Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 129.	V LjoUUani, v soboto, 8. joolla 1912.
= Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . E 28'— za pol leta „ . „ 13 _ sa četrt leta „ . „ в-50 za en meseo „ . „ 2 20
sa Nemčijo oeloletno „	29-— sa ostalo Inozemstvo „ 35-—
Leto XL.
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— sa polleta „ . „ 12— za Četrt leta „ . „ 8— za en meseo „ . „ 2—
V	iprail prejemu веЈебоо K 1-70
: Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v
za dvakrat...... 13 „
za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
=Izhaja*.:
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. url popoldne.
par Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol itev. 8/П1. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6. T£q Avetr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št 28.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 16 strani.
Poreški M in novi verniki v Pulju.
Laški puljski liberalci niso imeli nikdar ne poštenja, ne vesti, kako bi ga tudi imeli! Večina teh poštenjakov, ki so imeli prvo besedo v mestu, je že tako zaprtih po istrskih ječah, ker so ogoljufali puljsko prebivalstvo za milijone. S temi ljudmi, ki nc poznajo nobene morale, ki imajo k večjem strah samo še pred bajonetom in ječo, je vsaka pametna beseda nemogoča. Od takih ljudi nimajo Slovani v Pulju ničesar pričakovati, kaj še kakih naročenih pravic. Metlo v roke, pa jih pognati tje, odkoder so prišli, da bodo imeli vsaj svoje žepe zavarovane pred tem laškim banditstvom!
Danes nam pa narekuje ostre besede, ne puljski magistrat, ampak žali-bože cerkvena oblast, oziroma poreški škof ekscelenca Flapp, ki ima dolžnost oskrbeti puljskim Slovanom dušne oskrbe.
Človek bi mislil, da ni vsaj cerkvena oblast okužena od tega narodnega fanatizma in da jc vsaj ta toliko pravična, da skrbi za dušno oskrbo Slovanov. Pa ni tako. Sovraštvo do vsega, kar je slovansko, sc tudi pred cerkvenimi vrati nc ustavi, ampak se zanaša tudi čez ta prag. Raz prižnice v puljski stolici se ne sme oglasiti duhovnik, ki bi Hrvate in Slovence podučeval o verskih resnicah v njihovem maternem jeziku. Dovoljena je le vsako nedeljo kratka pridiga izpred oltarja. Da to zapostavljanje katoličane slovanske narodnosti boli, bo pač vsakemu lahko umevno. Pošiljale so se radi tega že razne prošnje na poreški ordinarijat, toda vse je bilo zaman.
Zato so se nekateri odločili temu odpomoči potom ustmene prošnje pri poreškem škofu ob priliki njegovega dohoda v Pulj ob Binkoštih. Zbrala se je deputacija, katera se je podala k škofu Flappu in mu predložila svojo prošnjo. Ekscelenca je deputacijo hladno sprejel in bilo je žc takoj iz sprejema razvideti, da prosilci nimajo mnogo pričakovati. Ko je deputacija cerkvenemu knezu razložila svojo prošnjo za dovoljenje, da bi se katoličanom slovanske narodnosti v puljski stolici hrvaško pridigovalo in ob nedeljah po-
LISTEK.
Pismo iz Pariza.
Pariz, 4. junija 1012.
Kakor je znano, je v novejšem času statistika zopet dokazala to za francoski narod nc posebno razveseljivo dejstvo, da njegovo število še vedno pojema in se krči. V letu 1911 je število francoskega prebivalstva napram Jirejšnjemu letu nazadovalo za 34.869 duš.
O vzrokih, ki povzročajo to rapid-no pojemanje, se je že dosti pisalo in govorilo tudi pri nas.
Zanimivo pa je, kakšno mesto zavzema v tem oziru Pariz.
Po statističnih izkazih je bilo v prvih štirih mesecih letošnjega leta rojenih v Parizu 16.338 otrok, umrlo pa je v tem času 17.484 oseb. Število umrlih presega torej za 1146 število rojencev, to se pravi, da umre v cclem letu v Parizu približno 3438 več oseb, kakor se jih pa rodi. V enem letu se to pri 3 in pol milijonskem mestu pač ne pozna dosti, a kam to pelje v teku desetletij, je oČividno.
Francoski narod dobro Čuti to veliko rano na svojem telesu. A kako jo
poldan vršil krščanski nauk v hrvaškem jeziku, je ekscelenca deputaciji odgovoril precej odločno, da je Pulj laško mesto in se zaradi,tega nc more dovolili pridig in krščanskega nauka v hrvaškem jeziku.
Ko je bila ta opravičena prošnja odbita, je deputacija prosila, da bi dovolil škof šolam, katere vzdržuje družba sv. Cirila in Metoda za Istro, vsaj kateheta, da bi se stroški družbinih šol nekoliko znižali. Škof je tudi to prošnjo kratkomalo odbil s pristav-kom, da tega nc more dovoliti.
Ko jc deputacija uvidila, da so vse prošnje zaman, si jc dovolila vprašanje na škofa, če jc morcla vzrok temu strah pred laškim časopisjem, nakar jc cerkveni knez odgovoril, da jc iskati vzroka njegovemu postopanju v morebitni kritiki v laškem časopisju in pa v strahu pred eventualnimi demonstracijami.
Ta zadnja izjava cerkvenega kneza jc pač nekaj nezaslišanega. Včasih sc cerkev ni bala niti prelivanja krvi, danes v 20. stoletju pa sc boji cerkvena oblast par laških brezverskih fanatikov in puljskih sleparjev. Tudi trditev, da je Pulj laško mesto, ne drži. Pri zadnjem ljudskem štetju je laško-liberal-na stranka sama naštela v puljskem okraju 15.881 Slovanov in 20.108 Lahov. Seveda je v teh številkah zapopadena tudi okolica. Sliko od mesta samega pa podajo uradne številke lanske ožje volitve za državni zbor. Pri tej volitvi je dobi! izključno v mestu slovanski kandidat dr. Laginja 2033, laški liberalec dr. Rizzi pa 2942 glasov, torej samo 900 glasov več kakor dr. Laginja, slovanski kandidat. V teh številkah so seveda samo 241etni moški, ki so prišli na volišče. Kje so pa sedaj družine vseh teh volilcev in oni, ki sploh volili niso? Te uradne številke so pač dosti jasen dokaz, da Pulj ni laško mesto. Te številke je pa treba še precej pomnožiti, kajti ljudsko štetje je izvršila laško-liberalna komora v času, ko sta bila njena slava iu moč na vrhuncu. Pulju daje na zunaj pečat lahonstva le laško-liberalen fanatizem, kateri bi se moral pa po našem skromnem mnenju od cerkvene strani vse preje nego upoštevati.
Iz navedenega je razvidno, da so prošnje v Pulju bivajočih Slovanov po hrvaških pridigah popolnoma upravičene in da bi hrvaški cerkveni govori katoliški živelj med puljskimi Slovani znatno poživili. Moralno življenje stoji tu na tako nizki stopinji, kakor v ma-
omejiti, kako zajeziti to neprestano padanje števila prebivalstva? Posebno ga boli, da mu sosednji Nemci ob vsaki priliki očitajo to žalostno prikazen, češ, nc bojimo se vas, ker številke govore dosti jasno, čigava bo prihodnjost.
Pred nekaj dnevi je vložil nek poslanec v francoski zbornici predlog, po katerem naj bi dobile vse matere, ki imajo več kakor štiri otroke, državno podporo. Za vsakega novorojenčka bi dala. država 500 frankov, od kojih bi dobila mati 250 takoj ob rojstvu, 250 pa bi se jih naložilo v državni blagajni. Potemtakem bi mati, ki bi imela osem otrok, dobivala od 60. leta dalje letno 500 frankov iz državne blagajne. Čc pa bi želela, da se ji izplača za vsakega otroka 500 frankov takoj ob rojstvu, bi sc ji to po postavi tudi moralo ugoditi. Ti izdatki naj bi se pokrili z novim davkom, ki bi se naložil zlasti premožnim družinam brez otrok in anim samcem, katerim dohodki dovoljujejo, da bi mogli vstopiti v zakonski stan in vzdrževati družino.
Predlog jc torej prav zanimiv, samo vprašanje jc, čc ga bo zbornica sprejela.
A četudi postane predlog postava, je še vendar zelo dvomljivo, da bodo te obljube število prebivalstva zopet, dvignilo. Dokler ne bodo napravili pu-
lokakšnem drugem mestu. Mnogo tega duševnega zla jc pripisovati sedanjemu postopanju poreškega ordinarijata.
Drug slučaj. Pri ekscelenci so se pritožili tudi hrv. verniki iz Preman-ture čez svojega župnika, kateri je si-ccr rojen Dalmatinec, navzlic temu pa fanatičen Lah. Prosili so škofa, da bi jim poslal župnika njihovega jezika, ker je Premantura po ogromni večini hrvaška; našli so gluha ušesa.
Vzroki tega krivičnega postopanja poreškega škofa niso posebno apostolski. Kam bomo pa prišli, čc bodo liberalni redakterji določevali odločbe katoliškega škofa. Kaj jc cerkev postavila liberalne urednike na poreško stolico? Katoliški škof sc boji ničvrednih liberalnih žurnalistov, zaprtih sleparjev, ki so že stokrat in stokrat, cerkcv opljuvali, katerim cerkev preseda, katerih ni nikdar v cerkcv, ki cerkev sovražijo iz dna duše, boji sc teh mrtvih duš in kravalov in jim zato bere vsako krivično željo iz obraza, nc sliši pa prošenj tisočev otrok in odraslih, ki tavajo versko zapuščeni in pozabljeni po puljskih ulicah in sc pogrezajo čimda-lje bolj v močvirje greha in strasti, ker nimajo dušnega pastirja, ki bi jih z besedo materino in očetovskim srcem privabil zopet v cerkev in jih spravil na pravo pot! Framazonstvo, libe-ralstvo in brezverstvo sc peha za vsako dušo, da jo cerkvi iztrga in zna govoriti vse jezike, samo da doseže svoj namen. in usadi ljudem sovraštvo do cerkve, cerkveni knez pa odganja od sebe katoličane, ki prosijo verskega poduka zase in za svoje družine v materinem jeziku!
Mi smo proti vsaki umetni narodni agitaciji v cerkvi, katera zanaša narodni boj v cerkev, in ko bi bili količkaj prepričani, da je zahteva puljskih Slovanov samo delo slovanskega fanatizma, ki nima nobene podlage, bi bili prvi, ki bi proti temu nastopili.
Če pa vidimo, da ima 6000 ljubljanskih Nemcev kar v štirih cerkvah verski pouk v materinem jeziku, če ima vsaka malo večja slovenska naselbina po amerikalnskih velemestih svojo župnijo in slovenskega župnika, če se morajo nemški kaplani gori na Nemškem slovenskega jezika naučiti, da slovenske delavce v materinem jeziku v cerkvi in v šoli podučujejo, je tudi naša dolžnost, da sc zavzamemo za 20.000 puljskih Slovanov, ki so čreda brez pastirja. Vsak pameten in trezen
stave, ki bo prepovedala, razne brošure, katere izdaja družba ncomaltuzi-jancev, t. j. družbe, ki sc norčuje iz družin, katere imajo po več otrok, ki javno in skrivaj razširja za državo in človeško družbo naravnost pogubonos-ne nauke, češ, da je število otrok treba umetno omejiti itd., dokler sc bo francoski narod s frivolnim smehom zaganjal ob'fundamentalnc verske rcsnicc, dotlej tudi druge reforme nc bodo ničesar izdale. Kjer namreč neha vera, tam sc pričenja nc.nravnost, ki je glavni vzrok narodnega propadanja.
Preustrojiti je treba tudi postavo o ločitvi zakona. Ljudska izdaja »Francoskega državljana« z nekakim strahom omenja visoko število ločenih zakonov, ki leto za letom naraščajo. D c-set tisoč zakonov sc loči vsako leto na Francoskem. Kje jc tukaj mogoče potem redno in vzorno družinsko življenje, katero jc podlaga družbi, podlaga državi?
Nc maram biti prerok, a zdi se mi, da jc francoski narod podoben človeku. ki vidi in čuti, da mu škoduje njegovo lahkoživno življenje, da mu bo v gotovo smrt, a noče zapustiti pogubne poti, temveč hiti s to zavestjo le šc ur-neje proti žalostnemu koncu.
Škoda bi bilo naroda, ki ima toliko siavnih mož in kojega zgodovino bcrc-
laški katoličan Ijo to razumel, samo po-1'cški ordinarijat noče tega razumeti.
Ali niso puljski Slovani verniki poreškega škofa? Dokler spadajo pod njegovo oblast, jc tudi njegova vestna in prva dolžnost, da sc jim preskrbi verski poduk. Kaj pravi k temu laški brezverec, je čisto postranska stvar, ki nc sme čisto nič vplivati na škofijske odredbe. Ali je morda laška liberalna stranka imela kdaj kake ozirc na poreškega škofa, in katolišk t cerkev pri svojih ukrepih, in [nastavljanju kandidatov, pri svoji gonji proti cerkvi in katoliški stranki? Če bi se pa poreški ordinarijat rad znebil puljskih Slovanov, potem naj pa izpregovori jasno besedo in jih izpusti iz svoje jurisdik-cije in naj jih priklopi drugi škofiji, ki bo vedela boljše skrbeti za njih versko vzgojo in poduk! Prva stvar vsakega cerkvenega kneza jc rešitev duš, in kako strašna odgovornost čaka tiste, ki tega ne umejo.
Učite vse narode verske resnice in evangelij, naj bo Lah, Nemec, Slovenec ali Hrvat, to je geslo cerkvene oblasti, nc pa mazarijc požidovljenih propalih žurnalistov in poulični kravali!
Bolniška sirežoišive na deželi.
Organizacija bolniškega slrežništva na deželi je nujno potrebna. Razmere so v Avstriji v tem pogledu zelo nedo-statne. Bolniki ma deželi so brez prave postrežbe, javna skrb za higijeno sploh na zelo nizki stopnji. Država, dežele, občine itd. sc za to stvar skoro nič ne brigajo.
Bolniki na deželi so veliki reveži. Domačini nimajo časa, da bi jim stregli in tudi nc znajo. Okna bolniške sobe sc naravnost zabijejo, da bolnik no dobi zraka in luči, snaga se zanemarja, hrana jc neprimerna. V slučaju nezgod ni prve pomoči, precej jc še razširjeno mazaštvo, zlasti sc napačno ravna z otroci in starimi ljudmi.
O tej stvari se veliko govori in piše, pri nas na Kranjskem se je priredil svojčas tečaj za bolniške strežnice na deželi, v obče pa se v tem oziru veliko premalo stori. So dežele v Avstriji, kjer se živ krst za to nc zmeni. In vendar jc stvar velikega kulturnega in socialnega pomena, ker racionalna strežba bolnikov povzdigne ljudsko zdravje sploh in tako vpliva na telesni in duševni razvoj celega ljudstva. Pri pravi
mo iz njegovih nesmrtnih del. Škoda naroda, ki sc ti prikupi s svojo ljubez-njivostjo in uljudnostjo na prvi mah.
Zgodovina bo govorila. Upamo, da se. bodo Francozi streznili ob tem bridkem spoznanju, ob neizprosni rcsnici, ki je naravna posledica napačnega razumevanja gesla »Liberte, Fratemitć, Kgalitć«.
Pariz jc mesto, kojc se lahko ponaša s svojimi bogatimi zbirkami, ki sc nahajajo v najrazličnejših muzejih. V kratkem pa otvorijo šc higienič-n i muzej, ki bo velikega socialnega pomena in prava šola za ljudsko higieno.
Muzej bo obsegcl sedem oddekov, izmed katerih bo imel vsak po več dvoran. V glavnem bo nahajati v njem naslednje:
a)	mestna higiena, t. j. oskrbovanje mesta z vodo, precejevanjc vode, naprave odlivov, čiščenje ulic, odprava in uporaba smeti, uravnave javnih trgov, parkov in pokopališč;
b)	higiena stanovanj, t. j. stavbni materijal, vodne naprave, kurjava, ventilacija, razsvetljava, notranja raz-dclba hišne oprave;
c)	nalezljive bolezni, njih učinek, razvoj bakcilov, način, kako sc jim je mogoče ogniti, d'.'sinfckcijc, analiza
strežbi fiolnilčov se zamore Kali nalezljivih bolezni, se bolezni, ki se sicer leta in leta vlečejo, kmalu ozdravijo in se zmanjša tudi število ljudi, ki so vsled napačnega načina zdravljenja pozneje javnim faktorjem in zavodom v breme. Tem potom pa se med ljudstvom tudi širi izobrazba, kar se tiče zdravja in njegovih predpogojev in se tako omeji n. pr. alkoholizem, spolski ekscesi, grdo ravnanje z otroci, nesnaga, se budi zmisel za tečno in pravo prehranjevanje itd. itd.
Zasluga naših poslancev je, da je član hrvaško-slovenskega kluba opozoril avstrijsko javnost v poslanski zbornici na potrebo organizacije bolniškega strežništva 11a deželi. Vlada je namreč zbornici predložila zakon, po katerem se dovoljuje uporabljati znamenje rdečega križa edinole društvu »Rdečega križa« v vojaške sanitetne namene in se zloraba tega znamenja od strani različnih tovarn in trgovin, ki zaznamujejo s tem znamenjem navadno različne gumijaste predmete, kaznuje. To priliko je uporabil dr. Jankovič, da je v seji poslanske zbornice 14. maja t. 1. govorit o delovanju »Rdečega križa« sploh in opozarjal na to, kako bi moglo to društvo, ki je danes pretežno le organizacija za strežbo ranjencev v vojski in se je zraven tega lotilo v zadnjem času še vzgoje bolniških postrež-nic v posebnih domovih (v Pragi, Brnu, Lincu, Celovcu, Tropavi in Gradcu), razširiti svoj delokrog v tem zmislu, da bi se lotilo prepotrebne organizacije bolniškega strežništva na deželi. Dr. Jankovič je opisoval slabe razmere, ki v tem oziru vladajo na deželi, omenil tudi, kako je malo preskrbljeno za porodnice in dojence, kako se zanemarja boj proti jetiki, kako malo so izobražene babice po deželi, vsled česar se dogaja neštevilno nezgod. Dr. Jankovič je nato opozarjal, kako je »Rdeči križ« v Belgiji, na Badenskem in Bavarskem izvrstno organiziral bolniško strežništvo po deželi. Za strežnice se vzgajajo dekleta iz domačega kraja sama na večmesečnem teoretičnem in praktičnem kurzu, nato pa se še pose-bič uče gosodinjstva zlasti z ozirom na bolniško hrano, končno pa morajo napraviti šestmesečno prakso po bolnišnicah, nakar se šele v domači občini nastavijo. V Belgiji pa mora vsaka ljudskošolska učiteljica, predno nastopi službo, napraviti šestmesečni kurz, DRdečega križa«. Končno je dr. Jankovič predlagal, naj država organizira bolniško strežništvo na deželi, oziroma podpira tozadevna društva ali — konkretno — stopi z »Rdečim križem« v rvezo, da to stvar izvede. Predlog dr. Jankoviča je našel v zbornici simpatičen odziv in je bil tudi soglasno »prejet.
Ideja, ki jo je član hrvaško-slovenskega kluba v parlamentu sprožil, pa je našla tudi pri tistem faktorju odziva, ki je najbolj poklican, da sc njenega udejstvenja loti, to je pri »Rdečem križu« samem. 33. seja »Rdečega križa«, ki se je vršila pretekli petek na Dunaju, je namreč stala takorekoč v zfnamenju organizacije bolniškega strežništva na deželi, in sicer na temelju predloga našega kluba v zbornici. To sta povdarjala tako predsednik »Rdečega križa«, knez Schonburg, ka-
kor referent generalni štaHni na'd-zdravnik dr. vitez pl. Uriel, ki je razvil načrt, kako s pomočjo državne in avtonomne oblasti to stvar kmalu realizirati.
Tako lahko upravičeno upamo, da se ta socialno tako važna stvar vendar enkrat izvede in smemo povdarjati, da je bil naš klub, ki je tudi za to stvar v zbornici nastopil v ugodnem in pripravnem momentu.
TržiiSke novice.
Idrijske novice.
i Pravica se je izkazala v sosednjih Doleli, kjer županujc pl. Premer-stein. .Volilna komisija je dne 23. novembra lani videla, da morajo liberalci brezpogojno pasti v občini, kjer vladajo, kar pomnijo. Kot zadnje sredstvo so poizkusili liberalni člani komisije imenovanega dne razveljavljenje pooblastil. Ko so prihajali volilci S. L. S., da bi volili s pooblastili, je komisija kar sklenila: Ta ne sme voliti, ker bi bil moral priti pooblastitelj sam; ali pa: tega pooblastila ne priznamo. Tako so zavrnili toliko glasov S. L. S., da so zmagali. Naši bi bili morali dobiti, če bi bilo šlo vse postavnim potom, 16 odbornikov, liberalci pa 2. Končni izid pa je bil vsled navedenega postopanja komisije, da so proglasili 4 odbornike S. L. S. in 14 odbornikov naprednja-kov. Seveda je bila vložena pritožba, a razsodba je bila taka, da je bilo razvi-deti iz nje, da so bili domalega vsi ugovori opravičeni, zasukana pa je bila obenem tako, da so ostali izvoljeni napredni odborniki na gorkem, česar naprednjaki sami niso pričakovali. Le za vse 3 namestnike drugega razreda in enega namestnika tretjega razreda je bila ukazana nova volitev. Dne 5. junija se je vršila ter so dobili kandidatje S. L. S. 56 glasov, liberalci pa 44. V III. razredu je clobil sedaj naš kandidat 103, nasprotni 108 glasov, kar je brez pomena, ker se za ta razred sedaj niso posebno trudili in zato več volilcev S. L. S. I. razreda ni prišlo volit. Šlo se je samo dokazati sedaj, kako bi bila morala izpasti volitev lani dne 23. novembra v II. razredu, ker bi bila enako izpadla v III. razredu, kjer je bilo enako razmerje med. glasovi kakor v II.
i Idrijski naprednjaki vsi obsojajo gonjo »Narodovo« proti Kregarju. Pravijo, da bi se tudi v Idriji lahko dobilo koga, ki ni Kregarjeve stranke, pa je tudi podpisal ob volitvah v trgovsko in obrtno zbornico koga drugega brez križa in prič in še ne pred tremi leti, ampak ob letošnjih volitvah.
i Procesija na sv. Rešnjega Telesa dan se jc slovesno izvršila. Rudniški uradniki so skoraj polnoštevilno došli, a drugi se pa radi odstranijo. Tako so-dnije, notarijata, mestne občine ni bilo. Prvega maja je raz mestne hiše plapolala zastava, a na ta dan, ko gre procesija tikoma memo magistrata, sc niso spomnili, kaj bi bilo dostojno. Ali je župan tako pod vplivom svojega tajnika?
i Podružnica Slovenske Straže v Idriji opozarja, da je prišel zaupnik pobirat članarino za leto 1912-1913. Vsak član ,oziroma darovatelj, dobi za plačano vsoto potrdilni listek s tekočo številko. Člani in somišljeniki naj po svojih močeh posežejo v svoj mošnjiček kar najglobokeje.
t Petnajstletnica društva sv. Jožefa in petlcinica Orla se bota obhajali v nodeljo, dne 16. t. m., po sledečem sporedu: Po dohodu vlaka bo pred pošto pozdrav gostov. Ob 10. uri sveta maša v farni cerkvi; daruje jo g. stolni vikar L. Smolnikar. Po sveti maši obhod po trgu z godbo. Ob 12. uri kosilo po raznih gostilnah. Popoldne ob dveh pete litanije. Po večernicah na župnijskem travniku javna telovadba in ljudska veselica. Svirala bo kakor tudi dopoldan godba poljskega Orla. Petje domačega moškega, ženskega in mešanega zbora ter sl. moškega zbora glasbenega društva »Ljubljana«. Na sporedu je šaljiva pošta, srečolov i. dr. V posebnih šotorih se bo prodajalo vino, pivo, brezalkoholna pijača, kava in znamenite tržiške bi'žole ter slaščice. Vstopnina k javni telovadbi in veselici je za odrasle 40 li, za otroke 20 h; Orli v kroju so prosti vstopnine. Povabljena društva naj blagovolijo priti po možnosti z zastavami.
t Trgovsko društvo »Merkur« je napravilo minolo nedeljo izlet v naš trg. Udeležilo se je kljub neugodnemu deževnemu vremenu precej članov. V hotelu Radecki so imeli obed. Ogledali so si novo črevljarsko tovarno Kozina in predilnico.
t Procesija sv. Rešnjega Telesa se je vršila ob najlepšem, vremenu in obilni množici vernikov. Udeležila so se je vsa katoliška društva, Orli v krojih, požarna hramba, c. kr. uradništvo i. dr.
