Ameriška Domovi ima rt t0 7’0r"'Q P . , ’Pg > qv, j ■ matejaie/* mi— ho 7IN SPfMT /(GUAM OMUT National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. SEPTEMBER 10, 1969 MOfilWMMMWSPAPtfi ŠTEV. LXVII — VOL. LXVT1 ^perlankerji bodo •wsili olje i Aljaske fantič Richfield Company le naročila gradnjo treh supertankerjev za prenos °lja z Aljaske na zahodno obalo ZDA. « NEW YORK, N.Y. — Velika ln bogata ležišča petroleja na se-^erni obali Aljaske postajajo °.i in bolj važna za oskrbo ZDA 2 °ljem in njegovimi izdelki. Ko le velika, nalašč za plovbo v se-Vernih vodah prirejena petrolej-ladja Manhattan na poti iz Antika skozi takozvani seve-r°2ahodni prehod proti obali se-Verne Aljaske, je bilo objavlje-n°’ ^ je Atlantic Richfield Co. Naročila gradnjo treh supertan-erjev pri Bethlehem Steel Cor-P°ration za prenos petroleja s Severne obale Aljaske na zahod-n° »balo ZDA. Nove ladje, največji tankerji, jih je bilo kdaj zgrajenih v A, bodo lahko naenkrat nabili do 120,000 ton petroleja. e so bo supertankerju Manhat-nu posrečilo odpreti severoza-°dni prehod za redno plovbo ?etl'olejskim ladjam velikan-rn> posebej opremljenim za ^ °vbo v zaledenelih vodah se-oinih morij, potem bo olje z ^jaške prihajalo po morju tako ' 2ahodno kot na vzhodno oba-0 dežele, pa še preko Atlantika v Evr. °bsti r°Po, če bo to kazalo in bo 0jala potreba za kaj takega. Se izkaže, da so oljna leži-a na Aljaski res tako bogata in ^ sirna, potem bo naša dežela d°lg0 desetietij preskrbljena j" ^nnaačim oljem. Morda bo to Ivedlo celo do znižanja nje-s V*h cen na domačem trgu v h asju s cenami na svetovnem Novi grobovi PAUL J. SCHNELLER V ponedeljek zvečer je umrl v Atlantis, Florida, Paul J. Schneller, 25581 Edgecliff Drive, Euclid, v starosti 65 let. Zadela ga je srčna kap in je umrl v J. F. Kennedy Memorial bolnišnici. Bil je načelnik upravnega odbora St. Clair Savings. Na mrtvaškem odru bo v četrtek zvečer, v petek popoldne in zvečer v Zeletovem pogrebnem zavodu na E. 152 St. Pogreb bo v soboto ob 8.45 iz pogrebnega zavoda v stolnico sv. Janeza ob 9.30, nato na pokopališče. Francija ne odneha od proizvodnje v°dikovega streliva d^ARlZ, Fr. — Francoska vla-la je nepričakovano napoveda-Vaiaa k° Prihodnje leto nadalje-str P r es k ušanje vodikovega fak1Va- Začela ga je že 1. 1968. Ocera^ naPravila na Tihem so h-iU ^Va P°shusa- Poskusi, ki Pompidou v Bonnu BONN, Z. Nem. — Predsednik F r a n c o s ke republike George Pompidou je prišel na redni u-radni obisk v Bonn, da se pogovori s kanclerjem Kiesinger-jem in njegovo vlado o medsebojnih vprašanjih, posebej še o skupnem trgu in sprejemu Velike Britanije vanj. Kiesinger bi rad razpravljal o tem v novembru z vodniki 6 držav članic Skupnega trga. Francoz je na ta remški predlog pristal. Prihod predsednika Francije v Zahodno Nemčijo komaj tri tedne pred novimi parlamentarnimi volitvami naj bi dokazoval, da so odnosi med obema državama trdni in nimajo nobenega vpliva na notranjo nemško po-itiko. Naj zmaga pri nemških volitvah kdorkoli že, to odnosa Memčije do Francije ne bo bistveno spremenilo. Zahodna Nemčija in ostale čla-rice Skupnega trga zagovarjajo i p r e j e m Velike Britanije v Skupni trg, Francija pa se temu upira in je pod De Gaullom to v preteklih letih ponovno pre-urečila. Pričakujejo, da bo Pom-udou moral v tem pogledu popustiti. Pogajanja o sprejemu Velike Britanije naj bi se še letos začela, pa se bodo nemara /lekla precej dolgo, ker je tre->a rešiti vrsto težavnih vpra- šani- > ■ _ to ^ Predvideni za letošnje leže! s° odpadli radi finančne kri- Ntislih so, da je s tem zadeva da]a°^na' ^ec^aj ie vlada pove-j,, ’ha misli drugače. Da poirli-2 *Vnost, je finančni ministei Posb aV^a^ na radiu, da bodo 2than^ e j a n s k o pomenili D0 San^e stroškov za nuklear-goČili°rC)Ževanje’ ker hodo omo-ro^jg riOVo vrsto nuklearnega o-b° Se’ Cenejso od sedanje. O tem £ki ^Ve<^a debatiral tudi franco-K1 lament. 0rn odobril proračun za Mirovni zbor ^gmGTGN, D,C. -rovm , dom Je odobril za lekočp °r ZDA $101>100,000 __ ^l*h . Proračunsko leto. Prora-daj Jf^ega zbort J ge SeMt. Pred Mi- Plellin i Višja ton?blaČn° in hladno. Naj-temperatura okoli 05. Najvišji viseči most DENVER, Colo. — Najvišji viseči most na svetu se vzpenja areko reke Arkansas v Kolo-■adu. Visok je 1,053 čevljev in njegova dolžina med opornikoma znaša 880 čevljev. Glavni lajnik SEAI0 Vargas oslal pesimist Obrambna zveza za jugovzhodno Azijo - SEATO je praznovala 15-letnico obstoja. Za to priložnost izdano poročilo njenega glavnega tajnika je precej črnogledo. BANGKOK, Taj. — Glavni tajnik SEATO, ki ima svoj sedež v Bangkoku na Tajskem, je objavil svoje poročilo o političnem položaju v vzhodni Aziji. Poročilo je prežeto s pesimizmom. Trdi, da se Sovjetska zveza zmeraj bolj vtika v politiko jugovzhodne Azije, kar more roditi le zlo. Čim bolj se bo namreč Moskva zanimala za ta del Azije, tem hujši pritisk bodo kitajski komunisti izvajali na vse države v tem azijskem predelu. Prvi znaki takega političnega razvoja so že tu. Kjerkoli se pokaže sovjetska diplomacija, takoj pridejo za njo kitajski diplomatic. Tako je za vzhodno-azij-ske države zmeraj težje varovati nevtralnost. To generala Varga-sa najbolj skrbi. Mož seveda ne more komentirati notranjih težav, ki jih ima SEATO. Pakistan in Francija sta le še po imenu članici te zveze, dejansko se ne udeležujeta niti sej SEATO. Anglija bo v dveh letih likvidirala vse svoje postojanke v vzhodni Aziji. Kot vojaška sila ne bo več prišla v poštev. Amerika je tudi sklenila, da zmanjša svoje obveze napram Aziji. Ostanejo torej le še Avstralija, Nova Zelandija, Tajska in Filipini. Kaj naj pa te štiri države storijo, da se ubranijo komunističnemu pritisku, ki bo zmeraj hujši tako iz Peipinga kot iz Moskve? Še bolj se Vargas boji pomirjenja med Moskvo in Peipingom. V tem slučaju se bo rdeči pritisk na Azijo le še povečal. Značilen za poročilo je duh; ne zaupa ne kitajskemu ne sovjetskemu komunizmu. Iz te nezaupljivosti se tudi čuti strah za usodo SEATO. Kaj vse počno rdeči z vojnimi ujelniki ZDA WASHINGTON, D.C. — Do nedavnega ZDA niso hotele javnosti povedati veliko o postopanju rdečih v Vietnamu z ameriškimi vojnimi ujetniki. Na eni strani niso marali spravljati v žalost in skrbi sorodnike ujetnikov, na drugi pa so se bali, da! bo vsako razkritje postopka z njimi pripravilo njihove ječarje še do večjega nasilja in surovosti. Nova, republikanska vlada je prišla do zaključka, da je domači in svetovni javnosti treba povedati, kako “človečanski” so rdeči ječarji. Tako je nedavno pustila dva pripadnika vojne mornarice, ki so ju rdeči spustili iz vojnega ujetništv^, da sta javnosti podrobno poročala, kaj vse rdeči z ameriškimi vojnimi ujetniki počno. Zapirajo jih po cele mesece in celo leta v luknje, kjer ne morejo ne stati ne ležati, jih mučijo na vse možne načine telesno in duševno, jih stradajo, jim ne nudijo nobene primerne zdravstvene oskrbe, pač pa jih pitajo z rdečo propagando. Ves postopek je tako nečloveški, tako barbarski, da si ga je komaj mogoče predstavljati. Razkritje podrobnosti rdečega postopanja z ameriškimi vojnimi ujetniki bi bilo davno nujno kot odgovor na rdečo propagando o “narodni osvobodilni vojni”. To razkritje bo morda le odprlo oči in ušesa vsem tistim, ki resnice o vojskovanju v Vietnamu ne morejo ah pa nočejo videti. LETALI TRČILI V ZRAKU: 83 LJUDI JE MASLO SMRT Včeraj popoldne ob 3.20 se je osebno letalo Piper Cherokee, ki ga je vodil pilot-učenec, zadelo v zadnji del potniškega letala DC9 Allegheny Airlines, ki je bilo na letu v Indianapolis. Potniško letalo se je razletelo v zraku, prav tako pa tudi malo osebno letalo. Skupno je bilo mrtvih 83 ljudi, potniki in moštvo potniškega letala in pilot privatnega letala. INDIANAPOLIS, Ind. — Eno-] nesrečo, eno najhujših te vrste motorno letalo Piper Cherokee v zadnjih letih. Največja je bila Strahovit pritisk BOSTON, Mass. — Štiri milje globoko v morju znaša pritisk na kvadratni palec 4.5 tone! Poravnajte naročnino, če !e mogoče, na prvo obvestilo! Četrt milijona mož v enem letu iz oboroženih sil je včeraj popoldne ob 3.20 treščilo v zadnji del potniškega jet letala DC9 Allegheny Airlines z 82 osebami na krovu. Obe letali sta treščili na zemljo in vse, kar je bilo v njih, je bilo mrtvo. Potniško letalo DC9, let 853, Allegheny Airlines je padlo na neko njivo kakih 500 čevljev od prostora, kjer je nekaj ducatov prevoznih