SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po poiti prejeman velja: Za eelo leto predplačili 15 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta A fld., za jedra
mesec 1 fld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta S fld., za jeden mesec 1 fld.
V Ljabljanl na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Poiamne Številke po 7 kr.
Naročnino in osnanila (inzerate) vsprejema npravniStvo in ekspedlelja v Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi ee ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredniitvo je v SemenlSklh nlieah St. 2, I., 17.
IshaJa vsak dan, Izvzemli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
^tev. 249.
V Ljubljani, v torek 29. oktobra 1895.
Letnik XXIII.
Proti kapitalizmu.
Kakor na vseh katoliških shodih, tako se je tadi na zadnjem v St. Hipoiitu jako temeljito razpravljalo socijalno vprašanje. Ta predmet je obravnaval govornik Bauchinger ter podal poslušalcem marsikaj selo zanimivega in stvarnega. Evo tukaj nekaj zrn iz tega govora.
Najvažnejše mej tisoči vprašanj, ki čakajo rešitve, je socijalno vprašanje; zato se moramo ba-viti t njim tudi na tem shodu ter pojasniti, kje zastaviti delo, da se odstranijo sedanje nezdrave družabne razmere. Družba človeška je bolna in sicer od podplatov do temena, zato ker zemljo, iz katere bi morala zajemati hrane, namreč srednji stan, tako izsesava kapitalizem, da ne more več narodom podajati zadostne hrane. Vsi stanovi to čutijo in trpi. In to vprašanje treba da rešimo. Vsaj je namreč propadla tudi rimska država zato, ker ni našla na to vprašanje nobenega odgovora. Liberalizem s svojimi kvarljivimi nauki, s svojim jedno-stranskim načelom individualizma ukazoval je posameznim, naj išče vsakdo le svojo korist in tako bo vsem pomagano. Jednako je škodoval liberalizem z drugim napačnim načelom o svobodni konkurenci, katera je v teku časa uničila toliko poštenih delavnih podjetij. V imenu svobodnega tekmovanja je liberalizem u n i č i 1 m a 1 i o b r t ter mu sedaj daje zadnjo brco, češ, obrtniki, vvrstite se mej delavce, vsaj vidite, kako propada obrt. In ko so v nekem srečnem trenotku podali v zadrugah obrtnemu stanu rešilno desko vkljub temu, da se je jeze penila liberalna klika, takrat je liberalni birokratizem še to rešilno desko vrgel v morje.
Kapital se v imenu svobodne konkurence igra s znojem kmetovim; kapital je s tovarnami kmetu vzel posle, in sedaj mu na borzi, ki igra s cenami žita, krade tudi poljske pridelke.
Pošten trgovec je v borbi s svobodno konkurenco preslab, da bi bil kos sleparski trgovini. V imenu prostega tekmovanja določuje delodajalec za delo čas in plačilo in to dela tem ložje, ker je svobodna konkurenca postavila na cesto mnogo delavnih močij, katere ima na razpolago za vsako ceno.
Noben liberalni zakon nima poguma prijeti kapital, dočim so kmet, obrtnik in trgovec čez glavo preobloženi z davki. Tako je liberalizem vzrodil pauperizem, uboštvo. Po tem potu je postal sedaj kmet le najemnik, trgovec kramar, rokodelec delavec, in delavec proletarijec, kapitalist milijarder. Vprašaj po denarju pri katerem koli stanu, nikjer ga ne najdeš. Toda, kje pa je denar? Ali je kje zakopan kakor zaklad? — Tako se liberalizem sam obsoja, ker je pridne, srečne narode v deželah od Boga oblagodarjenih prignal na rob propada, in ako se sedaj malone vsa krščanska Evropa odvrača cd njega, je to liberalizem zaslužil stokrat.
Na mesto dogospodarivših naukov liberalizma stopa sedaj socijalna demokracija s svojimi slepilno-vabljivimi glasovi. Toda kakor liberalizem ni rešil socijalnega vprašanja, rešili ga tudi ne bodo socijalni demokratje. Razsekati ta vrzel, to znajo, a razvozljati pa tega ne zamorejo. Nebesa socijalizem prepušča angeljem in vrabcem, to se je socijalizem naučil od svojega očeta liberalizma in z njim vred tudi ne priznava nobenega Boga nad seboj. — Kedaj
pa je bila kaka družba tako močna, da bi mogla bivati brez Boga! Celo mogočna Franeoska, ki je vpijanjena od uporne blaznosti odstavila Boga, je bila prisiljena Boga zopet vvrstiti v svoj zakonik, ker je bila preslaba, da bi se ohranila brez Boga. Socijalisti ne morejo zemlje spremeniti v nebesa, pač pa v pekel. Socijalizem je zmožen razdirati državne zgradbe, zgraditi pa ne more nobene. Iz vtapljajoče se ladije liberalizma, ki se pogreza v globino, se je rešila zvita židovska podgana in se zatekla na novo dodelan čoln socijalne demokracije.
Glede na obstoječe razmere imamo sedaj jedino sredstvo: S korenino se morajo zatreti liberalni nauki in nova načela se morajo vcepiti v kri narodov, načela, ki se naslanjajo na krščanski svetovni red. Po liberalnih naukih razjedena tla gospodarskega reda se morajo zopet utrditi po krščanskih načelih. Križ ni zadosti, da se le sveti na stolpih naših cerkv&, videti se mora tudi na parlamentarnih zborovališčih, videti se mora tudi v dvoranah mini-sterskih, na čelu zakonikov, na čelu sodnikov, križ se mora kazati pri kmetu, rokodelcu in tovarnarju, prešinjati mora vse kroge.
Socijalna preosnova je le tam mogoča, kjer se goje kreposti: zatajevanje, pravičnost in ljubezen, liberalizem pa pozna le sebičnost, in socijalizem samo vživanje. Vsakemu stanu naj bodo zagotovljeni sadovi njegovega truda, to zahteva pravičnost in pomaga naj mu, ako to ne zadostuje, krščanska ljubezen. Da se vspešno varujejo skupne koristi posameznih stanov, zato se mora uvesti zadružna organizacija. 2e po božji naredbi ne obstoja družba iz posameznih atomov, marveč je vsak ud organ, iz katerih celote vzrašča celo telo. Zadružna organizacija bo podajala vsakemu stanu večjo moč, da se brani, dočim so sedaj posamezniki, popolno osamljeni, izročeni vsaki nasprotni sapi na milost in nemilost. Seveda zadrug ne sme voditi birokratizem, ker sicer ne morejo imeti pravega življenja, marveč se jim mora dovoliti, da se popolno prosto razvijajo.