Gospodarstvo.
g Gospodinjski tečaj v Domžalah
se je pričel v ponedeljek, dnu 3. junija, prav slovesno. Ob 8. uri zjutraj je bila v ta namen sveta maša. Po sveti maši so se gojenke tečaja in njihovi stariši, kakor tudi zastopniki domžalskega in depaljskega občinskega odbora zbrali v »Društvenem domu«, kjer se ima tečaj vršiti. Namestnik deželnega glavarja dr. Evgen Lampe pojasni veliko važnost gospodinjskih tečajev, katerih nameai je, dekletom v kratkem času podati vse to, kar modra in skrbna gospodinja v življenju potrebuje. — Župnik Fr. Bernik se zahvali visokemu deželnemu odboru za prireditev tečaja in deželnemu odborniku dr. Lampetu, da je s svojo osebno navzočnostjo in prelepim nagovorom tako izredno povzdignil otvoritev tečaja in opominja dekleta, kako naj se udeležujejo tečaja, da jim bo res v veliko korist. Voditeljica tečaja gospica Minka Odlasek razloži učni red, kaj vse in kako se bo na tečaju podučevalo. Gojenkam, katerih je 24, se je kar na obrazih videlo, da se tečaja vesele in da hočejo ta dragoceni čas v svojo korist prav vestno porabiti.
g Bosenske zadruge. Hrvatska zadružna banka je pričela s svojim delovanjem leta 1910 ter izkazuje za svoje drugo upravno leto precej lepih uspehov. Do konca lanskega leta je osnovala banka in pod svojim okriljem združila 65 kmečkih zadrug, katerim je skupno podelila kredita za 855.000 K. Povprečno je dobila vsaka zadruga okrog 15.000 K in je nekaj zadrug šc
vode in zraka, naterijal raznih laboratorijev itd.;
d)	uprava bolnišnic, šol, penzijo-natov, jetnišnic in vojašnic;
e)	naredbe in vzorci, ki se tičejo sejmov, javnih shramb in skladišč ter mestnih klavnic;
f)	higiena prometa;
g)	občna socialna higiena, to je zdrava in cena stanovanja, boj proti tuberkulozi, alkoholizem itd.
To so površno naštete glavne panoge, ki jih bo vseboval ta muzej. Velike važnosti bo tudi higienična knjižnica, ki bo dostopna občinstvu, kakor hitro otvorijo muzej.
Dozdaj se nahaja tak muzej, kolikor mi je znano, le v Draždanih.
Te dni je Pariz zopet ves v zastavah", ker tukaj se dogaja vedno kaj novega in izrednega.
V soboto ob 4. uri popoldne se je pripeljala semkaj holandska kraljica, koji je napravila francoska republika zelo slavnosten sprejem. Večina pariškega vojaštva se je udeležila sprejema v krasnih paradnih uniformah, kar je dalo vsej stvari še bolj slavnosten pogled. Topovi so grmeli, ko je dospel vlak na kolodvor, ljudstvo pa je z navdušenimi vzkliki pozdravljalo kraljico: Živela kraljica Vilhelmina! Kraljica se je na vse strani prijazno in z lju-beznjivim nasmehom zahvaljevala, kar je množico še bolj navdušilo.
Francosko ljudstvo se sploh lahko da navdušiti za vsako malenkost, ki bi
nas pustila morda popolnoma hladnokrvne.
Kraljica se je pripeljala ob štirih popoldne, ob 6. uri pa so večerni listi že prinesli fotografične posnetke o slavnostnem sprejemu in ob devetih zvečer si že lahko videl ves prizor v nekaterih večjih kinematografih.
Znano je, da so Francozi zelo navdušeni patriotje. Sedaj zbirajo po vsej državi prostovoljne prispevke za zrako-plovno armado. Nabrali so že tri in pol milijona frankov v ta namen.
Nemški listi se seveda norčujejo iz tega patriotičnega stremljenja, češ, da je to dokaz nesigurnosti in slabosti na morju in na suhem. A Francozi se ne dajo motiti pri tem, ampak postajajo od dne do dne radodarnejši. Imajo tudi že svojo zrakoplovno liimno, ki se konča s temle refrenom: »C'est notre cinquieme arme, biplane, plan, plan, biplane en avant!«
Pred kratkim sem bil v nekem manjšem pariškem gledališču. Po končani predstavi se naenkrat dvigne zastor in množica je začela ploskati. Na odru je stal pevec komponist te himne. Zapel je prvo kitico, nato pa je izrazil prošnjo, naj drugo kitico poje vsa dvorana. Izprva ni šlo prav, a tretjo kitico je občinstvo pelo že z velikim navdušenjem. Malo čudno za naše razmere, a gotovo j dobro sredstvo buditi med ljudstvom i požrtvovalnost.
nepotrjenih, tako da niti niso pričele s poslovanjem. Ves kredit je bil porabljen izključno v gospodarskem obratu ter je banka obračala posebno skrb nakupu prostega zemljišča za zadrugar-je. Tako je prevedla odkup kmetov v nekaterih vaseh ter je porabila v to svrho 296.000 kron. Bilanca izkazuje čistega dobička 6205 K ter jc bila pripisana rezervnemu zakladu, ki je nara-stel na 8923 kron.
g Združenje hrvatskih in ogrskih tovaren za vžigalice. Osnova državnega monopola za vžigalice še vedno grozi obstoju tovaren, ki se vsaka sama zase ne morejo uspešno boriti za svoje interese. V Avstriji ima skoro celo produkcijo Landerbanka v roki, na Ogrskem pa ni celotnega vodstva. Zato stremijo ogrske in hrvatske tovarne, ki jih je vsevkup 23, za združenjem v eni sami delniški družbi, ki bi se z državo eventualno pogajala v vpraša-nju monopola.
g Steklarna v Zagorju. Trboveljska rudniška družba je prodala svojo steklarno v Zagorju ter so jo prevzeli Viljem Abelovi dediči, ki so tudi lastniki lirastniške steklarne.
g Poštna hranilnica. Bilanca pošt-* ne hranilnice za lansko kot 28. uprav* no leto izkazuje sledeči razvoj ter so številke v oklepaju navedene kot pri-t mer za leto 1910. Vloge v hranilnem in čekovnem prometu 7018 (648 8) milijo-, nov kron, upravni izdatki 8 59 (8 02) mi* lijonov kron, rezervni zaklad 1843 (2119) milijonov kron, deponii'ane vrednostnice 533-3 (234'1) milijonov K< Lastnih efektov je imela hranilnica 374 02 (346'98) milijonov kron ter je zna-, šala njih kupna cena 38102 milijonov kron, tako da je izgubila hranilnica vsled padlih kurzov 7 1 mil. K. Promet v clearingu je znašal 13 52 milijard; či-< sti dobiček presega onega v letu 1910 za skoro dva milijona ter znaša 9 96 mil. kron. Nanovo je bilo lani izdanih 269! tisoč 818 hranilnih knjižic ter jih je bi-< lo v veljavi koncem leta 1911 2,261.658 Kako rastejo hranilne vloge, razvidi-* mo najlažje iz sledečih podatkov: leta 1908 je prišlo na tisoč oseb v Avstriji 76 hranilnih knjižic, leta 1909 77, leta 1910 78 in leta 1911 79. Iz navedenega je lahko spoznati, kako velikega pome-, na je poštna hranilnica za gospodar-i stvo cele države.
Izpred ljubljanskega porotnega sodišča,
Cerkveni ropar pred ljubljanskimi po* rotniki.
Pavel Weber, vrtnar, iz Kristovai pri Laškem trgu doma, star 41 let, je polovico svojega življenja prežživel po raznih ječah. Zaradi tatvine je bil že šestkrat kaznovan, pred graško poroto je pa bil leta 1892 zaradi tatvine in poizkušenega umora obsojen na deset let težke ječe. Posrečilo se mu je pa iz jetnišnice v Karlavi pobegniti, nakar je zopet izvršil razne drzne tatvine. Po preteku enega leta je bil zopet prijet in mu je graško sodišče za nameček prisodilo zopet štiri leta. Leta 1907 je bil od kr. sod. stola zaradi cej-kvenega ropa na tri leta težke ječe obsojen, po prestani kazni je bil pa izročen okrožnemu sodišču v Celju, ker je tudi tam zakrivil več tatvin in bil za to na osem mesecev težke ječe obsojen. To kazen
H. Sienklewicz:
v pošteni puščavi.
Prevedel dr. Leopold Lenard.
(Dalje.)
Nelko je silno razveselila ta novica. Nagla izprememba, vsled katere j c prejšnji suženj okrutnega Geblira potem pa pokorni služabnik Stankov postal kralj, se ji je zdelo nekaj izvan-rednega, obenem pa tudi silno zabavnega. Toda Lindejeva opazka, da so zamorci kot otroci, ki si nc morejo zapomniti, kaj je bilo včeraj, se z ozirom na Kalija ni izkazalo za resnično, kajti kakor hitro sta Stanko in Nelka obstala na podnožju gore Boko, jc mladi vladar hitro pritekel nasproti, ju pozdravil z navadnimi znamenji pokorščine in radosti in ponovil besede, katere je povedal že poprej:
»Kali biti kralj Vahimov, veliki gospod pa Kalijev kralj!«
In izkazoval je obema skoraj božjo čast, zlasti pa je pred vsem ljudstvom izkazoval spoštovanje Nclki, kajti vedel je iz izkušenj, pridobljenih med potovanjem, da skrbi veliki gospod za malo bibi bolj kot sam zase.
Ko jih je slovesno pripeljal na vrhunec v prestolno bomo, izročil jim jc Fumbovo kočo, ki je bila podobna veliki na več izb razdeljeni baraki. Valdm-kam, ki so obenem ž njimi prišle iz Luele in ki se. niso mogle do sitega na-gledati dobrega Mzimu, jc naročil, naj postavijo v prvo sobo vrče z medom in
kislim mlekom, ko je pa zvedel, da je od potovanja utrujena bibi zaspala, je pod kaznijo, da mu bo iztrgan jezik, vsem prebivalcem naložil največjo tišino. Potem ju je sklenil še bolj slovesno počastiti in v tem namenu se je, ko je Stanko po kratkem odpočitku prišel iz barake, približal k njemu, se mu poklonil in rekel:
»Jutri Kali velel pokopati Fumbo in ubiti za Fumbo in za Kalija toliko jetnikov, kolikor oba imata prstov na lokali, za bibi pa in za velikega gospoda Kali zapovedal ubiti Faru, Mambi-nega sina in »vengi, vengi« drugih Samburov, katerih so vjeli Vahimi.«
Stanko jc pa nagrbančil obrvi in začel gledati s svojimi jeklenimi očmi v Kalijeve oči, potem je pa odvrnil: »Prepovcm, da bi to storil.« »Gospod«, rekel je mladi zamorcc г negotovim glasom. »Vahima vodno ubijati jetnike. Stari kralj umreti — ubijati; mladi kralj nastopiti — ubijati. Ako Kali nc zapovedati ubijati, Vahima bi mislili, da Kali ni kralj.«
Stanko je gledal vedno bolj strogo.
11 »Torej kaj?«, vprašal je. »Ali sc nisi ničesar naučil na Liudejevi gori in nisi postal kristjan?«
»Sem, veliki gospod . . .« »Poslušaj torej! Vahima imajo ne možgane, toda tvoji možgani bi morali biti beli. Ko si postal njihov kralj, bi jih moral izobraževati in učiti tega, česar si se naučil od mene in od bibi. Oni so Ivol šakali iu kot hijene — nare-i di iz njih ljudi. Povej jim, da se no sme
Je prestal 24. svečana 1911. Kot ie znano, je bila v noči dne 3. marca 1911 cerkev sv. Petra oropana. Tat sc jo skril najbrž v kaki spovednici in pustil zapreti v cerkev. Ponoči pa je vlomil v tabernakelj, vzel tam monštranco v vrednosti 200 K, iz katere je raztresel sv. hostijo, nato dva okvira od kanonskih tablic, potem kovinaste posrebre-ne okraske od nekega križa in 4 K gotovine. Nato je utrl pri oknu šipe, odstranil žičaste mreže in pobegnil brez sledu. Dne 5. junija istega leta je bil pa v župni cerkvi v Gratweinu na enak način zopet izvršen cerkveni rop, in sicer si je ropar prisvojil ciborij, vreden 400 K, monštranco, vredno 200 K, in več srebrnih okraskov v vrednosti 20 K 40 h. O storilcu ni bilo ne duha nc sluha, vendar pa je ljubljanska mestna policija takoj sum obrnila na Pavla Webcrja, zlasti ker sc je vedelo, da je bil Webcr ravno iz zapora izpuščen in ker so kritični čas neke ženske videle moškega v cerkvi, čegar popis se je v jemal z obdolženčevo osebo. Dne 19. julija 1911 pa so obdolženca zasačili v stolni cerkvi v Gradcu, ko si jo hotel prisvojiti okraske in posrebrene kovine in pozlačeni križ. Zaradi lega je bil v Gradcu na dve leti težke ječe obsojen. To kazen bo moral Wcber prestati v Karlavi, kjer sc še sedaj nahaja. Iz zapora je pisal pismo svoji sestri, ki biva v Mariboru, in jo prosil, naj na vrtu presadi ribežljev grm. Obdolženec je namreč, ko je. prišel iz zapora, bival pri svoji sestri in si tudi vzel v najem vrt, ki ga je kot izučen vrtnar obdelavah Medtem je pa iz Maribora večkrat izginil, dokler ni bil v Gradcu prijet. Vsebina tega pisma je vzbudila opravičen sum, da je Weber zakopal na omenjenem vrtu ukradene stvari. Pismo je poslala jetniška uprava policiji v Mariboru, ki je šla takoj kopat k imenovanemu grmu in v svoje začudenje našla v zemlji zakopane vse v Ljubljani in Gratweinu oropane cerkvene posode. Obdolženec z vso odločnostjo taji te tatvine in pravi, da je te reči prevzel od nekega njemu neznanega moža v shrambo. Da ta njegov izmišljen in neutemeljen zagovor ni našel odmeva ne pri sodnikih in tudi ne pri porotnikih, je umevno.
Pavel Weber je bil obsojen na krivdorek porotnikov radi hudodelstva in podtikanih mu tatvin na 5 let težke, z enim postom in trdim ležiščem vsako četrtletje poostrene ječe.
Resnica o deželnem muze]«.
»Klerikalno gospodarstvo« je naslov dopisu, natisnjenemu dne 4. t. m. v »Slov. Narodu«, v katerem se napada deželni muzej, odnosno deželni odbor in muzejski ravnatelj. Kar stoji v imenovanem dopisu, je ali izmišljeno, ali pa pretirano in zavito, izvzemši označbo plače muzejskega adjunkta in pa pisarniške uslužbenke. — Smoter dopisa je, zavistno poniževanje ravnateljeve osebe in lažnjivo pomanjševanje njegovega delovanja in njegovih uspehov. Vsi kulturni sloji v Ljubljani in na deželi pripoznavajo napredek v muzeju. Libcralcev samih je sram tega dopisa, kakor smo čuli iz njihovih vrst. Ker dopis trdi, da se je samo osobje pomnožilo, vse drugo pa je ostalo, kakor јз bilo, naj resnici na ljubo kratko označimo, kaj se je izvršilo v času, odkar sta na delu sedanji deželni odLor in prof. dr. Mantuani.
ubijati jetnikov, ker za kri neoborože-nih ljudi kaznuje Veliki Duh, h kateremu molim jaz in bibi. Beli ljudje ne more jetnikov, ti pa hočeš biti proti njim hujši, kot je bil zate Gebhr — ti, kristjan! Sramuj se, Kali, spremeni stare, grde navade Vahimov v dobre in zato te bo blagoslovil Bog in bibi ne bo rekla, da je Kali divji, neumen in hudoben zamorec.«
Strašno rjovenje v kočah čarovnikov je preupilo njegove besede. Stanko je mahnil z roko in govoril dalje:
»Slišim!«, to jc vaš »hudi Mzimu«, ki hoče krvi in glav jetnikov. Toda ti veš vender, kaj to pomeni — in tebe ne more prestrašiti. Toraj ti povem: vzemi bambus, pojdi v vsako kočo in naloži iih čarovnikom, dokler nc bodo sami bolj kričali, kot sedaj njihovi bobni. Bobne pa daj pometati na sredi bomo, da bodo vsi Vahirni videli in spoznali, kako jih goljufajo ti sleparji. Obenem povej tvojim neumnim Vahimoin, kar si sam oglašal ljudem M'Rue, da tam kjer prebiva dobri Mzimu, se ne sme prelivati človeška kri.«
Mlademu kralju so očividno k srcu segle Stankove besede, kajti pogledal je nanj nekoliko smolejc in rekel:
»Kali potolči, ah, potolči čarovnike! Ven pometati bobne in povedati Va-himu, da tam, kjer je dobri Mzimu, so
Prvo je, da se je izpremenil s i-s t e m. Zasnovala se je administracija, na katero je vezan vsak uradnik deželnega muzeja, a tudi vsako vodstvo, ki bo prišlo v doglednem času na čelo temu ustavu. Na novo se jc organiziralo izposojevanje in uporabljevanje knjig in arhivalij, vpeljalo se je strogo knjigovodstvo za denarni promet, za nakupe in za darila ter ustanovil pisarniški red v vsi korespondenci. Knjižnica sc je vsaj tehnično uredila — in to samo vsled požrtvovalne pripomoči g. dr. Jos. S t are t a, kateri sc že tretje leto trudi in žrtvuje čas in lastna sredstva v ta namen. Sedaj sc pričenja spisovati katalog. — Arhiv se ureja. A to delo bo zahtevalo precej let, preden bo urejena ta velepomembna zbirka. Prcosnavlja sc tudi narodopisna zbirka in se je že napravil red v zbirkah tkanin — pod vodstvom gospe M a n t u a n i j e v e, katera je prevzela nadzorstvo tkanin in vezenin iz samega idealizma in ne dobiva za to niti vinarja I Odklonila jc vnaprej vsako nagrado.
Preureja se nadalje zbirka slik, ki bi bila že razobešena, da niso tehnične zapreke to preprečile. — Pač pa so za sedaj ostale arheološke zbirke neizpre-monjene, ker so vsaj za oko urejene. — Istotako ni mogoče za sedaj lotiti se numizmatične zbirke iz raznih vzrokov.
Urejevanje prirodopisnih zbirk pa napreduje, kakor se more vsakdo prepričati, ki večkrat poseča muzej. Prilike je sedaj dovolj. Muzej jc brez ozira na vreme ob določenih dnevih odprt; prost, vstop imajo pa šole vsak dan, ako se pred prijavijo. Dr. Mantuani jc uvedel periegezo šolskih otrok in dijakov, ako ni izrečna želja spremljajočih gg. učiteljev in profesorjev, tla pojasnjujejo sami izložene predmete. Kako da izpolnjuje muzej svojo kulturno nalogo, to je v letošnjem zasedanju deželnega zbora povedal z njemu lastno pregnanco in duhovitostjo dr. Krek; njegovim besedam nimamo v tem oziru nič dodati.
Pač pa je omeniti še tehničnih pre-osnov, ki so se izvedle pod profesorjem Mantuanijem v deželnem muzeju. Njegovo delovanje se je začelo s tem, da je o s n a ž i 1 avgijev hlev in dal izvoziti nič manj nego sedem dvovprež-nih voz smeti in nesnage, ki je ležala več et na podstrešju, v omarah in kleteh. Izposloval je pri deželnem odboru namestitev s t a jI n e s n a ž i t e-1 j i c e, katero je »Narodov« dopisnik pozabil omeniti. Tako jc mogoče sedaj vsakogar peljati v vse prostore brez izjeme. Prejšnje preparatorjevo stanovanje se jc preosnovalo v administrativne prostore in pisaril e, naredila se je temnic a in i z p i-r a 1 n i c a. Hodniki v pritličju so sc zaprli in tako je pohod v zbirke vsakemu neopravičencu onemogočen. Muzejsko d r u š t v o je dobilo svojo lično sobo. Napravila se je predavalnica, v kateri predavajo razni resni predavatelji, ne samo ravnatelj Mantuani. Da pa imajo ravno dame in gospodje S. K. S. Z. toliko smisla in potrebe za kulturne težnje, to je za nas zelo pomirljivo in častno.
V suterenu so se priredili t r i-j e p o m ož n i p r o s t o r i za knjižnico, arhiv in začasno skladišče ter so se zvezali z železnimi stopnicami z vzvišenim pritličjem.
Muzej je dobil telefon in električno razsvetljavo v najnujnejši meri; to se bo polagoma nadalje-
ne sme nikogar ubiti. Tocla kaj naj Kali stori s Faru in s Samburi, ki so ubili Fumbo?«
Stanko, ki si je bil že zbral misli v glavi in je samo čakal na to vprašanje, je odvrnil takoj:
»Tvoj oče je padel in njegov oče je padel, torej glava za glavo. Skleni z mladim Faru krvno prijateljstvo, potem bodo pa Vahima in Samburu živeli v slogi, bodo mirno obdelavah polje in hodili na lov. Ti povej Faru o Velikem Duhu, ki je oče vseh belih in črnih ljudi, Faru te bo pa ljubi kot brata.«
»Kali imeti sedaj bele možgane!« je odvrnil mladi zamorec.
Tako se je končal pogovor. Kmalu potem se jc spet razleglo divje rjovenje, toda nc več hudega Mzimu, ampak obeh čarovnikov, katerima jih je velel Kali našteti, kolikor sta jih prenesla. Vojevniki, ki so neprehoma v tesno sklenjenem krogu v dolini obdajali Kinga, so pritekli brez sape na vrhunec pogledat, kaj sc godi in prepričali so se kmalu z lastnimi očmi in iz priznanja čarovnikov, da hudi Mzimu, pred katerim so doslej trepetali, to je samo izdolben štor, prevlečen z opično kožo.
Mladi Faru pa, ko so mu sporočili, da mu ne bodo razdrobili glave na čast dobremu Mzimu in velikega gospo-
valo. Letos je deželni zbor sklenil, dati muzeju prepotrebno centralno k u r j a v o, da bode ta ustav bolje zadostoval svoji kulturni nalogi. Razen tega se je izvršila še cela vrsta tehničnih preustrojb, kakor odvodne cevi, uredba vratarjevega stanovanja, in dr. Tudi pisarne so sc opremile. Ravnate-ljeva pisarna je obenem vsprpjemna soba in zato bolje opremljena. Neresnična pa je trditev, da jc stala ta oprema par tisočakov; to je za dve tretjini približno pretirano, ako pomeni »par« res dva. — Nabavil se jc za znanstvena predavanja s k i o p t i k o n z vso opremo, stoli za poslušalce; kupil sc jc fotografični aparat in priprava za povečanje slik. Za prvo silo je bilo kupljenih nad 400 diapozitivov; sedaj jih izdeluje muzej v lastni režiji po svojem spretnem prepara-torju.
Pri vsem toni reorganizacijskem delu pa rasto zbirke vidno. Knjižnica je dobila celo vrsto osnovnih velikih del. Niti poštenih slovarjev ni bilo, ko je nastopil dr. Mantuani svojo službo. Narodopisna zbirka je neprimerno obogatela v tem kratkem času. Prirodopis-na zbirka je narastla v dveh letih za več vrst in kosov, nego pred v desetih letih. Posameznosti ni treba navajati.
