*tev. 82. Trst, v petek 22. marca 1912 Tečaj XXXVII IZHAJA VSAK DAN tatff ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljk": zt 2 ?JutraJ. Posamične SleT. se prodajajo po 3 nv6- (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu ia okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornberg^i itd. Zastarele šter. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v girokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 9t. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vr?t 20 K, vsaka n&daljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in toZljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost* za Primorsko. „V edinosti je moil" NAROČNINA ZNAŠA » celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na aa- ročbe brez doposlane naročnine, se nprava ne ozira, ■aroentna aa oeđoljako islanj« ..EDINOSTI" *t«a«: o«lo lato Kron 5*20, s* pol leta Kron I flO. Vsi dopisi naj »e pošiljajo na uredništvo list^. Nefraako- vana pisma sa ne sprejemaj« In rokopisi se ns vrtftaj*. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo IHt*. UREDNIŠTVO; ulica Gicrgio Galatti 20 (Narodni dan). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lagttik konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna .Ediaott*. ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trato, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Po3tno-hranllni?nl račun Jte\». 841-652. TELFF0F1 It 1157 DRŽAVNI ZBOR. Prvo branje brambnih predlog končano. Češki autonomisti proti nemškim socijalistom. DUNAJ 21. (Uv.) Danes je bila debata o prvem branju brambnih predlog. Pri vo-litvi generalnih govornikov se je pa zgodil jako pomemben slučaj, ki se v parlamentarnih krogih različno komentira. Pri odobritvi glavnega contra-govomika je orišlo do ožje volitve med socijalnim demokratom Doetschem in češkim narodnim socijalistom Chocem. Odločili so češki socijalni demokratje, ki so oddali svoje glasove Chocu. Veliko pozornosti je vzbudil ▼ političnih in parlamentarnih krogih odgovor naučnega ministra Hussareka na interpelacijo nemških poslancev glede sankcije „lex KoUsko". Naučni minister je izjavil, da vlada nikakor ne more priporočati „Iex Kolisko44 cesarju v sankcijo. Ta vladna izjava je bila pri Nemcih in Čehih sprejeta s precejšnjo rezervo. Nikakor nočejo motiti sedanjih češkonemških spravnih konferenc, ki se tudi danes nadaljujejo v salonu notranjega ministra. Za konference pa vlada med obema strankama napeto zanimanje. V popoldanskih urah se je v parlamentu raznesla vest, da se je vlada že odločila z ozirom na počasni tok ogrske krize za odtegnitev brambnih predlog z dnevnega reda in za predložitev enoletnega provizorija. V naslednjem kratko sejno poročilo: Zbornica je tudi danes nadaljevala debato o brambnih predlogah. Govoril je zastopnik kranjskih Kočevarjev, nemški agra-r«c in bivši kavalerijski častnik grof Barbo. — Ogreval se je za predlogo, češ, da se s tem armada povzdigne in povspne na višek moderne armade. Priznal se je nadal|e za iskrenega prijatelja trozveze in cedeč se svojega lojalnega patriotizma je kranjski nemški agrarec na ▼se pretege hvalil „nibelunško zvestobo" Nemčije, ki je l. 1908 obvarovala monarhijo. V ponižnem tonu pa je izrazil grof obžalovanje, da ni bilo takrat povsem lojalno stališče Italije. Pel in ponavljal je dalje staro pesem o „toplem prijateljstvu", ki vlada med zaveznicami Za njim je govoril Češki agrarec Stanek, ki je pred vsem odločno protestiral proti prlviHgiranerau stališču nemščine v vojaŠko-kazeasfcem pravdnem redu. Z fino ironijo je zavrrii govornik zastopnika Kočevarjev, ki je opeval „nibelunško zvetobo" Nemcev. Vprašal pa je, kje Je ostala hvaležnost in zvestoba nasproti Rusiji, ki je za Avstrijo v§č žrtvovala nego Nemčija. Danes je bila nato zaključena debata o prve« branju brambnih predlog in so se nato vršile volitve glavnih pro in contra govornikov. Koncem seje je odgovarjal naučni minister Hussarek na interpelacijo Nemcev glede nepotrditve Koliskovega zakona v gori označenem smislu, nakar je bila seja zaključna. Načrt trdne vladne večine. DUNAJ 21. (Izv.) Med „Poljskim klubom" in ministrskim predsednikom grofom Stirgkhom so se pričela pogajanja o novem načrtu, kako ustanoviti novo parlamentarno večino. PODLISTEK Vitez iz Rdeče biše. (Le chevalier de Maison Rouge.) 48 Roaaan iz časor francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dumas star. O moj Bog 1" je dejala, „Dixmer je gotovo računal na to, da Vas ob svoji vrnitvi najde; zato mi je naročil, naj Vas zadržim." „Ah, potem razumem, zakaj me silit^, da ostanem, madama: ker je tako ukazal Vaš soprog. Da nisem tega takoj uganil! Res, nikoli ne ozdravim na svoji domišljavosti." „Maurice 1" „Toda ravnati se moram bolj po Vaših dejanjih, nego po Vaših besedah. Ako Dfomer ne obeduje z nami, je zame razlog več, da odidem. Njegova odsotnost bi Vam vzbujala samo muke." „Zakaj ?" je vprašala Genevieva boječe. „Ker se zdi, da ste se po mojem povratku namenili, da se me boste izogibali, zato, ker sem se vrnil samo radi Vas, pri bogu ! Dobro veste to; in ker sem po svo- Nemški parlamentarci med seboj. DUNAJ 21. (Izv.) Razdrapanost in razdvojenost v nemškem „Nationaiverbandu" je za sedaj zopet srečno zakrpana. Poslanec Kari Hermann Wo!f danes izjavlja, da ni izstopil iz nemškega „Nationalverbanda" kot takega, ampak samo iz njegovega predsedstva. Spremembe v železniškem ministrstvu. DUNAJ 21. (Izv.) Poučeni krogi zatrjujejo, da bo imenovan mesto vpokojenega sekcijskega šefa dr. Roella za prvega sek-cijskega šefa v železniškem ministrstvu dosedanji ravnatelj severnih državnih železnic Banhaus. Cuvajeva demisija. BUDIMPEŠTA 21. Ogrski brzojavni urad priobčuje dementi merodajnih krogov, da so vesti o kaki demisiji hrvaškega bana pf. Čuvaja popolnoma neosnovane. DUNAJ 21. Navzlic vsem ofidelnim dementijem se Še vedno z vso trdovratnostjo vzdržujejo vesti o skorajšnjem odstopu bana pl. Čuvaja. PomiloSčenje maloruskih akademikov — izgrednikov. DUNAJ 21. (Izv.) Cesar je pomilostil večino zaradi predlanskih izgredov na Ivov-skem vseučilišču lani obsojenih, maloruskih