V ta namen pa se združimo v koalicijo kot kristijani proti brezvercem. Papež in škofje so naši vodniki, duhovščina stoji vsa na naši strani. Mi gremo v boj ne z mečem, marveč, da mirnim potom rešimo socijalno vprašanje. Naše načelo je: Jednaka pravica za vse, kristjane kakor Žide, naša glasilka je: Tu kristijan, tam brezverec. Ako se bomo tako vojskovali pod zastavo križa, tedaj tudi lahko sklenemo svoj govor z besedami: In hoc signo vinces 1
Državni zbor.
Na Dunaju, 28. oktobra.
Predno se je prešlo danes na dnevni red, so predložili posl. T e k 1 y in tovariši nujni predlog glede podpore za one češke okraje, kjer so miši vni-čile poljske pridelke.
Posl. Skala in tovarši predlagajo, naj vlada zahteva načrt zakona, s katerim se podaljša oprostitev hišnega davka na 18 do 20 let za one prezidave, ki so se morale izvršiti v Gradcu iz sanitarnih, varnostnih in prometnih ozirov.
K dnevnemu redu se prvi oglasi poslanec dr. K a i z 1, ki opomni, da ima nalog govoriti o stvari,
katere se je ministerski predsednik prav malo dotikal, akoravno je zelo važnega pomena.
Drugi govorniki so že dovolj pojasnili strankino stališče nasproti cetralizmu. Naša stranka občuti centralizem najbolj obtežljivo. Slišale so se pritožbe o gospodarskem propadu in veliko se je govorilo o agrarnih programih. Po ustavi je sicer odkazana postavodajalna oblast glede deželne kulture deželnim zborom, toda ti so brez vsake financijelne prostosti in jim ne stoji na strani niti jeden odgovoren vladni organ. Jako pomenljivo znamenje navdušenja vlada sedaj na poljskih sedežih za avtonomijo, ako o teh stvareh vladin program samo molči. — Kar se tiče pritožb raznih narodov, je jela nemška stranka že pripoznavati, da so popolno opravičene na narodnem stališču.
Glede vladnega stališča nasproti parlamentu, je ustavna teorija ministerskega predsednika zopet zadaj za jedno idejo, kakor je to v Avstriji sploh navada.
Ako je bila katera vlada taka, da je mogla ponosno in z zavednostjo reči: Jaz sem voduik, in jaz hočem voditi, tedaj je bila to ,Windischgraetzova vlada, ki se je opirala na parlamentarno večino. — Grof Badeni pravi sicer: Jaz sem odgovoren za redni tek upravnega mehanizma, toda mej upravo in vlado je vender velikanski razloček.
Kar govornik v prvi vrsti pogreša v vladnem programu, to je vladno stališče nasproti slobodnim pravicam državljanov. Vlada ni prav nič omenila drž. osnovnih zakonov v svoji izjavi.
Govornik dalje navaja ministrove izraze o kamnih, katere hoče vlada odstraniti itd. in izraža bojazen, da vsi ti izrazi ne pomenijo druzega, nego da se nameravajo zopet krčiti pravice in sloboda. Cim bolj opažamo imenovane izraze, tem slabeje se godi pravicam državljanov. Mej tem, ko dunajske oblasti razmerno veliko dovoljujejo, se dovoljuje ob periferiji, govorim samo o češki in Moravski, jako malo.
Posl. dr. Kronawetter: Tudi na Dunaju se nam ne godi preveč dobro I
Posl. dr. K a i z 1: Toda veliko bolje, kakor nam ob periferiji. Govornik opozarja na zaplenjenje Tolstojevih spisov, katerih nemška prestava se ni zaplenila.
Sklicuje se na interpelacije, ki so se stavile v zadnjem času glede svojevoljne uporabe tiskovnega zakona. Konečno se pritožuje, da se njemu in nekaterim njegovim tovarišem ni dovolilo sklicevati volilnih shodov. S tem se najbolj pokaže, kako malo pravic uživa naše ljudstvo. Četrti del državnega zbora, tretjina deželnih zborov na Češkem, Morav-skem, v Galiciji pripada plemiškemu veleposestvu. Mi imamo zakone, katerih smisel je naravnost naperjena proti slobodnemu duhu, mej njimi zloglasni patent z leta 1854 in tiskovni zakon. Vlada pa ni nikakor obljubila, da bode v tem oziru kaj zbolj-šala, in vsled tega je popolno opravičena posledica odkritosrčne napredne stranke, da bode nasproti novi vladi ostala v oni odločni opoziciji, v kateri je bila do sedaj.
Ministerski predsednik grof Badeni je izjavil, da ne more trditi, da bi bil vladni program popolno neizpremenljiv. Sicer mora hvaležno pripo-znati, da se je že od drugih zborničnih stranij čulo mnogo vspodbudnih besedij, akoravno se je

O C
s*.

z njih zamoglo zajemati samo pogojno zaupanje. Govornik seveda ne more preklicati tega, kar je govoril, in tega tudi ne more dovoliti tem manj, ker se je izrecno izjavil proti vsakemu ugovoru. On je vedno mislil, in v tej misli ga je potrdila tu<$ zadnja debata v zbornici, da je namreč v interesu zbornice, kakor tudi vseh zastopanih narodov, ako se poskuša, zasledovati po ministerskem predsedniku označeno pot. Po govornikovem prepričanju ni močna, na nobeno stranko navezana vlada prav nič nevarna za parlament, marveč je nasprotno porok za njegovo moč in njegov ugled, to pa zato, ker je vspeh jednega faktorja odvisen od posredovanja in pomoči drugih. Vsled tega ne more najti govornik v svojih besedah nobenega parlamentu škodljivega načela, marveč upa, da se bodo prav gotovo pokazale zgorej omenjene posledice, namreč mofi zbornice, ako bode vlada rešila svoje naloge. Zbornica ima do konca postavodajalne perijode dovolj časa, da dokaže s povoljnim patrijotičnim sodelovanjem za to potrebno popolno zmožnost. S tem bodo ob veljavo vsi pomiselki, ki so se poslednje dni pojavili v tej zbornici.
Ako bode pa visoka zbornica rešila gotova vprašanja v označeni smeri z objektivnostjo, prijaznostjo in pravičnostjo in s tem pokazala svojo polno moč in bode delala na to, da se za državo in vse ljudske slojeve ugodno rešijo nujna gospodarska vprašanja, tedaj bode gotovo ta vspeh plodonosno vplival na razmerja mej ljudskimi zastopniki in ljudstvom samim. Ako bode visoka zbornica hotela, postopati po vladi označeni smeri lojalno in brez prevzetnosti, tedaj se bode vedno manj moglo govoriti o kaki oholosti, preziranju parlamentarizma ali celo o pro-tektoratu nad strankami. Proti vladi, ki je popolno jasno označila svoje misli glede na narodnosti v smislu državnih osnovnih zakonov in si je za svoje geslo izvolila pravičnost, toraj nasproti taki vladi so nemogoča očitanja, češ da prezira kak narod ali da se ne ozira na jednakopravnost vseh narodov.