hišic. Potniško jet letalo je odletelo iz Bostona, Mass., pobralo potnike v Baltimorju in v Cincinnatiju ter bilo na poti v Indianapolis, ko ga je doletela nesreča. Zvezne oblasti so odredile preiskavo, ki naj ugotovi, kako je bilo mogoče, da sta bili v istem času v zraku tako blizu skupaj dve letali. Malo osebno enomotorno letalo naj ne bi bilo vidno na radarju, zato tudi pilot potniškega letala ni nič poročal o možnosti kake nesreče, ta je prišla popolnoma iznenada. Malo letalo je treščilo v rep potniškega letala in se pri tem razbilo. Pri tem je potniške) letalo toliko poškodovalo, da se je zadnji del odlomil in potniki so začeli leteti iz kabine. Skoro sta se odlomila tudi oba na zadnji del trupa pritrjena jet motorja in trup letala je strmoglavil proti zemlji. Bilo je slišati več eksplozij. Letalski strokovnjaki trdijo, da je bila večina potnikov mrtva, še predno je dosegla zemljo, ker da jih je umorilo naglo zmanj- leta 1960, ko sta se zadeli nad New York City dve potniški letali in je bilo pri tem skupno uničenih 134 človeških življenj, od tega 6 na tleh. WASHINGTON, D.C. - Če- . . ... , , prav je bilo javnosti sporočeno,"acnega pritiska, ko je da bodo oborožene sile ZDA do blla razblta kabma letala' prihodnjega julija zmanjšane le za kakih 120,000 mož, imajo v o-brambnem tajništvu dejansko namero število zmanjšati za 250,000 mož. Vse zavisi od tega, kako hitro bo mogoče umikati naše borbene enote iz Južnega Vietnama. Privatno letalo se je dvignilo s privatnega letališča v bližini McCordsvilla. Vodil ga je 35 let stari Robert W. Carey, oče šestih otrok, ki se je učil pilotiranja. Vreme je bilo sorazmerno lepo in ni moglo biti vzrok za Mestna politika Clevelanda že prešla v visoko aktivnost I CLEVELAND, O. — Seveda so tudi morali, do 30. septembra, ko bodo primarne volitve, je še komaj pičle tri tedne. Čas hiti, tekmovanje hiti, zato mora hiteti tudi propaganda. Najbolj agilen skuša biti naravno župan C. Stokes. Se pridno vrti okoli vsake prilike, kjer se lahko sreča z volivci, ki jih ne vidi vsak dan. V pogovorih z njimi skuša biti priroden, ne išče nobenih izrazov, ki bi razburjali, se sklicuje predvsem na to, kar je njegov režim napravil zadnji dve leti, in seveda tudi na to, kar je zlega preprečil. Verjetno zadnje volivce bolj zanima kot vsi drugi županovi uspehi na gospodarskem, socijalnem, kulturnem in prometnem področju. Je prepričan, da bo taka taktika zatrla v volivcih vsako željo, da bi mislili, da je pri oddaji glasov treba vpoštevati tudi — raso in polt. Njegov demokratski tekmec R. Kelly si je izbral druga gesla. Obljublja, kako bo v mestu ustvaril “red in mir” in kako bo vsakemu mestnemu prebivalcu zavaroval živjenje in premoženje. Okoli teh štirih ciljev se vrti njegova agitacija. Sami po sebi so cilji vredni vse pohvale in redko se bo kdo našel, ki bi jih mogel kritizirati. Vprašanje je, ali je to zadosti. Seveda vzbujajo Kellyjevi cilji pri volivcih tudi spomine, kaj vse so zadnja leta doživeli v tem pogledu v našem mestu. Volivci dobro vedo, kdo je takrat rušil red in mir in kdo ni spoštoval ne tujega premoženje ne tujega življenja. Dokazi za vse to še niso šli v pozabo, naše mesto pozna tudi avtorje vseh teh protizakonitosti, pozna tiste, ki so jih takrat zagovarjali, pa tudi tiste, ki se danes potegujejo za njihovo zaupanje. V tem grmu tiči bistvo Kellyjeve propagande. Bo zanimivo, kako bo Kelly razvijal svoje ideje. Njegovim idejam bo skušal dati Stokes pravi obseg, republikanci ga bodo pa skušali prehiteti v poudarjanju njegovih političnih idej. Kel- ly bo torej moral priti hitro s pravo besedo na dan, če ne bo prepozno. Niso seveda pri miru tudi republikanci. Zadnjo nedeljo so priredili v parku Euclid Beach svoj tradicijonalni piknik z običajnimi dobrotami za sedanje in bodoče volivce. Piknik je potekal kot napovedano, niti dež ga ni preveč motil. Kar so govorili republikanski govorniki prvega razreda, ni bilo nič novega. Vse to najdemo lahko med političnimi novicami vsakega našega dnevnika. Vendar nas je ta piknik pri vseh simpatijah za republikansko vnemo spravil v otožno razpoloženje. Ne morda radi republikancev, ampak radi usode parka. V parku je namreč bila zadnjo nedeljo zadnja velika ljudska pireditev, prihodnje leto bo park že zaprt in z njim bo izginil iz clevelandskega mestnega življenja del nas samih. Kdo med starejšimi meščani se še ne spominja, kaj je park pomenil za naše mesto. Bil je vodilno zabavišče v našem življenju v Clevelandu, celi rodovi so tam preživljali svobodne dneve njihove mladosti. Mnogi se še spominjajo, kakšen je bil vrvež ob posebnih prilikah, na primer ob organizaciji velikih zborovanj in piknikov. Takrat je park videl na svojih tleh tudi predsedniške kandidate, med njimi zadnje čase pok. Johna F. Kennedyja. Ko se je okoli Clevelanda spredla gosta mreža avtomobilskih cest, ki so vse dobile hitre zveze s središčem mesta, so mestna zabavišča začela hitro propadati. Niso bila več kos zmeraj hitrejšim utripom modernega prometa, o-stala so na robu prometa in se bližala koncu. Žal je sedaj ta usoda zadela tudi Euclid Beach park, ki je gotovo spadal med najbolj simpatične v mestu. Mestna uprava skuša menda rešiti za oddih vsaj jezersko obalo parka. Veseli bomo, ako se ji ta načrt posreči. Tako bi lažje pozabili na to, kar nam je bil park še do nedavnega. Feisal je bil hitrejši Zarotniki so hoteli vreči vlado kralja Feisala v Savdiji pa jih je ta prehitel. BEIRUT, Lib. — Savdska Arabija je še vedno najbolj konservativna arabska dežela, četudi se sedanji kralj Feisal, ki je nasledil Savda, zelo trudi za njen napredek. Uvedel je red v upravo, poskrbel za zdrave finance, reorganiziral oborožene sile in seveda šolstvo ter javno skrbstvo. Večji del sredstev za vse to mu dajejo dohodki od črpanja petroleja, ki je v rokah ameriških petrolejskih družb. Feisal ima že skozi leta težave s člani same kraljevske rodbine, ki se smatra kot gospodarica Meke in Medme, krajev, kjer je bil rojen in kjer je živel Alahov prerok Mohamed, in kjer so velika islamska svetišča kot Kaaba v Meki, za vodnico islama. Vladarska rodbina ima trdno in močno oporo v beduinskih plemenih, ki so do pred dobrim desetletjem tvorili skoraj izključno prebivalstvo Savdske Arabije. Mesta so bila redka in neznatna, dežela brez cest in železnic. Odkritje in izkoriščanje petrolejskega bogastva je gospodarski, socialni in kulturni položaj v deželi začelo naglo spreminjati. To je imelo tudi svoj vpliv na miselnost prebivalstva, zlasti mladega rodu, ki je prisluhnil vsearabski propagandi iz Egipta. Mladi častniki v oboroženih silah, mladi uradniki, ki so študirali delno zunaj dežele, so začeli stremeti za spremembami ko naj bi zaostalo deželo čez noč potisnile v novi čas. Kralj Feisa' je izkušen mož in ve, da to ne gre, on je za postopno in načrtno razvijanje, ki naj ohrani staro, kar je dobrega, in jemlje od novega le to, kar je prebivalstvu Savdske Arabije primerno in koristno. Različni pogledi in načrti sc ustvarili napetost, ki je privedla do kovanja zarote proti kralju Feisalu. Ta jo je baje — s pomočjo ameriške CIA — odkril in naglo prijel njene vodnike. V ječi je baje vsaj 200 do 300 častnikov in uradnikov. Med njimi naj bi bili tudi direktor Vojne letalske akademije v Dharanu. Iz Clevelanda in okolice Raznašalca iščemo— Ameriška Domovina išče raznašalca lista za okolico Newton, L o c h e r i e , Pasnow, Rosecliff, Naumann in Tyronne Ave. Star mora biti vsaj 10 let. Kličite prosimo, za vsa pojasnila 431-0628. Sestanek— Zveza staršev in učiteljev (P. T.U.) pri Mariji Vnebovzeti ima jutri, v četrtek, zvečer ob 7.30 sestanek v prostorih pod staro cerkvijo. Vsi vljudno vabljeni. Vpisovanje v Slov. šolo— Vpisovanje v Slov. šolo pri Mariji Vnebovzeti bo v nedeljo, 14. sept., od 9. dop. do 12. v prostorih pod staro cerkvijo. David Hill izločen— Operation Black Unity, ki se pogaja z McDonald’s System !nc. o prodaji štirih restavracij v črnskem delu mesta črncem, je soglasno sprejela odstop svojega načelnika samozvanega ra-oina Davida Hilla. Premislili so ^e— Včeraj so napovedovali štrajk večjega števila pomočnikov okrajnega šerifa, do katerega pa ai prišlo. Po vsem sodeč so se s šerifom sporazumeli. Še štrajkajo— Uslužbenci okrajnega mladinskega sodišča in zavetišča za mlade prestopnike, ki so začeli v ponedeljek štrajkati, se včeraj siso mogli sporazumeti z upravo iodišča in štrajk