. Da je Eisenhower zares rad sam, nam bo potrdil sledeči primer: Noč med 5. in 6. junijem 1944, to se pravi tik pred zavezniško invazijo na zahodno obalo Francije, je Eisenhoiver prebil popolnoma sam. On je tedaj odločal, ali naj se invazija začne tega dne, ali’ naj se odloži. Tudi prejšnjo noč je Eisenhoiver prebil popol-
noma sam. Meteorološke napovedi so začetek invazije odsvetovaie. In ta noč je bila odločilna. Vso odgovornost za uspeh ali neuspeh invazije je nosil Eisenho-wer. Na nikogar se ni hotel zanesti, nikogar ni vprašal za svet, ,paf p^. je ysp, noč, prebil v razmišljanju, ali naj ukaže pohod, ali naj odloži. In končno je na lastno pest sklenil, naj tisoči plovnih objektov in letal z nad sto tisoč vojaki odplujejo proti Franciji. Ta noč ga je baje stala leto življenja, kajti tolikšni so bili duševni napori.
Sicer pa se njegova o-samljenost opaža tudi drugje. Zelo rad se umika na podeželje, na svoje posestvo, kjer skuša prebiti vsak trenutek, ki mu je na razpolago, v samoti.
Morda nam bo kdo očital, da smo Hruščeva in Eisen-howerja orisali preveč površno in v preveč svetlih barvah. Da smo o njiju premalo povedali, je res, vendar smo že v začetku rekli, da ju nameravamo predstaviti le v njuni razvojni dobi, ko sta šele postajala to, kar sta danes. Da smo ju naslikali v bolj svetlih barvah, pa smo to storili namenoma. Dovolj in preveč obtežb je bilo izrečenih na račun enega in drugega, čemu bi jih ponavljali, posebno pa še danes, ko ves svet strmi v prvo srečanje dveh »največjih*, kjer bi se moglo roditi tisto osebno zaupanje dveh državnikov, ki je današnjemu razklanemu svetu tako krvavo potrebno.
Sofija Loren in Clark Gable, glavna junaka v filmu «Neapeljski zalivu, ki ga sedaj snemajo v «Ci-nccittas
ALI VEL
_ d« se je ob bruha druge
zbralo v zahodno"* ^ mestu Hameln 16.000	(
SS-ovcev iz vse Za
]
I
Nemčije. Zborovanju j* f,., sostvoval tudi povelja* _
Hit
SS-o*
lerjeve telesne 0a L ski general	Sepp
Zanimivo pri tem Je	^
da je pri organizacij*
zborovanja s°delo'!aL a Rdeči križ.	V
Rdeči križ ni hotel P čiti organizaciji zbor ker da so bili	(
di svojih zločinskih a	1 ^
drugi svetovni vojn*	^
ni, vendar je nato	^
križ Zahodne Nem**
• gOid'
sodelovanje pristal t" rZ3
_   ________ _	r	- -	j	Jjj/t
vil po mestu svoje loP?»
So posamezni SS-ovc* i hovi sorodniki "tol)**	^
ti podatke o P°9*n“ ' f cih in tovariši h. o* ^ i—., hi Rdeči M1*.
čemu bi se Rdeči
kraj*?.
tavljal, ko pa so demokrščansice ob *as zborovalcem na razp^j.
dvorano in učilnice — šole. In potem naj nauer jezi, če n*n V $ vlada na pr. ne zoV*^ dopušča, da se v ^ vprav na dan "“P®,!, t stične vojske na PolW“
šijo taka zborovanja-
— da v nekaterih jinah francoske Ekva ^ Afrike dvojček ‘noS',if it
čo». Takšno p razno veri«
LUI.	  ,
lja med ljudstvom, *
lja mcu	   QS-
sijo vsakemu dvoJc $
pasu zvonček,	*
ljudi, da se Pr8V' maknejo pred njim-
**•	rfdi
— da so v Sovjetsk*^
• t
zgradili prvi okrogli^
tograf na svetu. Sta ^ obliko valja, d«oi'an®. tlr podobna cirkuški are darle s to razliko, . ji; sedežev. Gledalci * pa se sprehajajo P° jflr in spremljajo Pr°Pf i*
.71	v--	0
sko platno obkroža ^ tl
rano in je sestavlja	u
platen, med katen”* majhen presledek.	„ji
da je to filmsko Pla-# vsemi dosedanjimt	^glj*''
zionalnimi sistemi,	"	f,rjl
ker pri gledalcu „ najpopolnejši videz s ti oziroma globine.
* * *	»ji
— da so pred 1* ^ 1* meli v Južnem Vie'tn	jjvr
litve, na katerih so _» »f1
ljeni v parlament	^,11-
poslanci prejšnješ . se j< menta, razen enega.	ptil
tik pred volitvami	^
z opravičilom, da «	f
je ne dopušča n_ada	p»
litične dejavnosti, so vse stranke	k*)
svoje kandidatne 'vgti, nihče ni mogel sod	^,0č
Diemom in njegovim ^
stvom, ki ima 'a^0 jav
monopol nad vse”\ Vi^ življenjem v Južnem
#* *
Cht*'" i.
pa črnskega pevca
Berrj/ja aretirali *” f st* o zapor, ker da J do^t belopolto oospodič”0 lft* ril, da se bo po k	^ r
njo sestal. Policija	p
kmalu izpustila, kf kietš , vec dokazal, da da P nagovoril on, P..?, d* ona sestanek izsil* ’ e od njega imela av'to9 meriška demokracija .^p, reč hudo «demokrat
*#*
švedski
— da šveasni -Kit Colfach med P° .bils)‘
rwit c»oiiacn snema filme o avto nesrečah, ki jih D.* bi v kinematografih, a . k K
nike vozil pripev „(1»^ meti. Kirurg se J* poC že naveličal »krP8 u F. srečene ljudi, zato ^ gl tega hobbyja, da . ,o šal delo. Njegovi »*	<
navadi grozotni, k mu prikaže vse t« prometnih inciden ,#jo. kot se dejansko do*
rihod$,'P
* * •
— da bodo P tsi- jjr
napravili film o se je pripetila ”	, v
centru v Vinčl, k° ^ izžarevanja
rad j* ftl*
šest mladih
zen*), ki bo ProU 'eSrel?-,jf  n,- ..	z	n	-iijri
godke v zvezi z 'T-glFji, tudi z načinom . fC* j v pariški bolnišnic* ^ r kjer je nekaj /f®n iftb8 *
1	-___• JL I 1»! At	tl
driDUDBiniri »J	»
za jugoslovanske 1 ^
cuski koprodukcij*-
stu Karlsruhe, k)^ jdtCF mednarodni kongr*	^
kov, uredili Pf,eteO*^ matski bar*, v ka	j pa
 -.1 nrivo) »t*
peratura zraka dTegdi*a>l>
52 stopinj, pač v potrebe «gosta»
da so na
donu prodali ur0 fj j1 tji Ludvika XV. Cena ^
tehniko«. V Be°Pr® „|d f»J spel francoski
George DamP* j* ,f
ga po filmu t^l°?ji tt* "is uči* .te .
kjer je nekaj JTU irP^ Jf Žrtrooalnih li**d* -nt*bC
ke kostni mozeg. ,'jy izdelan v jugosto”
* * * mi**10 ^
" da 50 v *S«M
gost mogel privo -	'p,
jo »zdrave klime8'^ pf*^
polago so bile n»m jg < p ne maske, iz kate j t -vdihaval suh in .<* ki baje odlično P° j izpiti prehladu in Pr. ’ jo
bronhialnim motni8^ S< ^
***	.	fftK
neki
— uu	v	,0r
da ji starih um etn ^	^
la S milijonov
človeštvu. Pred bralcem od-
in proces,
ko se poslednji nemški vo-
Hamb
iUg0HPotrebuie neko be-S«Ug.°. bi rad vedel, In br uPlse “birokracija*, na m Su?°, 1}ima leksikone mor* 'eksikona kupiti
1o mestn ?e Hug0 °diti lam nnnlj knjižnice in P gledati v leksikon.
®»PridTe0 Vip »«*»» ,.,10 je velika
vb ^ nska stavba.
>a nezai?ni°m sto^ vratar i^aupijivo gleda vsto-
vpraŠEi.
•Naravn knilžnico». tik. n«.,?	'	Srednji	hod-
2a v ta vrata:>-nekdo in Je	stal
it Dandejal: ^Dežnike 'Onroc(.-(norate oddati! m Je deial Hu-Satek	ra Samo za treneta)	rad bi le za hip
al ~ takoj ‘S,i?ezaJ -»•
*« oddalu “ PahCe mC> to ^a -i8* bi rad sa-
biab^.?0 Predpisi! Tu iatrs iV-
bke lJe ^U8U palico iz številko • sbisnii v roko °bel w,*n Potem šele je
s» sKfi*po
*®» Vj:
J «V
proti des-
* J®^1, Tedaj je zo-
{Kam9* nekdo k njemu.
tV JV,
«Sai e5,tno knjižnico*.
Ni4st?. ” —
ze v mestni
ka?"*»■ Kam bi radi tu-
‘Rad t zelite?»
‘Raj nr>!?,fcka-i Pogledal*. ‘Etin p°g'edal?> fiuo besedo v
h.‘Tore
v leksiko-
^ Pekni'3' rad' v leksiko-‘&a» Prebrali*.
Ntfc* v drugem !tv0l PIP. tretja vrata
fbopje j®* v drugo nad-S vm, Se obme k tre-^ vr» ?m levo- Možak i ‘Vašo iL 8a zadrži, ia. rzkaznico?* vpra-
‘Vaso*10 ,,izkaznico?>
P‘Coi> cltalniško izkazuj
tiče, atI1 čitalniške izkazih P®2smo?lni®ke izkazni-
S211 tukaj noter’
t tretjPm lzkaznice dobite Ca Nadstropju, če-, 'Tod,; desno*. ifti° )j Jaz bi rad le eno ‘Citni do*, lojeni n^ke izkaznice v
SSa*"«'	“M‘
jpi'"' do tretjega
mora ča-minut, da
oitalniško izkaz*
‘Še, pletov*
'Za te- za en dan*. ‘2a rtal 1 dan?*
% es?*
'Eakai m°goče».
/Veti ne?»
4rw *2|dafamt:aln’ake izkaz-5, ttied .i samo dopol-^ Uro,. deset0 in dvanaj-
Nl Postaja
gostite, če vprašam*,
počasi ne-
'te^nnn Sek°bko. Pri-’
°dprli. Le od-
Je razlika v iitai' ki °numamo samo za
listni m”r^e izpolniti »ato ?dg0v Zahtevek*. se IWd°bite v 'formularje Pah> ’ deseta P6*"60! nad-ko,>ku ma vrata desno, kgj^bi list rato priložiti )avj vanju' grdilo o ne-
flavklu p°trd?in 0 Pri-CJ.- Razen ® Podanih
Ihtr^1 ir. dni, ga morate
taiHišvUiete takoZaU’- čemu t^ko izka?« nuJno či-
he ^aspo^ico,
«a, ^dgo Li?Vani '•» vzklik-bi čun6fim ostaV ■<Sa'i ven-
S'li	vaš čast-
V leiTstu1 samo po-6atHra.esedico eno sa-“mo
**\t# čitalnik e"® P°tre’
ti^da ,	lzkazn“
V,'®?ttJe vtelk v čitalni-
6iialnico» e ne 1Ifta prav*.
^7adi sploh v endar ne že-brati, tem-, ,en° bese-citifbko storite v-o« etimoin*i 'zkaz-ais{v Pritličip ^kem kabi-
A „ 1 ’ vm» s“-
j?*SWt 't1™«« tOTCt po U0io n je P^rtličje. Do-
k J® ni,,.'
^ ^ Paii,
*?-°ral oddati Sot°vo zlomil
V T‘00! k-0 ,t; ™u«u Jezi B?faJti zdaj bi
na steni. Pred sobo štirinajst nihče ne stoji pred vrati. Hugo lahko torej brez ovir vstopi in se poda k okencu. «Ali bi lahko dobil leksikon?* vpraša.
«Potem pa morate najprej podpisati formular z zahtevkom*.
Hugo podpiše formular. Uradnik pritisne nanj pečat: «Odobreno*.
«Lahko dobim zdaj leksikon?*
'(Stopite k okencu nasproti*.
Hugo stopi k okencu nasproti.
<(Rad bi leksikon*.
Uradnik potisne Hugu listek.
«Napišite svoje želje na knjižni listek*.
Hugo izpolni knjižni listek. Hugo napiše: Leksikon. Hugo odda listek. Hugo dobi zanj številko.
«Vašo številko bomo poklicali. Počakajte tam na klopi*.
Hugo ima številko 333. Uradnik tedaj zakliče: »Številke od 27 do 32». čez eno uro sliši Hugo: «števiike 333 do 337*.
Hugo hiti k izdaji. Hugo pričakuje knjigo. Toda Hugo dobi samo listek nazaj.
Na njem piše: «Točnejše podatke*.
«Kako?» vpraša neumno. «Navesti morate, kakšen leKsikon bi radi. Imamo ve-lki konverzacij ski leksikon, mali konverzacijski leksikon, besedni leksikon, pojmovni leksikon, hono-mastiks leksikon, leksikon idiomov, etimološki leksikon, leksikon sinonimov in še kakšnih dve sto specializiranih leksikonov. Naslednji prosim*.
»To je že preveč!* vzklikne Hugo divje. «Rad bi samo navaden leksikon, kjer bi lahko pogledal, kako se piše neka beseda*.
«Za to potrebujete pravopisni leksikon*.
«Seveda!» pravi Hugo. Hugo zopet odda listek. Tokrat dobi številko 4006. Hugo mora čakati dve polni uri. Končno dobi leksikon. Hugo prične iskati besedico »birokracija*. Začne pri Bal, preko vseh mogočih besed, ki začenjajo z «b* do bingljati. Vedno bliže je.
«Binom — bipolaren — bira — birič — birma — bisaga?*
Hugo bere šeenkrat, od zadaj naprej. In zopet od spredaj nazaj. Toda besedice birokracija ni v leksikonu.
Hugo nese knjigo nazaj. «Tu nekaj ni v redu. Tukaj manjka nekaj*.
«Kako?»
«Besedice «birokracija» ni v leksikonu*.
«To ni mogoče*, pravi uradnik nezaupljivo, »pokažite knjigo — Ho, tu manjka cel list!*
»Vidite*, pravi Hugo ponosno.
Bolje bi bilo, če bi ne bil ponosen.
Uradnik ga vrta s pogledi.
«Kdaj ste si izposodili knjigo?*
«Pred desetimi minutami!*
»Potem morate knjigo plačati. Poškodbe morate prijaviti takoj pri prevzemu, kajti sicer je izposojevalec glasom čitalniškega reda odgovoren za vsako škodo. Ugovori so brezpred metni. S podpisom zahtev ka ste se podvrgli pravilom čitalniškega reda. Kam bi pa prišli, če bi si vsakdo iztrgal iz knjige toliko strani, kot se mu zdi? Kaj bi vi rekli na primer, če bi dobili v roke knjigo, v kateri manjka prav tista stran, ki vas zanima?* Hugo ne reče ničesar. Hugo ne ve, kaj se dogaja. Hugu se zavrti pred očmi in Hugo eksplodira. Ko pride Hugo zopet k sebi, sedi zaporu. Pred njim stoji paznik:
«Imate kakšne želje? Pisalni pribor? Knjige?* Tedaj pravi Hugo:
»Da, dajte mi prosim naglo leksikon, v katerem je beseda »birokracija*. Kot svoboden človek sem moral prositi dvajset uradnikov za dovoljenje, sem moral podpisati listke, sem moral tekati od Poncija do Pilata, sem moral čakati pet ur — in ga nato kljub temu nisem dobil. Zdaj nisem več svoboden človek, sedaj sedim v luknji, zdaj bi rad vedel, koliko časa bo zdaj trajalo*.
Eno minuto kasneje je imel Hugo v rokah leksikon in bral v njem:
»Birokracija — zasmeh-ljiv naziv, ki so si ga izmislili šaljivci za neobstoječe stanje pret* ranih uradnih postopkov m poslova-
Karel Putrih
Desetletni deček (bron, 1954)
(Kipar je pred tednom dni umrl star komaj 49 let)
Potem ko je spregovorila žirija, je vse zaključeno; priziva ne more biti. Z izrekom žirije so lahico vsi zadovoljni, lahko jih je pa tudi mnogo nezadovoljnih.
Prav gotovo žirija na beneškem filmskem festivalu s svojim izrekom marsikoga ni zadovoljila. Predvsem bi se moralo razsodišče znati odločiti o tem, kaj je boljše in kaj je manj dobro. Podeljevanje nagrad «ex ae-quo» je nekoliko preveč lagodno; le redko je namreč mogoče trditi, da med dvema deloma ni niti najmanj razlike, vsaj toliko, da je vendar mogoče deli različno oceniti. Tak «ex aequo» je lahko izmikanje pred jasno besedo, prav tako pa je lahko tudi krivičen za eno izmed del v oceni.
Žirija na beneškem festivalu je z oceno Rossellinije-vega filma «General Della Rovere* ter Monicellijeve »Velike vojne* kot dveh filmov, ki sta oba enako vredna «zlatega leva*, izbrala lagodnejšo pot. In vendar je Rossellini s svojim filmom dokazal večjo silo. Monicel-li ima še vedno možnost, da ustvari velik film, ki bo vreden najvišje beneške nagrade. Toda zaradi tega še ni bilo treba letos «zlatega leva* deliti, ko je še čas, da Monicelli dobi tudi celega leva.
Nekateri so že hoteli videti v Rosselinijevem filmu preporod italijanskega filma. Vendar je naravno, da je moralo priti po daljšem razdobju ne posebno odličnih filmov — in to pri Ros-selliniju še posebej — do ne-
kega boljšega filma. Toda tudi Rossellini ni s svojim zadnjim filmom dosegel samega sebe. Da pa se je spet povzpel, se je vrnil na svojo staro pot, ni šel torej razvojno naprej.
g tem, da je bil »zlati lev* podeljen dvema italijanskima filmoma na festivalu, bi se moglo sklepati o veliki premoči italijanskih filmov na prireditvi; pravzaprav bi sc moglo sklepati o odlično-
Maipessa ILnvn igra glavno žensko vlogo v francoskem filmu Marcela Camusa «Črni Orfej*. Film je prejel v Cannesu prvo nagiado, v Benetkah pa so ga predvajali v informativni sekciji
mi m h n urnim iiiii mm iiminttti
iiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiMiniiiiiitiiiiiiiiiiiitti
ZADNJA VOJNA ŠE VEDNO ZAKLADNICA SNOVI ZA LITERARNA DELA
«STAUNGRAD» - drugi de! Plivierove trilogije
Roman, daleč od brezdušne reportaže in od črnobelega slikanja, je stvaren, pretresljiv opis strašnih dogodkov, čeprav morda zastaja za «Moskvo»
Theodor Plivier je nemški ] napredni pisatelj. Ze njegov I roman iz prve svetovne vojne «Cesarjev kulis, je doživel uspeh, saj je bil preveden v 18 jezikov. Se bolj pa je zaslovel s svojo trilogijo iz druge svetovne vojne, katero je pisatelj preživel v Sovjetski zvezi. Tu je Plivier vso vojno zbiral gradivo. Obiskoval je fronto, prebiral pisma padlih Nemcev, govoril z ujetniki, razpravljal z nemškimi generali. Nato je na podlagi avtentičnega gradiva napisal zgodovinski roman v treh knjigah, ki nosijo sledeče naslove: Moskva, Stalingrad, Berlin. Prva od teh knjig, ki smo jo v slovenščini dobili že lani, je tudi na (laškem knjižnem trgu vzbudila pozornost, kakor pač knjiga take vsebine in take kvalitete tudi zasluži. Zdaj pa je pri založbi Obzorja, izšla osrednja knjiga te trilogije. To je roman z naslovom Stalingrad, epopeja trpljenja, bede in slepe strasti uničevanja, kot ta roman na kratko lahko označimo. Medtem ko je pisatelj v prvi knjigi svoje trilogije oživil pohod nemške vojske globoko v notrajnost Sovjetske zveze in prikazal poleg nemške strani tudi drugo stran, pozitivne m negativne strani pri Sovjetih, se je v tej knjigi omejil izključno na prikaz nemškega razsula v kotlu pred Stalingradom konec leta 1942.
Bralec spremlja nemške vojake, od takrat, ko se začne zapirati obroč še daleč pred Stalingradom, ko nemški voditelji vanj še vedno naganjajo nemške divizije, čeprav je obkolitev že blizu. na do zadnjega dejanja,
jak v Stalingradu preda Sovjetom. Pri tem pisatelj pripoveduje tako zanimivo in tako plastično, da se bralcu zdi, da naravnost sodeluje in tako rekoč spremlja nemške vojake na njih krvavi poti ter z njimi sodoživ-lja njih tragično usodo. V romanu Stalingrad se srečamo z znancem iz prve knjige, tankovskim polkovnikom Vilshovnom, ki je vojak od nog do glave, pa vendar človek in dober tcvariš, ki je že zdavnaj spoznal, kakšen je položaj, pa vendar ne more ničesar, čeprav mu je žal vojakov, ki po nepotrebnem umirajo. Naua-lje spoznamo birokratskega, brezdušnega generala Goen-nerna, ki slepo veruje v zmago, čeprav je že vse izgubljeno. Star znanec iz prve knjige je vudi narednik Gnotse, tipičen predstavnik malega nemškega človeka, ki ga je vojna pognala na tuje, pri tem pa se neprestano vprašuje, zakaj vse to in zakaj mora na tisoče ljudi tako nesmiselno končati. Seveda pa nastopa v romanu cela galerija oseb, od katerih pisatelj nekatere le bežno prikaže, d"uge pa temeljiteje obdela. Roleg ljudi pa je pisatelj moj; trsno orisal celotno o-kolje in prikazal zločinsko delovanje vrhovnega vodstva, ki ni pustilo obkoljeni armadi, da se preda, temveč je z zahtevo po odporu do konca brezmiselno umorilo kakih dve sto tisoč lastnih vojakov.
Plivitrov roman je daleč od brezdušne reportaže in od črnobelega slikanja, temveč je stvaren, pretresljiv opis strašnih dogodkov, ki naj bi bili v opomin vsemu
kriva strahote, ki jih skoraj ni mogoče verjeti, čeprav so resnične.
Čeprav morda roman «Sta-ling-ad). zaostaja po plastičnosti in razgibanosti pripovedovanja za prvim delom trilogije, je ventar veliko delo. Primerjat ga je mogoče sam1' z nekaterimi ameriškimi velikimi deli o zadnji vojni, čeprav so tako način pripovedovanja kot problemi, ki j'h ooravnava, dogodki in okolje, precej drugačni. Vsekakor pa predztavlja roman Stalingrad umetniško dognano delo, k' bi ga moral prebran vsakdo.
—»»
Evropa pred viharjem
V knjižnici memoarjov, ki jo izdaja časopisno podjetje Večer v Mariboru, je izšla dokumentarna knjiga z naslovom ((Evropa pred 'viharjem* (1933-1939). To je tretja knjiga zbirke Za zaprtimi vrati, ki obravnavajo ozadje dogodkov pred zadnjo vojno, ki je navadnim ljudem ostalo navadno skrito in neznano.
«Evropa pred viharjem* obsega dva spisa:	Milana
Filipiča spis »Reichstag v plamenih* in Branka Ivnika spis ((Razmajam mejniki*. V prvem je zajeto obdobje od leta 1933, ko so nemšci nacisti prišli na oblast in začeli pripravljati pthoa na svobodoljubni svet. Drugi spis pa obravnava dogodke od leta 1938, t.j. od zasedbe Avstrije pa do začetka druge svetovne vojne, ki se je začela z vdorom na Poljsko.
Knjiga je pisana reportažno, a zato zelo zanimivo. Zlasti prvi del, ki obravnava požig nemškega parlamenta
Prizor iz dobrega madžarskega filma »Komu pojo škrjaucki*
uprizorili proti komunistom, bo marsikomu oživil spomin na nacistično strahovlado. Za mladi rod pa bo ta spis predstavljal sploh pravo odkritje.
Ob nastopu nacizma je Hitler potreboval povod r.u obračun z nasprotnimi strankami, zlasti s komunistično parlijo Nemčije. Zato je dal požgati Reichstag in nato obtožil kot požigalce komuniste. Med obtoženci je bil tudi Georgij Dimitrov, ki je na obravnavi neustrašeno prikazal nacizem v pravi luči in osmešil sodišče ter Goeringa ter Goebbelsa, ki sta pred sodiščem nastopi-pila kot obremenilni priči. Njegov nastop, ki je v knjigi prikazan izredno podrobno, prevzame slehernega bralca, ki se lahko samo čudi, od kod je obtoženi Dimitrov jemal toliko moči, ko mu je pred sodiščem grozil s smrtjo sam minister Reicha Goering. Posebej je zanimiv Hitlerjev obračun z oddelki SA in njihovimi voditelji, ki se je izvršil 30.6.1934, ko so črni oddelki SS pobili voditelje rjavih srajc SA.
Drugi del knjige je napisan morda malo manj spretno, ni pa zato nič -nanj zanimiv. Predstavlja pa dokumentarno reportažo o zakulisnih dogodnih neposredno pred zadnjo vojno. Iz tedanjih časopisnih poročil si seveda povprečen človek ni mogel predstavljati ozadja tedanjih dogodkov. V tej knjigi pa bo bralec spoznal vso zločinsko dejavnost Hitlerjeve diplomacije, ki je skupno z vodstvom nacizma pripravljala konec Avstrije, Češkoslovaške in nato še Poljske, dokler se nacizmu svobodoljubni svet ni postavil po robu.
HUGO GLASER
Skrivnosti človeškega telesa
Sto in stotine kosti in koščic, mišic in vlaken, kompliciranih organov in skrivnostnih žlez, žil in žilic se prepleta v harmoničnem sodelovanju za en sam smoter, za življenje. Ni čuda zato, da je človek, odkar obstaja človeški rod, v borbi za življenje skušal prodreti v skrivnosti človeškega telesa, spoznati delovanje njegovih organov in razložiti bistvo živega organizma. Dolga in težavna je bila pot pri spoznavanju velike skrivnosti človeškega telesa. Zelo dolga. Stoletja in stoletja so ljudje živeli v zmoti. Neštetokrat je raziskovalce skriv-
nosti zaneslo na stranpota in hude so bile zmote. Selc naš čas je v dobri meri odkril skr.vnostno zaveso nad ustrojem človeškega telesa.
O dolgi poti, ki jo je prehodilo človeštvo, da je spoznalo ustroj človeškega telesa, je napisal knjigo dunajski univerzitetni profesor dr. Hugo Glaser. V slovenščini pa jo je zdai izdala Cankarjeva založba v svoji Novi ljudski knjižnici.
Avtor obravnava v knjigi razvoj anatomije in fiziologije, vede o ustroju in vede o delovanju človeškega telesa in organov. Pri tem začenja svojo knjigo pri najstarejših časih in pripoveduje o razvoju spoznavanja človeškega telesa od prvih začetkov. Začenja pri Egipčanih in Hipokratu, nas vodi nato skozi ves stari in srednii vek do novega časa.
do slovitega odkritelja Ivana Petroviča Pavlova, s katerim se začenja najnovejša doba v spoznavanju ustroja človeškega organizma.