Svojo nalogo smo pričeli resno in premišljeno, na lastne koristi se ne oziramo. Svojih dolžnostij nimamo samo pred očmi, ampak so nam usajene tudi globoko v srca (pohvala), in zato nas pri izpolnjevanju teh dolžnostij ne bodo ovirale nobene teoretične razprave. Mi bodemo marveč srčno in energično korakali svojo pot z dobro vestjo, trdno vero in voljo, in, ker je naš cil jasen in določen, in se bodemo do tega cilja posluževali le ravne poti, bomo tudi vsled tega s popolnim prepričanjem ostali pri naših idejah, katere sem si vam usojal pojasniti tu v zbornici pred tremi dnevi.
Ako se mi gibljemo le v splošnosti, ne bodemo mogli storiti nič posebnega. Prosim vas, verujte mi, da se bodemo veliko bolj približali, ako zapustimo abstraktno polje in splošne nazore in nas bode vodilo življenje, njegove potrebe, živa politika in potrebščine. Vkljub raznim strankarskim geslom želim in upam, da se zjedinimo na polju konkretnega dela.
Politični pregled.
V Ljubljani, 29. oktobra,
Volitev dunajskega [župana. Danes ob 11. uri so se zbrali dunajski mestni odborniki v prvo sejo, da izvolijo izmed sebe novega župana. Ako pomislimo, da je bila antisemitski stranki vodilna glasilka: Dr. Lueger mora biti dunajski župan in da je le oseba in delovanje tega moža omogočila na Dunaju tako sijajno antisemitsko zmago, da ima Luegerjeva stranka dve tretjini glasov, tedaj za nas ni nobenega dvoma, da bi mogel pri tej volitvi kedo drugi izvoljen biti, kakor dr. Lueger. Res se je sicer v zadnjem času za kulisami vzlasti v Budapešti veliko delalo zoper potrditev Luegerjevo, vendar menimo, da so si vendar odločilni vladni krogi ohranili. toliko samostojnosti in toliko ozira na občinsko samostojnost, da ne bodo nasprotovali občni volji dunajskega ljudstva. Ko bi se to zgodilo, tedaj bi se porajale iz tega posledice, o katerih danes ni da bi obširneje govorili, vendar pa toliko menimo, da bi krščansko ljudstvo dunajsko nikakor ne bilo voljno mirno prenašati takega udarca.
Poljski glasovi o Badenijevi izjavi. Poljski radikalni listi niso zadovoljni z izjavo ministra Badenija, v kolikor zadeva poudarjanje nemške kulture. »Nowa Reforma" piše: »Priznati moramo odkrito, da nas je Badeni iznenadil z izjavo glede stališča in kulture nemškega naroda, kar se iz poljskih ust sliši jako neprijetno ter je vzbudila v polj-
skem narodu, kakor tudi pri vseh druzih slovanskih narodih presenečenje in nevoljo. To načelo ne bo dovoljevalo, da bi se pravično ravnalo z onimi narodi, ki so morali do sedaj čutiti nemško premoč. Ako grof Badeni meni, da je mir mej narodi neobhodno potreben pogoj, za pravilno delovanje državnega stroja, povemo mu naravnost, da bodo kolesa pri tem stroju škripala toliko časa, dokler bo poudarjanje nemške kulture in premoči provzroče-valo oviro za priznavanje jednakih pravic drugih narodov. Uprav to načelo, katero je 8 tem potrdil ministerski predsednik, je bilo vedno najglavnejša ovira, da se ni pravično postopalo proti nenemškim narodom, bilo je kamen spodtike, da narodi še vedno ne vživajo zaželjenega miru." — Liberalni »Kurjer Lwowski" pravi, da Badenijeva izjava napoveduje reakcijo na polju javne vzgoje. Izjava, da hoče ministerstvo voditi, spada sicer v kako avto-kratično državo, nikakor pa v ustavno, kjer zbornica vodi in je ministerstvo le eksekutivni organ zbornične večine. Grof Badeni misli nadaljevati tudi kot ministerski predsednik vlogo, katere je bil vajen kot namestnik v Galiciji. Ako se mu to posreči, pokaže bližnja bodočnost.
Mažarščina v nemažarskih šolah. Na-učni minister Vlassicz je izdal na vse šolske nadzornike okrožnico, v kateri poroča o šolskih vspehih. Minister sicer konštatuje z veseljem, da so se zelo pomnožile ljudske šole po deželi, toda učni vspehi so jako nepovoljni. Po zadnjem ljudskem štetju je samo 60'2 odst, moških in 46 49 odst. ženskih, ki so vešči branja in pisanja. — Dalje se pritožuje, da je mažarski jezik pri nemažarskih narodih uspeval prav slabo, vkljub temu, da se rabi že 14 let kot učni jezik. Na podlagi teh podatkov bi minister prav lahko uvidel, da ne bode usilil nema-žarskim narodom ogerskega jezika, toda v svoji mažarski zaslepljenosti hoče postopati še strožje. V imenovani okrožnici zabičava namreč šolskim nadzornikom, naj z vso strogostjo gledajo na to, da učenci spolnujejo svoje šolske dolžnosti, in naj v to svrho pokličejo na pomoč mestne zastope, ako ne gre drugače. Se veliko slabeje se godi mažarščini v ljudskih šolah, kjer ni ogerski jezik nčni jezik, kajti od 7200 šol je bilo preteklo §olsko leto 2199 takih, v katerih se v mažarščini ali ni prav nič podučevalo, ali pa vkljub velikemu usiljevanju ni našla pota v otroška srca. Minister sicer koncem svoje okrožnice povdarja, da je patrijotična dolžnost vseh šolskih nadzornikov in merodajnih faktorjev, da se odpo-more temu nečuvenemu položaju, toda prepričan naj bo, da bode vse njegovo prizadevanje pri nemažarskih narodih obrodilo prav malo sadu, ker je ljudstvo že prbveč nasičeno mažarske kulture, da bi se z ljubeznijo oklepalo mažarščine.