Vspričo takih faktov se osmeli dopisnik ali »inspirator« trditi, da je vse ostalo, kakor je bilo. Sapienti sat!
XXX
Pri tej priliki je prišla na dan tudi neverjetna nizkotnost liberalnih listov. Da bo javnost vsaj nekoliko podučena, kaki možje se zbirajo okoli liberalnih listov in da bo znala njihove napade primerno prezirati in zaničevati, naj služi v pojasnilo tole- Dvakrat se jc žc zgodilo, da je prinesel »Narod« naravnost strupeno napisane in proti S. L. S. naperjene in v agitatorične namene izrabljene članke, v katerih je enkrat napadel gospodarstvo pri deželni bolnišnici, ravnokar pa gospodarstvo deželnega muzeja. Ko sta dr. Zaje in dr. Mantuani zahtevala pojasnila, se jima je dal migljaj, češ, da so prišli napadi iz vrst S. L. S. To je tak cinizem, da nima primere. Najprej priobčijo napad in ko je enkrat ta na bralce liberalnih listov primeren učinek napravil, ne da bi ga preklicali, šc manj da bi izmišljenega »izvestitelja« iz vrst S. L. S. povedali. Kaj še, njih prefriganost gre tako daleč, da hočejo iz napadenih še norce briti in intrigirati, češ, glejte, od Vas samih napad izvira. Seveda je vse iz trte izvito, ker ljudi, ki bi proti lastni stranki v »Narodu« agitirali, pri nas ni. Sploh pa je dolžnost uredništva se pravilno informirati in ne varali javnosti z nizkimi mistifikacijami in intrigami. Napad na gospoda dr. Man-tuanija nas pa še nekaj drugega uči: Da ni noben človek varen pred liberalnimi lažmi, ne samo politik, ampak tudi znanstvenik, ki nima popolnoma nobenega stika s politiko in posvečuje svoje delo le kulturi. Pa se najdejo ljudje, ki pravijo, da je mogoče pri takih razmerah vsaj na kulturnem polju skupno delo z liberalci! Liberalci so imeli in bodo imeli za vsako skupno delo za naše somišljenike vedno samo nehvaležnost, zato naj taki ljudje za svojo kulturo sami skrbe, mi pa skrbimo za svojo. Potem bodo liberalci še-le spoznali, kako majhni so v svoji kulturi!
Kupujte vžigalice v korist obmejnim Slovencem I
da, ampak da bo Kali snedel košček njega, on pa košček Kalija, ni hotel verjeti svojim ušesom, potem pa, ko jc zvedel, komu sc ima zahvaliti za življenje, se je vrgel pred vhodom v Funi-bino kočo z obrazom na tla in je ležal toliko časa, dokler ni Nelka pristopila k njemu in mu velela vstati. Nato je objel s svojima črnila dlanima njeno malo nožico in jo postavil na svojo glavo v znamenje, da hoče celo življenje ostati njen suženj.
Vahirni so se jako čudili poveljem mladega kralja, toda navzočnost neznanih gostov, katere so smatrali za najmogočnejše čarovnike na svetu, je povzročevala, da se nikdo ni upal vstavljati.
Toda stari ljudje niso bili veseli nove navade, oba čarovnika sta pa spoznala, da so se zanju za vedno končali dobri časi ter sta prisegla v duši strašno maščevanje kralju in prišlecema.
Nato so slovesno pokopali Fumbo v podnožju skale pod bomo. Kali je postavil na njegov grob križ iz bambusov, zamorci so pa postavili nekaj posod s pombo in presušenega mesa, da bi se ne jezil in nc strašil ponoči.
Telo Mambe so po sklenjenem krvnem bratstvu med Kalijem in Faru izročili Samburom.
tDalje.)!
Gospodarska morala ieralaiU voditeljev.
Konkurz Agro-Mcrkurja je cel labirint, pred katerega vhodom stražijo kazenski paragrafi in je vsled tega javnosti popolen vpogled v ves misterij tega konkurza šc zabrunjen.
Scmtertja pa le prilika nanese, da se posreči kak pogled in to po neprevidnosti tistih, ki so zahtevali in pognali Agro-Merkurja v smrt in se zanašajo da jih roka kazenskih paragrafov ne bode več potipala.
Znan ljubljanski velet rgovcc, ki se jc posebno odlikoval v gonji proti Ag-ro-Merkurju, se jc izrazil: »Agro-Mcrkurja smo lc ubili, četudi nas je to mnogo stalo.«
Pri drugi priliki jc drug soudeležen veletrgovcc izustil: »Ž e. p o d II r i-b a r j e m smo o d s t r a n k e (1 i -b e r a 1 n e) z a h t e v a 1 i , d a m o r a A g r o-M e r k u r j a o d praviti, ali 11 r i b a r n i b i 1 tako c n e r g i č e n, z a t o s ni o morali počakati, da je vodstvo stranke pre-v z e 1 ti r. T a v č a r.«
Še lepša priča so pa razne civilne pravde v ljubljanski justični palači, v katerih se obravnavajo razne Agro-Merkurjeve stvari.
Za danes se hočemo baviti le s pravdo ogrskega mlina »Elizabeta« proti Agro-Merkurju, v kateri je bil slednji obsojen, da mora mlinu plačati velikansko diferenco nad 100.000 K.
Iz te pravde moramo javnosti predočiti dve značilni dejstvi, ki z bengalično lučjo osvetljujeta gospodarsko moralo liberalnih voditeljev.
Mlin »Elizabeta« je Agro-Merkurju pred konkurzom (lnvolil velik popust diference menda polovico. Ta veliki popust pa se ni izrabil in je sedaj Agro-Merkur obsojen plačati cclo diferenco; člani Agro-Merkurja ali njegovi upniki so s tem za jako velik znesek neopravičeno oškodovani.
Mlin »Elizabeta« pa Agro-Merkurju ni dovolil le samo popusta, ampak mu je podaljšal rok za prevzetje kupljene moke za celo leto, v katerem času so cene zopet šle navzgor, kar bi še ostali del diference lahko zenačilo.
Mlin »Elizabeta« je pri tem zahteval neko jamstvo, da bode Agro-Merkur v za eno leto podaljšanem roku in pa vsled dovoljenega popusta znižanih cen moko redno prevzel; mlin se je zadovoljil, da prevzame to jamstvo Agro-Merkurjev predsednik.
Agro-Mcrkurjev predsednik je ravnatelju mlina, kakor je. ta pod prisego izpovedal, osebno izjavil, da jamstvo prevzame.
Kcdo jc na Agro - Merkurjevega predsednika vplival, da potem jamstva ni prevzel, to vprašanje se v pravdi ni rešilo.
Pribito pa ostane, da bi sc Agro-Mcrkurja lahko obvarovalo velikega dela diference, če nc cele. Ker se to ni zgodilo, so tisti, ki bodo morali sedaj celo ogromno diferenco trpeti, prav po nepotrebnem oškodovani, kakor je tudi pribito, cla se jc Agro-Merkurja ubilo na ljubo par liberalnih veletrgovcev in so to krvnikovo delo izvršili liberalni voditelji sami.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"!
Pr gnadleu gespe dohtar Taučarju u vezitah.
Tala praznk je men glih prou pr-šou, de sc lohka spet mal izklepetam. Čez teden morm tku držat ježek za zobmi, kokr de b mou nafa zanetana in za-lotana in tku zaniedim učaseh ta nar leuš prložnast, de b Idi s kašna rečjo seznanu.
Zdej se m jc že tud skor tku zgudl. Kdaj sta že praznuvala gespud dohtar
Tedenski pregled.
V ogrskem državnem zboru je bila 4. i. m. sprejeta brambna predloga; sprejet je bil tudi honvedni zakon. Opozicija je uprizarjala strahovite kravalc, na kar je predsednik Tisza pozval v zbornico 120 policajev, ki so s silo iztirali razgrajajoče poslance. Opozicijske stranke so sklicale nato zborovanje, na katerem so sklenile z vsemi sredstvi nadaljevati boj za volivno reformo. V Budimpešti so se vpeljale stroge odredbe za vzdrževanje javnega miru. — Načrt cesarskega odloka, s katerim bi se ustanovila rusinska univerza, je vsled prizadevanja Poljakov tak, da so rusinski poslanci izjavili, da so njegove določbo zanje nesprejemljive, ter napovedali obstrukcijo, — Pri nadomestnih volitvah za češki deželni zbor je oficielna kandidatinja mladočeške stranke, pisateljica gospa Kuneticka dobila 840 glasov, neodvisni mladočeh Mataušek 769 glasov in socialno-demokratnna kandidatinja Karolina Macha 415 glasov. Potrebna je ožja volitev, pri kateri bodo socialisti dali svoje glasove Kune-ticki, ki bo tako izvoljena v deželni zbor kot prva ženska v Avstriji. — Cesar Franc. Jožef I. se je letos zopet udeležil procesije sv. Rešnjega Telesa na Dunaju; ljudstvo ga je navdušeno pozdravljalo. Zadnji dve leti se cesar vsled bolezni ni mogel udeležiti te procesije. — Pri državnozborskih volitvah v Belgiji so proti združenim liberalcem in socialnim demokratom sijajno zmagali katoličani. Katoličani vladajo v Belgiji že 28 let. V zadnji zbornici so imeli le šest glasov večine, sedaj so si priborili še 14 novib mandatov ter razpolagajo ■/. 20 glasovi večine. Socialni demokrati so vsled poraza priredili po raznih krajih krvave demonstracije; nahujskano rdeče delavstvo se je zlasti obračalo proti verskim napravam in pobilo šipe na samostanih in cerkvah, katoliških tiskarnah in uredništvih. Svobodoiniselstvo arrozi z revolucijo. Ves katoliški svet so veseli ?mage belgijskih katoličanov, katerim jc brzojavno čestital tudi sv. oče Pij X. — Kolonijalno ministrstvo ustanove v Italiji; potrebno je baje postalo vsled priklopitve Tripolisa. — Mesto Tripolis jc od prihoda Lahov jako oživelo; po cestah vozi nad 400 tovornih avtomobilov, grade se ceste, železnice, trdnjave. Na prostem tabori 80.000 vojakov. — Senat severoameriških Zedinjenih držav je odobril zakon, s katerim se uvede osemurni delavnik za vse delavce in rokodelce. — Zamorska vstaja na Kubi je zadušena; padlo je v bojih z vladnimi vojaki 127 zamorcev in 18 zamork, ki so se tudi udeleževale boja. — Rusija namerava podržaviti žitno trgovino in tako preprečiti špekulacijo in odiranje ljudstva po judovskih prekupcih. To bo velikega pomena za žitno trgovino cele Evrope; saj je Rusija prva žitna dobaviteljica na evropskem trgu. — Ruska duma je sprejela postavo, ki dovoljuje ženskam izvrševanje odvetništva. — Potres je porušil mesto Focsani na Rumunskem. Cerkve in vladna poslopja, dasi nekatera še nova, so uničena. Mrtvih je 15 oseb, nad 100 pa ranjenih. — V Carigradu so zopet imeli velik požar; pogorelo jc do 2000 hiš in je 5 milijonov frankov škode. — V Južni Ameriki je nenadoma nastopila huda zima. Ponekod je zapadel sneg več metrov visoko. — Toča je pobila v Komotavu, Mostu in Duchcovu na severnem Češkem; bila je debela kakor kurja jaca in je po polju in vrteh vse uničila. — Pri okrajnobolniških volitvah v Gorici so v delavski skupini zmagali socialni demokrati; med 50 člani je 20 Slovencev. V skupini delodajalcev so zmagali Slovenci. — O organizaciji bolniške strežbe na deželi se je pri deželnem odboru kranjskem vršila enketa. Izda se posebna okrožnica do zdravstvenih zastopov in županstev. — Pri letošnjih velikih vajah ljubljanske divizije na Notranjskem bodeta. navzoča tudi vojni minister gen. Auffenberg in načelnik generalnega štaba Blaž Schemua. — Postojnsko jamo je 2. t. m. obiskal kitajski poslanik na dunajskem dvoru Shen-Jui-Ling. — Velik požar je S. t. m. popoklne v Šenčurju kri Kranju 28 gospodarjem uničil 13 hiš in 37 gospodarskih poslopij; škode je do 200.000 K, zavarovalnina jc mnogo nižja. Ob požaru sta bila en moški in ena ženska težko opečena, več pa lahko. — V kamniških planinah je G. t. m. blizu izvira Kamniške Bistrice padel s skale 20 metrov globoko 141etni trgovski vajenec Ludovik Repe, ki se je s svojimi tovariši ondi nahajal na izletu. Poškodoval se je smrtnonevarno in je pri prenosu v dolino umrl. Mrliča so prenesli v mrtvašnico v Stranje. — Žepne revolvorje, ki niso 18 cm dolgi, je notranje ministrstvo prepovedalo ter bo treba odslej za izdelovanje, nakup in nošnjo takega orožja posebnega dovoljenja. — Pesnika Antona Aškerca je v četrtek ponoči zadela kap na možgane. Prenesli so ga v deželno bolnišnico. — Znani tržaški aviatik Widmer jc došel v Ljubljano. Njegov
aeroplan bo razstavljen od 9. do 12. t. m. v
prostorih tvrdke »Balkan« na Dunajski	cesti; vstopnina 50 vinarjev. 10. t. m. priredi Wid-mer v Ljubljani tudi polet.
Godovi prihodnjega tedna.
9. junija, nedelja, 2. pobinkoštna. Primož in Fetic., mm.
10.	» ponedeljek. Marjeta, kr.
11.	» torek. Barnabu, ap.
12.	» sreda. Janez Fakund.
13.	» četrtek. Anton Padovanskl
14.	» petek. Srce Jezusovo. Bazilij, šk.
15.	» sobota. Vid, m.	'
zahvala.
Podpisana se tem potom najiskre-liejše zahvaljujem slavnemu društvu državnih uslužbencev v Ljubljani in slavnemu podpornemu društvu kaznil-niških paznikov za podopro ter nadaje cenjenim gg. paznikom, ki so mi priskočili ol) tej priliki gmotno na pomoč. Še enkrat vsem skupaj prisrčna hvala!
Rozalija Sulič, c. kr. nadpaznika vdova.
Naoad v ogrskem državnem zboru na zborničnega predsednika
groia Tiszo.
Nekaj podrobnosti o napadu.
Kakor znano, je bil napadalec Ko-vacs, ki je včeraj v seji državnega zbora streljal na grofa Tiszo, izključen iz zbornice. Prišel je v zborovalno dvorano skozi časnikarsko ložo, pritekel do tretje vrste klopi in zaklical: »še sc nahaja on opozicionalni poslanec tu!«, nakar je pričel proti Tiszu streljati. Ko jc streljal, so se vrgli nanj poslanci vladne stranke, ki so mu izkušali iztrgati revolver. Kovacs sc je nato umaknil in dvakrat nase ustrelil. Nastal je strašen hrušč. Kovacsa so prenesli v zdravniško sobo, kjer sta ga dva zdravnika obvezala. Profesor Herzl je izdal o zdravstvenem stanju sledeči buletin: 9 mm debela kroglja je razbila desno polovico kosti na čelu. Profesor Herzl je takoj odstramil kroglo. Kovacsevo stanje jc smrtnonevarno. — Dve krog-
zneje nasproti sindiku časnikarjev obžaloval, ker je nahrulil časnikarje v veri, da so oni skrili v svoji loži Kovacsa.
Iz Kovacsevega življenja.
Napadalec Tisze je zdaj v 37. letu svoje starosti. Njegov oče Strasser je bil posestnik v Tolnaeju. Kovacsa so šele ob zadnjih volitvah izvolili za poslanca neodvisni mali kmetje. Kovacs je rezervni poročnik 44. pešpolka. Na-padalčcvo denarno stanje ni ugodno. Špekuliral je z žitom in izgubil veliko denarja. Zoltan Lengyel jc pripovedoval, da jc spisal Kovacs predvčerajšnjim svojo oporoko, kar dokazuje, da je premišljeno izvršil napad in samoumor. Včeraj bi se bilo moralo proti Kovacsu pričeti tudi konkurzno postopanje, ker ni mogel plačati 500 kron, ki so zapadle v plačilo. Svoji materi jc
K ŠKANDALOM V OGRSKEM PARLAMENTU.
Napadeni predsednik ogrskega parlamenta grof Tisza.
OGRSKI PARLAMENT.
lji, ki ju jc izstrelil Kovacs, sta obtičali v predsednikovem pultu. Klopi so oškropljene z napadalčevo krvjo. Takrat, ko je Kovacs streljal, so bili zbrani poslanci vladne večine v polkrogu. Ko je Kovacs streljal, so bili vladni poslanci tako razjarjeni, da so hoteli Kovacsa linčati. Ko so nevarno ranjenega Kovacsa nesli skozi hodnik, je rekel poslanec Rakovsky: »To ni bil zadnji tu izstreljeni strel!« Kmalu po napadu sta se poslanca vladne večino. Nagy in Pekar sprla s časnikarji, ki sta jim očitala, da so Kovacsevi sokrivci. Časnikarji so ogorčeno ugovarjali, češ, da Kovacsa niti opazili niso. Nagy jc po-
moral Kovacs obljubiti, da toliko časa, dokler bo izključen, ne prestopi praga zbornice. Kossuth in .Tusth sta ga pa pregovorila, da ni držal, kar je svoji materi obljubil. Pred dvema dnevoma je gledal z galerije, kako da jc policija odstranjevala iz zbornice opozicioinal-ne poslance. Njegovi prijatelji so so vedno bali, da kaj napravi, ker je bil zelo razburljiv in strasten človek. Ko je šel včeraj Kovacs v zbornico, jo rekel, da če pride v zbornico, jo živ ne bo zapustil.
Kovacs po napadu.
Kovacsa je zadela lc ena kroglja, s prvo se ni zadel v glavo. Višji mestni
glavar Boda je kmalu po napadu poročal Tiszi, da ni izključeno ohraniti Kovacsu življenje. Kmalu potem, ko so je Kovacs po poizkušenem samoumoru zavedel, jc vprašal zdravnike, če Tisza še živi. Ko so mu odgovorili z da, je rekel, da jc jako zadovoljen, ker ni nikogar ranil. Poslancu Egryju je rekel Kovacs po napadu: Če sem z napadom škodoval stranki, prosim, da naj mi odpusti. — Kovacsa je včeraj popoldne obiskal njegov svak dr. Gonda, kateremu je zašepetal: Hočem umreti, pustite me samega, nakar je zaprl oči, ko jc še rekel: Odpustite mi! — Kovacs jo nato omedlel. Kovacsev brat Aleksander jc izjavil: Ubogi moj brat zadnje dni ni več vedel, kaj da dela, tako ga je zadelo, ker je bil izključen iz zbornice. Govoril je le o izključitvi. Danes sem ga obiskal v bolnišnici. Šepetajo me je vprašal: Ali jc Tisza umrl? Odgovoril sem mu: Ne. Tisza živi. Nato je šepetajo odgovoril: Olajšano mi je zato srce in mirno umrjem. Zadnji trenutki bi mi bili zagrenjeni, čc bi bil kot morilec umrl. — Profesor Herzl je izjavil, da je Kovacsevo zdravstveno stanje zelo resno, a če ne nastanejo komplikacije, lahko šc Kovacs okreva. Korespondenčni urad pa poroča, da Kovacs umira.
Ali sta v ogrski zbornici streljali dve osebi ali Kovacs sam?
Po včerajšnji seji je preiskala zbo-rovalnico državnega zbora sodna komisija, ki jc dognala, da jc streljal Kovacs iz pctccvnega revolverja in da je štiri strele izstrelil. Prvi dve izstreljeni kroglji ste padli 8 do 8'/!> metra daleč. Prva kroglja jc obtičala 14 cm od desnega vogala v predsednikovi mizi. Druga kroglja jc obtičala v spodnjem delu mize, tretjo krogljo jc izstrelil Kovacs proti sebi, četrto so pa našli na sedežu poslanca Ratha. Državno pravdništvo jc dvignilo proti Kovacsu obtožbo radi poizkušenega zavratnega umora in zaradi vstaje. Komisija jc našla v dvorani še eno krogljo, ki je morala biti izstreljena iz Brovvning-revolverja, vsled česar sodijo, da ni streljal samo Kovacs iz svojega navadnega revolverja, marveč da je moral streljati še neki drugi napadalecl
Tiszova žena med napadom na Tiszo.
Med Kovacsevim napadom se jo grofica Tisza vos čas nahajala na galeriji. Ko je počil prvi strel, jc grofica skočila s sedeža in zaklicala: Jezus Kristus! Lica so ji obledela, nato se je zgrudila nazaj na svoj sedež in je glasno plakala. Gledala je nepremično na Tiszov sedež. Ko je Kovacs ustrelil nase, je dal grof Tisza svoji ženi na galeriji znamenje, da ni ranjen. Tisza sc je nato podal k svoji ženi na galerijo. Ko je korakal proti hodniku, so mu poslanci večine prirejali burne ovacije. Tisza jim je pa rekel: Gospodje, oprostite, moja žena sc nahaja na galeriji. Moja prva dolžnost je, da sc k njej podam. — Tisza jc hitel k svoji ženi in ji rekel: Draga, imam samo trenotek časa in sem prišel ti povedat, da nisem ranjen. Ko sta sc grof in grofica objela, se je grof Tisza podal nazaj V. zbornico.
Zborovanje ogrske zbornice po Kova« esevem napadu.
»Preidemo preko napada na dnevni red,« je izjavil Tisza, ko se je še valil po zbornici dim smodnika Kovacsevih patron. V dopoldanski soji so nato ro-
Taučar in gnadleva gespa suproga*) soja srebrna puroka. Zdej uta že hmal praznuvala taka puroka, kokr kepujeja ta bulš botrčki birmancem ure; tu je: zlatu na srebrn in »Ilustruvan Tednk« je že tud vs obšesu ud tistga dneva, ke je biu vs iz čistga zlata. Tku je, če člouk nima prložnast zmeri, kedr b rad kej guvoru.
No, pa use glih je bulš če prou mal puznej kokr pa nekol; zatu mislem, do se gnadleu gespe dohtar Taučarju tud na u preveč zamal zdel, če pridem šele dons na nhna sreberna puroka nazaj. Jest za soja pršona sm že ta prau čas vošu, kokr se šika, ke jest mam take imenitn važne rči use u pratk zacahna-ne, tku de je čist nemugoče, de b kašna taka slaunast zapasu in se iz tem ldem zameru. Rank žepan gespud Ivan Hribar je tak aufpasajne na gudove in druge take rči use sojmo tajnike ge-spude Plajvajse gor naložu. Ta srumak je mogu ceu dan dan na dan sama pratka štederat, de jc gespuda žepana u praumo čas pudrezu, de se je treba u frak vržt, al pa pu telegrafe kermo
*) Pepe, Pepe! Čemu pa praviš »gnadleva gespa suproga«? Liberalni listi dam naše stranke nikdar drugacc ne nazivijejo. kakor »žena. baba« itd. ■— op. ur.
vošt. Tu je še edin dobr, de gespud tajnik Plajvajs h sreč ni mou nč druzga za upraut, drgač na vem, kuku b mogu on tak udguvorn posu tku vostn zmag-vat.
Pr men je tu drgač. Jest morm na use tu sam mislt in tud sam vn spelat, zatu sc na sme nubenmu glih preveč za mal zdet al pa fržmagat, če puzabm kermo vošt. Sevede, na Janeze na morm puzabt, ke kamer pugledam, use sam Janez; žepanu sluga — Buli mu dej nebesa — je biu Janez, žepanu tajnik, žepan; usi sami Janezi in zdejšn žepan spet Janez, kratk in mal: na celmo ro-tuže sa sami Janezi. Na ta viža morm mt Janeze u grif, če b jh na tou. Kašn-mu Dolfet, ke je bi redek svetnik, že lohka puzabm vošt, tu je neki druzga. Na ena srebrna puroka pa tud ni tku lohka puzabt, kc srebrna puroka je u petndvejseteh leteh sam enkat.