dijakov. (Kakor znano je Ivovsko sodišče lani obsodilo 101 dijaka v večje odnosno manjše zaporne kazni). Le pet glavnih voditeljev mora odsedeti prisojeno jim kazen, kakor tudi pet oseb — neakademikov. Ustavljena je tudi preiskava proti ostalim osebam, ki niso še prišle pred sodišče. Trgovinska pogodba med Avstrijo in Bolgarijo. SOFIJA 21. (Izv.) Trgovinska pogodba med Avstrijo in Bolgarijo je sedaj po dolgih pogajanjih sklenjena. Avstrija dovoli Bolgariji uvozni kontigent 15.000 glav goveje živine. Za svinje In ovce kontingent sploh ni določen. Bolgarija pa zniža avstrijskemu sladkorju carino. Grozna eksplozija. LVOV 21. Iz Drohobiča poročajo: V tukajšnji tovarni za bencin je nastal minulo noč požar iz doslej neznanih vzrokov. Dva rezervoarja, ki sta hranila 150 vagonov bencina in rezervoar s 300 vagoni surovega olja so se vneli. Eden rezervoar je eksplodiral. Eksplozija je cel rezervoarjev pokrov vrgla v zrak. Požarna bramba je z naporom popolnoma omejila ogenj na gorenje tri rezervoarje in obvarovala tovarno pred velikanskimi zgubami. Bencin gori z neznosno smrdečim dimom in poneha goreti šele po dveh ali treh dneh. — Človeške žrtve ni nobene. Podrobnosti o eksploziji. LVOV 21. O požarju v drohobiški tovarni za bencin še naslednje podrobnosti: Ob 1. uri ponoči je nastala grozna gromeča eksplozija enega rezervoarja za bencin. Visoko v zrak švigajoči plameni so hitro segli po bližnjih dveh rezervoarjih in bila je velika nevarnost, da objame ognjeni zubelj ves tovarniški kompleks. Vendar se je danes dopoldne posrečilo divjanje požarja omejiti. Rešilna akcija deluje pred vsem na to, da potom velikih brizgalen izseveva bencin iz še ohranjenih rezervoarjev v take pred ognjem varne prostore. Velikanski, naravnost mozeg pretresajoči požar bodo najbrže šele jutri zamogli popolnoma pogasiti. Ogenj je že' tri rezervoarje za bencin uničil. Z zavarovalnino pokrita škoda znaša po približnem računu že sedaj okrog en milijon kron. — Vzrok požarju Še dosedaj ni znan. Sumijo, da je ogenj zanetila zlobna roka. Zadevna preiskava je v polnem tiru. Orožništvo komaj vzdržuje red in mir. Stališče nemškega kanclerja omajano. BEROLIN 21. (Izv.) V političnih krogih vzdržujejo vest, da je stališče državnega kanclerja Bethmann-HolIwega zelo omajano. Glasovi iz Čenstohove. VARŠAVA 21. flzv.) Glavni sokrivec pri Macohovih denarnih operacijah s samostanskim denarjem, samostanski sluga Zaloga, ki je Še pravočasno pobegnil v Ameriko, je sedaj pisal pfotrkovskemu sodišču iz Chicaga, da je vzel največje in najlepše dragocenosti čenstohovske Matere božje seboj v Ameriko. Scotus Viator v Zagrebu. ZAGREB 21. (Izv.) Včeraj je prispel semkaj znani angleški publicist Seaton Watson — Scotus Viator. Žnjim potuje tudi njegova soproga. Danes dopoludne je imel razgovor z raznimi uglednimi hrvatskimi in srbskimi politiki. Iz Zagreba se napoti v Pešto, od tu pa na Dunaj. Turški ministrski svet. CARIGRAD 21. (Izv.) Že več dni ima ministrski svet važna posvetovanja, h katerim je vlada strogo prepovedala vstop žur-nalistom. V vladnih krogih zatrjujejo, da se ministrski svet bavi o ruski, Turčiji sovražni akciji in o predlogih k italijansko-turškemu mirovnemu sporazumu. Novi ruski poslanik v Carigradu. PETROGRAD 21. Uradni list danes priobčuje imenovanje ruskega poslanika v Bukareštu pl. Glersa za poslanika v Carigradu. V Bukarešt pride poslanlški svetnik Šebenko. Stavka na Češkem. PRAGA 21. V severnočeŠkih premogo-kopih stavka danes od 21.738 rudarjev 8372. Stavka na Nemškem. BITOM v Šleziji 21. V rudniku „Frie-densgrube" niso delavci včeraj in danes prišli na delo. DORTMUND 21. Danes so podjetniki pričakovali, da pride zjutraj 196 489 rudarjev na delo. V resnici jih je pa prišlo 186.505. ZABRZE v Šleziji 21. V tukajšnjem rudarskem revirju so se danes pričela pogajanja med rudniškim vodstvom in zastopniki rudarjev. Na delo je zjutraj prišlo 700 mož. Še vedno jih pa stavka 30 odstotkov. Ameriški podjetniki povoljujejo. WILKESBARRE 21. Neodvisni lastniki rudnikov izjavljajo, da so pripravljeni sprejeti zahteve rudarjev v rudnikih antracitnega premoga. _ italijansko-turška vojna Iz bojišča nI nič novega. Zate pa po-snemljemo sledečo pretresljivo zgodbo, ki mora gotovo seči vsakemu do srca. Ta dogodbica se glasi: Ko je lansko jesen izbruhnila vojna, je bilo ped orožje poklicanih desettisoč jem povratku vsakikral naletel na koga drugega, samo ue na Vas." „Tiho I" je dejala Genevieva, „Vi ste zopet nejevoljni, ljubi prijatelj, in jaz hočem storiti, kar je najboljše." „Ne, Genevieva, Vi lahko storite še kaj boljšega, sprejmete me lahko kakor prej, ali pa me popolnoma odženete." „Čujte, Maurice," je odvrnila Genevieva z nežnim glasom, „umevajte moj položaj, uganite, kje tiči moja bojazen, in ne delajte se več tako okrutnega napram meni." Mlada žena se mu je približala in ga pogledala žalostno. Maurice je molčal. „Toda, kaj hočete vendar od mene," je nadaljevala. „Ljubiti Vas hočem, Genevieva, ker čutim, da ne morem več živeti brez Vaše ljubezni." „Maurice, imejte usmiljenje 1" „O, potem ste me morali pustiti, da umrem!" je vzkliknil Maurice. „Umreti 1" „Da, umreti ali pozabiti." „Vi bi torej lahko pozabili," je vzkliknila Genevieva In solze so ji silile v oči. „Oh, ne, ne," je dejal Maurice in padel na kolena, „ne, Genevieva, morda umreti, toda pozabiti, nikoli, nikoli!" „In vendar", je Genevieva odločno pri- pomnila, „vendar bi bilo najbolje, Maurice, kajti ta ljubezen je zločin." „Ali ste kaj takega dejali gospodu Mo-randu ?" je rekel Maurice, ki ga je njena nepričakovana hladnost nekoliko umirila. „Gospod Morand ni tak blaznež, kakor ste Vi, Maurice. Ni mi bilo treba da bi ga Šele opozarjala na to, kako naj se vede v ■ hiši svojega prijatelja." „Staviva," je odvrnil Maurice z ironičnim nasmehom, „staviva, da se Morand ne i zgane odtod, ako Dixmer obeduje zunaj. Ah! Genevieva, to mi morate predočevati, ako hočete zaprečiti, da Vas ljubim; kajti dokler se nahaja Morand tu, tu ob Vaši strani, ne da bi Vas zapustil niti za sekundo," je nadaljeval z zaničevanjem, „oh, ne, ne, dotlej Vas ne bom ljubil ali pa vsaj si ne