O ogerskem civilnem zakonu so se pred kratkem posvetovali židovski rabinci, ki so izjavili, da odobravajo civilni zakon le mej nevernim Židom in prostozidarjem ter sklenili, da ne bodo cerkveno blagoslovili nobenega zakona mej Židom in kristija-nom. Ako torej sami židovski duhovni tako strogo obsojajo novi civilni zakon, se nikakor ni čuditi, ako so 2 njim nezadovoljni krščanski prebivalci. — Jako zanimiva je dalje določba o novem zakonu glede ločitve. Ta zakon odobrava ločitev za vsako malenkost. Tako se n. pr. smeta ločiti zakonska, ako le šest mesecev živita v nejedinosti, ako mož ženo tako udari, da je ranjena, in mnogo jednakih slučajev. Kakor se je v Parizu v petih letih ločilo nad 20.000 mož, tako bode tudi Ogerska v tem oziru dajala najlepši vzgled.
Pogodba mej Francijo in Madagaskarjem se je te dni objavila in sestoji iz naslednjih določb: Kraljica pripozna vrhovno oblast Francije z vsemi posledicami. Poslednja bode posredovala v vseh notranjih in zunanjih političnih zadevah. Vendar pa Francija ne vsprejme nikake odgovornosti gled6 dolžnostij nasproti madagaški vladi, torej nikakih dolgov ali ugodnostij. Dosedanji prvi minister se odstavi in imenuje novi, ki v kratkem prevzame dotična opravila. Vse hovaške čete se morajo razorožiti in odsloviti. General Duchesnč se peča s preosnovo vojaštva, ki bode neposredno podrejeno francoskemu poveljstvu.
Španija in Kuba. Iz Madrida se poroča, da hoče španjska vlada za vsako ceno zatreti vstajo na Kubi ter si ohraniti ta otok. Ko bi bilo treba, ne ustrašila bi Be vojske z ameriškimi Združenimi državami. Vlada oborožuje 16 večjih parnikov trans-atlantske družbe in kupuje oklopnice na Nemškem in Angleškem. Sedaj je gotovo, da vstaši dobivajo de-
nar in orožje iz severne Amerike, sioer ne naravnost od vlade, temveč od zasebnikov, ki iščejo svojih koristij. Tako je neka ameriška družba sladkornih tovarnarjev poslala vstašem jeden milijon dolarjev podpore 8 pogojem, da razrušijo na Kubi sladkorne tovarne in opustošijo sladkorne nasade. S tem hočejo uničiti sladkorno industrijo na Kubi in povzdigniti ceno sladkorja v Ameriki. Tako vedno bolj raste vstaja proti Spancem. Sedaj ima Španija 80.000 mož na Kubi in sredi novembra se odpelje zopet 35.000 mož. Ob jednem bode močno brodovje okolu otoka skušalo pretrgati vse zveze vstašev z Ameriko.
Deželnozborske volitve.
Javni shod katol. - polit, društva vipavskega v Št. Vidu dne 27. oktobra.
Ni nam bilo ugodno vreme, ker je deževalo celo noč in ves dan neprenehoma, po trgu vipavskem je nastopila voda po ulici tako visoko, da si še z vozom težko prišel. Zato ni bilo pričakovati od te strani kaj udeležencev, če tudi bi bili nekateri kaj radi prišli na shod. Okoli Četrte ure zbralo se je nad 100 možakov — manjšina udov in somišljenikov, večina od nasprotne nam stranke — v prostorih gospoda Uršiča, ki je v naglici priredil pokriti prostor, ker ni bilo mogoče radi vetra in dežja na prostem zborovati. Iskrena hvala mu za to!
Ob 41/* uri otvori društveni predsednik goBpod Mat. Erjavec javni shod ter po kratkem nagovoru da besedo društvenemu tajniku g. Arko-tu, da razloži pomen gesla: vse za vero, dom, cesarja!
Gospod Arko začne po malem nvodu takoj govoriti o prvi točki: vse za vero. Dokazuje, kaj je vera posameznemu, družbi, koliko vpliva v družini in kako pokrepčevalno moč ima za ves narod. Historični zgledi pojasnujejo posamezne oddelke.
Ko prestopi k drugi točki: „vse za narod" in omenja, da se naši stranki očita, da je premrzla za narod, da ne gori za slovenski jezik, se slišijo posamezni ugovori. Govornik dokazuje, da naša stranka pač ne more pozabiti jezika, onega bisera, v katerem je Slovenec slišal prve materine besede, one posode, iz katere je zajemal prvo omiko. Posebno še duhovniki, zrasli iz naroda, delujoči med njim, najbolj čutijo njegove potrebe in težnje. Zgled jim je Kristus, ki je umrl za vse ljudi, a vendar jokal nad svojim narodom, dokaz, da mu je ta bil posebno pri srcu.
Ko govornik omenja geslo: „vse za cesarja!" in našteva, kaj govori zgodovina za slavno habsburško hišo, kaj nam obeta sedanji sostav sosednih nam držav, Italije, Nemčije in Rusije, so bili ž njim vsi jednih misli, da nam le pod habsburško vladarsko hišo sije solnce samostojne narodnosti. A pri koncu govora, ko omenja domačega razpora, da so dve stranki nastale radi tega, ker so nekateri opustili prvo točko v starem geslu: »vse za vero", se odločno oporeka. (Klici: Mi smo za vero!)
Gospod predsednik opominja navzoče, se dostojno vesti in pustiti govornika govoriti, (Klici: To je javni shod, tu ima vsak pravico, govoriti, vsak je bil povabljen, tako se je bralo.)
Govornik konečno še jedenkrat povzame: „Na-stali ste dve stranki, ker so se ločili od starega programa, saj zatrjujete: vera ni v nevarnosti, pač pa narod. (Klici: Mi smo za vero.) Tedaj pristopite k našemu društvu, na starem geslu si podajmo roke, pa bomo zopet jedini in radostno bomo vzajemno delovali za gmotni prospeh in duševni blagor vse Slovenije." (Da, istina, v tem smo jedini. — Večina
kliče: Nočemo!)
Drugi govornik je g. Texter, župnik na(Jolu, njegov predmet je: Važnost volitev.
Našteva, za kaj se gre pri občinskih volitvah, kak delokrog je deželnemu zboru, kaj odločuje državni zbcr. Posebno pri zadnjem je treba gledati, kaki poslanci se zber6, ker ti delajo postave začelo državo. Ako se te postave ne vjemajo z božjimi zapovedi, se nad ljudstvom taka napaka zelo maščuje. Našteva nekatera fakta iz raznih dežel.
Preide na ravno sedaj razpisane deželnozborske volitve in nadaljuje: »Kakor čujemo, bo vsaka stranka postavila svojega kandidata. Ako sem prav poučen, misli liberalna stranka gospoda Božiča kandidirati." (Klici: Zivio Božič, živio!) Ko trušč nekoliko pojenja, opomni: »Živio bomo že takrat klicali, ko bo poslanec res izvoljen, sedaj je premalo tukaj vas in nas, da bi odločevali."