Zatu sm se na dan srebrno puroke gespuda dohtar Taučarja in gnadlevo gespe suproge že na teše vrgu u frak in sm se pelu za tri kracerje eršte klas u tramvaje du flečkajnarskega, musta; ud tam sm ja pa h nogam ubrau na Breg.
Ke ja prmaham gor pu štengah pred ta remelnaste urata, m že prleti gnadleva gespa naprut usa razicana in s začne hitr ta desna roka u fertah bri-I sat in ja pol men naprej mulit:
»Za božje drože! Kua je pa tebe spet h nam prnesl? Sedem laškeh let te že nism vidla! Jest sm žc mislla, de s šou u Amerika. Stop no naprej, de to um vidla, kuku s na biks. Jcmenc, je-raenc, kuku s ofrtn. Pa nc de b se šou žent in s pršou nas na vohcet vabet?«
»Vošt sm jm pršou, gnadleva, vošt; h nhn srebrn purok sm j m pršou vošt.«
»Dete, dete! Kuku s pa manerlih. Tu je pa res lepu ud tebe, de s se spou-nu lia nas. Dej, doj mal not stopt in pu-čak, de šc gespud dam prideja. Vem, de uja vesel tojga vušila, kc druh vošja holt sam tku, ke veja de sc šika, na tihem s pa use. drgač misija. No, pa sej jh sam tc naše Idi narbulš puznaš, ke na morja pučakat, dc b edn sam nazaj stopu, ampak kar naprej tešeja, čc tud listmo, kc prod nim stuji, use kurje učesa pumečkaja.«
»Prou sa puvedal, gnadleva! Kuku pa jc tu, dc nisa gespud dons duma ustal, na tak dan?«
»Oh, sej nisa šli u kanclija; sam mal sa se šli sprehodet, sa reki, dc uja mel upoudne bulš apetit.«
»A tku. No, pol jh um pa mal pu-čaku, sej douh tku vem, de na uja vn ustal.«
»Oh prau gvišn dc nc. Na, Pope, kar tlela not stop, pa se used na zofa in kamot »c nared; prou kokr duma. Sej sma star znanci.«
In gnadleva gespa dohtar Taučar-juva sa me prjel za pudpajzdha in me pelal u soba in me pusadl na zofa.
»Kua uš pa piu, Pepe? Gvišn s žejen, ke s tku deleč pršou. Moj gespud suprog pride zmeri tku žejen dam, kedr tam dol pu Kudelum ribe luvi. Kar na-raunast puvej, kua maš raj, per ali vin?«
»Gnadleva, men je use glih; jest pijem use, sam šmir m na gre dol, men-de zatu, ke jc pregost. Kar maja glih pr rokah, gnadleva, tist nej m pa daja.«
»Pr rukah nimam nč, prouzaprou; kola h Zabukuc um puslala pu en fer-klc, al pa če čš pu ona flaša pora — —«
»Zakaj pa h Zabukuc? Sej maja vnder u hiš stari ja!«
»Dobra štarija! No, sej nč na rečem; ampak jest zmeri raj pošlem k Zabukuc. Tam sa čist drgačn, bi manerlih Ide. Veš, tekat, ke jo ta »Slu-vensk Narud« prnesu putret mojga gespuda suproga, sa Zabukucu proč tista pudoba vn izrozal, pa sa pusti romček zravn nardit in zdej vesi ta putret u štari u pusebn sob. A ni tu lepu ud nh?«
»Tu pa tu? A zatu pušilaja raj li Zabukuc pu pijača?«
»Ferštecih! Sej veš: roka roka umije, lica pa ubedve! Čluvek se le dobr I zdi, čc vid, dc ga maja Ide rad in de ga
Sili v tretjem branju kazenski vojaški red za skupno armado in za honved, kakor tudi zakonska načrta o ustanovitvi dveh vseučilišč v Debrecinu in v Požunu; nakar so po kratki razpravi sprejeli tudi postavo o civilnem kazenskem redu. Nato se oglasi k besedi grof Khuen Hedervary, ki ogorčeno obsodi Kovacsev napad in slavi Tiszo in njegovo mirno, možato, junaško obnašanje ob napadu. Vladni poslanci prirejajo Tiszi velikanske ovacije, nakar se Tisza zahvali in naglaša, da je storil le svojo dolžnost iti da ga bo veselilo, če si na svoji poti pridobi simpatije in zaupanje celega naroda. Včerajšnjo prvo sejo so nato ob pol 2. uri zaključili.
Včerajšnja popoldanska seja ogrske zbornice.
Opozicionalni poslanci so se, 60 do JO, ob treh popoldne zbrali v neki kavarni, v zbornico so ob četrt na 4. skupno odkorakali, spremljani po somišljenikih, ki so jim klicali »Eljen«. Istočasno z opozicionalnimi poslanci sc je pripeljal tudi Tisza, ki ga je spremljal načelnik tajnih policistov Szmerescani.
Opozicionalne poslance, ki so od seje izključeni, so policisti iztirali iz dvorane tako, kakor se to zdaj navadno godi. Policist stopi k izključenemu poslancu, vojaško salutira in ga pozove, da naj zapusti zbornico. Če sc poslanec brani, se ga z roko rahlo dotakne in to se smatra za silo, nakar se izključeni poslanec odstrani. Ko so bili tako izključeni opozicionalni poslanci iztirani iz dvorane, so še ostali opozicionalni poslanci zapustili zborovalnico. Zbornica je nato rešila več imunitetnih zadev in izključila zopet 6 opozicionalnih poslancev za 15 sej iz zbornice.
ZBOROVANJE OGRSKE ZBORNICE V ZNAMENJU REVOLVERSKIH STRELOV.
Sila rodi protisilo. To jc stara resnica. Železni Tisza je znal ukrotiti s policijsko silo opozicijo, rešil jc bram-beno preosnovo, a obenem izzval tudi protiupor. Ogrski opozicionalni kričač Kovacs, mož, ki je zašpekuliral svoje premoženje v nesrečnih žitnih špekulacijah, je včeraj streljal na Tiszo, nato pa nase. Tiszc ni zadel in svet danes Dbčuduje hladnokrvnost predsednika ogrske' zbornice, ki je po izjalovljenem napadu na njegovo življenje hladnokrvno izjavil, da se seja nadaljuje. Ko je počil prvi strel, je tisza vstal, nato se pa zopet vsedel in hladno izjavil:
spuštujeja; zatu pa tud mi na smerna bt umazan in morma dat tistmo za-slušt, ker iz nam drži.«
»Čist prou maja, gnadleva! Ampak pr enmo ferklčke uja mel Zabukuču mal zaslužka ; a 1) na biu bulš, če b pu-
slal pu en ceu liter---?«
»Pepe, Pepe; ti maš pa špičaste besede. Tista toja žilca t kar na da gmaha preh, de daš enmu mal pud nus. No, le tih bod, sej jest nism umazana; um pa puslala pu pu litra —« »Sam pu pu?«
»Za srebrna puroka ga maš dosl pu; kedr uva praznuvala iz gespudam suprogam zlata puroka, ga uš dubu pa f;n ceu liter. Veš, Pepe, preveč pužrešen lUcl na smeš bt! tu ni lepu. Druh še tullc na daja. No, pa ene jetrea, al pa ledičce t um tud nardila, de s uš mal duša pr-vezu in loži na gespuda pučaku. Kašnc ""as pa raj, kisle al friganc?«
»Jetrea noj m nardeja frigane, ledičce pa kisle---«
»Oh, ti špicpub! No, le mal putrp; tim že tku nardila, de u cufriden
Boltatu Pese iz Kudeluga.
Sodim, da gre za čin blaznega človeka, ki se je sam odtegnil svetovni pravici in zato prestopimo preko tega dogodka k dnevnemu redu. — Stvar je pa kljub Tiszovi hladnokrvnosti zelo, zelo resna. Kakor poročamo na drugem mestu, sodi sodna komisija, da ni streljal Kovacs sam, marveč da sta morali v zbornici dve osebi streljati. Kovacs je izstrelil le štiri strele, našli so pa pet krogelj. Sodna preiskava dožene, če je sodnoprciskovalna komisija prav sodila in čc se ni motila.
Kovacsev napad dokazuje, da se v Budimpešti nahajajo ljudje, ki bi radi Tiszo usmrtili. Socialni demokrati sami priznavajo, da boja še niso ustavili, a da. sedanji trenutek za boj ni ugoden, ker skrbi preveč vojakov za mir in red v Budimpešti. V Budimpešti je namreč zbranih za vsak slučaj 28.000 vojakov.
Vladni »Fremdenblatt« piše o včerajšnjem Kovacsevcm napadu na Tiszo: Ogrski državni zbor je doživel čin, ki nima sličnega v povcstnici vseli parlamentov, doživel je dogodek, ki ga ni doživel niti francoski konvenl v svojih
najkrvavejših časih. Poizkušen umor in samoumor v ogrski zbornici tvorita strašno senzacijo današnjega dne v Budimpešti. Prvič se je v povestnici parlamentov zgodilo, da. je poizkušal poslanec usmrtiti zborničnega predsednika. Kovacsev napad gotovo povzroči nove viharje v ogrski zbornici, ki je doživela v stoletjih, kar obstaja, gotovo svoj najstrašnejši dan.
RUSIJA MOBILIZIRA.
Ruska vlada jc pozvala pod orožje vse častnike, ki so so nahajali na dopustu. V arzenalu v Nikolajevu strašno hitro popravljajo ruske vojne ladje. Rusko črnomOrsko brodovje vadi v bližini Sinopos (Mala Azija).
MINISTRSKA KRIZA V SRBIJI.
Srbski kralj jc vzel odstop vojnega ministra Stepanoviča naznanje in imenoval za srbskega vojnega ministra načelnika generalnega štaba generala Futnika.
Štajerske novice.
š Društvo sv. Marte v Gradcu priredi dne 10. junija veliko veselico v vseh prostorih društvene hiše. Poziv-ljemo torej graške rojake, da sc udeleže kar v največjem številu, osobilo, ker je namenjen čisti dobiček društvu samemu, ki ima nalogo skrbeti za brezposelne slovenske služkinje. Poštene in prijetne zabave bo našel vsakdo dovolj. V pritličju bo kratkočasil ljudi s svojo umetnostjo velik trebušni umetnik na eni strani, na dragi strani se bo uka-željnim Gračanom nudila prilika oglodati si Poslonjsko jamo in druge znamenitosti narave. V prvem nadstropju bo tamburaški zbor skrbel za zabavo veselih ljudi, šc višjo bodo pa našli primeren prostor oni, ki ne iščejo poze-meljske zabave. Tam se bo namreč igrala prelepa igra »Sv. Cita«. Razvcn tega nas bo obiskal ta dan eden največjih cirkusov in ena največjih potujočih gledaliških družb, kjer bodo kazali sve-to\ni mojstri svojo umetnost. A kar je največje vrednosti, ta dan bo mogoče vsakemu poskusiti svojo srečo pri sre-čolovu, kdor pa tam nc bo imel sreče, jo bo gotovo našel v ribniku. Popoldne 16. junija torej v Prokopigassc št. 12!
š Sami priznavajo. »Narodni List« jc v zadnji številki priznal, da pridejo, če se bo štajerski deželni zbor razpustil, po novih volitvah zopet dosedanji poslanci S. K. Z. v deželni zbor. List pravi »Položaj sc nc bo izpr.eraenil, ker
bodo klerikalni slovenski kmetje poslali v deželni zbor iste hujskače kakor sedaj.« Naši liberalci so torej obupali sami nad seboj. Pri nas na Štajerskem za liberalce ni ne cveta in šc manj sadu. Zdaj se ti ljudje tolažijo s tem, da psujojo naše poslance s hujskači. S hujskači pa so mislili liberalci sebe, saj se liberalec dandanes razume samo na hujskarijo.
š K občinskim volitvam v mestu Celju. Leta in leta sem se žo vrši v Celju boj med slovenstvom in nemštvom, oziroma nemškutai-stvom. Stari rodoljubi, na čelu jim rajni dr. Dečko, so s treznim delom pripravljali tla za — slovensko Celje. Vedno več slovenskih obrtnikov se jc naseljevalo v našem mestu, hiša za hišo je prehajala v slovenske roke, a nesreča jo hotela, da so si prilastili rešilno »narodno« delo v Celju ljudje, ki so ustanovili »Narodno stranko«. Ta, hip, ko se jc ta »Narodna« ustanovila, je bila zapečatena usoda slovenskega Celja. Če bi jih z bičem priganjal, so ti ljudje nc bodo brigali za razvoj Celja, saj imajo nujnejše delo razsajati in klobasariti po liberalnih shodih, farbati ljudi ter streljati s papirnatimi kanoni na obstrukcijskcga zmaja, vezati se pri volitvah zoper »klerikalce« z nemškutarji, ker se menda s tem najlepše reši »narodna« čast »Narodne stranke«. Ni se torej čuditi, ako je v očigled takemu vzgleclne-mu delovanju te stranke sc slovenstvo v Celju tako povzdignilo, da jc med 940 volilci v tretjem razredu za občinske volitve baje samo 165 volilcev Slovencev, v drugem razredu med 65 celo 21 in v prvem razredu mod 210 — 39 slovenskih, kakor prerokuje »Slov. Nar.«. Ta članek tudi pravi, da so liberalci med nižjimi sloji »opravili najmanj narodnega in gospodarskega dela za njih narodnostno probujo in samozavest ter za njih gospodarsko okrepitev«. Seveda, če se mora zunaj Celja hujskati proti rodnim bratom, proti S. K. Z., ne preostaja časa. za osvojitev Celja. Gotovo sc zdi liberalcu nemškutar manjše zlo, kakor slovenski »klerikalec«. Da, da, zares daleč so prišli naši liberalci!
š Tekmovalno streljanje mariborskih gimnazijcev. V sredo, dne 5. t. m., se jc vršilo na vojaškem streljišču ob navzočnosti odličnih gostov pod vodstvom stotnika Kisvardać tekmovalno streljanje mariborskih gimnazijcev. Pokazali so, da so se tekom 5 mesecev izborno izvežbali. Prvi dve darili sta dobila sedrnošolca Nemca grof Ferrari in Kaufmann (230 točk). Tretje darilo je dobil osmošolcc Muhič (210 točk), četrto osmošolcc Ivovačec (200 točk), oba Slovenca.
š Iz šolske službe. Prestavljeni so: definitivna učiteljica v Zibiki Marija Valenčak k Sv. Jurju v Slovenskih gcricah; definitivna učiteljica Ana Pire - Gabrič iz Zabukovja za učiteljico v Artičc pri Brežicah; provizorična učiteljica Marija Lebar pri Sv. Barbari v Halozah, učiteljicam istotam; provizorična učiteljica na Blanci, Julija Pe-trinčič, učiteljicam istotam. — V stalni pokoj je stopila učiteljica ročnih del na šoli Šoštanj - Topolšica, Gabrijela Ga-brovcc. — V začasni pokoj je stopila definitivna učiteljica Marija Domin-kus v Št. Janžu pri Sp. Dravogradu.
š Pri županski volitvi v Spuliljah pri Ptuju jc bil županom izvoljen posestnik g. Job. — Županstvo je odložil v Kammici pri Mariboru župan in nacl-učitelj Hofbauer.
š Kaj pijača napravi. Iz Št. Janža na Dravskem polju: V Juričičevem žga-njetoču je te dni pozno v noč popivalo več fantov. Spili so več steklenic žganja. Proti polnoči so se močno pijani med kričanjem in grožnjami napotili k hiši posestnika Janeza Petka v Sloveli jivasi, tam razdrli ves plot in spodkopali vrata ter pobili vsa okna. Nato so pričeli streljati v hišo ter metati kamenje. Prebivalci hiše so morali pri nasprotnih vratih zbežali. Ko jo soseda Marija Magošič pogledala skozi okno, kaj ta hrup pomeni, ji je nekdo zagnal v glavo velik kamen ter ji razbil čeljust in izbil več zob. Močno ranjeno so morali spraviti v mariborsko bolnišnico.
š Deklica zgorela. V št. Jurju ob južni železnici je zgorela poldrugo leto stara Neža Križnik. V neopaženem trenotku jo prišla do vžigalic, s katerimi sc je igrala.
š Roparski umor. V Vintcrovcih so našli v svojem stanovanju umorjeno posestnico Uršulo Zelenko. Ležala jc z razklano glavo na tleh v krvi. Zdravniška preiskava je dognala, da jc bila glava razklana s sekiro. V hiši, posebno v sobi, v kateri je stanovala, jc bilo vse prevrnjeno in oropano. Orožništvu se jc posrečilo izslediti tri umora sumljive fante, in sicer viničarsko sinove Franceta in Janeza Zatler ter Janeza Muhorko iz Vintrovec. Vse tri so izročil okrožni sodnjji v Mariboru.
š Protestantovska cerkev v St. IIjn v Slov. goricah? Iz Št. Ilja: Naseljeni lutrovei gojijo že dalj časa željo po lastni protestantovski cerkvi. Dosedaj opravlja lutrovski pastor protestantov-sko službo božjo pri Ilempelnu v Cirk-nici. Zadnjo nedeljo sta se vršila dva shoda radi protestantovske molilnicc, ki bi sc inaj zidala nekje v Št. Ilju. A zediniti se nc morejo lutrovski verniki, kje naj hi stala ta cerkev. Nekateri jo hočejo imeti v Št. Ilju, drugi v Cirk-nici, nekateri pa celo na Stari gori, da bi imeli do nje bližje sedanji in bodoči častilci Martina Lutra. Upali so, da jim bo dala »Sudmarka« denar, a ta ga nima, ker je njena kusa prazna.
š Poroka. V Št. Rupertu v Slov. goricah se je poročil Jakob Stiper z Ivano Šilec. Srečno.
š Smrtna kosa. V Spodnji Voličini pri Št. Rupertu v Slov. goricah je umrl veleposestnik g. Tomaž Krajne. — ,Vi Govcah, fara Št. Jedert nad Laškim trgom, je umrl posestnik Ignacij Ivornik.
š Ponarejene dvajsetice. Iz Brežic: V mostu in okolici krožijo ponarejene dvajseticc. Sumi sc, da so falzifikatc spravili Hrvatje čez mejo, kateri prihajajo posebno na semanjske dneve v Brežice. Falzifikati so narejeni iz svinca in se jih lahko spozna.
š Obrtno nadaljevalno šolo v Celja jc lotos obiskovalo 197 vajencev. Obisk in uspeh letošnjega leta jc bil povo-ljen. Na učence, ki so se celo loto marljivo učili in lepo vedli, se jc razdelilo več nagrad.
š Streli iz revolverja na orožnika. Kakor smo poročali v eni zadnjih številk »Slovenca«, je našel orožnik Vrabl v Rušah na binkoštno nedeljo v neki u ti nekega človeka, ki je večkrat proti njemu ustrelil, no da hi ga bil zadel, iu je nato pobegnil. Sedaj so našli, da je ta človek z nekim Rupertom Salz-mannom identičen, katerega zaradi večjih vlomov in tatvin že dalj časa zasleduje deželna sodnija v Celovcu. Salzmann je z rudarjem Matijem Nc-stom izvršil vse polno vlomov in tatvin po Koroškem in Štajerskem. Salzmann je najbrže pobegnil zopet proti Koroškem.
š Redko slavlje. Leta 1861 jc imenoval občinski odbor središki Andreja Ozmeca za cerkovnika kapele v Središču. To službo opravlja on zvesto že skozi 51 let. C. kr. namestnija mu je podelil.a svetinjo za 401elno zvesto službovanje; svetinjo mu je dne 2. t. mcs. g. župnik Canjkar na rolovžu v Središču po primernem nagovoru pripel. Občina Središče pa mu jc ob tej priliki o dokaz priznanja podelila lepo darilo. Ozmec so jc kot 141eten dečko peljal s konji v šumo, konji so se splašili in on je padel tako nesrečno, da jc prišel z glavo med drevo in voz, ki mu jo odtrgal spodnjo čeljust. Rana se mu je zacelila in mož je danes 74 let star in krepak za to starost. V službi osivelemu starčku želimo, naj bi še bil čil in zdrav.
š Razveljavljena in na novo razpisana je od namestnije občinska volitev •na Vitanu v ptujskem okraju.
š Ponesrečeni rudar. Iz Brucka ob Muri nam poročajo: Te dni jc peljal neki rudar v enem tukajšnjih premogovnikov svoj hunt po tiru iz rova. V rov pa jc peljal istočasno svoj hunt tucli rudar V. Kvotič. Prišla sta na tako mesto, kjer se je izogniti bilo nemogočo. Tucli po hudem naporu so jima hunlov ni posrečilo zadržati. Kvetiču je obe nogi popolnoma zdrobilo. Težko ranjenega so spravili v Bruck v bolnišnico kjer jc drugi dan nato vsled strašnih bolečin umrl. Kvotič je bil 25 let star in doma iz Podčetrtka na Spodnjem Štajerskem.
š Umrl je v splošni bolnišnici v Gradcu gostilničar in posestnik iz Oplotnicc pri Konjicah Anton Kricch-baum, v starosti 39 let.
š Razpisano je začetkom šolskega leta 1912/13 na celjskih samostojnih, nemško - slovenskih gimnazijskih razredih mesto učitelja. Prošnje do 20. junija.
š Nemški polom v Celju. Kakor smo žc zadnjič enkrat v »Slovencu« poročali, je pred nekaj tedni iz Celja izginil neznano kam stavbni podjetnik in inženir Viljem Lindauer. Sedaj so nad njegovim premoženjem otvoril i konkurz. Konkurzni komisar jc dežel-nosodni svetnik dr. Kotnik, začasni upravitelj konkurzne mase pa. svetnik dr. Schurbi. Pasive znašajo baje 800 tisoč kron, mecl temi je nepokritih do 600 tisoč kron. Prizadeti so pri tem posamezni celjski Nemci, med njimi posebno, kakor se čuje, tovarnar Westen in. razni nemški denarni zavodi. Lindauer je začel staviti lani novo deško mestno šolo, a je prišel preje v konkurz, predno jo jc dogotovil. Lindauer je posestnik žage in precej praznih 11 ost pri \ itan.ju. Tam je postavil tudi . .električno centralo. Lindauericv kon-
--t-C--■ T I_ 1---\ V--\
SEJNA DVORANA OGRSKEGA PARLAMENTA.
kurz je med celjsko nemško stranko povzročil precej pobitosti.
KLAVERN BILINSKIJEV SPREJEM V SARAJEVU.
Sedanji gospod Bosne, skupni finančni minister Bilinski, je došel včeraj dopoldne v Sarajevo. Pri sprejemu na kolodvoru so ga sprejeli vojaški in drugi dostojanstveniki. Prevzvišeni nadbiskup Štadler s katoliško duhovščino se sprejema ni udeležil, ker je deželna vlada odredila, da gre prvo mesto srbski pravoslavni, drugo katoliški in tretje mesto mohamedanski duhovščini. Zapostavljenje katoliške duhovščine, ki ji gre prvo mesto, ker je vladarska rodbina katoliška, nam kaže, kako da je bosenska birokracija prijazna katoličanom v anektiranih deželah. Bilinski je bil pri sprejemu na kolodvoru presenečen, ko je opazil, da katoliška duhovščina ne trpi prezira-nja. Bilinski je, kakor se uradno poroča, rekel: »Boli me le, ker niso navzoči tudi zastopniki katoliške Cerkve, katere zvest sin sem.« Sicer jih je pa Bilinski dobil še nekaj prav krepkih pod nos. Arnavtovič mu je rekel pri sprejemu: »Gospod minister, Bog daj, da bi bili Vi prvi minister, ki prinese deželi srečo.« Bilinski, zviti dvorjan in diplomat, je bil presenečen in je odgovoril: »Bog daj!« Kako da je bil Bilinski zmeden, se razvidi iz njegove zelo neumestne šale nasproti predsedniku bosenskega sabora, Šoli, kateremu je rekel: »Če ne boste odnehali, bom ukazal poslance zapreti in stradati. Tako jih že utrudim.« Na kolodvoru se je pripetil še nek drugi, zelo mučen prizor. Predsedstveni načelnik baron Rudt je obrnil hrbet kornemu poveljniku Appelu, ki je zato poklical Rudta. Baron se jc sicer opravičeval, a general je odgovoril, da mu opravičenje ne zadošča.