nadaljujejo. Poslovili so se— Sinoči so farani sv. Vida napolnili avditorij, da bi bili poslednjič skupaj s svojim župni-rom msgr. L. Baznikom, ki od-iahaja danes na svoje novo mesto v Thompson. Četrtino mladih CHICAGO, 111. __ Okoli eno četrtino vseh voznikov avtomobilov v smrtnih nesrečah je starih izpod 25 let. BOSTON, Mass. — Hurikan Gerda je včeraj divjal mimo Cape Cod, ne da bi povzročil kako večjo škodo in udaril ob breg dalje na severu v Kanadi. Zadnje vesti PEL AVIV, Izrael. — Obrambni minister Moshe Dayan je izjavil, da mora Egipt računati še z večjimi vojaškimi nastopi Izraela, kot je bil ta včeraj, ko so izraelske oborožene sile prešle preko Sueškega zaliva in se izkrcale v samem Egiptu. Motorizirana izraelska kolona pod zaščito bojnih letal je drla vzdolž obale in uničevala egiptske vojaške naprave. Egipčani naj bi imeli od 100 do 150 mrtvih, Izraelci pa le enega ranjega. Eno od izraelskih letal je bilo zadeto od protiletalskega ognja in je pilot odskočil v morje, pa ga še pogrešajo. SAIGON, J. Viet. — Gen. C. Abrams je bil danes pri predsedniku J. Vietnama Van Thicuju, predno bo poletel domov na razgovore s predsednikom Nixonom v petek, ko pričakujejo, da bodo sklepali o objavi umika novih ameriških čet iz Vietnama. HONG KONG. — Ho Ci Minh je v svoji oporoki, ki so jo včeraj prebrali v Hanoiu pozval svoje naslednike, naj vodijo boj proti ZDA do zmage, ki “gotovo pride”. Spominjal se je svoje dosledne predanosti revoluciji in delu za širjenje komunizma, pa obžaloval spor, ki je razklal komunistični blok držav. WASHINGTON, D.C — Od včeraj opoldne leži truplo sen. E. M. Dirksena v rotundi na Kapitelu. Sinoči je pokojniku tam izkazal čast in priznanje njegovemu delu predsednik ZDA R. M. Nixon. 1 » AMERIŠKA DOMOViiNA, SEPTEMBER 10, 1969 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Fditjr: Mary Debevec NAROČNINA: Združene države: * $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 8 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: y $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: | $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year ____SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 hfo. 173 Weds., Sept. Io7 1969 Tudi Predstavniški dom se želi uveljaviti Kot smo že omenili, se je senat dobro založil z delom, ki zanima vso politično javnost. Njegov finančni odbor bo obravnaval davčno reformo, njegov odbor za narodno o-brambo se bo boril s Pentagonom za znižanje izdatkov za vojaške namene, Fulbrightov odbor se bo zagrizel v razne naše obrambne pogodbe, ki je njihova politična vrednost postala vsaj dvomljiva, ako že ne kaj več. Senatno delo bo torej dnevno v časopisju. To naravno ne more zadovoljiti kongresnikov. Mislijo, da morajo tudi oni biti udeleženi pri politični pozornosti naše dežele. To tem bolj, ker bodo prihodnje leto kongresne volitve. Zato kongresniki niso zadovoljni, da so potisnjeni v bližino političnih kulis, bi radi stali v prvih vrstah na političnem odru. Zato bi moral skrbeti v prvi vrsti predsednik Predstavniškega doma McCormack. Mož se ne odlikuje z veliko inicijativnostjo, zato ga večina kongresnikov le težko prenaša. Ker predsednik v tem pogledu ne vrši svoje naloge, ga skušajo nadomestiti predsedniki raznih odborov in načelniki stalnih domovih komisij. Med njimi spada med najspretnejše kongresnik Mills, načelnik odbora za pota in načine, ki je letos spretno izvozil skozi svoj dobro znano davčno reformo in s tem pridobil v političnem svetu velik ugled. Njemu tudi sedaj ni prav, da je Predstavniški dom potisnjen v kot, zato je hitro zagrabil za kost, ki mu jo je dala Nixonova socijalna politika. Nixon hoče namreč postaviti socijalno politiko na novo osnovo, ki naravno bolj odgovarja republikanski kot pa demokratski politični filozofiji, toda to ne moti Millsa. Bil je tako pripravljen, da se s svojim odborom zarije v načrte Nixonove socijalne politike. Socijalna politika je pri nas že ogromno polje, ki se na njem nahaja cela vrsta spornih, zato pa zanimivih problemov, ki človeka le dražijo. Saj že Nixonov načelni program za socijalne reforme obsega ideje, ki so sporne med republikanci samimi, kaj šele med republikanci in demokrati. Tu je na primer vprašanje načina podpiranja. Ali naj podpiranje temelji prvenstveno na posamezniku ali na družinah? Koliko naj znaša minimalna podpora? Kdo naj ima do nje pravico? Nixon je imenoval minimalni znesek $1600 za 4-člansko revno družino, pa so vsi vodilni socijalni delavci takoj ugovarjali, češ da je prenizka. Tu je dalje vprašanje, kdo naj dobi podporo, ali vsakdo, ki je brez dela? Nixonov načrt misli, da je večina sedanjih podpirancev, ki jih ceni na 10 milijonov, še sposobna za delo. Strokovnjaki v federalnem tajništvu mislijo, da je med podpiranci le par odsotkov takih, ki so res sposobni za delo. ■ ... l’ 1 Dalje; federacija daje za podpiranje revežev že sedaj nad $4 bilijone. Sedaj naj bo v podpiranje vključenih še 12 milijonov novih podpirancev, kar bo zahtevalo dodaten izdatek najmanj $4 bilijone. Tudi ta ocena se strokovnjakom zdi veliko prenizka. To so, recimo,, strokovna vprašanja v socijalni politiki. Dodati jim je treba še politična in teh je še več. Kdo naj dobi v roke izvajanje Nixonove socijalne reforme? Za to pristojnost je že sedaj vladal za kulisami hud boj med posameznimi demokratskimi strujami. Treba je pričakovati, da bodo hoteli pri tem imeti svojo besedo tudi republikanci. Ker so mesta večinoma v demokratskih rokah, drž.ave pa v republikanskih, bo takoj nastal boj med mesti in državami, ki ga že poznamo iz dobe demokratskih režimov. Oglašali se bodo tudi drugi zagovorniki revnih slojev, recimo unije. So že sedaj začele kritizirati razne Nixonove ideje in postavile svoje. AFL-CIO na primer že sedaj začenja boi za povišanje minimalne mezde na $2 na uro. Druge socijalne organizacije mislijo na tiste reveže, ki so tudi s podporami ne morejo pomagati, ker so prestari ali pre-bolehni. Njih ne morejo odpraviti le z rednim podpiranjem, njim je treba pomagati tudi s skrbniškim delom. Vprašanj brez odgovorov je torej v naši socijalni politiki brez števila. Zato se je Nixon moral omejiti le na načela svojega socijalnega programa. To je pa slaba stran njegove takt:ke. Ako sam ne da svojim idejam konkretne oblike, se mu bo godilo tako, ko se je Johnsonovi ideji o veliki narodni skupnosti. Johnson je navalil nanjo le denar, ne pa primerne organizacije. Zato je njegova ideja o skupnosti odšla v pozabo že z njegovim odhodom iz Rele hiše. Nixonu grozi podobna nevarnost. Iz federalne administracije prihaja namreč vest, da tam še nimajo pravega pojma, kako naj daio Nixonovi socijalni politiki praktično obliko. Ce je to res. bodo nieeove ideje nočasi usahnile. Edini izhod iz te zagate je Millsov odbor v Predstavniškem domu T a se bo prav rad pečal s socijalno politiko, kadar ne bo imel drugega dela. Ta predmet bo za odbor lepa priložnost, da opozarja nase takrat, kadar bo v nevarnosti, da politična javnost pozabi nanj. Mills si je tako preskrbel zakonski načrt, ki ne bo dobil konkretne oblike v par letih, tako mislijo strokovnjaki, bo pa zmeraj nujen, kadarkoli bo na dnevnem redu. Da je Mills mojster v takem taktiziranju, je pokazal že pod Johnsonom in tudi Nixonu se ne bo dal ugnati v kozji rog. Tako se bo zgodilo, da bo socijalna politika republikanca Nixona prišla v roke demokrata Millsa, ki jo bo lahko leta in leta spretno prevažal med vsemi kongresnimi čermi do uspešnega konca, samo, če bo le hotel. Tudi to je važno vprašanje. jpisr. R \m3m BESEDA IZ NARODA 'msmi P Slovenska šola pri Sv. Vidu bo odprla znova vrata CLEVELAND, O. — Dragi starši! Kmalu se bodo šolska vrata znova odprla tudi za Slovensko šolo. Letos se bo pouk na Slovenski šoli začel že 20. septembra, 13. septembra pa bo vpisovanje novih otrok v Slovensko šolo. Pouk, kakor prejšnja leta, se bo začenjal ob 9. dopodne in bo trajal do 11.30. Ker otroci dobijo vse šolske potrebščine za pouk v šoli (zvezke, svinčnike, papir) je nujno potrebno, da plačajo vpisnino. Vpisnina letos ni spremenjena in bo kakor lansko leto za enega otroka $6, za dva iz družine $9, za tri oziroma vse nadalj-ne otroke iz iste družine pa 11 dolarjev. Otroci naj prinesejo vpisnino prvi dan šole, to je 20. septembra. Ker šola noče preobremenjevati staršev, priredi Slovenska šola vsako leto vsaj tri odrske prireditve, ki ne dajo samo otrokom priliko, da