Govornik pravi, da liberalna stranka nima srca za narod. (Klici: mi nismo liberalni, mi smo narodnih Prej ste se klicali liberalni, a ko je ta be-
seda zgubila pošteni žvenk, ste se prelevili v narodne. Tudi pravi Tedaj narodna stranka nima srca za narod. (Dokaze, fakta 1) Potrpite malo, takojVam postrežem.
Glejmo: deželna zavarovalnica (tudi mi smo za to). Pač vi, a ne vaša stranka, vaš poslanec bo moral glasovati, kakor mu bode njegov klub zabičal, poglejmo legalizacijo (vse molči) naklada na žganje v lastni režiji, katero je naša stranka po težkem naporu dosegla, dekliška višja šola (ugovori : ta je potrebna I). Da potrebna, a ne za volilce na deželi. ,, Izmed vas bi morda edini gospod Božič pustil svojo hčerko tam odgojevati, drugi gotovo ne. (Klici: zakaj ne? Gorjup je poskrbel). Da poskrbel, ko je botel plačati ono hišo, katero sedaj podirajo, a vzdrževati bi jo morala dežela in korist od tega bi imeli le ljubljanski mogotci . . .
(Klici: kaj pa lovski zakon?) No pravi Koliko zajec škoduje veste vsi. Pove nekatere kraje, kjer se je prav občutljiva škoda pokazala na drevesnicah. (Klici: In vi vendar lovite zajca). Jaz nisem lovec. (Pa vaši somišljeniki.) Tedaj pa oni koristijo kmetu, ker pokončujejo škodljivega zajca .... Sedaj se malo pomirijo.
Naš kandidat je dosedanji poslanec g. Matej Lavrenčič. Slišal sem že večkrat zabavljanje: kaj pa je on storil za vipavsko dolino ? Prašal sem takrat: Kaj so pa drugi storili n. pr. gg. Hribar, Tavčar? in bil je molk. Kaj je dosegel gosp. Lavrenčič, le poslušajte I Našteva razne podpore Planini, Šturiji, Ustji, Budanjam, Vrhpolje in za Vipavo in vas dele (tale) na Nanosu. (Sedaj pa nastane grozni vrišč, vmes se slišijo klici : kje pa so kali ? saj nobenega ni I) Niso li prav razumeli, ali so nalašč nagajali? Govornik je menil dele, ko bi se razdelila gmajna in gozd, kar je pa preprečila narodna stranka. Ugovor in hrišč nastane tolik, da je po večkratnem opominjevanju g. predsednik pri-
moran ob '/46 javni shod zaključiti.
*
* *
Kakor »Narod" poroča, so zaupniki, narodne stranke postavili za kandidata v Ljubljani poslanca župana Grasselli-ja in Ivana Hribarja. — O teh dveh kandidaturah bomo imeli priliko sporočiti še marsikaj zanimivega. — Notranjski liberalci zbrani v Postojini so sklenili postaviti za deželnozborske volitve kot kandidate za skupino notranjskih mest Lož-Postojina-Vrhnika dosedanjega poslanca Jos. Lenarčiča, za kmetske občine postojinskega in logaškega okraja dosedanjega poslanca Fr. A r k o -1 a in namestu dosedanjega poslanca dr. VoSnjaka, posestnika Jos. D ek leva iz Postojne. — Za kmetske občine kamniškega in brdskega okraja kandiduje katoliško-narodna stranka dekana Tom. K a j d i ž a v Moravčah proti liberalcu Kersniku na Brdu. — »Narod" je poročal, da je deželni primarij dr. Vinko Gregorič v Trebanjskem okraju kandidat proti Luki S v e t c u ; dr. Gregorič nas prosi objaviti, da on ne kandiduje v tem volilnem okraju. — Iz Loškega potoka se nam poroča: Dne 1. nov. 1895 popoldne po dovršenem cerkvenem opravilu bo v Loškem potoku volilen shod za prihodnje deželnozborske volitve in sicer v šolskih prostorih. Ta shod bo počastil s svojo navzočnostjo prečastiti kanonik Kari Klun, državni poslanec, kateri bo dan 1. nov. tudi imel tukaj ob 10. uri cerkveni govor in sveto mašo. V nedeljo pa bo na Robu volilni shod.
Dnevne novice.
v Ljubljani, 29. oktobra.
(Iz seje c. kr. deželnega šolskega sveta.) V službi potrjeni in naslov »profesor" so dobili gimnazijski učitelji: Dr. G. Pammer, Fr. Jeraj in Mart. Petelin. — Nekaterim srednješolskim profesorjem so se priznale petletne doklade. — Imenovani so bili: Josip Pere, nadučiteljem v Ko-privniku na Kočevskem; Valentin Zavrl, nadučiteljem v Begunjah ; Josip B a j e c, nadučiteljem v Polhovem Gradcu; Andrej O v a r, učiteljem v Velikih Poljanah ; Rajko M e ž a n , učiteljem v Ho-tiču ; Franc Ivane, tretjim učiteljem v Radečah. — Leopoldina Rozman je dobila tretje učiteljsko mesto na štirirazrednici pri Devici Mariji v Polju,
in Amalija K o n c i 1 i j a tretje učiteljsko mesto v Žužemberku.
(Za poplavljence na Barju.) Strašna je zopet nesreča, katero je grozna povodenj priplavila čez Barje in njegove uboge prebivalce. Na drugem mestu to posebe omenjamo. Tukaj le prosimo mestni magistrat, naj lepo ravna z usmiljenja vrednimi reveži ter naj jim zdatno pomaga v njih obupnem stanju. Pritožili so se nam nekateri teh revežev, kako grdo so jih odganjali z magistrata, kamor so prišli prosit pomoči.
(Povodenj) napravila bode povsod mnogo škode. Na Barju je pridrla v kleti in stanovanja, zlasti ondu, kjer niso le-ta višje od tal zgrajena, iu v stara nizka poslopja. Ljudje so z največjim naporom rešili sebe, obleko in druge potrebne stvari, in oteli vsaj deloma živino poginu. Ipak je voda odnesla mnogo lesa in šote. — Čolni in lestve so jim rešilna sredstva, s katerimi si pomagajo. Tudi včeraj hitelo je mnogo ljudi na grad gledat pretresujoči prizor. Po meter globoko in več stoje poslopja v vodi, v njih pa rešitve pričakujoči stanovalci I V kolikor jih ni potresna katastrofa udarila, žuga jim uničiti še povodenj. — Zdaj ima odbor za osuševanje Barja zopet jedno lekcijo več za resno delol
(Za upeljavo lokalnega vlaka) mej Ljubljano in Trstom s pričetkom novega leta (1896 ) odposlale so pretekle dni notranjske občine logaškega in postojinskega okraja, kakor tudi mestna občina ljubljanska (v smislu sklepa občinskega sveta) peticije na glavno ravnateljstvo južne železnice, katere bodo izročili istej slov. državni poslanci na Dunaju.