HRVAŠKA STRANKA PRAVA
je pričela 7. t. m. v Sarajevem konfe-rfnee. Zastopani so hrvaški, dalmatinski in bosenski pravaši.
OBISK ČRNOGORSKEGA KRALJA.
»Neue Freie Presse« poroča, cla Imenuje danes cesar črnogorskega kralja za imejitelja pešpolka št. 55. v Tarnopolu.
NEZGODA SAŠKEGA KRALJA.
Dne 7. t. m. dopoldne je saški kralj padel s konja, ko je ogledoval 24. kava-lerijsko brigado. Kralj si je poškodoval desno nogo in mora nekaj dni počivati.
BULGARSKI VLADAR V BEROLINU.
Bulgarskega kralja, kraljico, prestolonaslednika Borisa, princa Cirila in bulgarskega ministrskega predsednika Gešova je včeraj sprejel na kolodvoru v Beroiinu nemški cesar Viljem. Viljem je imenoval bulgarskega kralja za šefa četrtega thurinškega pešpolka štev. 72.
VSTAJA V ALBANIJI.
»Terdjima-i-Hakikab« poroča, da odpotuje v Albanijo senator in bivši minister artiljerijski general Rica paša. Iz Mitrovice v Peč odposlani turški vojaki so došli 6. t. m. v Peč. Turški vojaki so v zadnjih bojih izgubili 8 mrtvih. Turki poročajo, da so izgubili Albanci v bojih 2. in 3. t. m. veliko ljudi.
SESTANEK ANGLEŠKEGA KRALJA Z RUSKIM ČAROM.
Peterburški diplomatični krogi po-trjajo, da se sestaneta poleti angleški kralj in ruski car.
Dnevne novice.
"-{- 701etnico svojega rojstva praznuje jutri sveti oče.
+ Kdo je kriv razpora na Slovenskem? Liberalna stranka ima nekaj političnih vajencev, ki sedaj pisarijo po »Narodu« narodne članke slovenski inteligenci. En tak vajenec je zagrešil preteklo soboto v »Narodu« uvodni članek, v katerem trdi, cla je liberalna stranka v kranjskem deželnem zboru napravila konec nemškemu gospod-stvu. Res pa je, da je liberalna stranka podpisala v kranjskem deželnem zboru nemško-slovensko liberalno zvezo, in da je naša stranka to zvezo razbila s tem, da je predlagala slovenski sejni zapisnik. Politiški vajenec v »Narodu« zopet ponavlja staro liberalno laž, da sta Mahnič in Missia kriva vsega razpora na Slovenskem. Kje je neki bil takrat dr. Mahnič in kje dr. Missia, ko je že dr. Janez Bleivveis dvigal svoj glas proti liberalni struji, proti liberalnim predrznežem, ki so prepojeni s tujim duhom spletkarili z lažmi proti nositeljem starega slovenskega programa. Ali ni že dr. Bleivveis opeto-vano dvignil svoj glas proti razdiralnemu delu pristašev »Slov. Naroda«? Ali vam hočemo citirati iz »Kovic« dr,
Bleiweisove tožbe o liberalnih očetih razpora na Slovenskem in njegove uničevalne označbe »Narodovcev«? Liberalizem s svojo ošabnostjo jc bil pocl Blei-\veisom tak, kakršen je danes, liberalizem je bil vedno nositelj razpora na Slovenskem in je še danes. Liberalizem se je že za časa Bleivveisa boril z istimi podlimi sredstvi, kakor se bori danes. Pred nami leži lastnoročno pismo dr. Bleivveisovo, v katerem se bridko pritožuje nad liberalnimi rovar-ji, ki so ob priliki neke državnozbor-ske volitve »sklenili našemu političnemu programu . nasprotne resolucije« ter pravi: »To je bila zgolj demonstracija, da se je moglo brž tele-g r a f i r a t i Slovencem najbolj sovražnim časnikom »P r e s -s e« itd. in tudi v volitve naše dozdaj šc neznani r a z p o r vreči.« Proti »demonstrativno strastnemu postopanju »Narodovih« privržencev« poziva dr. Bleivveis zaupnike, »naj se izreko za naše starodavno slovensko geslo: Vse za vero, dom, cesarja« ter prosi. »da takim volilcem, ki so premalo podučeni v političnih zadevah, ali zmoteni po sleparijah »Narodovih« ka-žete resnico. Vidijo naj, kako se »Narodovci« sami sebe lažnike imenujejo!« Taka so dejstva, katerih vsi »Narodovi« politični vajenci ne morejo iz-kriviti. Kclor želi združenja Slovencev, proč od liberalcev, v Vseslovensko Ljudsko Stranko!
+ Liberalci in logika. »Narod« se je na naš članek od srede o evharistič-nem kongresu odzval zopet — po svoje. Iz konteksta je vzel nekaj stavkov, s katerimi dokazuje, cla je nam narodnost deveta briga in cla proglašamo narodnost za poganstvo. — To je »Narodova« logika, logika zlobe, ki obrača in obrne vsako besedo samo na slabo. Omenjeni članek je pisal mož, ki je naroden do mozga in se noče dati prekositi v ljubezni do naroda tudi ne od »patentiranih zakupnikov narodnosti«! Baš to, da ga boli, cla se pod imenom narodnostnega boja, ki nam je tako potreben, bije boj zoper vero, je priča njegovega narodnega čustvovanja. Nikjer ni zapisano, da se mora narodna misel umikati verski misli sploh, ker sta obe lepo združljivi; rečeno je le: »Narodno čustvovanje se mora ob tej priliki (ev-harističnem kongresu) umakniti drugemu čustvovanju. Verska misel mora pri tem nadvladati vse.« Na evharisti-čnem kongresu ne bo naša narodnost prav nič trpela; nasprotno: s častnim nastopom bomo našemu narodu pridobili le ugled pri drugorodcih. — »Patentirani zakupniki narodnosti« so samo zato tako nazvani, ker si sami do-mišljujejo, da so v zakup vzeli narodnost. Toda od nemških zaveznikov se ne bomo učili ljubezni do naroda! — Nič pa »Narod« ne odgovarja očitanju, da bi naši liberalci in demokrati bičali in za norca imeli samega Kristusa, ko bi ga v roke dobili; nič, da pod pretvezo narodnosti bijejo boj zoper Cerkev. In to je, za kar se tukaj gre! Ko bi Vi narod res ljubili, ne bi zasramovali tega, kar je narodu svetega. Ko bi Vi delali za narodnost, in nas pustili, ki delamo za vero in narodnost obenem, bi šlo vse lepo skupaj. Toda s svojim divjanjem zoper Cerkev, boste Vi, ki Cerkev brezprimerno bolj sovražite, kakor narod ljubite, v imenu narodnosti narod — razmesarili!
+ Vsa treznomisleča javnost proti Macharju. Na slehernem shodu katol.-narodne stranke na Češkem, kakor na Moravskem se vrše protesti zoper bogokletno Macharjevo čitanko. O nekaterih takih shodih smo že ob priliki pisali. Danes poročamo o protestnem shodu, ki se je vršil 2. junija v Jaro-mericah. Glavni govornik je bil urednik J. U. C. Nemeček, ki je kar najstrožje obsodil imunizirano Macharjevo čitanko. Konccm shoda je bila sprejeta naslednja resolucija: Udeležitelji shoda, ki se vrši 2. junija t. 1. v Jaromeri-cah, izrekajo svoje ogorčenje poslancem: Stejskalu, Svobodi, Votrubi in Pokornemu, ker so s svojimi podpisi omogočili imuniziranje brezprimernih napadov pisatelja Macharja na Kristusa, cerkev in cesarja. Obžalujemo, da so se sploh našli poslanci, ki smatrajo v tako resnih časih za svojo glavno dolžnost podpirati in širiti protikr-ščansko ščuvanje.
-r Napredek katoliške zavesti se opaža vsepovsod. Za Bavarsko je govoril Dunaj, za Dunajem Belgija, pa tucli iz Francoske so pričela prihajati razveseljiva poročila. V francoskem katoliškem časopisju priobčujejo sedaj statistiko o izidu občinskih volitev na Francoskem v onih krajih, kjer so delali občinskizastopi t e ž -koče verskim procesijam in ccrkvenemu z v o n e n j u. Izmed 27 takih občin, ki so bile v radikalnih j rekah, je prešlo 22 občin pri zadnjih ! volitvah v katoliško roke.
-h Soc. demokraški volilni sleparji.
Soc. domokraška »Zarja« sedaj, ko smo jo prijeli za ušesa, o liberalnih lažeh o Kregarju lopo molči. Ker pa jo preširoko hlastala po liberalnih lažeh, ne da bi spoznala, da ji je prej treba pomesti pred soc. demokraškim pragom, jo danes opozarjamo na senzacionalna odkritja nekega češkega dunajskega so-clruga v »D e 1 n i c k i h L i s t y c h«. Dotični sodrug je že 24 let član dunajske soc. demokraške stranke. Ker je sedaj dunajska »Arbeiter Zeitung« očitala brnskim češkim soc. dem. avtonomi-stom, da so pri volitvah v brnsko bolniško blagajno s sleparijami premagali centra liste, se je kot zagovornik svojih čeških sodrugov oglasil dunajski češki soc. demokrat, ki očita v »Del-nickih Listych« dunajskim soc. demokratom, da so za fabriciranje soc. dem. volilcev za razne volitve na Dunaju ustanovili na raznih krajih garderobe, ki prekašajo garderobe marsikaterega duna jskega gledališča I Sodrug našteva celo vrsto nepopisnih soc. demokra-ških sleparstev. — Tu je polje za »Zarjo«!
+ Uradništvo in slovenski državni poslanci. »Narod« liberalno uradništvo, ki se ima za nekega polboga, tako vleče, da bi si morali gospodje to vendar že enkrat prepovedati. Par slučajev. Profesor Verstovšek je stavil v šolskem odseku na Dunaju predlog, da naj država prispeva deželam in občinam za zidanje in vzdrževanje šolskih stavb. »Narod« jc pa prinesel isti dan brzojavko, da je profesor Verstovšek predlagal, cla naj država nič ne prispeva za šolske stavbe. Dr. Korošec je predlagal, naj se nekatere točke v službeni prag-matiki za uradnike tako izpremene, kakor želi vlada, ker drugače službena pragmatika nc bo potrjena ne od gosposke zbornice, ne ocl cesarja. Dr. Korošec je strankam večine, ki nočejo teh ocl vlade zahtevanih izprememb sprejeti, v obraz vrgel, da uradnike varajo in sleparijo, ker dobro vedo, cla vlada ne bo drugače te pragmatike potrdila. Edina, ki resno misli, da bi se ta službena pragmatika sprejela, je S. L. S. In kaj je »Narod« pisal: »Vse stranke razun slovenskih klerikalcev so pokazale, da jih vse grožnje vlade ne morejo ustrašiti, da. bi se ne zavzele za pravično ureditev uradniškega vprašanja. Vsaka stranka se je sramovala opravljati za vlado biriško službo, le slovenski klerikalci ne.« Seveda, glasovati za stvari, o katerih ve vsakdo že naprej, da jih vlada ne bo potrdila, je lahko, pri uradništvu pa utegne vendar dober vtis napraviti. Dr. Korošec je nadalje predlagal, naj se vlada ozira pri nastavljanju uradništva tudi na to, da bodo uradniki iste vere in znali čisto perfektno tisti jezik, katerega govori najmanj 20 odstotkov prebivalstva. Ta predlog bi napravil na mah konec krivicam, ki jih trpimo od strani nemškega uradništva. »Neue Freie Presse« je sama to priznala, da hoče dr. Korošec rešiti s tem jezikovne spore. In kaj pravi »Narod«: »Naši klerikalci so glasovali za to, naj vlada kakor doslej na Slovenskem zapostavlja slovenske uradnike in daje prednost nemškim. S. L. S. noče, cla bi vlada nastavljala uradnike po njihovi sposobnosti in po potrebi dejanskih razmer, zlasti narodnih .« Ali slišite lažnjivca! Zadnjič enkrat je poslanec Verstovšek v razpravi o službeni pragmatiki par ur govoril in »Slovenski Narod« je drugi dan metal bombe v »škodljivca parlamenta in podle izdajice ubogih tlačenih uradnikov«. Mimogrede rečeno, so ravno takrat. v ljubljanskem mestnem svetu liberalni svetniki sprejeli sklep, v katerem se pritožujejo, zakaj da naša stranka na Dunaju ne obstruira! — Preteklo sredo je pa imel obstrukcijski govor v zbornici Biankini ali kakor bi ga »Narod« imenoval, »zastopnik naprednih Jugoslovanov«. Ja, prijatelj, čc Biankini obstruira, to je vse nekaj drugega. In res včerajšnji »Narod« piše: »Računi so se delali brez poslanca Biankinija. Ta je z dolgostjo svojih izvajanj opozoril iznova na hrvaške razmere. Govoril je skozi in skozi stvarno.« Tako je treba pisati, kadar liberalec obstruira. »Slovenski Narod« pa yina biti še bolj hudomušen. Poslance S. L. S. napada, češ, da so sovražniki uradništva, deželni odbor pa v isti številki napada, češ, poglejte, koliko uradnikov so nastavili v deželni muzej. Glejte, tako se denar kje meče uradnikom! To je Pavliha v liberalnih uredništvih!
+ O neki pravni zadevi med kardinalom dr. Bauerjem v Brnu in bivšim brnskim nadškofom dr. Kohnom poroča neka dunajska korespondenca. Po tej korespondenci je verski zaklad na pritožbo dr. Bauerja, vrnil dr. Bauerju 1,670.000 K, katere je brnska škofija dolgo vrsto let neopravičeno plačevala merskemu zakladu. Dr, Baucr da jc clal
to vsoto »pasivni katoliški hranilnici v Ljubljani«, dr. Kohn pa da oni del vsote, ki pripade na sedemletno njegovo škofovanje, zahteva zase. Tu je očivid-no velika pomota. V Ljubljani ni bilo in ni nobeno pasivne katoliške hranilnice, vsi naši zavodi so v najlepšem razvoju in ne potrebujejo take pomoči. Dotično poročilo je torej ali zlobna izmišljotina ali je pa zamenjava s celovško nemško centralno posojilnico.
+ Delo za ljudstvo. Slov. katol.
1	z o b r a ž. društvo v Komendi priredi v nedeljo, dne 9. junija 1912 poučni tečaj. Predavatelji: Drž, in deželna poslanca dr. Korošec, dr. Krek; profesor dr. Hohnjec; deželni zdravstveni referent dr. Dolšak. Dopol* clne. V »Društvenem domu«: Dr. Korošec: tri četrt na osem clo tri četrt na deset (za fante in može): Kaj je treba vedeti, cla se s pridom čitajo politični časopisi? — Dr. Krek: 11. clo 12.: Kmet in politika, obrtnik in delavec, pa politika. — Dr. Krek: 1. do 2.: Socialno delo v društvih. — V šoli (za dekleta) 2 Dr. Hohnjec: tri četrt na osem do tri četrt na deset: Dekliška organizacija.
—	Dr. Dolšak: 9. do 10., 11. do 12.: Skrb za zdravje. — Dr. Hohnjec: 1. do 2.: Sa-moizobrazba slovenskih deklet. — Dr. Dolšak: 3. do 4.: Skrb za bolnike. —i Dr. Korošec: 4. do 5.: Naša politika, -h Dr. Hohnjec: 5. clo 6.: Dekle in žena v javnosti. — Sklep: Dr. Krek in drugi,
+ Izjava. »Slov. Narod« me je ne-i davno v dopisu iz Žužemberka napa-i del ter mi očita nepravilnosti pri deliti vi državne podpore v Žužemberku. Vsi »Narodovi« podatki so neresnični, isto-i tako trditev, da sem spravil 60 K. Do-t tični računi niso še sklenjeni ter so kr-i mila še na razpolago tucli »Narodovemu« dopisniku, če jih hoče. Več se mi ne zdi vredno odgovarjati. Dotičnik, ki je spravil laž v »Narod«, naj se pod-i piše, potem bova govorila pred sodnijo,
—	I v a n V e h o v e c , deželni posla,ne<; in župan v Žužemberku.
-j- K požaru v Šenčurju se nam po« roča: Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani je izplačala v zadovoljnost vsel] pri njej zavarovanih pogorelcev v Šenčurju takoj po požaru skupni znesek 16.982 K. To naše domače zavarovalno podjetje je ob tej priliki izvršilo svoja dolžnost prej kot katera druga zavaroi valnica, čeprav — brez avtomobila, Ljudstvo je z Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani prav zadovoljno.
+ Pogreb ponesrečenega socialno-demokraškega voditelja Silbererja na Dunaju sc je odlikoval po tem, da se je vršil brez duhovnika. Tako jc določil Silberer v svoji oporoki.
r Za pogorelce v Šenčurju sta vložila poslanca Demšar in Jarc v sredo v državnem zboru nujen predlog, naj da vlada takoj preceniti škodo in nakloni pogorelcem hitro in izdatno podporo.
-f Za »Ljudski sklad« so darovali v mesecu maju sledeči gospodje: Preč, knezo-škof Jeglič 20 K. — Poslanci Povše 120 K, Demšar 100 K, Pogačnik 170 K, Gostinčar 30 K in Jaklič 60 K. -i Dr. Lampe, dr. Pegan, dr. Zaje in Josip Lončarič po 20 K. — Dr. Gregorič in dr. Derganc po 10 K. — Prelat Kalan, stolni vikar Smolnikar, kanonik Šiška, dr. Ušeničnik Al., ravnatelj' Traven, Rašica, g. profesor Dermastia, župnik Pe-trič, generalni vikar Flis in trije neimenovani po 5 K. — Dr. Dermastia 3 krone, urednik Kerhne 4 K, ravnatelj Jovan, župnik Barle, dr. Lovro Pogačnik, kanonik Čekal in neimenovan po
2	K. Dr. Jerič, dr. Natlačen, dr. Mal. J. Ložar in neimenovan po 1 K. Ivan Tu-šar, Idrija. 3 K. — J. Slavec, nabral v Dolenjem Logatcu med somišljeniki S. L. S. 20 K. — Spominjajte se ob vsaki priliki »Ljudskega sklada« S. L. S. Prispevke sprejema tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta 6, II. nadstropje.
—	Na čruučah se ustanovi gasilno društvo. — V nedeljo, dne 16. t. m., bo v društvu predaval dr. K r e k. — G. Peter L a p, bivši hlapec na Črnučah, je podaril za Društven dom 100 K. Bog mu plačaj stotero!
—	Za doktorje filozofije so bili pro-movirani gg. France Štele, Jakob Šile in Franc T r cl a n v sredo, dne 5. junija 1912 ob tri četrt na 1. uro v slavnostni dvorani dunajskega vseučilišča; za doktorja prava pa g. Janko Vidic v petek, dno 7. junija. Vsi novi doktorji so starejšine »Danice«. Iskreno česti-temo!
—	Prvi višji zdravstveni svetnik v Avstriji je imenovan. Ta naslov je dobil primarij brnske deželne bolnišnice dr. Karol Katholieky.
—	V ljubljanski okolici čuli odmev eksplozije pri Dunajskem Novem Me-slu? Iz Št. Vida nad Ljubljano, 7. junija 1912. Med 8. in 9. uro danes zjutraj je bilo slišati neko čudno gromenje. 2 kosca, ki sta ravno zajutrkovala in ležala na zemlji, sta čutila, da se je zemlja nekoliko stresla, pri tem sta slišala ikJgo gromenje in za .tem dva иока. V
neki hiši so slišali, kakor bi se vrata sama od sebe trdo zaprla in so se zato bali, da so strahovi. Tudi v Dravljah se je v istem času slišalo gromenje. Cel dan se je govorilo o tem, da se je najbrže v Kamniku vnela smodnišnica. S strahom smo čakali zvečer »Slovenca«. Ta nam pa je prinesel strašno novico o nesreči na Dunaju (o kateri poročamo na drugem mestu. Ur.).
—	Vič. Telovadni odsek Orel Slov. katol. izobraževalnega društva priredi jutri v nedeljo 9. junija burko s petjem »Lumparij Vagabund«. Cene navadne. Med odmori igra popolna društvena godba.
—	K našemu dreadnoughtu »Viribus unitis« o katerem se je pisalo, da so se inženirji zmotili pri njem za težo 240 ton naj doda nestrokovnjak samo par opazk. Da bi inženirji pozabili pri težkih topovih na lafete, je popolnoma izključeno. Saj so ravno topovi z vso pripravo, stolpi, močnejšo podlago v stavbi, municijo, stroji za premikanje itd. glavni del vojne ladje. Ocl velikosti in števila težkih topov jc odvisna velikost ladije. Ravno glede teže topov in lafet so tako natančni podatki na razpolago, da je prav tako malo mogoče misliti na to, cla bi se pozabilo, kakor pa pi'i novi stavbi na temelj. Nadalje jc tudi teža 240 ton v primeri s celo ladjo tako neznatna, da ladja to komaj občuti. Ladje te velikosti nakladajo do 2700 ton premoga in ga pokurijo na dan 200 do 300 ton, toraj bi teža 240 ton ne pomenila druzega, kot da bi ladja za en dan manj premoga naložila, oziroma en dan manj mogla na morju voziti. Pri velikosti ladje, 150 m dolžine in 29 metrov širine, meri njeno površje okoli 4000 m2, z večjim bremenom 240 ton, bi se ladja pogreznila lc za 0 cm globokejc, to pa je tako neznatno, da se niti opazi ne. Razlika teže v ladji se že s porabo premoga lahko poravna, kajti navadno take ladje nakladajo le do 1200 ton premoga, v slučaju daljše vožnje se pa zaloga z vporabo vseh v to odločenih prostorov pomnoži na 2700 in še več ton. Žc tukaj imamo razlike za 1300 ton teže, katera se pa dan na dan spreminja. Zaradi razlike 240 ton v teži smo tukaj lahko prav brez skrbi.
—	Italijanske državne zastave v Zadru. Dne 2. t. m., ko Italijani slave takozvano »Festa dello statuto« (ob letnico ustave), je italijanska državna zastava visela ne le na italijanskem konzulatu, kakor je bilo doslej običajno, marveč z namestnikovim dovoljenjem tudi na konzulovem privatnem stanovanju in dveh italijanskih paro brodnih agencijah. Italijanski konzul je celo prosil, da bi smeli tako zastavo razobesiti tudi vsi regnikoli, ki jih je silno mnogo, a to se ni dovolilo. Hrvatje so opravičeno nejevoljni že radi gornje novosti.
—	Hrvaški gostilničarji v Belgradu. Hrvaški gostilničarji, ki se udeleže hrvaškega gostilničarskega zborovanja v Zemunu, prirede od tam skupen izlet v Belgrad, kamor so jih povabili srbski gostilničarji. Izlet se vrši dne 12. t. m.
—	Srbski gostje na Hrvaškem. Učenci šole za živinorejo in planinsko gospodarstvo v Kraljevem v Srbiji so te dni pod vodstvom ravnatelja došli v Zagreb. Ogledali si boclo vse gospodarsko važne zavode in naprave na Hrvaškem.
—	Obrtno strokovna razstava za obdelovanje dragocenih kovin. Od tukajšnjega »Zavoda za pospeševanje obrti« se nam poroča, da je bila obrtna strokovna razstava za obdelovanje dragocenih kovin, prirejena od »Obrtno pospeševalnega urada« na Dunaju, otvorjena dne 5. t. m. in se bo zaključila dne 30. t. m.