pokažejo, koliko znanja so si že pridobili v šoli, temveč tudi šoli prinesejo potrebna finačna sredstva. Zato delate v korist šoli, kadar se takih prireditev udeležite. Za organizacijo teh prireditev, ki dajejo finančno stabilnost Slovenski šoli, je pa potreben poseben odbor staršev. Ta odbor bo imel svoj vsakoleten občni zbor v soboto, 13. sept., ob pol osmih zvečer v šolskih prostorih fare sv. Vida. Podana bodo poročila o delu odbora v preteklem poslovnem letu, nato pa bodo volitve novega odbora. Iskreno vas vabimo, da se udeležite tega občnega zbora staršev Slovenske šole sv. Vida. S svojo udeležbo boste pokazali, da vam je šola pri srcu in da se zanimate za nje uspeh in napredek. Prisrčno pozdravljeni! Jože Odar, tajnik Romanje k žalostni Maleri božji v Frank CLEVELAND, O. — Počasi gremo v jesen, ko vse dozoreva — plodovi zemlje in človek. Veter že nosi prvo suho listje in ne vem zakaj — v nočeh, ko poslušam to šumenje, se mi vselej pritakne misel — Tako večnost šumi. Človek je tako ustvarjen, da se vsaj zdaj pa zdaj ob večnosti ustavi. Morda v tem norem času, ki skuša večnost pokopati, še bolj kakor včasih. Tudi to leto priredi Društvo slovenskih pro tikomunističnih borcev v Clevelandu romanje v Frank, k Žalostni Materi božji. Vsako leto se mi zdi, da je to romanje majhen korak v večnost, srečanje z mrtvimi, ki so v večnost odšli v času revolucije in zadnje vojske srečanje s tistimi, ki so v večnosti stopili iz jam v Kočevskem rogu, s teharskega polja in iz šupelj, Bog vedi kje. Letos se bomo še posebej spomnili, da je že deset let, odkar se malo je vredno, ko vse razviješ. Nima duha. Kam sežeš brez njega? Do meseca. Segli so že po njem, hodili po njem, toda kako daleč onstran njega je večnost. Iskanje duha je danes najvažnejša postavka. Brez njega je pehanje jalovo. Vsakoletno romanje k Žalostni Materi božji je morda le drobec tega iskanja, toda je lep drobec. Duh je, ki o-življa, ne le naša dejanja, tudi preteklost in sedanjost in pokla-da v bodočnost tisto, za kar je vredno živeti. Pridružimo se romarjem a Frank, Ohio, v nedeljo, 14. sep tembra. Porabimo to nedeljo za obisk večnosti, za pogovor z mrtvimi, za pogovor s škofom Gregorijem. Čutili bomo, da je človek najbolj močan takrat, ko se sicer zaveda, da je kaplja na veji, pa se zaveda obenem, da z duhom večnost lahko vedno dosega. Karel Mauser IZ NAŠIH VRST Milwaukee, Wis. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam ček v znesku $17 za nadaljno naročnino za list Ameriška Domovina in en dolar v tiskovni sklad. O prostite, da sem malo pozna, sem čakala obvestila. List res rada berem, ker je zelo zanimiv. Lepo prosim, spremenite ime v naslovu na Mary, kajti moj soprog John se je preselil v lepšo domovino. Ameriška Domovina zasluži, da bi prihajala prav v vsako slovensko družino. Lep pozdrav vsem bralcem, Vam pa obilo božjega blagoslova pri Vašem požrtvovalnem delu. Vaša naročnica Mary Kokalj # New Westminster, B.C. — Spoštovano uredništvo! Prosim naj prej, oprostite naši zamudi, k:, ni bila nameravana, le Vaše pismo se je ob prihodu med ostalo pošto nekam zamešalo in tako sem popolnoma pozabila nanj. Sedaj se mi je pa le že malo dolgo zdelo in vedela sem, da mora biti že čas za obnovitev naročnine in sem šla obvestilo iskat med pošto. Seveda sem ga našla in ugotovila, da smo res že malo zamudili. Tukaj Vam pošiljam denarno nakaznico za nadaljno enoletno naročnino in upam, da se taka pomota ne bo več ponovila. Z Ameriško Domovino smo zadovoljni in bi bili res težko brez nje, ko smo se je navadili. Včasih pridejo številke malo pomešane, smo pač daleč in se ne da pomagati. Vem, da Vi tam v Clevelandu storite svoje, da je list pravočasno odpremljen in oddan. Sedaj pa sprejmite vsi skupaj najlepše pozdrave in mnogo želja za uspeh pri Vašem delu. Francka Zadnik in družina * Willard, Wis. — Spoštovano uredništvo! Priloženo Vam poši-jam ček za $20, za enoletno na- jino je v večnosti pridružiDtudi nočnino in prispevek za ftiskov-škof Gregbrij. ni sklad. Strašno kriči v svet materija Ameriško Domovino zelo Tax' tem času. Nujno je že skoraj, da berem in upam ter želim, da še dolgo izhajala. Z najlepši- da se človek usede v staro klop bo v preprosti cerkvici in obrne v roki, kar mu svet tako noro ponuja. Vsaj včasih. Kako bledo in mi pozdravi! Mrs. Mary Snedic » i Milwaukee, Wis. — Spoštovana uprava! Tukaj Vam pošiljam denarno nakaznico za poravnavo celoletne naročnine in prilagam $2 za tiskovni sklad. Ameriška Domovina mi je všeč, ker je v njej podana res lepa domača beseda. Naj tudi izrazim priznanje in zahvalo vsem dopisnikom, ki žrtvujejo mnogo truda in časa za naš slovenski list, katerega tako radi čitamo mi, slovenski izseljenci po vsem širnem svetu. Vam vsem želim obilo uspeha v bodoče in Vas naj lepše pozdravljam! Rudi Kotar * Cicero, 111. — Spoštovano u-redništVo! Pošiljam ček za poravnavo naročnine, katera mi je nedavno potekla. Prosim, oprostite mali zamudi. Brez Ameriške Domovine bi mi bilo preveč dolgčas, posebno ko bo zima prišla in se bomo bolj na gorkem držali ter bo več časa za čitanje. Lep pozdrav uredništvu in u-pravi, vsem sodelavcem in naročnikom, posebno pa vsem Štajercem, Vaš rojak Otmar Tasner * Cicero, 111. — Cenjeno uredništvo! Tukaj Vam pošiljam nakaznico za enoletno naročnino. Čeprav sem že v letih, še vedno rada berem naš priljubljeni list Ameriško Domovino. Res, da ta ne prihaja redno, včasih po dve ali tri skupaj, pa kaj hočemo, ko se pa pri pošti raznašalci tolikokrat menjajo in včasih imamo take, ki sploh brati ne znajo. Pa kaj hočemo, vsaj nekaj naredijo, drugače bi jih pa mogli živeti. Pozdravljeni vsi, ki se trudite, da bi nam naročnikom ustregli. Jaz, Vaša zvesta naročnica, cenim Vaše delo. Anna Starc m Hibbing Minn. — Spoštovano uredništvo! Priložim $32 za dveletno naročnino. Bog naj Vas blagoslavlja in naj Vam pomaga pri Vašem odličnem, a vedno težjem delu. S pozdravi! Rev. Francis A. Sedey -------o------ Nad polovico cerkvam NEW YORK, N.Y. — Okoli 54% vseh dobrodelnih daril dobe v ZDA cerkve. ------o------ M. Tekavec: Odlomek zgodovine fare sv. Kristine ____ • i m. EUCLID, O. — V prejšnjih dveh spisih sem podal grobo sliko te fare. V tem članku bi rad ohranil nekaj spomina njim, ki je njih delo združeno z življenjem te fare. Naj bo prvo posvečeno duhovnikom, ki so tu delovali več ali manj časa. — Prvega kaplana je fara dobila v osebi sedanjega župnika rev. Josepha Celestiika. Rojen je bil 31. oktobra 1907 v Clevelandu. Njegov oče je doma s Stare Vrhnike, mati Ivana, rojena Gregorič, pa je iz Valične vasi, fara Zagradec na Dolenjskem. Father Celesnik je najprvo zahajal v domačo Slovensko farno šolo sv. Vida. Od tam je šel v Cathedral Latin School, leta 1928 v semenišče v Clevelandu, kjer je prejel po dokončanih študijah bogoslovja subdijakonat. To je bilo na Cvetno nedeljo, 14. aprila 1935. Istega leta 23. aprila pa je bil posvečen v mašnika in je naslednjo nedeljo, 28. aprila 1935, daroval prvo sv. mašo v cerkvi sv. Vida. — Pripomnim, da clevelandski Slovenci smo isto nedeljo imeli 3 nove maše. Dve pri Sv. Vidu, poleg omenjenega še rev. Louis Baznik (sedanji župnik pri Sv. Vidu) in v Collinwodu rev. Maks Sodja. Imenovan je bil 31. maja 1935 za pomočnika (sedaj pokojnemu) rev. A. Bombaču, naslednje leto 9. junija pa prestavljen k fari Marije Vnebovzete v Collin wood. Od tam je šel k fari Marijinega Oznanjenja v West Park, nato za župnika slovenske fare Presv. Srca Jezusovega v Barberton, Ohio, končno nazaj na prvo mesto službovanja za župnika leta 1962. Da je bil po enem letu premeščen k slovenski fari Marije Vnebovzete, je bil vzrok: Mon-signor rev. Vitus Hribar je na pomlad 1. 1936 odšel v Slovenijo na oddih. Ostala sta kaplana rev. Ludvik Kužnik in rev. Viktor Virant. Neko noč mu je mala naprava v obliki samopojnega peresa, ki jo rabijo zlasti po bančnih uradih, da preplašijo vlomilce in roparje, vsled neprevidnosti eksplodirala v roki ter jo razmesarila. Nastalo je zastrupljenje krvi, ki mu je sledila 13. junija 1936 smrt. Ker je bil zdaj samo en duhovnik, rev. L. Kužnik (ki je utonil 7. avg. 1937), mu je v pomoč poslal škof Shrembs rev. Josepha Celesnika, ki je potem tam ostal več let. Pri Sv. Kristini potem dolgo niso imeli nobenega kaplana. Sicer so v nedeljo bile po štiri sv. maše. Stalni pomočniki so bili duhovniki reda očetov Najsv. Zakramenta. Posebno priljubljen kot dober pridigar je bil pred par leti umrli rev. Daniel Sullivan. Pri dveh svetih mašah sta bili slovenski pridigi, ki jih je daroval župnik, ostali dve pa angleški. Slovenske misijone, ki so se vršili vsaka tri leta, so imeli, kot sem že omenil, Odilo Hajnšek O.F.M. (zdi se mi, da je potem še dvakrat on ponovil). L. 1937 ga je vodil znani rev. Vital Vodušek, sedaj župnik v San Franciscu, Calif., p. Alojzij Madic O.F.M., — tu rojeni, ki dobro obvlada slovenščino, enako p. Augustin Svete O.F.M. L. 1942 pa je imel sv. misijon p. Kazimir Zakrajšek O.F. M., ki se je 1. 