(Iz Plauine) se nam poroča, da je vsled neprestanega deževja voda silno narasla in poplavila vso dolino. Potok Unec dere 2-70 m nad normalno gladino in bode brez dvoma še višje stopal. Cesti proti Haasbergu in Lazam sta pod vodo. — Mi Planinci smo pač siromaki. Spomladi je povodenj toliko časa zalivala dolino, da smo prav pozno že obdelali polje. Komaj smo nekoliko letine pospravili, je že zopet križ z vodo. Mnogo korenja in repe nam bode voda uničila, ozimno žito bo segnilo — lesoreznice, ki so zaradi suše dolgo molčale, zdaj zaradi prevelike vode ne moreje delati, — nesreča na vse strani. Gospoda Puticka čaka pač še mnogo dela; da bi le imel zadostne podpore I
(Iz Rosalnic) pri Metliki, 28. oktobra. Včeraj smo imeli volitev župana. Izvoljen je g. Davorin Vukšinič, posestnik iz Radovič. Iz srca smo veseli, da smo dobili za župana tako odločno katoliškega in narodnega moža, ki se bo gotovo neustrašeno potegoval za naše pravice. V zadnjem času se je jel kazati v naši Občini neki vpliv iz Metlike; sedaj mu je konec.
(Iz Metlike), 28. okt. Kolpa je prestopila svoje bregove. Mostu, črez katerega vodi karlovška cesta, so morali odvzeti mostnice, zato je promet s Hrvatsko pretrgan. V Rosalnicah in Radovičih sega voda do nekaterih hiš, drugače v naši župniji povodenj ne bo napravila posebno velike škode.
(Povodenj.) Iz Smartina pri Litiji 28. oktobra. Zopet moram poročati o povodnji, katera nas je včeraj obiskala; vsled obilnega deževja pretečene dni je začelo včeraj proti jutru prav pošteno liti, tako da je bila opoludne naša dolina veliko jezero. Vsi trije potoki narastli so silno, tako da je bilo 21 hiš v vodi, po nekaterih hišah je bilo vode prav visoko. Ljudi, ki so prišli k sv. maši, so sem in tja prevažali. Most na »jezeh" je podrlo, kjer drži cesta na Breg. Našim »fužinarjem" je podrlo jez tako, da bode kovaški »nore" en čas počival. — Deželno cesto pri Perovem selu je popolnoma raztrgalo, kjer se je vbuIo veliko hriba nanjo in jo je za seboj potegnilo.	—k—
(Iz Leskovca), 27. okt.: Silno se množe tukaj tatvine. Vzrok temu je revščina, pa še več lahkoživa brezdelnost. Tako je tudi v temni noči 25.-26. skušala neka tatinska duša prodreti skozi okno v sobo I. kaplana. Namazal, prerezal čez pol šipo in jo polovico že ven vzel. Začutivši pa, da se znotraj giblje in pripravlja na branitev, ga je to nadaljnega roparskega dela oplašilo. Drugo jutro našla se je spodaj lestva, sekira in odtrgani kos šipe. Ni bil pa samo ta, morali so še drugi biti zraven, ki niso bili ptujci. Skoraj gotovo so bili ravno tisti, ki so v isti noči vrtali na vrata dekanovega stanovanja na Vidmu in
hoteli notri vlomiti, pa se jim ni posrečilo. — Tudi je bil tu blizo isto noč ukraden 1 prešič iz hleva.
(Razpisane službe.) V deželni bolnici ljubljanski izprazneni ste dve službi sekundarijev z letnim adjutom po 600 gld. Prošnje za ti službi poslati je vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani do 20. novembra t. 1. — Na jednorazredni ljudski šoli v Svitlem potoku je razpisana do 20. novembra služba učitelj a-voditelj a v četrtem plačilnem razredu. Na dvorazrednici v Loškem potoku je do istega dne razpisana služba druzega učitelja v četrtem plačilnem razredu. Prošnje je doposlati okrajnemu šolskemu svetu v Kočevju. — Na novi jednorazredni ljudski šoli v Zaspu je namestiti mesto učitelja-vo-ditelja v IV. plačilnem razredu. Prošnje je vložiti do 5. novembra pri okrajnem šolskem svetu v Radovljici.
* *
(Železniška proga) Kresnice - Celje -Cakovci je bila včeraj zvečer zopet izročena osobnemu in tovornemu prometu, ker so se odstranile vse zapreke. Tudi pri Dobrepoljah ni več nobene zapreke.
(Iz Dola pri Hrastniku.) Žalostni novici, o ka-terej sem pred tednom poročal, da je namreč naš vrli nadučitelj Franc Štaufer ponesrečil, pridejati imam zopet nesrečo. Gospa vdova Štaufer namreč je bila v nedeljo dne 27. oktobra okradena mej prvo službo božjo, ko je z družino odšla v cerkev. Tat je stri šipo, vlomil okno in razmetal vse pohištvo. Z nekim črtalom od lesenega orala vlomil je vse, kar je bilo zaklenjenega. Za perilo ali obleko mu ni bilo, odnesel pa je sledeče: 1 prstan z brilantom (vreden 48 gld.), 1 naprsno iglo (10 gld. 50 kr.), zlato uro z dvojnimi vratci (jedna stran je nekoliko vpognjena, ker je ura jedenkrat padla) veljala je pa 100 gld., nadalje 1 zlato verižico (vredno okrog 80 gld.) in 7 petakov; skupne vrednosti tedaj okolu 270 gld. Dasiravno je šola, oziroma stanovanje komaj 100 korakov od cerkve oddaljeno, ni tatu vender nikdo videl; sumniči se pa, da je najbrž tisti tat, ki je pred 5 leti vlomil v kaplanijo.
(Slovesna pontifikalna sv. maša) je bila predvčeraj povodom šeste obletnice škofovega posvečenja mil. knezoškofa lavantinskega v stolnici v Mariboru.
(Iz Slov. Gradca) dne 28. oktobra: V soboto bil je tu shod upnikov za pobeglim Mart. P 1 e š i v-č n i k o m. Prodali so posestva na St. Uršelski gori za 240,000 gld. laškemu grofu Pandolfiju v Guštanji. Pandilfi je že ob več prilikah pokazal svoje nasprotstvo proti Slovencem ; sedaj se je vgnje-zdil na obširnem posestvu sredi mej nami, gotovo ne na našo korist. — Plešivčnikovo tovarno v Celovcu je kupil veleposestnik Kac v Smartnu pri Slov. Gradcu.
