Naša šolska mizerija. (S Primorskega.) Z imenovaDJem nemškutarja A. Belarja, čigar oče je bil Slovenec, deželnim šolskim nadzornikdm za nemške .šole na Kranjskera je pokazala vlada, da stoji še vedno na tistem starem avstrijskem stališču, ki pravi, da je Nemee gospodar povsod in nemščina državni jezik. Drugače bi bilo nemožno umeti, kako more vlada za dve giranaziji in eno realko in 37 malorazrednih ljudskih šol na Kočevskem imenovati posebnega deželnega šolskega nadzornika, ko vendar večina učencev imenovanih treb srednjih šol ni nemške krri. Pa vladi ni za gojenje tega, kar obstoji, ampak ona boče nemško šolstvo na Kranjskem z umetnimi sredstvi širiti in zato postavlj i nad d r a okrajna šolska nadzornika posebnega deželnega. Ta trojiea bo že skrbela, da se Nemcem na šolskem polju ohrani to, kar p o k r i v i c i že imajo (n. pr. n e m š k a meščanska šola v Krškem) in da se jim bo to stanje vedno večalo. Prilika se nara nudi, da opozorimo na primorske razmere. Kranjska ima torej ob 2 učnih jezikib na svojih učiliščih seda; t r i deželne šolske nadzornike, Primorska pa iraa š t i r i učae jezike, a le t r i deželue šolske nadzornike. Kako soglaša to z razmeraiui na Kranjskem ?! In kateri učni jezik oa Prirnorskem nima posebnega deželnega šolskega nadzornika? Morda v deželi tuja nemščina, ki je le zaradi preziranja državnib osnovnih zakonor ueni jezik tudi pri nas ? ! Morda, sodeč po kričaoju laških sodeželanov, laščina? 0 ne! Avstrij&ka vlada prav dobro ve, da bi se Lahi in Nemci takoj krepko postavili na noge, ako bi njih zavode poverila tujerodnemu nadzornikul Ve pa tudi, da le z nami Slovenci in Hr?ati, ki tvorimo večino prebivalstva v deželi, lahko postopa kakor z jančki ia zato poverja nadzorstvo vseh. slovenskih in brvaškib učnih zavodov na Primorskem le enemu deželnemu šolskemu nadzoruiku, ki mu je podrejeno o s e m okrajnih šolskih nadzornikov! Torej na Kranjskem za 5 % prebivalstva en deželni in dva okrajna, na Primorskem pa za d v e tretjini prebiralstva tudi le en deželni in temu podrejenih osem okrajnih šolskib uadzornikov! Bes je, da naš deželni šolski nadzornik nima — srečea mož! — čisto nič dela s slov«nskimi srednjimi šolami in to gotovo zato, ker ga hoče menda vlada obrarovati preobloženja, kar mor<* doseči le s tem, da ne ustanovi nikakib slovenskih srednjih šol. Seveda, če se bo vlada vedno držala tega načela, potem nam ne bo za srednje šole še par stoletij trebalo slovenskega deželnega šolskega nadzornika. Pa pustimo ironijo in vprašajmo vladne faktorje, kako se pač danes, ko se že na 5% prebivalstra imenuje poseben deželni šolski nadzornik na Kranjskem za Nemce, kako se more danes prepuščati nadzorstvo in gojitev treb rsaj deloma slovanskih učiteijišč in ene (hrv. r Pazinu) gimnazije in rseb sloranskih ljudskib šol le e n e m u deželnerau šolskerau nadzorniku? če je na Kranjskem naloga novega nadzornika, da razširja nemško šolstvo, ima tudi sloranski nadzormk na Primorskem nalogo in dolžnost pripravljati tla za otvoriter novih in potrebnib šol, bodisi ljudskih, meščanskih ali sredojih! Saj je vendar znano, da nismo tako oskrbljeni kakor Nemci na Kranjskem. Če torej vlada reflektira na to, da bomo vsaj nekoliko zaupali v njeno dosedaj jako problema- tičuo pravičnost, potem naj takoj stavi v proračun naknadno postavko za drugega slovanskcga deželnega šolskega uadzornika naPrimorskem. Saj menda ni treba sponiinjati [vladnib faktorjev na deželue učiteijske konference, ki se na Priinorskem za slovanske učitelje sploh n e sklieujejo ker su ravno edini deželni šolski nadzcruik ne utegne baviti s to stvorjo, ki jo predpisuje diž. šol. zakon. Ali naj naštejem morda nekaj šol, ki sploh še uikdar niso bile uadzorovane po dež. šol. nadzorniku ? A!i naj omenimo stanje slov. jezikovnega pouka na državnih nemških zavodih?! Ali naj pokažemo na zauemarjanje hrTaščine na puljskih državnih srednjih in Ijudskih solah? Itd. itd. Iu vse to ima vzrok v tem, da je za vse tri primorske pokrajine vedno nasta?Ijen le en riadzoruik, ki — da omenimo še 10 — bo moral odslej voditi zrelostne izpite na žtirih velikih zavodih; na treh učiteljiščih in na gimnaziji v Paziuu. Jeli tako prfobloženje ene uSne osebe šolstvu v korist? In še to. Na KraDJskem, Štajerskem, Koroškem in Dalmaciji in tudi drugod je deželni šolski nadzornik za Ijudske šole tudi ravnatelj izpituih komisij za ljudske in mešeanske šole; na Primorskem imanio tri take komisije, a nikjer ni dež. š. nadzornik ravnatelj, kar gotovo ni v prid šolstvu. Morda bo kdo prigovarjal, da biva primorski dfž šol. nadzoniik v Trstu, izpitue komisije ao pa v Gorici, Kopru in Kastvu. Res, a tudi dalmatinski dež. šol. nadzornik biva v Zadru, vendar je ravnatelj komi-ije v Arbanasih in v Dubrovuiku, ravnotako biva raynatelj mariborske komisije v Gradcu.