Glaserjeva knjiga je napisana preprosto in je zato razumljiva vsa':emu tudi povprečno izobraženemu bralcu. Namenjena je širokemu krogu bralcev, ki bodo nedvomno z zanimanjem prebirali pozamezna poglavja in spoznavali zgodovino odkritja človeka. Spoznali bodo, v kako velikih zmotah so živeli v prejšnjih časih, kako se je razvijalo spoznavanje srca, krvnega obtoka, kako so spoznavali ustroj možganov, Drebavil in drugih organov našega telesa, kako so bili odkriti hormoni in vitamini, krvne skupine in še nešteti drugi viri našega zdravja in življenja.
Sl. Ril.
sti italijanskih filmov. Pesem bi postala takoj drugačna, ako bi iz drugih držav — takih držav, ki imajo veliko filmsko tradicijo — prišlo na festival zares kaj posebnega. Toda na festivalu je suvereno kraljevala povprečnost, in včasih še slaba. Povprečni so bili filmi i* Anglije, SZ, Madžarske itd.
Švedski film »Obraz* se je nekoliko dvignil iz te povprečnosti, čeprav se Ing-mar Bergman z njim ni povzpel na višino nekaterih svojih prejšnjih filmov, in že je tudi prejel nagrado; prejel jo je režiser Bergman sam.
Lahko bi bilo precej drugače in lahko bi bilo delo razsodišča še znatno težje, ako bi bili v konkurenci mnogi od filmov, ki smo jih videli izven konkurence; če bi morala žirija res izbirati med odličnim in ne samo pobirati med povprečnim, da ne rečemo slabim. Res je, da v celotno prireditev spadajo tudi filmi, ki niso v konkurenci ter končno še tudi filmi, ki so na sporedu retrospektivne sekcije. S tega gledišča se nam pokaže festival v vse drugačni luči. Toda kar je bilo med filmi izven konkurence lepega, je bilo že drugod z uspehom prikazano in mogoče tudi nagrajeno. In tako bi lahko šli po vrsti ter ugotavljali, kako so imele razne države - Anglija, SZ. Madžarska, Francija — lepše filme izven konkurence kot v konkurenci. (Nekako dobrohotno je vodstvo festivala sprejelo na spored tudi nekatere filme držav, kjer filmska umetnost še ni mnogo razvita. Toda kdo naj bo kriv. če v ienetkah ni posebneca potrpljenja za začetništvo.)
Prevelika natrpanost sporedov pa začne kmalu delovati skoraj bolj odvračajoče kot privlačno. In zaradi razočaranja nad kakim filmom se človek odreče še naslednjemu, ki pa je bil mogoče dober. Silno vabljiv je včasih spored filmov v retrospektivni sekciji. Na vrsto prihajajo imena velj| kih režiserjev in igralcev. Nudi se priložnost videti **er katere filme, ki bi jih človek težko še kdaj videl, toda kaj. ko mogoče te filme vrte prav ob uri, ko je v drugi dvorani na sporedu film v konkurenci in katerega je treba videti, pa čeprav ni mnogo vreden. Sicer pa se je treba sprijazniti z dejstvom, da ni mogoče biti na več mestih istočasno in torej tudi ni mogoče v 14 dneh videti okrog —	140
filmov.
Vsekakor nam je bilo v zadovoljstvo, da smo na festivalu videli tudi dva jugoslovanska filma «Vlak brez voznega reda* in »O-sma vrata*, (in tretjega «Pet minut raja*, izven o-kvira festivala). Zeln bi pa želeli, da bi moglo tudi občinstvo pri nas videti Bon-darčukov (SZ) film »Usoda človeka*.
R. R.
Firi- ki rcBiscr Jean ki jo bo uporabil
Renoir jc našel nn.o mlado igralko (.atherine Rouvel, v svojem novem filmu »Jue dejeuner sur' l herbe*
ŠE EN POGLED	NA	BENEŠKIF
Relativnost kvalitete v •
povprečnim
PFImorslcT"Inevmk
— 4 —
13. septembra
PRED	VESELICO	V	MALI	VASICI
PISCANCI nekdaj in dan«
Rojanska «Zarja» in Gospodarsko društvo - Pravo vino od Piščan-cev izginja - Pod Grižo vidna meja med krasom in peščencem
Pogled na Piščance
»Pri Piščancih bo v nedeljo veselica!* Tako gre glas med ljudstvom. Marsikoga bo zamikalo, da bi si ogledal to veselico, ki obeta biti podobna veselicam «po starem*. Saj takih prireditev ni mnogo. «Kako pa se pride v Piščance?* sprašuje gospod Serafin. «K Piščancem se pravi, k Piščancem, ne v Piščance! Tja pa je moč priti od dveh strani. Iz Rojana navzgor po lepi, a strmi cesti je dober četrt ure hoda. Od zgoraj pa od postajališča openskega tramvaja Bani po lepi in senčnati poti navzdol se pride še prej. Ta pot je najbolj ugodna in najmanj utrudljiva*.
Ko gledamo z vrha pri Obelisku navzdol, vidimo globoko spodaj v dolini nekaj hiš med zelenimi
vrtovi in vinogradi. Vmes pa se vije bela cesta, a prav na dnu doline je globoka struga potoka. To je vasica Piščanci. Resda je videti od zgoraj dokaj nizko, toda če bi moral lesti k Piščancem iz Rojana, bi najbrž drugače o tem sodil.
Pri Piščancih je komaj nekaj nad 50 hiš. Sedaj je večina vaščanov zaposlena v mestu. Tja hodijo vsak dan za zaslužkom, le prav redki so še, ki jih živi kmetija. Dandanes imajo pri Piščancih v vsaki hiši vodo, elektriko, plin. Cesta, ki je nekoč bila včasih bolj podobna strugi potoka kot pošteni poti, je sedaj, vsaj deloma, tlakovana in razsvetljena.
Nekdaj pa pri Piščancih ni bilo tako.
Zaslužek so imeli kar doma. V kamnolomu in na kmetiji. Trdo so morali delati «od vidga do vidga*. Največji pridelek je bilo vino. Piščanci so bili na sloves svojega vina zelo ponosni. Trudili so se, da bi ga tudi ohranili. Vendar pa se to ni prav vsem posrečilo. Sedanje vino od Piščancev ni več tako kot je bilo nekoč. Pravijo, da zaradi tega, ker sadiio premalo refoška, ki je dal tisto posebno aromo, lastno samo temu vinu. Redki so, ki so znali kljub vsemu ohraniti svojemu -vinu nekdanji okus in veljavo. Eden teh je Rudi Piščanec, ki je edini prejel lani lepo denarno nagrado za domače vino, ki ga je razstavil na tržaškem velesejmu.
Kdo še dandanes'pomisli,
111111 if iiii ii it i ii 1111 • iii ii 1111 ii iiiiiti i ii iii 1111 iia iii ii 111 iiii iiiiiiii 111 ii i ii 1111111iai i ii iiiii i niti ii ii iiii 111,111 iii iifrf ii i n im i iiitiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiii 11 ii i m 111111 n i iiuiiiii 1111 iiiiiii iii iiiiiiiiii iiiiiiiiitiiti itiii iiiii ii 11 iiiiiiitiii iii • iiiiiiiii mii iiiiiiiii 11 • i(iiiiiiiiiii 1111 ii iiii iai
CRNO ZLATO IN MODERNI «KRALJI»
Borba	za	petrolej
od Kesslerja do današnjih dni
Prej skromni uslužbenec, nato Rockefellerjev tekmec - Spor zaradi ženske «Mister 5 odstotkov» - Revolucije zaradi petroleja - Borba se nadaljuje
Prvi, ki bi ga lahko imenovali <kraij petroleja*, je bu Avgust Kessler. Toda še preden je lahko povečal svoje bogastvo in razširil svoj vpliv ga je zadela kap ko se je vrača! iz Indije, kjer je obiskal petrolejske vrelce. V njegovem žepu so našli oporoko: »Prepuščam vodstvo vsega svojega imetja gospodu Wilhelmu Hen-ivju Deterdingu*. Kdo je Deterding, so se spraševali direktorji Kesslerjevih petrolejskih družb? Nihče ga do tedaj sploh ni poznal. Deterding, je bil takrat eden izmed skromnih uslužbencev Kesslerjeve družbe, ki mu je bila dana priložnost, da je obrazložil Kess-lerju pred njegovo smrtjo svoj načrt o razvoju in napredku petrolejskih družb.
Henry Deterding je bil od tistega trenutka dalje glavna osebnost v borbi za nadvlado nad ležišči črnega zlata in takega nam je ohranila zgodovina v spominu do danes. Njegovo .me je vpleteno v številne zgodovinske dogodke: v revolucijo v carski Rusiji, v mehiške volitve, v vojno med Bolivijo in Paragvajem, v konference »velikih* tiste dobe, v takratno zgodovino Kitajske, Mandžurije in Venezuele. Njegove ladje, ki so nosile grb zlate školjke na rdečem polju — grb bodoče družbe Schell — so plule do New Vorka in še dalje.
Deterdingov stari oče je prodajal semena tulipanov, njegov oče je bil kapitan na stari trgovski ladji, Henry sam pa je začel svojo kariero kot navaden pisar. Leta 1888 je postal direktor podružnice družbe • Konlnklijke* v Medanu na otoku Sumatra.
Tri mesece po smrti Kesslerja je Deterding poslal prvo petrolejsko cisterno na Kitajsko, tedaj se je zganil tudi njegov največji tekmec Rockefeller, ki je veljal v Ameriki za glavnega petrolejskega kralja. Da bi se rešii neljubega tekmeca, je Rockefeller ponudil Deterdingu, da odkupi njegovo petrolejsko družbo za zares visoko ceno. I'oda Deterding ni sprejel visoke vsote, temveč je od tistega trenutka dalje napravil vse, da si je utrdil tržišče na Kitajskem. Rockefeller se mu je skušal zoperstaviti tako, da je znižal cene svojemu petroleju. Prvič mu je Deterding sle-d»l, toda ko je Rockefeller vdmgič znižal ceno, se je Deterding obrnil za pomoč na bančnika Rothschilda, ki mu je dai na razpolago toliko denaria, da Je vzdržal Rockefellerjevo ofenzivo in da je celo utrdil svoj peložaj na Kitajskem. To je bil prvi veliki neuspeh ameriškega industrijca.
Rockefellei se ni vdal. Bilo je marca 1905 ko Je začel kupovati povsod delnice Deterdingove petrolejske družbe. »Kupujte* je
ukazal svojim bankam in
svojim zastopnikom, »kupujte dglpice za vsako ceno*. Deterding je Sprevidel,, da mu grozi katastrofa,'če mu takoj ne uspe preprečiti njegovih načrtov. Ostajala mu je samo ena možnost: da izda tako imenovane zavarovane delnice, ki jih ne more nihče kupiti in ki morajo ostati na holandskem teritoriju.
Rockefeller je popustil; Deterding pa je bil od tedaj popoln gospodar položaja. Dobro je razumel, da je petrolej tesno povezan s političnim življenjem posameznih držav ter da si mora dobiti zaveznika v večji državi, kot je Holandska.
W. H. Deterding
Obrnil se je zato na Anglijo, kjer mu je družba Flotta Schell iz Londona takoj ugodno odgovorila. S tem si je Deterding zagotovil podporo angleške vlade. Obe družbi sta se združili z novim sedežem v Londonu in vse ladje, ki so vozile petrolej obeh družb, so od tedaj dalje plule pod britansko zastavo.
ding in Gulbenkian skupno
delaia za Anglijo. Nekega dne je Gulbenkian nenadoma izginil iz Londona. Šele nekaj časa kasneje se je izvedelo, da je v Cari-giadu, nihče pa ni vedel za njegove namene; Pozneje so časopisi objavili senzacionalno vest, da je turška banka prepustila svoje delnice Gulbenkianu. To je pomenilo, da si je Anglija pridobila dragocena petrolejska polja v Mossulu, za katera se je že dolgo zaman potegovala Nemčija. Gulbenkian, ki je dobil za to svoje odlično delo del družbenih delnic, je nosil od tedaj dalje pridevek »mister pet odstotkov*. Postal je izredno bogat. Prva svetovna vojna mu je sicer skoraj popolnoma uničila ladjevje; toda takoj po končani vojni si je zopet opomogel.
Z nacionalizacijo tujih petrolejskih družb v Kavkazu so izgubili svoja podjetja na tem področju Rockefeller, Nobel in Deter-cfing. Vprašanje je bilo seveda tako važno, da so na pobudo Anglije sklicali leta 1922 v Genovi posebno konferenco, na kateri so Rusi zahtevali ogromne vsote za ponoven odkup petrolejskih ležišč. Nihče od zainteresi-! ranih teh vsot ni mogel ! sprejeti. Zato je prišlo nekaj mesecev kasneje do druge konference v Franciji. Toda Deterding ni čakal zaključkov konference, temveč se je medtem sestal z raznimi petrolejskimi magnati ter je z njimi izdelal načrt za ustanovitev posebnega trusta, ki bi lahko Rusom ponudil zahtevano vsoto. Toda brž ko so Rusi spoznali, koliko držav in koliko interesov se skriva za tem trustom, se nisc
Z denarjem Rothschilda in z ladjevjem, ki mu ga je dala na razpolago Anglija, ni bilo več petrolejskih
polj, ki jih Deterding ne bi osvojil in tržišč, ki si Jih ne bi zagotovil.
Leta 1905 je Deterding spoznal Armenca Calusta Earkisa Gulbenkiana, ki je do tedaj vodil petrolejsko družbo barona Rothschilda. Ta je Deterdingu pomagal, da si je za vsoto 4 milijonov florintov odkupil o-gromna ruska petrolejska ležišča v Bakuju. Deterdingov ugled se je s tem še povečal. Vrednost njegovih chužb je zrasla nad vse ostale petrolejske družbe.
Leta 1913 se je angleška vojna mornarica obrnila na Deterdinga, da bi ji zagotovil zadostne količine nafte. Deterding je bil takoj pripravljen oskrbovati angleško vojno mornarico: njegove sposobnosti in njegova spretnost pri sklepanju kupčij sta mu pripomoči! k nazivu »Napoleon petroleja*, ki ga je obdržal vse življenje.
Od tedaj dalje sta Deter-
hoteli več pogajati. Deterdinga je to tako razkačilo, da se je odločil za boj proti ruskemu petroleju, toda ta boj ni trajal dolgo. Deterding sam je prenehal, ko je spregledal, da bi bilo to samo, v njegovo škodo.
Po dolgotrajnih spletkah in notranjih bojih si je Anglija zopet zagotovila petrolejska polja v Mossulu. Francija je sicer protestirala, vendar ji ni uspelo, spremeniti položaja. Deterding in Gulbenkian sta bila zopet na površju. Toda prav tedaj, ko so se njuni interesi najbolj skladali, je piišlo med njima do hudega prepira. Tokrat se nista prepirala zaradi delnic ali aenarja: vzrok prepira je biia ženska. V vsej dolgi zgodovini spletk in skrivnostnih zapletljajev za posest nad petrolejem je bila ta ljubezenska zgodba res nekaj novega. Gulbenkian se je namreč zaljubil v lepo Rusinjo Lidijo Pavlovno Koudayarovo. Zasipal jo je z dragocenimi darili, prirejal v njeno čast bogate sprejeme ter ji uredil za dom prekrasno vilo. Toda lepa Rusinja ga kljub vsemu ni hotela za moža. In prav na enem izmed teh banketov je Lidija spoznala Deterdinga. Od tega dne dalje sta postala Lidija in Deterding nerazdružljiva in nekaj mesecev kasneje sta se tudi poročila. Od tistega trenutka je bil Gulbenkian Deterdingov smrtni sovražnik. Najprej je Deterdingu onemogočil, da bi prišlo med ameriško družbo Standard in angleško družbo Schell do sporazuma glede .zkoriščanja petrolejskih poli v Mossulu.
Kasneje je povzročil pravo revolucijo v Venezueli,
kjer je imel Deterding tudi
velika petrolejska polja. Pri vsem tem si je Gulbenkian zagotovil se pomoč druge ženske in sicer Marte Hanau, ki je bila najprej prodajalka, nato pa urednica nekega časopisa. In prav v tem časopisu «Ga-zette du Franc* je leta 1932 izšel članek s senzacionalnimi odkritji o De-terdingovem delovanju ter o poslovanju njegovih družb. List je celo trdil da se je Deterding ubil, nekaj dni kasneje pa je napisal, da išče Deterdinga policija. Te vesti so seveda, povzročile na borzah veliko paniko. Delnice družbe Schell so začele naglo padati. Ko je bil Deterding
že na robu propada, ga je
angleška banka v zadnjem trenutku rešila. Toda Gul-oenkian je šel svojim maščevanjem še dalje. Ilotel je odvzeti Deterdingu ležišča petroleja v Armeniji pa mu je tudi ta načrt spodletel. Gulbenkian se je vdal v usodo. Toda tudi Deterding ni hotel več nadaljevati svojega aela ter je zapustil vodstvo družbe Schell. Na stara leta se je ločil od Lidije ter se je vdrugič poročil s svojo tajnico. Deterding je umrl leta 1939, Gulbenkian pa leta 1955. Prva generacija petrolejskih magnatov je tako izginila. Pojavili so se novi in borba za črno zlato se nadaljuje.
mt m m m m m
GRAFOLOG
K
V
£
«
PRIŠLA JE POMLAD: Znate karati in pohvaliti v pravilnem razmerju. Se bolj kot do sedaj pa
I
*
k
v
&
koliko truda, potu, žuljev in trpljenja je njih prednik vložil v vsak zid, na katerem je pašten? In koliko je na vsakem gruntu paštnov, koliko zidov? «Ob kruhu in vodi, kvečjemu škavec so pili, in fige pri-grizovali h kruhu. Taka je bila hrana nekdanjih Piščancev*.
Saj od daleč so videti tisti paštni, ki se nizajo po obronkih nad vasjo kot stopnice, prav prijazni, idilični. Tudi vse tisto zelenje okoli njih, trte, ki tako bujno rastejo, latniki in paredi. Toda, tisti, ki je moral s toliko truda obdelovati zemljo, na lastnih ramah znositi gnoj in pridelek, ne vid; te lepote. Nekoč so imeli pri vsaki hiši kravo in prašička. Mleko so po navadi prodali. Izkupiček za mleko je bil do novine njih edmi dohodek. Fotem, kc so potrgali, je kaj rado šel up po...
žuste je imel glede dobre letine čisto svojo filozofijo. Takole je modroval, kot mi je pripovedoval Pe-po Gosnik:
»Pe; kaj je tisto, če je dobra letna! Tisto ni vredno raeč/*
Kako, da ne? Saj se vendar sta to dela, ne?
«Ja, videš zastran tega nucam jest ano kado. Me jo boš posodo ti?>
E, ne! Jo nucam sam! aAlora jo morem kupit! In zdej, če kupem ano kado, adijo letna! Zato, ko kada me košta tolko, da bo šlo vso grozdje. In pole jo ne bom nuco več petnajst let. Glih petnajst let je, ko smo jemeli zadnjo dobro letna!>
Precej pred prvo svetovno vojno so ustanovili v Rojanu gospodarsko kon-sumno društvo, ki je bilo pravzaprav nekaka nabav-no-prodajna zadruga, ker je pomagala članom pri prodaji pridelkov in tudi pii nakupu raznih kmetijskih potrebščin. Med člani so bili tudi od Piščancev. V okviru tega gospodarskega društva, oziroma v njegovih prostorih, je delovala tudi rojanska »Zarja*. V društvenih prostorih so se tako shajali zavedni Ro-jančani, potem oni z Grete, iz škorklje, s škalašante, cd Piščancev in od Lajnarjev. Zato niso pri Piščancih čutili potrebe po lastnem prosvetnem društvu. «Zarja* je delovala, dokler je niso razgnali fašisti in zažgali dvorano.
Pri Piščancih pa so takrat ustanovili «Pogrebno podporno društvo* in ga prenesli potem v Rojan. To društvo je še danes živo.
Za Piščance je vsekakor novost, da prirejajo v svoji vasi veselico. In to že drugo leto. Za časa «Zarje» to ni bilo potrebno Saj so tudi oni sodelovali na njenih veselicah. Niso mislili na to, da bi vabili občinstvo v svojo vas. Ni primernega prostora, cesta je strma,
grda, temna. Ni ravnine! Pravzaprav je ravnina, »velika, lepa in ravna, samo pokonci je postavljena!* mi je pojasnil prijatelj Maks.
Enkrat v letu pa pri Piščancih vendarle vsi zopet postanejo samo kmetje. Kot nekoč. To je takrat, ko je čas trgatve. Takrat vsi obronki oživijo. Na Pašna-njih, v Kleceti, na Mala-novci, v Bajardovci, v Spili, v Stajcah, pri Stali... Mlado in staro je ta dan »mobilizirano*. In lepo je videti, ko hitijo od vseh hiš trgači z brentami in bren-tači v vinograde in se zgubljajo med paredi ih pod latniki. Od Jepavca, iz Kota, z Roba, od Fajfce, c d Šknavaja, iz Rebide, od Stale, od Gosnika...
Griža, ki sega od Openskega vrha, kjer stoji obelisk, dol do Piščancev, je nekoč marsikateri družini pomagala rediti kravico. Od Piščancev so namreč hodili tja žet. A kakšno trpljenje je bilo to, si tisti, ki tega ni poskusil, ne more predstavljati. Reber, strma, kot bi stal na strehi. Pod nogami pa se kruši kamenje, da se žanjica ali žanjec komaj obdrži. Povrh pa še trda trava. Openci pa, ki so imeli tam po škalašanti,
pri škrlavajih in t god, naj lepše vinog1 ^ Piščance, ki so se
muko lovili za
lažili: «Sej jemaste rij, O, ti rebro, zar??:oIlCj i* nes pa tudi P*5® pj hodijo več v «RJe'3 .’ f ti namesto krave J -1 iši sedaj iambret ,	*
ali pa se kaj vecj^ pa ne potrebujejo ne «frodla».
In tam pod *ist® $ se lepo vidi, kalconpiče# apnenčast svet s P .(■* Vzdolž vse strme apnenčaste steneria $ razloči plast lapoH8pll rastlinje na oben se razlikuje.
Trdo je bilo
Piščancih nekoč, zu mesta so, a
r
zu mesia su, » silno daleč. Dal^.
nih navad, a tudi. pfi(
Piščanci niso mata* ^
tako kot po ških vaseh, mestn,. t!t de. Zato so odkla^U kar je količkaj mestnem. Slabo, dobro. In zato s0 gV,*-po mišljenju in jtf po načinu življem* sV# duševnosti, ena*1 *1]» prednikom. Dolg° ' pj' bovali. Nazadnje ^ i klonili. Tudi ze dosegle tipal** ^
s. and01
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOO1
o
o
o
o
Rojeni od 23.8. do 22.9-
22'
do ^
Rojeni v znaku Device (od 23. avgusta u , t
O septembra) so nervozni in nemirni, naj
š> analizi in ostri kritiki. Nadzorujejo svoje n j
in Ati o J'tl n • fnr orl «»o<* !/•/-»	.iil
O in čustva; pred vsako odločitvijo dolgo svoi^\ O neradi tvegajo in ne marajo pustolovščin. ”
O zunanjih manifestacijah so ‘zelo skromni; t
O trmasti in pedantni, toda iskreni, resni,
O velikim čutom odgovornosti in poštenosti, g razuma in metodični, sledijo ostri logiki z jitf
Q	oii/Ufc J L/ Vol'/ t	j*
Sin dedukcijo. Zaradi prevelikega razmišljam ,g 1 preti nevarnost, da obtičijo in ne napreduj mo
ion Ah! on A ca	ČP.	0**	(0
§ življenju, saj se ne morejo uveljaviti, če ° j« O odklanjajo fantazijo, tveganje in presenecem^fi O pa med njimi tudi izjeme v tem pogledu, up (j
§ tipi, ki so nedisciplinirani, instiktivni in a O formisti, polni fantazije in načrtov. _
O	Običajno	niso krepke postave, imajo
q pogled in so nagnjeni k obolenju črevesja,
O tipi so v ljubezni zelo uravnovešeni in v g iščejo stalnost mirnega življenja. Tisti, ki te.Ln*ft q nadzorujejo in jim je prirojeno samozatal^P g postanejo puritanci in se ne poročijo, "e P O tipi pa so strastni in imajo radi ljubezen* godivščine.
O	Ženske, rojene v tem znaku, so sram	-
g zveste žene in nenadomestljive gospodinje;
O niške» pa so strastne in nestanovitne. . , rolt, O	Rojeni v	tem znaku se dobro razumel0	,re\cl
® nimi v znaku Tehtnice, Kozoroga, Raka inJL0jč^ (j ne razumejo pa se z rojenimi v znaku Rib’ ^	.
O in Ovna.
g	V znaku	Device se rodijo večinoma l	^ t*
O inženirji, znanstveniki, kritiki, igralci rezi* ^ j O politiki. Ce imajo vsaj nekoliko ambicij't 'MF ? rešiin čuta maninrp.dnnnt.i nrirfpin dn iZTCLZO1 „ ,n W
0 rešijo čuta manjvrednosti, pridejo do *2ra?%žto,
O sposobnosti, dosežejo vidno mesto in dokaz O so ga vredni.	gaPL
X V tem znaku so se rodili L. Tolstoj, Je.aj j.
O ste Colbert, Denis Diderot, A. L. LadoWey.fl;/#' O Goethe, G. Salvemini, I. Pizzetti, C-® G. Gronchi, C. Zavattini, P. De FilipP0-	jjf
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
omejite vr-tf je^e in razdraženosti na svojo osebo. Ste širokosrčni, ne smete pa zameriti drugim, ki zaradi svoje vzgoje niso slični Vam; raje jih podučite. Ne pustite se izkoriščati. S>te avtoritativni in morete simpatije soljudi izkoristiti za svoj napredek.
IEV - YU: Zaradi svoje konservativnosti	se ne	.
pustite mnogo vplivati .Sovražite neresnico. Čuvajte
• Cs
OP
»e velikih fizičnih naporov in se omejite v glavnem
»U na pešačenje. Pri odločanju in presoji položaja bodite ¥ hitrejši. Na življenje gledate zelo realno, zato bi Vas
g za razne fantastične in tvegane stvari ne mogli pridobiti. Pazite »e bolezni vratu; uporabljajte zdravilna zelišča.
i
-	OHMU	MBUtBUmi	Wl	MM	IM
VELJAVEN OD 14. DO 20. SEPTEMBRA
1*
Oven (od 21. 3.
do 20. 4.) Dolgočasni dnevi brez nobene novosti. Zaključili boste važne zadeve v poslovnem delu, ki vam bodo zelo koristi-le.	Ugodni dogovori. Ma-
lenkostni spori z drago osebo.
Bik (od 21. 4. do
20. 5 ) Bodite zelo previdni in prizanesljivi z drago osebo, da ne pride do prepira, ki bi pomenil	razdor. Ugodni dnevi
za poslovne zadeve in poklicno delo; le bolj pogumni bodite.
zenski
vica;
Dvojčka (od 21
5. do 20 6.) Prijetna srečanja in možnost sporazuma, ki ho utrdil prijateljske vezi. ker boste dobro razpoloženi. Možnost napredovanja v službi in večjega zaslužka. Obisk prijateljev.
Rak (od 21. S. do
22. 7.) Zvezde so vam zelo naklonjene. Sporazum v družini in s prijatelji. Prijetna sporočila in veseli trenutki. Bodite zadovoljni, tudi če poklicno delo ne bo šlo od rok, kc boste dosegli lep uspeh.
Gulbenkian (na levij in njegov sin ISubar (z brado) v razgovoru c nekim bančnikom
Lev (od 23.	7.
do 22. 8 ) Vaša , _	. intuicija vam bo
^g(|i I pokazala, katero v j pot naj izberete, da boste dosegli uspeh v ljube-zadevi. Vesela no-sestanek. Uresničili boste svoj načrt in dosegli lep uspeh v poklicnem delu.