1941 vrnil v Ameriko kot ameriški državljan. Po invaziji Jugoslavije je najbrže kot prvi Slovenec z letalom v Ameriko priletel. Potem ni bilo slovenskega misijona do 1. 1964, ki ga je vodil, kot še 1. 1966, rev. Athanasius Lovrenčič O.F.M. Zadnjega, 1. 1868, pa rev. Fortu-nat Zorman O.F.M., urednik slovenske revije Ave Maria. V fari sv. Kristine so bile tri nove maše. Prvo je opravil rev. Louis Ule O.F.M., drugo rev. Edward Roberts, član Kongregacije očetov Najsv. Zakramenta, sin obče spoštovanih Mr. in Mrs. Joseph Roberts. Omenjeni je bil pet let misijonar v Afriki.. Njegov rodni brat Ralph je redovnik istega reda, kot omenjeni, da služi Gospodu kot brat. Tako ima Cerkev od ugledne Robertsbve družine dva člana v svoji službi. Zadnji, ki je opravil prvo sv. mašo v naši fari — ki ni slovenskega rodu — je rev. Robert Young. Več sestra, ki so nekdaj bile faranke Sv. Kristine, deluje sedaj v različnih redovih. Dosti faranom je znan Hočevarjev Frank, ki kot redovnik pri očetih frančiškanih, sedaj č. brat Robert, deluje pri upravi Ave Maria v Lemontu, 111., že čez 30 let. Proti koncu druge svetovne vojne so začeli slovensko besedo v tej fari krajšati. Nemalo so bili pionirji Slovenci razočarani, ko so slovensko besedo ukinili in z njo slovensko petje v cerkvi. L. 1946 je bilo naznanjeno, da se narodna fara ukine in se morajo farani vključiti v fare, v katerih okrožja spadajo. Nekateri spadajo k Sv. Pavlu, drugi k fari Sv. Križa, potem še k Sv. Viljemu in k novi fari sv. Roberta Belarmina. Kdor hoče v narodno faro, se lahko vključi k Mariji Vnebovzeti v Collinwood, To so nekateri farani tudi storili. Težak udarec! Mnogi farani so toliko doprinesli in žrtvovali za to faro; sedaj pa so njih žrtve za ta namen — zgubljene. Res je, da ni bilo tako strogo določeno. Mr. Rudolf Bradač z Arm-stone Ave. se je pismeno pritožil na škofijo za to delitev, pa so mu odgovorili: “Da ni tako strogo določeno, kdor želi spadati k fari sv. Kristine, lahko hodi tja.” Vendar čez noč se ne da ljudi spremeniti, da bi pozabili svojo narodnost in sprejeli tuji jezik. Zlasti starejšim, ki so toliko storili za to faro, je bila storjena krivica, ki so jo težko preboleli. — Naj Gospod ne šteje to v zlo, kdorkoli ga je povzročil! Končno je prišel pomočnik župniku, ki ni deloval tu dolgo časa. Bil je prvi rev. Patrick F. O’Shanasy — težko mu je bilo, ko dosti faranov ni mogel spovedati, ker slovenskega jezika ni umel. Župnik je bil radi slabega zdravja dostikrat odsoten. Nekoč se je kaplan izrazil, da se bo naučil slovensko, da bo farane razumel. Po njegovem odhodu je bil rev. Philip Teknipp tu 5 let. Ljudem, čeprav ni bil Slovenec, se je zaradi svojega pohlevnega značaja zelo priljubib Kdo je na škofiji vplival, da je po odhodu rev. Philipa Teknip-pa dala fari sv. Kristine slovenske kaplane, ne vem. Dejstvo je, da smo po odhodu omenjenega dobili — in smo odslej imeli po dva kaplana pomočnika župniku Slov enca. Tu so službovali sledeči slovenski duhovniki: rev. Viktor Tomc (sedaj župnik pri Mariji Vnebovzetij, rev. Alojzij Rupar, znani kitajski misijonar (sedaj žup-:ik Sv. Cirila in Metoda v Lo-rainu, Ohio), rev. Viktor Cimperman (sedaj župnik hrvatsko tare Kristusa Kralja v Akronu, Ohio), rev. Joseph Ozimek (rav-mkar imenovani župnik faro Presv. Srca Jezusovega v Bar-bertonu, Ohio). Za kratko dobo ;e bil tu tudi rev. Maks Sodja, sošolec sedanjega župnika. Tudi sedaj sta oba kaplana slovenskega rodu, nečak rev. Josepha Ce-’esnika Francis R. Sterk in rev-Louis A. Pizmoht. Pevski zbor skoro že do 40 let vodi — z malo izjemo, ko se je slovenska pridiga ukinila in z njo tudi naša pesem, je prevzela vodstvo petja hči farovške ku-narice Miss Alice Vidmar (se-laj poročena Hiti) — Mrs. Mary Gerl, žena mestnega odbornika Maksa. Ona je iz znane družine Jakoba Jančarja v fari sv. Lovrenca. Odlično govori slovensko. Ker slovenska beseda v petju ni bila dovoljena, nam je posredovala, da — če se prav spominjam, je pesnik Ivan Zorman prevedel besedilo iz slovenščin6 v angleščino. Tako smo božične in velikonočne ter Marijine pesmi poslušali v angleški besedi, pa v naši melodiji. Tudi v pevskem zboru so bili do maleg3 skoro vsi že v ZDA rojeni otroci slovenskih izseljencev. Ti še vedno z veseljem slovensko p°' jo. “Če drži,” kot pravi slovenski pregovor, “žena tri ogle hiše,’ velja v prenešenem pomenu to tudi za faro sv. Kristine. Že v 1. 1927 so tukajšnje žene ustanovile Oltarno društvo, kf je svojega obstoja bilo hrbtenica fare. Le Bog sam ve, koliko so doprinesle one v prid fare. Gd svojega začetka pa do sedaj je predsednica društva že omenjena Mrs. Katherine Roberts. ^ pomoč ji je v ZDA rojena — z dušo in telesom značilna Sl°' venka Miss Mary Hočevar, tajnica Društva sv. Magdalene št. 162 KSKJ. Ona, odkar se je iz fare sv. Vida priselila v to faro, je agilna tajnica Oltarnega društva. V pomoč je podpredsednica Mrs. Terezija Potokar. MrS' Antonija Nemec in druge, ^ vseh imen ne vem. Za angleško govoreče pa so doprinesle svoj delež žene ‘Ladies of the Guild • Pred leti je bilo močno društvo Najsv. Imena, ki so v slovenske jeziku imeli svoje seje. Dolgoletni tajnik mu je bil zdaj ze pokojni mož — omenjene Mary Hočevar Frank. V tistih časih je društvo bilo zelo razgibano. Ker jih je že večina pomrla, je pre' nehalo in se pridružilo angleško govoreči “Holy Name Society”-(Dalje prihodnjič) AMERIŠKA DOMOVINA, r> lt****+**+***+++*I*.**+*'*"i”*t*+++'l"i"i"ill|'*+***iH”»"H'+'*,+*'»4** po stranskih poteh in “No, nikar se ne prepirajta za stezah so se jim pridruževale medvedovo kožo, dokler je med-ri°Ve gruče: pojoč in vriskajoč | ved še v brlogu! Saj Gradnik puntarske čete proti jutri vse odloči, kako in kaj!” je 80 hitele s°lkanu. l^arn 80 goreli nešteti ognji in e ali kakor krvave oči v črno noc *7 • ^ goričkega gradu jih je n 0 dobro videti in s čudno, nez-0 grozo je strmela vanje pe-Clca vojakov, ki je bila tam tanjena. Tudi po Brdih je klic na upor odmeval. Po gričih so go-zvo- J “Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan.” Človek božji, kaj hočeš še več?! Sv. obhajilo je naj večje dejanje Jezusove ljubezni do nas in to Gospodovo željo je v naši dobi najbolj razumel po-Lahajnar pomiril Muniha in La- Ikojni papež Pij X. — svetnik, ki panj o. Mladi načelnik upornikov pa je še vedno sedel ob mrtvem očetu in ni ne videl ne slišal, kako se velika kmečka vojska zbira, ker je bil pregloboko pogreznjen v žalost... dobro re|lkre8ovi in po cerkvah je zvo-| Gost jutranji mrak je še za-110 kakor ob času, ko je priha- Utiral zemljo drugo jutro, ko so J91 Turek v deželo. pokopavali starega Gradnika. ognjih krog solkanskega Na pokopališču, v cerkvi sve-Pokopališča so se greli puntarji, tega Roka in po cestah zraven I mo njegove smrti, smo doživeli, Pdi in vriskali in z neizrečenim se je kar trlo puntarjev. Na cesti da je bi papež Pij X. proglašen Veseljem pozdravljali vsako tru- I proti Sveti gori so stali kmetje za svetnika. Tako hitro je bil m° kmetov, ki je prišla po tej | v gostih vrstah na obeh straneh, | proglašen za svetnika maloka- je v okrožnici z dne 20. decembra 1905, po posvetovanju s kardinali in drugimi izvedenci bogoslovci določil: “Pravico do pogostega in tudi vsakdanjega sv. obhajila ima vsak vernik kateregakoli stanu, ki je v stanju milosti in ima dober namen.” Baš njegovo veliko delo za prejemanje sv. obhajila mu je dalo čast oltarja. Vsi, ki smo tedaj živeli, ko je postal poglavar sv. cerkve — papež in se spomin j a- gah stan teri in to zlasti v današnih časih. Terezija Neuman iz Konners in pretre- I reutha, rojena 9. aprila 1898, ki °stali doina, so bili na no-|sljivo, štirje fantje so nesii kr-|je v zamaknjenjih videla čudo- °ui cesti. I med njimi pa se je vil mrtvaški n ^kdo ni mislil ta spanje tisto sprevod proti pokopališču. °C' še ženske, otroci in starci, Zvonilo je žalostno