bom priznaval, da Vas ljubim." „In jaz," je vzkliknila Genevieva, pri-tirana vsled večnega sumničenja do skrajnosti, in prijela z neko divjostjo za roko mladega moža, „prisegam Vam, čujte dobro, Maurice, prisegam Vam, da mi Morand nikoli ni govori o ljubezni, da me Morand nikoli ni ljubil in me nikoli ne bo ljubil: prisegam Vam pri svojem poštenju, prisegam Vam pri duši svoje matere 1 * „Ah, ah!" je vzkliknil Maurice, „kako rad bi Vam verjel." (Dalje.) » krepkih in lepih italijanskih mladeničev. Tudi iz Sabbade, tihega sela ob tirolski meji, je odšel sin vdove na afriško obalo; doma je pustil grenko bridkost matere. Prejela Je od njega list, dva in potem molk. Slišala je, da vojne ri konec, in v skrbeh je bila za sina, za življenje svojega življenja. Te dni pa je nagloma vstepil stn v Izbo zapuščene vdove. S plaščem ogrnjen in ves prepaden; ni malenkost, vojna človeka zdela, pa da je le zopet doma, da se je le zopet vrnil. V naročje je padla mati svojemu sinu in njegovo lice je poljubljala. Potem pa je prosil sin mater, da mu sname plašč z ramen. Ko mu odgrne piašč, zakriči od groze, da bi se kamen zdrobil, nikar materino srce. Sin se je vrnil brez rok ! Z obeh ramen so mahali prazni rokavi. Tega pogleda ni preneslo materino srce, ki so ji vzeli lepega, zdravega fanta in ji vrnili pohabljenca. Zgrudila se je na tla in nič več jo niso zdramili. Srce ji je počilo nad nesrečo sinovo. In ko je bil pogreb matere, ki ji |e počilo srce, in ko je stopal za rakvijo sin brez rok, ki si ni mogel ruvati las od bridkosti in ko so mu lile iz oči solze v potokih, ne da bi si jih mogel otirati, je bila to naj-silnejša demonstracija zoper okrutnost vojne in je s hujšim gnevom in neizprosnejšim sovraštvom do militarističnega zlodejstva napolnila človeške duše nego katerakoli. Koliko podobnih tragedij so doživeli in doživljajo matere tn sinovi, bratje in sestre, možje in žene po vsej Italiji ? Zakaj ? Za koristi bank, ki so angažirane v Tripolitaniji, za koristi firm, ki dobavljajo armadi orožje, strelivo, obleko, živila. Ko sešteva ta -žlahtni" in „izbrani" cvet italijanskega naroda svoje dobičke v blaženem zadovoljstvu, poka revnim materam srce od bridkosti. Bomba eksplodirala. TRIPOLIS 20. (Uradno) Nek vojak 40. peŠpolka, ki je danes zjutraj prišel v bližino forta Hamidi, se je danes po neprevidnosti dotaknil nekega šrapnela, ki še ni bil umrl; šrapnel je pn tem eksplodiral, pri čemur so bili štirje vojaKi ubiti in več jih je bilo ranjenih. ___ Javen shod N. D. 0. v nedeljo, dne 10. t. m. na vrtu „ Konsum-nega društva" pri sv. Jakobu. (Zvršetek.) Dr. R y b 4 f : Že nekaj časa sem se v Trstu toži o slabem položaju, o revščini in o uboštvu. Predgovornik je med drugim navedel dva vzroka za to: draginjo in brezposelnost, ki pa se ne širi le v Trs:u, marveč po vsej Evropi. Draginjo treba smatrati pri nas kakor posledico slabe carinru-ske tarife, ki jo deta vlada. Zapirajo se meje, na uvoz se nakladajo visoke carine — dokaz meso — itd. itd. Draginja stanovanj pa postaja v vseh velikih mestih Avstrije od dne do dne hujša... Posebno občutljiva pa je v Trstu. Kako bi se dalo temu odpomoči, s tem si belijo glave politiki, učenjaki, vlada, občine i. dr. V zadnjem času se zlasti nasvetuje zidanje malih stanovanj ob periferiji mesta In poglejte, dragi zborovalei, kdo se je v Trstu prvi pobrigal za to! Slovenci! Mnogo hiš v okolici je bilo sezidanih ter Jih še zidajo s slovenskim denarjem, z denarjem slov. denarnih zavodov. Italijani nimajo denarja za take stvari..., oni zidajo velikanske palače v mestu. Mari njim revščina delavskih slojev! Tako so Italijani sami siljeni obračati se do slov. denarnih zavodov, v slučajih, ko rabijo posojilo v kak sličen namen! In celo Nemci, ki bodo zidali neko hišo v Škorklji, so se obrnili za posojilo na nek tuk. tuk. slov. denarni zavod. In socijalisti? Kaj pa ti? Minolo nedeljo so sulicah javen shod v „Politeama Rossetti". Na plakatih je bilo z mastnimi črkami tiskano, da bodo protestirali proti draginji in povišanju stanarin — In to vse potem, ko so gospodarji večinoma že povišali stanarine! To je komedija — to se pravi po toči zvoniti. Če hočejo v resnici kaj sioriti, naj rajši snujejo stanovanjske zadruge ! Protestov pa, kakor so ga vprizoriii na svojem nedeljskem shodu, se gospodarji prav nič ne strašijo, marveč se Čisto jednostavno nanje požvižgajo. Dalje so rekli, da hočejo protestirati proti laško-liberalni večini v mestnem svetu, ki noče, da bi se tramvaj munidpalizlral. Kakor znano, so socijalisti radi tega v mestnem svetu tudi obstruirali. Občina je zgradila progo, ki vodi skozi montuco, in šlo Je samo Še za to, da se začne promet. Torej: ali naj ostane nova proga v občinski režiji, ali na| se Jo izroči tramv. družbi ? Večina mestnega sveta je bila za izročitev tramv. družbi, s katero se skene tudi tozadevna oogodba. — Slov. svetovalci so stali na stališču, da naj ne ostane tramvaj v režiji * Btran II. z&DilSOST« žt 82. Trstn, ane 22 marca 1912. Eskadra je odpiula izpred tržaškega j pristanišča ob 8. uri in je okrog 8*30 zavzela svoje mesto nekako pred novo prosto !uko. Torpedovke so se uvrstile tik ob obrežju v ladjedelnici. Medtem pa so se napolnile tribune z gosti, pred slavnostnim paviljonom, okrašenim z avstrijskimi vojnimi zastavami in cesarsko štandarto, pa so se postavili vojaški odličnjaki, mornarični poveljnik, ministri, zastopstvo mesta Maribora, upravni svet ladjedelnice itd. Med drugimi so bili navzoči: vojni minister vit. Auffenberg, trgovinski minister dr. vit. Rossler, in finančni minister dr. vit. Zaleski; mornarični atašeji: nemški, francoski, angleški, amerikanski (zdr. drž.) in japonski ter vojni ataše bolgarski. Častne dame: kneginja Hohenlohejeva, županja tržaška dr. Valerije va, gospa Kohenova, soproga štacijskega poveljnika, gospa pl. Krauss-Elislagova, soproga brigadirjeva in gospa Kruppova, soproga predsednika upravnega sveta tehničnega zavoda. j Na dalje so bili navzoči: princ in prin-cesinja Liechtenstein, princ in princesinja i Parma, generalni armadni nadzornik bar. j Albori in vsi generali, ki smo jih navedli že