—	Predavanje o lepotah naše dežele na Dunaju. Jutri v nedeljo, ob 6. uri zvečer bo v mali dvorani dunajske »Uranije« predavanje o Postonjski jami in njeni okolici.
—	Lov v najem. Lov krajevnih občin Bloke, Lož in Stari trg se bo oddal za dobo pet let, počenši s 1, julijem 1912, v najem potom javne dražbe dne 20, junija 1912, ob 3. uri popoldne v prostorih g, Gregorja Laha v Ložu. — Lov krajevnih občin Cerknica in Žilce pri Sv. Vidu se bo oddal za dobo pet let, počenši s 1. julijem 1912, v najem potom javne dražbe dne 19. junija 1912, ob 2. uri popoldne v prostorih občinskega urada v Cerknici. Dražbene in najemne pogoje se zamore vpogledati pri c. kr. okrajnem glavarstvu,
—	Ustanovni občni zbor »Društva lastnikov hotelskih in zdraviliških naprav v radovljiškem političnem okraju s sedežem na Bledu« se vrši v ponedeljek, dne 10. junija popoldne ob pol 3. uri na verandi hotela »Triglav« na Bledu,
—	Pazite na otroke! V Loki pri Mengšu so se igrali otroci pod nekim kozolcem. Komaj štiri in pol leta starega Franceta Rihtarja, železniškega delavca sina, je gnala radovednost pogledat kako velik jc svet. Zlezel je
na kozolec, od koder je telebnil na tla in si desno roko poškodoval. Drug enak slučaj se je zgodil v Drulovki. Na dvorišču posestnika Franceta Trilarja jc stal vprežen konj. Na vozu je stal triletni Andrejček, Trilarjev sinček. Medtem je pa konj vprego potegnil naprej, a otrok je vsled sunka padel na tla in si zlomil levo roko.
—	Požar pri Vinici. Ogenj so v Drc-novcu pri Vinici povzročili otroci. Ogenj je vpepelil v četrtek dve hiši in 3 gospodarska poslopja z vsemi premičninami. Škodo cenijo na 8000 K, katera jc le deloma z zavarovalnino krita, večjo nesrečo so preprečili: vini-ška požarna bramba, domačini in Hrvati, kateri so bili pri .večernicah in takoj na pogorišču.
—	Otrok morilec. V Zaprešiću pri Zagrebu se jc Dietni Marko Parkov prepiral s svojima mlajšima bratoma. Zagrabil je nož in je svojega sedemletnega brata večkrat zabodel v vrat tako, cla se je ta zgrudil mrtev. Sletno sestro jc ranil smrtnonevarno. Ko so dečka odpeljali od brata in sestre, jc bil ves besen.
—	Obesila se je. Sodnega oficijala Franceta Čižmeka soproga, 431etna Ana Č i ž m e k se je dne 6. junija zvečer okrog desete ure obesila na podstrešju svoje hiše v Žabji vasi. Zapušča izmed 13, šc živečih pet otrok. Nesreč-nica je zadnje dete povila pred 14 dnevi. Bila je marljiva žena. V smrt so jo tirale rodbinske razmere. Pred par leti je bila radi slaboumnosti sprejeta v zavod za slaboumne na Studencu. Tam je ostala par mesecev. Vrnila se je potem zopet k možu v Novo mesto, kjer je popolnoma okrevala.
—	Mednarodni požarni kongres sc vrši tc dni v Peterburgu. Posetilo je ta kongres okoli 1500 raznih zastopnikov gasilnhi organizacij iz vseh držav, celo 7. Japonskega in zastopnikov zavarovalnih družb proti požarnim škodam. Zboruje se v štirih sekcijah. V tretji sekciji jc prišlo do razpora mecl akcijskimi in vzajemnimi zavarovalniškimi podjetji, ker so vzajemne zavarovalnice zahtevale kontrolo nad akcijskimi družbami. — Obenem se vrši razstava raznih najmodernejših gasilnih sreclstgv.
—	Iz šolske službe. Suplentinja na ljudski šoli v Spodnji Šiški je postala izprašana učiteljska kandidatinja Ka-rolina Pišlar. Absolvirana učiteljska kandidatinja Ruža Jeraj jc imenovana za suplentinjo na slovenski osemraz-rednici v Ljubljani pri Sv. Jakobu, ker je obolela učiteljica Avgusta Matta-novič.
—	Doslovni slovenski prevodi latinskih In grških klasikov. Skoro doslovni prevodi Ovida, Iliade, Odiseje in Enide v heksametrih, katero je prevedel g. B. Bevk, kurat deželne bolnišnice v Gorici, se dobe po vseh ljubljanskih knjigarnah. Vsi, ki se zanimajo za lepa stara klasična dela, sc opozarjajo, da si jih omislijo.
—	Žetveni dopusti se letos tako-le določijo: Pešpolki štev. 7, 17, 19, 27, 32 in 97, lovski bataljoni štev. 7, 8, 9, 11, 19, 20, 24 in 29, gorski artiljerijski polk št. 3 od 1. clo 21. julija. Prvi turnus trdnjavskega topničarskega polka št. 4 od 1. do 21. julija; pešpolka štev. 47 in 86 ocl 6. clo 26. julija; bosensko-herce-govska pešpolka št. 2. in 4 ocl 8. do 28. julija; lovski bataljoni štev. 5, 17 in 21 od 14. julija do 3. avgusta; trclnjavski artiljerijski polk št. 3 od 4. do 24. julija, drugi turnus trdnjavskega artilerijskega polka št. 4 ocl 26. avgusta do 15. septembra. Kolikor to dopusti služba, se dovolijo dopusti tudi ob vinski trgatvi. Za deželno hrambo se je žetveni dopust tako-le določil: deželno-brambni polki štev. 3, 4, 5 in 27 od 30. junija clo 19. julija, dcželnobrambni polk št. 26 od 6. junija do 26. junija.
Sumo« in slovenski le« iisii.
Poraz belgijskih socialnih demokratov in liberalcev je na glave liberalnih urednikov tako vplival, da jih je čisto omamil. Šele sedaj so prišli nekoliko zopet k sebi, in treba je svetu pojasniti, kdo tiči zadaj za tem porazom. Pravzaprav so liberalci zmagali, ker liberalec sploh zmeraj zmaga, če ne drugje, vsaj na papirju, ampak to pot so bile krive poraza »črne kobilice«; tako imenuje »Slovenski Dom« samostane. Danes imata »Dan« in »Slovenski Dom« strašne članke o belgijskih samostanih., da jih jc najmanj 4135 in 85.744 menihov in nun, ki da imajo denarja kakor trave. Kar oči jim žaro pri misli, kako bi se dalo tako-le par milijonov kakor v »Glavni posojilnici« v žep spraviti. »Doli z samostani!« pravijo, pa so tako zmešani, da štejejo za samostane vsako redovno hišo, šole, delavnice, bolnišnice, zavetišča za sirote in starčke, gimnazije, katere re-dovniki upravljajo. Belgijski redovniki
poučujejo 400.000 otrok v svojih Šolali in država jim da za to na leto 8 milijonov, torej na otroka 20 frankov. V državnih šolah pa mora plačati Belgija za vsakega otroka 120 frankov. Ampak kaj za to, cloli s samostani! samo da bodo morali davkoplačevalci na leto 40 milijonov frankov več plačevati. Liberalec itak rad plača. Samo v Hen-negau imajo sestre v bolnišnicah 4500 bolnikov, obiščejo črez 50.000krat bolnike po zasebnih hišah, vzdržujejo zavod za 2000 starčkov in neozdravljivih bolnikov, imajo zavocl z 1600 slepci, gluhimi in osirotelimi otroci, norišnico z 2200 bolniki in za vse to ne da živ krst niti vinarja. Ampak kaj to liberalcu mar! Doli s samostani! bomo že plačali. Pa krščanske stranke bodo že skrbele, da bodo libcralci »doli« šli, ne pa samostani. In tako bo liberalna stranka lahko rekla kakor pravi narodna pesem: Rada bi v klošter šla, pa je že prepozno.
Slrašno eksplozicija smodnika v Wdllers-doriu.
Uradno poročilo o nesreči.
V Wollersdorfu obstoja največja državna tvornica streliva. Izdelujejo razno vrste streliva. V tvoimici jc sedem artiljerijskih inženirjev in 20 vojaških tiradnikov nastavljenih. Delavcev z vojaki je 200. V prvi vrsti se izdelujejo patroni. Kakor smo že včeraj poročali, se je včeraj pripetila v "VVollers-dorfu strašna eksplozija. Vojaško poveljstvo v Dunajskem Novem Mestu je o nesreči vojnemu ministrstvu poročalo: Poslopje št. 48 municijske tvor-nice v W611ersdorfu je zletelo v zrak. Do zdaj (7. t. m.) so dobili 14 mrličev. Tovorni avtomobili, ki so dobavali municijo, so pripravljali motorje. Zapazil se je plamen na nekem avtomobilu, nato je pa zletelo poslopje št. 48 v zrak. Ocl poslopja ni ostalo nobene sledi. Artiljerijskega nadoficijala Ada-micka jc vrglo v zrak. Našli so le legitimacijo in nekaj sukna. Sedem civilnih delavcev je mrtvih, clva vojaka, ki sta stala na straži, sta nevarno ranjena, vojak, ki je stražil poslopje, je videl švigati plamen in so je rešil. Ranjenih je do 100 oseb, med njimi veliko nevarno. Nesreča se jc zgodila ob 8. uri 21 minut 42 sekund in so tresenje zemlje zaznamovali seismograiični aparati dunajskega centralnega zavoda za meteorologijo in geodinamiko. Zemlja se je stresla, kakor ob bližnjem potresu. Pok, ki je spremljal eksplozijo in tresenje zemlje, se je čul celo na Ogrskem. Tudi v Schonbrunnu se je čul pok.
Uradno poročilo o žrtvah nesreče.
Vojaška oblast poroča, da so ob eksploziji izgubili življenje: artiljerijski nadoficial Adamicko, vojaška šoferja Prener in Bora, civilni delavci Metzger, Fruhwirt, Schimanek, Fein-rnann, Garherr in Egcr. Nevarno sta ranjena delavca Biirger in VVendel. Števila ranjencev vojaška oblast ni dognala. Ekrasit in dinamit se v ponesrečenem objektu ni nahajal.
Poškodbe v Dunajskem Novem Mestu.
Zračen pritisk je napravil največ škoclc v mestnem delu Josefsstadt. Cela ni ostala niti ena šipa. Ranjenih j e n a d sto oseb. Prebivalci so hiteli na kraj nesreče, ki je bil nekaj minut zagrnjen vslecl smodnikovega dima v temo. Pet vojaških letalnih aparatov je popolnoma poškodovanih. Povs«d po ravnini ieži opeka. Razkosana človeška trupla in človeško meso leži raztreseno po ravnini. Pogled je grozen. Tu leži mrtvo truplo brez nog, tam truplo brez glave, poleg trupla brez glave mrtvo truplo sivolasega delavca brez roke in noge. Izpod razvalin se pa čuje stokanje in kričanje nevarno ranjenih žrtev. Neki avtomobil, ki je vozil cb eksploziji mimo poslopja 48, je izginil brez sledu. Le tu in tam so našli posamezne kose avtomobila. Sreča v nesreči je, ker so šele pred dnevi iz ponesrečenega poslopja spravili dinamit. Če bi bil še dinamit v poslopju, bi bilo Dunajsko Novo Mesto zletelo v zrak.
Kraj nesreče so zaprli vojaki, ki zbirajo kose razkosanih človeških tru-pelj in kroglje, ki še niso eksplodirale. Pomagajo jim ognjegasci.
Brzovlaki vsled eksplozije v nevarnosti.
Nadinžcnir južne železnice Kiliam prroča o nesreči: Ko je vozil brzoviak št. 1107 ob enčetrt na 9. uro dopoldne mimo objekta 48, se jc čul strašen pok. Strojevodja je takoj ustavil vlak, ker se je bal, da skoči vlak iz tira. Potniki so dobili vtis, ko da bi se streljalo iz pušk in iz revolverjev. V dunajskem brzovla-ku so bile pobite vse šipe in jc bilo nevarno ranjenih 20 oseb, ki so jih v Dunajskem Novem Mestu obvezali, nakar so potovali naprej.
Prestolonaslednik obiskal ranjence.
Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand je obiskal Wollersdorf, nato pa ranjence, ki leže v civilni in v voja-i ški bolnišnici.
V bolnišnicah
leži v Dunajskem Novem Mestu in sicer v civilni bolnišnici 6 mrtvih in 2 nevarno ranjeni osebi, v vojaški bolnišnici pa 4 mrtvi in 2 nevarno ranjena vojaka. Zemljo na kraju nesreče še izko-pujejo in najdejo še nc agnoscirane kose človeškega mesa. Število mrtvih in ranjencev še nI natančno dognano.
Primorske vesli.
p Promocija. Odvetniški kandidat Lavo Mastnak v Trstu, je bil včeraj na dunajskem vseučilišču promoviran za doktorja prava.
p Umrla je dne 3. junija prednica kongrcgacijc Zveličarjcvih hčera č. sestra Avguština Winzenhorlein v 72. letu svoje starosti. Pokojnica je posvetila 46 let svojega življenja kongregaciji. Med temi je bila 24 let prednica. Od cesarja jo bila odlikovana z zlatim Z4< služnim križcem s krono. R. I. P.
p Samoumora dveh gostilničarjev, V Pulju si je končal življenje gostilničar Teodor Burget. Pognal si jo iz samokresa krogljo v glavo. Vzrok samoumoru so bile najbrže finančne stiske. Pokojnik zapušča vdovo rojeno Ljubljančanko. — Isti dan se je tucli v samomorilnem namenu zastrupil gostil-ničar Ferdinand Červar, Tudi tega so gnale denarne stiske v smrt. Pokojnik zapušča vdovo in šest nepreskrbljenih otrečičev.
1> Puljska morala. V zadnjih dneh je puljska policija izgnala iz mesta preko 30 ne v Pulj pristojnih žensk radi vlačugarstva. Mnogo enakih vlačug sc pa nahaja še v tukajšnji bolnišnici, katere se jc policija istotako odločila izgnati. Policija se je torej na čiščenje precej pozno spomnila, ker sc menda tucli drži skrajno napačnega načelaj češ Pulj je vojaško mesto. Ravno zato, ker je tu mnogo vojaštva, bi bila dolžnost policije, da bi zastavila vse sile v to, da se puljsko močvirje očisti in take obvarujejo več ali manj še nepokvarjeni kmečki sinovi gotovega moralnega propada.
p Za zboljšanje lesne obrti. Dol« Otlica jc ena onih siromašnih občin, ki ne pridela niti toliko živeža, da bi se moglo z njim preskrbeti čez leto tanioš-nje prebivalstvo. Zato se domačini pečajo z izdelovanjem škafov, jarmov, žlic, grabelj, sploh s posodo in orodjem, katero kmet potrebuje. Da bi se ta domača obrt tako razvila, da bi lahko konkurirala proti vsakomur, so šli profesor Berbuč in ravnatelja kuratorija za pospeševanje obrti Pcnso in Rescli dne 3. junija na Dol-Otlico, cla bi si ogledali zadevne izdelke in določili, kako bi bilo tamošnjim ljudem pomagati. Gospodje so bili presenečeni glede lepote izdelkov in so se prepričali, cla je tamošnjim ljudem mogoče na tem polju pomagati in da so mora pomagati.
GLASBA.
Deset pesmi k blagoslovu. Za mešan zbor zložil Ant. Grum, založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Cena izvodu 1 K. — Ti napevi bodo cerkvenim pevskim zborom zlasti po deželi izborno ustrezali in dobrodošli. Ne samo radi tega, da so zloženi v lahkem in me-lodijoznem slogu, temveč posebno še za to, ker ima vsak napev po tri kitice, kar smo pri vseh dosedaj izišlili blagoslov-nih napevih zelo pogrešali. Oblika zbirke jc prav čedna, tisk lep in razločen, -papir zelo trpežen. Upamo, da boclo naši gospodi organisti radi segali po teh primernih in lepih napevih ter jih z veseljem izvajali v čast in slavo med nami pričujočega Zvcličarja. Daljo prav toplo priporočamo 10 o b h a j i 1-n i h p e s m i i n 2 v č a s t p r e s v. S r-c u Jezusovemu ocl istega skladatelja. Tucli ti napevi so melodijozni in prav lahki ter boclo svojemu namenu vsestransko kar najbolje služili. — Cena partituri 1 K — Dobivajo in naročajo se v Katoliški Bukvami v Ljubljani,
* Poziv gg. skladateljem ln pesni-komi Ker se namerava prirediti 9. izdaja »Venec svetih pesmi«, vsled tega se gospodje skladatelji in pesniki prosijo, da dopošljejo vse one pesmi, ki v sedanji izdaji še niso bile priobčene, vč. g. Mat. Zcmljiču, župniku v Št. Juriju ob Pesnici, pošta Zgornja sv. Kungota (Štajersko), da se bo s toni nova izdaja kolikor mogoče pomnožila in izpopolnila.
Našega ženstva ne moremo z nobenim delom bolj razveseliti, kakor z novo knjigo S. M. Felicite Kalinšck »Slovenska kuharica.
Koroške novice.
k Poplačana dobrosrčnost. I/. Celovca poročajo, tla je pred dnevi prišla na lamošnji kolodvor neka stara ženica in prosila, naj ji kdo pokaže pot v bolnišnico. Ker še za starko nihče zmenil ni, se je je usmilil neki postrešček in jo peljal v bolnišnico. Ko so jo sprejeli v bolnišnici, se jc obrnila ženica na svojega spremljevavca ter mu izročila malo torbico, češ, naj si njeno vsebino obdrži kot plačilo za svojo dobrosrčnost. Čez nekaj dni je starka umrla, V svoje veliko presenečenje pa je našel postrešček v torbici dve hranilnični knjižici, glaseči se na znesek 27.000 K, kakor tudi 3000 K v bankovcih iu zlatu. Ker je ženica podarila torbico pdstreščeku pred pričami, bo bogato plačilo za storjeno dobrosrčnost gotovo ostalo njemu.
HI. volilni razred občinskega sveta v Celovcu jc med 575 volilci volilo 236 volilcev. izvoljeni so: župan dr. vitez Metnitz (236), podžupan Viljem pl. Dietricli (232), Ivan Sclierzinger (223).
k Nov slovenski društveni dom na Koroškem otvorijo 23. t. m. v Žitari-vasi.
k Mittewalci na dražbi. Znamenito zdravišče Mittewald pri Beljaku bo 11. junija ob 9. uri dopoldne na licu mesta na dražbi prodano.
TeieMa in Brzojavna poročila.
ATENTAT NA KOMISARJA ČUVAJA.
Zagreb, 8. junija. Pravnik Jukič je streljal na komisarja Čuvaja. En redar je ubit, dva redarja sta ranjena. Atentat na vspel.
Zagreb, 8. junija. Pravnik iz Bosne Tukic jo letel danes za Cuvajevim avtomobilom in streljal na Čuvaja. Čuvaj ni ranjen, ranjen pa jo lahko sekcijski šef Hervič. Na begu jc napadalec klical »Živila Hrvatska«, ustrelil nekega redarja in ranil dva policijska uradnika. Nanadalca so aretirali. Napadalec je priznal, da jf hote' Čuvaja umoriti.
ZOPET BURNA SEJA OGRSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA.
Budimpeštn: 8. junija. Tucli v današnji soji ogrskega državnega zbora so se vršili znani škandalozni prizori. Ob 11. uri dopoldne je prišla v zbornico vsa opozicija ter neprenehoma ropotala, trobila, piskala na sirene itd. Tisza ie. poklical v zbornico 150 policajev. Opozicionalni poslanci so izjavili, da se umaknejo lo sili. Ko jo poslanec Justh zapazil na galeriji nad predsednikovo tribuno nekoga poslanca večino, jc pričel nanj kričati: »Sem doli se potrudi prasec!« Policija jc najprej odpeljala iz zbornice Justha. Opozicija jc Justhu klicala »Eijen!« Za Justhom so policaji odpeljali iz zbornice poslanca Вакопу-ia. Ko so policaji peljali iz zbornice opozicionalca duhovnika Hocka, je klicala opozicija: »Sramujte se, da tirate iz zbornice katoliškega duhovnika!« Nato je policija po vrsti odpeljala iz zbornice 32 opozicionalnih poslancev, med njimi oba grofa Jožefa in Mihaela Karolyja, grofa M. Esterhazyja, Bara-basa in druge. Ostali opozicionalni poslanci, ki niso bili izključeni, so nato zamislili dvorano ter peli na hodniku Košutovo himno. Ob pol 12. uri je stopil v zbornico zbornični predsednik grof Tisza ter izjavil, tla jc .Tusth izročen imenitetnemu odseku. V" imenu večino jo izjavil poslanec Kis, da niso resnična poročila, da je bil včeraj poslanec Kovasc od poslancev večine tepcu. Ko so poslanci večine videli pred seboj težko ranjenega človeka, so opozarjali poslance, ki so hiteli proti Kovacsu naj bodo mirni. Kis je končno izjavil: Umevno pa jo, tla smo hotoli našega ljubljenega predsednika (»Eljen Tisza« klici) braniti z nevarnostjo lastnega življenja, kajti on na predsedniškem mestu postopa tako, da bi bil lahko na čast vsem parlamentom sveta. (Eljen-klici.) Nato je zbornica prešla na dnevni rod. Poslanec Leopold Vadasz je utemeljeval svoj predlog za izpremembo poslovnika. Utemeljeval je to s tem, da jo treba z ozirom na postopanje opozicije primernejšega po: ivnika.
SODNO ZASLIŠANJE KOVACSA.
Budimpešta, 8. junija. Kovacsa je včeraj zaslišala sodnija. Napadalec jc izpovedal, da ni nameraval napada in da ni bil pri pravi pameti, ko je izvršil napad. Pred dnevi jc sklenil, da gre v parlament, in da bo streljal, čc ga nc bodo pustili vanj. Čc bi ga pa policija ovirala, sc hoče ustreliti. Kovacsa so aretirali in ga zdaj v bolnišnici stra-žijo. Sinoči ob 9. sc mu je zdravje poslabšalo.
KAKO JE POSLANCU KOVACSU.
Budimpešta, 8. junija. Poslancu Kovacsu, Ki ni umrl, jc danes nekoliko bolje ter so relativno dobro počuti. Upajo, tla mu ohranijo življenje. Ko-vacs so t)o moral zagovarjati radi poiz-kušenega zavratnega umora.
CESAR GROFU TISZI.
Budimpešta, 7. junija. Cesar jo grofu Tiszi odposlal naslednjo brzojavko: Z globokim obžalovanjem sem sprejel poročilo, da so jo na Vas izvršit atentat ter so iz srca zahvaljujem Vsc-gamogočnemu, da Vas je obvaroval. — Franc Jožef«.
ČRNOGORSKI KRALJ NA DUNAJU.
Dunaj, 8. junija, črnogorski kralj so jo danes dopoldne pripeljal na Dunaj. Na kolodvoru je bil kralj slovesno sprejet od cesarja in prestolonaslednika. Ob 1. uri popoldne je bil dvorni obed.
MINISTER HEINOLD PRI CESARJU.
Dunaj. 8. junija. Cesar je danes sprejel ministra Heinolda v daljši avdijenci.
EKSPLOZIJA PRI DUNAJSKEM NOVEM MESTU.
Dunaj, 8. junija. Ranjenci pri včerajšnji eksploziji se dobro počutijo.
ZEPPELINOV ZRAKOPLOV SE VRAČA.
Hamburg, 8. junija. Danes ponoči jo Zonnclinov zrakoplov nastopil pot nazaj v Fridrichshafen.
DIJAŠKI VLAK PONESREČIL.
Hannover, 8. junija. Vlak z dijaškimi izletniki jo skočil s tira. En voz se je prevrnil, 50 dijakov je ranjenih.
BOGAT BERAČ.
Maribor, 8. junija. V Pinkafeldu je umrl berač Nariaca. V njegovi zapuščini so našli 150.000 K gotovino.