kažejo besede, ki jih je govoril sv. Marjeti, ki je zelo hrepenela Jezusa prejeti v sv. obhajilu. To željo je izrazila takole: Tako koprnim po sv. obhajilu, da grem rada bosonoga skozi ogenj, samo da bi bila tako srečna, da ga smem prejeti. Po teh besedah se ji prikaže Jezus in ji odgovori: “Hčerka moja! Tvoje hrepenenje je tako ganilo moje Srce, da bi sedaj postavil zakrament svoje ljubezni, če bi ga ne bil postavil že prej. Meni je tako všeč, če me kdo želi prejeti v sv. obhajilu, da se moje oči obrnejo nanj in da bi ga rad pritisnil k sebi.” Svetnici Marjeti Alakok je dal Jezus krasne obljube tistim, ki častijo Njegovo Presv. Srce. Dvanajst jih je, ena lepša kot druga; naj lepši sta pa dve: Tistim, ki prejemajo sv. obhajilo na praznik Presv. Srce Jezusovega, potem pa onim, ki prejemajo sv. .obhajilo vsak prvi petek skozi devet prvih petkov. Ti dve, ki sta v zvezi s sv. obhajilom, sta vredni, da jih ve vsak vernik. Prva od teh je za tiste, ki prejemajo sv. obhajilo na Njegov praznik. Ko se je Jezus prikazkl sv. Marjeti 16. junija 1675 in je žah-teval praznik Presv. Srca Jezusovega, ki naj se obhaja v petek po osmini praznika Presv. Reš-njega Telesa, ji je dejal: “Ta dan naj prejmejo verniki sv. obhajilo in s slovesno spravno molitvijo naj vračajo mojemu Srcu čast, ki so mu jo vzela žaljenja, ki so se godila, kadar je bilo izpostavljeno na Kako preprečiti zastrupitve s hrano! Najbolj pokvarljiva so jedila iz mesa, mleka in jajc, ker so za klice izredno dobra podlaga (hranivo). Na njih namreč lahko zraste iz ene že v kratkem času med jutrom in večerom na milijone klic in če pomislimo, da nekaj klic še ne povzroči bolezni, jih le malokdo brez škode použije tako veliko količino. Zato je naša osnovna naloga, da vsa jedila, pa tudi živila kar najbolj skrbno zavarujemo pred morebitno okužbo, pa naj bo to v trgovini ali pa doma v kuhinji in shrambi. To pomeni tudi, da ne pustimo blizu muh, miši in druge golazni, ki prav tako lahko prenašajo okužbo. Zato živilo ali hrano pokrijemo s pokrovom, tenko tkanino ali pa plastično košarico. Tudi sito nam bo prišlo prav. Okna shrambe zavarujemo s fino mrežo ali pa tenkim blagom (tetra plenice ali gazo). Druga napaka je precenjevanje hladilnika ali improviziranih hladilnih naprav. Hladilnik hrane ne razkuži, ampak le zadrži za določen čas sicer hitro raz- *n molili, da bi zmagala a Pravda. l °^neži in tisti, ki hoteli nrrHr„sn; _______; sto, pred njo je stopal sivolas | vite dogodke, je o papežu Piju Obljubim ti pa, da se bo razši-duhovnik z gorečo svečo v roki in pel “Miserere”. Za krsto je šel mladi Gradnik s Kraguljem Munih z Lahajnarjem in drugi načelniki puntarjev, za njimi pa jrad, ker se je veliko trudil za to, Se !ga kmečka vojska. Marsikdo I dolga vrsta kmetov. da sme Zveličar priti k premno- v zadnjem trenutku pre-| Množica seje vsula v cerkev, |gim. Ta je prišel takoj v ne- se niso s Pridružiti upornikom, so 8 rahom in trepetom zrli na Vse to in 1 V zmac |X. rekla: “Ta največji župnik zelo daleč, ki je bil pred tem, ki je nazadnje umrl, je že v nebe-|sih. Zveličar ga je imel silno se bali, kaj bo, če res Poiskal cepec ali koso, jo kjer je opravil duhovnik zadnje besa. q el na ramo in jo mahnil proti molitve za mrtveca. Nato so ra- Tako je Terezija Neuman po ri Sn0^(;i za drugimi sovaščani, ki kev odnesli h grobu in jo spu-| videnju povedala in je to zapi-j“ I stili v jamo. Ko so zabobnele debele grude j po pokrovu in je duhovnik za-|čel: “Molimo za dušo rajnega že davno odšli ko a. s°tkanskem pokopališču je ^Pa star grobar ob svitu pla kaj1^6 ^amo za starega Gradni- sal v knjigi: “Vtiski iz Konners-reutha” dr. Karel Kašpar, nadškof Prage in primas Češke. Iz tega je razvidno, odkod svetost 2 m v vasi je tesar zbijal rakev Jurija Gradnika! Oče naš, kateri papeža Pija X. Ker se je tako pT |si v nebesih...”, mu je na ti-(trudil, da bi verniki čim bolj in so ^ Cerkvijo svetega Roka tarf v kr°gu voditelji pun-ftji ^ ^ na^rte za prihod' “Ce _ic pri^ Munih. “Niti sam nisem ca °val, da se nas toliko zbe- „ • Jerom i soče kmetov, ki so stali odkriti j pogosto prejemali sv. obhajilo, na pokopališču in krog njega, In to je zelo poživilo tudi živ-odgovorilo: “Daj nam danes naš Ijenje v Cerkvi ter mnogim od- seme gre v klasje!” je je preštel kmete, ki vsakdanji kruh Kmalu je bila jama zasuta in zataknjen križ na grob starega Gradnika. Duhovnik se je preoblekel, jih^^ P°lnoči> in pravi, da prišel iz cerkve in nagovoril Ved36 Že čez tn tisoč. In glejte, Ivana, ki je bil z načelniki pun-jutr*10 n°ve trume prihajajo; do tarjev ob vratih: “Velika nesre-i in bomo naiprea i 0d deželnega glavarja nasto- | Gospodovi...” Kako goreče se Gospod želi ki je močnejša od (združiti z nami v sv. obhajilu, že nekaj premišlje-je spregovoril Mu-jo bomo udarili gosposko, vas!” “Ne duhovni gospod, če začnemo zlepa, nas gospodje niti pogledajo ne, kaj še, da bi sku šali por&vnati krivice, ki se nam gode!” “Potrpite in čakajte!” je dejal starček. “Ne moremo več, gospod. Do- rilo moje Srce in izlilo obilno svojo ljubezen na vse, ki mu bodo izkazovali to čast in se trudili, da mu jo izkazujejo tudi drugi-” Druga je za tiste, ki prejemajo sv. obhajilo vsak prvi petek in to skozi devet petkov zapored. Jezus je rekel sv. Marjeti: V neizmernem usmiljenju svojega Srca ti obljubim, da bo podelila moja neskočna ljubezen milost spokorne smrti tistim, ki prejmejo sv. obhajilo devet mesecev zapored vsak prvi petek. Ne bodo umrli v moji nemilosti, niti brez mojih zakramentov, ker bo moje božje Srce v zadnjem trenutku njih varno zavetje.” Za obe ti dve obljubi je treba prejeti sv. obhajilo tako na dan, kot želi Gospod Jezus Kristus in predpisuje sv. Cerkev. Iz vsega tega je razvidno, kako goreče Jezus želi, da naj bi ga prejemali v sv. obhajilu. Vse to se sklada z Gospodovim govorom v shodnici v Kafarnaumu in postavitvijo Najsv. Zakramenta na Sijonu. Tej Gospodovi prošnji in želji se je odzvala tudi sv. Cerkev, pa priporoča vernikom in jih vabi, naj čim pogosteje, tudi vsak dan prejemajo sv. obhajilo, kot je to ukazal poglavar sv Cerkev sv. papež Pij X. V spremstvu p. Jozafata sem vstopil v to znamenito shodnico, katere del stoji, delno pa je zloženo kamenje shodnice posebej, kar vse priča o lepoti te shodnice, ki je bila prav mojstersko oltarjih, j 2 graj ena. To priča, da je bi Ka-farnaum razkošno, bogato mesto. Shodnico je sezidal Judom stotnik, kateremu je Jezus o-zdravil služabnika, kakor je ta zanj prosil. Stotnik, ki je bil pogan, a jako dober, se je obrnil do Jezusa in ga prosil, da mu o-zdravi bolnega služabnika. E vangelist sv. Matej piše: “Ko je pa prišel (Jezus) v Ka-farnaum, je stopil k njemu stotnik in ga prosil: ■ Gospod, moj služabnik leži doma mrtvouden in zelo trpi. Jezus mu je rekel: Pridem in ga ozdravim. Ali stotnik mu je odgovoril: Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le z besedo in moj služabnik bo ozdravljen. Ko je Jezus to slišal, se je začudil in rekel svojim spremljevalcem: Resnično, povem vam, toliko veren nisem našel niti v Izraelu. Povem vam, da jih bo veliko od vzhoda do zahoda in bodo sedli za mizo z Abrahamom in Izakom in Jakobom v nebeškem krajestvu, otroci kraljestva pa bodo vrženi ven v temo; tam bo jok in škripanje z zobmi. In stotniku je rekel: Pojdi in kakor si veroval se ti zgodi. In služabnik je ozdravil tisto uro.” (Dalje sledi) BancTi1 Jetnike> ki jih je dali volj smo prosili in čakali, zdaj Kilarp ZaPreda na seiern Pa bomo stopili pred gospodo, raj Z33’. tiste, ki so bili vče- udarili s pestjo po mizi in z oro-J UlPti Tjt ... I . . . skUša|0ti te dobimo, bomo °brač * c3ob^^ v roke Bandla in hlož !"lnald 2 njim. To bo piskal Učiiii t°r^a homo kozjih molitvic “K ^allaka ■ • •” he bo3}, nare<:iimo 2 njim, če Vpra- ,otel Poravnati krivic?” je “Na Pod3ornik-Č,.mo mek, oderemo in spetega ^ laznju kakor ajdje sve- 4ttih,0VrenCa' se je zasmejal letnik bi Se branil takega bar. a ' • • ’ je pristavil Lahaj- “K ■ voialfi3 ^a’ ce Se nam grofje in ‘ Postavijo po robu?” ern se bomo udarili in, bam • ' P°vrniH kislim ' --vrnili gosposki, kar -erai ctr 2vrhan iavke k ZaZgemO’ če se bodo pi-hotele ,aj krčile in nam ne bodo dti, kar bomo .zahtevali!” 