včeraj, kardinal dr. Nagi, škof dr. Karlin, Uoydov predsednik dr. pl. Derschatta,: župan tržaški dr. Valerio in zastopniki vseh državnih uradov. Obilno sta bili za-j stopani obe poslanski in gosposki zbor- j niči in zastopniki konzularnih oblasti v ! Trstu. ; Pri sprejemanju naj odličnejših dostojanstvenikov se je prigodila mornaričnemu poveljniku admiralu grofu Montecuccoliju majhna nesreča. Priplul je tender z ministri in admiral je hotel prestopiti iz svoje admiralske šalupe v tender. Najbrž se mu je zapletla sablja in padel je v morje. Takoj za njim je skočil v morje neki mornar, daj mu pomaga, kar pa ni bQo treba, ker jej admiral sam splaval do tenderja in tu se potem pomagal onemu mornarju iz vode. j Admiral se je hitro odpeljal v hotel „Excel-sior", da se je preoblekel, in se je takoj vrnil zopet v ladjedelnico. Ob 8 50 je odplula izpred Trsta „La- j croma", na kateri so se nahajali prestolo- < naslednik, nadvojvoda Franc Ferdinand s j soprogo in nadvojvoda Leopold Salvator s soprogo nadvojvodinjo Blanko in hčerkama. Medtem je mornarični župnik Korsic blagoslovil na krovu novo ladjo. Nekako ob 915 je priplula „Lacroma" pod ladjedelnico in se zasidrala. Točno ob 9 40 so se člani cesarske hiše izkrcali iz nosti in neslogi delavcev, bi včasih' skoraj! tenderja, ki |ih je pripeljal od „Lacrome* nasvetoval našim ljudem, naj se f organizi-j do sprejemališča, ob bobnenju topov in svi-rajo pri mednarodni socijalni demokraciji, ranju cesarske himne. Po obligatnih ja-Ali — moj Bog —, ko pa imamo toliko vitvah in nekaterih predstavitvah je naj-dokazov, da bi bilo to zavajanje, pravo za-j višja gospoda zavzela prostor v paviljonu, vajanje na pot gotove pogube. Naš delavec kjer je bila povabljena tudi družba najodlič-v Trstu, ki ni organiziran na narodni j nejših gostov. podlagi, ni le izdajalec svojega naroda, | Ko so bila zadnja pripravljalna dela za marveč še hujši in bolj zaslepljen izdajalec, splavljenje gotova, je apostolski vojni vikar samega sebe ter svojih gmotnih in moralnih ( BJelik slovesno blagoslovil ladjo. Na to je interesov. Tržaški socijalisti niso mednarodni, Javil mornarični poveljnik admiral grof Mon-temveč pravi laško-nacijonalnl šoveni. jtecuccoli prestolonasledniku, da je vse pri-Zatorej, slov. delavci, oklenite se svoje! pravljeno za splavljenje, in nato s kratkim NDO. Naj vsak med vami agitira ter s po- nagovorom naprosil nadvojvodinjo Blanko, inagistrata, kajti, kaka je mestna uprava, nam Jasno dokazujejo mestna bolnišnica, uprava javnih vrtov, publice netezze, plinarne itd. Vsej tej „trajni" ni torej zaupati, zlasti če Italijani sami priznavajo, da je administracija občine v resnici slaba. Pomisliti pa moramo tudi, da bi se našim ljudem, ki so uslužbeni pri mestnem tramvaju, Če bi ta prišel v obč. režijo, še slabše godilo, nego se jim sedaj godi.. Sprejemali bi v službo same regnicole in razni moreti bi dobivali za razne usluge mastne plače in sinekure. — Ali hočemo torej moč magistrata napraviti še večjo, nego v resnici je ?!! To bi se pravilo samega sebe biti po zobeh. Socijalisti so nam očitali, da smo le zato glasovali proti njihovim predlogom v mestnem svetu, ker imajo nekateri ugledni Slovenci akcije tramvajske družbe. Ko nam pa tega niso mogli dokazati, so rekli, da njim gre le za princip. Torej oni ljudje, ki vedno vpijejo, da od principov nihče ne ži /i, marveč edinole od kruha, prihajajo kar naenkrat s principi! Njim da gre za princip! Dobro, obdržite vi svoje principe, mi obdržimo svoje službe 1 Naša naloga Je, da skrbimo našim ljudem za kruh. Vsak slov. delavec bodi organiziran narodno, kajti tržaški socijalisti so že opetovano dokazali, kako radi znajo naše delavce imeti. Vedno jim je ljubši regnicolo, nego domačin —. V Trstu je 40.000 regnicolov! Od česa neki ti žive?! A za slovenskega, tu rojenega delavca ni mesta... En način, kako naj se temu odpomore, bi bil ta, da se organiziramo. Drugi način je pa sledeči: Kakor znano je v Trstu več podjetij, vzdrževanih posredno ali neposredno od države. Pri teh podjetjih moramo zahtevati, da se nastavljajo domačini, domači delavci —. Sicer pa je treba odkritosrčno povedati, da so temu žalostnemu položaju slov. delavstva v veliki meri krive tudi indolenca, malomarnost in zanikernost delavstva samega! Če si sami nc pomagamo, naši sovražniki nam gotovo ne pomorejo! Dr. W i 1 f a n : Jaz sem na vseh shodih NDO, če sem bil navzoč, priporočal našim delavcem, naj se oklenejo NDO. Vsak naj v prvi vrsd skrbi zase, za svoj dom, za svojo družino. Vsak naj najprej sebi in svojcem gradi gnezdo. Slovenski delavec naj se druži s slov. delavcem, kajti le na ta način si bo mogel priboriti tu v Trstu ono moč in one pravice, ki mu gredo. Ne vem — Človek, ki sliši povsod tarnanje o slabem položaju, o nedisciplinira- nosom nabira zanjo novih Članov. V združenju Je moč — In b!agor slov. narodu, če bo imel v Trstu slov. delavstvo, ki ne bo znalo skrbeti le zasvoje gospodarske potrebe, marveč se bo tudi v polni meri zavedalo svojega slov. pokoljenja svoje narodnosti... ! dakrsti ladjo. Botra je nato po kratkem odgovoru pritisnila na tipko in ob boku ladje se je razbila Šampanjka — ladja je bila kršena. Potem je dala znamenje za splav. Zaradi močnega dežja, ki je precej spral loj, po katerem zdrči ladja, se je stvar Tov. Grebene Je dokazoval, kako; zakasnila skoraj za cel četrt ure, potem pa socijalisti obljubljajo, pa ničesar ne store. O se je ladja le začela pomikati in je zdrknila priliki državnozborskih volitev 1. 1907 so'v morje ob 10 18. Eskadra je z običajnimi volilcem vse obljubili, a kako so te obljube streli pozdravila posrečeno splavljenje. držali? Mesto da bi se brigali za gmotno j Prestolonaslednik Je nato še govoril z bedo svojih vohcev, so se socijalno demo-, raznimi odličnjaki in osebami, ki so mu bile kratični poslanci porvizgah na te ter se bo- predstavijene, nakar sta se oba nadvojvode rili za laško univerzo! Govornik je navel £d |jalaJs tenderjem na Oklopnjačo „Nad-nekaj slučajev, ki jasno dokazujmo, da so; vojvoda Franc Ferdinand-, nadvojvodinje pa socijalistom tuji laški delavci veliko ljubši,^1 Lacromo" laTvsf vfašTNDO DSH" ** ^"""l "o'edald se nato rače» razhaiatl' Ker se nI nikdo Več ozlasll za besedo odličnjih gostov pa Je bilo povabljenih na SLE* f 'hl^m. oklopnjače „Nadvojvoda Franc Ferdinand- „Radetcky" in „Zrinyi", da prisostvujejo ! pomorskim vajam med Piranom in Grade-!