Devica (od 23. 8. do 22. 9.) Ugodne prilike za sentimentalne sporazume, ki jih boste sklenili po prijetnih razgovorih. V poklicnem delu boste dosegli uspeh, če bo prišel do izraza tudi vaš ponos, ne samo volja. Pismo.
Tehtnica (od 23.
9 do 22 10.) Neka oseba bo prinesla prijetno spremembo v vaših čustvih. Nekaj dni boste negotovi in zaskrbljeni. Nenadne ovire v poklicnem delu. Bodite zelo previdni pri sklepanju pogodb. Ne igrajte!
Škorpijon (od 23.
10 do 21. II)
Prijetna novica bo zelo razveselila vaše srce In vam bo vlila poguma. da boste dosegli svoj cilj. Izrabite ugodne prilike, da boste izboljšali delovne pogoje in napredovali. Možnost zaslužka.
Strelec
srt
*
«#* |j) 2l-_ ff
kdo va j iefi je. V svoj' d0£ nosti b°8‘%< pozitivne jeo ,t Sklenili boste Ut u> govor. Neka vasa per bo dobro ,usPe ’ d prilika za izlet. /jd t) Kozorog j.) j,
12. « »i#*r
strpni, *V&
" “S,«#
M
. . sv<v>^
kostne ovire v v -*• •
ho vs* i?
delu, nato se nnTr° dllo. Čaka vas ^»je- r
lo. Pazite na *a‘" jj vice.	.
f?
vodnar
i' -olV>
sja. V poklicne«! | f< nekdo verjetno0 jP h načrt. Vztrajajte ve f.
premagal, ^ te
do 2». 3. ' lju f
dili
zcr,’ oseb*' neki oSf ki^V
i° Vref. in b"^«
spoznali pr''j|
lo iskrena. Izred«1 v poklicnem del«; tVel" zaslužka, toda n* preveč. Obisk.
13. septembra 1959
MOTO GILERA MOTOM 1TALIANA
Zastopnik
Čudoviti motorček, ki vas pelje povsod,
Prodaja motor-)e tn avte do--~V'4;^r;j;'' l!	bra priložnost
J	pritikline
jn nadomest-ni deli za vse motorje
DOBAVE ZA MOTORJE
MOSCHION A FRISOR1	ZNIZANE	CENE
TRST, <J. Valdirivo 36 in Ul. XXX. Ottobre 11 - Tel. 113-475
OS V£ Ž (//o C A Z DR XV/L /VA^ i £prrt$Tvr\?A za S p Rt c
ZDRAVfLMl VRELEC NARAVNA MINERALNA VODA
STRA (VENEZIA)
ZASTOPSTVO In GLAVNA ZALOGA:
TRST, Ul. Rismondo 9, TeL 30-100
7yvZ' '
ZAGREBŠKI VELESEJEM
Kitajski paviljon - stand štev. 862
TRST Ulica A. Caccia J
tudi
ODPOŠILJA
DARILNE
PAKETE
Urarna
MA GNA
Pogled z letala na novi mogočni razstavni prostor zagrebškega mednarodnega velesejma, na katerem sodeluje 29 držav. Na skrajni desni vidimo kitajski paviljon, sledi paviljon SZ. V sredini sta velika paviljona jugoslovanske industrije V celoti so zgradile na velesejmu lastne velike in arhitektonsko zanimive paviljone naslednje države (v oklepaju kvadratni metri): Kitajska (6 100), CSR (4.300), Italija (3.400), SZ (3.300), ZDA (3 000), Indija (2.390), Vzhodna Nemčija (2.045), Avstrija (2.000), Zahodna Nemčija (1.945), Poljska (1.835), Romunija (1 807) in Madžarska (1 000). — Zagrebški velesejem je iz leta v leto gospodarsko pomembnejši, saj ga Je lani obiskalo 1 milijon 250 tisoč obiskovalcev in je na njem razstavljalo 29 tujih držav, 1008 domačih in 709 tujih razstavljavcev ter so na velesejmu sklenili za 185 milijard dinarjev kupčij. Ti podatki so še toliko značilnejši, če jih primerjamo s prejšnjimi leti, ko so, na primer leta 1955, zabeležili 331.000 obiskovalcev, znatno * nižje število razstavljavcev in so sklenili za 100 milijard dinarjev kupčij.
Uo-podarsUa izložba u Zaorebu 1864.
S. Lazzaro 8
Dobavljanje nadomestnih delov za ure
KOPER
Telegram; SLAVICA KOPER Telefon; 22-799
Omikrom
Technos Xaro8 Watch Hemeros
Ima veliko izbiro domačega in uvoženega raznovrstnega industrijskega blaga za široko potrošnjo
URE ZNAMK
RAZSTAVLJA NA JESENSKEM ZAGREBŠKEM VELESEJMU VRSTO NOVIH PROIZVODOV:
GASILSKI VOZ «TAM 5500 G in 4500 G»
z vodno črpalko . kapaciteta tanka 2200 litrov • moderna gasilska oprema
KAMTON <TAM 2000»
2 toni, Diesel motor, 55 KS
AVTOBUS «A 3000 T»
Novi italijanski paviljon zavzema prostor 3.400 kvadratnih metrov. Načrte je naredil rimski arhitekt Contigliani. Paviljon je sestavljen iz osemnajstih šesterokotnikov; med njimi služi največji za vhod. Streha Je tu premična, tako da v paviljonu lahko razstavljajo tudi največje stroje. Konstrukcija Je jeklena, prevlečena z jeklenimi valovitimi ploščami in prozornim umetnim materialom. Skupno sodeluje na italijanski kolektivni razstavi na zagrebškem velesejmu letos 78 podjetij (5 iz Trsta), med katerimi so številna največja italijanska industrijska podjetja.
KAMION - HLADILNIK «TAM 4500 H»
turistična izvedba, 30 sedežev, 4 cilindričen Diesel motor, zračno hlajenje
15 m3 prostornine, hlajenje z agregatom do 20 motor Diesel, zračno hlajenje, 85 KS
„Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase naroča in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kupuje. V resnici plača oglase konkurent, ki sam ne oalaša."	Herbert	Casson
Rasen tega še proizvode standardne proizvodnje. Vse informacije na razstavnem prostoru ZV ali direktno v tovarni oziroma preko njenih zastopstev v državi
Ekskluzivna Prodajna agencija
it, TRST ut. sv. Frančiška 46 Telefon štev 28940
Industrija kmetijskih strojev »ZMAJ« . Zemun. Kolektiv ima relativno mlado tradicijo v proizvodnji kmetijskih strojev, ker se Je začel s to proizvodnjo pečati po osvoboditvi leta 1945. Tedanja izbira je bila zelo skromna in začeli so se izdelovati kmečki vozovi, razne rezanice in majhni kmetijski stroji. Toda nagli razvoj gospodarstva v Jugoslaviji je postavil za nalogo tudi temu kolektivu, da začne izdelovati vse najbolj komplicirane kmetijske stroje. Eden prvih strojev je phalnica 10 70, s katero se začenja pravi razvoj tega kolektiva v smeri proizvodov, ki so potrebni važnim kmetijskim gospodarstvom. V široki izbiri kmetijskih strojev se je »ZMAJ« specializiral za proizvodnjo sred. stev za pha nje. za selekcijo semen ter za notranji transport in transport na splošno. Z dolgim in napornim delom so se začeli izdelovati tudi najbolj komplicirani kmetijski stroji, kakor so kombajn za žito, selektorji in vse vrste prikolic od 2 do 7 ton.
V kratko obrazložitev uspeha tega kolektiva omenjamo, da je proizvodnja v letu 1947 znašala 582 ton, leta '958 pa 8585 ton. Proizvodni program po rekonstrukciji podjetja znaša že 1959. leta !7.000ton. a 1961. leta bo znašala 25 000 ton.
Poleg kmetijskih strojev izdeluje v kooperaciji s podjetjem «Pobeda» mline vrste »Superior«. poleg tega kompletne mline s pnevmatskim transportom in vse vrste mlinskih strojev.
Ze danes izdeluje naš kolektiv široko izbiro platišč in	'	  ■	■	11	  ■
koles za motorno industrijo v Jugoslaviji ter bo v bližnji
prihodnosti postal njen glavni A	a	^
da bo s	flf	K
ma	en	K	K^mA
s	■
namen	^^^B
s	krog	BArH B^Bj^^B B
v	ho-	BB	B/B Bb BB B	^^B |
čemo prikazati izbiro naših	^^B
kmetijskih proizvodov.	^B
PRAV TAKO VABIMO	^B
VSE CITATELJE TEGA NA-	^B
SEGA ČLANKA. DA NAS O-	A
BISCEJO NA ZAGREBŠKEM	B
VELESEJMU, KJER RAZ-
STAVLJAJO CELOTNO IZBI.	A	A	B
RO KMETIJSKIH STROJEV	B	^B	B	SCT
NA ODPRTEM PROSTORU. V	B BB ^B B B ^B]^B
PAVILJONU ZA STROJE PA	B	B B B MB
RAZSTAVI JAMO S PODJET-	^B	BB B ^B B B^B
JEM nPOBED.A)) MLINSKE	BB	B^B B	B\B
Br ^Br	BB B
KOMBAJN 780. Samohodni kombajn 781), kapaciteta isporučuje se sa tri širine rednog za .eVJ (f sortir cilindrom za klasiranje kombajniranog u. I }CiiS klase) iz koga žito odlazi u vreče ili bunkerom	au?
oko 1200 kg i diesl Perkins P — 6 motorom. .	u r**1
cm. širina u radu 3.6 m. Zahvata 304 cm, širin 4.8 m. Zahvata 365 cm, širina u radu 3.9 m.
na zagrebškem velesejmu
ir• At*>Š;. . •	'VIŽ	fc	,v	:-*S
KOMBAJN 630. Namijenjeu je u prvom redu manjim i srednjim parcelama. To Je ideaian tip za kolektivnu ob-radu zemlje na zadružnoj osnovi. Ovaj kombajn ističe se svojom jednostavnom konstrukcijom. Motor lolksvagen benzinski. Bubanj širine 600 mm. prečnika 450 mm. 6 šina i podbubanj, slamotres iz 3 sekcije. Potrošnja goriva 4.5 I na sat. Teži na oko 1375 kg sa presom oko 1530 kg.
PRIKOLICE. Bogat asortiman naših prikolica omogučujr Vam da ekonomično riješite pitanje svoga transporta. Veliki izbor traktorskih i kamionskih prikolica od 2—8 tona sa raznim kombinacijama — rastavcima stranica, zaštitnim krovom — arnjevima. kiper ure-djajem za automatski istovar na tri strane i limenim stranicama — dozvoljava Vam da izaberete prikolicu, koja najviše odgovara Vašim uslovima.
TRAKTORSKA PRIKOLICA PK — 5. Vrlo je pogod na za manipulacija na razno-vrsnim terenima uslijed okretljivosti prednjeg trapa za 360 st. Snabdjevena je inercio-notn mehaničkom kočnicom. Korisna nosivost 3 tone. Maksimalna brzina kretanja 25 icm/h. Dužina platforme 4 m, širina platforme 1-8 m, višina bočnih stranica 45 cm, vla-stita težina 930 kg. gume 7.5 x 16.
KAMIONSKA PRIKOLICA KP 5—1. !s‘a-nosivost je 5 tona. Pojedini dijelovi prikolic^ presovanjem da bi se dobila što Cvršča, a iP: strukcija. Prikolica Je opremljena svom pf°P nom opremom za saobračaj na javnim pu,e’ izgledom Cini sa vozilom »TAM« od 4.5 tone cjelinu Največa brzina 80 km/h, vlastita ‘eI gume 8.25 x 20.
VRSALICA J. V. 1070 gradjena je od prvoklasnog ce-lika, vrši sve vrste žitarica, a s manjim dopunama i sjeme krupno leguminoznih kultura. S dopunskim urcdjajima vrši rižu, djetelinu i lucernu. Bubanj dužine 1070 mm, prečnika 570 mm, broj šina — 8 komada. Učinak na sat 1800—2000 kg, pogonska snaga 20 KS.
TRAKTORSKA KIPER-PRIKOLICA PK — 6 Opremljena »Kiper« uredjajem za istovar tereta, namijenjena za transport nepakovanog kabastog materijala. Nosivosti 3 tone, maksimalna brzina kretanja 25 km/h. Dužina platforme 4 m, širina platforme 1.8 m, višina bočnih stranica 45 cm, vlastita težina 930 kg, gume 7.5 x 16.
ELEVATOR ZA SITNU HRANU Služi kod svih ra-dova oko uskladištavanja, utovara i istovara zrnaste mase. Može raditi pod ugloVima od 30—60 st. Težak je 650 kg. dužina sa košem minimalna 6.52, maksimalna 10.82 m. Sa transportnom spiralom minimalna dužina 9.59, a maksimalna 13 89 m. Širina sa prijemnim puzem 2.27 m, višina dizanja minimalna 4.5 m, a maksimalna 7.8 m. Kapacitet 10—12 tona na sat.
NAPLATCII KOTAČI. Večina proizvoda našeg preduze-ča ili su samohodni, ili vučni, te je pitanje kotača bilo uvi-jek goruči problem. Do sada ovo pitanje se rješavalo uvozom. Medjutim, danas imamo suvremeno organizirani! trnku za proizvodnju svih kotača i u mogučnosti smo da odgovorimo na gotovo sve zahtjeve u ovoj oblasti.
SITA. Gotovo ni jedna po-IJoprivredna mašina. koja služi za vršenje, selekciju slje-mena i preradu stočne hrane ne može se ni zamisliti bez raznih vrsta sita. Radi podmi-rivanja potreba u ovom artiklu pružamo interesentima bogat asortiman naših sita, kako pro. fila rupa, tako i samih dimenzija rupa.
Selektor S-35 može raditi u agregatu sa zaprašivačem i s njim je vezan preko naroči-tog dovodnika. Kapacitet 1200 —1500 kg/h.
UREDJAJ ZA SPREMA-NE MIJESANE KONCENTRIRANE STOCNE HRANE. U-redjaj može biti upotrebljen u agregatu sa čekicanma ili kao samostalna mješalica. Jed-nostavan je za rukovanje, praktičan i ekonomičan. Težina 330 kg, pogonska snaga m ješalice 4 KS, učinak na sat do 2000 kg.
MLINSKE MAŠINE. U kooperaciji sa fabrikom poljo-privrednih mašina #Pobeda» iz Novog Sada. a po licenci tali-janske firme »Ocrim« Cremo-na, izradjujemo kompletne mlinove svih kapaciteta s pneumatskim transportom.
KAMIONSKA PRIKOLICA KP 7-2. Največa korisna nosivost 7 t. Praktična, i za svoju nosivost dimenzije vtlo male sopstvene težine, te Je vrlo ekonomična. Vrlo dobro odgovara kamionima «FAP», »SKODA« i td. Največa brzina 80 km/h, vlastita težina 2800 kg. gume 11,00x20.
KAMIONSKA PRIKOLl CA KP 8-1. Korisna nosivost 8 tona. S obzirom da u našoj zemlji postoji znatan broj kamiona talijanske proizvodnje, proizveden je radi kompletira-nja vozila i ovaj tip prikolice. Največa brzina 80 km/h, vlastita žežina 3100 kg, guma 9,0x20.
SELEKTOR S-35 Selektor tipa S-35 u metalnoj izradi konstruiran je tako, da daje tfiaksimalni učinak.
ELEVATOR 1200. Služi za dizanje sla®*’ ne, sijena u snopovima i balama, tezine do raditi u agregatu s vršalicom ili kao mašin* pogonom. Višina dizanja 8.5 m. Širina Pril1 1450 mm, težina 740 kg i kapacitet 6000 ki'*1
TRAKTORSKA KIPEH PRIKOLICA PK — 7. Namijenjena za transport pakovanog i nepakovanog materijala u poljoprivredi i gradjevinarstvu. Opremljena je »Kiper« uredjajem za automatski istovar. Nosivosti 5 t, maksimalna brzina 25—30 km /h, snabdjevena Je intercionom me-hanirkotr kočnicom. Dužina platforme 4 5 m, širina platforme 2 m, a višina stranice 45 cm. Vlastita težina 1100 kg, gume 7.5 x20 (10 platna).
ELEVATOR ZA KABA STU HRANU I SIJENO. Slu ži za dizanje velikih količina kukuruza u klipu, bala sijena i vreča. Prijemni dio elevato ra može imati dvije varijante: Normalni, kratki koš — I m, i dugi 4 m.
lstovarna strana elevatora ma takodjer dvije varijante Jednu sa produžnim limovjma — za dizanje klipova kukuruza, i drugu bez njih — za dizanje baliranog sijena ili vreča. Elevator može biti dužine
7.5 m, 10 ra, 12,5 m ili 15 m o čemu zavisi i višina dizanja koja iznosi 5,5, 7,2,	8,75	i
10.5 m.
KOMBAJN ZA KUKURUZ — JEDNOREDNIBERAČ KUKURUZA BK — 1. Konstruiran je i namijenjen ber-bi kukuruza uz upotrebu traktora male snage Berač odsjeca stabljike kukuruza. odvaja klipove, sjecka ku-kukuruzovinu na 13 — 15 mm dužine. Manevrisanje berača Je vrlo lako i zajedno s prikolicama može se okre nuti na širini od 6 m. Rad na brzina mašine je 3	8
km/h. Proizvodnost mašine je 0,2 — 0,3 ha/h. Potrebna vučna snaga 30 KS.
TRAKTORoKA PRIKOLICA PK — 8 Izradjena je od kvalitetnog materijala sa istim tehničkim ošobinama, kao i prikolica PK — 7, ali nema »Kiper« uredjaj za automatski istovar.
ruzovinu i komuša klipovtora 62 KS
v tržaški okolici te ilni prckriv amoza. Na sliki vidimo delavce |
OBČUTENE
USTAVI, D US T^Jj \ NE MOREM '<USTAvr/ j—* ^yRAG..^r-
TRA LA LA , TRA LA LA SUZY MER 4- n C
DA /MA j=J "3
MORILCI.,
Z-LOClNCl
HUDIČA,CA TO JE ŠEL ^ MANJ-KALOf Sjfc ZAVRl.^im
dusty!)
'OJOJ ! NA POMOČ na Pom  r—
PREKLETl KONJI
   Ooopn / ,
OJEJ I SICER PA SEM VEDNO REKEL , DA SO VRATA PREOZKA 7 r-"
^hRačne
’ Pr*d naloge in ,tudi noti
OOOOOOOOOO'
_POSLEDICE	ZADNJEGA	POJAVA	BURJE
urja in njeni učinki kmečkem gospodarstvu
'{v
£51: 0 Se
,ko!
1,01
3jV
ik. 4ta
{>
‘etij Ho „
'S«
slabo® i5a sv°i° do-»dr 0f.ran; dobra p0„ vJe slaba pa ti?Ždarstvo. zla-*go.Zdravju ni „7^° Potrebna, «akn i0no nalo§o
% v?Vlti tUdi labesa -?r- Spričo :i«tvuglUClnka burje i,1 k nč uPravičeno Nlb sov, JOVim prvo-»•^tlitlarn lk°m' Vr°-Pnja' a i? c®reku’da
***** škode v % Vr°cina v enem
'"""""•"'»i..
?*'«nove poli i/1®^ občini
? 5^aiLCesta veže bližji “jena * ,na«lbine in Ni jn r 0ga ie čim ' agovm posPešiti oseb-‘fi e2,pro»«t Odlični H. so bili stari o N s„St°letju Pred
kiNoia«č zgr®dili mo-
Aquilo v
k kraiu danVajalnL name ^;la čana jega ^
u ° 5rediCfl p°membno J S inlste a Pomorskim I* kmal Pr°metom na ,'ict « Po Ustanovitvi
^^inV‘mske 'egije
»'oti Tr.age kraje. Iz
r!k VodUa in drugim Oh. .*** CPSta 1.:	...
£ Nila in drugim °b seda-1 C6sta- k' se " cesti Tržič -
,5 'bape-.s
Htti! “> n L'6 ie v 5' st0'
Č“	!°V	suženjsko
1 “ *a bte®°Spodarstvo ,Z Je Ui:eo2pravnih suž-
i4,le uvedbi1 novemu
°gromr>a bki “ silo ai* p°dlozni-reišni S kmeti-
™ »'Hi,. . Posestnike c so „ 7; Oglejske pa.
C^PSf-a,zpodn-
e	Ujib^1 trgovcev
LNfst*!°poLr.o
'u ^»PfaviK	in	v
j .	111	novo pe-
di* Zabtei,.,
?p podlož-Pridelkih in odroma ro-
J dnevu. Tudi so jo po njenih posledicah na rastlinah, zlasti mladih, primerjali s točo. V svojih izkušnjah niso pretiravali. A so tudi pametno sodili, ko so rekli, da burja napihuje svoj meh na Nanosu. Ta zadeva je namreč takšna-le: Naš Kras in Vipavska dolina sta potisnjena v pas med morjem s svojimi toplejšimi zračnimi plastmi na eni in gorskim masivom s hladnimi zračnimi plastmi na drugi strani; ko se topel zrak nad morsko gladino zaradi svoje manjše gostote in zaradi tega tudi manjše teže dvigne v višino, sili na njegovo mesto hladen zrak od severne ali severovzhodne strani. To naglo kroženje zraka povzroča burjo, ki se vali tik nad zemljo, če naleti na oviro -na gozd, se ublaži. Je torej resnica, da nekoč, ko so bili drugod in tod veliki gozdovi, naši predniki burje v današnjem smislu niso poznali. Saj je znano, da gozd zaščiti zrak pred naglo ohladitvijo in izgubo zemeljske vlage. Ta njegova naloga je razen drugih neprecenljivega gospodarskega pomena. Čim bolj smo gozdove iztrebili, tem bolj se je burja razbohotila in tem bolj se oči-luje njen razdiralni učinek ne le pa poljskih kulturah, ampak tudi na zemlji v obliki odnašanja prsti.
Svoj uničevalni posel je burja letos opravljala od 30. avgusta do 6. septembra in še kasneje. Burja in suša sta si sestri. A s svojim jesenskim plesom je te dni prinesla tudi nižjo temperaturo. Kolikor je še bilo v
zemlji vlage — a ni je bilo dosti — jo je burja naglo izsrkala. To je v skladu s fizikalnim zakonom, ki pravi, da s prepihom pospešimo odstranitev hlapov. Burja pa pomeni dovolj močan prepih, ki zemljo takoj izsuši m zbije in ker listju izsrka vlago, je to kot osmojeno.
Dovolj škode je napravila na vseh rastlinah: na povrtnini in poljščinah, de-teljiščih in na trti. Koruzo je prisilila k predčasni zoritvi, občutljiva ajda in repa, ki ljubita mirno in vlažno vreme, sta močno prizadeti. Oklestila je deteljo, preprečila rast otave in odnesla dobro pašo. Tudi trto
je močno prizadela. Njej sta za zorenje grozdja prav sedaj nujno potrebni toplota in talna vlaga. Oboje je pogrešala in pogreša, a bolj drugo kot prvo, Grozdje je zaostalo v razvoju zlasti na težki zaskorjeni zemlji. Če bi ne bilo tega smodila, bi bili vinogradniki v splošnem zadovoljni.
Burja torej pomeni gospodarsko zgubo A borba proti njej? Težko poglavje. Po-gozditev Krasa vsaj z zaščitnimi pasovi bi nedvomno učinek burje omilila. To je eno od tolikih vprašanj osnovnega pomena in pomeni predpogoj vprašanja o izboljšanju našega kmetijstva.
Pred drugim prirodnim mostom v Rakovi kotlini, na dnu katere teče Rak	(Foto:	Jelinčič)
IIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIHnillllllllllllflllllllllllllllllllllllllllltlMIIIIIIIHIIIIUIHIIIIIHrllUIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIlUlMUiiHiHttllintllUIHMIItllHHIHIHIinillllUlllltllllllllllllllllllllllfllllllll
C AS	IZLETOV
Ali poznate lepote Rakove kotline?
Pred nekaj leti je krožila po Sloveniji skupina švicarskih izvedencev in podjetnikov za tujski promet. Zelo so se zanimali in občudovali lepote okrog Postojne. Ob slovesu so rekli, da je v naši zemlji prepolno zlata, le da ga mi ne znamo izkopavati.
Ena takih ezlatih» prirodnih lepot je nedvomno Rakova kotlina, kakih 9 km od Postojne sredi snežniških pra-
Bnih na-kolovo-z muko in
ipruj p°-konca
1,1 *■	&	“at°	°ko-
an-Miki Pro-klanci službi
ki so
HV" ,Se" j A* Oglodal in Ostani Go.
in
Poti.
Srad-
*ta-
na-vče-»ame-zbli-Vsaj z6odo-
t v
ob-
t-uqa,,_. Pred-
> Na I ‘v°- Ob-
JS^itoNrnNavno Vomno
N ‘ l4VanjuVaPlavo-
’ deiaJ , mora nska p0.
CEROVLJE
Pred dobrimi tremi tedni smo za vedno pokrili zemske ostanke pok. obiespoštovane, priljubljene in zavedne slovenske žene 74-lelne gostilničarke Marije Legiša (rojene Kobal), v ponedeljek pa njenega vnuka (po hčerki) 24-letnega Josipa Legišo, po domače Badgarjevega. Moralne vrline tega mladeniča so sestavljale znatno bogastvo, ki nadkriljuje vsako materialno imovino. Močno vklesan čut dolžnosti in odgovornosti na vse strani, ki pomenijo tvorno življenje, čut poštenja obzirnost, zmernost, skrbnost, delavnost... In povrh še ona dobra volja, ki jo je odražal njegov iskreni nasmeh in je menda stalno domovala v njegovem dobrem srcu ter se razžarela v tovariški družbi, zlasti ko se je oglasila slovenska pesem — njegova ljubljenka. To njegovo bogastvo so razen njegove družine (staršev in treh mlajših sester) in vaščanov poznali mnogi njegovi prijatelji iz obsežnega okoliša in njegov delodajalec gradbeni podjetnik Radovič iz Nabrežine. A kruta usoda je hotela, da je pokojni, ko se je predzadnjo soboto zjutraj peljal na delo, trčil z motorjem pod vižovlj-skim železniškim mostom prav v kamion, ki ga je šo-
firal njegov gospodar Radovič. Ni krivica ne na eni ne na drugi strani, ampak le v ozkem mostu (3 m širok!) in v malem, a nepreglednem o-vinku, ki ovira pogled pod most od severne strani nekaj metrov pred njim.
Ni krivcev nesreče. Zato pa se je zagrizla svinčeno težka bolest v moralno in materialno skrajno prizadeto družino, v vaščane, zlasti pa v pokojnikove sovrstnike ter v njegovega gospodarja, ki je mladeniča visoko cenil kot prijatelja in odličnega del avca-zidarja.
Težka je bila v ponedeljek ločitev od tega vzornega mladeniča, pretežka za bližnje svojce in celotno vas, a kot smo videli na obrazih potrtih pogrebcev — dovolj težka tudi za njegove znance in prijatelje iz bližnjih in bolj oddaljenih vasi to in onstran državne meje (iz Brestovice, Kostanjevice itd.). Petnajst vencev je zagrnilo to drago nam gomilo in ko smo se poslavljali, se nam je vrinjalo vprašanje, čemu smrt redči vrste najboljših in najdražjih?...
Mir plemenitemu sinu svoje družine m rodne grude! Skrušenim svojcem pa naše najgloblje sočustvovanje!
gozdov, že nedaleč od Cerkniškega jezera.