*
* *
(Iz Trsta) se 26. t. m. poroča, da je sodnija prijela 201etnega Kenljana iz Smirne, ki je izneveril mnogo denarja in ponaredil veliko število mejnic. Ogoljufal je več florentinskih in neapolitanskih bank ter nameraval jednako postopati s tržaškimi bankami, kar se mu pa ni posrečilo.
*
* *
(Ljubljanica) je jela danes upadati, in je dopoludne znižala se za 10 cm.
(Vreme.) Iz ombrometričnih postaj Sodražica na Kranjskem in Kozje na Štajerskem poročata ondotna opazovalca tukajšnjemu hydrografičnemu uradu, da so bili tam 27 t m. velikanski nalivi iu povodnji; v Sodražici je padlo tudi precej snega.
(Policijska kronika.) Mestna policijska straža aretovala je od nedelje (27. okt.) v jutro do ponedeljka 28. t. m. v jutro, 13 oseb in sicer: 12 zaradi razgrajanja iu kalenja nočnega miru, in 1 zaradi pregreška po § 45. orož. zak.
Telegrami.
Dunaj, 29. oktobra. V dunajskem občinskem odboru je bil danes županom izvoljen dr. Lueger s 93 glasovi; liberalci so oddali 44 praznih listkov.
Dunaj, 29. oktobra. Dr. Lueger je izjavil, da sprejme izvolitev za župana, ako bode namreč potrjena, ter je povdarjal v svojem govoru, da bodoča vlada v mestnem zboru ne bode strankarska, ampak ljudska. Meščani-obrtniki se morajo obvarovati pred
[Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
aienic in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
Wien,
I. Bezirk,
brezmejno konkurenco in izsesavanjem; šolsko mladino morajo podučevati učitelji, ki so z njo jednakega rodu in vere, v krščan-sko-narodnem duhu; nasproti Slovanom se bode postopalo vsikdar pravično. Koncem govora je povdarjal dr. Lueger nemški, krščanski značaj dunajskega mesta. Govor so živahno odobravali vsi njegovi somišljeniki. Pred mestno hišo se je zbrala nešte-vilna množica občinstva, ki je navdušeno pozdravljala novega župana. Po mestu vlada najlepši red.
<* Dunaj, 29. oktobra. V nadaljni razpravi o vladinem programu je pojasnjeval rusinski poslanec Romanczuk, da ne more imeti zaupanja v sedanjo vlado, kajti dogodki pri zadnjih deželnozborskih volitvah v Galiciji so preveč žalosten komentar, kako je ume-vati Badenijevo izjavo o pravičnosti in jed-nakopravnosti. V istem smislu je govoril Hauck. — Poslanec Dobernigg in tovariši so interpelovali ministra notranjih stvarij zaradi zgradbe tovarne za železo, katero namerava v Skednju pri Trstu graditi kranjska industrijska družba. — Poslanec Ferjančič in tovariši izražajo željo, naj bi se v Ljubljani državnim uradnikom z ozirom na izredno draginjo pri stanovanji in hrani povišale aktivitetne doklade.
Dunaj, 29. oktobra. Cesar je imenoval nadvojvodo Ferdinanda majorjem in nadvojvodo Albrehta Salvatorja konjeniškim stotnikom.
Dunaj, 28. oktobra. Po došlih poročilih se je jako neugodno spremenilo stanje grofa Taaffeja.
Zagreb, 28. oktobra. V današnji seji deželnega zbora se je predložil proračun za leto 1896. Troški in pokritje znaša 8,908.251 gld., torej za 496.298 gld. več, nego v tekočem letu.
Levov, 28. oktobra. Včeraj je zbolelo v osmih vzhodnogaliških okrajih 8 oseb za kolero. 3 osebe so ozdravile, 37 jih je umrlo. V zdravniški oskrbi se nahaja še 24 oseb.
Opava, 28. oktobra. Včeraj se je slovesno otvoril Franc Josipov muzej za umetnosti v navzočnosti nadvojvode Ernsta.
Budimpešta, 28. oktobra. Iz Zagreba se poroča, da se govori v nekaterih krogih o premeščenju vseučilišča v Osek, ako ostanejo dijaki pri sedanjih zahtevah.
Budimpešta, 28. oktobra. Kakor uradni list potrjuje, se je podelila poslancu Har-kanyju in njegovemu bratu baronovska čast s pravico mandata v magnatski zbornici.
Petrograd, 28. oktobra. Notranji minister je odstavljen od svojih dosedanjih poslov in imenovan predsednikom ministerskega odbora.
Bukarešt, 28. oktobra. Včeraj se je otvorilo v navzočnosti kralja in kraljeve rodbine novo pravosodno poslopje. Pravosodni minister Statesco je imel slavnostni govor.
Pariz, 28. oktobra. Portugalski kralj dospe prihodnji petek v Potsdam, kjer obišče nemškega cesarja.
London, 28. oktobra. „Times" se poroča iz Carigrada dne 26. t. m., da se je
vršila sodnijska preiskava proti 14 članom, ki so razpošiljali pretilna pisma.
London, 28. oktobra. „Reuters Office" se poroča iz Carigrada, da so pri zadnjih nemirih vEringjanu umorili nekega Imana, kar je dalo povod Mohamedanom, da so napadli Armence in jih nad petdeset umorili. V okraju Muš so se pojavili novi nemiri.
Pariz, 28. oktobra. V poslanski zbornici je interpeloval socijalist Rouanet gledč južnoželezniške zadeve ter predlagal, naj se cela zadeva natančno pojasni ter se zasledujejo odgovorni faktorji. Ministerski predsednik in pravosodni minister sta izjavila, da je pravosodje že končalo svoje delo v tem oziru in da ne more več o tem govoriti. Vsi sokrivniki so se zasledovali in sedaj ni najti nobenega nadaljnega imena v dotičnih aktih. Vkljub tej izjavi je zbornica s 320 proti 211 glasovom vsprejela Rouanetov predlog. Takoj na to se je podalo ministerstvo v palačo predsednika Faura ter mu predložilo ostavko, katero je tudi vsprejel.
Tujci.
27. oktobra.
Pri Slonu: Vabitsch, Pietschmann, Tezner, Steindler, Henkel, Saller. Miksobe z Dunaja. — Mahorič iz Postojine. — Emeh iz Pulja. — Lenck iz Stuttgart-a. — Ružička iz Postojine.
Pri MaMu: Leskosebek, Gera, Altscher, Kurtz, Halle, Schmidt, Fiseher, Stransky, Spitz, Klein t Dunaja. — Domladiš iz Ilir. Bistrice.
Pri Lloydu: Grasser z Dunaja.