žem. Med vajami so bili gosti postreženi z j z zajtrkom. Po dveh se je vrnila eskadra j pred tržaško luko. Po končanih vajah se je vršil na vojni ladiji „Gai" dvorni obed, na ! „Nadvojvodi Franc Ferdinandu" in „Radetz-! kem" pa dine za povabljene goste. Po dvornem obedu se je prestolonaslednik s i soprogo zopet vkrcal na „Lacromo". Zvečer je predsednik s primernimi besedami za ključil zborovanje. do 9. zvečer. Zvečer je bila večerja pri namestniku. Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Fer- Slavnostno splavljenje „Tegetthoffa". Silni dež, ki je padal celo noč in tudi še zjutraj, ni obetal ravno najboljšega za slavnost, ki naj bi se bila vršila ob priliki splavljenja drugega avstrijskega dreadnoughta... wTegetthoffa-. Toda okrog 7. se je začelo! so bile bojne Radije s avnostno^ razsvetljene jasniti, solnce je prebilo deževne oblake taj " ~ " " x— na Trstom je napočil najlepši solnčni dan. j Seveda pa se ni moglo v tako hitrem času posušiti ono strahovito blato, ki ga je bilo j okrog tehničnega zavoda pri sv. Marku ' dfaand se je s soprogo vojvodinjo Hohen-najmanj do gležnjev, in stotine, da, tisoči berško odpeljal na jahti „Lacroma" na gledalcev, ki so kmalu po 7. začeli pri-! Brione sinoči ob 1120. hajati, so ga bredli in bredli. Močni oddelki j Nadvojvoda Leopold Salvator odpotuje redarstva so omejili dohode v ladjedelnico ' soprcgo k hčerkamkdanes ob 730 pred- 2e V x> xt j.ix !i!L a. - 1 poludne z brzovlakom državne železnice. Največja množica odličnejših gostov je r * začela prihajati okrog 8. Prihajala je kočija,; * * za kočijo, avtomobil za avtomobilom, in tudi; Finančni minister vitez Zaleski je od- tramvajski vozovi so biii nabito polni. — potoval na Dunaj sinoči ob 8 42 z brzo- Raznim odličnjakom in tudi zastopnikom ča- vlakom južne železnice. Na kolodvoru sta sopisja je dala mornarična uprava na raz- se poslovila od njega finančni ravnatelj polago parne čolne, ki so se odpeljali baron Kober in njegov namestnik, dvorni od pomola Giuseppina ob 8*30 v ladje- j svetnik dr. Napoleon Fabbro in nekoliko delnico. drugih višjih finančnih dostojanstvenikov. Nova bojna ladja „Teg:tthoff" je zgrajena po načrtih generalnega ladjegradnega Inženirja Žige Popperja v ladjedelnici pri Sv. Marku. Stroji so napravljeni po načrtih strojegradnega ravnatelja Antona Demaia. „Tegetthoff" ima 20 331 tonelat. Zgradba in popolna oprava bo stala 60 milijonov in pol. Ker je bilo zasedaj preliminiranih 242 milijonov kron za zgradbo dreadnougtov, ostane po dograditvi „Tegetthoffa" — „Vi-ribus unitis" je bil lani spuščen v morje — le še polovica te svote na razpolago. Popolnoma dograjen bo „Tegetthoff" spomladi 1913. Tretji dreadnought se je začel graditi v Trstu dne 16. januarja t. 1. Četrti pa 29. januarja t. I. v Reki v ladjedelnici „Danu-bius". Poleti prihodnjega leta bodete dogotovljeni tudi te dve ladji. Stroji nove ladje proizvajajo 25.000 konjskih moči. Dolga je 151 metrov, široka 27*2, moštva bo imela 950. Nameščenih bo na njej 12 topov kalibra 30'5 cm, 12 po 15 cm, 18 po 7 cm in 2 po 4 7 cm, poleg tega pa dve 8 mm mitraljezi in dva 7 cm topa za izkrcanje. Nova ladja se imenuje po zmagovalcu pri Visu, admiralu „Tegetthoffu" in Je druga avstrijska bojna ladja tega imena. Prva Je je bila zgrajena pri Sv. Roku v Trstu leta 1878. in je bila prenovljena leta 1893. Dolga je bila 87 45 m, široka 19 42 m, imela Je 7390 tonelat, 5000 konjskih moči ter 520 moštva. Od leta 1883. dalje je imela 7500 tonelat in 8000 konjskih moči in precej lažjo artiljerijo, kakor izpočetka. Od leta 1897. dalje je opravljala ladja službo lučne stražne ladje v Puli, leta 1906. pa Je bila izločena iz operativne bojne mornarice. Od včeraj dalje se imenuje »Mars". Domače vesti. Voditelj slovenske šole — za „ Lego nazionale". V soboto se je v Skednju vršil v korist „Lege nazionale" ples, za katerega je naslikal dekoracije voditelj slovenske ljudske šole v Škednju, g. Križan. Zato ga je „Piccolo" pred par dnevi hvalil; hvala, na katero bi voditelj slovenske šole pač ne mogel biti ravno ponosen. Mi bi samo vprašali, kako je mogel ta mož imeti drzno čelo, da se je s tem svojim činom upal postaviti v navskrižje z ljudstvom, s katerim ima vsak dan posla ?! Po vsem tem pa si moramo misliti, kaj morejo Škedenjci pričakovati šele od voditelja italijanskega oddelka šole v Skednju, če že voditelj slovenskega oddelka dela na tako očiten način za „Lego nazionale-. Sicer pa so Škedenci pripravljeni na vse in gospodom se gotovo ne posrečijo njih nameni. Družba av. Cirila in Metoda v Ljubljani 1 Nekatere podružnice imajo navado, da članarino in druge prispevke za družbo nabirajo vsako leto šele meseca decembra,! t. j. takrat, ko je že tako rekoč kmalu konec j leta. Po mojem mnenju, je ta uzus napačen in škodljiv; ta nedostatek naj podružnice,! ki na ta način delujejo, odpravijo. Podruž-I niča, oziroma njen odbor naj deluje celo! leto, ne samo nekaj časa v letu, ali pa še i celo samo nekaj dni koncem leta! Članarino je nabirati že začetkom leta in potem med. letom; koncem leta naj pregleduje podružnični blagajnik imenik članov, ter natančno; preišče, ako so vsi člani svoj prispevek; plačali. Ako se bi pri podružnicah povsod' tako postopalo, bi družba tudi več Članov j pridobila, ter bi se letni prispevki zdatno narasli. C. M. Iz Gradca smo prejeli: Slavno uredništvo! Molimo Vas, da uvrstite slijedeći ispravak u smislu tiskovnog zakona : Nije istina, da postoji Hrv. akad. pravaŠko društvo .Preporod", već je istina, da postoji hrv. kat. akad. društvo „Preporod" v Gracu. „Edinstvo" od 17. III. 12 broj 77. Uz odlično poštovanje odbor." Pripomba uredništva. Ml bi bili ta izpravak seveda drage volje priobčili tudi brez sklicevanja na tiskovni zakon. Pa ne le radi zaželjenega efekta je bilo to sklicevanje čisto nepotrebno, marveč