Večna tišina kot » skrivnostnem svetišču med silnimi smrekovimi debli, Ravna kot sveče kipe iz kraških globeli v zelen svod, ki propušča le sem in tja sončni pramen v globino. Le še gozdni škrat ali sanjske vile na tihotni jasi se še niso pokazale. Toda jelen košatih rogov ob rosni mesečini veličastno prikoraka iz gozdnega mraka. Pa medved se včasih nerodno priko-bali brez šuma‘ od kje. A nič strahu, prav diskretno bo odhlačal v svoje samote, tiho, skoro boječe, da ga ne bo kdo motil na njegovih poteh. Možem lahko povemo na uho, da Visoko gori na Snežniku odmeva besno tuljenje volkov, a to le ob hudih zimah. Košček pristne divjine, ki je po zadnji vojni vsem lovskim pohodom še ni uspelo ukrotiti.
Na prelepi travni jasi sredi tega gozdnega veličastja je gosta skupina dreves. Kakor skrivnosten tempeljček skrivajo v svoji senci znamenjce ali spomenik. Z bodečimi gotskimi črkami pripoveduje tu napis, v nemščini — vse kar je bilo nekoč imenitno, je bilo nemško, danes je to drugače — da je bil tu leta tega in tega, pač pred približno enim stoletjem, neki habsburški nad. vojvoda takega in takega slavnega imena, na lovu, na povabilo knezu Windiscli-graetza, in da je na tem mestu ustrelil zajca, kozla ali kako drugo divjačino. Bolje kot ne vem kakšna zgodovinska razprava nam tak zgodovinski spomenik nazorno oživi spomin na pretekle in polpretekle dobe, ki se jih nekateri še bledo spominjajo.
S prav široko odprtimi očmi je treba gledati naokrog, ker se ti lahko zgodi, da prezreš skozi drevesno goščavo razgled na lepo sončno dolinico, globoko pod teboj. Po bujno cvetočih, rahlo zamočvirjenih travnikih se vije v zveriženih ov inkih temnozelen potok.
mm
Asfaltirana cestišča polivko asfalta in d jinske uprave pri delu
a jo s
_	pokra-
ccsti Opčine - Bazovica, ki bo v kratkem prekrila x novo asfaltno plastjo
Rak! Pa spet vse izgine v večnem gozdu, da se pa kmalu spet prikaže. Naenkrat šumenje globoko na levi, sedaj pa na drugi strani. Splezamo na skalnat rob, a zelo previdno, ker če bi kdo zdrsnil čez stene, bi bilo le malo kaj pobirati v globini. Tu namreč pada navpična prepadna stena v globok kraški kanjon. Pretrese v dno duše nenaden po-lav tako neugnane silovite divjine. Doli nekje daleč na desni se v globokem mraku beli slap Raka, ki tu privre iz temne kraške jame. Na dnu skalnate doline se pretaka s ..em in tja blestečimi brzicami po globokih zajedah, in izgine končno doli nekje za ovinkom za navpično steno, v č:sto obratni smeri kot bi človek pričakoval, proti Cerkniškemu jezeru. Tak prizor se še kdaj ponovi, če pazljivo gledaš skozi gozd navzdol, na desno.
Onstran travnate jase s hišico gozdnega čuvaja opozori kažipotno znamenje na stezico navzgor po gozdu — k prirodnim mostom nad Rakom. Nenadoma obstaneš, vedno sredi gozda, pred preprostim lesenim plotom, ki te opozori, da ne zdrkneš čez prepadno steno morda 60 do 70 m globoko na dno mračnega kanjona. Zaman se pretikaš po robu prepada, da bi si napravil jasno sliko, kod se vije in prebija skrivnostni potok na dnu veličastno grozotne doline. Komaj opaziš, da si prelezel priroden, z visokimi gozdnimi drevesi obra-ščen skalnat most, morda 20 do 30 m širok in dvakrat toliko dolg nad silnim prepadom. Blizu tam je drug sličen prirodni most, le. mnogo širši. Vsekakor je treba zlesti po temni, zaznamovani stezici v globino k potoč/cu samem, sko. zi visoko kraško jamo, ki konča pod prvim prirodnim mostom. Po gladki stezici, ki nekje preskoči potok po kamnitem mostičku, se lahko sprehajaš bodisi navzdol ob potoku, ki se potaplja v prepadno daljo onstran skalnatih sten, ali pa navzgor skozi mrak drugega, precej daljšega mostu. Tam onstran se tesna dolinica med skalami še bolj zoži, postane bolj mračna dokler se med zavitimi skalnatimi obronki naenkrat ne okrene v visoko, črno kraško jamo. Iz njenega dna privre na dan peneči se Rak.
Hlad te strese ob blodnji po teh čudnih, mračnih meandrih, še bolj pa ob zavesti kakšna drobna, slabotna enodnevnica je človek nasproti temu mogočnemu veličastju, ki ga je ustvaril ta droben potoček v sto tisoč, milijonih letih z vztrajnim, tihotnim glodanjem kraške skale ali pa z divjim hrumenjem ob jesenskem ali pomladanskem deževju, ko se dvigajo bregovi pohlevnega potočka in se spremenja dno kanjona v j ezerce. Rak je namreč odtočna žila Cerkniškega jezera, sedaj podzemna, zatem spet na dnevni svetlobi. Ob jesenskem deževju, ko vro vode po vseh pobočjih dolge cerkniške doline še od onstran Starega trga in Loža,
s severnih pobočij doli z Bloških polic ali na južni strani s snežniških pobočij v travnat o dolino Cerkniškega jezera. Takrat vsi nešteti mali požiralniki, in največji. Velika Karlovica, več kot km dolga kraška jama, po kateri odteka voda Raka tudi poleti, ne zmorejo več požreti vse te hrumeče preobilice vode, ki začne rasti, prestopati bregove vse Sire, dokler ne za-blišči po vsej dolžini doline novo — Cerkniško pezero. Seveda le do prihodnje pomladi, ko s prestankom deževja preneha dotok voda. Takrat seveda začne odtekati voda samega jezera. Nekoč, pred sto tisoč, pred milijoni let, je tekel Rak v vsej svoji dolžini, do izliva v Unec (tako se imenuje Pivka, ki privre pri Planini iz kraške Malograjske 6z. Planinske jame) pod zemljo, skozi dolgo kraško jamo. V stotisočletjih pa se je skalnati strop vsled vodnega razjedanja skale ter rušenja kamenja v strugo potoka zrušil na mestu, kjer je danes Rakova kotlina. In potok je obsijala dnevna svetloba. V sledečih dobah pa se je počasi krušila skala z robov in širila kotlino
Majhen, niti 10 km dolg potok, a je vendar eden najbolj zanimivih po vsej dolžini. Iz Rakove kotline je mogoče lezti ob njem skozi skoro 2 km dolgo jamo proti #izviru» požiralniku v Veliki Karlovici oz. točneje do konca tudi več kot kilometer dolge karlovi-šlze jame. Tako je ob zgornjem toku nepoznan le majhen del Raka. Od Rakove kotline proti izlivu pa ga je spet mogoče slediti skozi kilometrsko kraško jamo. Kdor gre ob podzemski strugi Pivke po Planinski jami navzgor proti Postojni, opazi po dobrem pol km poti na levi strani dolgo podzemsko jezero, ki se tu razcepi. En rokav, Pivkin tok, je mogoče slediti še poldrug km daleč vroti Postojni. Na levo pa se odcepi mirno blesteča gladina in se izgublja onstran kilometer dolge struge med visokimi navpičnimi stenami uo neprehodnega žrela-sifona v smeri proti Cerknici. To je pa dolnji tok skrivnostnega — Raka. Tudi od tega dolnjega dela ga je torej neznanega komaj nekaj km. Pa še o tem temo marsikaj.
Fri preostalem stolpu razvalin«" starega Marograjskega gradu pri Planini se odcepi prelepa, romantična dolinica, ki se počasi dviga v smeri preti Cerknici in po obeh straneh gozdnega pobočja. Nekoliko više se naenkrat znajdemo pred velikim, starim mlinom in žago. Čudno, saj niti po dolini navzdol proti Planini nismo opazili potoka, niti ga ni viSe po dolini nad mlinom Tik nad njim namreč privre izpod visoke skale na desni, in kmalu pod njim spet ponikne. Tudi ta voda je otok — Raka. Tu se mu je zljubilo pokukati za hip na sonce da se spet skrije t> svojo mračno podzemsko strugo. P" ima Rak še tudi drugih, št nedogngnih skrivnosti.
\wouuAVHU: 1. zdravstveni zavod, 9. izdelovalec oblačilne potrebščine, 17. pokrajina v Grčiji, 18. kraj v dolini Soče, 20. podoficirski čin v vojski, 21. udarjam, gibljem (z rokami, nogami, s sabljo), 22. pozen, 24. policaj, 26. država v Aziji, 28. neke poljščine, 30. čas od mraka do jutranjega svita, 31. grška črka, 32. dopustni veznik, 33. vinska posoda, 35. tuje žensko ime, 37. večji kraj na Hrvat-skem, severno od Reke v bližini hrv.-slov. meje, 39. arabski žrebec, 40. moško ime, 42. smoter, namera, 44. zatem, 45. nasršen, stoječ pokonci od strahu, 47. se ukvarja z neko stroko zdravilstva, 48. gibanje skozi zrak, 49. naglo premikanje. 50. ločilo Stevni-ški pridevnik, 51. svečana gostija, 52. velika riba, 53. smrekov, 54 nedozorel, 57. žito, 59. kapljica, 61. g šivom povrhu pritrjen, 62. predlog, 63. vrtnina, 65. ne velik, 67. ki se mu ne ljubi delati. 68. kos lesa, 69. znak za erbij, 70. naj v narečju, 72. čreslovina, 74. mnogo živali skupaj (zlasti ptic), 75. močvirna, barjanska rastlina, 77. nikalna oblika pomožnega glagola, 79. jodova spojina, 80. poštna prejemnica, 82. tresen, stepan, čiščen, 84. gora na Koroškem, 85. frizerska delavka, 86. dolžinska merska enota.
NAVPIČNO: 1. izobraževal-no-študijska prireditev, 2. na-
prava, pristroj, 3. enota nihanja, 4. destilat riževega slada, 5. reka v Sibiriji, 6, termin, 7. drobtina, drobna trščica, 8. listnato drevo, 10. predlog, 11. vzročni veznik, 12. bolgarski car v 12. stoletju, 13 z znanjem, z vednostjo, 14. prebivalec Odisejeve domovine, 15. mikavnost, vabljivost, 16. plo-ščinska merska enota, 19. del opreme alpinista, 23. ki preti, da bo povzročil kakšno neprijetnost, škodo, poškodbo, 25. mesto v vzhodni Srbiji, 27. del stavka (slovnično) 29 površen, brezskrben, 31 naslov redovnega duhovnika, 33 samostojna pritrdilnica z dopustnim pomenom, 34. prebivalec province, podeželja, 36. reka v Afriki, 38. igralna krogla, 40. dvojica, 41. izdelek iz lesnih odpadkov, 43. nakopičen z donašanjem, 45. mesto v južni Franciji, 46. ki ni združen, pogojen z nobenimi oblikami, predpisi, 49. mesto v Angliji, 51. število, 52, poln soka, 55. kratica za jugoslovansko denarno enoto, 56. časovni razpored dnevov, tednov, mesecev itd., 58. ptice, 60. presojam, spoštujem, 62. pecivo (množ.), 64. ne več cel, 86. nepogrešen plin, 68. vojaški gojenec, 71. del živalskega telesa (množ.), 73. nedoločni zaimek, 74. ženske obleke, 75. neke barve, 76. stvar brez umetniške vrednosti, 78. slovenski zgodovinar, 80. kratica na zdravniških receptih,
81. začetnice nekdanjega slovenskega časopisa, ki ga je nekaj časa urejeval tudi Josip Jurčič, 83. medmet.
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1. strop, 6. palok, 11. kolaps, 18. tarok, 20. potop, 22. monom, 23. ab, 25 Ježek, 27. Timok, 29. Zale, 30. lop, 32. lirik, 34. Pirot, 36. met, 37. obed, 39. genij, 41. sever, 43. ta, 44. potep, 46. sipam, 48. zapečen, 49. vijoč, 51. naloženec, 52. ni, 54. tarem, 56. roč, 57. nežen, 59. ah, 61. vomitiven, 63. cepin, 65. bolezen, 66. Meran, 68. ni-kak, 70. in, 71. nered. 73. capin, 75. Sava, 76. joj, 78. nerad, 80. Dover, 82. rop, 83. Arad, 85. naval, 87. reket, 89. za, 90. tanek, 92. letos, 94. so-kot, 96. iridij, 97. kisik, 98. Čargo.
NAVPIČNO: 22. TT, 3. raj, 4. orel. 5. požig, 7. AP, 8. lot, 9. otip, 10. komis, 12. OM, 13. Lož, 14. Anam, 15. poleten, 16. smetanik, 17. galop, 19. Ke-res, 21. Porezen, 24. bobov, tit, 33. kiparim, 35. tepežen, 38. dejaven, 40. Jalovec, 42. recepis, 45. porozen, 47. močerad, 50. čemeren, 53. zabijati, 55. mineral, 58. nikar, 60, honorar, 62. napor, 64. navoz, 67. Nives, 69. kapar, 72. davek, 74. nekoč, 77. Jani, 79. dati, 81. Reka, 84. ded, 86. los, 88. tor, 91. ki, 93. si, 95. tg.
26. kinin, 28. kovanec, 31. pe-
M OivJE* 2 APASto
ZDRAVO,PRIJATELJI t . VELIKI DUSTV SE VRAČA ■
(A udaljevanje sledi)
KR IŽA NK A
PfimorsTcT*SnevnI k
— 8 —
Vreme včeraj: NajviSja temperatura 22,5, najnižja 16,5, ob 17. uri 21,7, zračni tlak 1016.9 pada, veter zahodnik 5 km, vlaga 80 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 21 stopinj.
Tržaš
tl it e vnik
Danes, NEDELJA, 13
FiliP	Mll
Sonce vzide ob ’	U
18.23. Dolžina dne^,on, ot vzide ob 16.15 in za«™ # Jutri, PONEDELJEK.
Jelenko
Se ena groba diskriminacija
Protestno pismo Kmečke zveze županu dr. Franzilu
V občinsko komisijo za pregled seznamov neposrednih obdelovalcev so imenovali samo pred stavnike demokristjanske kmečke organizacije
Predvčerajšnjim se je sestala občinska komisija za pregled seznamov neposrednih obdelovalcev tržaške občine, ki imajo pogoje za vpis v kmečko bolniško blagajno. Zvedeli smo, da je komisija sezname v glavnem potrdila in da ni vnesla nobenih bistvenih sprememb oziroma popravkov. V to komisijo sta bila kot predstavnika neposrednih obdelovalcev imenovana Nereo Buchi in Mirko Pangos.
Seznami neposrednih obdelovalcev tržaške občine vsebujejo nad 800 imen družinskih poglavarjev, ki bodo imeli pravico do vpisa v kmečko bolniško blagajno skupno z o-stalimi družinskimi člani. Med temi je velik del članov Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, zaradi česar bi bilo pravično in logično, da bi bila predstavnika omenjenih kmečkih strokovnih organizacij v komisiji zastopana, loda ker občina ni pozvala omenjenih organizacij, da predlagata svo. ■je predstavnike v komisijo, je Kmečka zveza že i4. julija letos pismeno oovestil.i županstvo, da bi bilo v smislu zakonskih določil potrebno slišati mnenje njenih predstavnikov. Na to pismo Kmečka zveza sploh n. prejela odgovora in zato je 6. avgusta po slala novo pismo, v katerem j« za predstavnika Kmečke zveze v občinski komisiji za pregled seznamov neposrednih obdelovalcev tržaške občine, ki imajo pogoje za vpis v bolniško blagajno, predlagala I-vana Bukavca
Podobno je storila tudi Zveza malih posestnikov.
Pred dnevi pa se ie zvedelo. da sta bila v občinsko komisijo imenovana že omenjena Nereo Bruehi ter Mirko Pangos, ki nista člana niti Kmečke zveze niti Zveze malih posestnikov. Tako je prišlo do ponovne diskriminacije v odnosu do obeh kmečkih strokovnih organizacij vse od dneva, ko je vladni generalni komisar z dekretom raztegnil na naše področje zakon o ool-niškem zavarovanju kmetov.
Kmečka zveza je s svoje strani naslovila županu dr. Mariu Franzilu naslednje pismo:
vKmefka zveza v svojslvit predstavnika dobršnega dela neposrednih obdelovalcev tržaške občine
ugotavlja,
da v občinsko kpmisijo, predvideno v členih 2 in lil zakonu od 22. novembra 1954 št. 1136, ni bil vključen njen predstavnik, katerega je Kmečka zveza predlagala v skladu s predpisi čl. 4 za k. namestniškega dekreta od 2. 2. 1645 št. 75. Zato označuje to dejstvo, ki izključuje del kmetov iz tako važnega občin, skega organa za zaščito vseh
neposrednih obdelovalcev kot proti diskriminaciji, ni se vrši v izključno škodo neposrednih obdelovalcev tržaške občine, katere predstavlja Kmečka zveza. Zato
zahteva da se popravi storjena krivica in da se upoštevajo ustrezni zakonski predpisi.it
K pismu Kmečke zveze, kateremu bo sledil tudi protest Zveze malih posestnikov, nimamo kaj biftvenega pripomniti. Radi bi ie poudarili dejstvo, da prisiojne oblast' dosledno ignorirajo obstoj Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, čeprav je oblastem nedvomno dobro znano da predstavljata obe organizaciji več kmetov kot pa boromi-janska kmečka organizacija. In vendar je slednja zastopana v vseh komisijah, odoorih m u-stanovah, kar pomeni, da uživa neprikrito podporo oblasti — seveda v škodo ostalih kmečkih organizacij.
Diskriminacije v odnosu do Kmečke zveze in Zveze malih
posestnikov so torej na liani. Postavlja pa se vprašanje, zakaj tak odnos, zakaj vse te diskriminacije, ko pa bi morale oblasti vendar v prvi vrsti stremeti za tem, da bi bili kmetje dejansko zastopani po predstavnikih, ki bi znali ščititi njihove interese v vsakem primeru in ne samo takrat, ko se ti interesi spajajo z interesi stranke. Odgovor na to vprašanje ni težak. Nedvomno bi določeni krogi hoteli obdržati svoj monopol tudi na tem področju, monopol, ki si ga neupravičeno in s podporo oblasti lastijo vsa povojna leta. Ti ljudje vedo, da bi recimo njihov poraz na volitvah za odbor kmečke bolniške blagajne na mah pokazal, kakšen je dejanski položaj, za. radi česar ne izbirajo sredstev. Eno od teh je načrtno ignoriranje Kmečke zveze, kar dejansko pomeni, da nočejo ali pa se celo bojijo, če bi morali obravnavati kmečka vprašanja skupno z dejanskimi predstavniki kmetov.
Razdelitev nagrad za najboljše risbe dijakom srednjih šol
Slovenska dijakinja Vera Zerjul je dobila prvo absolutno nagrado
Za dijakinje od 15, leta naprej so dijakinje slovenskega učiteljišča odnesle vse nagrade
Včeraj ob 17. uri je bila na terasi pokritega bazena kratka svečanost, na kateri so raz. delili nagrade dijakom srednjih šol, ki so se udeležili natečaja za najboljše risbe in slike s športno temo, ki ga je razpisalo pokrajinsko vodstvo CONI s sodelovanjem šolskega skrbništva v okviru proslave «Olimpijskega dne 1959».
Svečanosti so se udeležili po. leg nagrajencev in profesorjev, župan dr. Franzil, šolski skrbnik, predstavnik pokrajinske uprave in predstavniki CONI. Po priložnostnih besedah predsednika pokrajinskega odbora CONI v Trstu, župana in šolskega skrbnika so izročili nagrajencem diplome, priznanja in spominske medalje.
Dijakinja slovenskega učiteljišča Vera Zerjul je dobila prvo absolutno nagrado. Za svoje najboljše delo je prejela poleg omenjenih priznanj tudi lepo zlato uro, dar osrednjega odbora CONI iz Rima.
Nagrajeni so bili sledeči slovenski in italijanski dijaki: (dijaki od 11. do 14. leta): 1. Furio Patrono (srednja šola
iiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiii im iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ii mn m iiiiiiiimn mn miiiiiiimiiiii, m,milllim,|||(ll|m|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Govor tajnika KD Aid a Mora
Z dobrikanjem Fanfaniju naj bi „zakrpali“ stranko
V govoru ni niti omenil tržaških vprašanj - Poudarjanje enotnosti in strašen/e s komunizmom
V okviru priprav na kongres Krščanske demokracije v Florenci je sinoči v mali dvorani gledališča «Verdi» tajnik stranke Moro govoril demokristjanskim voditeljem in aktivistom iz Trsta, Gorice in Vidma ter vseh beneških pokrajin. Njegov govor pa je bil namenjen demokristjanom in tudi javnosti vse države, saj je nakazal stališče vodstva do politike v stranki sami. do notranjega položaja in mednarodnih odnosov.
Zaman pa smo v njegovem govoru pričakovali vsaj kakšno besedo o tržaškem položaju in o načrtih stranke ali vlade za rešitev tržaške krize. Vprašanje avtonomije pa je omenil le v toliko, v kolikor je dejal, da je treba komunistom onemogočiti izkoriščanje zamisli o avtonomiji in o o-brambi krajevnih interesov. Sicer je Moro v svojem govoru tudi dejal, da se mora uresničiti ustava in pravna država ter da se morajo množice bolj vključiti v državno življenje, toda pri tem ni izrecno dejal, da predvideva ustava tudi de-
želno avtonomijo.
Kar se tiče komunistov, je večkrat pribil, da so zelo močni, da niso nič izgubili na svo. ji udarni sili, da predstavljajo veliko nevarnos* ter da se jim tako rekoč edino Krščanska demokracija lahko uspešno upira. Sploh pa je poudarjal, da je notranji položaj še vedno težak in resen. Iz teh trditev se je jasno videlo da hoče tajnik stranke povleči zaključek; Hanibal je pred vrati, torej strnimo svoje vrste vsi, pa čeprav smo si še pred nekaj meseci metali polena pod noge in skušali drug drugega prelisičiti. Pac stara taktika opozarjanja na zunanjo nevarnost, da bi se pozabile notranje razprtije pa tudi nujna vprašanja, ki terjajo rešitve.
Moro je tudi poudarjal, da ni v stranki ostrih trenj, ki da so le izmišljotina določenega tiska in strank, ki bi rade vnesle v KD seme razdora. Kasneje pa je dejal, da je treba izločiti iz stranke vsako zagrizenost in pretirane polemike, kajti vsem demokrist-
•Ifllllllllllllll Hill lili II llllllllllllllimillHIHIIIIIIIHHIIIIIIIII Ulil Hill IIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIintlllll IHIIIIIIH lllllllllll 11111111111111111111111111111111
Avtocisterna se je zvrnila na dirkališču pri Montebellu
v	▼
Šofer hudo ranjen - Huda prometna nesreča v Skednju
Slabost, nepazljivost ali mehanična okvara? Kakšen je razlog nesreče, ki se je pripetila včeraj sredi popoldneva na konjskem dirkališču pri Montebellu? Žrtev te nesreče pa je 39-letni uslužbenec druž. be za konjske dirke Carlo Draschler iz Ul. Settefontane, ki se v bolnišnici bori s smrtjo.
Draschler .ie bil za volanom avtocisterne, ki služi za zalivanje dirkališčne steze. Tokrat ni zalival, pač pa je imel za avtom privezano pripravo za ravnanje steze. Vozil je v o-bratni smeri, kot se vozi po cestah. Na ovinku tik nad Ul. del Veltro je s prednjim kolesom zadel ob cementu- steber in avtocisterna je šla s steze ter se zvrnila po nekaj metrov visoki in zelo strmi škarpi Avto je z velikim treskom padel v Ul. del Veltro, kjer je Draschlerja zaradi sunka vrglo iz kabine. Nesrečni šofer se je še zavalil po cesti in končno nezavesten in hudo ranien obležal.
Nemudoma so prišli ponj z rešilnim avtom in ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi številnih poškodb sprejeli na II. kirurškem oddelku. Zdravniki so si pridržali prognozo. Popolnoma razbit avto so odpeljali v vojašnico prometne policije, kjer bodo skušah u-gotoviti, če je nesreča morda posledica kake okvare. Zaenkrat pa menijo, <*i je bolj verjetna slabost šoferja ali trenutna nepazljivost.
# * *
Resna nesieča se je pripetila tudi v Skednju, in sicer v zgodnjih jutranjih urah, ko je 62-letni Ermanno Piemonte iz Ul. Soncini 60 prečkal cesto, da bi prišel do avtobusne postaje. 36-letni Omero Simčič pa je s skuterjem treščil vanj in ga silovito podn na tla
Piemonteja so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi prebitja lobanjskega dna spre-jeli s pridržano prognozo na 1 kirurškem oddel.iu.
Pek Francesco Vascotto iz Ul. Kožtalunga bo moral ostati precej časa na zdravljenju v bolnišnici, in to, ker »o mu odpovedale zavore na triciklu. s katerim se je peljal navzdol po cesti čarbolskega okraja. Njegova hitra vožnja se je končala ob zidu neke hiše, kjer
se je tricikel razletel na drobne kose. Vascotto pa se je ranil in je moral v bolnišnico, kjer so ga pridržali na ortopedskem oddelku.
V morje je skočila
Včeraj zjutraj so v Miljah nedaleč od ladjedelnice Sv. Roka potegnili iz morja že mrtvo 55-letno Aurelio Millo por. Mauro iz Zindisa. Njeno truplo so prenesli v mrtvašnico mil.iskega pokopališča.
Izvedelo se je, da je ženska že predvčerajšnjim zvečer zapustila dom in šla prostovoljno v smrt; privezala si je o-koli vratu vrv in skočila v morje.
Zaradi materialnih težav je bila 47-letna Giulia Valeri por. Rossi iz Ul. Zanetti obupana, in ker ni videla nobene rešit-
spavalnih praškov. Poskus samomora pa se ji prvič ni posrečil, ker so jo pravočasno odpeljali v bolnišnico.
Zvečer so prenesli v mrtvašnico splošne bolnišnice 61-let-nega Sirija Polar.za iz Ul. Giulia. Mož se je v stanovanju, ki je nad uradi komisariata javne varnosti v Ul. Giulia, >besil. Pokojni, ki je že pred leti poskusil samomor v sveto-ivanski bolnišnici, kjer se je zdravil, zapušča ženo in dva sina.
* # *
Bruno Marini iz Ul. Biaso-letto ni hotel narediti samomora in je hotel z uspavalnimi praški ublažiti glavobol. Glavobol mu je nehal, pojavili pa so se znaki zastrupitve, zaradi česar ga je njegova žena odpeljala v bolnišnico. Pridržali so ga na zdravljenju, ki bo trajalo 10 dni.
janom je treba priznati enake pravice in enake dolžnosti (nekdo med poslušalci je pri tem dejal; «finalmente«), Zaradi tega ne smejo biti 'struje organizacijsko orodje, marveč le nosilke idej, kajti sovražnik ,ki ga je treba potolči, ni v stranki .marveč zunaj.
Moro je nadalje dejal, da je bila najboljša vladna formula po lanskih volitvah sodelovanje med sredinskimi strankami, da pa so te stranke krive, če so se stvari razvijale drugače. Krščanski de-mokratje pa sprejemajo glasove	desnice	le, če	so	dani
brez	pogojev. Dejal	je	tudi,
da je KD obvarovala državo pred obnovo fašizma ter da ostaja KD zvesta svojemu demokratičnemu, ljudskemu, protikomunističnemu in protifašističnemu poslanstvu. Moro je tudi izključil vsako možnost sodelovanja s socialisti, ki še niso	položili	izpita	o	svoji
«demokraciji».