Rožne s!vari.
Škoda budimpeštanske male revolucije v denarjih. »Slov. Tyždenik« piše: V pouličnih bojih v Budimpešti je bilo razbito 5000 cestnih svetilk v vrednosti 50.000 K. Podtaknjen ogenj je naredil blizu 1 milijon kron škode. Vojaštvo in policija sta stala okoli 300.000 kron. Kupci so trpeli primeroma malo škodo, pač pa so imeli izgubo, ker se ni nič delalo in nič kupovalo; to škodo cenijo na 3 milijone kron. Delavskim krogom pa je ugrabila ta prava pravcata revolucija do 4 milijone zaslužka.
Ve'.ikanski polip napadel potapljača.
V toulonskem pristanišču je napadel ogromni polip potapljača Leduja, ki se ni inogel braniti, ker jc bil pozabil svoj nož na suhem. Nesrečnež je potegnil za vrv zvonca, medlem ko se ga je oklenila zver s svojimi osem metrov dolgimi nogami. Ko so ga potegnili na suho, je bil Ledu že v nezavesti in le po dolgem trudu je prišel zopet k sebi, medtem ko so tovariši Leduja usmrtili polipa z nožem. Zver jc tehtala čez 60 kilogramov.
Ljubljanske novice.
lj Odborova seja S, K. S. Z. sc vrši v ponedeljek, 10. t. m., ob 8. zvečer v »Ljudskem domu«. Vse gospode uljudno prosimo, da sc blagovolijo udeležiti seje.
lj S. K. S. Z. sc udeleži jutri slovesnega blagoslovljenja Ljudskega doma na Rakeku z zastavo in deputacijo.
lj Pesniku Antonu Aškercu, katerega je včeraj ponoči zadela kap, se jc danes obrnilo na slabše. Bolnik ne more več govoriti. Bolnik se nič ne zave.
lj Nameravani napad na črnogorskega kralja? Črnogorski kralj se jc včeraj peljal mimo Ljubljane že ob 11. uri 45 minut zvečer. Čas vožnje so prestavili, ker je črnogorski kralj dobil mnogo grozilnih pisem, v katerih so mu jo pretilo, da se živ nc bo pripeljal na Dunaj. Proga jc bila strogo zastražena. Na progi mod Zagorjem ob Savi in postajo Sava je prijelo orožništvo nekega Primorca, kateri se jo potikal ob 9. uri zvečer na nedostopnih krajih železniške proge in jc imel vrhutega šc mnogo kamenja v žepih. Aretovanca sc je oddalo sodišču, ker jo. na sumu, tla je nameraval pri dvornem vlaku pobijati šipe. Dvorni vlak jc imel 7 vozov.
lj Za prebivalce Hradeckega vasi. Pred meseci se je obrnil mestni magistrat, vsled prošnje naprednega gospodarskega društva za šentjakobski okra j na železniško upravo, tla bi dovolila prebivalcem iz Hradeckega vasi prehod
preko železniškega mostu. Ker se magistratu menda ni zdelo vredno napro-.•■iti državne poslance za posredovanje, je bila prošnja kratkomalo odbita. Prebivalci Hradeckega vasi so se nato obrnili po klubu občinskih svetnikov Slovenske Ljudske Stranke na g. državnega poslanca P o v š o t a, ki je ljubez-njivo prevzel posredovanje in jc sedaj dosegel, da jo stvar prišla v tek. Pismo ravnateljstva državnih železnic v Trstu naznanja, da se bo zadeva vzola v blagohotno obravnavo. G. poslanec Povše je izjavil, tla bo tudi pri končni obravnavi posestnikom v Hradeckega vasi na razpolago.
lj Blamaža voditelja »Danovega« učiteljstva v ljubljanskem občinskem svetu, V zadnji občinski seji ljubljanski sc je razpravljalo o ustanovitvi meščanske šolo v Ljubljani. Mislili smo, da se jc zadeva v seji sami končala, pa »Dan«, ki se tiska v »Učiteljski tiskarni«, jc blamažo svojega pristaša privlekel na svetlo iznova in v drugačni luči, kakor se jc dejansko vršila. Nismo imeli namena stvari nadalje pojasnjevati, toda ker nas izzivate, imejte odgovor! Trditev, da so bili Dimnikov! predlogi v odseku sprejeti, vam moramo prav hitro povedati, je neresnična. Pri tretjem predlogu — glede personalne doklade — jc predlagal Jeglič, da čc se žc tla kaka do-klada, naj sc da ista vsem učiteljem, ki poučujejo v višjih treh (6., 7., 8.) razredih. O tem je bila daljša debata in končno jc odsekov predsednik izjavil: Kor jo Jegličev predlog širji, bom dal loga na glasovanje. Zanj je bila večina, torej je bil po parlamentarnih pravilih sklep pravomočen, čemur tudi nihče ni ugovarjal. Sklicujemo sc pri tem na dotične priče. — O dodatnem Jogličevem predlogu se v loj seji ni nič sklepalo, to jc le »Danova« iznajdba, da bi ložje prikrili svojo blamažo in svetu Minili svoje prijateljstvo do učiteljstva, katerega imate lo tam, kjer se učiteljstvu sploh malo koristi. — Gospodje, vi sto pozabili, da niste več sami med seboj in ste hoteli teroristično uveljaviti predlog, kateri ni bil v odseku nikdar sklenjen. Čc se vam jc to namero preprečilo, je to popolnoma pravilno. Pač niste pomislili, da kričite in kričite o svojem prijateljstvu do učiteljstva, a ne privoščite nagrade tistim, ki res delajo in ki jo zaslužijo. Odločna laž jo zopet, tla je Jeglič rekel, da nič ne ve, da ima 011 kaj predlagati. Gospodje, na ta način sebe ne bodete oprali, kajti vsi vemo, da je bila dolžnost poročevalca poročati sklepe. Če znate pa tako pametno misliti, kakor kažete tukaj, potom sc pa nc moremo čuditi, da je pri vas 3 več kakor 4. Le mahajte proti »klerikalcem«, saj udarci lete na vas nazaj, kajti svet pač ve, kakšni prijatelji učiteljstva ste. Nad 14 lot je sodel Dimnik v občinskem svetu in kolikokrat je odprl usta v splošen blagor učiteljstva? Ali hočete, tla vam povemo natančneje? Pač čudno logiko morajo imeti ljudje okoli »Dana«, če ne pridejo na sled takim bedarijam, ki jih je »Dan« napisal v tem članku. Pravijo, da Jeglič dela z vso silo proti učiteljstvu, če zahteva, da dobe doklado vestni in pridni učitelji in učiteljice. No, nekaj ste nam pojasnili v tem stavku: vi niti vedeti nočete, kaj je izboljšanje učiteljskega gmotnega položaja. Vi ste in delate za učiteljstvo, tako pravite, in vendar niste bili za pravično zboljšanje zaslužka. Z zabavljanjem na »klerikalce«, da so sovražniki šole, se danes jako osmešite. Iz samega sovraštva do učiteljstva je Slovenska Ljudska Stranka ustanovila v p a r 1 e t i h v deželi več novih šol in razširila, že obstoječe, kakor liberalci v vsej svoji dolgoletni gospodarski dobi. Pokažite vi zabavljači, kaj ste dosegli za učiteljstvo? — O da, nekaj ste dosegli: lotili ste sc špokulacij-skili podjetij, kamoi- ste vtaknili po »klerikalcih« nabrani denar, da imajo dandanes zaslužek oni ljudje, ki najbolj zabavljajo na »klerikalce«.
lj Včerajšnja sejn magistratnega gremija. Prošnji Fran Anzlina, gostilničarja na Resljevi cesti za točenje ruma in oslajenih pijač sc po izjavi c. kr. deželne vlade v toliko ugodi, da se mu dovoli točiti rum le kot primesek k čaju Uršuli Klančar se podeli koncesija za izkuliarsko obrt. Meščansko podporo v znesku po 18 K na mesec se nasvetuje podeliti Lovrenc Blazniku, Mariji Bo-kav, Gregor Puglnu, od 12 K na 18 K se. zviša meščanska podpora Antoniji Boltauzer, Mariji Flore, Ceciliji Span, Ivani Robida in Mariji Horvat. Na občinske stroške se odpošlje v Gradež sle-
deče Otroke: Milica in Ana Dopfer, Mirko Zavodnik, Minka Magister, Anica Kocjan, Rroyar Marija, Potokar Anton, Gazeta Franica, Puhar Svitoslav in Sprogar Franc. Za prepcljavo z rešilnim vozom so se storili sledeči sklepi, Stroški znašajo za priprego 2500 K, podpora rešilni postaji 2000 K, za porabo vozov poprečno na leto 300 K, torej skupno na leto 4800 K. Dohodki so bili skupno v treh letih 4306 K 33 v ali poprečno na leto 1435 K 44 v, kar znaša manj na loto 3364 K 56 v. Za prevažanje bolnikov bodo odslej nastopne cene: 1. za prevažanje delavcev v bolnišnico, ki so člani bolniških blagajn in njihovih družinskih članov, če sc nahajajo v mestu po 2 K; 2. za vse druge občane po 3 K; 3. za prevažanje delavcev, ki niso člani bolniških blagajn in njihovih družinskih članov, če stanujejo v sosednih vaseh: Glince-Vič, Rožna dolina, Sp. in Zg. Šiška, Moste, Vodmat in Stopanja vas po 5 K; 4. za drugo prebivalstvo iz naštetih vasi po 10 K; 5. za prepeljavo umobolnih v blaznico na Studenec, bodisi iz mesta ali iz naštetih vasi po 15 K. Franu Zabukovcu se podaljša najemščina senožeta za dobo 5 let, proti najemščini 90 K na leto. Prošnji .losip Jcrine in Marije Ažman za oprostitev pasjega davka se odkloni, ugodi so pa prošnji Karol žužek na ma-rofu v Mestnem logu št. 13, ker je po predpisu od drugih poslopij oddaijeno. Na javni dražbi so se oddale košnje v skupnem znesku za 4671 K 8 v, za 1555 K več kot lanskega leta. Dobavo 800 kubičnih metrov bukovih drv se je oddalo najcenejšemu ponudniku Matiju Kline iz Zdcnskc vasi, kubični meter po 8 K 40 v. Stavbeno dovoljenje so je podelilo: Ivanu Travnu v Tobačni ulici št. 3 za ureditev podstrešne sobo, Mariji Eger v Metelkovi ulici 21 za dozidavo delavskih stranišč, Mariji Pollack se dovoli napraviti izložbeno okno v Židovski ulici št. 5. Franc Černetu, Kladezna ul. št. 6, Franc Jerančiču, Poljanska cesta št. 19 in Andrej Repiču, Emonska cesta 31 se dovoli postaviti nove hišne ograjo. Bočkaju iu Dcghenghiju se dovoli v hotelu pri Maliču narediti za predstave kinematografa čez dvorišče veliko in-pregnirano plahto. Uporabno dovoljenje se podeli Kreditnemu zavodu za trgovino in obrt v palači zavoda v Prešernovi ulici.
lj Hotel Tivoli je, kakor je v včerajšnji seji magistratnega gremija na štefetovo vprašanje pojasnil župan, g. Eder res odpovedal.
lj V zadevi nerazsvetljenih želez« niških prečnic na Dolenjski cesti je v včerajšnji seji magistratnega gremija interpeliral občinski svetnik Štefe. Magistrat bo storil primerne korake, tla bodo vse železniške prečnice zadostno razsvetljene.
lj »Narodova« laž. »Narod« je poročal, da jo župan v neki seji občinskega svetnika Štefeta radi »Čečcvih tulečih psov« tako ostro prijel, da jc Štefe kar umolknil. V včerajšnji seji magistratnega gremija je vprašal Štefe župana, če ve, komu se je to sanjalo. Župan je povedal, tla. se na to tudi on prav nič nc spominja in je tako sam osvetlil »Narodovo« laž.
lj Danilo Cerar proti Jak. Spitzerju zrradi »Miklove Zale«. Danes dopoldne se jo vršila pred ljubljanskim okrajnim sodiščem razprava o tožbi Danila Ce-rarja proti hranilničnemu uradniku Jakobu Spitzerju z Jesenic, ki jc Danilu očital v nekem pismu, da je v svoji »Miklovi Zali« kršil njegove avtorske pravice. Spilzerjcv zastopnik, dr. Zupančič je predložil sodišču več rokopisov Spitzerjeve »Miklove Zale«, nakar je okrajni sodnik dr. Grasseli odredil, da se razprava preloži in izroči rokopise Snitzerjeve in izdajo Danilove »Miklove Zale« v pi-osojo profesorju Antonu Funtku kot, izvedencu.
S
iti modno blago za qospode In gospe priporoča iz v. hiša
Prokop Skorkovsky in sin
v Humpolcu na Češkem.
Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne cene. Na željo dam tukaj izgolovltl gospod, obleke.
Priporočamo hitre
drože (presgerm)
iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana,
Frančiškanska ulica 8. Izborilo blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	150
Imate li bolečine?
jev Iluid s zn.
Revraatiške, trganje, glavobol, zobobol? Ali ste si jih nakopali na prepihu vsled prehlajcnja? Posknsitn	bol lajšajoči, zdravilni, krepilni Fellcr-
Elsalluid". Ta jc res dober. To ni samo reklama! Dvanajstorica za poskučnjo u K franku. Izdeluje lekarnar Fcller v Stubici, Llsatrg 285 (Hrvatsko).	3'J- a
lj Katoliško društvo rokodelskih
pomočnikov je imelo dne 2. t. m. svoj redni mesečni shod, na katerem so sc obravnavale razne društvene zadeve. Društveni predsednik jc govoril o pomenu evharističnih shodov.
—	151etnice društva sv. Jožefa v Tržiču (dne 16. junija) se udeleži društveni pevski zbor in večja deputacija. — Dne 7. julija bo društvo priredilo na vrtu Rokodelskega doma vrtno vesciico.
lj Srbski kmetovalci na Kranjskem. Včeraj se jc pripeljalo v Ljubljano 27 gojencev kmetijske šole v Kraljevem na Srbskem. Danes so gostje, ki imajo vsi enake obleke, sc odpeljali v spremstvu svojih profesorjev in ravnatelja kranjske kmetijske družbe g. Pir-ca v Bohinj. Gostje obiščejo razne kmetijske naprave na Kranjskem.
lj Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. Tatica Marjana Krt jc bila pred ljubljanskimi porotniki obsojena kot tatica iz navade, na pet let težke ječe. — Danes se je pričela obravnava proti Jožefu Usniku iz Žclimelj, ki je obtožen hudodelstva zlorabe uradne oblasti. Dolže ga, da jc posestnika Janeza Ponikvarja kot živinski oglednik oškodoval za 10 K. — Danes bo porot-niško zasedanje končano.
lj Topničarski poljski polk št. 8 pride v torek med potovanjem k strelnim vajam v Hajmasker v Ljubljano, kjer bo 12. junija počival. Štab prve divizije in baterija št. 1 bosta nastanjena na Viču, polkovni štab in bateriji štev. 2 in 3 v Ljubljani, drugi divi-zijski štab in baterija št. 4 na Ježici. Polk se privozi 1. julija v Hajmasker.
lj Zadruga mesarjev in prekajeval-cev v Ljubljani naznanja, da se vrši oprostilna preizkušnja vajencev v petek dne 14. junija t. 1. ob 11. uri dopoldne v mestni klavnici v Ljubljani.
lj Kobila poginila. Danes dopoldne je hlapec posestnika Frana Velkavrha iz Brezovice peljal po Krakovskem nasipu k živinozdravniku kobilo, katera je padla in takoj poginila. Kobila jc bila 4 leta stara in vredna 1000 K.
lj Onesvestil se je včeraj popoldne na Bleiweisovi cesti čevljarski vajenec Matija Tome, katerega so z rešilnim vozom prepeljali na centralno policijsko stražnico, kjer je prišel k sebi in potem zopet odšel domov.
l j Zblaznel je v sredo delavec Franc Žagar. Bil je aretovan zaradi razgraja-, nja in potem tako počenjal, da so mu morali nadeti prisilni jopič in poklicati zdravnika, ki je odredil, da so ga prepeljali z rešilnim vozom na opazovalni oddelek.
lj Umrli so v Ljubljani: Valentin Demšar, bajtar, 68 let. — Jakob Mur-šič, gozdni čuvaj, 61 let. — Viktorija Kmet. zasebnica, 31 let. — Albreta Škri-njar, šivilja, 21 let. — Marija Ivolšek, perica v deželni bolnišnici, 29 let. — Frančiška Kosirnik, gostačeva hči, 21 let. — Apolonija Nachtigal, kajžarica, 75 let. — Ivan Semenič, poljski dninar, 31 let. — Martin Kovač, posestnik, 45 let. — Apolonija Ogorevc, žena krojaškega pomočnika, 30 let. — Marija Brence, onemogla dninarica, 62 let. — Tomaž Malgaj, prernogar v pokoju, 64 let. — Peter Nunar, krojaški pomočnik, 24 let. — Andrej Jesenko, dninar, 32 let.
—	Fortunat Žagar, pekovski pomočnik, 38 let.
lj Zahvala. Visokocenjenemu odboru dam in vsem dobrotnikom se za trud in pomoč povodom nedeljskega dobrodelnega večera prisrčno zahvaljuje vodstvo salezijanskega zavoda.
Jeseniške novice,
RVTOMOBILI
LRCIRIM & KLEMENT
deln. dr. v Mladi Boleslavi. SVETOVNR ZNRMKR. 1407
j Prostovoljno gasilno društvo na Jesenicah vabi vljudno k tomboli, ki so vrši v nedeljo, dne 16. junija 1912 na vrtu g. Iv. Ferjana in gostilničarja P. Sitarja ob Savi pri Jesenicah. Začetek tombole ob 3. uri popoldne. Po tomboli srečkanje in prosta zabava. Svira godba na pihala. — Posebna vabila sc nc razpošiljajo. — Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo gasilnega orodja, sc dobitki in preplačila hvaležno sprejemajo. Tombola sc vrši ob vsakem vremenu.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 ш, sred. tlak 736-0 mm
Cas opazovanja	Stanj o baroni otra v mm	Temperatura po Celziju	Vetro vi	Nobo	« a rt r ^ = s = i rt " > —' >
j 9. zveč.	734-4	18-1	brezvetr.	del. jasno	
7. zjutr.	735'2	15-0	sl. jvzh.	jasno	0-0
2. pop.	734-2	27-1	sl. jjzah.	n	
Srednja včerajšnja temp. 18-9°, norm. 16-8°.
1309 No torej... To so ja prave
Jakobi anfinikofinske
cigaretne stročnice.
Redka prilika!
Globoko užalostenega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem britko vest, da je naš iskrcnolj ubij eni uzorni soprog, oziroma oče, gospod
Matej Masle
danes, dne 8. rožnika ob 5. uri zjutraj, po težki in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, blaženo v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnika bo v ponedeljek, dne 10. rožnika ob 7. uri zjutraj iz hiše žalosti št. 68 začasno na pokopališče v Borovnici.
Nepozabnega rajnika priporočamo v molitev in blag spomin. V Borovnici, dne 8. junija 1912.
Jerica Masle
soproga.
Zvezdana, Zmagica, Iva
hčerke.
Zvonimir Masle, železnični uradnik, Budivoj Masle, c. kr. poštni uradnik, Ivo Masle, dijak sinovi.
1822
Prvi slovenski poprolini zavod Josip Turk.
sc po nizki ceni proda na Sv. Petra cesti, vhod Radeckega cesta. 1821
:ii r:
s hlevom, vrtom in poljubnim zemljiščem. Zaloga pive. Pol ure od Ljubljane, ob okrajni cesti. Več pri g. FRANC BIZJANU, posestniku v Spodnji šiški 252.	1820
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 8. junija 1912.
Pšenica za oktober 1912 . . .	11-51
Rž za oktober 1912.....9 55
Oves za oktober 1912 ....	9*22
Koruza za julij 1912.....8'85
Koruza za avgust......8'94
Koruza za maj 1913.....7 73
= takoj sprejme
Dr. Ivan Benkovič
odvetnik v Celju.
1818
E 2039/12/2.
1816
Dražbeni oklic.
Prodado se
dne 10. junija dop. ob 9. uri v Ljubljani, Tržaška c. 21
razni sodi, hišna in gostilniška oprava
in v Spodnji Šiški štev. 95
en sod vina in razni prazni sodi.
Reči sc smejo ogledati dne 10. junija 1912 ob času med 9. in pol 10. uro dopoldan.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek V.,
dne 23. maja 1912.
Morske kopelji. Moderno urejena vila. Vodovod, Krasen, lep vrt v uporabo gostom. Vila leži tik parka, kopališča in glasbenega paviljona. Cene od 2—8 K na dan. Vila je v domačih rokah.	1851	Poizvedbe pri oskrbništvu vile.
1
i -
Iščem zanesljivega, v zemljiško-knjjižnih zadevah in v kon-
cept« popolnoma izurjenega

V Radovljici, dne 7. junija 1912.
1817
Nastop službe takoj. Plača po dogovoru
Hlfred Rudesch,
c. kr. notar.
•jA
Tkan® 1% siss£ne Sarine.
Вгех ћокЈшггпсг.
Ugodna prilika za krošnjarje, gospodinje in za zasebnike. Za dobro pranje jamčeno.
40—54 m ostanek K 18-—, 40—45 m po želji sortirano prve vrste K 18-—. Zefir za bluze in srajce, blago za pregrinjala in domače odeje; delen s finim modnim desenom, šlezijski platneni oksford za srajce, kanafas za posteljne preobleke (jamčimo, da se nosi lahko mnogo lot), atlassaten v divnih barvah, ki se krasno prelivajo. Po želji tudi flanele za bluze in zimsko blago.
1
Ako poskus na naročbo ne ugaja sprejmemo јб nefrankovano nazaj in denarje vrnemo
Pošilja se po poštnem povzetju, mehanična ShainSca za platno In ži»o liaruano bSago
Ksrl Stotim, SlaeMžf, Češko.
1811 & i
V najem se Išče od meseca decembra za naprej za več let
fpir maSa hiša
s hlevom ln vrtom blizu vodo in blizu železnice, bolj na samem. Ponudbe pod <iA. S. 1809» na upravništvo „Slovenca".	1809
Od sedaj naprej dobiva so pri podpisanem najfinejša
opeka vsabe vrste
Sprejme se takoj tudi trezen 1819
Izuežbon! mm
k polnojarmeniku (Vollgattcr), kakor tudi mlinar k dvema tečajema s francoskimi kameni. Plača po dogovoru. Parna opekarna, žaga in mlin na Rakeku ob južni železnici.
flugust Belle.
Manufakturna trgovina
a-
S5
Pri „Valvazorju" 5tari trg št, 4 Ljubljana.
Drobnina, pletenina, galanterija in dežniki.
Uvažujte! Ponovno prosimo i\sr podružnice „Slovenske Straže" in vse somišljenike, naj skrbe v svojih krajih, da se povsod razširijo naše vžigalico v korist obmejnim Slovencem. Rabite povsod naše vžigalice. Opominjajte znance na rabo naših vžigalic, odločno zahtevajte od trgovcev, naj jih naročajo pri tvrdki Menardi v Ljubljani. Ce bi vsak naš somišljenik v tem oziru kaj storil, bi bil dobiček iz vžigalic velik.
Razpisuje se služba
1810
na Raki z letno plačo nad 700 K, brez stanovanja. Zmožni v tajništvu imajo prednost, in dobe zato posebno plačo.
i urad na Raki.
Proda se
nov harmonij
fino izdelan, ameriški sistem, z lepim nastavkom 2 m 25 cm, 5 oktav 14 reg. Posebno pripraven bi bil za kako cerkev ali kapelo. Na zahtevo se se pošlje tudi slika in dispozicija harmonija. Več pove IV. KaCIN izde-lovateij harmonijev Novi Vodmat 151, Ljubljana.	1799
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Jjlia-mašilo. Cena lončku t jamstvenim pismom 1 krono. 1480
^Сешепц (J-Caschau), 1. Po.št. predal HM.io ogr.
mojster, lijij
Cesta na Rudoliovo železnico štev. 5. Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih
Prevzema tudi vsa v njegovo ду stroko spadajoča dela po naj- ^ nižjih cenah.