tudi za to, ker je spoštovano hrvatsko društvo v Gradcu s tem le pokazalo, kako mal korak je od resnega do — neresnega. Nam vsaj se zdi precej smešno, če kdo s kanoni strelja na — mušice. Radi malenkostnega povoda pa gromenje s topovi — proslulega § 19 tiskovnega zakona! Morda si smemo domnevati, da je kdo Informiral gospode v smislu, da nimajo računati na našo lojalnost. To bi jih nekoliko opravičilo. Ali, ako bi bili mi res tako nelojalni, bi bili njihov izpravak Jednostavno vrgli v koš prvič zato, ker ni pisan v jeziku našega Usta, a potem tudi zato, ker so nam ga poslali v navadnem pismu in nimajo nikakega dokazila v rokah, da smo njihovo pismo prejeli. Ker pa se v takih slučajih vedno ravnamo po pravilih lojalnosti, priobčujemo ta izpravak in bi ga bili — kakor že rečno — priobčili tudi brez grožnje s tiskovnim zakonom. Za družbo sv. Cirila in Metoda! Hvaležni učenci g. prof. dr. Jos. Pippen-bacherja so povodom njegovega godu v znak iskrenih čestits nabrali za družbo Sv. Cirila in Metoda K 10 60. G.ca Felička Košuta je nabrala povodom poroke g. Viktorja Hrena in gdč. Milke Rožič v Sežani K 27'—. Galetov Janez in Šolska Franca v Srednji vasi v Bohinju sta poslala K 4 — in sicer zato, ker je dobil Galetov Janez nazaj škarjice, katerih mu drugače Šolska Franca ni hotela dati. Neki trnovski Mohor-jan je daroval 20 v. Hvala ! Zopet naši blagi rojaki v Ameriki. G. Alojzij Andolšek, tajnik podružnice sv. Cirila in Metod št. 1 v New-Yorku, je poslal ček „Ljubljanske kreditne banke" za K 1000 in zanimivo poročilo: »Naša podružnica je priredila dne 17. svečana svojo letno veselico v korist družbi sv. C. in M , pri kateri je bil čisti preostanek nekaj nad K 500. Ostala svota pa se je nabrala nekaj od posameznih podružnic, nekaj razna darila, „angeljček" itd. V kratkem pričnem na novo s ponovno agitacijo pri naših tukajšnjih podružnicah. Našim ljudem treba pojasniti pomen in delovanje Ciril-Metodove družbe. To delovanje naše otežkočuje pogosto brezposelnost in nestalno delo, vsled česar se naši ljudje vedno selijo iz kraja v kraj. No naša podružnica bo tudi v bodoče storila svojo dolžnost ter skušala bodriti tudi ostale podružnice k nadaljevanju započetega dela. Mnogo nam je v pomoč „Slovenski Branik", katerega dobivamo več iztlsov Iskrena hvala za rodoljubno delo in za lepi dar! Ljudske knjižice „Akad. fer. društva Balkan". Omenjeno društvo je ustanovilo dosedaj v tržaški okolici deset ljudskih knjižnic, katere upravlja in vsako leto dvakrat revidira poseben društven odsek. Ker bo si. občinstvo posebno podpira-telje tega ljudsko izobraževalnega delovanja, potovo zanimalo, kako vspevajo in delujejo ustanovljene Ij. knjižnice, bomo od sedaj naprej po vsaki reviziji objavljali v „Edinosti" statistiko o čitateljih in čitanju knjig v naših knjižicah. Tu podajemo statistiko za drugo poletje I. 1911. KNJIŽNICA 1 ► c o ® a « j ra^r-> > «> 1 T. S 1 ~ fcf » c — ? 5 So* 3 i 9 ~ ^: i •2 3 X 'Z v Sv. Ivana . . 220 52 ______' 246 , J K » 4fl * Rocolu . . . 85 5 _ 13 I , 138 v Bazovici . . 23 213 • . ■ v JL/onjeiju . . 97 ;_ 45 _ 70 , 1*2 v Trebčah . . . h 126 50 HI . »04 v Krfpljah . . i 96 24 ___ 51 t Koprivi ... 86 " 32 . 0*4 v škf»dnju . . . 302 27 i i 747 , 21 m4 r Rojanu . . . 226 10« liirtl „ 31»4 na Opčinah . . 170 - — i Skupaj . . . 1»41 j 34» 2777 K 74 10 Od 345 čitateljev Je 170 moških. 120 ženskih, 55 otrok Za knjižnico na OpČi»ah se ni moglo sestaviti statistike, ker knjižničar ni zabeleževal izposojenih knjig. Knjižnica v Rojanu že drugi mesec ne debije, ker je vodstvo „Otroškega vrtca" v Rojanu odpovedalo prostore, drugih pa ni mogoče najti. Ljudsko knjižnični odsek „ak. fer. dr Balkan* v Trstu. Ljubezen je bolezen, pravi star pregovor, in ta bolezen je še prav posebno huda, hujša kakor najhujša mrzlica ali vročina, če se poloti ženske v tistih časih, ko že začne veneti krasota lic, ko se začno kazati gotove črte In poteze okrog ust, ko že po malem začne naleta vati sneg na „valove temnih las*, skratka, ko začne žemska postajati taka, kakršno si je mislil naš Prešeren, ko Je zapel tisto : „V tridesetem d vičica, reva še samlčica*, in ko že vse kaže, da ji bo prav kmalu edina tolažba tista : „Oh, zdaj pa nikdar, nikdar več; veselje preč Je, preč l- O, tedaj je pač nevarno križati pota žensk, pa tudi moški, da te ne vjame, aH bodi ženska, da te ne — opraska. „Da vverden Weiber zu Hyanen* pravi neki nemški pesnik, čeprav ob drugačni priliki. V ul. Giuseppe Parini št. 5 stanujoča Ana Pezdir ima na svojih plečih že štiri križe in še dva kolca povrh, torej ravno mlada ni več, zato pa tembolj ljubosumna na neko 34-letno, torej 8 let mlajšo posluž-nlco Marijo Rossmannovo, kar bi ji človek z ozirom na zgoraj povedano lahko »-arneril, ali pa tudi ne. Pa se srečate te dve „v ljubezni vneti" devici na trgu S. Glovanni. Križ božji 1 Unel se Je, ne boj, temveč pravo mesarsko klanje, seveda iz početka samo z besedami. Ati so bile mastne, ki so Švigale semtertja, kakor zvezdni utrinki v septembru, seveda v velikansko zabavo hitro se zbra-lega poslušalstva. V Tcafca. 4ie 22 mare* 1912. »EDINOSTc gt. Stran HI. Ker pa je naposled beseda le beseda in ne izda bogve kaj ter ostane zmaga večinoma dvomljiva, je posegla Rossman-nova po drugem bojnem sredstvu, steklenici, ki jo je imela v torbici, in lop sovražnico po glavi. Ta argument je sicer začasno obveljal, toda stražnik, ki se je tudi vmešal v to vojno, ni bil velik in prav čisto nič nevtralen diplomat, temveč je kar brezobzirno prekinil boj in Rcssmannovo povabil s seboj na policijo. Pezdirjeva je potemtakem — zmagala, Rossmannova bo pa dobila najbrž par dni časa, da razmišlja o novi „bojni taktiki". Kradli so. Predvčerajšnjim je bila aretirana 64-letna postrežnica Katarina Mlzzen, ker je ukradla črevlje, ki so bili vredni 12 kron. — Na Lloydovem parniku „Bohemiji" je bilo ukradenega iz nekega omota blaga v vrednosti 30 K, Preiskava je dognala, da sta bila uzmoviča dva mornarska učenca, neki Ivan Ferlora in neki Sime Krestovič. — Na parniku „Teresa" je bil aretiran 15-letni mornar Josip Brezac, ker je mornarju Klavdiju Corneletti