Glede odnosov v KD in njenega	programa je Moro na-
vedel 14 točk, pri čemer je pohvalil Segnija in njegovo vlado, hkrati pa izrazil hvaležnost Fanfaniju za njegovo velikodušno in učinkovito dejavnost v stranki in vladi ter izrazil željo, da bi bratsko sodeloval v njej s svojim »prestižem ir. učinkovito prepričljivostjo svoje osebnosti.« Iz tega bi lahko sklepali, da je bilo teh 14 točk namenjenih predvsem Fanfaniju kot ponudba za sodelovanje, da bi se zopet zakrpala «demokratična iniciativa«. Prav tako pa bi lahko sklepali, da se «dorote-jevci« ne čutijo dovolj močne, da bi na bodočem kongresu «fanfanijevce» prevagali, sicer ne bi se mu tako dobrikali. Vprašanje je, ali pojde Fanfani na to vabo in ali ga bo sedaj prepričalo to poudarjanje enotnosti. Vse bo seveda odvisno od odnosa sil na kongresu.
Moro je v . svojem govoru omenil tudi zunanjo politiko in dejal, da so demokristjani za svetovno pomirjenje ter da so sploh bili vedno zagovorniki miru in evropske solidarnosti ter da niso nikoli vodili nacionalistične politike. Vprašanje pa je, kako se da ta spravljivost v zunanji politiki vskladiti z nepopustljivostjo v notranjosti.
Corsi); 2. Giovanni Franzil (Corsi), 3. Bruno De Monte (Pitteri).
Dijakinje od 11. do 14. leta: 1. Laura Marzano (srednja šola XX. septembra), 2. Gabriellu Cainari (srednja šola v Miljah), 3. Tullia Gubani (Dante Ahghieri).
Dijaki od 15. leta naprej: nagrajen nobeden: pohvaljeni: Damiani di Verguda (Pitteri), Duilio Brovedani (Carli), Franco Dubbini (Corsi);
Dijakinje od 15. leta naprej: 1. Vera Zerjul (Slovensko u-čiteljišče), 2. Majda Pertot (Slovensko učiteljišče), 3. Lidija Ferfolja (Slovensko učiteljišče); pohvaljeni pa: Gabriela Orel (Slovensko učiteljišče) ter Darina Terčič (Slovensko učiteljišče).
Za dijakinje od 15. leta naprej, so odnesle vse nagrade, kot je razvidno iz gornjega seznama, dijakinje slovenskega učiteljišča. To je nedvomno lep uspeh naših dijadinj, ki jim iskreno čestitamo, obenem pa čestitamo tudi prof. Černigoju, ki poučuje risanji na slovenskem učiteljišču.
Pri tem pa moramo omeniti, da je bilo popolnoma neprimerno in pomanjkljivo, da ob izročitvi nagrad niso povedali katero šolo dijak obiskuje in ime profesorja, ki dijaka poučuje. Obenem pa moramo še dodati, da šolski skrbnik, ko je po razdelitvi nagrad obiskal razstavo, se ni ustavil pri risbah in slikah slovenskih dijakinj, ki so odnesle vse nagrade za dijakinje od 15. leta naprej in med katerimi je bila tudi risba Vere Zerjul, ki je dobila prvo absolutno nagrado. Ne vemo ali je to storil iz pozabljivosti ah pa iz kakega drugega razloga. Toda njegovo ignoriranje del na. ših pridnih dijakinj ne moremo zamolčati.
—*»------
črte za bodoče delovanje združenja.
 #»-------
O Federacija upokojencev sporoča, da bo v Ricmanjih danes ob 10. uri dopoldne na sedežu kulturnega krožka skupščina upokojencev. V Bar-kovljah pa bo skupščina v torek ob 18. uri. Na obeh skupščinah bo govoril Ernesto Ra-dich nacionalni' svetnik federacije upokojencev - CGIL.  « » —
PROSVETNO DRUŠTVO
RADE PREGARC
priredi v nedeljo 20. t.m. ob 15.30
vrtno veselico
pri
PIŠČANCIH
Nesreči na delu
Po končanem delu je Sl-let-ni Giovanni Venier iz Ul. Me-
dia stopil pod prho, da se nekoliko ohladi in okopa. Ko pa se je hotel obleči, je zdrsnil in nerodno padel. Čeprav je začutil neznosen glavobol, se je vseeno odpravil domov, in se takoj vlegel. Po neprespani noči pa se je včeraj zjutraj odpravil v bolnišnico, kjer so ga morali pridržati Na delu se je ponesrečil tudi 35-letni mizar Benito Ros-sato iz Istrske ulice, ki se je med žaganjem lesa porezal po kazalcu desne roke.
Sodelujejo:
FOLKLORNA SKUPINA PROSVETNEGA DRUŠTVA RADE PREGARC, PEVSKI ZBORI, VESELI DOLINSKI TRIO in DUET DARIO in DARKO
Od 17.30 do 2330 ure
ples
igra dobro znani orkester « GLINŠČICA »
Za pijačo in jedačo dobro preskrbljeno
Obiskovalci se lahko poslužujejo openskega tran-vaja do postaje Bani.
IZLETI
Izleti SPDT v septembru:
20. t. m. na Učko: 27. t. m. na Snežnik
Prijave v Rimski ulici 15-11 Izleti so za imetnike potnih listov.
iMiiiMitiiMiiiiiiliiiiiiiimiiHimiftiiiiiiiiiliiiiiitiiimmlimittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiii
Skupščina združenja poliomielitičnih invalidov
Vsedržavno združenje poliomielitičnih invalidov (ANIEP) sporoča, da bo 20. septembra prva letna skupščina ob 10. uri na sedežu krožka finančnih uradnikov na Trgu Ober-dan 6/a (izza urada za delo). Vsedržavni predsednik prof. Olszevvski bo predsedoval skupščini, na kateri bodo razpravljali o obračunu dosedanjega delovanja, izvolili nov izvršni odbor in sprejeli na-
Šolska obvestila
Ravnateljstvo Državne trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo vpisovanja za šolsko leto 1959-60 vršila po naslednjem razporedu:
od 1. do 25. septembra vsak dan od 9 do 12. ure.
Potrebna obvestila se dajo v tajništvu zavoda. Piazzale V. Gioberti 4
* * *
Tajništvo Državne nižje strokovne trgovske šole v Trstu (pri Sv. Ivanu) sprejema vpise v vse tri razrede vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure.
Za vpis v I. (prvi) razred so potrebne še naslednje listine;
1. Rojstni list,
2. Izpričevalo o preceplje-nju,
3. Izpričevalo o zdravih o-čeh,
4. Zadnje šolsko izpričevalo.
* # #
Ravnateljstvo Državne nižje
industrijske strokovne šole v Trstu, Rojan - Ul. Montorsino št. 8 obvešča vse prizadete, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za novo šolsko leto 1959-1960, po sledečem razporedu;
od 1. do 25. septembra vsak
IIIIHHIIIinillHHIIIHIHIHIIIHHHIHimilllllllHIIIIinilllHIHIHIHHIIHIHIHIHIHHHIHIHHHHItHI
Od 22. septembra dalje
Zasebna	zdravnišk
na dom v nujni
Podnevi bodo vedno na razpolago trije zdravniki, ponoči pa dva
Skupina tržaških zdravnikov bo od 22. septembra uvedla v našem mestu zdravniško pomoč na dom v nujnih primerih. Po začetnih težavah in ovirah tehničnega in birokra-tičnega značaja je zdaj zadeva urejena in vse pripravljeno, da bo dobro delovalo.
V omenjeni skupini je nad 15 zdravnikov in specialistov za razne bolezni, ki imajo že svoje ordinacije v Trstu. Prišli pa so na to zamisel, da bi odpravili pomanjkljivosti in pritoževanje bolnikov, ki zlasti v nočnih urah ne vedo. kam naj se obrnejo za pomoč
Kako je z zdravniško pomočjo bolniške blagajne v nočnih urah, že dobro vemo. Čakati je pač treba do prihodnjega jutra. Na Rdeči križ je treba tudi v najhujših primerih večkrat čakati, ker nima dovolj avtomobilov in zdravnikov na razpolago. Omenjeni zdravniki so se pripravili, da bodo pacientom tudi ponoči nudili svojo pomoč na domu.
Žan od 9. do 12. ure Posebno opozarja, da za vpis v 1. (prvi) razred so potrebne sledeče list ne:
1. rojstni list izdan od ana-grafskega urada; 2. izpričevalo o precepljenju in 3. zadnje šolsko izpričevalo.
Vsa ostala potrebna obvestila daje tajništvo šole * # #
Ravnateljstvo Državnega industrijskega strokovnega tečaja v Dolini obvešča, da se
vrši vpisovanje za vse tri razrede za novo šolsko teto 1959-1960 po sledečem razporedu: od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12 ure.
Ostala potrebna obvestila daje tajništvo šole.
* »*
Ravnateljstvo Slovenskega učiteljišča v Trstu obvešča, da se je začelo vpisovanje in bo trajalo do 25. septembra. Potrebna navodila so na razpolago v tajništvu zavoda. Uradne ure vsak dan od 9. do 12. ure.
# * *
Excelsior 15.00 »Esterina«, C. Gra. vina, G Horne.
Fenice 15.00 »Gola med tigri«, G. Riedrjann in M. Nunke.
Arcoba eno 14.30 «Dom gospe Kora«, R. Hossein, M. Cordue.
Supercinema 14.00 «Besnež iz Ba-skervilla«. Christoper Lee.
Fiiodrammatico 14 30 »Trije ca-balleros«, Walt Disneyev tech-nicolor
Grattacielo 14.00 »Mož za Cinzio«, S. Loren, C. Grant.
Cristallo 15 00 «Dinne una per me«, R. VVagner, B. Crosby.
Capitol 14.30 «Mož z rikšo«, T. Migure. H. Takamine.
Astra Hoiano 15 00 «Zadnj-a noč v Warlocku», H. Fonda in A. Quinn.
Alabarda 14.00 «V višino periskopa«, J. Garner, A. Martin.
Aldebaran 15.00 «Maracaibo», C. VVilde, Abbe Lane.
Ariston 16.00 «Tarzan in izgublje. ni safari«, B. Humbertone, R Beaty.
Aurora 14.30 »Ešnipurski tiger«, D. Paget, P. Hubschmid.
Garibaldi 15.00 «Criss cross — drvojna igra«, Burt Lancaster, Yvonne De Carlo, Dan Duryea.
Ideale 15.00 »Drevo obešervcev«, G. Cooper, M. Schell in K. Molden.
Impero 15.00 «Krik in bes«, Y. Brynner in Y. Woodward.
Italija 14 30 «Newyorški pločniki«. A. Gardner. B. Stanwyck.
Moderno 14 00 «Calypso», Gary Grant, F. Neal.
S. Marco 15.00 »Poletne povesti«, Alberto Sordi, M. Mastroianni, Sylva Koscina, Dorian Gray, L. De Luca. F. Marži.
Savona 14.00 «Kapitan južnih mo. rij«, R. Hudson, C. Charisse.
Viale 13.00 »Velika vas«, G. Pečk, J. Simmons.
Vittorio Veneto 14.30 «Potovanje», D. Kerr, Y. Brynner.
Massimo 14.30 »Violetera«, S. Montiel, R Vaiione.
Novo cine 14.00 «Poletne zgodbe«, A. Sordi, M. Morgan.
Otieon 14 30 «Ujetnik gora«, Y Šanson in L. Trenker.
Radio 14.30 «Rascel — Marine«, Rascel.
LETNI:
Arena dei Fiori (Ul. Ghlrlandalo)
20.00 in 22.00 »Babica Sabella«, Sylva Koscina, Renato Salvato-ri, Tina Pica, Peppino De Fi lippo.
Arena Diana 'Ulica Revoltellal
20.00 in 22.00 «Sin Caroiine Cherie«. Jean Claude Pascal, B. Bardot.
Garibaldi 20.15 in 22 00 «Criss cros — dvojna igra«, Burt Lan. caster, Y. De Carlo.
Paradiso 20.00 in 22.00 «Jez na Pacifiku«, S. Mangano, A. Per-kins, A Valli.
Marconi 19.30 in 21.30 «Zakon», G. Lollobrigida, P. Brasseur, M Mastroianni. I. Montand.
Ponziana 20.00 #Tom in Jerry v tretji rundi«. Zabavni film.
Secolo (Sv. Ivan) 18 30 »El Ha-kim», O. W. Fischer, N. Tiller.
Stadio 19.45 «Ana iz Brooklyna», Gina Lollobrigida, V. De Sica
Valmaura 19.45 «Puščavske miši«, J. Mason, R. Burton, R. Nevvton. milje:
Verdi «Krik in bes«, Y. Brynner in J. Woodward.
EurOpa «Karmela je lutka«.
Roma »Karavana suženj«.
mače popevke:	l!
Naši	za
zdravljajo;	—m0zaik
15.30 Majhen W *
16.00 Humoreska
0'Heriry: Skupit' (,j
Dvajset minut z ^
sirom RaphaelNveusju oktet poje s* mjnut * pesmi; 17.0° if giasbe; i?:°®
livoj
njiva;
GažUuraj PafV -
18.45 Mahi'.,
--	.	Kurtf;	l D
Kralj Matjaž	j,*! fl/
Nedeljski intervju. ^
poročila; 21.10 Mepltsjt| [g
skladbami;	tritott*!
23.10 Popevki,"!. Suita^
23.35 Pavel SI'n*	«:Has
rinet in klavir	R, U
ski: Sa sela — 5U	*j Vir
sestav.	.„-nSLŠv	,	fcv „
HTV JUGOSU	ns g0
11 00 Kmetijska a	10j,ls
greb; 1.6-03 N«?#*;	i
xr_:---1	g	...
Vojvodi na-i
iz ^Teogra^;
as 53 *
Dnevnik	_	_
turna panorama	etJ -- po
»Spornim iz re. _	^
mentarna odd«i^ni fiHL '
S^sširstS* fc
ši najboljši« Mali variete nsambel
zabavi«3-. (■ Ljubljana; 2L40 SmJ j»?	'
nimiv* novice — Beograd
Zagreb:	in	^
ljudne znan^ tV ^
Beograd; 20.00 Tedenski kkg,
Beograd;	C
| št
vemo^kaj kuP^: jj*
tema —	21.00	j
' cniet	—	j	-	. - ■ tj ^
me — L3ubljrovkin»^ Ktt
ljaji vojaki BR>" „ ir ^ ski umetniškiJyiZlJA ,
w vojaTški%iv r,
TELEVI®^ «4ti
10 15 Oddaj» /V# Prenos športneg	lttVej
Poročila: 19-35	^ i
st Ferrer;	^
v sedemnajst**11 po^ ^Sov
športna
nedelja ' ki.
.J0,/‘o<i S
17.00 Oddaja ' ljni ^ *■ Poročila; 19 05_	1%	t
orkester; 19-3®.JO.3*«- ***(
rt; 20.05 Telešpo^iA i, 21.00 Dnevna -k« W (
Pt(*
Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Trstu pri Sv Jakobu obvešča učence in u čenke, da se je vpisovanje v vse razrede ze pričelo. Vpišete se lahko dnevno od 9. do 12. ure do 19. t. m.
* * •
Ravnateljstvo državne Industrijske strokovne šole na Opčinah obvešča starše, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1959-60 vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 25. septembra.
* * #
Dvoletni trgovsko-strokovni tečaj na Katinari obvešča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1959-60 vsak ponedeljek in četrtek od 10. do 12. ure.
# * *
ve, je zaužila približno 30 u-          ■■■■■••■ ...........................................................................................................................
ROJSTVA. SMHTI IN HOMOKb
Dne 12. septembra 1959 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrle so 4 osebe, porok pa je bilo 16
FOHOCiLi SO SE; električar Nerio Gulli in šivilja Nicea Škerl, uradnik Giuseppe Rismondo In učiteljica Velleda Gramaliropolo, uradnik Giuliano Fabbri in gospodinja Annamaria Batich, trgovec Giuseppe Barbieri in uradnica Leonuda Zoroni, Industrijski izvedenec Umberto Maggiolare in gosjjodinja Mana Furlan, zdravnik Mario Udovirh in gospodinja Maria Luisa Rebula, natakar Al-t.edo Rebula in prodajalka Anna Radin, delavec Nazario Ceppi in gospodinja Pierina Gusich, cevar Lrnesto Kumar in delavka Licla Fornasari, pek Giuseppe Favento m gospodinja Alessandra Senizza, podčastnik kai abinjerjev Neilo Zanolli in gospodinja Ondina Veri, mehanik Giorgio Furlan in š vilja Franca Micheluzzi, pleskar Guerrino Scozzari in šivilja Anita Mapro, železničar Olivo Conte-s ni in gospodinja Bianca Valen-(e, doktor kemije Giovanni Bo-netti in učiteljica Marmella An-dri, agrarni izvedenec Luigi Galli In prodajalka Elda Filippi.
UMRLI SO: 85-letna Arina Nar. rari vd. Gjivoje, 71-letni Augusto Beltram, 58-letni Giuseppe Cepir-'o. 70-letna Veronika Taučer vd. Marini.
OKLICI
Delavec Luka Umek in gospodinja Maria Giacchi, zidar Mario Lukač iri gospodinja Nevia Grando, uradnik Cesare Rossini in gospodinja Valnea Rudes, tapel-nik Salvatore Volsig in gospodinja Edda Arena, šofer Giordano
OD VČERAJ DO DANES
Samse, daruje Marta Jankovič 500 lir za Dijaško Matico.
Umer in gosjrodinja Rosalia Ber-tocchl, delavec Bernard Skerla-vaj in šivilja Elvira Furlan, u-radnlk Luigi Devito in gospodinja Vittoria Gaio, uradnik Loris Delnet in natakarica Silvana Mi-nischeiti, mehanik Lino Sirotich In šivilja Silvana Flego, kolavda-'or Claudio Tesserini in frizerka Liliana Danieli, častnik Lucio In-neero in uradnica Gigliola Milia, mizar Giuseppe Anici In gospodinja Milena benassi, prodajalec Marcel Cunja in gospodinja Viktorija Kaligarič, šofer Mario Košuta in vezilja Liliana Develta, novinar Peter Bradelj in bolničarka Tcresa Elisabetta Rohrin ger, pek Gino Vales in gospodinja GigLola Bucovaz, mehanik Giorgio Rossi in uradnica Pierina Moretti, igralec Dario Mazzoli in gospodinja Anita Abrami, natakar Antonio Ugo In šivilja Adri-jana Cok, mizar Roman Rebula :n gospodinja Irma Sila, pomorščak Vittorio Cirilli jn gospodi-r. ,a Maria Glormani, uradnik Raf-taele Maiello in gospodinja Ma-r.a Crevatin, mesar Giuliano Set-tuni In šivilja Maria Luigia Fa-vret, pomorščak Luigi Russignan i r i gospodinja Gigliola Monaco. stražar javne varnosti Ferrurcio Ceretta in gospodinja Maria Gra-zia Stocco. uradnik Armando Miazzi in bolničarka Ines Volpe, raaksr Giovanni Montesl in ši vilja Palmira Tretiach, zdravnik
Umberto Parma in učiteljica Li-dia Sau-Gallo, agent ‘javne varnosti Kgidio Malafronte in gospodinja Giuseppa Cannavalle, zidar Bruno Apollonio in gospodinja Viola Ota, zidar Biagio Boschetti in gospodinja Bruna Canducci, mehanik Mario de Guarrlni in gospodinja Anna Altobelll, urad-:,ik Eros Maule in uradnica Vit-torina Mueller. učitelj Antonio Zuballi in gospodinja Regina Cor-tesia, železničar Sergio Armanini 'n gospoainja Maria Lanzetti, zidar Federico Calzi in gospodinja Giulia Puric, geometer Carlo Vel lani in uradnica Livia Tassini, mehanik Mario Capodei in šivilja Vittoria Savi, uradnik Fulvio Stringher in gospodinja Maria Devescovi grafični učitelj Argio Sigon in gospodinja Maria Bobig, pomorščak Vitaliano Venier in t.atakarica Daniela Vretenar, delavec Ivan Bolčič in gospodinja Pierina Marušič, mehanik Guer-rino Michell in gospodinja Ame-dea Mauri, uradnik Salvatore IVAlessandro in bolničarka Maria Puia, trgovec Dario Boscolo in knjigovodkinja. Luciana Mingotti.
DAKOVI IN IMtlNPKVKI
V počastitev spomina pok, Mare
šamse, daruje Marija Stibel 100C	   ..._____
;Ir za sirote padlih partizanov. I vsaka po 6 317.225 lir, enajstice
V počastitev spomina pok. Marel 63.172 lir, desetice pa 7.645 lir,
SOLA GLASBENE MATICE
V TRSTU
Vpisovanje starih in novih go-jencev se nadaljuje med uradnimi urami v šoli Glasbene Matice v Ul. R. Manna 29, tel. 29-779. Razdelitev urnikov in pričetek pouka bo jutri, 14. t. m. ob 9 uri v šolskih prostorih.
—« p—
LEKARNE ODPRTE DANES
Bemissi, Ul Canova 11; Croce verde Ul. Settefontane 39; Pic-ciola, Ul. Oriani 2; Pizzul-Cigno. la, Korzo 14; Ravasini, Trg Li berta 6- Alla Salute. Ul. Giulia 1; Vernari, Trg Valmaura 10.
—as-------
NOČNA SLUŽBA LEKARN v septembru
Biasoletto, Ul. Roma 16; Man-zoni, Ul Settefontane 2; Marchio, Ul. Girinastica 44:	Rovis,	Trg
C-oldoni 8; dr. Rossetti, Ul. Com bi 19.
 »»--------
loterija
36	14	18	28	33
42	47	1	50	19
5	62	89	76
70	67	73	51	88
66	77	86	29	53
28	16	44	82	35
54	72	37	76	47
55	19	90	60	58
69	3	76	4	14
34	72	66	12	13
ENALOTTO
XX 12 21 XX 2 X 11 Kvo4e: tri dvana.istice. ki dobijo
BARI CAGLIARI FLORENCA GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE
Tako službo imajo že v nekaterih večjih italijanskih mestih kakor n. pr. v Milanu, kjer se je dobro obnesla. Radovedni smo, kako bo v našem mestu.
Zdravniška pomoč te skupine bo nepretrgana, to je ponoči in podnevi. Podnevi bodo vedno na razpolago trije zdravniki, ponoči pa bosta v službi dva. Poklicati bo treba le telefonsko številko 68-111 in zdravnik bo takoj pohitel z avtom k pacientu, pregledal ga bo na domu. ali če bo potrebno, v ambulanti, mu nudil zdravniško pomoč in zdravila, ali pa odredil sprejem v bolnišnico. Tarifa za zdravniško pomoč podnevi bo 2000 lir, za ponoči pa 25CO lir Omeniti je treba, da ta služba ne pride v poštev v primerih prometnih nesreč ali nesreč na delu.
Tudi če bo nekoga ponoči močno bolel zob, mu ne ho treba čakati do jutra, ker bo skupina nudila tudi zobozdrav-niško pomoč na domu. ali pa v ambulanti.
Zdravniki te skupine poudarjajo. da bodo nadvse korektni z družinskim zdravnikom, ki ga pacient morda ne bi poklical k sebi, ali ga ne bi biio doma, Ce bo bolnik hotel, ga bodo nato izročili tistemu zdravniku, ki si ga bo izbral, in mu opisali potek bolezni, zdravljenja itd. Prav tako se ne bodo vmešavali v pristojnost Rdečega križa.
* * *
Na ortopedskem oddelku je včeraj umrla 82-letna Anna Fassinelli iz Ul. Ros.setti, ki r.o jo bili sprejeli v bolnišnico 12. avgusta. Tedaj so jo zaradi verjetnega zloma stegnenice leve noge pridržali s prognozo okrevanja v 30 ali 60 dneh.
Ravnateljstvo dvoletnega strokovno industrijskega tečaja v Nabrežini z oddeljenimi razreJi v Sv. Križu obvešča starše in učence, da se vrši vpisovanje za novo šolsko leto 1959-60 vsak torek, sredo in petek od 10. do 12. ure in to do 25. septembra t. 1. Vsa pojasnila o potrebnih dokumentih dobite na oglasni deski v I. na lstropju šole v Nabrežini, Trg sv. Roka.
Za družinske potrebe je ogoljufal trgovca
Zadnja razprava poletnega odseka preture je bila precej dolga; na sporedu je bilo vet primerov kršitve zakona, ki jih je sodr.ik odložil za kasneje. Samo primer 39-ietnega Michela Lattar.zia iz Ul. D'Alviano, ki se je lotili prevare, da bi prišel do denarja, je sodnik obravnaval. I.attanzi je decembra lani kupil v prodajalni Attilia Flacka v Ul. Roma štedilnik in brilni aDarat. Na račun je plačal 4500 lir, za preostanek pa je podpisal 4 menice po 6000 lir. Tega denarja Flack ni nikoli videl in tako je začel moža iskati. Toda na naslovu, ki ga je bil Lattanzi pustil, ga ni bilo.
Ko je moral I-attanzi pred policijske organe, je dejanje skesano priznal. Do tega ga je prisililo dejstvo, da ni i-mel sredstev za življenje. Zato je štedilnik prodal za 16.000, brilni aparat pa za 8000 lir. Oboje so agenti zaplenili kupcem in vrnili Flacku, Lattanzija pa so prijavili sodniku, ki ga je včeraj obsodil na 2 meseca in 20 dni zapora ter na 4000 lir globe.
RADI
brika;
MU' OO ,žlv
^ešču
MOTOGUZZI: »Ufa, j. h;Sc»
'j,
bencinski P«*" (0 „
silnosti .Ereoie*^ ^ cikel 5 stotov.	1	*
ŽIMNICE
s.r»*sas»y^jki
XXX ottobre, v«!	^	f,
OTROŠKE VOZ£iginA S žičke, žimnice l0 po ( K
llex ^madal^i ;Ht
V
bite pn »Sj t™ (Uj,
zemljišča, v
bite pri lvl'*"anca	_
Ulica rorre&ian Aj.