2a zvrhaVČeia3 s^orda, potlačeno bo tudi zmaga! jemo in no'v^So Gorico ustrahu- žjem v roki zahtevali nazaj staro pravdo!” “Potrpite, dragi moji, pravim še enkrat! Tri rodove se m že videl in prepričan sem, da vedno in povsod veljajo besede svetega pisma, ki pravi: ‘Kdor seje veter, žanje vihar!’” “Prav govori sveto pismo!” je dejal Munih. “Grofje, baroni in dacarji so sejali že od nekdaj veter in danes pride nadnje vihar, kakor ga niso še videli!” “Pomislite, predragi, da ima gosposka vso moč v rokah, vi pa ste revni kmetje in težko, da ‘zmagate!” “Pravica je na naši strani, duhovni gospod, in videli boste, da Duhovnik je uvidel, da bi jim zaman še nadalje prigovarjal, naj puste upor. (Dalje prihodnjič) krajanje. Ker pa pogosto živila nosimo dalj časa domov, ko so bila že prej zmrznjena ali podhlajena in se med potjo ogrejejo, se razkroj nadaljuje. Ponovno ohlajevanje to sicer zadrži, a ne popolnoma in je tako lahko živilo že pred pripravo nevarno za naše zdravje. Res pa je, da smo nekoliko pozabili, da za ohladitev živil ali hrane ni vedno potreben hladilnik. Lahko si pomagamo tako, da izkoristimo izparevanje vode in damo posodo s hrano v večjo, po možnosti nepološčeno glinasto posodo. Ce je ta posoda napolnjena z vodo, bo voda na prepihu in v hladnejšem prostoru izparevala ter tako ohlajevala shranjeno hrano. Pomagajmo si lahko tudi s severnimi kletnimi prostori, ki so ponavadi najhladnejši, le zračni morajo biti. Kako pa ravnamo s posameznimi jedili? Juhe in druge jedi, ki smo jih namenili za naslednji obrok ali dan pustimo v isti posodi in pod istim pokrovom, le da jih čim-hitreje ohladimo. V isti posodi jih tudi na hitro prevremo, če je le mogoče. Tako se izognemo okuženju hrane zaradi slabo pomite ali umazane posode. Kuhanje je namreč že samo po sebi nekakšna razkužitev. Kuhano ali sveže meso naj bo vedno na hladnem, pokrito z mrežasto posodo ali sitom. Mesne omake shranjujemo na isti način kot juhe, v isti posodi in jih po možnosti čimprej porabimo. Pogrevanje nasploh ni preveč zdravo in ga lahko samo odsvetujemo. Konzeve pojemo takoj, ko smo jih odprh. Vsako postavanje in pregrevanje je lahko nevarno. Ce je konzerva taka, da jo moramo prekuhati, storimo to torej samo enkrat! Še nekaj: ne hranimo konzerv na vlažnem ali toplem kraju! Tudi ribe, gobe in druga hitro pokvarljiva živila pripravimo čimprej in jih tudi pojejmo takoj, ko so skuhane! Mleko in mlečne jedi, razne pudinge in podobno hranimo čim bolj na hladnem in čim manj časa. Sadje in povrtnine hranimo primerno očiščene na hladnem, ne presuhem kraju in varne pred zajedalci in glodalci. Isto velja za “suha” živila, od kruha do riža, moke, zdroba, fižola in drugega. Poleg dobrega in pravilnega shranjevanja pa je še enkrat najpomembnejša osebna higiena vseh, ki pridejo v stik z živili in hrano, prav tako pa tudi tisti, ki jo bodo pojedli. Izogibajmo se, če je le mogoče, prijemanju z golimi neumitimi rokami in ne pozabimo na umivanje rok pred vsakim obrokom. To naj velja vedno, posebno pa še, če pridemo iz stranišča. As. dr. D. R. Ker sta se oba vodilna ciprska politika in nasprotnika ha tako očiten in nenavaden način vsaj osebno pomirila, so ciprski opazovalci takoj poiskali razlog za ta nenavaden dogodek in potem prišli do sklepa, da bo morda sedaj mogoče zopet začeti razgovore med Grki in Turki o mimem sožitju na Cipru. Ohladilo se je namreč ciprsko navdušenje za zedinjenje z Grčijo, ker tam vlada vojaška diktatura. Stvar-nejše je postalo tudi gledanje ciprskih Turkov na vrednost stikov z Ankaro. Vse to bo gotovo vplivalo na stike med obema narodnostima na Cipru. Moški dobijo delo MEHANIKI ZA VZDRŽEVANJE Stouffer Foods išče delavce z mehanično ir. električno skušnjo. Skrbeli bodo za popravila in vzdrževanje opreme za predelavo hrane. Nobenih odpustov. Urne plača $3.84. Veliko obrobnih koristi. Uživajte ob svetli bodočnosti z našo naglo rastočo družbo. PRIJAVITE SE SEDAJ! Sestanki od 9-11, ali kličite 861-3450. STOUFFER FOODS Division of Litton Industiies 3800 Woodland Ave. An Equal Opportunity Employer DELAVCE ZA V LIVARNO Izkušene ali jih izučimo 431-9575 (176) Iščemo delavca Starega okoli 60 let za polni čas, od 9. dop. do 5.30 pop. v trgovini z linolejem. Oglasite se v MOSS FLOOR COVERING CO. 10529 St. Clair Ave. telefon 451-4368. ((175) Zenske dobijo dek Iščemo čistilko Za čiščenje poslopja uradov. Od ponedeljka do petka, od 5. popoldne do 9. zvečer. Dobra plača od ure. Kličite 361-4500. (175) MAU OGLASI V najem Na E. 71 pri St. Clair Ave., oddamo 5 velikih sob, opremljene ali neopremljene. Kličite po 5. uri pop. 843-8033. (173) Kupimo rabljene predmete Stare mize, stole, posodo, vaze, okvire slik, omare za posodo, in razne, druge starinske predmete. Za najboljšo ceno kličite: 946-3072. (173) Nujno potrebujemo hiše v krajih: Euclid, Wickliffe, Willoughby, Eastlake, Mentor, Richmond Heights, Highland Hts., Willowick, Painesville, Chardon. Imamo kupce pripravljene kupiti hiše v teh predmestjih. PRI PfilECsLEfitJ — Vposlenka tovarne igralnih kart v Ohiu skrbno pregleduje, če je tisk v redu, predno bodo polo razrezali. Ponoven -pregled je potreben po pripravi za pakiranje. Libija vplivala tudi na politiko na Cipru NIKOZIJA, Cip. — Libijska revolucija je premaknila ravnovesje političnih sil med naprednimi in konservativnimi Arabci. To so kaj hitro opazili tudi na Cipru in prišli do sklepa, da je treba naglo javno poudariti ciprsko neodvisnost od dogodkov v arabskem svetu. To se je sedaj zgodilo na nenavaden način. Na Cipru zboruje sedaj Mednarodna federacija zvez za Združene narode. Na prvo zborovanje je prišel sam ciprski predsednik nadškof Makarij — v spremstvu podpredsednika Razila Kučuka, voditelja ciprskih Turkov. Delegatje niso mogli prvi hip verjeti svojim očem, kaj vidijo. Saj se Makarij in Kučuk dolga leta nista niti po gledala. Makarij in Kučuk sta se zadnjič srečala na božični večer 1. 1963, od takrat je pa Kučuk bojkotiral vse podpredsedniške posle in pretrgal vse zveze z Makarij evim režimom. KiNKOPF REALTY 30825 Euclid Ave. 944-7900 (177) Hiša naprodaj 4 sobe spodaj, 4 zgoraj, se lahko rabi za 2-družinsko, klet, 2 in pol garaže, na E. 162 St. pri Holmes Ave. Kličite: 541-6958. (174) Če nameravate prodati Vaše posestvo, kličite John Laurich Realty IV 1-1313 in bo piišel na Vaš dom, da se pogovori z Vami o Vašem problemu zastonj. ( wt£x ! Lake Shore Blvd. In Nottingham Rd., moderna hiša za dve družini naprodaj, 5-5, garaža za 2 avta. 481-9980 John Knific Realty Lastnik prodaja 6-sobni kungalov v Euclidu, na 19170 Naumann Ave. Cena $19.000. Kličite 481-5329. -(177) Naprodaj Fino, veliko prešo na rjuhe in 2 fina soda prodam. Kličite 881-4679. ' (175) ..VAoArutMI AMERIŠKA DOMOraS, F. S. FINŽGAR: J POD SVOBODNIM SONCEM Vojak je šinil pokonci in objel centuriju kolena. “Gospod, če ti veliš, se dvignemo takoj! Legijo napademo za tebe, samo reci! Za tebe poginemo, če hočeš!” “Miruj, prisezi na bogove, da boš molčal!” “Prisegam na ognjišče svojega očeta, ki je bil starešina!” “Dogovori se s tovariši. Cim več jih dobiš, tem bolje. Iztok priskrbi denarja. Ko dobiš sporočilo — morda kmalu, morda čez dolgo — udarimo prek He-ma!” “Gospod, vsa centurija pojde s teboj!” “Pomni prisege in molči!” Iztok se je hitro obrnil, ker so pravkar zatrobili signali, naj se vrnejo v vojašnice. Magister equitum je bil nenadoma poklican v carsko palačo. Ker se je to večkrat zgodilo, niso ne vojaki ne Iztok ničesar slutili. Vesele volje, da je odšel Azbad, so pevajoč korakali z vežbališča. Kmalu popoldne, še preden se je Iztok vrnil, je prišel k Epa-froditu evnuh Spiridion. Pri vratih je vprašal po centuriju in izročil Numidu pismo zanj. Nato je prosil pri Grku, da bi govoril z njim. Epafrodit ga je takoj sprejel, ker je slutil važna sporočila. Skopljenec se je do tal priklanjal, potem pa urno poročal: “Gospod, nisem si upal pisati, nisem si upal. Gre mi za glavo. A sporočilo je važno, zato prihajam sam.” “Vstani in govori!” Evnuh je švigal s pogledi po dragocenostih v Epafroditovi sobi. Njegove oči so požirale zlatnino. Ni se mogel premagati, da bi ne opomnil: “Kako dragocena vaza! Des-pojna nima take.” “Malenkost! Govori, Spiridion!” CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE CICERO — Blvd. Manor Owner — 5 rm. brk. georgian. Mod. kit. w/w crptd. TO 3-4606 and 969-6622 (173) BUSINESS OPPORTUNITY GAS STATION — Independent. Plus 4-car gar. w/heavy stock incl. property. Good going business. Buy on contract Low dnpymt. 889-7173 L & B OIL CO. 2601 North Central, Chgo. P' (173) RESTAURANT - For sale by Owner. — Industrial bus. L-Stop Grill. 