Pri avstrijskem caru: Keršič iz Idrije.
Meteorologično porodilo.
S Q	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm
28	9. zvečer	734-8	3-6	sr. szah.	dež	
29	7. zjutraj 2. popol.	737-7 737-9	4.2 82	si. sever sr. zah.	oblačno pol oblačno	7-6
Srednja včerajšna temperatura 4 3', in za 47 pod normalom.
•a
627 1-1
Potrte pa srca javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena hčerka, oziroma sestra, gospodičina
Ivanka Jak,
poštna npravlteljica v Črnem Trhn pri Idriji,
danes zjutraj po kratki mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 23. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage rajnce bode jutri, v ponedeljek, ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice v Črnem Vrhu.
Sv. maše zaduinice brale se bodo v župni cerkvi v črnem Vrhn in v mnozih ljubljanskih cerkvah.
Črni Vrh — Ljubljana, 27. dan okt. 1895.
Žalujoča rodbina Jak-ova.
Mesto posebnega naznanila.
Zahvala.
Neki neimenovani gospod je poslal dva prav lepa svečnik* tukajšni siromašni župni cerkvi. Podpisano cerkveno predstojništvo izreka prisrčno zahvalo blagodušnemu darovatefju.
Vrh pri Vini o i, dnč 26. oktobra 1896.
Josip Kramarlč, župnik.
Mate Žaleo, Mate Barič, cerkvena ključarja.
■ Prečast. duhovščini
za liturgično uporabo najbolje priporočeno
V. A.Vinding-a
v Bistrici ob Dravi na KoroSkem
patentovano, na posebni način prirejeno
oglje za kadilnice
100 komadov gld. 1-80, poštni zabojček po 150, 200 in 300 komadov. Pri naročilih blagovoli naj se posluževati nemškega ali latinskega jezika. Dobi se tudi patentovani sten] za vofino luč.
Priznanja. Pri Vas naročeno in prejeto oglje za kadilnice smo porabili. Vaša iznajdba ie res krasna, namenu popolnema zadolžujoča in praktična. Blagovolite mi poslati zopet zabojček s 300 komadi — Malteški redovni konvent v Pragi, III., Bad-gasse 4, v maju 1895. I b 1, t. č. superijor. 19 52-24
Razprodaja.
Nikdar v življenju se ti ne ponudi več redka prilika, da bi dobil samo za 2 gld. krasne in prekoristne stvari. 35 komadov za le 2 gld. in sicer:
1 jako elegantno pozlačeno uro z lepo verižico, točno idočo, s triletnim poroštvom;
1 krasno kravato za gospode iz čiste svile;
1 krasna igla za kravato z umetnimi briljanti;
1 oficirska usnjata denarnica;
1 jako elegantna broška za ženske po pariški fagoni
1 krasen prstan iz zlatoinimita z lepim kamenom;
1 krasno škatljico za smodke;
1	krasno cevko za smodke;
3 komadi zelo krasnih mehaničnih naprsnih gumb s ponarejenimi briljanti;
2	krasna gumba za zavratnik s patentovanim oklepnikom ;
2 double gold gumba za manšete;
10 komadov finega angleškega pismenega papirja;
10 komadov finih angleških pismenih zavitkov;
Vseh teh 35 komadov krasnih stvarij sem prisiljen dati za dosedaj nečuveno smešno ceno 2 gld.
Da izključim vsak dvora, izjavim, da je ura sama dvakrat toliko vredna. Ako bi ne prijala, se denar najradovoljneje vrne tako da je za kupovalea vsak riziko izključen.
Vse to je dobiti, dokler je še kaj na razpolago, po poštnem povzetju po	487 6—5
krakovski razpošiljavnici ur F. WINDISOH,
Krakovo, Meth-Strasse Nr. 12/F
Karol Wolf-ov
restitucijski fluid
(izvleček najizvrstnejših gorskih zelišč).
Mnogostransko izkušeno hladilno in krepčevalno sredstvo po velikih naporih ln trajnem Jez-darenju — Najizvrstneje pri vseh zunanjih boleznih, kakor: trganja, revmatični mrtvoudnosti, zvijanju, zaklopnenju kit itd.
Cena steklenici 1 gld. 25 kr.
Karol Wolf-ov 557 13
redilni prašek za domače živali.
Eksekatlvno dražbe.
Neže Zaje iz Ljubljane premakljivo premoženje (277 gld. 55 kr.), kramarsko blago, dne 4. nov. in 18. nov. v Ljubljani.
Janeza in Marije Z e k o 11 z Rogatega Hriba posestvo (165 gld.) dne 6. nov. in 11. dee. v Kočevju.
Jere K r a k e r iz Cvišljarjev posestvo (755 gld) dne 6. nov. in 11. dec. v Kočevju.
Preskušen pri vseh domačih in koristnih živalih, kakor konjih, govedih, ovoah, prašičih itd., ako rade ne jedo ali težko prebavajo; izvrstno varovalno sredstvo proti kužnim boleznim.
Cena zavitku 45 kr.
Glavna zaloga pri jedinemu izdelovatelju:
K. W()LF-u, lekarnarju v Vipavi, Kranjsko, via Postojina in Gorica.
Dunajska b
o r z a.
Dn6 29. oktobra.
Sknpni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
100 gld. 35 kr.
100	, 65 . 121
101 121
99 1050 398 120 58 11 9 45 5
15 15 05
30 20 75 75 54 20 69
Dni 28. oktobra.
državne srečke I. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
1% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	, južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 6 % .
„	, dolenjskih železnic 4%
150 gld. - kr.
159 „ - .
197 99 144
130
107 112
99 99 218
108
131 99
50
50 50 75
25 70
10
20 50
Kreditne srečke, 100 gld........201 gld. 25 kr
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. -- . — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 „ 50
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld........69
St. Gen6is srečke, 40 gld.......71
Waldsteinove srečke, 20 gld......53
Ljubljanske srečke.........23
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. .	178
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3445 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Hontanska družba avstr. plan. . . • Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100.......
525 111 79 101 187 130
50
25
50
60 50 25
Nakup in prodaja IS
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjsv itd. Zavarovanje za zgufr 3 pri irebanjlh, pri izžreb&nju najmanjšega dobitku. Kalantna izvršitev naročil na borzi.
Menjamična delniška družba
„31 K B C U
follzeile it. tO Dunaj, Rariahilfirstraiu 74 B.
66
_' Pojasnila v vseh gospodarskih in Inaninih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoi|skih vrednostnih I papirjev in vestni sviti za dosego koiikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti	1
naloženih g lnvnto,
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiift.
Odgovorni vrednik: Ivaa Rakevae.
Tisk „ Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.