'J H
Ottobre	pOS^k'	‘
KUPIM MAJH^kjJ fot Ul
di ruševino «
nudbe na
anevnika»
NEDELJA, 13. septembra 1959 RADIO TRST A
8.00 Jutranja glasba; 8.40 Slovenski narodni motivi: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Glasbena nia-t.neja; 11.45 Respiehi: Rimski vodnjaki; 12.15 Za vsakogar nekaj; 12.40 Novosti v jazzu; 13.00 Dunajski valčki; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 15.00 Yvette Homer iri njen ansambel Musette; 15 20 Dvajset minut jazza; 15.40 Slovenska zborovska glasba; 16.00 Glasbeni popoldan; 16.30 Iz revii skladateljev Berlina. Kerna ln Rodgersa; 17.00 Debuss.v Morje, trije simfonični osnutki; 17.23 Plesna čajanka; 18.00 Koncert slovenskih solistov: 18 30 Glasbena fantazija; 19.13 Pestra glasba;
20.00 Šport; 20.05 Glasbena medigra; 20.30 Motivi iz filmov; 21.00 Fesniki in njih stvaritve; 21.25 Slovenske ritmične popevke; 22.00 Nedelja v športu, 22.10 Ibert-Trio za violino, čelo in harfo; 22 30 Večerne melodije; 23.00 Trio Dave Brubeck; 23.30 Nočni ples
TRSI
7.45 Kmetijska oddaja:	9.00
Igrajo štirje mali ansambli; 12.10 Venček pesmi; 12.30 Glasbeni album; 13.25 Nedeljska fantazija: 14.30 Operna glasba; 15 30 Prenos zadnje nogometne tekme za pokal Italije; 17.15 Simfonični koncert; 19.45 Šport; 21.00 Mali glasbeni variete; 21.45 Koncert duela La Volpe-De Conciliis 11. PROGRAM
10.00 Zenska nedelja; 13.00 Ne deljske pesmi; 13 40 Življenje z ženo; 15.00 #11 dlscobolo«; 16.00 »La mongolfiera«. 17.00 Glasba m šport; 18.30 Plešite z nami:
21.00 Vabilo pesmi — igra orke ster Giovanni Fenati; 22.00 99 nezgod Pulcinelle; 22 30 Športna nedelja.
KOPEH
6.00-7.15 Prenos KL; 8.00 Kmr. lijaka oddaja: Ali lahko izpolnimo perspektivni plan v štirih le. t h? Obisk v KZ Šmarje — Sestavek o neobdelanih površinan — 15 novih skladišč v goriškem okraju; 8 30 Z. narodno pesmijo v nedeljsko jutro; 9.00 Naša re portaža: Koper čez pet let; 9.13 Zabavni zvoki; 1000-10.30 Prenos KL: 10.30 Odlomki iz oper (G. Verdi, U. Giordano. J. Massenel ;n G. Bizet); 11.00 Nedeljska reportaža; 11.20 Nedeljski koncert;
12.00 Razgovori s poslušalci' 12 10 Glasba po željah; 12.50 Glasba po željah (11. del); 13.30 Za našo vas; 14.00 Glasba po željah: 15 10 Za vas smo izbrali — spored za havnih melodij; 16.00-19.00 Pre nos RL; 19.00 Igrata Hans Oster vvatd in Lotbar Loeffler; 19 3(7 22.15 Prenos RL, 22.15 Plesna glasba.
SLOVENIJA
6 00-6.30 Nedeljski jutranji pozdrav; 6.40 Prireditve dneva; 6.4* Vedri zvoki; 7.15 Češka godba igra; 7.35 S popevkami v nedelj skn jutro; 8.00 Mladinska radijska igra — Victor Hugo: Gavro-the; 8.30 Josef Suk: Iz clgla »O mamici«; 8 43 Pesmi Antona Schvvaba in priredbe Vlada Golc ba za soliste, zbor In orkester. 9 03 Zabavna matineja; 10.00 Se pomnite, tovariši...; 10 30' Naš koncert za letoviščarje; i 1.00 Do.
1,-LETNEGA
vino jestvin *'*	j jih
Ul. Rossetti l*-	tcC,^
Bog*1
KROJACNICAtj
iŽ_“'
HIŠNO	K'
no teletonir*1
m('. S
KR0^«-J
v ceDtru
ln zračno, 01
"T
DETERSAN • r*c'V3i
ZA TBl
vam n udi
Tržaška knjigarna
'Vi>C Ml
TRST
Ul. tv. Frančiška 20 tel. 61-792
mogočajo u rjprs , in popolno P
Odlik°v8‘a k!',’ ||2'!
laboratorij _	ig
S B Ni^
U1: **. . Te|e H« .
(Treviso)	-	(	4
za Julijsko ^ f li
™ K
BAZ Z * Vi*.?
K'
TRST,	J**
Telefon
Dobite tudi:0Sec^
stroje in_:Taste Vil ' gum'1 fj
kleti,
st ve ne Pre^o p'a/f' ti aIao IV« vodo- e,p, J ^
pipe
in ogenj železne
BOG* /
,1/1.
Ulica Ddi"e
obvešča
telo, da	t*	.
blag0 (|K
0»'*
vzorce
gospode
2‘“/«55*
Vsem, k.1 ngše63
zadnji pod
nepozabnega
jORU
It
A
in ki so *fyf se najtoplCJ
d"1
Boljunec-
zahvala
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki stvovali ob težki in prerani izgubi ,r” lega našega nepozabnega sina in brat*
JOSIPA LEGISt
Posebna zahvala sorodnikom. Pje [pl*8 iA.[ prijateljem, delovnim tovarišem, vas c(l<3>'vS< dini iz Medjevasi, Mavhinj, Vižovelj. ® ju Radovič iz Nabrežine, darovalcem cv®*3.. p* J so ga v tako velikem številu spretnu* w R zadnji poti.	^	s«s'fV
Neutolažljiva mama. ote•
Dragica in Irma in
Cerovlje, 13.IX.1959
^ri§ko-bene§ki dnevnik
To in ono iz vasi med Vipavo in Sočo
Nina bi morala že zdavnaj Otirati cesto do Sovodenj
*
W POt 2anesla v N V L naš0 vas, ki ^» r.V° in Sočo in
h
'UjM olajšan prevoz mnogim vaščanom, ki delajo v mestu “unja letina dobra, le suša je uničila zelenjavo
las
80t°vo še premalo
'»Kana
Pa čeprav
nudila pri-
r#C °vddivha aii --
- *tn __________ vasl	sami
^	ndčinske
i i. ‘urana in
Mu,
j in to ii r<Ke,! lrno .in h>gien.
,>?Wa
bi So„„ruocl'la- aeve-p. “Je Pridobile
M „lbi. s® goriška
Potrudil
del
m bi
1 vod.
Pokra j in-
lz* Standre-
>iu dakl ie S6dai ®ajhnim prevoz-
se za vsa-
dviga
* floslej n h ?
»iziva it lo še ^Sov„dB:,.UPamo, da
V .Soj--80 neusliša-
!* .,le as£altiranje
sarao o-
*lSoV(jLmtl°g»n
l,T »voden, ::b““ Pre' t »a kl Se dnev-
?! Sa deic V tovarne
H.I M tnHi na mesta,
^ vreddlp0Večalo tu-
. vasice, ki
(‘bi l»ki?5e. .ribiče in
Mišfe sl*t0_b'£a nedelj-
<Sov,Se mn°eih dru-“Ri]
SlK^V L?'1** cestni ! Skdaj°V'h- °Učina etorniL Posredovala
ne bodo
dneh toliko več škode pri zelenjavi, ki jo je suho vreme uničilo in se je salata obdržala le pri tistemu kmetovalcu, ki je zalival, kar pa je na velikih površinah skoraj nemogoče. Doslej se je le eden izmed sovodenjskih kmetov in sicer Edvin Kovic potrudil, da iz Vipave črpa vodo in s posebnimi gumijastimi cevkami škropi po vsej njivi ter si tudi ob hudi vročini zajamči dober pridelek. Slabo vreme letos seveda ni bilo naklonjeno vinskim trtam in grozdja bo v Sovodnjah zelo malo, nekaj ga bodo pridelaii le tisti domačini, ki jim je vinogradništvo eno najvažnejših panog v kmetijstvu in ki
grozd ohrani.
Prosvetna dejavnost je sedaj mrtva ,pevski zbor ne deluje, ker so številni pevci pri vojakih in brez teh fantov ne more obstajati. Njih glasove pa smo skupaj z ostalimi lahko slišali preteklo sredo ob 15.30 po koprskem radiu, ki je oddajal program, v katerem so nastopili pevski zbori z Goriškega in Tržaškega. Domačini so sc kar dobro odrezali in so pod vodstvom Doreta Klavčiča zapeli odlično vrsto lepih domačih pesmi.
Na športnem področju pa se je nogometna sezona že pričela, odnosno bodo domači nogometaši nastopili danes proti Juventini iz Standreža, o čemer pišemo drugod.
IZ LOCNIKA
Danes popoldne brez elektrike
Občinska podjetja opozarjajo vse potrošnike električne energije v Ločniku, da je v nedeljo, zaradi del v glavni kabini, ne bodo mogli koristiti in sicer od 13.30 do 17. ure.
Še ena vožnja z avtobusom štev. 5
Z današnjim dnem bo avtobusno podjetje ATA vzpostavilo še eno vožnjo na progi štev. 5, ki vozi do pokopališča in nazaj. Tako bodo imeli Goričani možnost, da se odpeljejo popoldne tudi ob 16.15 s pokopališča nazaj v mesto.
Poroka
Včeraj sta se poročila v So. vodnjah Rezi Kovic iz Sovodenj in Serafin Petejan prav tako iz Sovodenj. Mladoporočencema želijo prijatelji in znanci na njuni skupni življenjski poti kar največ sreče in zadovoljstva.
Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo.
so bili vedno na preži, da se
Obeta se nam prijetna jesen
* 'čl °bčinska
upra-
Niškem 1 pretekl£
i*? SzaPirtktU'
>’ l Nover? stanje i	P°lem
(, J* ie <LUpravni od-
SQ6Stal
v sredo
f* ‘Se,u bo tudi se-^V. Sve‘a 1‘se
giav-
C^teta kar davolj
Ldobra.
Ju’ a«t0kaž:Re cene-
jSKs!bl!o v 2adnJ‘h
'"UH
"""llllllllll
> delavk
* i» Švico
"JO. !atke
V »taV^Valm til,
s N?'na
*a delo
8 Mo
sporo-
ta vpisova-
Me:
e UVČljo
oirane
s. uro; hrano
" Stiski marke
ii. taho
delavke Pren°čišče
sartie
Mu	pre-
K* ^ora k
Uran Predložiti . Ha delo v Mj.	0	i®. sep.
M ta knJtarosti 1 tea Carskp nfekcijo.
LSSi 2* frauka
KVsp*osta“Vela
/cJSvibtorai; a.r,ano
H ':tbe«rai° de'av-
,	p,	.
švicar'
^>Nvmp{»ice za "'N h<čna°Sti, °d
/	ta J**
'dev
S^utbra šeni
Po poletju, ki ga letos skorajda nismo imeli, saj sta se običajno najbolj vroča meseca kisala in nam privoščila le malo lepih dni, je po nekaj vetrovnih dneh v septembru nastopilo krasno vreme. Sonce opoldne kar pripeka in nas vabi celo k morju, pa tudi h krajšim sprehodom, med katerimi lahko občudujemo bogastvo narave mimo lepih sadovnjakov v dolini in veselih vinogradov na briških holmih in vipavskih dolinicah. Tisti, ki ni utegnil na dopust poleti je lahko srečen, saj je naletel na najlepše vreme in si lahko izbere po mili volji kraj, ki mu je najbolj povše-či, povsod se bo izognil trumam turistov, ki so v največ primerih že zapustili Jadran in planine in odromali zopet na svoje domove.
Vinogradi nas vabijo z dobro letino in jesenska mirnost nam daje novih moči, da preživimo dolgo zimo, ki je pred nami. Naš. kmečki človek ja že pobral v glavnem vse sadove, ki jih je~ rodila zemlja. Žalosten pa je le naš vrtnar v okolici Gorice in v predmestju, ki mu je suša zadnjih dni uničila skoraj ves pridelek posebno na njivah, kjer ni mogoče namakati nasadov. Malo dežja v preteklih dneh, pa tudi sedaj bi prav gotovo ne škodilo, saj pravijo, da bo kljub temu ostalo lepega vremena še na pretek.
Izlet žena v Istro
Slovenske žene z Goriškega organizirajo v nedeljo 20. t. m. enodnevni avtobusni izlet v Istro z obiskom Kopra, I-zole, Portoroža in Pirana. Vožnja stane 750 lir.
Vpisovanje do srede 16. t. m. v sledečih krajih; za Gorico na sedežu ZSPD v Ul. A-scoli 1, za Standrež in Sovod-nje pri Pefki Brajnik, za Pev-mo pri Malki Mikluš, za O-slavje pri Gizeli Primožič in ta Podgoro pri Vilmi Bregant. — _«»——
Izlet SPD v Istro
's;
Slovensko planinsko društvo iz Gorice organizira v nedeljo 4. oktobra enodnevni družinski izlet z avtobusom v Koper, Izolo, Portorož in Piran.
Cena vožnje za člane 600 lir. nečlane 650.
Vpisovanje v kavarni Bratu' do vključno 27. septembra.
Odhod iz Podgore ob 6.30, izpred kavarne Bratuš ob 6.45.
Prijateljski derby Sovodnje - Juventina
'O
Mednarodna regata «dragonov»
Ole Berntsen z „Lilom osvojil pokal „Heriot
««
f i
V včerajšnji 6. in zadnji regati prva «Aretusa» s tržaškim krmarjem Sorrentinom
Danes popoldne s pričet-1 in Edda Lupieri, šofer Aurelio kom ob 16. uri, bo na sovo- Massari in Graziella Forchias-
denjskem športnem igrišču prijateljska nogometna tekma med štandreško Juventino in lokalno ekipo. Sovodenjci že dalj časa trenirajo pod vodstvom novega trenerja Donde, medtem ko je vodstvo Juven-tine letos prevzel znani Aulet-ta. Obema bo s to tekmo dana možnost da si bosta izbrala dokončno postavo moštva za prihodnje bolj tvegane prvenstvene tekme.
Juventina bo igrala v svoji najboljši postavi; letos si je namreč pridobila nekatere nove igralce, med katerimi je tudi znani Cjak, lanski be-njamin sovodenjskih navijačev. Donda je pa svojo ekipo precej «pomladil». Vso «staro šaros je namreč spravil v «penzion» in upa da bo z «mla-dimi» gospodaril v letošnjem prvenstvu prve divizije.
Zatorej vodstvo sovodenj-skega športnega društva opozarja svoje nogometaše naj se zberejo ob 15.30 uri na sovo-denjskem igrišču.
Rojstva, smrti in poroke
V goriški občini se je od 6. do 12. septembra rodilo 12 otrok, umrlo je 7 oseb, oklicev je bilo 12, porok pa 6.
ROJSTVA; Claudio Sergi, Adriana Petean, Flavia Coco-let, Maria Palumbo, Stefano Milanese, Alfiero Comar, Mau. rizio Sergiampieri, Gianni Ju-Costantino Coccitto, Alida
Medeot, Manuela Zitter, Do-nato Zollia-Rojc.
SMRTI; 79-letna gospodinja Palmira Pizzioli, vd. Seghizzi, 57-letne Margerita Moro, por. Bigarini, 39-letni tekstilni tehnik Jordan Terpin, oUletna go. spodinja Maria Terpin, por. Grusovin, 64-letna delavka Giuseppina Gorian, por. Brusa, 58-letni delavec Antonio Feghiz, 58-letni stavbni asistent Dante Valdiserri.
POROKE: kapetan italijanske vojske Manfredo Schiatti in visokošolka Maria Filipuc-ci, Corrado De Colle in delavka Maria Fabbro, uradnik Mas-similiano Cassani in gospodinja Lucia Vecchiet, uradnik Luciano Giorgi in gospodinja Edda Manfrin, Oliviero Peres-son in delavka Margherita Za-nuttin, delavec Sergio Petea-m in Giuseppina Visinti.
OKLICI; mizar Gianfranco Ragusa in šivilja Ottilia Verone, poštni sel Luciano Matelli
sin, bančni uradnik Pietro U-scello in uradnica Mirella Sto-covaz, uradnik Calogero Riz-zuto in učiteljica Wanda Sar-delli, uradnik Guerrino Milia-ni in Rosalba Piemonti, delavec Giuseppe Calligari in El-via Chiabai, uradnik Pietro Locuoco in Vanda Cecchini, agent javne varnosti Jader Tarlazzi in Vincenzia Falco-mata, uradnik Lino Tegon in Franca Russo, oficir italijanske vojske Lucio Innecco in uradnica Gigliola Milia.
Kino v Gorici
CORSO. 15.00: ((Nekdo bo prišel«, F. Sinatra, D. Martin.
VERDI. 14.30:	«Prva ljube-
zen«, C. Gravina, L. De Lu-ca.
VITTORIA. 15.00:	((Boginje
greha«, E. Bartok, mladini vstop prepovedan.
CENTRALE. 15.00:	«1 tartas-
sati«, Toto, A. Fabrizi.
MODERNO. 15.00:	((Pogumni
princ«.
 o -------
TEMPERATURA VČERAJ
Danec Berntsen je z jadrnico «Lil» osvojil pokal ((Virginia Heriot«. Tak je logičen zaključek mednarodne regate dragonov, katere šesta regata se je odvijala včeraj popoldne v tržaškem zalivu v vodah Miramara okrog 3 milje od obale. Ole Berntsen je namreč zgovorno dokazal, da mu med nastopajočimi ni enakovrednega mojstra v krmarjenju in poznavanju vetrnih struj ter v upravljanju jadrnice sploh. Prednost, ki si jo je pridobil z zmagami v 2., 3. in 4. regati mu je dopuščala, da je v zadnjih dveh regatah samo pazil na svoje najnevarnejše konkurente in ni forsi-ral.
Časten plasma sta dosegli i-talijanSki jadrnici «Venilia» s krmarjem Cosentinom iz Neaplja in pa «Aretusa» s tržaškim krmarjem Sorrentinom, ki sta se uvrstili na drugo oz. tretje mesto. Cosentino je zmagal v dveh regatah (prvi in peti), Sorrentino pa v zadnji 6. regati. Obema Italijanoma sta bila skoraj enakovredna Avstralec Sturrock in Francoz Delimal, vsi ostali z izjemo Jugoslovana Vičiča, pa so sestavljali drugo kvalitetno skupino. Vičič je nastopal z neprimernim doma izdelanim dragonom in je zanj že zelo razveseljivo, da je v vseh regatah razen v prvi dosegel cilj in povrhu niti ne vedno zadnji.
Kot za predzadnjo regato, tudi za včerajšnjo pogoji niso bili dobri in zaradi skoraj popolne odsotnosti vetra je moral biti start kar sedemkrat odgoden. Pihal je namreč jugozahodnik «libeccio» s hitrostjo komaj 0,25 m na se-
T T •	HP v • v
Kino v Irzicu
Najvišja temperatura 26 stopinj ob 13.15, najnižja 10 stopinj ob 6.30. Vlage 69 odstotkov.
AZZURRO. 14-22: «Eno noč v Warlocku», R. IVidjnark, H. Fonda, A. Quinn, v barvah. PRINCIPE. 14-22:	((Natakari-
ce«, G. Ralli, U. Tognazzi, P. Renzi.
NAZIONALE. 14-22:	((Gang-
sterjevo življenje«, S. Co-chran, L. Milan. EXCELSIOR. 14-22: »Itako poročiti hčer«, R. Harrison, K. Kendall, cinemascope in v barvah.
S. MICHELE. 14-22: ((Prelaz Oregon«, J. Ericson, cinemascope in v barvah.
  «»------
DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna S. Giusto, Kor-zo Italia št. 106, tel. 31-51.
«MIRELLA>
Trgovina z galanterijskim blagom in konfekcijo
TRG XXVII. MARCA 11, VOGAL ULICA OBERDAN GORICA
Obveščamo vse cenjene odjemalce, da smo prejeli pošiljko ženskih in otroških volnenih jopic v vseh barvah po zelo nizkih cenah■ Ženske jopice od l.oOO lir dalje. Ugodna prilika za nakup ob pričetku šolskega leta za Vaše otroke!
kundo kar je praktično toliko kot nič.
Osmi start ob 12,35 je bil končno uspešen in vodstvo je prevzela nemška jadrnica «Muh III.« pred Venilio, Are-tuso, Gustelom XI. in Lilom. Pri prvi boji se je med prve vrinila tudi francoska jadrnica Damsel, medtem ko se Lil nikakor ni mogel preriti v vodstvo, katero sta kmalu prevzeli obe italijanski jadrnici in ga obdržali do cilja, katerega je prvi dosegel Sorrentino s svoio «Aretuso».
VRSTNI RED V 6. REGATI: 1. «Aretusa» - Sorrentino (It.) 0 točk, 2. »Venilia« - Cosentino (It.) 2, 3. »Gustel XI.» -Sturrock (Avstral.) 3, 4. «Lil» - Berntsen (Dan.) 4, 5. «Dam-sel» - Delimal (Fr.) 5 itd.
KONČNI VRSTNI RED BREZ NAJSLABSE REGATE: 1. «Lil» - Berntsen 4, 2. ((Ve-
nilia)) - Cosentino 8, 3. «Are-tusa» - Sorrentino 12, 4. «Gu-stel XI.» 15, 5. »Damsel« - Delimal 27 itd.
Danes v Trstu
KOLESARSTVO Pokal »Antonio De Berti«,
meddeželna kat. gojencev (89,990 km). Organizira CS In-ternazionale. Start ob 15. na Trgu Valmaura.
OLIMPIJSKI DAN Uradna proslava olimpijskega dne ob 12. v starem rimskem gledališču.
STRELJANJE Prvenstvo Trsta v streljanju na leteče krožnike. Strelišče na Kolonji. Začetek ob 10. KONJSKE DIRKE Dir (trotto) na Montebellu. Začetek ob 15.30.
Priprave Jugoslovanov za balkanske igre
Nekaj dobrih rezultatov na izbirnem tekmovanju
Lorger 14”4, Miler 7,39 v daljino, Lešek 4,35 s palico
ZAGREB, 12. — V okviru izbirnega atletskega mitinga najboljših jugoslovanskih atletov za sestavo reprezentance za Balkaniaido, ki se bo nadaljevala jutri, je bilo danes doseženih nekaj dobrih rezultatov. Na 200 m za ženske je Šikovčeva izenačila lastni državni rekord s časom 23”8, Miletič je vrgel kopje 75,78 m daleč, kar bi bil nov državni rekord če ne bi komisija meta razveljavila zaradi malenkostnega prestopa. Dober je tudi rezultat Milerja v skoku v daljino (7,39), Jovoviča v krogli (15,93) ter Leška v palici (4,35).
V posameznih disciplinah so zmagali: višina — Marjanovič 1,90; 110 m ovire — Lorger 14”4, kopje —- Miletič 71,40; palica — Lešek 4,35; krogla — Jovovič 15,93; 80 m ovire ženske — Babovič 12”; 100 m — Lorger 11”: 200 m ženske — Sikovec 23”8, daljina — Miler 7,39; 400 m — Knafl 49”7; disk — Rakič 48,48; 1500 m — Na-
llllllllliMIIIIHIHIIIlIlllllllHlllllllimHiroilllllllHMIIIIIHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIHIItlHIllIlllllllllimitllllllllllllllllllllllilllllHIIHIIIIIMIHIIIMIIIIIIIM
Drugi dan državnega prvenstva v atletiki
1 državni in7 reko med 11 oddanimi naslovi za L 1959
Costa na 400 m - 56’ 7, Cavalli v troskoku • 15,6? Povprečni rezultati v ostalih disciplinah
800 m moški — finale
RIM, 12. — Drugi dan državnega prvenstva posameznikov , v atletiki se je začel z novim državnim rekordom v teku na 400 m za ženske. Postavila ga je 18-letna Danila Costa s časom 56”7, ki je za 6/10 sekunde boljši od njenega lastnega rekorda, ki ga je dosegla letos aprila. Razen nje sta v finalu še dve drugi atletinji tekli boljše od starega rekorda prvenstev.
Če je ta prvi finalni rezultat mnogo obetal, pa naslednji niso zadovoljili pričakovanj. Premoč favoritov je bila namreč skoraj v vseh disciplinah tolikšna, da se jim ni bilo treba posebno naprezati in zaradi tega so tudi njihovi rezultati v glavnem samo povprečni, če izvzamemo dober rezultat Cavallija v. troskoku, ki je izboljšal rekord prvenstev, kar je uspelo samo še Martiniju na 400 m z ovirami ter moški štafeti 4x400 m Fiamme Oro iz Padove.
Vsega je bilo danes oddanih 11 državnih naslovov za leto 1959. Osvojili so jih:
Paternostrova v metu kopja (42,44), Bartolozzijeva v višino (1,61), Bertonijeva na 80 m ovire (11”4), Costa na 400 m (56”7), Martini na 400 m ovire (51”6), Berruti na 100 m (10”5), Cavalli v troskoku (15,68), Consolini v disku (52.63), Baraldi na 800 m (1' in 51”9), Pamich v hitri hoji na 10 km (46’14”) ter štafeta 4x400 m Fiamme Oro Padova (3’13”4).
Prvenstvo se bo nadaljevalo in zaključilo jutri.
Tehnični rezultati
400 m ženske — finale
1. Costa 56"7 (nov italijanski rekord — prejšnji: Costa 57”3),	2. Carnevali 57"8,	3.
Jannaccone 58”7, 4. Doro 59”3,
5. Fozzer (Edera - Trst) 59”9,
6. Bartolozzi 1’.
200 m moški — kvalifikacije (Prva dva iz vsake skupine v finale)
1. skup.: 1. Meneguzzi 22”, 2. Serio 22”3, 3. Sisti 22”6, 4. Gerardi 22”7, 5. Clasier 23”, 6. Carvutto 23”2.
2. skup.:	Berruti 21 ”7,	2.
Bonmarito 22”1,	3. Carletti
22”3, 4. Bellotti 22”5, 5. Sala 22”8, 6. Montanari 22”8.
3. skup.: Patelli 22’T, 2. Boc-cardo 22”3, 3. Angeletti 22”5, 4. Cardi 22”8, 5. Cosa 22”8, 6. Castagnini 22”8.
Kopje ženske — finale
1. Paternoster 42,44, 2. Surci 39,32, 3. Spagolla 35,69, 4. Škabar (Ginnastica Trst) 35.38, 5. Margotta 35, 6. Rametta 33,16.
4 x 100 m moški - kvalifikacije
(Prvi 2 iz vsake skupine v finale)
1. skup.: 1. C. A. Centrale -Rim 42”9. 2. Pirelli - Milan 43”2, 3. SEF Torres - Sassari 43”4 itd.
2. skup.: 1. Fiamme Oro Padova 42”5, 2. Fiat - Turin 42"7, 3. AS Roma 42”8 itd.
3. skup.: 1. AA Genoca 42”4, 2. Coin Mestre 42”8, 3. AA Gen. Palermo 42"9 itd.
4x100 m ženske — kvalifikacije (Prve 3 iz vsake skupine v finale)
1. skup.: 1. Šport Club Italia 49"6, 2. Amatori Genova 50”3, 3. AS Rim 51”, 4. Liber-tas - Turin 52”5 itd
2. skup.: 1. Fiat Turin 48”4, 2. Imec Bergamo 49”9, 3. Fontana - Bologna 30”8, 4. Capi-tolino Rim 51”1,	5. Gilera Ancore 53”2.
400 m ovire — finale 1. Martini 51”6 (nov rekord prvenstev — prej Filiput in Morale 51”8>, 2. Catola 52”5,
3 Morale 52”6, 4. Gavelli 53”4,
5. Ginelli 54”8 6. Matteo 55”2. 200 m ženske — kvalifikacije
V finale so se uvrstile: Costa 26”1, Mecocci 26”8, Ferra-rio 26"2, Covoni 26”6, Leone 25"5, Rosa 26"2.
Višina ženske — finale 1. Bartoluzzi 1.61, 2. Giardi 1.58, 3. Cremonti 1.55, 4. Cae-ciavillani 1.45, 5. Biddau 1.45
6. Orlandini 1.45.
100 m moški — finale 1.	Berruti	10”5	2.	Patelli
10”7, 3. Meneguzzi 10”8,	4. Bel-
lotti 1‘”, 5. Rizzo 11”, 6. Gal-lina U”l.
Hoja 10 km — finale 1.	Pamich	46’!4”,	2	Massi
48’08”6, 3. Serchinich 48’42”8,
4 Natali 48’51”4, 5. Corsaro 50’03”, 6 De Rosso 51’32”4.
80 m ovire ženske — finale 1.	Bertoni	11”4,	2.	Musso
11”7. 3. Ruedl 12”1, 4. Galluz-zi 12”3, 5. Ciangherotti 12”4, 6. Rosini 12"5.