iz Barceloie ukradel en angleški funt (24JO_ Nase gledališča. V nedeljo, dne 24. t. m. se ponovi senzacijonalna detektivska igra „SHERLOCK HOLMES-. Ker so cene ljudske, je pričakovati, da občinstvo — kakor se je že zgodilo povsod, kjer se predstavlja ta igra — prihitl v obilnem številu. Zvečer bo (v abonementu) prvič letos krasna in melodijozna Planquettova opereta „KORNEV1LJSKI ZVONOVI". Ta melodijozna opereta, ki spada skoraj v vrsto komičnih oper, je ena najlepših izmed starega repertoarja. Opereta je na novo na-študirana in Inscenirana. V ponedeljek zvečer bo gostoval izborni operetni tenor ljubljanskega deželnega gledališča g. Ljubišalličič, v ulogi Lorenthy-ja v opereti JESENSKI MANEVRI". * * V včerajšnje naše poročilo o torkovih gledaliških predstavah se Je vrinilo nič manj nego 20 napak. Popravimo naj vsaj dve največji, ki motite smisel. Cita naj se: „Človeška ustvarjalna (ne pa „ustra-jalna") sila pač ni brezkončna; in pa: „Še precej nam je ugajal g. Ljubič v ulogi Bassanlja, le njegov posmehljivi smeh (ne pa „posmehljaj in smehB) v končnem dejanju ...." _____ Gospodarstvo. Zadruga ,,Združenih čevljarjev v Trstu in okolici" bo imela dne 24. t. m. ob 1. uri popoldne v dvorani NDO svoj prvi redni letni občni zbor. Bilanca za prve tri mesece zadružnega delovanja je prav ugodna; izkazuje K 45.968 98 prometa in sicer K 23.005 03 prejemkov in K 22 964 95 izdatkov. Račun bilance izkazuje K 10 311 70 aktiv, med tem K 4746 32 na vrednosti zaloge blaga, K 969*41 naloženega denarja in K 804-16 na terjatvah pri članih. Dolg na blagu znaša K 7433 48, deleži K 2644 in reserva (z dobičkom) K 234 22. Stanje zadruge se more torej z ozirom na kratko dobo njenega obstanka smatrati za zelo ugodno. To je tembolj razveseljivo, ker se je zadruga v tako kratkem času brez vsake reklame, s tihim in mirnim delom tako lepo razvila, da Jej Je zagotovljen obstanek. Slovenskim čevljarjem pa, ki so se tako odločno in pogumno postavili na lastne noge, kličemo: Le tako naprej v korist sebf, svojim družinam, svojemu stanu in s tem naši narodni celokupnosti, za katero bo tem bolje, čimbolje bo za njene posamezne stanove. Društvene vesti. Pevski zbor „Glasbene Matice" v Trstu. Danes zvečer ob 8. uri Je pevska va|a za moški zbor. Prosim polnoštevilne in točne udeležbe Pevovodja. Vrdelski „Sokol". V soboto, dne 23. t. m. se vrši, kakor ponavadi „Sokolov večer". Na vsporedu je predavanje : „Sokolska ideja". Vstopnina samo 20 v. SI. občinstvo, v prvi vrsti bratje Sokoli in Sokoliće, so vabljeni najuljudneje k obilni udeležbi. Začetek ob 8 30 uri. Tržaško kolesarsko društvo Balkan naznanja svojim članom in dirkačem, da se vrši v nedeljo 31. 3. dirka v hitrosti 1 km. na cesti Prosek-Sv. Križ. Dirkači, ki mislijo dirkati se morejo prijaviti vsaki dan v kavarni'Minerva. Vloga k dirki 1 K. Ta dirka Je otvorjena za vse kolesarje. Dirka prične tečno ob 2*30 pop. Zbirališče članov in dirkačev na Prošeku, gostina Balanč. Odbor javlja, da priredi svoj L pomladanski izlet na velikonočni ponedeljek v Gorjansko. Nar. del. organizacija. — Delavci tehničnega zavoda pri sv. Andreju, ki so se zadnjo soboto vpisali, dobijo svoje članske knjižice jutri v soboto, 23. t. m. od 5. ure naprej v uradu NDO pri sv. Jakobu. Istodobno se bodo vpisovali novi člani. — Predavanje o „tržaških razmerah", ki se včeraj ni moglo vršiti, bo Jutri, v soboto, 23. t. m. ob 8. url zvečer. Predavatelj: deželni poslanec g. dr. Jos. Wilfan. Vstopnina 10. vin. za osebo. — Delavci tehničnega zavoda pri sv. Andreju in sv. Marku 1 Narodna delavska organizacija Vas vabi na javni shod, ki se vrši v nedeljo dne 24. t. m. ob 47a uri popoludne na vrtu „Konsumnega društva" pri sv. Jakobu. — Krajevna skupina zidarjev NDO sklicuje za nedeljo, dne 24. t. m. ob 3. uri popoludne Javni shod v „Konsum. društvu* na Kolonkovcu pri sv. Mariji Magdaleni Spodnji. — Krajevna skupina čistilnice olja NDO sklicuje za nedeljo, 24. t. m. ob 5ya uri popoludne društven shod v prostorih NDO pri sv. Jakobu. — Delavci tovarne „Linoleum" so vabljeni na sestanek, ki bo d a n e s ob 6 30 v društvenih prostorih NDO pri Sv. Jakobu. — Nadzorniki in pregledovale! računov NDO so naprošeni, da se udeležijo seie, ki bo jutri, v soboto, 23. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih NDO ulica sv. Frančiška št. 2. _ Vesti iz Goriške. „Lažnik" odgovarja „Soči". — Pred dvemi tedni sem napisal notico, da je tudi neki goriški liberajni list svojedobno na ne-kavalirskl način napal neko družino. Priznavam, da sem se tedaj zmotil v natančnem podatku datuma, kar Je razumljivo; „Soča" pa me Je prisilila, naj navedem dotični slučaj. Evo jih: „Farovški gospod imajo brhko sestro, mlado, svežo, živo kakor poper in pri njej so g. župan kuhani In pečeni. — Njegova punica je dobila te dni razglednico s tako-le pesmico: polet' oficirje, po zimi županček, kmal' ti bo dober vsaki dganček. Torej g. župan, za tako ceno se vam splača biti klerikalec". Drugi (oseba Imenovan visok uradnik): „Pomagala mu fe tudi njegova milostljiva, kakor mu fe doslej sploh pomagala na lestvi dosedanje karijere in kakor se zdi. Je s pomočjo vseh lepih form svojemu soprogu že zadosti pomagala. Ne verujemo pa, da bi vse vabljive sile te sicer lepe prikazni v ženskem krilu mogle ga rešiti". Tretji (oseba imenovana, politična prikazen na Goriškem): nekdaj „Je svojega očeta zvezal in ga valjal po tleh. Žena Joče doma, da ji zapravi vse, odkar leta za to neumno politiko". Četrti: „V neki znameniti vasi na Vipavskem, kjer kraljuje prosluli klerikalni župan, stoji neka krčma, v kateri se godijo čudovite reči. Prišel je v krčmo mlad fant; prišla je domača punica ter zaprla vrata za seboj. Bilo je temno, kmalu se Je lotila fanta, ki Je presenečen občutil dekiičino ravnanje ter jo vprašal, kaj hoče. Že veste kaj, Je bil odgovor. Konečno je rekel, da zavpije, ako se ne odpre in le težko se je ubranil sireni. Pravijo da dela večkrat tako, s kakim vspehom ne vemo, pravijo pa tudi, da Jo mati tako učiw... Zadostuje ? Navedene notice sem dobil vse v „Domačih vesteh" in ne v dopisih, torej so stvar uredništva. V zaključek bi še opozoril „Sočo", da je „Slov. Narod" pred nekoliko dnevi ojstro obsojal „Slovenca", ker radi političnega sovražtva žali gospo soprogo g. župana d.ra Tavčarja. — Glasilo narodno-napredne stranke je ob tej priliki posebno naglašalo, da ni nikdar vlačilo soprog klerikalnih voditeljev v vrtinec političnih borb. Bivši goriški dopisnik. d Remuneracije — izplačane. Tajnim potom so se razdelile tudi letos remuneracije med deželne uradnike. 