58
Za nekoliko let bo vse drugače.
Oj kakošna radost me je oživljala na Nemškem, ko slišim 1852. leta, da bo slovenski del sekovske škofije k labodski pridjan. Prvi trenutek sem si želel to uresničeno vidili.   Pa sopet je vse potihnilo — dokler se ni leta 1859
—   hvala neskončna Bogu! slavno dognalo, da vidimo, slišimo, razumemo, čutimo prevzvišenega milostljivega kneza in škofa, Antona Martina, domačina našega.
Veseli se štajarski Slovenec! kar svet stoji, še tega nikoli bilo ni; zdaj pa je v tvojo telesno in dušno omiko. Pa morda porečeš, častiti čitavec: Kaj smo dosegli s tem? Še imamo nemške razglase, nemške pogovore, nemško pisarijo, nemške zapisnike, nemški šematizem itd. Tudi jaz sem mislil, da bo vse slovensko, kar je labodska škofija slovenska; pa vendar ni tako. Potrpi iskreni domorodec! In natura non datur saltus; to ni mogoče nagloma brez zmešnjave, rušenja in velike škode dovršiti, in ako bi bili močni kot stotnik Dionizi Kleisl, ki si je z dovoljenjem vojvoda poniorjanskega Ivana Miroslava, tri vedre piva (ola) za večerni požirek (Schlaftrunk)   iz   pivnice donesel.
—   pogumni kot grof Ivan Ziegenheim leta 1445, ki je voz z vinom naložen na stran pomaknil, ker mu je na potu hil in mu overal se naravnost peljati, ko ga pa mati pokrega. ga pa spet na svoje mesto postavi, — zviti korenjaki kot Martin Krpan z Vrha (glej „Clasnik" I. tečaj, II. zvezek) ali pa kot baron Rauber, da bi vse nas protivnike v žaklje zaphali. — Festina lente! Za pet let pa bo vse drugače; v tem času se skrhajo in oščrbinijo odpadenci, nemškn-tarci; v tem času se nasprotniki omodrijo in spametijo; v tem času se hvale vredno   uneta   mladina izuči,   in drugo sopet
navdahne; v tem času se bodo občine ustanovile in vre-(lile, ljudstvo se bolj oživilo, prebudilo, zavedlo, in tako pravične poslance volilo v deželne in državne zbore; v tem času bodo uradniki starega kopita s sposobnejimi in sedanjim terjatvam primernejimi nadomestovani; in sto drugih prememb bo. Da drugač bo in biti mora, poglej v belo Ljubljano, v Trst, v Maribor, Celje itd. — pa vidiš od pre-milostljivcga knezo-vladika do zadnjega učenika duhovnega in svetnega stanu goreče domorodce, same blage duše, ki nič bolj ne želijo kot vresničiti želje tvoje; pa, quis contra torrentem? Ni nam pričakovati od nasprotnikov brez duševne borbe in silnega prizadetja iz lastne volje, da bodo nam svojovoljno pustili , kar nam gre od Boga in narave podarjenega. Zato brez strahu naj vsakteri v svojem stanu iskreno dela za blagor naroda svojega, iu za pet let bo in mora biti drugač ako se protivniki naši tudi na glave stavijo. — Ti pa, premila Slovenija! porodi nam politični časopis,   ki bi saj trikrat v tednu izhajal.  — Tako misli.
Kuhar.
59