Disk moški — finale 1 Consolini 52.63,	2.	Rado
52.20, 3. Grossi 49,85, 4 Ro-deghiero 49.16,	5. Lucchese
48,56, 6. Giacobbo 47 99.
Troskok — finale 1. Cavalli 15,68 (nov rekord prvenstev, prej 15,21 Gatti), 2, Gatti 15.28, 3. Massa 14.56, 4. Trogu 14.50, 5. Bortolozzi 14.37 6. Riccitelli 14.36.
4 x 400 m — finale 1. Fiamme Oro Padova (Fos-sati, Fattorini, Guerra, Lod-do) 3’13”4 (nov rekord prvenstev, prej 3’14”3), 2 Ottavo Co-militer Roma 3’14”8, 3. Centrale Roma 3’17”7, 4. Coin Mestre 3T8"5, 5. Ass. Gen. Palermo 3T9”1.
1. Baraldi 1’51”9, 2. Fraschi-ni 1’52”4, 3. Rizzo l’S2”5, 4. Della Minolta 1’52”9, 5. Bian chi 1’55’T, 6. Buzzi l’S9”6.
—«»_—
Triestina v Trevisu rezerve v Miljah
Triestina bo odigrala danes
popoldne ob 16. uri v Trevisu zadnjo predprvenstveno trening tekmo proti lokalni enaj-storici. Trener Trevisan se je odločil za naslednjo trinajsterico:
Bandini (Demin); Frigeri, Brach; Varglien I., Merkuza, Radiče; Del Negro, Puia, Sec-chi, Magistrelli, Attilii (Fortu-nato).
Rezerve Triestine pa bodo danes dopoldne ob 10.30 nastopile v Miljah proti Fortitudu. Trenerju Petagni so na razpolago naslednji igralci:
Rumich, Dudine, Costelli, Degrassi, Varglien II., Rocco, Favero, Auber, Scala II., De-megna, Ceppar, Pellegrini, Barbieri.
O CANTU, 12. — Mednarodni košarkarski turnir za 1. pokal Levissima: Simmenthal - Etoile Charleville (Fr.) 75: 55 (30:19), ASZ Varšava - Levissima Cantu 86:75 (43:34).
O FOREST HILLS, 12	—
Presenečenja v četrtfinalu teniškega prvenstva ZDA: Bernard Hartzen _ Mackay 6:3, 6:4, 6:4, Holmberg (ZDA) -La ver (Avstr.) 6:8, 7:5, 6:0, 6:3. Olmedo (ZDA) - Emerson (Avstr.) 6:4, 3:6, 6:2, 6:3. Fra-ser (Avstr.) . Ayala (Cile) 6:4, 6:3, 6:4
O TOULOUSE, 12. — Loui-son Bobet je izjavil, da se ne bo več udeležil dirke «Po Franciji«.
O MADRID, 12. — Sloviti španski nogometaš Di Stefano se je med tekmo s Fiorentino poškodoval in nekaj časa ne bo mogel igrati.
O STOCKHOLM, 12 — Dan Waern je izboljšal švedski rekord na 2000 m s časom 5’05”6.
O MIAMI BEACH, 12. — Kubanski boksar weiter kat. Fernar.dez je premagal Mehikanca Gasparja Ortego in dosegel svojo 21. zaporedno zmago.
O MOSTAR, 12. — V anti-cipirani tekmi jugoslovanskega nogometnega prvenstva je beograjski Partizan igral z Ve-ležem neodločeno 3:3 (0:1).
raks 3’55”2, 4x100 m ženske — repr. Jugoslavije 48”, 4x100 m moški — repr. Jugoslavija 42”7, troskok — Kuzmanovič 14,37.
O MINSKI, 12. — Sovjetska atletinja Marija Itkina je izboljšala lastni svetovni rekord v teku na 400 m s časom 53"4. Prejšnji rekord s časom 53”6 je postavila 6. julija letos.
 <())--------
Včeraj in danes ^Olimpijski dan»
Včeraj se je v Trstu začelo proslavljanje ((Olimpijskega dneva«, ki se bo nadaljevalo in zaključilo danes.
V pokritem tržaškem bazenu so razdelili nagrade zmagovalcem šolskega natečaja v risanju športnih motivov (o tem poročamo obširneje med našo tržaško kroniko), ob 17. uri pa je bil svečan prenos goreče bakle od izliva Timava po tržaških ulicah na sedež društva ((Ginnastica Triestina«. Od izvira Timava do Miramara so gorečo baklo pripeljali z motornim čolnom, tam so jo prevzeli člani tržaških veslaških društev, ki so jo potem izkrcali na pomolu »Audace« od koder so jo atleti tržaških atletskih društev ponesli v teku na Sv. Just in od tam na sedež «Ginnastice».
Danes ob 12. uri bo zaključna svečanost v starem rimskem gledališču, kjer bo govoril tržaški župan in kjer bodo razdelili priznanice zaslužnim športnikom in športnim delavcem.
:------H——
DIRKE V MONZI
Moss skoraj 208 km
MONZA, 12. — Na današnjih
uradnih poskusnih vožnjah v Monzi za v. n. Italije, je bil najhitrejši Moss (Cooper-Cli-max) s časom 1’39”8 in s povprečno hitrostjo 207,414 km, 2. Brooks (Ferrari) 1’39”9, 3. Brabham (Cooper) 1’40”2, 4. Gurney (Ferrari) 1’40”8,	5.
Phill Hill (Ferrari) 1’41”2, 6. Gendebien (Ferrari) 1'41”1 itd.
TOULOUSE, 12. - Neki lokalni list poroča, da je Coppi sklenil v prihodnji sezoni voziti za novo povezano moštvo iz Toulouse, ki ga bo finansiral neki industrialec. S Cop-pijem bi vstopili v novo moštvo tudi vsi ostali člani njegovega sedanjega moštva vključno z Bahamontesom.
SAH NA BLEDU
Petrosjan vodi Gligorič remiziral
BLED, 12. — V nadaljevanju prekinjenih partij tretjega in četrtega kola šahovskega turnirja kandidatov za svetovnega prvaka, so bili doseženi naslednji izidi:
Keres - Talj 1:0 v 64. potezi, Smislov - Petrosjan remi v 62. potezi, Gligorič - Olaff-son remi v 49. potezi, Benkoe -Fisher remi v 49. potezi, Keres - Petrosjan 0:1 v 52. potezi.
Stanje po 4. kolu: Petrosjan 3,5, Fisher, Benkoe 2.5, Keres, Talj. Smislov 2, Gligorič 1, Olaffson 0.5.
Jutri bo prost dan in. turnir se bo nadaljeval v ponedeljek.
Odgovorni urednlK STANISLAV RENKO flska Tiskarski zavod ZTT . Trst
KINOPROSEK-KONIOVEL
predvaja danes 13. t. m. ob 17. uri Lux film:
SLAMNATI
MOŽ
Igrajo: PIETRO GERMI, LUISA DELLA NOCE, SARO URZI’
B°ILEAU.NARCEJACj
I b°ileau.t
tzu
ZNOJ
Avn ta;ko
obleko!" Sivi kostum je zamenjala za tt,penili u* ta glavi je imela čepico. Nizki lkih ? torbic!!0^0- Videti je bila še mlajša, nekoliko
111 iška?? pod Pazduho. Zavila je po bulvaru JO).5-aii v r, ob Pročeljih visokih hiš. Gre morda liev bipu^0pafsko dvorano?... Ne kakšno okulti
rože, na mastno
i llPu e.	dvorano	v...	JNe	Ka*sno	vkuu.
Flavičresu posvetilo. Iz previdnosti fel. Vonjal je narfum, nekaj nena M^Jalo na ovenele ro:
, !?ab ze vonjal ta duh?... F •Uta ^ Sa , Pahšča v Passyju... T»	j-
i, biš„i?a neLspominial na dom njegove babice »i ko, p- vzid.®n} pobočju. Vse naokoli so ljudje ifiJr01binzem Sl v skal°- Do niih ,e lahko priSpl
' VsakinJ' V11 pa £;arn s0 molele cevi dimnikov bišo se in dimnikom je sajasta maroga mazala e J > J Potiknl \r -rtrvnifnir»aV> i
molele cevi dimnikov
L	i	oft	j.	‘iinllliOlIl je Sel 1 as Id	lUd/itiui
'	da^ier so	P°tikal v počitnicah in pogledoval v
Teči xTe svetilo pohištvo. V hiše? V kamno-iflfu. Sf žaPu, '?koc je stopil v eno takih vdolbin Šibka sv" -	•
i ’ Su ^PUfcHl ~ Jc aLUpil v CI1U	VUU	iuu.
‘ tjjiJ-etie so M- Šibka svetloba je razsvetljevala (C^etu ie bito hladr.e in hrapave kakor stene i 1 in k«ov J*trašna. Ponoči se je najbrž slišalo
ih "'■rtov	ronoci se je imjuiz, onjhiu
rS. Voa,?6 zvu„r 2etnlji in včasih so morda padali trw v t^V Polomljena vrata so se odpirala ^ ^Ije ’ 0(1 koder 'e PrihaJal zadah P°
h<kl1e . ’ od koder le prihajal zadah po ih^Su /Nh L ^ bil najbrž urečeni svet rovov V Od fier 2aPletenih nrehodov v živi skali. Tu Uti bhw6h strn ® gnetle sive gobe, se Je pričenjal ki&bi sonc 1 Je vel in vel... Madeleinin parfum Seno -m bulvaru, kjer so plapolali sveže “ iztegnjenih rok, je Flavičres znova
občutil mikavnost temin in je dognal, zakaj ga je Madeleine tako brž privlekla nase. še druge podobe so vstajale v njem, zlasti ena. Ko mu je bilo dvanajst let je v senci tistega zidovja, od koder se je razkrivalo velikansko morje travnikov, vinogradov in oblakov, bral nepozabno Kipiingovo knjigo: »Svetloba ugaša«... Na prvi strani je bil bakrorez z deklico in dečkom. Sklanjala sta se nad samokres. In bedasti stavek, ki pa ga je vselej lahko ganil do solz, se mu je spovračal v misel: «Barrolang pluje proti Južni Afriki..,«. Deklica je bila črno oblečena in zdaj je bil trdno prepričan, da je bila podobna Madeleini;	tista	deklica,	o kateri je sanjaril zvečer
preden je	zaspal, in	se je	celo dogajalo, da je v spanju slišal
njene korake. Da, vse to je bilo smešno, vsaj za človeka, kakršen je bil Flavičres. Vendar je bilo vse to še tudi resnično na neki drug način, na drugi ravni, resnično, kakor pretrgane sanje, ki se pozneje nadaljujejo v tajinstveni jasnosti. Madeleine je hodila pred njim in je bila vsa drobna in oblečena v črno, preganjana od svojih senc in dišeča po krizantemah. Obrnila se je v Ulico Saint-Pčres in Flavičres je občutil neke vrste grenke zadovoljnosti. Tudi to ni pomenilo nič in vendar...
Tu je	bila hiša,	ki je	o njej	pripovedoval Gčvigne. Prav
gotovo je	bila tista	hiša,	ker je	Madeleine stopila vanjo in
ker je bila spodaj starinarna. Toda Gčvigne se je v nečem motil. Tista hiša je bil hotel: Family-Hčtel. Ne kaj več kot dvajset sob. Eno tistih udobnih gostišč, kamor radi hodijo čudaški podeželjani, profesorji in sodni uradniki Na vratih je visel napis: Zasedeno. Flavičres je odrinil vrata in stara žena, ki je pletla ob namizni svetilki v vratarnici, je dvignila oči iznad naočnikov.
«Ne», je zamrmral Flavičres, «ne prihajam zaradi sobe Rad bi 'samo vedel, kako se imenuje gospa, ki je vstopila ravno pred menoj«.
«Kdo ste?«
Flavičres je pomolil pod svetilko staro policijsko izkaznico, ki jo je bil obdržal, kakor je hranil vse drugo, stare pipe, nerabna nalivna peresa, plačane račune... Njegova listnica je bila polna orumenelih papirjev, poštnih odrezkov in nakaznic in kar všeč mu je bilo, da je za zdaj imel prav. Starka ga je še zmeraj opazovala po strani.
»Madeleine Gčvigne«, je dejala.
«Je ne vidite danes prvič, menda?«
«0, ne«, je odvrnila starka. »Večkrat prihaja sem«.
«Ali koga sprejema... v sobi?«
«Pištena mlada ženska je«.
Oči je pobešala nad ročno delo in se zvito nasmihala.
cOdgovorite!« je šilil Flavičres. «Ali koga sprejema?... Lahko bi bila to na primer prijateljica«. ;r,	,
«Ne .še nikoli ni nikogar sprejela«.
»No, kaj pa potem počne?«
»Ne vem... Svojih gostov ne nadziram«.
«Katero sobo ima?«
»Številka 19 v tretjem nadstropju«.
»Je lepa soba?«
«Cedna soba. Imamo tudi kaj boljšega, a ta ji zadošča. Ponudila sem ji številko 12... Sama je hotela imeti 19. Na vsak način je hotela sobo v tretjem nadstropju, ki gleda na dvorišče«.
»Zakaj?«
«Mi ni povedala. Morda zaradi sonca«.
«Ce sem prav razumel, ima sobo najeto.«
»Da. Na mesec. Ali bolje, najela jo je za en mesec.«
«Kdaj jo je najela?«
Starka je prenehala vrteti pletilke in je pogledala na koledar.
«V resnici,« je dejala, »je že več kot tri tedne. V začetku aprila...«
»Ali po navadi ostaja dolgo tam zgoraj?«
»Kakor je. Včasih po eno uro, včasih pa manj.«
«Ne prinaša nikoli s seboj prtljage?«
»Ne... nikoli.«
»Prihaja vsak dan?«
«Ne. Samo vsak drugi ali tretji dan.«
«Ste kaj opazili, da bi bila nekam.. čudna?«
Starka je potisnila naočnike na čelo in si pomela nagu bančene obrvi.
«Vsi ljudje so malo čudni,« je dejala. «Da ste preživeli svoje življenje v hotelski vratarnici, ne bi stavljali takega vprašanja.«
»Je kdaj telefonirala?«
«Ne.»
«Ali je hotel že dolgo tu?«
Onemogle oči so se odprle in so se zapič.;,e v Flavičresa z nekakšnim maščevalnim izrašom.
«2e vsaj petdeset let!«
»Pa poprej... Kaj je bilo?«
«Hiša kakor druge, vsaj mislim.«
»Ste kdaj slišali o neki Paulini Laeerlac?«
»Ne. A ta ženska je bila nekoč pri nas in lahko poiščem.. v naših imenikih...«
«Ni treba.«
Zopet sta se spogledala.
»Hvala lepa,« je dejal Flavičres.
»O, prosim,« je odvrnila starka.
Pletilke so se zopet začele križati v svojem odblesku, še zmeraj je slonel ob pultu in je mehanično premetaval v žepu vžigalnik. Prišel sem iz vaje, je premišljal, ne znam več zasliševati... Najraje bi bil šel gor in pogledal skozi ključavnico v sobo, a vnaprej je vedel, da ne bi videl ničesar. Pozdravil je in šel.
čemu sobo v tretjem nadstropju, ki naj bo obrnjena na dvorišče? To je bila najbrž Paulinina soba! Toda Madeleine tega ni vedela. Kakor tudi ničesar ni vedela o samomoru.-In tedaj?... Kakšen tajinstveni klic jo privablja v ta hotel? Flavičresu se je že svetila pred očmi nekakšna razlaga: tajna siia, jasnovidnost. A v ničesar od tega ni verjel. Madeleine je bila seveda zmeraj normalna, uravnovešena. In razen tega so jo natanko pregledali specialisti. Ne. Pri tem je moralo biti kaj drugega.
Vračal se je po poti, od koder je prišel in malo je manjkalo, da ni stekel. Madeleine je stopila iz hotela in se napotila proti nabrežju. Komaj kakšne pol ure je bila v hotelski sobi, Mudilo se ji je, šla je ob postaji Orsay in dala znak taksiju. Flavičres je imel komaj toliko časa, da je mogel tudi sam skočiti v neki avto.
»Vozite za tistimle Renaultom!«
(Nadaljevanje sledi)
TRST, nedelja 13. septembra 1959
Loto XV. . St. 218 (4372)
MM
('ena 30 &
Tel.: Trsi 94-638.J 37.338 • Gori«« 3;]l
Poštnina
A hh
pš
UMEMNISl VO: DL MONTECCHI St. 6, 11. nad. - TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — ru-	J -	~	Podružnica	GORICA:	Ulica	S.	PeUlco	l-II.	—	Tel	33-82	—	OGLASI;	od	8. do 12.30 in od 15. do 18 — Tel. 37-338 — CENE
OGI.ASOV z* vsak mm ujme v širin, enega Itolpca: trgovski 80, finanCno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 Ur Beseda.
_____.	 .._ _ _	|QQ	Uf, Iti
NAROČNINA:	mesečna	480-lir — vnaprej: četrtletna 1300 Ur. polletna 2500 ur, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno
FLRJ. v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1 440, polletno 720, četrtletno 360 din Poštni tek«*|jut>l]iž 1
1' Ullil. V tUUUU 1U U|ll, IILULljOna UW Uiti, uivuvvnv	  ■	■—	■	i-i	y
tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T. DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki
Skoraj razočaranje v rimskih krogih KD po tržaškem govoru tajnika stranke Mora
Splošno se presoja govor kot precej mlačen - «Tretje stališče» Mora, kot možno izhodišče za novo večino na kongresu v Florenci, je že sprejel minister Humor v svojem govoru v Hassanu del Hrappa - Fanfani se še ni
izrazil, če Morov poziv sprejema ali ne
(Od našega dopisnika)
RIM, 11. — Govor tajnika KD v Trstu (o katerem objavljamo obširnejše poročilo na 8. strani, op. ur.), tolmačijo v Rimu na razne načine, predvsem pa ugotavljajo, da govor ni prinesel nikakega presenečenja, nikakega odkritja. Na desnic: KD ter na Viminalu poudarjajo, da je Moro samo ponovil, čeprav v milejši
ooliKi, svoj govor, ki ga je — ------------— ----
imel pred časom na zboro- va._en ln Jase_n odgovor.
vanju pokrajinskih tajnikov stranke. Moro je sicer spet poudaril »nujnost* podpore, ki jo vladi daje desnica, obenem pa je to nečedno Evezo opravičil V svojem današnjem govoru Moro tudi ni bil več tako jasen pri poudarjanju antifašizma KD kot pri prej omenjenem govoru. In tako v vladnih krogih ugotavljajo, da Morovo stališče ne spreminja sedanjih odnosov med stranko in vlado. Poziv na enotnost pa je vsekakor pozitiven.
Na Trgu del Gest), to se pravi v vodstvu stranke, pa pripisujejo Morovemu govoru, da je nekoliko omajal sedanjo vlado, ko je v tako važnem trenutku poudarjal prehodni značaj sedanje večine. Nadalje menijo v teh krogih, da jemlje Morov govor Fanfaniju monopol opozicije znotraj stranke. Kajti s tem, da se Moro zavzema za »tretje stališče*, okrog katerega naj se zbere večina stranke na kongresu, Fanfani pravzaprav nima prave točke, v katero bi se lahko zaganjal.
Minister in bivši namestnik tajnika stranke Rumor je i-mel govor v Bassanu del Grappa ter se v njem že skliceval na Morove izjave v Trstu. Rumor je pristal na Morov poziv za ustvaritev široke večine na kongresu.
Vse to je že zabeležila poluradna nota s Trga del Gesu, ki jo je danes objavila agencija »Italia*. V tej noti se poudarja, da je Moro v svojem tržaškem govoru že podal osnovo za razčiščenje med voditelji KD. Govor tajnika je nad strujami in z njim lahko vsi soglašajo. Seveda je govor nujno naperjen prav na večinsko strujo, ki je že od Neaplja sem pod imenom »demokratična iniciativa* nosila glavno odgovornost stranke. V tem smislu, pravi nota, je treba tolmačiti takojšen in ja. sen odgovor Rumorja v svojem govoru v Bassanu del Grappa. Poudarja se še dejstvo, da je bil prav Rumor, dolgoletni namestnik tajnika stranke, tisti, ki je dal ta
Ne ve se še, kaj bodo odgovorili v drugih sektorjih stranke. Segni bo mogoče odgovoril Moru že jutri v svojem govoru v Sassariju; zanimivo je, da bo prav tukaj za pokrajinski svet stranke predložena enotna lista »demokratične iniciative*. V prihodnjih dneh bodo imeli govore še drugi voditelji KD, ki bodo povedali svoje mnenje v zvezi z Morovim govorom v Trstu.
Fanfani se še ni oglasil. Ko je dane* govoril v Reggio Ca-labria, je spet poudarjal, kar je dejal včeraj v Catahzaru o »umestnosti, da se počaka na sklepe »kupščin in da se teh sklepov ne prehiteva z vrhunskimi sporazumi*. To stališče pa ni nič kaj všeč do-rotejcem, ki očitajo Fanfaniju, da noče slišati Morovega poziva na enotnost.
Moro je naslovil tudi splošno vabilo sredinskim strankam za obnovo sodelovanja, toda znano je, da danes te stranke nimajo možnosti, da bi nudile KD dovolj pomoči, da bi bilo mogoče doseči kakršno koU parlamentarno večino.
spodarskega programa. Poudarilo se je skupno prepričanje, da je realizacija širšega ekonomskega sodelovanja in tehnične pomoči na tem področju v obojestransko korist.
Razgovori v Beogradu, pravi poročilo, so ponovno potrdili odločenost obeh vlad, da nadaljujeta sodelovanje med obema državama na vseh področjih skupnega interesa.
Na tiskovni konferenci, ki jo je imel danes na koncu svojega obiska v Jugoslaviji, je grški podpredsednik vlade Kanelopulos dejal, da odhaja iz Jugoslavije z najlepšimi vtisi in da z velikim optimizmom gleda na bodočnost obeh držav. Pri tej priložnosti je izrazil svoje globoko prepričanje o prijateljstvu jugoslovanskega in grškega naroda. .Podpredsednik Kanelopulos je poudaril, da so razgovori, ki jih je imel v Jugoslaviji, dali zelo dobre rezultate ter je izrazil svoje prepričanje, da se bodo gospodarski odnosi med Jugoslavijo in Grčijo še nadalje razvijali vzporedno s po-
litičnim sodelovanjem.
Predsednik FLRJ Tito je od. likoval podpredsednika Kane-lopulosa z odlikovanjem »Zaslug za narod* I. reda, mini-
stra trgovine Dertilisa pa z odlikovanjem »Jugoslovanske zastave* I. reda.
Predsednik odbora za zunanjo trgovino ter član zveznega izvršnega sveta Ljubo Babič je danes sprejel ministra za zunanjo trgovino Madžarske Incza Joeneja, ki se nahaja v Jugoslaviji zaradi zasedanja jugoslovansko-madžarske komisije o finančnem sporazumu.
B. B.
Elizabetinska stranka
LONDON, 12. — S 35 kandidati, od katerih pa nima nobeden najmanjše možnosti, da bi bil izvoljen, bodo na prihodnjih angleških volitvah nastopili tudi izolacionisti, katerih stranka se imenuje »elizabetinska stranka*. Geslo volilne kampanje te stranke je4. »Dobrotljivost naj se prične pri lastni hiši.* Program stranke pa zahteva:	odštranitev
ameriških čet iz Velike Britanije, umaknitev angleških čet iz Nemčije, zmanjšanje britanskih obveznosti na področju obrambe, zmanjšanje podpor in pomoči tujim deželam ter splošno zmanjšanje davkov.
Od danes v Bonnu nov predsednik
BONN, 12. — Zahodna Nemčija bo imela od polnoči dalje novega predsednika republike. Predsedniški mandat prof. Heussa poteče opolnoči. Heuss je bil predsednik deset let, to je za najdaljšo dobo. ki jo dopušča ustava. Novi predsednik je bivši minister za kmetijstvo Luebke, ki je star 65 let in ki je bil izvoljen 1. julija. Prisega bo v torek.
Predsednik Heuss je nocoj naslovil nemškemu ljudstvu poslovilno poslanico, v kateri pravi, da povojna obnova Nemčije «ni noben čudež*. Pripomnil je, da je treba obnovo pripisati «nekaterim enostavnim dejstvom, in sicer modri presoji zmagovalcev, da formule, ki jih narekuje sovraštvo, ki nastaja iz zagrenjenosti zaradi prestanih žrtev, ne pripeljejo nikoli k normalizaciji v življenju narodov. Drugo dejstvo je volja Nemcev do dela, ko je delo duhovno in materialno donosno*. Heuss je zaključil s poudarkom, da je najhujša dediščina Hitlerjeve politike razdelitev Nemčije.
*----*»—*—
Nova postaja v Pekingu
PEKING, 12.	—	Agencija
»Nova Kitajska* javlja, da je začela danes obratovati največja železniška postaja na Kitajskem, in sicer v Pekingu. Postaja lahko zagotovi dnevni promet 200.000 potnikov. Postaja ima 80.000 kvadratnih metrov površine in je desetkrat večja od stare pekinške postaje, ki je bila zgrajena leta 1906.
Sedem dni v svet
(Nadaljevanje z 2. strani)
zunanjo politiko. Toda kljub počitnicam nikoli ni bilo časa za sestanek te komisije. Predsednik komisije Scelba je s tem izgovorom pač hotel reči, da Pella, ki bi moral na sestanku komisije poročati, ni. ma časa. Čuden izgovor, ki bi bil lahko precedcns za zelo nesimpatično navado. Ze tako ima lahko vsak opazovalec vtis, da delata Pella trt Segni tako, kot bi se sploh ne čutila več odgovorna komurkoli, in to bodisi pred važnimi dogodki bodisi po njih. Kakor namreč komisija za zunanje zadeve v poslanski zbornici ni bila o ničemer obveščena pred sestankom obeh državnikov z Ei-senhouierjem in Pello, tako se jima ni zdelo vredno kaj poročati po tem sestanku.
Toda ne samo to — sedaj je na vrsti še obisk v Turčiji, komisija pa se bo sestala šele po tem obisku, t. j. 19. t.m. In tedaj bo Pella poročal, kaj sta se on in Segni v Parizu menila. Med tem časom pa bo Hruščev ie nekaj dni v ZDA in poslance bo mnogo bolj zanimalo vedeti kaj več o tem obisku. Tudi zasedanje OZN se bo že začelo, kjer bodo razpravljali o alžirskem vprašanju. Na sestanku komisije bo prepozno, da bi se moglo še vplivati na stališče vlade in na navodila italijanskemu predstavniku v OZN. Tako kaže vlada — pravzaprav Segni in Pella — očitno voljo, da
iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiMiiiiiiiimiiiuiiiiniiiiiiii
  „»„„„„„     ...................................................................
Razgovori Kanelopulosa j v Beogradu
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 12. — V Beogradu je bilo danes objavljeno skupno poročilo o jugoslovan-sko-grških razgovorih ob obisku podpredsednika grške vlade Kanelopulosa.