337-8819 (173) LIQUOR STORE & BAR Owner. Est. bus. $15,000 plus stock. Retiring. Broadway-Lawrence Liquors. 1136 Lawrence. Call Dan 9:30-4 LO 1-3038 (173) FEMALE HELP GENERAL OFFICE We need two girls for general office work. Knowledge of shorthand and typing necessary. Five day week plus all company benefits. CALL MR. SAINDON f'*- NE 8-2006 i * JOS TRINER CORP. “Ni malenkost, oprosti tvoja jasnost predrznemu hlapcu; poznam dragocenosti. Sinoči je bila despojna pri centuriju Iztoku. Danes švigajo bliski iz njenih oči. Grize si ustnice in njeno lice je bledo. Paziti mi je velela, kdaj bi Irena, jasna dvorjanica — nebeško lepa je, gospod — poslala list semkaj v tvojo vilo. In moral sem ga izvabiti sužnju— danes ga je namreč poslala — in ga nesti despojni. Pa ga je vrnila, kakor nedotaknjen je, in sedaj sem ga izročil Numidu. In ko govorim s teboj, govori z veliko despojno magister equitum, Azbad. Dokončal je tvoj sluga v smrtni nevarnosti svoj govor, da služi tvoji mogočni želji ” Epafrodit je slonel nepremakljivo na stolu iz indijskega lesa in niti zganilo se ni na njegovem licu, kakor bi poslušal trgovsko pismo, ki mu ga bere cilenciarij (tajnik). Ko je evnuh končal, je segel v železno skrinjico in zagrabil dvakrat rumenih zlatov ter jih vsul Spiridionu. Evnuh mu je poljubil vsaki-krat roko in nato prihuljeno zbežal iz vile. Sedaj se je dvignil s stola Epafrodit, stopil sredi sobe, položil prst na čelo in pomislil. “Da se je izpozabila tako daleč, tega bi ne bil verjel! Se vedno je zrela za vlačugo! Komedija se zapleta — čakaj, Teodo- CH1CAGO, ILL MALE HELP MECHANICS STANDARD OIL has openings for mechanics to do maintenance and repair of trucks, tractors, and tank trailers, GM or Cummins experience helpful. EXCELLENT EMPLOYEE BENEFITS CALL FOR APPOINTMENT JERRY BANTON 242-3485 STANDARD OIL DIVISION Terminal Motor Eqpmt. Dept. 4811 S. Harlem Ave. Forest View, 111. An Equal Opportunity Employer (174) FOREMEN INJECTION MOLDING Small progressive plant in Carol Stream needs experienced men to supervise the 4 p.m. to 12 and 12 to 8 a.m. shifts. Modern facilities and equipment. Good starting wages with regular increases for aggressive men. Excellent company benefits. Call Mr. Regas 653-6000 AMOS MOLDED PLASTICS 290 E. Fullerton Avenue Carol Stream, Illinois (173) EXCELLENT OPENINGS!- GANDY MAKERS Must have some experience in hard candy. Excellent wages, fringe benefits, paid vacation. Would consider anyone in similar candy or food manufacturing experience. Good working conditions. Steady year round employment. BEE & BEE CANDY CO. 1859 S. 55th Ave., Cicero, 111 652-2220 (i73) ra, v njej bom nepričakovan igral tudi — jaz!” Sel je skozi peristil na vrt, dasi je bilo vroče. Dajal je različna povelja služinčadi, ki je ostrmela, ko je zagledala trgovca ob vročem soncu na vrtu. Sel je v gozdiček pinij in hodeč gor In dol razmišljal. Vtem je prišel Iztok. Takoj ga je pozval. Na njegovem obrazu bil smeh, kakor ga Iztek še videl. Veselost in škodoželjnost, lokavost in nedosežna prelest je sevala od njega. “No, Iztoče, kako si kaj ljubkoval nocoj z despojno? Čestitam ob taki ljubici, mehercule, čestitam!” Iztok je ostrmel, ko je slišal te besede. “Gospod, ti si vseveden!” “Bizanc je vseveden, ne jaz. Govori, kar te vprašam!” “Prišla je verolomnica, prišla prekleta namesto Irene.” “In ti si se naslajal?” “Preklel sem jo!” “Zelo pogumno, sinko! Tvoja glava ni vredna gnile melone. Zaigral si jo!” “Nisem, gospod! Despojna je samo skušala mene in Ireno. Imenovala me je za magistra peditum.” “Ko bi bil Platon moj oče, tega vozla ne razrešim!” Povej podrobno. Sediva. — Čakaj. Ali imaš Irenino pismo s seboj?” “Gospod, ti si vseveden.” “Praviš že drugič. Zal za čas. Povej!” “Izročil mi ga je Numida.” “Prebereva ga potem! Sedaj pripoveduj.” Iztok mu je vse razodel. Epafrodit ni ničesar odgovoril. Bobnal je s prsti po čelu in gledal v pesek. “Sedaj beri pismo!” “Dobri Iztoče, vrli centurio!” Nocoj pridem k tebi s Cirilo, da govoriva o Kristu. Tvoje srce je blago in zato trdno vem, da se odpre resnici. Do sedaj ne sluti nihče o najini skrivni zvezi. Mir Gospodov bodi s teboj! Irena.” “Angel sredi šStahov,” je zamrmral Epafrodit. “Ali sprejmeš Ireno, centurio?” “Ce jo sprejmem? Za cn trenutek ob njeni strani dam življenje!” “Sprejmi jo torej! Toda ne pozabi na deset močnih sužnjev, oboroži jih z bodalci. Epafrodit ima včasih koristne slutnje!” Nato je Epafrodit takoj odšel proti vili. Polglasno je mrmral potoma sam s seboj. “Magister peditum boš, seveda! Pastirček! Misliš, da je Teodora tvoja mati. Hijena ti ne privleče ovce, če si ji iztrgal kos mesa. Cernu je bil Azbad pri njej? Cernu? Pomagači! Nocoj bo zanimiva noč. Ne zaspim. Pri oknu še doživim živahen dogodek, ki se utegne splesti na morju. Ko bi si upala brez hrupa, Iztok bi bil že izginil. A!i Teodora je previdna. Kača!” Tedaj ga je srečal Melhior. Epafrodit mu je ukazal, da bodi opremljena najhitrejša jadrnica z vsem za na pot. “Ne ve se, morda bo še meni treba zavetja. V Bizancu nisi nikdar varen, če imaš nekaj več zlata!” Polnočno nebo je bilo nastlano z zvezdami. V valovih so se zibali in kopali milijoni drobnih lučic. Zadnje barčice sprehajalcev so polzele v pristanišča, na mbrje je legla tišina. Tedaj je odrinila od Epafro-ditovega vrta tenka šajka in se zazibala na valovih. Za njo sta se spustila v morje izpod oljčnega gaja dva večja čolna, ki sta kakor nemi senci sledila od daleč lepo šajčico. “Poglej, Iztok, kako je Bog velik, kako mogočen, ki je razpel to lepo nebo nad nami!” “Velik in mogočen, Irena. In še večji in mogočnejši, ker je dal tebe meni!” “In glej, ta Bog je bil za nas križan, zate in zame! Kolika ljubezen!” “Ce je resnično, kar ti praviš, ,da je tvoja ljubezen od njega, tedaj ga molim in molil ga bom vsak dan in hvalil za tvojo ljubezen!” “Veruj, Iztoče, veruj resnici in tudi tvoje srce napolni njegova ljubezen.” “Irena, verujem, verujem ti, zakaj v tvojih očeh ni laži.” Dihljaji vetra so rahlo jadrali po zraku. Irenina glava se je sklonila na Iztokove prsi, ustnice so umolknile, vse pozja-čeno nebo se je sklanjalo nad njima in zvezdice so trepetajoč posipale čolnič s svetlimi poljubi. Njuni duši sta čutili, da se strinjata v en sam koprneč žarek, ki se trga od zemlje, iz prahu in se razliva kakor morje po perutih vetra in kipi gor, gor do neba. Ginil je čas, ginil je svet, pila sta iz čistega vrelca tihe, iskrene ljubezni. Nenadoma grozen krik in pljusk v valove. Čolnič se je stresel in zagugal. Iztok je planil pokonci. Ve-slarja ni bilo več na njegovem čolnu, sredi valov se je boril s smrtjo. V čolnič sta se zasadila dva železna kavlja in ga potegnila k drugemu čolnu, iz katerega so šinile zakrinkane postave in iztegnile roke po Ireni. “Iztoče!” je bolestno kriknila Irena, sužnja Cirila, ki jo je spremljala, je zaplakala in obe sta omahnili in se zgrudili v gugajoči se šajki. Toda nepotreben je bil klic po Iztoku. Ko so ga zazrli napadalci, kako se je dvignil kakor hrast iz čolna, se je dvignilo dvoje vesel in zamahnilo po njem. Ali njegova železna roka je hipoma odbila udarca; v trenutku se je zabliskal kratek meček v njegovi roki. (Dalje prihodnjič) V blag spomin DVANAJSTE OBLETNICE SMRTI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG IN OČE Anton Tomšič ki nas je zapustil 10. sept. 1957 Blag spomin na Tebe, dragi, obujamo že 12 let, ko si nas zapustil same, še vedno žalostni smo vsi. Ko tudi za nas pride čas, da bomo zemljo zapustili, se bomo s Teboj veselili, pri Bogu v rajski večnosti. Tvoji žalujoči: SOPROGA in OTROCI, ter SORODSTVO. Cleveland, Ohio 10 sept. 1969. Za vsakovrstna tiskarska dela se priporoča 6117 St. Clair Avenue ^ Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628 [ TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice. * Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE RADIOTELEFON — Prodajalec radio-telefonov Gene Johnson kaže njegovo rabo na stopnici pred zgradbo v Neiv York Cityju. Ta telefon stane $2,495. Torej kar precej! RAKETO PRESKUŠAJO — Slika kaže vzstrel rakete Skylark v bližini Kirune na Švedskem, kjer je preskuševališče Evropske organizacije za vesoljska raziskavanja. Raketo Skylark so zamislili in izdelali Angleži. Oni jo tudi preskušajo. TURISTIČNA ZANIMIVOST — V Rimu še vedno oznanjajo poldne s strelom iz topa z vrha griča Janikul. Slika kaže turiste, ki so prišli gledat ta dogodek.