10.000 K je zopet odpotovalo v poklicane in nepoklicane žepe, čeravno so deželni uradniki mnogo bolje plačani od državnih. Ne bi imeli nič proti temu, ako uradniki, ki so delali neprenehoma do ranih jutranjih ur med dežel no zborskim zasedanjem, dobiti nagrado za vsako izredno uro, a da dobivajo stotake tudi oni, ki jim je remuneracija „una grazia di Dio", to je za našo deželo vendarle preveč tuksurijozno z letošnjim deficitom 730 000 kron. Bogate InŠtitucije z visokim letnim dobičkom delijo novoletne nagrade med svoje uradnike in ako bi ne imela naša dežela deficita, bi se lahko to spregledalo; a to de|stvo dokazuje, da v deželnem odboru ni dobrega gospodarstva in da se gleda več na stare tradicije in stare simpatije v dež. hiši, nego pa na Izpraznjeno blagajno. Demonstracija v gledališču. • V italijanskem gledališču |e sedaj operetna sezona. Pri opereti „Sultana" je vihrala v zadnjem aktu na odru poleg angleške, ru- POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO £ $sgr PO ZMERNIH CENAH ' RAFAELE ITAUA TRST - VIA MAtCANTON - TRS* § M damo, MintMlBi tudi ■■■■HiHHIBiSlii Potrošno obrtno gospodarsko društvo v Buzetu (Istra) išče gostilničarja ia Narodni (losi r Buzetu. Nastop 1». aprila. Wi\ Peenik (PETSCHN1GG) £rst, via S Caterina štev. 1 Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne in - - vodne (spolne) bolezni : 11 7« — 1. - - STIPAN BI 2 MI CA trgovina dalmatinskih vin lastnega proizvoda is Kogaznice pri OmiSu GOSTILNA v ulici sette Fontane št. 2 (vogal Piazza Barriera) BUFFET v ulici Nuova štev. 5. GOSTILNA v ul. deli'lstria 5t. 14. Tino na debelo in za družino v v*eh I - gostilnah. - B FOSOB! V novi trgovini nI. Sette Fontane 2 (hiša na oglu trga Barriera) se dobi vedno na izbero moško perilo : srajce, spodnje hlače, spodnje srajce, ovratniki, ovratnice, šerpe za vrat, nogovice, dežniki itd. žensko perilo: sraice, spodnje hlače iz šifona in fuštanja. Moderne fuštanjaste bluze, spodnja krila, torbice za nakupovanje, druge torbice. Garniture glavnikov In drugI predmeti. Se priporoča udana ANTONIJA R1EGER. Albert Fabei Zaloga gozdnih proizvodov in kuriva, tovarna za brezplinove brikete Iz dr- venega Cglja, priporoča v zalaganje hrastov. In buK. flre prirejenih za pet angležkega in inozemskega a*- otlega premoga &NTBACIT, brezplinovih briketov iz drvn. oglj# „Boalea" v veliki jajčji obliki za v.^ako kurjavo. Žareči komadi v (mali jajČji obliki) za odprto ognji 4Če in likanje. Naročbe, ki ae lsvrfte točno, jr. nasloviti na tovarniško pisarno : Trst - VSa delia Tesa štev. 22 ali na naročilno piBarno v Trstu pri tvrdki Giovanni Angeli ulic. Vinc. BellinI štev II (nasproti cerkvi novega Sv. Antina). ČE/LJARtfiC A Valentin Ceh §3 Trst, ul. S. Carducti 40. gj Prodajalna z ddavuico vsako-ga vrstnega obarala za moško in ženske ter otroke. m SPREJEMAJO SE NAROČILA - PO MERI. - L- Cene zmerne. Svoji k svojim ! »AKOVL — MoŽki podružnici druž. sv. Orila in Metoda v Trstu daruje g.ca Anica Šteh iz Godce 1 K. Denar hrani uprava. — O priliki imendana JoŠke Ferovc In Jožka Flego-Mez nabrala vesela družba v prid Skedenjske podružnice sv. Cir. in Met. 13 kron. Istej podružnici sta darovala gospa Marija Sancin — Cacko In Josip Suman sta-rejii vsak po 2 K. Hvala 1 Mali oglasi UHntfOP 2 otroci Želi poročiti 40—45 letno VUUTCt/ dekle ali vdovo brez otrok. Radi pomanjkljivega znanja želi pridno gospodinjo za laatno kmetijo na deželi, sam dela ▼ Trsta. Ponudbe na naalov : rF. S." poste restante glavna pofita v Trstu. flHfla 86 T najem 8 koncesijo za prodajalno.; UUUa pri hiši je ograda in vodnjak. Po naj-) nižji ceni. — Alojzij Bergoč, vas Kleni k 61, poKta! Si. Peter na Krasu t>35 Soliden mladenič, ,SL v avrho Ženitve. Samo resne ponudbe pod Šifro „Bodočnost It 165- poŠte restante Trst glavna poŠta._ 731 |XXfim stalno službo pri večjem podjetju kot lOirUIII in kasan t. Govorim alovenako, nemiko, hrvatsko in italijansko. — Dljudne ponuebe pod .VarKana" na inaer. oddelek Edinosti. 541 Cinfinr B"**1" »troji, popolnoma novi, najno-OllltjOr vej Sega sistema, dobri za vsako delo, tudi za vezenja, kupljeni na dražbi, ae prodajo po arlo niski ceni, namreč: I. vredni K 300 za K 110, 1L iste vrste, bolj jednostavni, vredni K 130 ca K 64. Oboji pismeno zajamčeni ga tri leta. — Trst, ■lica g. Caterina 7, dvorilče. 569 uxnunnMmuitA*xHM* Dobro uspevajoča trgovina v prometni ulici o Trstu, ne daleč od ,,Narodnega doma", ki bi še boljše uspevala v slovenskih rokah, UCS2* se proda ^gjjt pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daja upravitelj inseratnega oddelka ,,Edinosti". Zaloga tu- nožem, vin špirita likerjev ir. razpruj h na debato in drobno JAKOB PERHAUC Trat, Via delle Acqje 6, Trst (Nasproti Cafft> Centrale; Velik iztor francoskega Aampanjca, penečih dezeri nih italijanskih in avutro - ogrnkih vin. Bordt*aur Burgunder, renskih vin, Menolla in Chianti. Kuiu | konjak, razna Žganja ter posebni priatm trupinovec : slivovec in brinjevec. IzJeibi I. vr.-te, doftli iz du ' tičnih krajev. Vaatea narućba se takoj itvrSi. Kazp j kilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko. Razprodaja od pol litra naprej. Martin DoVgan j Trst, ulica Giulia 86- | Priporoča cenj. občinstvu svojo ni I novo prevzeto in že SO let obstoječo trgovino jestvin in kolo- I niialneqa blaqa. I i nijalnega blaga. Razpošilja po pošti dnevno pakete od pet kg naprej. — Biago vedno sveže in I. vrste. CENE ZMERNE. P" Lovrenc Botac Trst - ul. Piccardi, vogal Pasquale Revoltella - Trst Nova trgovina jestvin in kolonijalnoga blaga. Postreže se vedno i dobrim in svežini blagom prve Trste :: ter po nizkih in zmernih cenah. j^POSTREŽBA NA DOM. - POSTREŽBA NA DQM.^