Kot je rečeno v poročilu, so predstavniki obeh dežel pretresali pri tej priliki razna vprašanja skupnega interesa, zlasti s področja gospodarskih odnosov in njihovega razširjenja. Predstavniki obeh dežel soglašajo, da je treba čimbolj ustaliti izmenjavo tistih proizvodov, ki so že do sedaj bili predmet medsebojne trgovine, in proučiti možnosti za razširitev izmenjave novih proizvodov. Prav tako se je pretresala možnost o sodelovanju jugoslovanske industrije pri izvedbi grškega petletnega go-
V torek zvečer v Beli hiši prvi razgovor predsednika Eisenhowerja in N. Hruščeva
Hruščev se bo sestal tudi s Stevensonom ■ Poleg katoliške cerkve le redki nasprotniki pomiritve nasprotujejo obisku sovjetskega državnika
WASHINGTON, 12. — V ZDA se mrzlično nadaljujejo priprave za’ obisk Hruščeva, ki bo prišel v Wa-shington v torek. Po objavi podrobnega programa o obisku v posameznih ameriških mestih so številna mesta, ki niso vključena v programu, protestirala, ker so bila izključena. Druga pa še z večjo mrzlico pripravljajo Hruščevu dostojen sprejem.
Med velikimi ameriškimi voditelji je samo bivši predsednik Truman ugovarjal, ne proti obisku Hruščeva, pač pa proti poznejšemu
obisku Eisenhowerja v Moskvi. Med redkimi krogi in skupinami, ki so se uprli prihodu Hruščeva, sta katoliška cerkev, dve organiza-
Nasprotstva med Grki Cipra povzročajo skrbi v Atenah
Kaže, da se je zmanjšal ugled Makariosa, edinega človekaf ki je doslej lahko vzdrževal enotnost med grškim prebivalstvom Cipra
NIKOZIJA, 12. — Grški list »Eleftheria* objavlja danes besedilo pisma, ki ga je poslal brat škofa Kyprianosa iz Ky-rene Fotisu Papafotlsu, bivšemu članu izvršnega odbora EDMA, političnega gibanja, ki je nasledilo gibanje EOKA.
V pismu se ostro napada nadškof Makarios ter se med drugim navaja, da ga je general Grivas, bivši voditelj EOKA, označil za «tepca». Pismo daje navodila za kampanjo proti Makariosu ter se zavzema za izvolitev škofa Kypria-nosa za predsednika Cipra. Skof Kyprianos je bil vedno vnet pristaš «enosis», t. j. združitve Cipra z Grčijo. Pismo izjavlja, da »bo Kypria-nos podpiral stališče Gnvasa in ga vneto zagovarjal v svojih pridigah*. Potem poziva «vse poštene bojevnike EOKA, naj se zberejo okrog Kypria-nosa, ki opravlja neodložljivo nacionalno dolžnost tako, kot hoče Grivas*.
Včeraj je bila časnikarjem sporočena vest o komplotu za umor Makariosa, začasnega predsednika Cipra, ter nekaterih njegovih sodelavcev. V pismu, ki ga je danes objavila «Eleftheria», se komplot ne omenja. Kolikor se je izvedelo, je bilo prav to pismo, za katero je Makarios izvedel, povod za nadškofovo odločitev, da odstrani Papafotisa iz izvršnega odbora EDMA.
V pismu, katerega besedilo je objavil tudi atenski list «To virna*, je rečeno, da je bilo napisano po navodilih generala Grivasa. V njem se ne govori o tem, da naj se Makarios umori, temveč da se mu samo onemogoči, da se predstavi kot kandidat za predsedništvo republike in da< se prisili k temu, da poda"1 ostavko na svoje nadškofov-sko mesto.
Sporočilo o komplotu proti Makariosu ter o hudih na-sprotstvih, ki so se nenadoma pojavila med ciprskimi Grki, povzroča v Atenah veliko zaskrbljenost. Današnji jutranji listi brez obotavljanja označujem ta položaj kot »dramatičen*. Zlasti imajo za vznemirjajoče dejstvo, da se je kot se zdi — ugled Makariosa zmanjšal On pa je bil edini človek, ki ie doslej lahko vzdr-
ževal enotnost med grškim prebivalstvom Cipra. Sedaj pa so Župani petih poglavitnih mest na otoku zavzeli stališče proti nadškofu, ki ni u-spel uveljaviti svojih stališč pri drugih članih vodilnega odbora vladne stranke.
V Atenah mislijo, da lahko pride do zelo hudih dogodkov, ako ne bo uspelo čimprej napraviti konec tem nesoglasjem. Dostavlja se, da bi državljanska vojna sedaj spravila v nevarnost neodvisnost o-toka in bi zopet oživila kaotično stanje, iz katerega bi bilo mnogo teže priti ven. Vladi naklonjeni list »Akro-polis* daje razumeti, da krogi okrog Grivasa niso neprizadeti pri vsej tej zadevi, vsaj s svojim moralnim vplivom.
Po vesteh, ki so danes prispele v Nikozijo, je številna skupina zakrinkanih oseb vdrla v samostan Maheras v srednjem Cipru ter mnoge menihe pretepla.
ATENE, 12. — General Grivas, bivii poveljnik EOKA, Je danes povabil nadškofa Makariosa, naj se sestane z njim, da bi skupaj proučila primer na sredstva za »vzpostavitev miru in normalnih razmer na Ciprua.
 «»--------
debelimi do dva metra.
Sovjetski znanstveniki so izjavili, ds si bo ledolomilec lahko utrl pot do Severnega tečaja. Služil bo kot laboratorijska ladja za znanstvena jedrska raziskovanja: toda njegova glavna naloga bo skrbeti, da bo velika pot med Murmanskom in Vladivostokom, dolga 17.000 kilometrov, vedno odprta. Ladja je dolga 134 metrov, širo’«a 27.6 metra in lahko doseže hitrost 18 vozlov.
ciji bivših bojevnikov ter le redki časopisi, ki nasprotujejo slehernemu izboljšanju sovjetsko-ameriških odnosov.
Po sporočilu Bele hiše, da bo sam predsednik Eisenho-wer sprejel Hruščeva na letališču, Američani kar tekmujejo v napovedovanju gostoljubnosti za Hruščeva. Newyorški župan bo priredil 17. t. m. Hruščevu kosilo, katerega se bo udeležilo 900 osebnosti. Večje število bogatejših državljanov je ze ponudilo, da nosijo stroške kosila.
Tudi semenj v državi Iowa bo podaljšan za kakih deset dni, zato da si ga Hruščev lahko ogleda.
Sporočili so tudi, da je bivši demokratični kandidat za predsednika republike Steven-son sprejel vabilo, naj se 23. septembra sestane s Hrušče vom. Povabil ga je zemljiški veleposestnik Roswell Garst iz Coon Rapids, ki je povabil tudi Hruščeva, naj si ogleda njegovo kmetijo. Hruščev je sprejel vabilo.
Proti obisku Hruščeva se je seveda izrekel tudi kardinal Spellman, ki ponavlja hujskaške besede drugih visokih predstavnikov katoliškega kle-ra. Kardinal Spellman je v svojem pastirskem pismu vernikom primerjal obisk Hruščeva «novemu Pearl Harbouru*. Toda njegove besede so imele
malenkosten odmev. Celo naj-[ nameravajo ZDA napraviti
bolj zagrizeni protikomunistih- poizkus izstrelitve proti Lu-
  t l.nil n — .— , r~\ «• /~\ V\ 1 O 4 Z * 1 1 V I 3 P- l m - _ _ h m —— *-» A 1» — — n 1—4 r-. L	9 a L
ni listi so sicer objavili njegove izjave, toda jih sploh niso komentirali. Značilno je, da je naklada znanega protikomunističnega lista «Daily News» zadnje dni zelo padla prav zaradi njegovega napadalnega pisanja proti Hruščevu.
Kar se tiče razgovorov med Eisenhovverjem in Hruščevom, potrjujejo, da bosta imela prvi razgovor takoj po prihodu Hruščeva, in sicer v torek zvečer na uradni večerji. Prvi govor bo Hruščev imel na kosilu naslednjega dne v združenju tiska. Drugi govor bo imel v skupščini OZN v petek, tretji pa bo poslovilni govor po televiziji zadnji dan njegovega bivanja v ZDA, t. j. TI. septembra.
Sovjetska
raketa
(Nadaljevanje s 1. strani)
čitna, da ne bi se vrinjala misel, da je namen te izstrelitve še bolj okrepiti položaj sovjetskega voditelja.
Prvi neuradni komentar je podal predstavnik NASA (državna uprava za vesoljstvo in aeronavtiko), ki je čestital zaradi «izbire časa* za izstrelitev. Vendar je dodal, da NASA nima še nobenega uradnega komentarja, ki bi ga objavila. Drugi pa potrjujejo govorice, da
  ..............................................................................................................    umi
«
Ledolomilec <Lenin» zapustil ladjedelnico
MOSKVA, 12. — Agencija Tass javlja, da je sovjetski a-tomski ledolomilec »Lenin* davi zapustil ladjedelnico, kjer so ga zgradili, in je odplul proti Nevi, Ledolomilec odriva 16.000 ton. Ostal bo dva dni na reki na istem mestu, kjer je leta 1917 križarka «Au-rora* začela streljati proti zimski palači. Zatem bo ledolomilec začel poizkusno vožnjo po morju.
Ledolomilec »Lenin*, ki ga poganjajo trije jedrski reaktorji, bo lahko več let plul, ne da bi obnovil svoje zaloge goriva. To je najmočnejši ledolomilec na svetu. Ima mo-
Bolj revolucionarna kakor Iiberalna» izjava generala de Gaulla o Alžiriji
Nestrpno pričakovanje v Franciji in Alžiriji ter naraščanje napetosti v desničarskih in kolonialističnih krogih, ki nočejo slišati niti besede .liberalen’
PARIZ, 12. — »Izjava generala de Gaulla bo bolj revolucionarna kakor liberalna,* je izjavil ministrski predsednik Senegala Mamadu Dia, ki se ie včeraj udeležil zasedanja izvršilnega sveta francosko-a-friške skupnosti.
Mamadu Dia je znan po svojih indipendentističnih idejah. Zato so njegove izjave še posebno zanimive.
Tajnik skupnosti Janot je sinoči namignil, da bo de Gaullova izjava vsebovala tudi priznanje pravice Alžircem do samoodločanja. Kar se tiče vsebine izjave, domnevajo o-pazovalci, kakor do sedaj, da Ln	na	dva	v
torje, ki razvijajo 44.000 konjih	‘	'
skit
pot
sil {n si bo lahko utrl med ledenimi ploščami,
bo razdeljena na dva dela: v prvem delu bo de Gaulle pozval Alžirce, naj sprejmejo «mir hrabrih* na podlagi bolj elastične in bolj ugodne formule, kakršno je uporabil 23. oktobra lam. Drugi del izjave pa bi ponudil tako imenovano «samoodločanje» bodisi z referendumom kakor tudi s splošnimi volitvami.
Med obema fazama pa bi bilo prehodno razdobje, v katerem bi Alžircem postopoma
prepustili krajevno oblast. Trajanje tega razdobja, ki ima očitno ogromno važnost, pa ni bilo še točno določeno: govori se o najmanj enem letu in največ petih letih Medtem pa de Gaulle v največji tajnosti pripravlja svojo izjavo in nadaljuje stike z državniki in politiki.
Kakšna bo reakcija v Franciji, je težko reči, vsaj dokler ne bo kaj točnejšega znano o de Gaullovem načrtu. Vendar pa se med zagrizenimi nacionalisti in kolonialisti opaža precejšnje vznemirjenje. Skoraj vsi francoski koloni v Alžiriji (približno en milijon na deset milijonov prebivalcev) ter kolaboracionistični Alžirci, združeni v raznih formacijah, bivši bojevniki, odbori 13. maja, odbori za javni blagor itd., kažejo precejšen odpor proti sleherni »liberalnosti*. Ozračje v teh krogih postaja vedno bolj napeto. Tako neki poslanec v Blidi zagotavlja v odprtem pismu, ki ga objavlja »Echo d’Alger», da, če bo Izjava »v nasprotju z interesi Alžircev in Francije*, bodo on
in tisoči drugih začeli partizansko vojno. V Franclji skrajna desnica za sedaj molči, znano pa je, da nasprotuje slehernemu popuščanju in zahteva uničenje alžirske vojske. Vedno jasneje prihaja do izraza protidegaullovska fronta, pri kateri bolj ali manj strnjeno sodeluje desnica in številni politiki, ki so sodelovali pri lanskem uporu.
Opazovalci se sprašujejo, čemu je Debre toliko časa molčal, oziroma je ves čas govoril o Alžiriji ravno nasprotno od tega, kar je govoril de Gaulle. Sprašujejo se tudi, čemu je Soustelle, ki velja za voditelja francoskega nacionalizma, odložil svoj obisk po francoskih ozemljih na Pacifiku, ki je bil določen za 16 t. m. Kaj bodo storili tisti polkovniki, ki so pred enim letom vsak večer prisegli pred spomenikom padlih v Forumu, da bodo «ohranili Alžirijo Franciji, tudi če imajo umreti*? V takem ozračju se z vedno večjo nestrpnostjo pričakuje de Gaullova izjava,
ni v začetku oktobra, ko bo Luna najbližja Zemlji.
Predstavnik Bele hiše je davi izjavil, da je bil predsednik Eisenhower, ki je zapustil s helikopterjem Wa-shington in je odpotoval v Gettysburg, obveščen o sovjetskem satelitu.
Hagerty ni hotel komentirati novega uspeha sovjetske znanosti, vendar pa je izjavil, da Sovjetska zveza ima prav tako kakor ZDA sredstva, ki omogočajo u-speh takih poizkusov. Prav nič ni torej presenetljivo, da je Sovjetska zveza poizkusila danes prvo fazo izstrelitve rakete proti Luni. Hagerty ni hotel komentirati istočasnosti poizkusa s prihodom Hruščeva v ZDA.
Ob 21,15 je Tass ponovno javila, da satelit nadaljuje svojo pot proti Luni. Ob 22. uri (ob 20. po srednjeevropskem času) je raketa letela nad Tanganiko in je bila oddaljena 152.000 kilometrov od Zemlje. Moskovski radio je javil, da je satelit izpustil oblak iz natrija ob 19,39, kakor je bilo napovedano. Nekatere o-pazovalne postaje v SZ so ta oblak fotografirale.
Sovjetski znanstvenik Popov je izjavil, da «možnost vodenja zadnjih stopenj rakete pomeni znaten korak naprej v tehnologiji vesoljskih raket* Prof. Juri Bulanže je nocoj izjavil, da bo do poleta človeka v vesolje verjetno «prišlo v bližnji prihodnosti*. Ni znano, ali je bila raketa izstreljena z namenom, da prispe na Luno, ali pa bo letela mimo nje in bo nastopila krožno pot o-koli sonca kakor prva raketa, ki so jo izstrelili januarja. V poročilih Tassa se govori, da raketa leti »proti Luni*, toda moskovski radio je oddajal iz. javo nekega strokovnjaka, ki je dejal, da bi raketa utegnila leteti zelo blizu Lune med svojim letenjem skozi vesolje.
V ameriških znanstvenih krogih menijo, da so sovjetski znanstveniki prevzeli »preračunano tveganje*, ko so v tem času izstrelili raketo. Poudarjajo namreč, da je izbrani trenutek precej neugoden Luna je dobra tarča približno štirinajst dni na mesec in je »idealna* tarča štiri ali pet dni v tem razdobju, t. j. ko je najbližja Zemlji. Ugodno razdobje bo spet v začetku oktobra. V VVashingtonu na splošno menijo, da so v SZ izbrali sedanji trenutek zato, da v primeru popolnega uspeha okrepijo prestiž Hruščeva med njegovimi razgovori z Eisenhovverjem.
 «»-------
RIO DE JANEIRO, 12. — Danes se je v Severni Braziliji blizu Terezine prevrnil kamion, s katerim se je vozila skupina delavcev. Pri nesreči je bilo 14 delavcev ubitih, 30 pa ranjenih.
BOGOTA, 12. — Pri trčenju med dvema vlakoma v bližini Medellina, 240 kilometrov se-vernozahodno od Bogote v Kolumbiji je zgubilo življenje 6 učenk in 2 učiteljici, drugih 15 učencev pa je bilo ranjenih.
MOSKVA, 12. — Predsednik sovjetske vlade Hruščev je sprejel davi indijskega poslanika v SZ K. P. Menona. Razgovor je zahteval indijski poslanik,
ignorira parlament pri vodstvu zunanje politike.
Mogoče pa niti ne gre toliko za ignoriranje — to bi bila že posledica — kot za nekako slabo vest in prikrivanje spričo znane neodločnosti v mnogih vprašanjih, ki zadevajo dokaj od blizu tudi Italijo, pa zaradi raznih obzirov ni nikoli čuti jasne in odločne besede, ki bi izražala mišljenje in voljo italijanskega ljudstva. Na pr. nameravani francoski poskus razstrelitve atomske bombe v Sahari. Ali je kdo — dobro in pametno misleč — v Italiji, ki ne bi z ogorčenjem zavračal zamisli o tem poskusu spričo očitne nevarnosti za zdravje ljudi v Italiji po taki eksploziji? In vendar Segni in Pella ne povesta, kaj sta glede tega vprašanja rekla de Gaullu. Ali pa alžirsko vprašanje. Kakšno korist ima Italija od tega, če Francija s sredstvi najbolj okrutnih kolonizatorjev zatira neko ljudstvo, ki hoče svobodo, do katere ima po vseh zakonih pravico. Ali sta Segni in Pella d(- Gaullu povedala, da se italijansko ljudstvo nič ne navdušuje nad njegovo alžirsko politiko? In kaj sta italijanska državnika rekla Eisenho-werju pred velikim sestankom. ki mogoče pomeni začetek nove dobe, ki bo pometla z raznimi pritlikavci ki se obešajo na malenkosti, ker so nesposobni videti kaj velikega. Ako se namreč govori o premaknitvi z mrtve točke, tedaj pomeni to, da se je že s tem trenutkom marsikaj preživelo, kar se je 2delo trdno za večnost. Toda o tem, kako italijanska zunanja politika te spremembe sprejema in kako se vanje vključuje, italijanska javnost ne ve nič.
Na področju notranje politike je opaziti edino določeno dejavnost v okthru nekaterih strank. Največjo dejavnost razvija seveda KD, ki je že v zadnjem mesecu pred kongresom. V stranki se vodi boj za oblast v stranki sami in po. tem seveda tudi v državi. Ni mogoče reči, da je pred kongresom videti kako osebnost, ki bi ji lahko bil uspel} na kongresu že zagotovljen. Obenem je opaziti skrajno previdnost, kakor bi se vsi vseh bali. Očitno noče nihče preveč tvegati. Celo za Fanfani ja, o katerem se je zdelo, da hoče biti v predkongresni kampanji dokaj odločen, se sedaj ugotovijo, do skušo iti mož na pot kompromisov.
Od ostalih strank kaže dokajšnjo aktivnost vodstvo PSI, ki hoče biti ob kongresu KD v pripravljenosti z nekakšnimi ponudbami, ki pa ne navdu. šujejo levice te stranke.
V parlamentu se pa kljub počitnicam nabira gradivo, ki ga bodo imeli senatorji in poslanci dovolj takoj ob povratku s počitnic.
da bodo nadaljevale pogaja-1 odobril
nja. V ta namen so ustanovile ristične
I
poseben pododbor, v katerem jedrskih so predstavniki desetih vlad, j in Bevan »Jš
m«
O	fj / CUOtUUItl IVI UCOCtlll CZ lUUj , VIV	v y	-J pv
od katerih pripada pet zahod- s	Hruščeva ^
 ....................  a.-----•"lOlittfC0,
nemu bloku, pet pa vzhodnemu bloku. Te države so ZDA, Velika Britanija, Francija, Italija, Kanada, SZ, Poljska, CSK, Romunija in Bolgarska.
V četrtek je Hammarskjoeld sklical sejo razorožitveneaa odbora OZN, v katerem je zastopanih vseh 82 držav članic. Na predlog Cejlona, Ekvadorja, Indije, Indonezije, Irske, Jugoslavije in Z AR je bila soglasno sprejeta resolucija, ki zadovoljstvom sprejema nn znanje sporočilo o obnovitvi pogajanj in namen štirih velesil, da bodo poročale razoro-ž itvenemu odboru o svojem delu. Resolucija izreka upanje, da bodo rezultati tega dela koristili Združenim narodom za proučevanje razorožitvenih vprašanj, tn priporoča naj razorožitvam odbor OZN še dalje ostane pri življenju in naj se skliče vsakikrat, ko bo to potrebno.
Obnovitev pogajanj o razorožitvi je treba načelno pozdraviti, čeprav se bodo pogajanja nadaljevala v odboru, ki je sestavljen na načelu blokovske delitve sveta. Razorožitev ni stvar velesil samih in njihove blokovske politike, pač pa je stvar, ki se tiče vseh narodov. Spričo težav, Ki so povzročile zastoj razgovorov, pa je tudi ta začasni izhod vendarle pozitiven, zlasti še, ker se velesile obvezujejo, da ti razgovori nikakor ne pomenijo, da hočejo zadevo obravnavati izven OZN, ker bodo o vseh posvetovanjih in sklepih redno poročali razorožitvenemu odboru. Odbor bo začel delovati prihod nje leto. Medtem pa se bodo nadaljevala pogajanja o prekinitvi jedrskih poizkusov. Ce se glede tako imenovane klasične razorožitve ne more reči, da je zadeva kaj napredovala, je treba glede jedrskih poizkusov ugotoviti, da je bil dosežen precejšnji del sporazuma, ki daje upati, da bo n krajšem ali daljšem času dosežen končen sporazum, zlasti še, če bodo razgovori med Ei senhoiverjem in Hruščevom prinesli dobre rezultate. Vprašanje razorožitve se ne mora pravzaprav ločiti na tako imenovano klasično in moderno orožje, in zato bo morebitni sporazum glede jedrskega n-roija nedvomno pozitivno vplival na razgovore glede vsega ostalega orožja. Zato je sklep o ustanovitvi odbora desetih konec koncev pozitivna stvar
Indija-Kitajska
O sporu med Indijo in_ Ki tajsko zaradi meja smo že v nedeljo obširno pisali v uvod niku. V tej zadevi je sedaj važno dejstvo, da je Sovjetska zveza objavila uradno izjavo, v kateri poziva tako Kitajsko kakor Indijo, naj na miren način uredita svoj spor. Vazno je pri tem, da sovjetska vlada ne podpira niti Kitajske niti Indije, pač pa poudarja, da ima s Kitajsko prisrčne bratske odnose, in da se prijateljsko sodelovanje med Sovjetsko zvezo in Indijo uspešno razvija nn podlagi načela miloljubnega sožitja. Nehru ie izjavil, da je zelo zadovolien z izjavo, ki nedvomno odraža poglede sovjetske vlade. O-brambni minister Krišna Mellon pa je poudaril, da je. to prvikrat po 'ruski revoluciji leta 1917 da je Sovjetska zveza podala izrecno izjavo, s katero poziva neko komunistično in neko nekomunistično državo, naj s pogajanji rešita svoj spor.
Medtem se je Cuenlaj končno odločil odgovoriti na zadnje Nehrujevo pismo. Pri tem ponavlja kitajsko tezo, da so ozemlja, ki so jih kitajske čete zasedle, sestavni del Kitajske, in trdi, da so bili Indijci tisti, ki so vdrli na kitajsko ozemlje. Dalje pravi, da Kitajska sploh ne priznava Mac Mahonove črte, ki da je rezultat britanskih imperialističnih napadov, ko je bila Indija še pod britanskim jarmom. Nehru pa je Cuenlaju odgovoril-da mora biti Mac Mahonova črta podlaga za mejo m da je mogoče razpravljati le o nekaterih manjših spremembah Vendar pa je poudaril, prav tako kakor tudi Cuenlaj, ds je pripravljen mirno in s po razumno rešiti spor, kajti tre-gično bi bilo za ves svet, čf bi se dve tukc veliki državi, kakor sta Indija in Kitajska vojskovali za nekatere vrhove Vendar pa pripravljenost nc sporazum ne pomeni, da ji Indija pripravljena odpovedati se delom svojega ozemlja.
V Pekingu so v zvezi s tem sporom sklicali izredno zase danje stalnega odbora ljudske ga kongresa, na katerem je Cuenlaj izjavil, da je treba spor rešiti na podlagi petih načel miroljubnega sožitja. Hkrati pa je ponovil kitajske pogoje, ki dejansko pomenijo pritisk na Indijo.
Odbor desetih
Po dveh letih prekinitve pogajanj o razorožitvi so se štiri velesile končno sporazumele,
Volitve v Angliji
Angleška vlada je uradno sporočila, da bodo nove parlamentarne volitve v Veliki Britaniji 8. oktobra. Parlament bo razpuščen 18. septembra, nov parlament pa bo začel delovati 27. oktobra. Sedanji parlament je bil izvoljen maja 1955. Uradno sporočilo o razpisu volitev poudarja med drugim, da je treba pri določitvi datuma volitev upoštevati tudi mednarodni položaj. Na vidiku so namreč važna mednarodna pogajanja in zato je jasno, da mora imeti ljudstvo priložnost odločiti, katere osebnosti naj ga predstavljajo na teh pogajanjih.
Voditelja laburistične stran_ ke Gaitskell in Bevan, ki sta bila med sporočilom o novih volitvah na obisku v Moskvi, sta bila o tem uradno obveščena in sta se zaradi tega vrnila v London, ne da bi bila obiskala še Poljsko, kakor je bilo v njunem programu.
Kongres angleških sindikatov, ki je te dni zasedal v Blackpoolu je sklenil podpreti laburiste pri volitvah in je
svojo p1
ili«Wl
spada v to log za usta*
novanega	w
in izdelava*‘,y r
samo ZDA ^"^1
Kar se
skeli m	^
prepričana . f tj;
stov, ker da J , |*.
laburistov, J g do vaznih . r„ L
so napoveduj,
Eisenhou Toda tu«
prepričan i 9 Jl
Jj4
leindustrija.
industrije K novih voldta vali !ab«"s">fl!o. bi pomenilo m
industrije,
veznic ned i0 |,if
servativci	,mm-
preprTa1e
st no. da Je . „	^
il 6U
Stvo,	„
sluga, ce s* vidni znaki tosti in
tosti m “ rjjtll"" . „
prepričati -	Hi
nosti njeg „rlt P(
Hruščevom- ^ ^
je Mac
no prilozn^g
četku Pp"0Yitaj»;*ti
ceni, da^0
risti Pa
ri*i
nosti»
okoli
Laos “
HamrnaTSM ^ •
Kakor je^
kraljeva
Id«
ll
naj skUte ,. ^
sveta v * , a0s«. Ji ložajem v ^ \ \ obtožuje	1|
jo m da V v j
Patet LaoifSet 5 £
svetu je ■ S«- K
sklenilo
štirih, ki v Laos m “V ■
o položaj*. ArnP.ntina>. Vi
Argentina, ^
in Tutitzi) -	(.
ne članke
Sovjetski ^ f | (
nem s ve t ,ej« .
ustanovite ZJw nezakonit ■	-0 f ^
va poudari"	'
nasprotoval ^jjJ
poviena v vprašan)e^ j pravijo 'j' gi'tj imel na	stjVi«	i
pač pa se .^j nato P°!°L ^
naL, včerai
svetu.
štirih dre .(0 •j w
ško PreS	I
Prav nie sVM |
Varnostnem	.
ški niin'st itoS*J javil, daj set*y uda so	;|t»- i
čete um	ji	.
nainsko v0nl’ j je od9° (llj t te/a laos^ AR t izvleci	HC‘U
dTe°P^U A
pre:dytada s° flA ročih, da t f
razumeti je .«»
vlado, J IJ na spora/ ,ee>J
so mogo utš ", skih spora
predvaja danes 13. t. m. z začetkom, jjt 20. uri na prostem Metro cinem»sc
š
m
CIRKUŠKI
DANIM 0
Res zabavna predstava — og'ejte se boste!
V ponedeljek 14. t. m. ob 1*.
prostem ponovitev iste*