Mili 118.
Ceiie Slovenska ivrdKa!
Izdeluje velike 2619 s
mostne tehtnice

vseli sistemov in velikosti za tehtanje vozov in živine. Prevzame iste tudi v
prenovljen je. J V AN REBEK, stavbeni in umetni ključavničar, Hermanova ulica št. 10.
na obrazu iu na rokah odstranjuje v petih minutah
tir. 11 išina
zajamč. neškodljiv, gotov uspeh. Škatlja za K 4-— zadostuje. Razpošilja strogo diskretno
Kos.dr.A.Rist, Laboralori] Dunai IX, Bersasisse 17 H.
(Orpalnike na vrtilo)
za vodnjake kakor tndl črpalntka za vodo na ročni in strojni obrat, motorje na veter, topil zrak, pltn, petrolej in bencin izdeluje najceneje
I. K. Rudolf
c. lir. M založi v te
J 4'J8
ESI V
z gostilno, trgovino, gospodarskim poslopjem in zemljiščem se takoj proda.
Naslov pove uprava Slovenca pod št. 1735. (Znamka za odgovor.) 1735 3
Na Boh. Bistrici ođim v nniem
hotel Pošta
z vso opravo. Pojasnila daje in pogoje pove lastnik Mat. Piber, hotelir. 1803
se zaradi premestitve iz Ljubljane takoj pod ugodnimi pogoji proda. — Naslov pove uprava «S!ovenca\	isoo
V najem se da takoj
1694
1Ц
v d
v

'O
Fl
чг
4
krt
blizu Ljubljane pod jako ugodnimi pogoji. Več pove uprava tega lista pod št. 169-1 (znamka za odgovor.)
Radi preselitve se proda	1688
posestvo v Kalen Mengša
obstoječe iz hiše, v kateri je trgovina z mešanim blagom, vinom in žganjem na drobno in debelo, gospodarskih poslopij in zemljišču. Proda so skupaj in tudi posamezno. — Naslov: Josip Kralj, trgovec, Mali Mengeš, št. 32 (okraj Kamnik),
z lepim sadnim vrtom. Cena 10.500 K; na roko treba dati le 3000 K. Vpraša se v Rožni dolini pri Ljubljani, cesta V, št. Ш, ali pa Kongresni trg 6, pritličje, dvorišče.	1700
pod šifro „300".
išče primerne in stalne
Ponudbe naj sc pošiljajo na upravništvo „Slovenca11
1768
Najcenejši nakup! Najcenejši nakupi Trgovina z železnino
mm m, цоадшш
Vodnikov trg št. 5, blizu stolne cerkve
priporoča za sezono svojo veliko zalogo železa, železnega blaga, okovov, cementa in štu-katurnega bičja, strešnega papirja s karboline-jem, dalje kompletnih štedilnikov, kakor tudi oprave za vrtove ter omarice za led. Kuhinjska oprava, železne postelje, umivalniki, keglji in krogle za kegljanje, žima in morska trava, kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti po 1650	najnižjih cenah,
SLOVENCI, KJE KUPUJETE VINO?
Obrnite se do „Kmečke In gospodarske zadruge" a FAledtoSiSi, ker ona
jamči za dobra Сгна, bsia in rtitfeča оЈгза svojih udov, prirejena po novem in starem sistemu. Cene zmerne po dogovoru. Pošta in postaja Portoroze, Esžra.	517	GPđbor.
vpisana zadruga z omejenim jamstven
nasproti železniške postaje Vižmarje, v lastni IliSi
Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do najnovejših, po najnižjih cenah, brez konkurence! — Izdeluje vsa pohištvena in stavbena dela, oprave za hotele, sanatorije in druge javne zgradbe. Nadalje se priporoča prečastiti duhovščini za vsa cerkvena mirarska dela, kakor spovednice. cerkvene klopi itd., itd.
Zaloga v Št. Vidu nad Ljubljano. Prodajalna v Ljubljani, Dunajska cesta 18, hiša Kmetske posojilnice.
Mizarska delavnica s strojnim obratom na parno silo. Ceniki na razpolago. Proračuni in načrti brezplačno.
o
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 5.
■ ■ona
Največja Izbera potrebščin ............... za šivilje m krojače;
dalje velika zaloga raznega perila za ženske, moške in otroke, popolne oprave za novorojenčke, rokavic, nogavic, steznikov, srajc, ovratnikov, kravat itd. пан Venci in šopki za neveste, ....
Vse po priznano najnižjih cenah in najsolidn. postrežbi.
SSIffIlS f§ filmi ® ® z brzoParniki Francoske družbe. Edina naj-
* ®	krajša vožnja čez
BS
Veljavni vozni listek ali šifkarto za vse razrede francoske linije, dobiš edino le pri
Ed. Smarda
oblastveno potrjena pisarna
v Ljubljani, Dunajska cesta 18
nasproti gostilne «Pri Figovcu».
3519
——————— brzoparniki	"
«La Provence«, «La Savoie>, <La Lorraine>, «La Touraine», <Rodiambeau>, «Le Čikago».
Vozni listek (Sdiifkarte) iz Amerike in nazaj v staro domovino, po najnižji ceni. Izdaja
voznih listkov po vseh železnicah, prirejanje zabavnih in romarskih vlakov.
===== Vsa pojasnila istotam radovoljno in brezplačno. =====
40 klavirjev in harmonijev £Jlfe
hamer, Gzapka in ^oriigel (amer. harm.), V3eh vrst glasbenega orodja, strun in muzikallj
ima v velikanski izbiri "TJ Оип<*и|1)
izključno in edinolt J*» rOlBAlllK, c. kr. zaprisež. strokovnjak P;,<U]<nnq in učitelj „Slasb. Matic«" ЈиЈиШЈаПа, .Kongresni trg žt. 15 (,Zvezda', nasproti nunske cerkve). Svarim pred nakupom event. falzifi-katov ali slabega blaga, zlasti ker dobi pri meni vsakdo na 1 C "VT prvovrsten inštrument gori I obroke po 'O imenovanih slovitih tvrdk | z resnično 10letno garancijo. Jtdor si izposodi pri meni klavir, postane tudi lastnik istega do-čim je dosegla naiemičina viiino kupnine I Jakih ugodnosti ie doslei ne nudi nobena tvrdka. Zamenjava najugodnejša. Kgiaševanje in popravila točno in ceno,	1063
Morske kopeli!
Glavofok
v Kvarnem, na otoku Krku.
Krasna lega v samoti. Absoluten mir. Prosto jadrenje in = ribarenje po morju. =
Priporoča se nervoznim, posebno svečenikom,
Od Reke dve uri morske vožnje. Vsaki dan zveza z Reko. Pošta v hiši. Kapela. Oskrba === zelo cena. = . =
Samostansko uredstojnlSlvo Glavolok-KrL
potniki v severno in južno jRroeciko se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Trst — New York, Bueiios Aires, Rio <Je Jansiro, Santos i. t. d.
z najnovejšimibrzoparniki z dvema vijakoma, električno razsvitljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, posteljo, kopelj itd.
Odhod parnikov:
v severno Ameriko vsako soboto, v Južno Ameriko vsakih 14 dni.
Vsakovrstna pojasnila daje rade-volje brezplačno in prodaja vozne liste glavni zastopnik za Kranjsko, Štajersko in Koroško
Simon ^Ctuetetz, £jubljana
kolodvorska ulica 26.
21
pri Dolenjskem kolodvoru se odda. Več se poizve na „Zelenem hribu", Dolenjska cesta 23.	ј82з
domača M!
Ju veli, zlatnine, srebrnine ter razne ure.
Popravila in nova dela po najnižji ceni.
Edina zaloga ur z znamko □ □□□□"TTJI?« □□□□□
Ludo Černe
|uv6llr, trgovec z uratni ter zapris. sodni cenilec Ljubljana. Wolfova ulica 3.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
1326
1
m
Zdravilišče Zopllce
na Kranjskem, dolenjska železniika postaja Straža-Toplice. Akratov vrelec 38» C. Voda za pijačo ln kopanje. Izredno uspešno proti trganja, revml, ishijl, nevralgljl, kožnim in ženskim boleznim. Velike kopeli, separatna kopallSča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno
1Ш	zdraviliška uprava.
Pismo iz MoDokoveeo.
Na binkoštno nedeljo.
Letošnja binkoštna nedelja jc zame dvakrat bolj pusta in žalostna, kakor druga leta. Sredi mestnega vrvenja, veselja hodim sam, brez poštene kranjske duše. Pa to je žc usoda slovenskega rokodelskega pomočnika. — Drugič dežuje že nekaj dni sem, zraven pa vleče prava zimska burja, tako da ne vem, ali bi si kupil suknjo ali marclo ali pa oboje..
In prav danes je zopet nebo prevlečeno s sivimi oblaki. V mali sobi velikega doma Katol. rokod. pomočnikov sedim in čitam »Slovenca«. Nikoli ga še nisem bral tako natančno, da zadnjega stavka, kakor ga berem sedaj. Kadar ga dobim, sc mi zdi, da me jc obiskal moj stari znanec. Zdaj ga šele vem prav ceniti! Moral se bo še bolj razširiti. Tukajšnji katoliški dnevniki imajo do 100.000 naročnikov. V tukajšnjem rokodelskem društvu so na razpolago knjižnica in časopisi, a vkljub temu ima najmanj dve tretjini članov naročen dnevnik, ki izhaja dvakrat na dan. Če se pomisli, da nas je v tem društvu samo v Monakovem čez 2500 rokodelcev, se to že pozna. Med takimi fajnti se človek kmalu privadi.
Ta teden mc je obiskal moj staii znanec, Orel iz Vrhnike, ki je šel tod mimo v Kempten za delom v svoji si-rarski stroki. Kako sem ga bil vesel!
To omenjam zato, 'da se vidi, kaka bratska vez živi v slovenski mlad. organizaciji.
Minulo nedeljo sem bil tu navzoč pri razvitju zastave katol. mladeniške-ga društva. To jc mlajši oddelek, večinoma obrtniški vajenci, ki imajo tudi v »naši« hiši svoje prostore. Prišlo je šc nekaj drugih društev iz okolice, tako da sem videl do 5000 teh mladih junakov skupaj. Do solz me je ginil pogled, ko je ta mlada četa s tremi godbami v pisanih uniformah do 50 mladih godcev skupaj 12 do 15 let, korakala po najbolj živahnih ulicah mesta in jo je vso spoštljivo pozdravljalo. Mladi dečki so korakali ponosno, kakor bi hoteli vsemu svetu pokazati, da oni tudi nekaj pomenijo.
Dne 22. maja je bil tu cvetlični dan. Dasi je cel dan neprenehoma deževalo in sem opazil polovico manj usiljivosti kakor n. pr. v Gradcu, so izkupili vendar, kakor poročajo tukajšnji listi, 95 tisoč mark. In od tega znaša čisti dohodek 65.000 mark, ki jih dobe revni otroci.
Ta teden se je z velikimi slavnost-mi otvorila bavarska obrtna umetniška razstava, ki jo odprta vsak dan do oktobra. Slavnosti so se udeležili najvišji krogi in cclo mesto, cela dežela stoji pod vtisom te razstave. Ker doslej še nisem imel priliko si razstavo ogledati, poročal bom o njej pozneje.
Tukajšnji nemški muzej je znan daleč po svojih znamenitostih. V njem najde obrtnik, inženir, arhitekt in umetnik praktičnih aparatov za učenje. Pozornost občinstva vzbuja oddelek, kjer so razstavljeni zrakoplovi in najnovejši letalni stroji. Sedaj gradijo nov muzej blizo starega. To iio velikanska moderna stavba. Vhod v novi muzej bo samo iz velikega Ljudoviko-voga mostu, ker se gradi stavba na otoku sredi reke Izare, katero so nalašč v ta namen regulirali. Stavbeni stroški so proračunani na 40 milijonov mark. Model novo stavbe je razstavljen v posebni leseni baraki, kamor ima vsak prost vstop.
Socialno vprašanje in boj za obstanek se mi zdi, da tu ni tako pereče kakor po nekaterih mestih v Avstriji. Zaslužek je dober in draginja, razun stanovanj, se ne občuti tako silno, kakor mislijo rdeči sodrugi, kateri pa tukaj nimajo take besede, kot n. pr. v Gradcu. Strokovna organizacija krščanskih socialccv jc namreč zelo močna.
Posebnost zame je bilo, ko sem stopil v gostilno in naročil pol litra vina. Vsi so mc gledali, ker kaj takega se menda malokdaj primeri. Ja sem pa tudi gledal, kajti poleg vina mi jc pri-inesla dekle tudi steklenico vode. Moral sem, rad ali nc rad, mešati, da nisem vzbudil še več pozornosti. Vino se težko dobi pristno, zraven je pa tudi zelo drago. Zato sc jako malo vina tu
popije. Ne pa tako piva. Tega se spije na dan samo v Monakovem, kakor mi je pravil tovariš, čez 2000 hektolitrov. To dni som šel s tovarišem v veliko kraljevo dvorno pivovarno. Videl sem tu nekaj novega. Ob navadnem deževnem delavniku večer je bilo v teh velikanskih prostorih gotovo nad 15.000 ljudi, ki so srkali pivo iz glinastega li-terskega vrčka. Manj ga ne dobiš. Vrčki so bili zloženi ob zidu kakor drva in če hočeš piti, moraš samo pripraviti 26 pfenigov, pomiti vrček in stopiti v red dolge vrste, ki sc nikdar ne zmanjša ob sodu.
V gnječi sem tu opazil človeka z dolgimi kodri, ki jc vabil ljudi, naj sc dado pri njem naslikati. Kmalu je imel pred seboj fanta, ki mu je mirno sedel. On je pa vzel svinčnik in košček navadnega papirja in ni minilo deset minut, pa je naslikal s prosto roko fantov portret tako natančno kot fotograf. Račun je znašal pa 15 pfenigov. Zanimal me jc mož in prosil som ga, kdo je in kako pride do tega, da si mora na ta način služiti kruh. Pripovedoval mi je, da jc umetnik in da študira na tukajšnji slikarski akademiji. Slabo se mu godi in si ne more pomagati drugače. Skoro da som občutil v svojem srcu zadovoljnost, da sem le ubogi rokodelski pomočnik.	S. E.

Na najvišje povelje Njegovega c,
in kr. Apostolskega Veličanstva
od Bergmann & Ko., Tešln (Tetschen) ob Labi
je in ostane, pozneje kot doslej nedosežen v svojem presenečenim naravnem pobarvanju las in brade. - Dobiva sc v svitli, rujavi in črni barvi steklenica po K 2-50 v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in brivnicah.
-.i	naravna
alkalična kislina
v dobrodelen namen za c. kr. domobranstvo in žandarmerijo.
Ta denarna loterija, edina v Avstriji zakonito dovoljena, vsebuje ■ 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron.
______ Glavni dobitek znaša 200.000 kron.
gavno srečkanfe 4. julija 1912. ) [~8na~sreeka stane 4 J{.
Srečke se dobe pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vordere Zollamtstrane 7, v loterijskih kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrt za kupce brezplačno. Srečke se dobivajo poštnine prosto.
Oddelek c. kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za državne loterije.)
najboljša dijelicna in
preizkušena pri želodčnih in črevesnih Ha-tarlh, obisfnih >" mehurnih boleznih, katero
priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
potipiralno sredsfoo
pri karlovovarijskem in drugih kopellš!;ih zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	(VII.)
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani, odd.VHI., so po prošnji dedičev po dne 18. novembra 1911 oziroma 18. februarja 1912 zamrlih Jožefu in Mariji Gaber iz Zgornjo Senie.e št. 3 na prodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine, za katere se je ustanovila pristavljena izklicna cena in sicer:
1.	hiša štev. 3 v Zgornji Senicl z vrtom
paic. štev. 33 i . . ....... 1900 K
2.	pare. štev. 131 ad Senica njiva ... 50 „ .'!. pare. štev. 351 ad Studenčice (yozd) . 200 „
4.	pare. štev. 916 1 ad Rateče njiva . . 800 „
5.	pare. štev. 918,1 „ „ „ . . 800 „
Dražba sc bo vršila dne 13. junija 1912 na Iicn mesta v Zgornji Senlci štev. 3, počenšl ob 9. uri dopoldne.
Ponudbe pod izklicno ceno sc ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom osta-najo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbcno izkupilo jc založiti v roke sodnije. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri c. kr. okrajni sodniji v Ljubljani, soba št. 33.
C. lir. okr* sodišče УлзћИјјппа, odđ. VIIL,
dne 28. maja 1912.
\zvirek: fiiesslsMil Sauerbrmm,
Mzniska postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili
Prospekti zastonj in franko. V LJubljani sc dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajaltiicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kastner-u, Peter Lass-nlku In Andrej šarabonu, Ljubljana. 3997
V boju proti alkohola so brezalkoholno šumeče limonade, ki 80 napravijo z
Maršnerjevimi šumečimi limonadnimi bonboni,
najbolj preizkušeno sredstvo. Samo pravi, če je s to varstveno znamko
M0m slovenska tvrdka te stroke.
Obstoji že nad 38 let. 302i
Model 191
imejiteljica zaloge ccrkvenc obleke in orodja
Ljubljana, Woifova ul. 4
si usoja javiti preč. duhovščini ter sl. občinstvu, da Izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, balda-Mne, plašče, kaznle, pluvijale, dalmatlke, volume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare obleke ter sploh vsa popravila.
Zagotavljajoo liltro In najposteneJSo postrežbo, prosi, da sc pri naroolllli Izvoli ozirati na prvo domaoo tvrdko.
katero ima tudi vsaka vreCIca, kakor tndi vsaka pastila. Vsakoletna poraba veC kot tO.OOO-OOO kosov,
Edina lzdelovalnloa: Prva češka akcijska dražba za oriental. sladkorne in čokoladne Izdelke, Kr. Vinohrady, Dunaj VI., Ttieobaldgasse 4.
Vsakovrstne
Iščeta se za takojšnji nastop eden ali dva izurjena
■■■ > ■ ■■■*' !
od priprostih do najfinejših, različne novosti, priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu	1533
ffcST d Sfobu, poštia Domžale. "2ВДЈ
Cene primerne, točna postrežba. Cenik na zahtevo poštnine prosto. Dopisuje sc slovensko, nemško.
za izdelovanje sodov za ccment. Vpraša naj se pri tovarni za cement na Dovjem pošta Mojstrana, Gorenjsko.	1795
Brzojavke: Prometbanka Ljnbljana.
C. kr.
priv.
Telefon št. 41.
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prej!. L fllayer
Centrala na Dnnajn. - Ustanovljena 1864. - 30 podrnžnlc. Vogal mariiln trg — So. Petra cesta. Delniški kapital In reserve 52,000.000 kron.
Preskrbovanjo vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižico brez rontnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim ohrestovanjem — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrodnostnlh papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	3999 Ustmena In pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno. Stanje dnarnih vlog na hranilne knjižice dne 31. maja 1912. E 74.Ш.050 -.
—————........................................... milili..... n mi muhi
Najkulantnejšo izvrSevanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcov. — Najemodaja varnih predalov samoshrambo (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja.
ino steklarstva in
lliipsfi Hgnola, Ljubljana
Dunajska cesia St. 13 pcleg „Figooca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojniStvom kakor p. u. obChistvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstuega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd.	5328
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n.
odjemalcem v ogled.	___
krojač v bjubllanl. Sv. Petra cssta S4.
аакаикнвивиививввпиаиивви"""«"!
□
stavbni Ih pohištveni mizar
LloMaoa, Jenkova 01.7
_	priporoča svojim p. n.
odjemalcem veliko zalogo vsakovrstnih
ee priporoča sl. občinstvu za mnogobrojen poset zlasti pa preč. duhovščini v izdelovanju vsakovrstne duhovniške obleke (tolarjev itd.), u trpežnega in solidnega blaga, po nizkih cenah.	bil 6J
za led
■	v poljubnih velikostih za pivovarne, B	restavracije, delikatesne trgovine Itil.
®	- Cena najnižja, postrežba točna.
Z	Ceniki se pošljejo na zahtevo zastonj
u	-	in poštnine prosto. <56 -
■
(! ■ H ■ 8 B ■ B B П B 9 B t
preko Pariza, Havre, Sodi-hampiona ali CMonro-a
slovečimi brzoparniki »AMERICAN LINE«, ki so moderno urejeni in na katerih dobijo potniki spalne sobice, v ka-torih so a ali 4 postelje. Hrana se potnikom razdeli v po-sobnih sobah pri pogrnjenih mizah. Snažnost in dobra postrežba jo na teh parnikih slehernemu zagotovljena. Odhod potnikov iz Ljubljane vsak torek in soboto. Natančnejša pojasnila dajo brezplačno
oblastvena konceslionSrana potovalna pisarna
Edvard Kristan
ЦпђЦапа, Metrska asi. M
Oumajsfcsa cesta I79 Lj ubija na.
35J 8
iz prvih tovarn Avstrije: Oiii*kag9p, &typia (Puch), VTaffenrad.
■ I
izborna konstrukcija m elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867.	poučujemo brezplačno.
Adlerjevl
pisalni stroji
Cenik! zastonj in franko
mizarski mojster V Ljubljani
Dunajska cesta 19 (Medjatova hiša) :
Več vrst sodov ima na prodaj A. REPIG,
sodarski mojster v Ljubljani, TrnOVO. 2448
priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave :
za spalne ter iedilne sobe in salone. ŽDivane vsake vrste. JVtodroce, žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. * ' -
^ . .	NalrefiolSn T
Sfambilije
vseh vrst za urade, društva trgovce itd.
Anton Cerne
graver iu izdelovatelj kavčuk -štambiljev
Ljjublfaiia,
Stari trg štev. 20.
Ceniki tranko.
(рсргс! Henrik Kom)
DoKrivelec siren in klepar, vpellalec strelovodov ler instalater vodovodov
Ljomiana, PolionsKa cesta 8.
Priporoča se slavnemu občinstvu za Izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z
irnlD
z izbofno in plošCnato opeko, lesno-cementno in streSno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Proračuni brezplačno ln poštnine prosto.
714
.m
NaroČila se točno izvržujejo. Cenik s podobami zastonj in franko
Najcenejša zaloga. a Cene brez konkurence.
f Ljubljani
Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana
Priporoča se slavnemu občinstvu in preCastiti duhovSCinl v naroČila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah ln vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno ln trpežno po najnižjih cenah. Zupnl SCem samostanom in Šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago
C, k r. oblastveno potrjeno učil išče
-- за krojno risanje --
soinčnike
Ljubljana, S*an trg št. 28. I Dobi se tudi kroj po jivotni meri.
co
domačega Izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljSi kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovSčin
30S1P тшцтш MioUiiiara
MMiošlJ. Prešernova urica št.4.
Popravila toCno in ceno. 17
IVAN OGRIN
Ljubljana, Gruberjevo nabrežfe St. 8
se priporoča za vsa v stavbeno stroko spadajoča dela. - Zgradba zasebnih ln javnih poslopij, raznih adaptacij itd. — Napravo načrtov in projektov ob po-verbi stavbe brezplačno. DBlO SOlidUO. СвПВ рПШвГПО llllL
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
DMni m ftntwBPpBn v Iow-M in čez АпШвгрвп v Boston.
je proga
rfleže zvezde „Refl Star Line".
Na naSih parnikih .Lapland*, «Flnland», «Kroonland», »Vaderland«, «Zeeland», «Sam-land«, .Gothland", .Marquette", .Menominee", Moniton", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, Izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 ln 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
OM iz Ljubljano vsak M popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po veCkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa Je Izdatno ce-nejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorske u ice odele) fit. 26, od Južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri .Starem tislerju«	4000